PRIMORSKI DNEVNIK 'ST.SffVSSr - Cena 35 lir Leto XVIII. • St. 9 (5093) TRST, četrtek 11. januarja 1962 Uradno sporočilo o obisku italijanskih državnikov v Maroku Fanfani in Segni bosta obiskala London na vabilo predsednika vlade Mac Millana Razgovor se bo vršil 17. t. m. - Danes se zaključi zasedanje centralnega odbora PSI o programskem dokumentu obrata v levo - Resolucija KPI o Fiumicinu - Članek Mora v ilustriranem tedniku «Oggi» (Od našega dopisnika) RIM, 10. — Uradni obisk predsednika vlade Fanfani-J* in zunanjega ministra Segnija v Maroku se je praktično zaključil danes po današnjih razgovorih med italijanskimi in maroškimi državniki. V uradnem sporo-Cllu o teh razgovorih se potrjuje «prisrčnost odnosov £)ed Italijo in Marokom* in se zaključuje: «Potem •ko sta ugotovili z zadovoljstvom konkretne rezultate 2e obstoječega sodelovanja med obema deželama, sta se obe stranki sporazumeli, da bosta še v večji meri razvili svoje sodelovanje, zlasti na gospodarskem, kulturnem in tehničnem področju. v tem duhu sta skleci, da bo mešana komisi-■)a> predvidena v sporazumu o sodelovanju z dne 10-februarja 1961, nadaljevala s svojimi periodičnimi zase-danji, ki so se izkazala za zelo koristna za skladen razvoj sodelovanja med Marokom in Italijo.* Popoldne sta Fanfani in Se-pM obiskale z letalom Mara-keš, jutri pa si bosta ogledala Tanger. V razgovoru z no-vinarji, je Fanfani potrdil, da bosta s Segnijem, obiskala IV. m. London, na povabilo angleške vlade, kjer bosta ime-la razgovore z Mac Millanom. Vodstvo KPI je danes odobrilo besedilo r&solucije ko- ■""nističnih posiancev v zvezi s Fiumicinom V resoluciji je ■Ped drugim rečeno, da poslan. ska zbornica, po zaključkih Parlamentarne preiskovalne komisije, ki je ugotovila ((resne odgovornosti članov vlade in lavnih funkcionarjev«, vidi v tem »resno stanje disfunkcije ■n krize, v katero je zašla jav-na uprava zaradi političnega monopola klerikalnih vlad«; smatra za potrebno radikalno spremembo vladne politike, u-feljavljenje ustave, kontrolo Parlamenta demokratično reformo Javne uprave (računskega dvora, državnega sveta); “graja iz razlogov navedenih v,zaključkih preiskovalne komisije obrambnega ministra Andreottija in bivša ministra togndja ter Pacciardija; pozida obrambnega ministra Andreottija, naj poda ostavko«; "a koncu pa zahteva, da prisojni 'organi ugotove računska odgovornost ministrov in dr-z*vnih funkcionarjev, ki so s avojim ravnanjem oškodovali državo o vsem tem pa naj ob-v®ste parlament. Spričo okoliščine, da je Andreotti izjavil pred dnevi, da Pristaja in si želi razprave na ‘eleviziji in da namerava ime-v tiskovno konferenco 0 zadevi Fiumicino, sta mu komunistična poslanca Pajetta in j-aprara postavila vprašanje, čdo mu brani uresničiti te svo. ■e namene. diskusiji o poročilih De nartina in Lombardija na za-jedanju centralnega odbora , * se s tema poročiloma niso strinjali le avtonomistični čla-at centralnega odbora, ampak X bistvu tudi levica; predvsem velja to za programski ,?kument in poročilo Lombar, ■ja. Glede poročila De Marti-a je levica imela le nekateri8 kritične pripombe kar za-.®ya zunanjo politiko; glede otfanje politike pa so zatrje-Ij*11; da KD nj v stanju uve-Javui ((resničnega demokratična obrata« in da je zaradi kpi nujno računati tudi s tj C «tudii če ni moč smatra-D ,,Za zaključen njen proces tjjP®goditve novim potrebam« nl^alt'm' v bistvu pesimistični*1 stališčem glede politike v,,..jEa centra, sta ugovarjala scmi em Paleschi in De Pa-Glede KPI je Palleschi ki P?"!™1- da socialisti ne iz-n,nuuj.ej° komunistov iz de-^ličnega življenja, am-SJ*. ^a se mu odtujujejo oni 1 zaradi svoje politike: k0°Vori se o vrenju; toda kaniti mogoče, da bi ne bilo tudi \ega? V ostalem pa se je star' • vrenie zaustavilo pred dpi dogmami podrejanja čili Vsaega gibanja strateškim "Pi m • in bistvenemu ciji nfu socializma demokra-‘. Konec policentrizma, ska na resn'ca Pajette, dejanih?.. monolitn°st Bufalinija, i. l'ka buržoazne demokraci-n ' ne da bi ji postavili proti d a*0 drugo itd., dokazujejo, 5 so pojmi ostali isti, tudi »° se načini izostrili... U- <>i,ii'"iiiiii„„,iII.. Sklepi vodstva *Federmezzadri» 10. —' Glavni odbor obedermezzadri» (CGIL) je "dar*i USku svojega dela poda* da je nujno potrebno, Pe , ada 'zda takojšnje ukre-ng Za prenos zemljiške lastnici n*1* sP°t°v'narie z ukrepi, °bla v zaiamčU° posredovanje sp®sti, kar se tiče obvezno-pQt Prodaje in cen zemljišča. zaW„ na )e ukinitev sedanjih h0v?nodainih določb in nji-kj a nadomestitev z ukrepi, fazn zajamčijo stabilnost, dry"ložljiv°st proizvodov in ge pravice. n0 ta namen je bilo sklenje-ba’,aa se bo nadaljevala bor. l0tja?z Pritisk na vlado in de- radni dokumenti veljajo malo, ko jih spremlja povsem drugačna praksa.« De Pasca. lis pa je dodal, da se je ((diskusija v KPI zelo naglo zaključila in so jo blokirali v mejah, ki jih je določilo tajništvo in zaključki 22. kongresa. Vendar je imela KPI večjo možnost diskusije. Zaradi tega je abstraktno vsa-ko razpravljanje glede domnev, ne perspektive organske enotnosti italijanskega delavskega gibanja. V polemiki s stališčem levice pa je Giolitti dejal, da socialisti odklanjajo perspektivo »dualizma oblasti«, ki se opira na izvrševanje delavsko oblasti (delavske kontrole) v centrih izven države in teži k revolucionarnemu prelomu, da bi uresničili »socialistično samoupravo«. »Res je — je podčrtal Giolitti — da perspektiva našega gospodarskega programa predpostavlja in vsiljuje avtonomno vlogo antagonističnih razrednih sil, or-ganiziranih politično in sindikalno; toda ta vloga se vrši znotraj države, ki ni samo država kapitalistov, ampak j? tudi naša država. V tej perspektivi, ki je edina stvarna, pridobi polno veljavnost morebitna operacija levega centra, ki naj uresniči dejanski prevzem oblasti po delovnem ljudstvu znotraj države«. Diskusijo so nato odložili na jutri, avtonomisti in levica so na ločenih sestankih pripravili zaključni resoluciji, ki ju bodo predložili na jutrišnjem zasedanju centralnega odbora. Politični tajnik KD Moro je napisal članek za prihodnjo številko ilustriranega tednika »Oggi«, v katerem je napravil korak naprej v primeri s svojimi dosedanjimi izjavami o politiki levega centra s podporo socialistov. V tem članku že govori o nekaterih konkretnih vprašanjih gospodarskega in socialnega razvoja, kot n. pr. nacionalizaciji energetskih virov, vprašanju kmetijstva, reformi šolstva in uveljavljenju deželne ureditve. Proti lastni desnici Moro poudarja: »KD ne pozablja, da je ljudska stranka, da je proti privilegijem maloštevilnih in da zagovarja dostojanstvo in pravico za vse, uporabo svobode ne za uveljavljanje sebičnosti, ampak za uresničenje dejanske socialne pravičnosti, strogo u-smerjevalnega posega države, kjer je to potrebno, in kot instrumenta individualnega in socialnega napredka«. A. P. S seje centralnega odbora PSI Priprave v Franciji na splošno stavko v primeru poizkusa državnega udara Alžirska vlada bo še bolj zaostrila borbo proti dejavnosti kolonialistov in fašistov Možnost pogajanj za mir je vedno odprta - Poziv tednika «Express> Ben Hedi, naj prepreči nove spletke skupnega sovražnika: fašizma RABAT, 10. — Zasedanje alžirske vlade se je uradno zaključilo davi. Popoldne so objavili poročilo, ki pravi, da je vlada proučila razna poročila o vojaškem, političnem in diplomatskem položaju ter skupnost vprašanj, ki se tičejo »morebitnih francosko-alžirskih pogajanj*. Poročilo nadaljuje: »Alžirska vlada je v okviru okrepitve sredstev za borbo alžirskega ljudstva in narodnoosvobodilne vojske sprejela sklepe in odredila u-krepe, da se razbije dejavnost kolonialističnih in fašističnih skupin, ki skušajo potegniti Evropejce na a-vanturistično pot, ki vsebuje nevarnost, da škoduje njihovi prihodnosti v Alžiriji in njihovim zakonitim interesom.* Alžirska vlada je z zadovoljstvom ugotovila okrepitev magrebške, arabske in afriške solidarnosti okrog alžirskega ljudstva, ki se je ponovno konkretizirala med prvimi u-radnimi obiski predsednika Ben Hede v arabskih prestolnicah. Alžirska vlada je poudarila stalno podporo, ki jo afriške^ azijske, latinsko-ame-riške in socialistične države dajejo alžirskemu ljudstvu, in je pri tem z zadovoljstvom ugotovila podporo, ki so jo nudile alžirski vladi številne evropske države ob razpravi o Alžiriji pred glavno skupščino OZN. Alžirska vlada je ugotovila razvoj v smeri mirne in spo- .................................................i Še zelo ostra nesoglasja v Bruslju na pogajanjih o evropskem kmetijstvu V Parizu ne izključujejo možnosti nove odložitve pogajanj Nemška delegacija «je večkrat izolirana» - Spaak obsoja načelo soglasnosti in veta v zahodnih organizacijah BRUSELJ, 10. — Pogajanja ministrov evropske gospodarske skupnosti zelo počasi napredujejo, tako da so parlamentarci evropske skupščine, ki so se sestali danes v Bruslju, izglasovali resolucijo, s katero pozivajo ministre, naj se skušajo naglo sporazumeti in naj imajo predvsem pred očmi skupne interese in ne posebnih interesov te ali one države članice. Danes se je že govorilo, da se bodo morali posebej sestati predsedniki vlad šestih držav članic, da premaknejo zadevo z mrtve točke. Toda italijanski minister Colombo je izjavil, da o tem ne more biti govora, ker da bi to bil «zelo nevaren korak za prihodnost skupnosti*, ker bi se rešitev kmetijskih vprašanj iskala izven ustanov skupnosti. Iz Pariza poročajo, da so na današnji seji vlade dolgo govorili o bruseljskih pogajanjih. Minister za informacije Terrenoire je izjavil, da so DANES Medtem ko se s približeva- i da naj bi sprejela tisto, kar njem datuma demokristjan- ji Je de Gaulle že ponudil — skega kongresa v Neaplju izjave Alda Mora vedno bolj dotikajo konkretnih vprašanj bodočega levega centra, postaja polemika okrog škandala o Fiumicinu vedno ostrejša. Vanjo vmešani obrambni minister Andreotti Je ponovno zagrozil tistim, ki ((mečejo kamenje, da ne bodo mogli vedno skrivati roke«, ter je očital Fanfaniju, da je kriv, ker o škandalu ne bo javne razprave po televiziji. Fanfani in Segni. ki sta se dane$ vrnila z obiska v Maroku v Rim. P* sta bila medtem povabljena na uraden obisk v London, ki ga bosta opravila verjetno 17. t. m., da bi z Mac Millanom in lordom Homom obravnavala pereča mednarodna vprašanja. Ni znano ali sta oba italijanska državnika v Maroku razpravljala tudi o najvažnejšem arabskem vprašanju, saj Je bila med njunim obiskom zelo važna seja alžirske vlade prav blizu Rabata. Vse kaže, da le alžirska vlada sprejela nekatere sklepe, ki se tičejo jamstev za Francoze v Alžiriji in ki bodo morda omogočili nova pogajanja z de Gauilom. Teh pogajanj si želi ves miroljubni svet, saj je tudi včeraj po krivdi francoskih ultrasov izgubilo življenje več kot 20 ljudi. V tej zvezi Je ne samo zelo zanimivo, temveč tudi zelo važno, odprto pismo francoskega napredneba tednika ((L’Express» predsedniku alžirske vlade Ben Hedi, naj podpiše z de Gauilom sporazum čimprej, uda ne bo