ZGODOVINSKI ZBORNIK.
PRILOGA
LAIBACHER DIOECESANBLATT-U."
■~s©©© Izhaja v nedoločenih obrokih, saso«
-^1
Tretje leto.
Ljubljana, meseca marca 1890.
Številka 9.
*%r
Diplomatarij.
Bulla ') papeža Pija II., s katero izvzame in oprosti ljubljansko škofijo jurisdikcije oglejskih patrijarhov in solnograških nadškofov,
ter jo podredi neposredno apostolski stolici. — Pienza,
10.	septembra 1462.
Pius episcopus seruus seruorum dei. Ad perpetuam rei memoriam. Pastoralis officii debitum cui disponenle domino presidemus exposcit, ut circa statum ecclesiarum omnium precipue Cathedralium quod illarum decus et uenustas excrescant, et ne persone in eis iugiter altissimo famulantes indebitis molestiis agitentur, quantum cum deo possumus solicitis studiis intendamus. Cum itaque nos nuper rationabilibus suadentibus causis etiam Carissimi in Christo filii nostri Friderici Romanorum Imperatoris semper Augusti in ea parte supplicationibus inclinati, Opidum Laybacense Aqui-legensis dioecesis in Ciuitatem, et Capellam sancti Nicolai eiusdem Opidi in Cathedralem ecclesiam, cum Pre-positura, Decanatu, Canonicatibus, prebendis, et Vicariis duxerimus erigenda, prout in nostris inde confectis lit-
‘) Izvirnik tega papeževega pisma se hrani v knezo-škofijskem arhivu ljubljanskem. Pergament je znotraj bel, zunaj pa rumenkast. Velikost 53 c>».X39 cm. Pisava je lepa, pravilna; Črnilo nekoliko rujavkasto. Bulla nima več pečata,, tisti del pergamenta, na katerem je bila pretaknena vrvica, ki je nosila pečat, je iztrgan. Tudi sicer ima nekatere manjše luknjice, ki pa vendar teksta ne zadevajo.
Na hrbtu ima dvojen regest, eden je pisan bržkone od Tomaža Hrena in slove: Pii II. Privilegium Exemptionis Episcopatus Labacensis. 1462, 4. Idus 7bris.
teris plenius continetur. Nos uolentes Episcopum quem ecclesie Laybacensi prefici contigerit, ac Prepositum, Decanum et Canonicos ipsius ecclesie et perpetuos Vicarios in eadem ab indebitis molestiis releuare dicti Imperatoris precibus annuentes ipsos Episcopum Prepositum Decanum et Canonicos Laybacenses pro tempore exi-stentes, necnon Monasterium in Obernburg ordinis sancti Benedicti dicte dioecesis Mense Episcopali Laybacensi unitum et incorporatum, ac predictam Laybacensem, et parrochiales ecclesias, et Capellas predicte ac Salczebur-gensis dioecesis ad Episcopum Prepositum Decanum et Canonicos prefatos communiter uel diuisim pertinentes illorumque personas, et in ipsa ecclesia Laybacensi perpetuos Vicarios qui fuerint pro tempore, quoad ea que sunt iurisdictionis contentiose, ab omni iurisdictionis dominio et potestate Patriarche Aquilegensis et quorumcunque aliorum ordinariorum Judicum qui pro tempore fuerint eadem auctoritate prorsus eximimus et perpetuo liberamus, ita quod Patriarcha et Judices predicti seu alia queuis persona ecclesiastica uel mundana in Episcopum (Prepositum2) Decanum, Canonicos, Vicarios, personas, Monasterium, ecclesias et Capellas huiusmodi utpote prorsus exempta, non possint excommunicationis suspensionis et interdicti, sententias promulgare, aut alias, etiam ratione delicti, seu contractus, aut rei de qua agitur, ubicunque committatur delictum, ineatur contractus, aut res ipsa consistat, potestatem seu iurisdic-
3) Beseda Praepositum je v tej bulli izpuščena, ima jo pa potrdilna bulla papeža Pavla II. iz 1. 1468, katero hočemo kasneje omeniti.
tionem aliquam exercere contra exemptionem antedictam, iure Metropolitico, quo dictus Patriarcha iuxta iuris dispositionem in suos Suffraganeos utitur et gaudet, sibi alias semper saluo felicis recordationis Innocentii Pape Illi, predecessoris nostri que incipit Volentes, ac aliis Constitutionibus apostolicis contrariis non obstantibus quibuscunque. Nos enim quascunque excommunicationis et interdicti ac alias sententias, seu quoscunque processus, quos et quas contra tenorem et formam exemptionis huiusmodi promulgari et haberi contigerit irritos decernimus et inanes. Et nihilominus Venerabilibus fratribus nostris Gurcensi et Seccouiensi Episcopis, ac dilecto filio Preposito ecclesie Salczeburgensis per apostolica scripta mandamus quatenus ipsi uel Duo aut Vnus eorum
Episcopum Laybacensem Prepositum, Decanum, Canonicos , Vicarios, et personas prefatas non permittant contra tenorem exemptionis huiusmodi quomoaolibet molestari. Contradictores auctoritate nostra appellatione postposita compescendo. Inuoeato ad hoc si opus fuerit auxilio brachii secularis. Nulli ergo omnino hominum liceat hanc paginam nostre exemptionis, liberationis, et mandati et constitutionis infringere uel ei ausu temerario contraire. Si quis autem hoc attemptare presump-serit indignationem omnipotentis dei ac beatorum Petri et Pauli Apostolorum eius se nouerit incursurum. Datum Pientie Anno Incarnationis dominice Millesimo quadringentesimo sexagesimo secundo Quarto Idus Septembris.
Pontificatus nostri Anno Quinto.
S. Gregorii M. Moralium 11. XXXV
kranjskega farnega arhiva.
Izmed mnogih rokopisnih knjig, katere še dandanes hrani kranjski farni arhiv, zavzema odlično mesto nam že deloma poznaniJ) folijant, obsegajoč takozvane »Moralia« preslavnega papeža sv. Gregorija Velikega.