pre-poznoH, ker da Je de Gaulle že popustil zahtevi koalicije vlade, vojske in OAS za razdelitev Alžirije: alžirska via- načelno samoodločbo in neodvisnost. Vse kaže, da je de Gaullovg igra precej očitna — s pomočjo OAS dati Alžir-cem čim manj. To dokazuje tudi njegova popustljivost spričo vseh terorlstčnih akcij OAS. Razumljivo je, da je včeraj francoskega predsednika pohvalil župan zahodnega Berlina, Willy Brandt zaradi njegove »previdnosti do pogajanj« z ZSSR. Med včerajšnjim obiskom angleškega zunanjega ministra Homa pa Je Brandt dal tudi zelo važno oceno najnovejših sovjetskih pred'ogov bonnski vladi, ki jih je označil kot »taktični preokret za 1*0 stopinj« ter poudaril, da je potrebno to spomenico — za katero sicer prevladuje mnenje, da ne vsebuje nič novega — skrbno proučiti. V daljnem Kongu se stanje ni kdo ve kaj izboljšalo. Iz poročila tamkajšnjega predstavnika OZN sledi, da še vedno prihajajo evropski plačanci iz Rodezije v Katango. Generalni tajnik OZN U Tant pa je imel za potrebno poudariti, da v Katangi sploh ni dejanske ustavitve sovražnosti, temveč samo enostranska prekinitev ognja s strani OZN, ki izvaja pritisk na Combeja, naj bj začel uresničevati sklepe Varnostnega sveta glede plačancev. Odločno pa je U Tant poudaril, da je namen OZN v celoti eliminirati plačance. Hkrati se Je moral ukvarjati tudi z vprašanjem Zahodnega Iriana in se je večkrat sestal s predstavniki Indonezije in Nizozemske ter jih zaman prepričeval, naj bi začeli neposredne razgovore. pogajanja zelo kočljiva, ker zajemajo izredno zapletena vprašanja in zapletene interese. »Ni moč v sedanjem trenutku reči, je dodal Terrenoire, ali bo v Bruslju prišlo do pozitivne rešitve«. V primeru, da bi francoska vlada sklenila zavzeti dokončno stališče do sedanjih pogajanj, bodo sklicali v ponedeljek izredno sejo vlade, »Na vsak način, je dodal Terrenoire, se predvideva, da se morajo pogajanja končati v soboto. V sedanjem položaju, je pripomnil, je še vedno zelo težko urediti nekatera tehnična vprašanja. Ker je predvsem važno doseči sporazum, ni izključeno, da se bodo ministri, ki se pogajajo v Bruslju, sklenili, da se pozneje zopet sestanejo, če ne bdoo uspeli rešiti vseh vprašanj. Zahodnonemški minister za kmetijstvo Werner Schvvarz pa je danes izjavil, da bonn-ska vlada ne bo na noben način odobrila znižanja cen nemškega žita pri bruseljskih pogajanjih. Schwarz je pripomnil, da je vprašanje finansiranja sklada za kmetijstvo ena najtežavnejših točk, o katerih se bodo morali še pogajati v Bruslju. Izjavil je dalje, da je nemška delegacija pogo-stoma izolirana v Bruslju in da dela, kar more, da brani »pravične interese nemškega kmetijstva*. Belgijski zunanji minister Spaak pa je na današnji skupščini sindikatov šestih držav poudaril, da ne more biti združene Evrope brez nad-dj-žavnosti in da je »Evropa domovin ožji in nezadostni pojem«. Izjavil je tudi, da se bo vedno boril proti načelu soglasnosti in veta. Med drugim je omenil, da je na primer stališče ene same države preprečilo v NATO, da bi zavzeli »odločno in konstruktivno stališče«. Dodal je, da se isto dogaja med sedanjimi pogajanji v Bruslju o kmetijskih vprašanjih, ker vsakdo brani interese lastnih kmetovalcev in «menja se načelo, ko se menja proizvod«. Ce ne bi bilo pravila o soglasnosti, bi pogajanja potekala mnogo hitreje. Kar se tiče zunanje politike držav evropske skupnosti, je Spaak omenil Kitajsko. Dejal je, da bi se «pet držav lahko sporazumelo o vprašanju komunistične Kitajske, medtem ko šesta onemogoča sleherno odločitev«. Po njegovem mnenju ne gre dejavnost Evrope šestih preko običajnih posvetovanj. ----«»---- Lord Home v Berlinu BERLIN, 10. — Britanski zunanji minister lord Home je imel davi nov razgovor z zahodnoberlinskim županom Brandtom. V kratkem govoru ob podpisu »zlate knjige« v Berlinu je lord Home izjavil, da bi »vojna prav gotovo eliminirala berlinsko vprašanje, toda eliminirala bi tudi Berlin«. Pripomnil je, da je potrebno zagotoviti življenje Berlina in doseči zaupanje; v ta namen pa so potrebna pogajanja. Nadaljeval je: »Začeti pogajanja prav gotovo še ni tudi predsednik republike maršal Tito. Ustavna komisija, v kateri so ljudski poslanci in druge ugledne osebnosti političnega in javnega življenja, je bila ustanovljena decembra 1960 z nalogo, naj izdela osnutek nove ustave. Ob ustanovitvi komisije je bilo poudarjeno, da mora biti nova ustava v skladu s sedanjo stopnjo sociali- delo. Pričakuje se, da bodo teze nove ustave dokončno sprejete do konca tega meseca, nakar bodo izročene v javno diskusijo. Sprejem nove ustave bo verjetno zadnji zakonodajni akt sedanje zvezne skupščine, katere mandat poteče spomladi. B. B. stične izgradnje in odpreti ...... pot nadaljnjega razvoja. Od jamstvo, da bodo uspela, ka- ustanov,Ive komisije do da-kor tudi sklenitev sporazuma nes jP bilo opravljeno važno ne pomeni kapitulirati. Jaz ra- ■ ■ - zumem za pogajanja, da vsaka stran spoštuje življenjske interese druge strani in skuša vskladiti interese obeh. Prepričan sem, da bomo z odločnostjo, potrpljenjem in z medsebojnim spoštovanjem prišli do častne rešitve, ki naj omogoči Berlinčanom živeti mirno in varmv. Zahodnoberlinski župan W. Brandt je izjavil dopisniku »AFP«, da njegovi razgovori z britanskim zunanjim ministrom niso v ničemer okrnili njegovega »previdnega optimizma«, kar se tiče prihodnosti Berlina. Pripomnil je, da ta optimizem ne temelji samo na njegovih zadnjih razgovorih, temveč izhaja tudi »iz piepričanja, da so Sovjetska zveza danes v celoti zaveda, da se ne bi mogla polastiti Berlina drugače nego s silo«. Nadaljeval je: »Oborožen spopad se mi zdi danes izključen. Sedaj je treba najti modus vivčndi. Lahko bodo nastale okoli Berlina nove krize. Lahko pride do presenečenj. Nedavna sovjetska spomenica zvezni vladi je dokaz o tem. Razen tega pa menim, da je potrebno skrbno proučiti to spomenico, ker gre za taktični preokret sovjetske vlade za 180 stopinj. Do sedaj je SZ skušala obrekovati zvezno republiko pri zaveznikih. Namen spomenice pa je sedaj obrekovati zahodne države. Vedeti je treba, kateri od dveh argumentov je pošten«. Brandt je pohvalil francosko vlado zaradi »njene previdnosti« glede pogajanj o Berlinu in je pripomnil, da je prav »to previdno stališče« povzročilo decembrski sklep v Parizu o začetku sondiranj za ugotovitev, ali obstaja »razumna podlaga za pogajanja«. Pred zaključkom dela ustavne komisije v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Pod predsedstvom Edvarda Kardelja je komisija za ustavna vprašanja začela danes proučevati gradivo, ki bo služilo kot o-snova za izdelavo preosnutka nove jugoslovanske ustave. Današnji seji, ki se bo nadaljevala jutri, je prisostvoval razumne rešitve alžirskega vprašanja. Poudarila je svojo voljo, da pospeši mir v Alžiriji in da uresniči sporazum, ki naj omogoči iskreno in lojalno uveljavitev pravice alžirskega ljudstva do samoodločbe in neodvisnosti, in to uveljavitev naj spremljajo vsa potrebna jamstva za alžirsko ljudstvo kakor tudi jamstva za zakonite koristi Francije in Evropejcev v Alžiriji. Alžirska vlada je izrekla zadovoljstvo kralju Hasanu II., njegovi vladi in maroškemu ljudstvu zaradi toplega in bratskega sprejema v Maroku«. Kar se tiče možnosti pogajanj med alžirsko in francosko vlado, omenjajo agencije razne članke, ki pa vsebujejo samo ugibanja. Med take članke spada tudi članek v listu »Jeune Afrique» iz Tunisa, ki govori o poslabšanju možnosti za obnovitev pogajanj, in članek ravnatelja istega lista, ki napoveduje bližnji sporazum o ustavitvi sovražnosti in izpustitev Ben Bele. S teni v zvezi pa je treba ugotoviti, da je medtem prišla izjava alžirske vlade, ki je edino merilo za presojanje trenutnega položaja. Vse kaže, da francoska vlada še ni pokazala prave dobre volje za začetek pogajanj in tudi ni doslej pokazala, da misli temeljito obračunati z dejavnostjo OAS, temveč sprejema le polovične ukrepe in mnogo strože nasto-na proti tistim, ki demonstrirajo proti OAS. Včeraj je v Nimesu demonstriralo več tisoč demonstrantov proti OAS. Demonstracije sta organizirala komunistična stranka in sindikat OGT. Policija je demonstrante takoj začela razganjati, vendar pa ni prišlo do hudih incidentov. Tudi v Parizu »o bile danes nove demonstracije proti OAS. Veliko število študentov in drugih prebivalcev je šlo v povorki pred hišo, kjer je stanovanje Sartra. Vzklikali so proti OAS. Demonstranti so se nato sami mirno razšli. V Parizu se je danes nadaljevala razprava proti duhovniku Robertu Daveziesu, ki je nudil zatočišče članom alžirske narodnoosvobodilne fronte. Danes so zaslišali več o-brambnih prič. Predsednik zveze za človeške pravice Daniel Mayer je med drugim izjavil; »Ni važno, ali odobravam ali ne dejavnost Dave-ziesa, toda ena stvar je gotova: veliko število patriotov se lahko spozna v njem.« Znani opat Pierre je govoril o položaju Alžircev v Alžiriji in Franciji še iz časov izpred vojne. Izjavil je med drugim: «Iz njih so ustvarjali podljudi.« Pater Gilbert Russnach je izjavil: »Nekega dne me je neki general vprašal, ali bi . osebnostim in nadaljuje aten-privolil v mučenje teroristov, j tate. Odgovoril sem negativno. Tedaj mi je general rekel: .Pater, vi ste morilec’.« Bivši minister Pierre Cot je izjavil, da popolnoma razume, da se je Davezies zgražal nad bedo, ki se vedno veča v Alžiriji. Bivši senator Fonlutt-Espe-raber, ki je bil poročevalec o načrtu statuta za Alžirijo leta 1947, je govoril o položaju v Alžiriji pred letom 1954. Izjavil je med drugim; ((Mučenje v Alžiriji ni bilo odgovor na nedopustna dejanja ljudi alžirske osvobodilne fronte. Samo v letu 1950 sem zabeležil 80 pritožb zaradi mučenja. Čast vojske ni v tem, da ohrani tajnost o kriv. di nekaterih. Nasprotno, njena čast je v tem, da javno izloči skupino krivcev iz svoje srede.« Proces proti duhovniku Daveziesu je pritegnil veliko pozornost ne samo francoske javnosti, temveč tudi mednarodnih krogov. Zlasti, pa se v Franciji nadaljuje analiza čustev, ki so pripravila omenjenega duhovnika do tega, da nudi podporo alžirskim nacionalistom, in ta analiza postaja že predmet filozofskih razprav. V Alžiriji pa še dalje teče kri. Fašistični ultrasi nadaljujejo divjaške napade na ne. zaščiteno alžirsko prebivalstvo, ki se brani, kakor more, ker ga varnostni organi ne ščitijo. Pri včerajšnjih incidentih je zgubilo življenje drugih 20 ljudi, 18 pa jih je bilo ranjenih. Danes so padle nove žrtve v raznih mestih. V Parizu objavlja tisk raz-na uradna in poluradna poročila o akciji proti OAS. Toda iz teh poročil je razvidno, da je akcija oblasti tako malen. kostna v primerjavi z obsegom zločinske dejavnosti OAS. Ta organizacija nemoteno pošilja grozilna pisma številnim Po današnji seji vlade se je zvedelo, da je notranji minister Roger Frey odredil stal-no pripravljenost policije na metropolitanskem področju in okoli Pariza. Zatrjuje se, da so bili izredni varnostni ukre. pi med zadnjimi demonstracijami v Parizu predvsem v zvezi z opozorili iz Alžira o morebitni akciji OAS. Splošna zveza dela pa je pozvala svoje člane, naj bodo pripravljeni na takojšnjo splošno stavko za primer »nasilnega ali državnega udara«. Veliko pozornost je vzbudil nocoj uvodnik v zadnji številki tednika »Express«, v katerem poziva Ben Hedo, naj podpiše s Francijo sporazum o miru, »še preden bo prepozno«. Članek opozarja Ben Hedo, da je med tajnimi stiki s Francijo »dosegel priznanje pravice vaše dežele do neodvisnosti, do njene ozemeljske celovitosti in do enotnosti alžirskega ljudstva. Ce bi se vse to pošteno izvajalo, se vi ne bi več obotavljali podpisati: to so smotri, ki ste jih hoteli doseči z vojno«. »General de Gaulle je sedaj popustil organizirani koaliciji predsednika Debrčja, vojske in OAS v Alžiriji: načrti za razdelitev Alžirije so že prispeli vojaškim poveljstvom v Costantini. Alžiru in Oranu.« List omenja zatem še druge ovire in zaključuje: »Vaš podpis bo združil vso francosko levico in vse vojake kontingenta v udarno silo proti našemu skupnemu sovražniku: fašistom v Alžiru, Oranu in Parizu. Se ni prepozno, podpišite.« Predstavnik lista je izjavil, da je bil poziv Ben Hedi ob-javljen »na podlagi informacij iz odgovornih krogov, ki povzročajo veliko zaskrbljenost«. l■llllllllllllllll■llll||m<■l((■ll■lllll■■■■■lHlm■ll(l■'|||||||||■■ll■llllllll1lllllllllll■ll•■lllllll■llllllllln Danes poslanica Kennedyja o stanju v državi WASHINGTON, 10. — Jutri bo imel Kennedy tradicionalni govor o stanju v državi. Po tem govoru se predvideva, da bo Kennedy predložil kongresu razne zakonske osnutke, med katerimi se omenjajo: zahteva po obsežnih pooblastilih vladi, da bi mogla po svoji uvidevnosti znižati carinske tarife in določiti način za pogajanja z evropsko gospodarsko skupnostjo; zakon o zdravniški oskrbi starejših nezaposlenih oseb; nakup 100 milijonov dolarjev obligacij ZN; zvezna pomoč šolstvu in davčna reforma. S tem v zvezi se bo razvila v parlamentu živahna diskusija, zlasti ker se bližajo volitve: v novembru bodo izvolili novo poslansko zbornico, v se- Linner spet opozarja na dejavnost številnih tujih plačancev v Katangi Welensky dovoljuje prihajanje teh plačancev v Katango čei rodezijsko ozemlje ■ U Tant ne pojde v Rodezijo • Cizenga poziva vlado, naj izvede sklepe parlamenta v zvezi s Katango N,EW YORK, 10. — Predstavnik OZiN v Kongu dr. Stu-re Linner je poslal danes Varnostnemu svetu poročilo o položaju v Katangi. Med drugim pravi: »Negotovost, ki že traja glede vojaškega položaja v katanški pokrajini, se lahko povečini še vedno pripiše dejavnosti nekongoških elementov. Jedro te skupine nekongoških elementov se še vedno svobodno premika, ker je u-spelo izogniti se silam OZN med vojaško akcijo od 5. do 20. decembra 1961. Vzvod ka-tanških vojaških operacij je bila skupina okoli 40 plačancev, ki je pod vodstvom dveh Francozov in pod višjim vodstvom nekega francoskega polkovnika.« Linnerjevo poročilo govori tudi o drugih argumentih, kakor na primer o prehajanju plačancev številnih narodnosti po ozemlju Rodezije v Katango, in pripominja, da rodezijske oblasti zavračajo samo majhno število teh plačancev. Poročilo omenja tudi zahtevo U Tarna za pošiljatev opazovalcev v Rodezijo in Angolo, položaj v Elisabethvillu ter vprašanja javnega reda. ki jih skušajo predstavniki OZN rešiti sporazumno z oblastmi v Katangi. Tajnik OZN U Tant je na včerajšnjem sestanku posvetovalnega odbora OZN za Kongo podal nekaj izjav v zvezi s Kongom. Odbor se je soglasno izrekel proti obisku U Tanta v Rodeziji, kamor ga je bil povabil predsednik federacije Rodezija-Njasa Welen-sky. S tem v zvezi je U Tant izjavil, da je OZN dobila konkretne dokaze o nedopustni pomoči Katangi, ki prihaja iz Rodezije. Pripomnil je, da je Welensky skušal upravičiti prehod 48 kamionov čez rodezijsko mejo, toda ni odgovoril na obtožbo OZN o delovanju letala «Dornier», ki ima oporišče v Ndoli in ki ga pilotira neki Wickstead. Dalje je U Tant poročal posvetovalnemu odboru o položaju v Katangi. Poudaril je, da po prekršitvi snorazuma o ustavitvi sovražnosti s ka-tanške strani, ki je pripeljala do sovražnosti 5. decembra, sedaj ni dejanske ustavitve sovražnosti. Predstavniki OZN so v tem smislu posredovali pri katanških oblasteh. Dejansko se lahko reče, da je prišlo samo do enostranske prekinitve ognja s strani sil OZN, ker so sile dosegle vojaške smotre v Elisabethvillu istočasno z začetkom razgovorov v Kitoni. «Ta sklep je bil sprejet, je nadaljeval U Tant, ker se je po zrušitvi odpora katanškega orožništva v Elisabethvillu in po zasedbi naprav družbe «Union Miniere« morala naloga OZN omejiti na čistko in na preprečitev plenitve s katanške strani.« Glavni tajnik je nadaljeval, da je bilo poveljstvo OZN mnenja, da vsaj za nekaj časa niso potrebne nove operacije proti plačancem v Kaminavil-lu, Jadotvillu, Kolveziju in Kipušiju, kjer so ti plačanci koncentrirani, predvsem zaradi tega, da utrdi svoje položaje v Elisabethvillu in tudi da na noben način ne vpliva na sestanek Adule in Combeja v Kitoni, pozneje pa na izvajanje izjave iz Kitone. S tem v zvezi izvaja OZN pritisk na Combeja, naj začne izpolnjevati predvsem osmo točko omenjene izjave, ki se tiče izvajanja sklepov Varnostnega sveta, posebno kar se tiče plačancev. Na koncu je U Tant izrekel upanje, da ne bo potrebna nova uporaba sile OZN v ta namen. »Pripomniti pa moramo, je dejal, da se naše priprave stalno nadaljujejo za primer nadaljevanja operacij na področjih Katange izven Elisa-bethvilla, katerih namen je v celoti eliminirati plačance.# Medtem se nadaljuje spor med osrednjo kongoško vlado in njenim podpredsednikom Gizengo, ki je že tri mesece v Stanleyvillu. Gizenga je danes izjavil, da ni pripravljen vrniti se v Leopoldville, vsekakor pa ne v roku, ki ga določa parlamentarna resolucija, ki mu je bila vročena včeraj zjutraj. Gizenga sporoča v svojem odgovoru, da se bo vrnil v Leopoldville, takoj ko bo3o sklepi parlamenta od lanskega septembra v zvezi s Katango v celoti in točno izvršeni. Gizenga dodaja, da tisti, ki ga obtožujejo zločinov ali kakršnega koli prestopka, se morajo obrniti na sodno oblast in ne na parlament. natu pa bodo izvolili 37 novih senatorjev na mesto onih, ki jim letos poteče mandat. ------------«»---- Sukarnov govor v Džakarti Džakarta, io. — indone-zijski predsednik Sukamo je govoril danes v Džakarti na velikem zborovanju, katerega se je udeležilo nad 15.000 študentov. Izjavil je, da je Indonezija pripravljena borit; se na vse načine za osvoboditev Zahodnega Iriana še letos. Ponovil je, da je Indonezija pripravljena pogajati se z Ni-zozemsko samo o prenosu suverenosti nad tem ozemljem na Indonezijo. Indonezijski zunanji minister Subandrio, ki je govoril pred Sukarnom, je izjavil, da so upravičena vsa sredstva, da se Zahodni Irian iztrže Nizozemcem. Iz New Yorka poročajo, da se je tajnik OZN U Tant večkrat sestal s predstavnikom Indonezije in Nizozemske, toda ju ni uspel prepričati, da bi stopila v neposreden stik. Indonezijski minister Lapian je sinoči izjavil, da niso predvidena v bližnji prihodnosti nobena pogajanja. V Cang Do Jung obsojen na smrt SEUL, 10. — Vojaško sodišče petih članov je danes obsodilo na smrt generala Cang Do Junga, ki je bil predsednik južnokorejskega vojaškega odbora po zrušitvi Singmanri-jeve vlade. Obtožili so ga »protirevolucionarne dejavno- Cang Do Jung ie bil vodi-telj vojaškega odbora, ki ja izvršil državni udar. Pozneje je bil izključen iz odbora, 3. julija pa ga je njegov namestnik general Pak Cung Hee dal aretirati. Obtožili so gs tudi. da ja oviral državni udar, še preden je bil izvršen, pozneje pa da je zlorabljal svoje funkcije predsednika vojaškega odbora ter da je vodil oportunistično politiko. Pravosodno ministrstvo je danes sporočilo, da je državni pravdnik Cong Jung na božično vil jo napravil samomor, ker da je bil zapleten v »komunistično vohunsko mrežo«. ----««--- BONN, 10. — Predsednik za-hodnonemške republike Lueb-ke je odpotoval davi z leta. lom na uraden obisk v Afriko. Spremlja ga tudi zunanji minister Schroeder. Njegovo letalo se je ustavilo v Madri-du, kjer ga je sprejela dele-gacija španske vlade pod vodstvom zunanjega ministra Ca-stielle. 1 IM in l Nemčiji 85 % največjih podjetij na svetu Posebnost tehnike kapitalističnih velikih podjelij je v tem, da šele pozno omogočajo pregled dokončnih podatkov o prometu najpomembnejših delniških družb. Seveda ne dopuščajo taki podatki nobenih posebnih sklepov, ker poslovna prepletenost s podružnicami in anonimnost kapitala preprečujeta preveč konkretne podatke o kopičenju kapitala in moči posameznih združb. Vendar pa je potrebno, da se le napravi nekakšen pregled o gibanju njihovega prometa. Na čelu vseh podjetij kapitalističnega sveta so slej ko prej ameriški koncerni. Slej ko prej je združba »General Motors* s prometom 12,7 milijarde dolarjev sploh največja firma na svetu. Na drugem mestu ji sledi «3tandard 'Oil Companv of New Jer-sey», ki je dosegla promet skoraj točno a milijard dolarjev. Na tretjem mestu je znani proizvajalec avtomobilov Ford s prometom 5,2 milijarde dolarjev. K vrhunski skupini spadata še nadalje družbi »General Electric* s 4,2 milijarde dolarjev prometa in »U. S. Steel Corporation* s 3,7 milijarde dolarjev prometa. Med dvanajstimi vodečimi podjetji v Združenih državah Amerike, ki glede prometa da leč zasenčujejo vse druge firme kapitalističnega sveta, najdemo nič manj kot štiri družbe naftne industrije, namreč poleg že o-menjene ' «St,andard Oil Company of Nev/ Jersey* še «Socony Mobil*, dalje družbi «Texaco» in «GuIf Oil Inc.». Pri vsem tem pa je zanimivo, da ni med temi dvanajstimi velikan' prometa (»Big Twelve») prav nobene firme iz kemične industrije, saj zavzema znana firma Du Pont de Nemours po vrednostnem obsegu prometa v višini 2,1 milijarde dolarjev šele trinajsto mesto. K vodečim «Big Twelve» spada nadalje še jeklarska firma »Betlehem Steel Corporation*. V svetovnem merilu pa odpade od sto vodečih podjetij v kapitalističnem svetu kar 62 firm na Združene države Amerike. Med temi sto podjetji je zastopanih osem angleških družb, kolikor ne upoštevamo podjetij «Royal-Dutch Shell Company» m «Unilever», ki ju je zaradi njunega izrazito mednarodnega značaja izredno težko klasificirati. Po ena takih velikih družb odpade na Švico («Nestle»), na Nizozemsko («Philips»), na Italijo («Fiat»), na Japonsko («Hitachi») in na Luksemburško («Arbed»). Vsekakor pa preseneča, da je Zahodna Nemčija po navedeni gospodarski statistiki med najvecjinn podjetji slabo zastopana. Ta statistika je prezrla izredno številne zahedno-nemške podružnice v inozemstvu, prav tako pa m niti upoštevala umetno visoko vzdrževanega tečaja dolarja ZDA. To je docela nepravično in vso sliko močno izmaliči, vendar pa gre to zahodnonemškim kapitalistom spričo njihove želje po nadaljnji ekspanziji dobro v račun. „ Oglejmo si torej položaj z manjše razdalje! Sicer so zahodnonemške firme v primerjavi z ameriškimi zares videti majhne, število zahodnonemških milijarderjev prometa (tokrat v DM) se je v enem samem letu dvignilo od 24 na 32. Med osmimi podjetji, ki so se glede svojega prometa dokopala do vrhunske ravni, se dve podjetji pojavljata prvikrat, ker sta sploh šele prvič objavili svoj promet. Po vsej verjetnosti pa je promet družb «Metallgesell-schaft* (koncern Merton) in »Opel Aktiengesell-schaft* že daljšo dobo presegal 1 milijar. DM prometa. Družba «Deutsche Erdol-aktiengesellschaft* (DEA) se je sedaj samo zaradi tega pojavila med milijarderji prometa, ker si je medtem prisvojila družbo »Rheinpreussen Aktienge-sellschaft*. 