Rokopis sam nam pove, kako in kdaj da je nastal; stoji mu namreč ob koncu nastopni (ne ravno izgledno pravilni) podpis:
„Anno domini Millesimo Quadringentesimo Decimo Procurante honorabili viro domino Gliolomanno de Manswerd Plebano in Krainburga Prcsens liber Moralium bti Gregorii pape; De quorum numero distincte sunt libri triginta quinque, Qui scriptxis et finitus est per me Jacobum dictum Chatzpcclc, Tunc prefati domini Golomanni familiarem continuumquc commensalem feria sexta ante festum beati Bartho-lomci apostoli.“
‘) Glej »Zgodov. Zborn.« 1, št. 1., st. 7., op. 1., in st. 10. — Opozoril je že poprej na ta rokopis prezaslužni dekan P. Hitzinger v »Mitth. d. hist. Vereines f. Krain«, 1. 1856, str. 24: »Im Pfarr-archive zu Krainburg befindet sicli eine Abschrift des Werkes B. Gregorii Moralium auf Pergament in Grossfolio, wohei der Anfang bis zum 10. Buche fehlt. (Tu je H. zeld napačno videl, ker vse te bukve, inclus. prolegomena, se pošteno nahajajo v knjigi.) Die Schrift ist gothiseb, mit vielen Abkiirzungen, die Initialen sind theils in Farben, theils in Gold gemalt. Ausserdem enthalt das Bueh auch sehr viele (12 jih je) schtln gemalte, nur in der Zeichnung weniger genaue Vignetten, deren Vorstellungen sich auf den Inhalt des Buches beziehen; so stehen im Anfange Bilder aus der Ge-schichte Jobs. Die Verfertigung dieser Abschrift dalirt sich vom J. 1410, wie es eine am Ende heigefilgte Note bezeugt: (sledi zgoraj navedeni podpis. Hitzinger tu bere plebanovo ime Mansiverd; a
Torej leto 1410, »procurans«2) župnik kranjski Kolo m a n M a n s w e r d - ski in pisatelj Jakob Ghatzpeck: to so glavni podatki na njegovem rodbinskem listu
V	obče zadosti dobro3) ohranjeni rokopis šteje sedaj4) še 222 pergamentnih 1 i s to v največje oblike,
jasno je — posebno po primerjanju zloga »si« v bližnjem »Millesimo«, — da pravo berilo je Manswerd.) Potem konča: Man sieht aus dieser Bemerkung (namreč »familiarem et commensalem«), wie die Biicherschreiber zu jener Zeit angesehen waren und hono-rirt wurden.«
To P. Hitzinger-jevo notico je pozneje (le z nekaterimi stilističnimi premembami) prevzel A. Dimitz v svojo zgodovino Kranjske (1/1, 257). — E. pl. Strahl-ovo poročilo (Die Kunstzu-stande Krains, 1884, S. 5): »lm Pfarrhofe zu Krainburg aufbevvahrte Handschrift aus dem Jahre 1410 mit den Ilomilien (t. j. pomota) des hi. Gregor auf Pergament mit prachtvollen Initialen und vielen schon gemalten Vignetten« ima še (dozdevno le malo verjeten) dostavek: Dieses aus dem aufgehobenen Ivapucinerkloster von Krainburg herstamniende (temu se protivijo originalni podpis, začetek omenjenega samostana 1. 1640, in javaljne dopustna podaritev) Kunst-denkmal benennt . . . den Jakob Ghatzpeck als den Schreiber dieses Codex.« — Lahko se uvidi, da navedene nenatančnosti je zakrivil pri obeh gospodih prenagli ogled; naj se mi ne jemlje v zlo, da sem na dotične pomole kar tu opozoril in je popravil.
a) O pomenu besede »procurante« bi se dalo pričkati; menim, da pravi njen pomen je tukaj oni oskrbitelja.
s) Le vsled premočenja je nekoliko listov trpelo; tako prčcej prvi bogato ornamentirani list; potem fol. 11 —18 in kakih 10 listov okoli fol. 160. Usnje na platnicah je vsled poltisočletne starosti že močno sprhnelo; bilo je navidezno svitle, naravne barve.
‘) Pravo število listov bi bilo 223; a fol. 117 je izrezan (cui bono? — vsaj ga nobena inicijala ni krasila, kakor se uvidi); izrezani so tudi trije listi pred sedanjim (sicer pravim Moralij) začetkom.
50'5x35 cm. Popisane so strani v dvojih kolumnah, po 36—87-7 cm. visokih in 10'5—10-7 cm. širokih;5) vrstic štejete vsaka po 66 (v začetku) ali 67 (proti koncu). Pergament6) je jako čvrst. Vez brez dvoma še prvotna, v močnih bukovih deskicah z usnjem prevlečenih; krepki ogeljniki in srednji rozeti so iz zbočene medenine, še zelo romanskega značaja. — Za pod pazduho nositi te bukve niso bile namenjene; tehtajo namreč 11 kilogramov !
Da je blagi župnik Koloman ravno to knjigo si izbral v prepis in jo dal tako bogato opraviti, temu se ni čuditi, ako pomislimo, da so v srednjem veku po vsej pravici prištevali Gregorijeve »Moralia«7) najodličnejšim moralnim knjigam.8) Tako praktično knjigo si je hotel omisliti ravno z navedenim »opus mirabile« (Sigeb. Gembl.), akoravno postaja v njegovi dobi prepisavanje patrističnih del že bolj redko in prevladuje školastika.
5) Ob straneh in posebno ob spodnjem robu preostaja veliko praznega prostora, kar v družbi z drugo okrasbo podeli knjigi kaj zal značaj.
°) Ker so takrat že močno pisali na papir (druge kranjske knjige nam tudi to svedočijo), je torej naša Gregorijeva knjiga posebno odlikovana. — Vezani so v nji listi povsod kot »quaternioni«, t. j. po štirje velikanski (70X50-5 cm.) listi so skupaj čez pol pri-pognjeni in sošiti, tako, da nastane 8 listov (1(5 stranij); vsak kva-ternijon nosi ob koncu svojo številko.