2e ta potek sam je dovolj zanimiv; težnje zahodnonemškega kapitala po koncentraciji so ostale nezmanjšano močne. Pokazalo se je namreč, da je sto zahodnonemških podjetij združilo v svojih rokah ze približno tretjino celotnega zahodnonemškega prometa. Njihov delež se je v teku enega leta dvignil, merjeno po celotnem prometu, točno za 1 odst. Pri vsem tem pa je značilno to, da se zahodno-nemška gospodarska struktura glede velikosti oziroma razsežnosti podjetij bistveno razlikuje od ameriške. Po velikosti je prvič na čelu vseh zahodnonemških podjetij družba »Volks-wagen Aktiengesellschaft*. E močnim skokom se je ta družba v razdobju enega leta povzpela s četrtega na prvo mesto, pri čemer je potisnila elektro podjetje »Siemens* na četrto mesto. S prometom 4,6 milijarde DM se je stopnja prometa družbe »Volks-wagen» v enem samem letu zvišala za približno 31 odst. (Tudi leta 1959 se je promet prav tako zvišal za 30 odst.). Na drugem mestu glede prometa je tudi avtomobilska družba, namreč «Daimler-Benz-Aktien-gesellschaft*. Promet v višini 4,1 milijarde DM na-sproti 3,4 milijarde v prejšnjem letu je treba pripisati predvsem velikim oborožitvenim naročilom (poleg velikega delničarja Friedricha Flicka drži tudi za-hodnonemški zvezni kancler Adenauer manjši paket delnic te firme). Tretje mesto po obsegu prometa zavzema s tradicijo bogata firma Krupp s 4,1 milijarde DM. Firma Krupp je proslavila letos 150-letni jubilej svojega obstoja. Morala pa je zapustiti drugo mesto glede obsega prometa, očitno zaradi tega, ker je le v prav neznatnem obsegu udeležena pri oborožitvenih naročilih. Siemensu slede glede prometa na petem mestu tovarne Mannesman-novih cevi, ki so mogle na podlagi večje kupčije z Vzhodom zvišati promet od 2,9 na 3,5 milijarde DM. Na naslednjem mestu je treba k sto največjim kapitalističnim podjetjem na svetu prišteti še družbo «Farben Bayer*, in sicer po krivici šele za navedenimi tovarnami. Ozke finančne zveze med tistimi firmami, ki so svoj čas pripadale firmi IG-Farben, katero pa so sile zmagovalke razpustile o reagirajo. Italijanska politična in gospodarska desnica, ki je večinoma katoliška ali demo-kristjanska in le deloma liberalna (toda danes ne več Protikatoliška!), lahko vidi v fej encikliki napad proti sebi, čeprav tega ne kaže in z encikliko ne polemizira ali ji nasprotuje. Nasprotno, v javnih nastopih poudarja njeno vrednost, pri tem pa jemlje iz nje tisto, kar ji je po duši. Iz izkušenj pa vemo, da Cerkev svojih starih zaveznikov (to pa je bila desetletja in desetletja prav *a kategorija) ne zapušča, dokler gospodujejo in dokler jih ni omajal razvoj sam. S svojo encikliko je zdaj papež °Portuno in oportunistično Stopil v zavezništvo z italijanskim neokapitalizmom, o-*iroma s tistim razsvetljenim konservativizmom, ki — za Razliko od skrajne desnice — Ive Mihovilovič zagovarja tudi državno poseganje v gospodarstvo in pa celo nacionalizacijo ter se bojuje proti absolutni moči privatnega finančnega kapitala (spomnimo se samo na surovi boj na področju nafte med privatnimi monopoli in para-statalno ustanovo za nafto pod vodstvom Enrica Mat-teia!), je pa tudi drugače pripravljen na določene strukturalne spremembe, ne da bi se pri tem odrekel svoji prevladujoči poziciji in vlogi v družbi. Politično se ta težnja uveljavlja v demokristjanskih strujah centra in centra-le-vice. Papež je pravočasno o-pazil večino oziroma krepitev teh struj v gospodarstvu in politiki, kjer so se uveljavljale, čeprav je vse do nedavnega vatikanska kurija (predvsem pred sedanjim papežem) poskušala vse mogoče, da bi jih zatrla. Te težnje pa tudi ustrezajo papeževim osebnim pojmovanjem razvoja v Italiji (predvsem v Italiji) — in da ima res takšne poglede, je v doiu-čeni meri dokazal tudi v času, ko še ni bil papež. Sedanji papež ima — za razliko od predhodnika Pija XII. — ne le bolj živo in bolj ustvarjalno inteligenco in manjšo teološko zakrknjenost, temveč, tudi neposred-nejši in obsežnejši pregled svetovnega dogajanja in razvoja, ki izvira iz njegovega dolgoletnega stika z neposrednimi akterji v družbenem gibanju. Za razliko od prejšnjega potomca patricijske rimske družine, je sedanji papež kmečki sin, z več afinitete do širših slojev in z boljšim poznavanjem njihovega življenja. Novi papež je tudi politično prožnejši, čeprav mora upoštevati skupino starih kurijskih kardinalov, ki se bojujejo za ohranitev linije Pija XII. Seveda pa je oddaljevanje Janeza XXIII. od dosedanjih pozicij Cerkve zelo relativno — kakor tudi oddaljevanje neokapitalizma od kapitalizma. Razlike je prav toliko kot med trdoživim vztrajanjem na starih stališčih in veščim ustvarjanjem novih, trdnejših in nekoliko trajnejših. Ne bo odveč, če popišemo še način, kako so na papeževo encikliko reagirali organi, ki vztrajno zagovarjajo interes« starih gospodujočih gospodarsko finančnih činite-ljev Italije. Milanski IliCor-riere della Sera, katerega ima v lasti družina Crespi, družina velikih podjetnikov, angažiranih v vrsti močnih družb, in je drugače tolmač tako demokristjanske kot liberalne politične desnice, ni mogel papeževe enciklike kritično obravnavati niti z eno samo besedo, ker to ni v njegovem stilu. Njegov komentar enciklike je formalni hvalospev, kjer na veliko poudarja nedotakljivost papeževe avtoritete in poveličuje Cerkev, ki je nosilec • večne resnice* in njen »nezmotljivi tolmač*. Mario Mis-siroli, ki je bil tedaj še direktor časnika in ki se ima za filozofa, pravi v svojem komentarju, da je ta enciklika »spomenik razuma* in da se bo zaman trudil vsakdo, ki bi jo hotel tolmačiti tako, kot mu ustreza, ker se »misel, izražena od papeža, navezuje na veliko tradicijo Cerkve, ki ni bila nikoli niti zanikana niti prekinjena, ki ima svoj nespremenljivi temelj v Evangelijih, v delih cerkvenih očetov, v sholastiki, svoje sodobne formulacije pa v Taparelli d’Azegliu, v sodobnikih Garrigoju - Lagrangeu, pa v Sertillangesu, ki so njeni najavtoritativnejši in naj-bojevitejši interpreti*. Missi-roli sicer predpostavlja, da se bodo pojavili tudi pristaši filozofskega in političnega radikalizma, ki bodo rekli, da v tej encikliki ni nič drugega kot paternalizem, kar je treba zavrniti, ker je to doktrina, ki ne budi zavesti ljudi, jih ne vzgaja v graditelje svoje usode, v absolutne gospodarske svojega življenja. Seveda bodo socialisti vseh šol, od, Marxa naprej, ki poveličujejo razredni boj, ki so proti naternalizmu, nauke enciklike odklonili. Liberalci — če so stare šole — se bodo postavili na stališče rezerviranosti. To je namreč tisti liberalizem, ki je v politiko prinesel ekonomski liberalizem. Toda liberalizem se je razvil in preoblikoval ter ni več neobčutljiv za sodobne izkušnje, za nauke zgodovine in zahteve novega časa. Hočeš nočeš se zdaj vse stranke gibljejo po liniji »humanitarnega reformizma*, ki si prizadeva, prihraniti posamezniku grenke preizkušnje napak in bolečin v imenu pravice. Skratka: milanski časnik vidi v encikliki določen re-formizem v smeri nekega »sodobnega* paternalizma, v smislu teorij »novega liberalizma* Dew,eya, ki da je »napisal nepozabne in dokončne strani. o odnosu liberalizma in družbene pravičnosti*. Mario Missiroli si je torej poskušal priti na čisto s papeževo encikliko, videl je, da se odmika od idej in interesov močne družine Crespi in drugih takšnih družin s finančnim kapitalom in mono-politističnimi pozicijami, vendar pa si je tudi prizadeval, da je ne bi prikazal kot preveč »radikalno* in da bi poudaril samo nekak neoliberalizem in paternalizem kot temelj njenega besedila. Bolj pošteno je ravnal Wil-liam F. Bouckley junior, u-stanovitelj in direktor ameriške National Review, organa skrajne desnice, ki ima mnogo pristašev prav med katoliki. Bouckley je tudi sam katolik, v javnost pa je prodrl v maccharthyjevskem obdobju s knjigo God and man at Yale (v njej je dokazoval, da je stara univerza v Yale nevarno gnezdo komunizma). Bouckley je papeževo encikliko obravnaval izredno vulgarno ter jo imenoval »avantura v trivialnem* in opisal zadrego, pa celo užaljenost, s katero so sprejeli ta papežev dokument nekateri ameriški krogi. In zakaj? Zato, ker se je papež vendarle oddaljil od skrajnega konservatizma, od katerega pa se ne morejo in ne smejo oddaljiti ameriški lastniki kapitala, drugače dobri katoliki. Pomembno je dejstvo, da so ameriški protestantski teologi sprejeli papeževo encikliko bolje kot katoliški in celo bolje kot jezuiti, ki so v Ameriki prvi interpreti Vatikana. Eden izmed njih — sloviti teolog Reinhold Nei-buhr — meni v reviji Christian^ and Crisis, da je to dokument, ki je zanimiv enako za katolike kot protestante ker razširja misel rimske cerkve na probleme novega časa te naše tehnične civilizacije*. Neibuhr vidi v nekaterih odstavkih enciklike celo določeno sorodnost z nedavnim pisanjem skandinavskega ekonomista Myrda-la, ki priporoča politična sredstva za omejevanje družbene in gospodarske neenakosti v svetu. Ce povemo enostavno — papež se je s svojo encikliko vseeno podal v določeno polemiko z najbolj zakrknjeno družbeno reakcijo v svojem lastnem taboru, in če ne bi bilb discipline, bi se ta ii — Ben, Jakec, kej smo zdej mi- tle? Kej smo — smo moži al smo pikarini? Je videt, ku de nismo ne teč ne meš! — E, Mihec moj, tu je vre stara, de nismo ne tel ne meš. Tu je zatu, ke prouza-prou smo teč, ma be teli bet meš. Zatu ke mi jen vsi naši ta stari so bli teč jen naša mati nas je učila jrlet. Ma pole mislemo, de je bol nobel bet meš jen taku nečemo jrlet jen samo hodemo. M a taku tekat ku prava meš ne moremo jen taku nas lahko vsaka mačka ulove jen pole nam je iou, de ne znamo jrlet jen pole začnemo preklinjat ceu svet jen se začnemo spraša-vat al smo teč al meš. Ma zakej si se glih zdej začnu tu sprašavat? — Znaš, sm brou de je ta narvišji držau-ni svet al taku nekej reku jen odloču, de ker se tiče Trsta jen teritorja, de tukej še ni ta prava italjanska suverenost; de je tle še zmiri ku ana zaupna uprava fcoker ke so bli Amerikanci. Jen zatu de tukej ne more bet prefeto ma komisar, ke jema, ku amerikanci, tudi zakonodajno oblast. — Ma tabat, kadar so bli tle Amerikanci nismo jemeli poslancou u parlamenti. Zdej j eh pej jemamo. — Jen tudi h soudatam hodejo naši fantje. Jen tudi taše gre- vse u Rim! — Jen jest sm brou, de so pr iornalah ostali jorte slabo zastran tiste odločbe od driaunega sveta. Sej