’) Ker so podlaga temu zelo obširnem delu (pri Migne-ju zavzema 1433 kolumen, P. L. t. 75 et 76.) Jo bo ve bukve, katere razlaga »tripliciter, historice, allegorice et mo ral i ter«, zato se zove tudi »Expositio in librum Job«.
s) Druge take so bile do tje: Secunda secundae sv. Tomaža Akv. in Summa Astesana (c. 1300). — Naj pridenem tu še dve srednjeveški oceni Gregorijevih »Moralia«. Slavni Izidor Seviljski sodi (1. d. ill. eccl. script. c. 27): »In quibus (35 voluminibus) quidem quanta mysteria sacramentorum aperiantur, quanta sunt in amorem vitae aeternae morum praecepta, vel quanta clareant ornamenta verborum, nemo sapiens explicare valebit, etiamsi omnes artus ejus vertantur in linguas.« In Joannes Diaconus pripomni (Vita s. Greg. 1. 1., c. 17.): »In quibus tamen ita de virtutibus vitiisque disseruit, ut non solum videatur eadem verbis exponere, sed formis quodammodo visibilibus seu palpabilibus demonstrare«.
—	Čuditi se po tem ni, da se sedaj po raznih knjižnicah nahaja ».Moralium1 codicum manu descriptorum innumera paene multitudo« (Migne, P. L. 75, 502); da je to delo bilo že v zgodnjem srednjem veku v druge jezike preloženo in mnogokrat v kotnpendije posneto (tako n pr. od slavnega opata Clugny-škega Odo-na, ap. Migne P. L. t. 133, c. 105 sqq.). Naš župnik ni maral za posnetek, hotel je imeti celo izvirno delo.
Ali ni znabiti ta naš rokopis' po svoji izvrstni vsebini tudi pripomogel, da je ob koncu srednjega veka toliko Kranjcev si izvolilo duhovski stan? Tako je samo med letmi 1512 —1516 bilo 12 klerikov »de Crainburga« v duhovne posvečenih od lavantinskega škofa Lenarta. Gl. A. Koblar, Odlični Kranjci, v »Slovencu« 1887, št. 196-98.
I.
Pa oglejmo si sedaj naš prepis sam!
Prijatelj umelnosti in goreč dušni pastir je bil, ki ga je ukazal tako dragoceno 9) opraviti; umetniška roka, ki ga je ne le samo tako lepo spisala, ampak tudi odičila z mnogovrstno krasoto.10)
Daje splošna pisava ona z gotskimi minus-kulami in zelo pogostnimi izdatnimi okrajšavami: to je naravno pri rokopisu te dobe. — Sicer je pisava dvojne velikosti: večja (črke po 3-5 mm. visoke) za Gregorijevo delo, in manjša (črke po 2'5 mm. visoke) za dotične oddelke Jobovih bukev, katere je pisatelj semkaj vkupno.ob začetku vsacih bukev izpisal (inače je to v Maurinski izdaji).11) Naj še opomnim, da so včasih v vrhni vrsti zgornje poteze (Oberliingen) zelo podaljšane.
Tudi zač e tnice (inicijalije) so gotskega zloga; a nahaja se tu posebno pri onih s podobicami in bujnejšo okrasbo marsikaj, kar še nekoliko spominja na romanski zlog.12) — Pri teh krasnih in številnih olepšavah se hočemo dalje pomuditi. Ne bo napačno je v več vrst razdeliti.
J. Pred vsem gre največja pozornost velikim ini-cijalijam s podobicami (vinjetami) in bogato romansko-gotsko okrasbo (ki pa je nekako težka, dasi je zlato privzeto). Tacih ima knjiga štiri prav velike (po 8—11 cm. visoke) in eno manjšo, le dobre 3 cm. visoko črko Q, s čedno otroško doprsno podobico v njeni sredini, fol. 99 a.
Prva začetnica (R, fol. 1 b) kaže v zgornjem oddelku blaženo Devico z Jezuščekom, ob strani ji stojite ss. Barbara in Katarina — kar ima lep pomen; v spodnjem delu pa sv. Gregorija V., sedečega, pred njim (na »legilu«) odprte bukve, njemu nasproti pa Joba z rekom »Nudus egressus sum de utero matris meae.« — Razun
D) Troški niso bili mali. Ker je cena blaga in dela v raznih
časih sicer absolutno različna, a relativno (v medsebojni vrednosti)
večjidel enaka, je bilo pač treba par stotakov za knjigo potrositi.
—	Ne pozabimo pri tem še, da ravno ona doba se prišteva naj-
tužnejšim cerkvene zgodovine: psevdozbor Pizanski je ravno prenehal s shujšanjem razkola, na Češkem se je hudo razvijal husi-tizem. A vse to ni motilo in odvračevalo našega blagega župnika.
10) Sme se pač trditi, da je bil pri naši knjigi »scriptor« tudi »illuminator«; to nam svedočijo natanko odmerjeni in izpolnjeni prostori za mnogovrstne inicijalije — pri različnih osebah bi bilo tako skoraj nemogoče.
n) Oddelki svetopisemski in Gregorijevi so vrhu tega še ločeni po stereotypno ponavljajočih se rubrih: »Explicit liber primus (secundus, tertius); Incipit historia libri secundi (tertii, quarti)« in pa »Explicit historia; Incipit liber secundus (tertius, quartus)« itd.
l2) Omenil sem že, da so ravno ti ukrasi (a jedva tudi velike črke) služili blizo 100 let poznejemu minijatorju kranjskega mic-sala v predlogo, »Zgod. Zborn.« II., št. 7, st. 107 op.
tega je še skoraj cela stran okrašena z bogatim mnogo-barvenim in pozlačenim I3) ornamentom. Sreda njegovega spodnjega oddelka predočuje trpečega Kristusa (»Christus im Elend«), na desni kleči proseča devica Marija, na levi pa enako duhoven v dolgem belem oblačilu (rudeče podoblečen) z modrim manteletom (znabiti je to župnikova podoba?). — Škoda le, da je ta najkrasnejši list deloma po moči trpel!
Kol. 4 a nosi začetnico V (ad 1. I.), ki kaže zgoraj pojedino Jobovih otrok: 7 sinov, ob eni, 3 hčere ob drugi strani pogrnene mize;, spodaj pa stoji Jobs kot kralj opravljen, z rekom v roci: »Ne forte peccaverint filii mei et benedixerint Deo in cordibus suis.*
Na listu 8 b stoji začetnica S lad 1. II.). Njen zgornji del kaže obličje božje v štilizovanem oblaku (vse modre barve), pod njim 4 angelje in v njihovi sredi malega satana (ki »dolg nos» kaže). V spodnjem oddelku že vidimo Joba, bičanega po satanu, pred njim rogajočo se mu ženo.
Začetnica B (ad 1. III./ na listu 15 b: Zgoraj Job, poln turov, sedeč med satanom (ki ima noge plavke) in svojo ženo; spodaj isti med svojimi premišljujočimi prijatelji. — To je tudi zadnja podoba v rokopisu (ako izvzamemo že zgoraj omenjeno malenkost na fol. 99 a); zakaj da ni minijator vsaj ob koncu še naslikal koneč-nega oblagodarjenja Jobovega (Job, 42, 12 sq.), temu ne vemo vzroka.
V	ocenitev teh podobic se jaz, ki sem veliko premalo videl srednjeveških slikarij in minijatur, ne bodem spuščal; le toliko rečem, da se mi za letnico 1410 ne zde preokorne, akoravno niso nedosežni umotvori.
Omeniti moram na tem mestu še grb, v kateri se razvija interkolumnina okrasba na listu 4 a, namreč: na modrem polju zlata belokrilata ptičja noga, pred katero stoji zlat križec. Ta grb se pozneje ponavlja (pa le prav majhen in rekel bi igraje od druge roke slikan) še na fol. 221 a, 1. col. spodaj, in pa na zadnji strani istega lista, 2. col.; prvikrat še nekoliko barvan, drugič pa skoraj brezbarven. Ali ni to znabiti grb rodbine Mans-werd-ske?14)
2.	Druga vrsta začetnic je ona v čveterokotnih barvanih okvirih, okrašena s zlatom in že označenim romanizujočim barvnim ornamentom (velikost jim je
1S) Zlatenje, deloma v velikih gladkih ploščah, deloma v tenkih progastih potezah, je v celi knjigi tako dobro ohranjeno, kakor da hi se bilo Se-le ravnokar izvršilo. — Pravijo, da se je neki pozgubila umetnost tako elastično zlatiti.
14) Med številnimi grbi v devetih bukvah Valvazor-ja in v Siebmacher-jevem »Wappenbuchu«-u tega grba ne najdemo; tudi C. Wurzbach-ov »Biografisches Lexicon« in Schumi-jev
»Arehiv f. Heimatskunde« nam naše zadeve ne pojasnita.
— brez okrasbe —- po 8 cm.)\ ■ šestnajst jih je.15) To so res krasotičja, odlikujoča se po svoji mnogoličnosti v barvah in potezah; tako n. pr. ima vsakateri izmed petih P drugačen zlat upolnilen ornament.
3. Komaj manj krasne (če sploh?) so začetnice s zgolj zlato okrasbo, po 7—3 cm. velike; takih je petnajst.10) Oko kar strmi, kako je mogoč tak učinek s samo eno barvo (k temu večjidel še prav milo, n. pr. vijolično-sivkasto, svetlo-modro itd.) in zlatom. Bujna fantazija minijatorja se tudi tu kaže; tako n. pr. številni Q kažejo v svoji sredini šest raznih motivov in tudi prosto uporabo arabesk. Tukaj kraljuje stroga gotika.
4. Manj krasna je vrsta le dvobarvnih (rudeče in modro) gotskih inicijalij, po kakih 3 cm. (brez arabeski visokih, katerih knjiga šteje 26.
5. Slednjič ima rokopis še nekoliko zgolj rudečih začetnic (8) in dve posebnega značaja (fol. 5 a in 223 «).
— Vseh barvnih inicijalij je torej skupej 7 2, zares ne malo število.
Bazun teh nahajamo v knjigi še precej veliko črnih začetnic, med katerimi kažejo nekatere posnet romanski ornament; tako fol. 107 b, 108 a, 109 a. Velikih črk med tekstom (ki so mnogokrat s svitlo rumeno-rujavo barvo izpolnjene) je na tisoče.
Koliko pazljivega truda torej na eni strani, koliko požrtvovalnosti na drugi! V neovrgljiv dokaz pa nam je vse to, kako lepo ste se v 15. stoletju — v tako krivično sojeni predreformatorski dobi — tudi pri nas gojile bogoslovska učenost in ljubezen do umetnosti.
II.
Pa mudeč se pri obliki rokopisa ne smemo popolnoma prezreti njegovega besedila.
Tu hočem krajše poročati — in to upravičeno. Velikega tekstno-kritičnega pomena namreč patri-stičen rokopis iz te dobe nima, tudi ako v poštev vzamemo njegovo starejo predlogo. Tudi ne spada to toliko v smoter »Zgod. Zbornika«. Torej le kratko tu povem, da — po poskušnjah sem ter tje storjenih — se kaže tekst Moralij pravilno prepisan in izvzemši malenkostne varijante (po kakih 8 do 9 v kolumni) — soglasen z Mavrinskim, resp. Migne-jevim.
Ne obsega pa naš rokopis samo celega Gregorjevega dela »Moralia« (začenši z vvodnim pismom »Beve-rendissimo et sanctissimo fratri Leandro coiipiscopo Gre-
,6) Namreč: pet P, štiri I, dva S,	in	po eden A, B, C, D	in
H. Nahajajo se fol. 88 a, 36 a, 47 a, 56	a,	82	b, 104 a, 127 a, 137	a,
143 o,	148 6, 153 b, 169 b, 174 b, 181	b,	18!) a in 204 b.