jest zastopem: pole ke se tolko navdušuješ jen se veseliš jen se godiraš — pole, de te pride aden jen de te reče: «e, ni taku; ne' Od rnepa tega'bo treba še govort; ni miga; končano/» Znaš, ■ de ostaneš slabo. -*■ Ma so ostali slabo tudi zastran lud-skega štetja, ke je pršlo ven, de Trst gre zmiri bol nazaj. Zmiri mejn ledi, zmiri mejn dit, zmiri mejn dela jen taku naprej. — E, ma jest rečem, de bojo še kašen bot ostali slabo. Zatu ke u Rimi jemajo druge skrbi, koker bacelirat ses Trstom. Zatu ke dnar je sveta vladar jen vsak gleda, de se kej pomaga. Jen taku sb gledali, de so si kej pomagali kadar so delali tisto veliko letališče za aroplane u Fiumicino. Pravejo, de so računali, de bojo špendali aneh petnajst miljard. Ma vre do zdej je šlo vre šestintrideset miljard jen j eh bo treba še aneh trideset. Videš tu so soudi, ke se splača se martrat! Ne pej bacelirat sest Trještinami jen ke se nanje nanka ne moreš buhvejkej zanest. — E, Jakec, zdej si pej povedau ano pametno. Jen jest be reku še tu, de bomo mi jen posebno kašni žornali še dosti Botov ostali slabo dokler ne bomo — prouzaprou bojo — gledali jen vidli svet tašen ku je jen ne tašen, ku be radi, de be biu. Jen tle mi u Trsti, moremo narprej sami vedet jen videt kej smo jen ki smo; vedet jen zastopet kaku je ratau Trst; zakej je ratau, kadaj je ratau jen kadu ga je delau jen zakej. Jen pole bomo tudi znali al smo teč al meš al miš. nja novost so krila s telovnikom, pod katerimi bodo nosile naše hčerke poljubne volnene, ali popelinaste bluze. Izbira karirastega blaga velja do neke mere tudi za dečke, saj so v modi karirasti jopiči, srajce in tudi dolge hlače iz karirastega blaga. Izredno bogata je izbira modelov za bolj svečane priložnosti, ki daje vsem materam možnost, da oblečejo svoje sinove in hčerke v zelo okusne in elegantne obleke. Največja je seveda izbira dekliških modelov, ki gredo od navadne, že tradicionalne obleke z nagubanim krilom, do dvodelnih obleke, kostu-mov, kril s telovniki in lepimi enobarvnimi bluzami, zimskih plaščev, ki tudi sledijo načelom nove mode ter so zato nekoliko zvončasto krojeni, ali pa imajo globoke gube na hrbtu itd. Tako oble- ioiT ri u a o ela otroške mode: d p aktično st, udobnost, eleganca Nekaj napotil za oblačenje naših malčkov Praktična, lepa in udobna oblačila — evo tri načela, ki se jih drži moda za naše najmlajše in ki jih priporočamo tudi vsem materam, ki želijo, da so njihovi otroci vedno lepo, a tudi udobno in praktično oblečeni. Zadnje modne revije prinašajo vrsto modelov ža zimske obleke in plašče, med katerimi bo vsaka mati z lahkoto našla tiste, ki bodo najbolj odgovarjali njenim otrokom tako za šolo, šport, kot tudi za bolj svečane priložnosti. Za dekliške obleke in krila priporočajo modni eksperti karirasto volneno blago, ki je ne samo zelo praktično, saj se tako hitro ne maže. temveč je zelo lepo in poživlja otroško zimsko garderobo. Iz karirastega blaga so modni eksperti ustvarili vrsto lepih modelov — prikupne obleke, z nagubanim krilom, krila, krojena zvončasto, ali pa z globokimi gubami, bluze,. ke, kot tudi plašči in bluze, plašče in športne jopice. Zad-|so v zelo živih barvah in tudi MORJE SKRIVA V SEBI SE MNOGO NERAZISKANEGA Pomen oceanografske znanosti za napredek in blagostanje človeštva v Čeprav pokrivajo oceani 72 odst. zemeljske površine, predstavljajo ribe samo 1 odstotek naše prehrane - Sinji premog - ogromna sila večnega morskega valovanja Morje je že v davnini nenavadno privlačevalo človeka. O tem pričajo tudi številna dela antičnih pisateljev in pesnikov: Virgila, Ovida, Plinija Starejšega, kasneje Danteja; zgodovinarjev in filozofov Herodota, Platona, A-ristotela; znanstvenikov, kot so bili Nevvton, Laplace in mnogi drugi. Vendar, če je v prvih dneh svojega razvoja ------ človek osredotočal svojo po- Nadalj. in konec na 6. strani l zornost prvenstveno na naj- ........................................................ PRED SOBOTNIM KONCERTOM V AVDITORIJU Strokovna kritika o mladem dirigentu Borisu Svari Kot smo že poročali, bo v soboto 13. t. m. v Avditoriju simfonični koncert orkestra Akademije za glasbo iz Ljubljane pod vodstvom našega mladega tržaškega rojaka Borisa Švare in s sodelovanjem pianista Aleksandra Vodopivca. Program koncerta obsega tri skladbe (Beethoven: Egmond (uvertura), op. 84; Rahmaninov: koncert za klavir in orkester v c-molu, št, 2, op. 18; Dvorak: Simfonija v e-molu, št. 9 (5), op. 95, «Iz Novega sveta«.) Sestava programa je takš. na, da bo lahko pritegnil po svoji raznovrstnosti in po svoji kvaliteti vsakega, še tako razvajenega ljubitelja simfonične glasbe. V isti meri pa bo ta koncert prava poslastica za naše glasbeno občinstvo tudi zaradi tega, ker se nam bodo z njim predstavili sami mladi ljudje, od članov orkestra pa do dirigenta in solista. Mladi ljudje, ki zaključujejo svoje višješolsko obdobje in to v okolju, kjer je strokovnost in resnost glasbenega pouka na izredno visokem nivoju, t. j. na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Predvsem pa nas ob tem koncertu navdaja upravičen ponos, da ga bo vodil Boris Švara, najmlajši iz znane tržaške družine glasbenih umetnikov in strokovnjakov, ki je osnovno ljubezen do glasbe dobil nedvomno v svoji družini sami, prve šolske nauke o njej pa v glasbeni šoli naše osrednje glasbene osnove, v Glasbeni Matici v Trstu. Čeprav mlad, si je Boris Švara s svojimi dosedanjimi nastopi z orkestrom Akademije za glasbo pridobil pri slovenski strokovni kritiki zavidljiv ugled. Tako je znani ljubljanski glasbeni kritik Uroš Prevoršek ob lanskoletnem koncertu orkestra Akademije za glasbo v Ljubljani, med drugim zapisal takole; «Oba koncerta (Beethovnova za klavir in orkester ter za violino in orkester) je spremljal dirigent Boris Švara. Mladi dirigent si je pridobil v razredu prof. dr, Danila Švare čisto in jasno dirigentsko tehniko. Interpretacija samostojnih orkestralnih uvodov in mediger kaže na njegovo pomembno muzikalno nadarjenost in kulturo.« (Delo, 20.1.1961). Kritik s siglo «—čič» pa je v Ljubljanskem «TT» o istem koncertu dejal: »Izvedbi obeh koncertov je vodil dirigent Boris Švara s pravo mero, skrbno, v uvodnih delih koncertov tudi kot uspešen samostojen oblikovalec z jasno kretnjo in muzikalnostjo. Kritik Pavle Kalan pa je za izvedbo Bachovega dvojnega violinskega koncerta v d-mold pod taktirko Borisa Švare zapisal, da je «zazvenel v vsej svoji plemeniti lepoti in čudoviti arhitektoniki.« elementarnejše naravne pojave, na plimo in oseko, hkrati pa ga je morje privabljalo, da je šel in začel meriti njegove globočine, se je kasneje ta pozornost raztegnila in zajela še nadaljnja področja proučevanja morja v njegovem gibanju in življenju. Gre za pojav valov in valovanja, za morske tokove, za floro in favno morja in še za toliko drugih zanimivih pojavov. Oceanografsko znanost običajno delimo na fizično in biološko oceanografijo. Prva proučuje fizične in kemične elemente morja, druga morsko floro in favno, Veda sama pa do danes ni tako napredovala, kot bi bilo želeti glede na važnost in pomembnost tega izredno zanimivega sektorja geofizike. Prav zares je čudno in paradoksalno, je nedavno izjavil sodelavec nekega angleškega strokovnega časopisa, da je bilo doslej zbranih tako bore malo podatkov v zvezi z oceanskimi globinami, vtem ko jih imamo toliko o najbolj oddaljenih in odljudnih deželah, hkrati pa se celo pripravljamo na najbolj drzna raziskovanja vsemirja. Kje so vzroki takšnega nezanimanja? Teh je več: razsežnost raziskovalnega področja; indiferentnost ter odpor, ki ju večina ljudi kaže do morja in vsega, kar je v zvezi z njim; pa še pomanjkanje finančnih sredstev. Podčrtati treba tudi to, da je oceanografija kot znanost dokaj malo poznana širšemu krogu ljudi. O njej se je nekoliko več spregovorilo edinole ob priliki Mednarodnega geofizičnega leta, ko je tudi tisk opozoril in podčrtal nekatere pomembnejše uspehe in odkritja na tem področju. Mimo tega je treba poudariti, da je oceanografska znanost izredno pomembna za napredek in blagostanje človeštva, prvič zaradi tega, ker se ukvarja s proučevanjem metod in sistemov, na osnovi katerih bi se mogla bolje in intenzivneje izkoriščati morska bogastva (v obliki živil, mineralov, energije itd.), drugič, ker se z njeno pomočjo nekako dopolnjujejo raziskovalna dela na nekaterih drugih področjih (navigacija, ladijska arhitektura, obalno in pristaniško gradbeništvo, meteorologija itd.). Velika potreba po nadaljnjem razvoju ribolova pa je, med drugim ,jasno nakazana že s tem, da predstavlja danes riba samo en procent naše prehrane, dasiravno pokrivajo oceani 72 odst. zemeljske oble. Povečanje ribolova pa je odvisno, če pustimo ob strani vprašanje tehnične izpopolnitve oprepne, tudi od poznavanja pogojev, ki v njih ribe žive, pd proučevanja morskih tokov; merjenja temperature in stopnje slanosti morja. Nadalje se danes še malo ve o naravnih zakonih, ki družijo ribe v velike jate, ve se malo, čemu te jate od časa do časa menjajo svoja področja, ali pa čemu se manjšajo in v nekaterih primerih celo povsem izginejo. Potem so tu področja, kjer ribe postopno izumirajo, pa tudi takšna, kjer rib sploh ni, tako imenovane puščave slane vode, v kolikor tu ni ver-tikalnih tokov, ki običajno prinašajo iz globin ribjo hrano. Kaj storiti, da bi te puščave postale plodnejše? To je vprašanje, ki se postavlja pred oceanografske znanstvenike; Od njegove rešitve je marsikaj odvisno za bodočnost človeškega rodu. Pa ne gre samo za ribe, morje nam daje še vrsto koristnih proizvodov, kot na pr. morsko sol, katere letno pridelajo okrog pet milijonov ton, nadalje okrog 300 tisoč ton magnezija in 100 tisoč ton broma. Iz morja bi se lahko pridobival tudi kalij, ki je tako potreben za pravilno gnojenje zemlje, pa še vrsta najrazličnejših koristnih soli. Kolikokrat se čuje govoriti o tako imenovanem belem premogu, pri čemer imamo v mislih silo, ki nam jo daje padec rečnih voda. Ne čudimo se, če bi se moglo potemtakem koristno izrabiti v človekov prid tudi valovanje morja, sila, ki so ji nedavno nadeli ime sinji premog. Ali se zavedamo, kakšne ogromne količine energije bi se nam stavile na razpolago? No, le zamislimo si brezmejne površine svetovnih oceanov, pa seštejemo vse valove, majhne in velike, ki razgibavajo noč in dan brez prestanka nezaslišane gmote morskih voda — ne bo nam težko približno naslutiti, kakšni bi u-tegnili biti stroji, ki bi to silo spreminjali v električno energijo, in kolikšne bi bile količine proizvodov, potrebnih človeku za njegovo udobnost in ugodje, ki bi jih človek s to energijo lahko u- StVNaria‘' X .V..