'«) Zaljšajo fol. 20 b, 41 b, 64 b,	70 a,	75 a, 79 a, 88 b, 94	a.
113 a, 119 o, 130 b, 162 a, 198 6, 212 6, 218 n. Izvzemši po enega E, M in S so vse druge črka Q.
gorius servus servorum Dei« in »prefacijo«, pa do konca dela), temuč ima že mali preddatek. :	'
Prva stran namreč (fol. 1 a) ima napisan "čucleri quodlibet, akoravno se pričenja z rubrom: »Primus quaternio primae partis moralium*. Pa le začni brati! »Disciplinae liberalium artium septem sunt. Prima grammatica i. e. loqui peritia, Secunda rhetorica, quae propter nitorem copiamque eloquentiae suae maxime in civilibus quaestionibus necessaria existimatur; Tertia dialectica itd. . . Septima astronomia, quae continet legem astrorum.« Potem se vrste mnogi stavki, nekako vzgledi n. pr. »Girulgus medicus; Labi hominis, servare Dei esi; 'Silenda prurit prodere; Postliminium est reversio de captivitate, quando longo quis tempore limen domus suae dimissum repetit, quod et sancti doctores solent dicere, quando stilum ad alia transmittunt.« (Pa tudi neotesani »Mucus inde muculentus« in še drug robat stavek je po nepotrebnem med nje zašel.) Nasledujejo »Septem sapientium sententiae septenis versibus explicatae«; kakor kaže Migne, P. L. t. 19, c. 876 sq., so ti verzi delo pesnika Decija Ausonija (f 392 po Kr.). Zarad pre-pičlega prostora pa so napisane le sedmerice Biantove, Pitakove, Kleobulove, Periandrove in Solonove.17)
!’) Za poskušnjo podam tu Biantovo sedmerico (njegov rek je bil: el zasujtci y.ay.c!:
»Quaenam summa boni? mens est sihi conscia recti.
Pernicies homini quae maxima? solus homo alter.
Quis dives? qui nil cupit; quis pauper? avarus.
Quae dos matronis pulcherrima? vita pudica.
Quae casta est? de qua mentiri fama veretur
Quod prudentis opus? cum possit, nolle nocere.
Quod stulti proprium? non posse et velle nocere.«
In v nadaljni zgled konečnih antithez dodain Pitakove (njegov rek: n^vumte y.atpsv):
»Plures amicos re secunda comparas;
Paucos amicos rebus adversis probas.«
— 1----------
D o n
- k zgodovini zvonarjev i:
(Piše J. Šaš el j.)
Iz 1. 1728 na Slapu v šmarješki fari z dostavkom: Adm : E: D : M : Joan : Bapt : Zeher paro : situl: Joan: Grochut ct Adamo Kozian. — Iz 1. 1733. veči zvon v Motniku — in v poddružnici šv. Jakoba v sorski fari.
L. 1717 pa se bere Dominicus Franc h o. Njegov zvon se nahaja v Lopati v hinjski fari z napisom : Dominicus Francko goss micb in Laibach anno Domini 1717.
Kaj da je> bil namen temu preddatku (ki je pač od druge roke pisan), se ne da gotovo reči — toliko manj, ker so prednji trije listi izrezani. Prej ko ne je bila napisana tudi na teh slovniška.ali kaka druga učilna tvarina in je vse skupaj služilo kakemu šolskemu namenu. — Znabiti je pisatelj starejo tako predlogo.»simpliciter* prepisal; potem.bi bilo tudi ložje uraeti, zakaj da se pravi tekst. Gregorijev ne -prične na', spre;dnji strani prvega;:lista, ampak fol. 1:6. ir»;** c
Še nekaj moram pripomniti./ Kakor naš rokopis priča, ni zaljšal samo knjižnico, ampak ,služil je v izdatno vporabo, v natančne študije. Svedočijo o;tem po celi knjigi premnoge glose, opazke, pokaži, podčrtanja. —■ Včasih- pa se je bralec tudi malo poigral, ter iz črnila začetnic razvijal človeške glave (celo po tri iz ene črke),' katere je včasih tudi malo pobarval. Tako fol. 111 in 112; fol. 214 — 16.o, kjer je v drugi kolumni.— ne ravno slabo — načečkanih kar pet glav. Pa kdo se bo nad tem hudoval; saj se še v probujenem 19. stoletju kaj sličnega zgodi.	. i
Konečno si dovolim še misel izreči, da, akoravno naš rokopis še od daleč ne doseže važnosti kranjskega rokopisnega missala, se sme vsekako prištevati med najlepše spominke srednjeveške umetnosti in vednosti na Kranjskem.
Ravno 1300 let je letos, kar je zasedel prestol svetega Petra v večnem mestu oni »vir incomparabilis«, čegar roka je v tem prevzvišenem stanu dovršila knjigo že poprej začeto — naša »Moralia«. Naj v proslavo te trinajste stoletnice veleumnega, ljubezni božje in bližnjega razvnetega, preljubeznjivega svetnika in cerkvenega1 učenika, velikega papeža Gregorija I., služi tudi pričujoči borni spis!	J.	s.
-----
e s k i
i zvonov po Kranjskem.
i- (Nadaljevanje).
L. 1736 lil je v Ljubljani Rauch. Mali zvon njegov v farni cerkvi v Hinjah ima napis: Crucetn Domini fugite partes adversae, Vicit enim leo. Rauch vic fudit Labaci anno 1730.
L. 1732 pa nahajamo že prednike sedanjemu ljubljanskemu zvonarju g. A. Samassi. Prvi s tem imenom je bil .1 o s e p h u s S a m a s s a. Njegovi zvonovi se nahajajo: Iz 1. 1735 drugi zvon v farni cerkvi v Planini.
— Iz 1. 1737 v cerkvi M. B. na Jezeru v grajski fari z napisom:
Pango Dei laudes Stygias simul arceo fraudes Dum penetrat coelos Aere canens melos.
Iz 1. 1738 v farni cerkvi v Gradu. — Iz 1. 1738 in 1741 v poddružnici sv. Ožbalta v loški fari. Kasneje je lil skupno z Antonom. Njuni zvonovi se nahajajo: iz 1. 1744 v poddružnici na Homu v zasipski fari. — Iz 1. 1747 v farni cerkvi v Gorjah. — Iz 1. 1749 v poddružnici svetega Križa v loški fari in v Modrušu na Hrvatskem.
Od 1.1750—1772 lil je Z ah ari as Reid, ki se bere tudi Reidt in Raidt. Njegovi zvonovi so: Iz leta 1752 na Trški gori v šempeterski fari z napisom: F: F: R: F: Joseph Barbo- ex Comibus de Waxenstein pro tempore admtor in Weinhoff — in v kapelici na Krupi v semiški fari dva zvonova z napisoma: opus me Zacharias Baidt Labaci in : opus Zacliariae Reid in Labaci. Iz 1. 1753 v poddružnici sv. Lamberta v goriški fari. — Iz 1. 1754 v Lopati v hinjski fari in v farni cerkvi v Trebnjem z napisom: A fulgure et tempestate libera nos Domine Jesti Christe — Zacharias Eeidt gos micli in Laibacli. — Iz 1. 1757 v Šentjurju v mirnopeški fari z napisom: Zacharias lieidt liat mich gegossen Lai-bach dur eh feyr und hie bin ich geflosen. — Iz 1. 1758 v farni cerkvi na Trebelnem. — Iz 1. 1759 v Hmel-čiCu v mirnopeški fari. — Iz 1. 1760 v Lopati v hinjski fari. — Iz 1. 1767 v farni cerkvi v Mokronogu in v Mačkovcu v šempeterski fari. — Iz 1. 1768 mali zvon v farni cerkvi v Starem trgu pri Poljanah, s katerim zvonijo zadnjo uro in mu pravijo »činkuš«.14) — Iz 1. 1772 v farni cerkvi na Vinici.
L. 1776—1783 bere se .Toannes Reid. Njegov zvon se nahaja v Martinji vasi v mokronoški fari z napisom : opus Joannis Reid Labaci 1781.
Ti zvonarji lili so, kakor pripomni »Kirchenschmuck« I. c. v stari livarni, v hiši sedaj nazvani »Wasserkaserne«.
V	1.1733—1782 lil je Lucas Dimiz. »Kirchenschmuck« ima 1. 1746 ime Lucas Dimnig, kar je gotovo pomota mesto Dimiz. Njegovi zvonovi so: V dovški fari iz 1. 1733. — Iz istega 1. in 1. 1739 pri sv. Roku v šentrupertski fari. — Iz 1. 1734 v farni cerkvi in na Veseli gori v šentrupertski fari — in v farni cerkvi na Mirni ter v poddružnici sv. Petra na Trebelnem. — Iz 1. 1736 v poddružnici sv. Mohorja in Fortunata v sorski fari. — Iz 1. 1737 v poddružnici sv. Andreja v isti fari
— in na Krtelevem v mirnopeški fari. — Iz 1. 1739 na Hmelčiču v mirnopeški fari. — Iz 1. 1782 na Brunku v radeški fari.
14) Cinkuš imenujejo tudi mali zvon, ki kliče zagreb ač k e kanonike k duhovnim uram. Cfr. S. Brunner »Agram«, str. 9 & 10.
Leta 1744—1754 bil je zvonar Benedictus Huetterer ali Huetter, kakor se tudi bere. Zvonovi njegovi so: V farni cerkvi v Podbrezju srednji zvon z napisom: Benedito Huetter M Fud te Labci anno 1744. — Na sv. Vrhu v trebelski fari z napisom: A Benedicto Huetterer Labaci fusa e anno 1744, in na robu: Hace campana in honorem B. V. Mariae, fusa et cineribus renata sum. — V poddružnici sv. Neže v blagoviški fari iz 1. 1750. — V poddružnici sv. Marjete v sorski fari iz 1. 1751 in v poddružnici sv. Štefana iz 1. 1752 v isti fari. — V poddružnici sv. Jurija v šempeterski fari iz 1. 1754.
Leta 1755 se bereta: Ivan Putz in Franc P u r k h a r d.
L. 1757 pa Ivan Putz.
L. 1760—1768 lil je B a 11 h a s a r T h a d d a e u s
S	c h n e i d e r. Bil je sin celjskega zvonarja Gasparja Baltazarja Schneiderja. Njegova zvonova sta: Iz 1. 1762 v Martinji vasi v mokronoški fari in iz 1. 1768 v farni cerkvi v Blagovici.
L. 1767 M. A n n a S c h n e i d e r. Ta se je omožila 1. 1767 z Ivanom Jakobom Samasso, sinom Antona Samasse. Njegovi zvonovi se nahajajo iz 1. 1741—1803 in sicer: Iz 1. 1741 v Puštalu v škofjeloški fari. — Iz 1. 1770 v poddružnici sv. Križa v loški fari. — Iz 1. 1772 v Podbrezju — in v poddružnici v Globokem dolu v mirnopeški fari. — Iz 1. 1780 v farni cerkvi v Mošnjah z napisom: Johann Jalcob Samassa me fudit Labaci stih R. D. Laurentio Peterman Parocho in Mcschna. — Iz 1. 1783 v Hmelniku v mirnopeški fari. — Iz I. 1788 v Mirni peči. — Iz 1. 1791 v farni cerkvi v Gradu — v poddružnici na Taboru v podbreški fari in v Gribljah v podzemeljski fari. — Iz 1. 1794 v Zapotnici v škofjeloški fari. — L. 1795 v Podzemlju. — L. 1796 na Vrhu v hinjski fari. — L. 1797 v Globokem dolu v mirnopeški fari in v otoški cerkvi v mošenjski fari. — L. 1798 na Veseli gori v šentrupertski fari. — L. 1799 v Velikem lipju v hinjski fari. — L. 1800 pri sv. Križu in v farni cerkvi v Mokronogu. — L. 1801 v GrCevju v šempeterski fari. — L. 1802 na Koroški beli. — L. 1803 pri sv. Ani v šmiheljski fari in pri sv. Ani v trebelski fari.