-., 7 Ne da bi poseoej omenjali, kako je proučevanje morja pomembno tudi Za raziskovanje in določanje elementov, potrebnih za varno plovbo, bi pa vendar hoteli nekaj o-meniti vsaj glede tega, kakšne važnosti je vpliv, ki ga morje ima na vreme. Tu so v prvi vrsti topli morski tokovi, nenavadno pomembni činitelji pri oblikovanju kli-matoloških pogojev. Od toplega Zalivskega morskega toka so, denimo, odvisne podnebne razmere domala vseh evropskih držav, in prav gotovo je, da bi brez njega verjetno imeli pri nas kar večno zimo. Neki drug zelo važen problem, ki bi se ga moglo rešiti s pomočjo oceanografske vede, je tisti, ki ga predstavlja odlaganje radioaktivnih odpadkov. Mislilo se je, da bi se to lahko rešilo z enostavno potopitvijo teh odpadkov na dno morja, a se je neknadno ugotovilo, da tudi v največjih globinah morje ni popolnoma mrtvo, se pravi mirno in brez tokov. Pred kratkim so celo v globini skoraj 4000 m zasledili tok s hitrostjo enega vozla na uro. Potemtakem se ni moč zanašati na to, da bi ti odpadki, potopljeni v velikih globinah, čeprav skrbno shranjeni v posebnih posodah, za večno o-stali neškodljivi. Za konec bi še omenili, da so oceanografska raziskovanja zelo koristna še za uspešno polaganje podmorskih telefonskih kablov, za postavljanje na oaprtem morju radar-skih naprav ter umetnih otokov za vrtanje in pridobivanje nafte, premoga, žvepla in podzemskih plinov izpod morskega dna. Kot razvidno iz vsega, je oceanografska znanost nenavadno zanimiva, pa tudi koristna in važna. kombinacije barv so drzne in domiselne. Bolj umerjenih barv so modeli za dečke, ki pa nudijo vendar nekoliko več fantazije in sproščenosti pri izbiri puloverjev, srajc, šalov in kap. In še nekaj besed o dežnih plaščih in jopicah, ki po načelih letošnje mode daleč presegajo svojo tradicionalno funkcijo obrambe pred dežjem. Letošnji zimski plašči in jopice so namreč podloženi a kožuhovino ter volneno, ali karirasto podlogo, tako da jih otroci s pridom nosijo tudi v mrazu in vetru. Vsi plašči in jopice so kratki tako, da se otroci v njih udobno počutijo ter da Jih pri gibanju ne ovirajo. Za deklice so v modi tričetrtinski dežni plašči, podloženi s kožuhovino, ki so izdelani v raznih barvah, *a-ko da so tudi za oko prijetni in lepi. Tudi otroška obutev je spremenila obliko. Od špičastih čevljev, ki so bili v modi zadnja leta, sm0 prišli na bolj udobne, okrogle oblike, ki so za otroško nogo bolj primerne in tudi bolj zdrave. Ce bodo matere pri izbiri modelov upoštevale že navedena načela, ni strahu, da bi bili njihovi otroci neele-gantni, predvsem pa ni strahu, da ne bi mogle s pridom omenjenih modelov uporabiti še prihodnjo jesen in zimo. Ta moda bo namreč še trajala — tako zatrjujejo vsi modni eksperti. Čoln za znanstveno raziskovanje morja Oceanografskega inštituta Scrlpps (ZDA). Čoln Je opremljen z vsemi potrebnimi laboratoriji lll■ll■lllllllll■■lHllllllllllllllllllllllllllllllll■lllllllllllllllllllllltlllllltlllllllllllllllllnllllltlllllllllllllll■lllllllllllUllllllllllll■lIlllllllllllllllll■llllllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■ OVEN (od 21.3. do 20.4.) NI. kar ne računajte na pomoč: zanesite se sami nase. Neupraviče- na ljubosumnost. Odlična moralna in fizična kondicija. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekaj se kuje proti vam: bodite previdni. Skorajšnje potovanje z ljubljeno osebo, verjetno v inozemstvo Nervoznost. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) izredno donosno obdobje. Zanimive jutranje delovne ponudbe Obvladati b0 treba notranji nemir. Priporočljiv počitek, RAK (od 23.6. do 22.7.) Premagati bo treba znatne ovire pred dosego popolnega uspeha. Kazu%tw7izJ* v družini vam bo v moralno oporo. Zdravje zadovoljivo. LEV (od 23.7. do 22.8.) V nejasnih situacijah ne ukrepajte instinktivno. Mnogo zadovoljstva z otroci. Solidne osnove za sentimentalno življenja DEVICA (Od 2.3.8. do 22.9.) Raztresenost bi vam zmanjšala ugled v očeh predpostavljenih. Srečne ure z ljubljeno osebo. Večer v prijateljskem krogu. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Manj avtoritarnosti v odnosih s podrejenimi: z vljudnostjo se več doseže. Verjetna sprava z drago osebo. SKOP,piJON (od 24.10. do 22. 11.) Ce boste nadaljevali po stari poti uspeh ne bo izostal. Posvetite nekaj ur razmišljanju o lastnem značaju. Zdravje dobro. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Odločnost v poslovnih zadevah bo razorožila tekmece. Upoštevajte vznemirljiv značaj osebe, ki Jo ljubite. KOZOROG (oj 21.12. do 20.1.) Dobre možnosti za uspeh pri delu, ki zahteva potrpežljivost. Vaše zadržanje bo povrnilo mir in radost v družino. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Danes je upravičen vsak optimizem. Braniti boste morali znanca pred zlobnim obrekova. njem. Zdravje odlično. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne spreminjajte vaših načrtov, kljub kritikam: čas vam bo dal prav. Prijetna novost že pred nočjo, Četrtek. II. fiinnarjn I9«2 Radio Trst A Nacionalni program 7 30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dm; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Sodobne popevke; 17.00: Za prijeten uvod igra orkester Alberto Casamassima; 17.20: Sem in tja po lahki glasbi; 18.00: Radijska univerza: Slavko Andree: Osnovni pojmi geofizike; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve: 18.30: Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja: «Sikstinska kapela«; 19.00: Lepo pisanje — vzori in zgledi mladega rodu; 19.30: Pevci, kitare in ritmi; 20.00: Šport; 20.30: Znanj dirigenti: Arthur Rodzlnski, Ukleti Lovec simfonična pesnitev: V odmoru (približno ob 21.15) Književnost: Corrado Alvaro in njegov roman »Tutto e' accadu-to», Po koncertu (približno ob 22.05) Umetnost: Eugenio Ga-rin: »Iracionalizem 20. stoletja«; nato Od polke do rock’n rolla; 23.00: Klarinetist Artie Shaw. 7.10; Dobro jutro s triom Amedeo Tommasi; 12.25: Tretja stran; 14.20: Kakor juke- box; 15.00: Odprta knjiga; 15.15: Stare Italijanske arije; 15.45: Tipični furlanski orkester. Koper 6.30: Vreme na italijanskih morjih; 7.00: Jutranje melodije; 8.30: Omnibus; 11.00: Omni- bus (II. del); 12.20: Glasbeni album; 13.30: Nonin Juke-box; 16.00: Program za otroke; 17.20: Glasbeno življenje v Ameriki; 17.40: Vsakovrstne zanimivosti; 19.25: Vsi zvonovi; 20.00- Glasbeni album; 21.00: Arrigo Bolto: «Otello» — opera v 4 dejanjih; 23.15: Plesna glasba. II. program 9.00: Jutranje melodije; 11.00: 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.00: Renato Rascel predstavlja; 14.00: Naši pevci; 15.00: Arlele; 15.15: Naši uspehi; 15.40: Koncert v miniaturi; 16.00: Program ob štirih; 17.30: Koncert operne glasbe: 19.00: Filmsko življenje; 20.30: Shakespeare: «Romeo In Julija«; 23.35: Večerna glasba. ///. program 17.00: Mozartove komorne skladbe; 18.30: Szymanowsky: baletna suita oP- 55; 19.00: Hi-bernetika in njen odnos z medicino; 20.00: Vsakovečernl koncert; 21.30: Dvorni norec v zgodovini in literaturi; 22.25: Skladbe Arnolda Schoenberga; 23.35: Mala pesniška antologija; 23.50; Poslovilni koncert (Franz Liszt). 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00; Otroški kotiček; 11.30: Odlomki iz Puccinijeve opere «La Boheme«; 12.00: Glasba za vas; 12.50: Glasba za vas (II. del); 13.40: Dvajset minut z revijskim orkestrom Huga VVinterhalterja; 14.00: Glasba po željah; 14 30: Melodije za prijetno popoldne; 15.30: Koroške narodne pesmi izvaja Koroški akademski oktet; 16.00: »Medved« — radijska igra A. P. Čehova; 16.32: Baletna glasba (Robert Schumann); 17.00: Solisti In zbori; 17.40: Madžarske ljudske pesmi in čardaši (orkester Meček); 18.00: Prenos RL; 19.00: Teddy VVilson pri klavirju; 19.30; Prenos RL; 22.15: BiHy May Igra za vas; 22.35: Pesmi v ritmu. Slovenija 8.05: Pojo solisti ljubljanske Opere; 8.55: Radijska šola za višjo stopnjo — Linhart in slovensko gledališče; 9.25: Ansambel Mojmora Sepeta; 9.40: Pet minut za novo pesmico — Po-zdravi za mlade risarje; 11.00: Milan Ristič: Simfonične va- T etevizorji najboljših nemških In ameriških mamk T^jTREVISAN TRST ■ UL S. NICOl.0, 21 - lEt. 24-018 riacije; 11.15: Ruski tečaj za začetnike; 11.30: Ravnikove klavirske skladbe ln Premrlo-vi samospevi; 12.05: Veseli hribovci vam igrajo; 12.25: Melodije ob 12.25:; 13.30: Domači napevi izpo^ zelenega Pohorja; 13.50: Orkester Les Baxter; 14 00: Baletni frag menti; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20: Trio Jožeta Privška; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po željah poslušalcev: 18.00: Poročila — aktualnosti doma In v svetu; 18.10: Violinist Blaise Calame v Ljubljani; 18.45: Kulturna kronika; 19.05: Veliki zabavni orkestri tega tedna; 20.00: Četrtkov večer domačih oesml in napevov; 20.45: Zabavni orkester RTV Beograd; 21.40: Iz «Plesnih preludijev« Wltolda Lutoslavvske-ga za klarinet In klavir; 21.50; Zabavna glasba; 22.15: Nekaj odlomkov iz opere »Gorski venec« skladatelja Nikole Herci, gonje: 22.45: Četrt ure z Ljubljanski jazz ansamblom; 23.05: Sodobne partiture. Ital. televizija 8.30, 14.00, 15.05: TV šola; 16.30: Tvoja prihodnost; 17.30: TV za otroke; 18.30: Dnevnik: 18.45: Nikoli ni prepozno; 19.15: Odgovor za vas; 19.45: TV za kmetovalce; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05- Perry Mason: »Spansk, križ«; 21.35: Kino danes; 22.25: Nevarnost je moj poklic (lovci na potopljene zaklade); 22.50: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Veliki procesi zgodovine: Francoska revolucija — proces proti Ludviku XVI; 22.20: Dnevnik; 22.40: Šport. Jug. televizija 18.00: Filmi za otroke; 19.00: Cas, ljudje in dogodki; 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.20: Dokumentarni film; 20.30: Ivan Cankar Kralj na Betajnovi — prenos iz Drame. Beograd 20.20: Propagandni oddaja. Zagreb 20.30: Zagreb 62 — prenos festivala zabavno glasbo; 22.00: Veliki nemi filmi- 22.30: TV dnevnik II. — a — Vreme včeraj: najvišja tempera, tura 7.4, najnižja 3.7, ob 19. url 7.2; zračni tlak 1016.2 stalen, vlage 91 odst., veter 1 km severo. zahodnik, morje mimo, temperatura morja 9.2 stopinje, padavin 2 8 mm. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 11, januarja Pavlin Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.42. Dolžina dneva 8.58. Luna vzide ob 10.56 in zatone ob 22.55 Jutri, PETEK, 12. januarja Tatjana Včeraj na sedežu trgovinske zbornice v Vidmu Sestanek treh zbornic o sejmu «Alpe-Adria» Goriška, tržaška in videmska zbornica so načelno že odobrile pobudo za ta sejem ■ Včeraj so razpravljali o uvoznih in izvoznih listah zbornic ne skrivajo), da po-staja vedno pomembnejša trgovinska izmenjava med obmejnimi italijanskimi področji m sosedno slovensko republiko. Istočasno lahko sejem Alpe-Adria predstavlja po-membno stično točko tudi med italijanskimi in avstrijskimi gospodarskimi krogi, saj bodo na tem sejmu sodelovale tudi avstrijske trgovinske zbornice. Zato tudi ni nobenega dvoma, da bo mogoče sporna vprašanja sporazumno urediti. Interpelacija Vidalija o znani razsodbi o tržaškem ozemlju Poslanec Vidali je pred ne kaj dnevi predložil predsedniku ministrskega sveta in zunanjemu ministru interpelacijo. s katero ju poziva, naj pojasnita svoje stališče glede razsodbe, ki jo je izrekel pred kratkim državni svet glede neke pritožbe družbe «Pucci-ni», lastnice gledališča «Poli-teama Rossetti«. Ta družba se je svoj čas pritožila pri državnem svetu proti nekemu odloku bivšega vladnega komisarja dr. Palamare iz leta 1956, s katerim je ta ukazal naj se «Politeama Rossetti« ohrani zaradi umetniških vrednot. Državni svet je zavrnil pritožbo družbe «Puccini», češ da ni londonski sporazum iz leta 1954 vrnil Italiji popolne vr-hovnosti nad cono A, kakor tudi, da ni priznal te vrhov-nosti Jugoslaviji nad cono B. Zaradi tega je londonski sporazum spremenil člen 21 mirovne pogodbe z Italijo. Na podlagi sporazuma je prišlo samo do začasne in dejanske ureditve v pričakovanju morebitne revizije mirovne pogodbe. Zaradi tega izvaja Ita- lija v Trstu isto oblast, kot jo je izvajala prej anglo-ame-riška vojaška uprava, se pravi zaupno in začasno oblast. Poslanec Vidali poudarja v svoji interpelaciji, da je razsodba državnega sveta povzročila v Trstu določeno zmedenost, ker je v nasprotju z nekaterimi vladnimi ukrepi m raznimi razsodbami italijanskih sodnih oblasti. Zato in-terpelant naproša omenjena ministra, ali bi se jima zdelo potrebno, da se zavzameta za točno definicijo dejanskega pomena, ki ga ima za italijansko vlado londonski sporazum. Danes so se v Vidmu sestali odgovorni predstavniki zbornic za trgovino, industrk jo in kmetijstvo iz Trsta, Gorice in Vidma. Sestanek je bil posvečen pripravam za velesejem Alpe-Adria, ki bo na pobudo Trgovinske zbornice Slovenije maja na Gospodar. •kem razstavišču v Ljubljani. Vse tri omenjene zbornice so se že načelno izjasnile o tej pobudi in so jo uradno podprle. Na sinočnjem sestanku pa so razpravljali o kontin-gentnih listah za uvoz in izvoz blaga v okviru velesejma. Trgovinska zbornica Slovenije je na osnovi pooblastila zveznih jugoslovanskih organov namreč sestavila predlog uvozne in izvozne liste. To se pravi, da je sestavila točen seznam blaga, ki naj bi ga izvozili iz goriške, videmske in tržaške pokrajine v Slovenijo v okviru velesejma, in obratno seznam blaga, ki bi ga iz Slovenije izvozili prav tako v okviru velesejma. Seveda pa gre pri tem samo za okvirni predlog, o katerem se morajo izjasniti gospodarski predstavniki vseh treh pokrajin. Znano je, da tu obstajajo določena, dokaj ostra nasprotja. Medtem ko zastopa Trst stališče, da je treba povečati kontingente za uvoz goveje živine, mesa, prašičev in svinjskega mesa, pa so določeni videmski gospo, darski predstavniki diametralno nasprotnega mnenja. Prav zato je včeraj prišlo do omenjenega sestanka, na katerem so skušali ta stališča vskla-diti. Rezultati' še niso znani in bomo o zaključku še podrobneje poročali. Kljub tem dokaj ostrim stališčem posameznih pokrajin pa prevladuje med odgovor, nimi gospodarskimi krogi Trsta, Vidma in Gorice enotno pozitivno mnenje do ljubljanske pobude, da se ustanovi velesejem Alpe-Adria. Ni namreč dvoma (in tega odgovorni predstavniki vseh treh iiiimiuiimiiiiimiiimuiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiui.. Vprašanja v občinskem svetu Prostore anagrafskega nrada bodo izkoristili zamazefe 1 ----------------*------n vrti -rt----■« 8!8 !•'*•—-u‘— ■L-‘- '■■■•---------------- Zakaj ni več mogoče izdajati cenika za blago - Padle borce in vojne žrtve bodo na pokopališču slovesno počastili, ko bodo urejeni njih grobovi Seja miljskega občinskega odbora Na zadnji seji miljskega občinskega odbora so odborniki med drugim odobrili poročilo v zvezi s proračunom za leto 1962, ki ga je predložil odbornik za finance. Na osnovi zahtev sindikalnih organizacij ter napotkov Vsedržavne zveze italijanskih občin je občinski odbor tudi odobril sklep, da se občinskim uslužbencem povišajo mesečni prejemki za 10.000 lir; in sicer kot akontacijo v pričakovanju predvidenih ekonomskih izboljšanj. Končno je občinski odbor sprejel še vrsto upravnih ukrepov. ----«»---; Prihod ministra Jcrvolina Minister trgovinske mornarice Jervolino je dospel snoči v Trst z brzim vlakom in se bo danes udeležil trojne splavitve ladij v ladjedelnici Fel-szegy v Miljah. Iz Trsta bo odpotoval danes ob 22.10. Demokristjanski monopol v javni upravi Opozicija mora biti bolje zastopana v raznih svetih upravnih ustanov Jalovi poskusi «konvergentov», da bi odrinili levo opozicijo od najbolj važnih ustanov Do 15. t.m. bodo morale razne politične skupine, ki so zastopane v tržaškem občinskem svetu, odgovoriti na zahtevo občinske uprave glede svoje pripravljenosti na sodelovanju s svojimi predstavniki v raznih upravah ustanov, ki so vsaj deloma odvisne od občine. Gre za uprave IACP, ECA, gledališča Verdi, mestne knjižnice itd. Zdi se, da bodo vse opozicijske stranke odbile ponudbe, ki so jih napravile tako imenovane »konvergentne* stranke. Gre, kot je znano, za demokristjane, republikance. socialdemokrate. Zvedelo se je namreč, da so »konvergenti* skupno predlagali opozicijskim strankam določeno razdelitev predstavniških mest v omenjenih u- """................................................ Danes bodo stavkali uradniki ČRPA v Trstu Stališče FI0M-CGIL je enako stališčem vseh sindikalnih orga-nizacij v Tržiču - Stavko je proglasila tudi Delavska zbornica Včeraj je bila na sedežu Nove delavske zborhice CGIL skupščina uradnikov tržaških obratov CRDA, na kateri so sklenili, da bodo uradniki danes ob 6. uri zjutraj pričeli s stavko, ki bo trajala 24 ur in se bo torej zaključila jutri zju. traj prav tako ob 6. uri. Ta sklep je pomemben zlasti, ker so uradniki sestavili seznam zahtev za izboljšanje svojih delovnih in življenjskih pogojev in ki je v celoti enak kot so zahteve uradnikov CRDA Iz Tržiča. Kot smo že podrobno poročali in kot ponovno poročamo na goriški strani, je namreč znano, da do določenega različnega stališča med u-radniki CRDA in Tržiča. Ta različna stališča so pri.šla najprej do izraza v tem, ko so tržiški uradniki stavkali že 214 ur ter včeraj ponovno ves dan, medtem ko v Trstu sploh Po premestitvi uradov občinskega matičnega oddelka v novo občinsko palačo se je takoj postavilo vprašanje, kako bodo izkoristili prostore, ki so ostali po izselitvi prazni. Znano je namreč, da je muzej Revoltella zelo na tesnem ter da je mnogo umetnin v zabojih, ker jih nimajo kam namestiti. . S primerno preureditvijo bi lahko izkoristili bivše anagrafske prostore, ki mejijo na muzej. Spričo tega so načeli to vprašanje že na zadnji seji tržaškega občinskega sveta. Na vprašanje nekega svetovalca, čemu bodo služili izpraznjeni prostori, je župan odgovoril, da vsekakor v muzejske namene. Predvsem nameravajo preseliti v te prostore pomorski muzej, ki je sedaj zelo na tesnem; tega bi namestili v pritličju; prvo nadstropje pa bi služilo za razširitev prostorov muzeja Revoltella. Vendar pa ni povedal župan nič dokončnega, ker bodo morali o vsem tem še razpravljati. Sploh je večina muzejev v Trstu nezadovoljivo urejena. O muzejih je vložil pismeno vprašanje tudi dr. Pincher-le. V njem je najprej poudaril, da je kupila občina že pred 50 leti dve poslopji ob muzeju Revoltella, da bi v njih razmestila del muzejske zbirke, za katero že takrat ni bilo dovolj prostora v palači Revoltella. Toda ti poslopji so kasneje porabili za anagraf-ski urad. Nato je vprašal, kako namerava občina preurediti prostore, da bodo primerni za muzej, ter rekel, da bo treba pritegniti k preureditvi strokovnjake, ki se ukvarjajo z umetnostjo, in posebne arhitekte. Predlagal je, naj bi bile v novih prostorih obširna dvorana za predavanja, male dvorane za periodične razstave in knjižnica s posebnim prostorom za ogled knjig. Ce bi namenili pritličja za to, pa bi lahko namestili pomorski muzej v gornjih nadstropjih. Seveda pa mora imeti prednost umetnostni muzej. Umetnostna galerija je lahko dandanes življenjska, le če ima aktivno vlogo v kulturnem življenju mesta, če naveže stike z univerzitetnim inštitutom za umetnostno zgodovino, z mestnimi umetniki in kritiki ter tudi z občinstvom, in sicer s predavanji, in periodičnimi razstavami organičnih zbirk in drugih umetnostnih središč. Dr. Pincherle je v vprašanju ponovno priporočil, naj skupno s strokovnjaki proučijo, kako bi najbolje prilagodili prostore za umetnostni muzej. Z umetniških višin preidimo k bolj vsakdanjim, vendar perečim vprašanjem. Neki svetovalec se je pritožil, da je iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sindikalni uspehi preteklega leta Obsežno upravno delo Nove delavske zbornice Nova delavska zbornica -CGIL je v preteklem letu opravila obširno delo ne samo v okviru splošne zaščite delavskih interesov, temveč tudi zato, da je ščitila koristi posameznih delavcev. Tu gre predvsem za različne sindikalne spore v zvezi z nepravilno plačanimi prejemki, z odpravninami, dopusti itd. To delo je bilo izredno Obširno, saj so obravnavali lani kar 717 sporov ter so jih rešili 465, tako da so prizadeti delavci dobili 56 milijonov lir, od katerih bi večino brez posredovanja sindikalne organizacije izgubili. Sindikalni spori, katerih ni mogoče urediti na neposrednih pogajanjih v okviru združenj delodajalcev, ali na uradu zm delo, pridejo v pristojnost sodišč. V ta namen obstaja pri Novi delavski zbornici - CGIL posebni legalni urad, ki je razpravljal o 853 primerih, pričel je s lil sodnimi postopki, od katerih jih je 30 rešil ter s tem za prizadete pridobil 3 milijone lir. Izredno obsežno delo je ia-ni opravil tudi patronat INČA, saj so imeli opravka s 5.770 primeri. Opravili so 1630 zdravstvenih pregledov. Legalni urad pa je imel opravka z 68 sodnimi primeri. Delovanje te ustanove ocenjujejo s točno določenimi točkami in so v 11 mesecih lanskega leta dosegli 7.817 točk ter bodo torej znatno presegli stanje 1960. leta. Poleg tega se je patronat ukvarjal v sodelovanju Nove delavske zbornice in s sindikatom upokojencev, tudi z nekaterimi splošnimi vprašanji. Predvsem gre za prosto izbiro zdravnika in za ureditev pokojnin. Dosežen je bil pomemben uspeh, saj bo tudi na našem področju od 1. marca veljala prosta izbira zdravnika. kava v Trstu predraga bodisi v trgovinah bodisi v barih. Po njegovih trditvah se je njena cena na debelo znižala v treh letih za okrog 250 lir, medtem ko je ostala cena v prodajalnah nespremenjena. Na to vprašanje je dal župan zanimiv odgovor, češ da sedaj ni več čas, ko se lahko vsilijo ceniki, kot je bilo za časa fašizma, ker vlada načelo svobodne konkurence in s tem tudi svobodnega formiranja cen na tržišču. Na cene bi morali vplivati predvsem potrošniki, ki bi šli kupovat blago tja, kjer je bolj poceni. Zdi pa se, da so potrošniki nekam »leni* in nočejo napraviti nekaj korakov več, da bi dobili blago ceneje. Svetovalca Burlo in Dulci sta vprašala, kaj misli storiti občinska uprava, da se uredi vprašanje konjskih dirk, saj zgubi tudi občina zaradi tega okrog 5 milijonov na mesec. Burlo je tudi poudaril, da živi od konjskih dirk okrog 350 ljudi, ki trpijo zaradi prenehanja dirk veliko škodo. Med drugim je treba krmiti konje tudi ko ni dirk, prav tako pa jih je treba tudi dresirati. Kot smo že pisali, se je zatem ukvarjal s tem vprašanjem občinski