L. 1803 pa je prevzel livarno Vincencij Samassa in je lil do 1. 1814. Njegovi zvonovi so: Iz 1. 1804 na Vrhu v mirnopeški in v Gabrijelah v sveto-trojiški fari. — L. 1807 dva v Trebnjem in veliki zvon v Cerengrobu, ki ima, kakor je spredaj omenjeno, slovenski napis v verzih. Bazun tega ima še napis: Sanctus Deus, sanctus fortis immortalis, miserere nobis in ob robu: Sub. A. R. D. Philippo Schwarz R. R. D. D. Coop. Matliia Scliinh et Bartliolomaeo Proy, promotoribus, clar. 1). Ernesto Rosman, 1). Vincentio Bemsher ac vi-
cinis. Telita 35 stotov, 70 funtov. Iz 1. 1808 v Žalovčah in na Koglovem v šmarješki fari. — L. 1812 v Zdinji vasi v šempeterski fari. — L. 1813 na sv. Vrhu v tre-belski fari.
Po njegovi smrti lili so njegovi dediči.
V njihovem imenu lil je več let Jožef R e i s s. Njihovih zvonov naj omenim samo te-le: V farni cerkvi na Jesenicah so trije zvonovi. Na prvem je napis:
In der Erd ich aufgenommen,
Und gliicklich in die Form gefult.
Bin auch schon zu Tag gekommen,
Ali’ Fleiss und Kunst mein Klang vergilt.
Na klobuku pa: In Luibach goss mich Joseph Iieiss im Namen der Erben Vincenz Snmassa.
Na drugem:
Prim, Quint und in der Terz Wir harmonisch klingen,
Wen sich das Eisen — Herz Sanft in uns wird schwingen.
Na tretjem:
Freude der Gemeinde bedeute,
Friede sei das erst Gelaute.
V poddružnici na Planini v isti fari z napisom:
Des Leibes bist ledig Gott sei der Seele gnaedig!
Njihovi zvonovi so še: Iz 1. 1818 na Vrhu v hinjski fari. — Iz 1. 1821. v Nadgorici v črnuški fari. — Iz
1.	1824 v Golobinjeku v mirnopeški fari.
Od 1. 1824 pa do 1865 nahajamo v Ljubljani zvonarja Antona S a m a s s o in za njim sedanjega gosp. Alberta S a m a s s o , c. kr. dvornega zvonarja in izdelovalca strojev, imejitelja zlatega križca za zasluge s krono. Njunih zvonov sem našel obilo, vender jih ne priobčim, ker so iz novejšega časa in pa da spis preveč ne naraste. Na njih nahajamo večkrat slovenske napise, posebno prevladuje na Albertovih slovenščina. Le nekatere naj omenim zaradi lepih napisov.
V Šentjanžu na Dolenjskem je zvon iz 1. 1826 s tem le napisom:
Oft heb’ ich deinen Blick zu Gottes Sonnenthron,
Wenn Gott selbst dich ruft, folgt dir mein Klagethon.
V poddružnici sv. Duha v starološki fari pa ima veliki zvon napis na vratu:
Slavo božjo razglašujem,
Žive vabim in budim,
Mrtve milo obžalujem,
V	božjo milost jih zročim.
Čas molitve oznanujem,
Ter viharjev moč krotim.
Naj omenim h sklepu še zvonove, katere so poslali sredi meseca julija 1. 1887 kranjski Slovenci v dar bosanskim katoličanom v Sarajevo, v znamenje ljubezni do bratskega naroda in jih je ulil g. Albert Samassa. Obljubil je bil zvonove Bošnjakom še pokojni knezoškof Krizostom, a sedanji prevzvišeni in premilostni g. knezoškof Jakob je obljubo izpolnil ter sam izumil glasove in razmerje glasov ter napise na njih. Zvonilo je kombinacija
6	zvonov in sicer diatonično zvonilo 4 glasov F, G, A, B, združeno s trizvokom B, I), F. Okrasbe na njih so v gotskem slogu ter jih je izumil umetnik R. Mikovics v Gradcu. Krščeni pa so na imena ter tehtajo: B na ime Srca Jez. ter tehta 2578 kg. — I) Matere Božje, 1255 kg. — F sv. Jožefa, 650 kg. — čr sv. Petra in Pavla, 534 5 kgr. — A sv. Cirila in Metoda, 397 kgr. — B sv. Ilije, 318-5 kg. — Napise, ki so ob jednem vsi tudi kr on o g rami, kažoči letnico 1887, imajo latinske in slovenske in se glasijo :
Ji : sanCtlssIMo CorDI JesV CarnloLI pio gratoqVe sensV VoVerVnt. presVeteMV srCV LJVbeznl Izraz DaroVaLI sLoVenCI kranjski.
J): Virgo Del Mater sine Labe orlglnaLI ConCepta, paX atqVe Vita, saLVe!
Mati božja, DeVICa najČistejša,
Čast tl In slnoV tVoJIh Verna LJVbezen!
F: JesV tVtor, sanCtVs Joseph, Mortls In artlCVLo benlgnVs nobls aDstet CVstos!
sVetl Jožef, ČastILCe sVoJe V sMrtl VsIgDar ČVVaJ!
G : qVas ChrlstVs reDeMIt oVes, paVLVs Verbo Congreget, petrVs pasCat!
V	Čast apostoLV petrV In paVLV kranjska rlMskl stoLICI Iskreno VDana.
A : CYrILLe aC MethoDI Vnl Vero oVILI nationes pil restltVIte Vestras! sVeta CIrIL, In MetoDIJ, V praVo katoLIško CerkeV Vse sLoVane zberlta!
Ii: tV sanCte Vates eLIa, bosnlae popVLos VnDeqVaqVe CLeMens tVere! sVetl ILIJa, Izročeni tl sVoJ roD bosanski VsaCega zLa, I DVšnega I teLesnega, VeDno brani!
(Nadaljevanje prih.)
Duhovniki
g o r i š k i nadškofiji p o d r e d j c n i h duho vuij
v Gorenjske), oziroma v Notranjske)
v letu 1767.*)
V dneh 27. junija do 16. julija 1. 1767 delil je tedanji goriški nadškof Karol Mihael grof Attems1) zakrament sv. birme v goriški nadškofiji podredjenih du-hovnijah Gorenjske, oziroma Notranjske. Ker mi je bil ovi vitizacijski zapisnik v novejših dneh v latinskem izvirniku priročen2), povzel sem iz njega d u h ovnike, ki so v dotičnih duhovnijah istega leta službovali. Naštevam jih ž važnejšimi podatki v sličnem redu, kakor se je vršila vizitacija:
• I,
V Dolu vsprejel je vikšega pastirja dne 27. junija zvečer tamošnji župnik France Paradis o8) ter be-neficijat Andrej Motsčhiller. O prvem ne najdemo nikakoršnih podatkov, več pa o drugem. Rojen je bil v Krškem na Dolenjskem; v duhovnika posvečen v Gorici v 25. letu svoje starosti. Služboval je prej 1 leto kot vikarij v Dobu ter kapelanoval 3 leta na Krki; 2 1. v Trebnjem; eno leto v Šmariji. Šel je potem za vikarija k sv. Križu, kjer je ostal 5 let. Na to je župnikoval 1 leto v Šmarjeti, odkoder se je preselil za beneficijata v Dol.
Župniku subsidijarij bilje Anton Z vet er sc h ni g, star 34 let. Rojen v fari »Volče« na Goriškem, posvečen v Gorici. Duhovnik do dne 27. junija 1. 1767 bil je 11 let in ravno toliko časa služil je v pastirstvu; in sicer v
*) S pričujočimi in enakimi podatki je našemu listu jako vstreženo, ker to je njegov namen, da zbira zgodovinsko tvarino, ne glede na to, je li dotični odstavek zase kaj celotnega ali ne. Zato prosimo o tej priliki čč. gg., ki imajo veselje in priliko, naj skuša vsakdo n. pr. kolikor moči natančno — na podlagi matrik in družili pripomočkov — poiskati župnike in duhovne pomočnike svoje du-hovnije ter naj je potem pošlje našemu uredništvu, da je o priliki objavimo. Res je sicer, da so celotne kronike zanimivejše in uredništvu še ljubše; a tudi take drobtinice ugajajo nam močno, ker vstvarjajo nekako ogrodje za zgodovino posameznih fara.
(Opomnja uredništva.)
‘) Karol Mihael grof Attems'je bil prvi nadškof novoustanovljene goriške vladikovine ter je z neutrudljivo skrbljivostjo vladal od leta 1752 'do 1774.
2) Poslali so mi ga blagovoljno iz nadškofijskega arhiva go-riškega.
3) Imena pišem tako, kakor jih najdem v zapisniku.
svojem rojstvenem kraji 8'/2 leta; v Tominu 3 leta in 8 mesecev; v Ribnici 3 leta, dokler ni prišel o sv. Jurju 1. 1767 za subsidijarija v Dol.
II.
V Ihanu župnikoval je Fikh (Figkh) Jurij, rojen v Loki, posvečen v Vidmu, star 52 let. Služboval je v raznih krajih kot kapelan 13 let, kot župnik 12. leto.
—	Subsidijarij bil mu je Sebastijan G r i e n t h a 1, rojen v Komendi. Nižje redove vsprejel je v Gorici; višje podelil mu je: »cum dimissoriis« škof Pičenski. Star 33 let, duhovnik 7 let. Pastiroval je prej kot kurat v Komendi 6 mesecev, v Ihanu 5. leto.
III.
V Moravčah najdemo župnika Henrika pl. VVerth, porojenega v Ljubljani. Vse redove vsprejel je v svojem rojstvenem mestu, le »presbyterat« v Gorici. Star 40 let, duhovnik 17 let, v pastirstvu 16 let. V Moravčah vodi faro 6. leto. — France Werliz, kapelan — rojen v Ljubljani, posvečen ravno tu. Star 50 let, pastiruje v Moravčah 17. leto. — Anton Senscheg, star 37 let, rojen v Ihanu, posvečen v Gorici. Ves čas službuje kot kapelan v Moravčah — to je 12 let.
Nikolaj D e b e 1 a c k, beneficijat, rojen v Loki, star v 1. 1767. 50 let. Posvetili so ga v Vidmu v 28. letu njegove starosti. V Moravčah beneficijat 16 let.
B' i 1 i p Z a j ’, star 37 let. Porodil se je in posvečen je bil v Gorici. V Moravčah je subsidijarij drugo leto. Kje je pastiroval preje 10 let, ni znano.
France Wregar in Jakob Nebois, duhovnika v graščini »Tufsteinski«. Prvi porodil se je v Višnji gori ter je bil tedaj duhovnik 7. leto, v graščini 3 leta; drugi rojen v Jesenicah, bil je tedaj star 28 let ter duhovnik 4. leto.
(Nadaljevanje prih.)
TJnphjnQ Dlplomatarlj: 7. Eksempcijska bulla ljubljanske
i UuUlliui škofije. — S. Gregorii M. Moralium 11. XXXV
kranjskega farnega arhiva. — Doneski k zgodovini zvonarjev
in zvonov po Kranjskem. (Nadaljevanje.) — Duhovniki goriški
nadškofiji podredjenih duhovnij v Gorenjskej, oziroma v Notranj-
skej v l. 1767.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Martin Pogačar. — Tiska »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.