odbor, ki je poslal ustanovi UNIRE oster poziv, naj čimprej uredi zadevo. Občinski odbor je tudi že uredil vprašanje staleža občinskih o-troških vrtnaric, za kar se je v svojem drugem vprašanju zanimal svetovalec Dulci. Podžupan prof. Cumbat je odgovoril na neko vprašanje svetovalca Pincherleja, zakaj ni bilo nobenega občinskega predstavnika ob prekopu padlih borcev 4. decembra na pokopališču pri. Sv. Ani. Rekel je, da bodo priredili slovesne ceremonije, ko bodo uredili vse v zvezi s prekopom kakih 800 posmrtnih ostankov, v kar so vštete tudi žrtve letalskih napadov in drugi. Po podžupanovem mnenju bi bilo preveč ceremonij, če bi morali biti ob vsakem prekopu. Veliko javno ceremonijo bodo priredili, ko bodo vsi grobovi u-rejeni. Dr. Pincherle je odvrnil, da bi moral biti tudi pri prekopih navzoč vsaj en občinski odbornik. Podžupan je odgovoril tudi svetovalcu KPI Padovanu glede poti na Krasu. Za sedaj so že odobrili načrt za razna dela v vrednosti 16 in pol milijona lir iz jusarskega sklada. Izboljšali bodo cesto med kriško postajo in vasjo ter nekatere notranje poti na Op- do stavke še ni prišlo. Stavka se nanaša na urad. nike vseh tržaških obratov CRDA j,n torej na uradnike ladjedelnice Sv. Marka, strojne tovarne Sv. Andreja, delavnice mostov in dvigal in generalnega ravnateljstva. Tudi sindikat kovinarjev Delavske zbornice CISL je včeraj proglasil stavko uradnikov obratov CRDA, tako da b0 današnja stavka enotna. Omenjeni sindikat pa je vztrajal na svojem znanem stališču in torej še vedno govor, o zahtevah, ki nasprotujejo stališču in zahtevam treh tržiških sindikatov uradnikov CRDA (UIL, CISL in CGIL) ter se je torej pod silo razmer vključil v splošni sindikalni tok. ----«»---- Zvišanje indeksa življenjskih stroškov Iz Rima poročajo, da je vsedržavni indeks življenjskih stroškov dosegel novembra 71.34, medtem ko je znašal oktobra 70.81 in novembra 1960. leta 68.85. Indeks računa centralni statistični zavod na osnovi podatkov o stanju 61 glavnih mest pokrajin. V prvih enajstih mesecih lanskega leta je splošni indeks življenjskih stroškov dosegel 70.31 in je bil za 2.8 odstotka višji kot v prvih enajstih mesecih lanskega leta. Dva Tržačana zapletena pri prometnih nesrečah v Kopru in Portorožu Te dni sta bila v Kopru in Portorožu zapletena pri prometnih nesrečah dva Tržačana. Bruno Baldas z Opčin 1488 se je peljal z vesp0 po cesti pri Semedeli. Hotel je prehiteti to. vornik, a mu ni uspelo. Z vespo je namreč trčil ob levi blatnik tovornika, zgubil je nadzorstvo nad vozilom in zletel na tla. Pri tem se je močno udaril v glavo in dobil pretres možganov, zaradi česar so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico v Izolo. V Portorožu se je ponesrečil Ivan Kovis iz Portoroža, ki je z mopedom trčil v avto, katerega je vozil Giordano Cher-baucich z Borznega trga št. 5. Mopedist se je laže poškodoval, prometna policija pa je iskala Cherbaucicha, ker se je z vozilom ustavil prav na križišču in n, imel prižgane iu-či. Po nesreči je avtomobilist namreč izginil, a so ga kmalu našli in ga prijavili sodniku za prekrške. Na komisariatu javne varnosti je Luciano Rocco iz Ul. San Maurizio 5 prijavil, da so mu neznanci ukradli vespo, ki jo je parkiral v Ul. Zudecche. Bruno Roici iz Kjadina 1367 pa se je pritožil, da so mu ukradli lambreto. pravah. To pomeni, da so se omenjene tri stranke že vnaprej dogovorile glede števila predstavniških mest, ki bi šla opoziciji. Ponudba «konvergentov» pa je naletela, kot se zdi, na gluha ušesa. Socialisti baje nočejo slišati o njej. Podobno stališče bodo verjetno zavzeli tudi komunisti. Govori se sicer, da so njihova mnenja deljena, toda zelo verjetno je, da bodo zavzeli podobno odklonilno stališče. Neodvisna socialistična zveza bo zavzela tudi podobno stališče. Ce k vsemu temu dodamo še nedavni sklep misovcev, da ne sprejmejo ponudbe «konvergentov», potem je o-čitno, da sploh vsa opozicija nasprotuje aranžmaju, ki ga predlagajo demokristjani in ostale stranke, ki jih podpirajo. Kaj se bo zgodilo jutri? Enostavno to. da bodo demokristjani, republikanci in socialdemokrati zasedli mesta, ki so jih že vnaprej določili ter da si bodo morali porazdeliti med seboj tudi preostala predstavniška mesta, ki so jih določili za opozicijo. Pri tem se seveda pred tržaškim občinstvom nujno postavlja vprašanje: kakšna je pravzaprav ta demokracija, ki ne dopušča opozicijskim strankam, da bi sodelovale pri upravljanju polobčinskih u-stanov. Odgovor na to vprašanje je zelo lahek: demo- kristjani so sicer pripravljeni, da odstopijo določeno število predstavniških mest opoziciji, toda le v ustanovah, ki niso posebno važne bodisi v političnem kakor tudi v finančnem pogledu. To se pravi, da bi demokristjani dopustili predstavništva komunistov, socialistov, Neodvisne socialistične zveze v ustanovah kot so muzeji, knjižnice itd, medtem ko absolutno nasprotujejo takim predstavništvom v u-stanovah kot so IACP in druga. Spričo tega se levičarske stranke upravičeno sprašujejo, čemu bi pristale na demokrist-janske ponudbe. Ali morda samo zato, da priznajo demokristjanom. da se zavzemajo za spoštovanje demokratičnih pravic? Na splošno prevladuje mnenje,, da je koristneje odbiti demokristjanske ponudbe, ker se bodo lahko na ta način vsi občani prepričali, da gre KD samo za strankarski monopol. Do tega monopola/ pa se ta stranka lahko dokoplje samo z različnimi manevri, ki jih omogočajo razne osebnosti dvomljive politične preteklosti, katerim pa KD zagotavlja dobičkonosne stolčke. demokristjanih, ki so dejansko najmočnejša stranka v okviru »konvergentov* Dejstvo pa je, da se občuti določeno vrenje tudi v teh vrstah Socialdemokratje se na primer zavedajo, da je demokristjanski monopol v polobčinskih ustanovah pripeljal do poraznih rezultatov. Zaradi tega tudi PSDI zahteva od demokristjanov določen pre-obrat v krajevni politiki. Socialdemokrati mislijo s tem na določeno drugačno razporeditev predstavniških mest v javnih upravah. Menimo, da bi socialdemokrati ne mogli zahtevati v tej zvezi več mest za svoje predstavnike, saj jih imajo že tako precej. Logično bi bilo torej, da bi socialdemokratska zahteva pomenila pravzaprav, naj v te javne uprave sprejmejo čimveč predstavnikov opozicije. Samo v tem primeru bi se namreč Ishko govorilo o demokratizaciji javne uprave. Pri vsem tem pa je treba pripomniti, da so sicer socialdemokrati govorili o potrebi demokratizacije javne uprave, a da so demokristjani istočasno postavili opozicijskim strankam določene zahteve v imenu vseh «konvergentov». Ali gre pri tem za demokratizacijo v okviru «konvergentov», ali pa za širšo demokratizacijo? Upamo, da nam bo na to vprašanje odgovoril bližnji socialdemokratski kongres, ki se bo začel pojutrišnjem. ---«»---- Ubogi pešci Na Trgu Liberta je sinoči 54-letni Ruggero Rassini iz U-lice Boccaccio 20 povozil z avtom 61-letnega Edoarda Viz-zija iz Ul. Certraro 6, ki je tam prečkal cesto, Vizzi se je pobil po .glavi in desni nogi. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kier so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo moral 10 dni. V Ul. Giulia, in sicer pred kavarno «Firenze», pa je sinoči 17-letni Andrea Trisenna iz Ul Nordio 5 povozil z vespo 62-letno Amelio Perat iz Ul. Vigliani 62, ki je tam hotela prečkati cesto. Zenska in vespist sta zletela na tla in se poškodovala. Najprej so z avtom karabinjerjev pripeljali v bolnišnico žrpsko, ki so. jo sprejeli na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti 10 dni, ker se je pobila po levi rami in ranila v desno nogo. Natd je sam prišel v bolnišnico Tri-senna, kateremu so nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral dober teden, ker se je pobil in ranil po o-brazu. ooooooocoooooooooeo Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 14. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «1. maj« Giuseppe Luongo BARABAU ZMAJ SCDMEROCLA V mladinska igra v dveh dejanjih Prevedel: J. N. L. Režiser; Jožko Lukeš Kostumograf in scenograf: Vladimir Rijavec Glasba: Pavle Merku Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pr; blagajni dvorane OOObOOOOOOOOOOOOOOO Glasbena Matica v Trstu V soboto, 13. jan. ob 21. uri v Avditoriju simfonični koncert orkestra akademije za glasbo iz Ljubljane Dirigent Boris Švara Solist Aleksander Vodopivec Vstopnice bodo na razpolago od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom koncerta v baru Moscolin, Ul. Teatro Romano 2 (nasproti Avditorija) KONCERTI |_OI.EDAUSČA Do tu smo govorili samo o Ivanu Culotu v spomin Ivana Culota ni bilo po No. vem letu več v šolo. Revež je po dolgem trpljenju za večno umolknil. 22. decembra lanskega leta je po kratki a-goniji izdihnil. Ivan Culot je bil tržaški ljudski učitelj, ki je služboval dolgo vrsto let po mestnih šolah vse dotlej, ko so mu fašisti nepoklicano stopili na pot in ga nadlegovali pri njegovem vzgojnem delu med našo mladino. Moral je s težkim srcem zapustiti ljub. ljeni Trst in se odseliti v Jugoslavijo. Službena pot ga je zanesla v Zagorje ob Savi, kjer se je ponovno z vso vnemo poprijel dela med mladino. Tukaj si je mladi Ivan izbral tudi svojo življenjsko družico in si v tihi družinici vzgojil hčerko Stano, kateri sta posvetila starša ves cilj svojega družinskega življenja. Kot zaveden Slovenec je o-kusil med vojno vse gorje slovenskega interniranca in vso grozoto vojne. Po srečno prestani vojni ga je zopet poklical Trst, da tam zaorje v nove prosvetne brazde. Tukaj se je udejstvoval tudi izven šole, kjer so ga učitelji imenovali za svojega predsednika. Ves čas se je trudil, da bi olajšal težak položaj starejšega učiteljstva tukaj na tem ozemlju, sam pa je bil močno prizadet v svojem službenem razmerju do oblasti. Več kot predpisano dobo službe je že imel, a vendar ga je šolska oblast smatrala za začetnika. Sele pred tremi leti je prišel v stalež, tako da je imel komaj tri leta priznane službe. Se dolgo let bi moral živeti in poučevati, da bi lahko dobival skromno pokojnino. Zadnje mesece je bil na bolezenskem dopustu, ko ga je dohitela smrt. Ubogi Kačur, kako resnična je tvoja povest, bridko resnična! Bridka usoda slovenskega učitelja tu v prosvetljeni demokratični državi. Dragi Ivan, povej tam na oni strani, da je tu še Kačurjev, ki hodijo po isti strmi neizglajeni poti in ki bodo dosegli isto, to je da ti večna popotnica poda roko in te za večno penzionira. Naj ti bo lahka zemlja, v kateri ležiš. Tvoji užaloščeni Smrtna nesreča v Stivanu Vojaški kamion treščil in ubit komaj tri leta staro deklico Hotela je steči k materi na drugi strani ceste, vtem pa je privozifka^ mion in jo usmrtil - Pred osmimi meseci se je smrtno ponesrečil oče VERDI Danes in Jutri bo nastopila igralska družina Ornella Va-noni - Paolo Ferrari »kupno s Paolom Carlinijem in Dino Sas. soni z »Dnevniki«, zabavnim delom v treh dejanjih Piera Benedetta Bertolija. Pri gledališki blagajn; so v prodaji vstopnice za predstavi. TEATRO NUOVO V pripravi ((Navihanec z Zahoda« J. M. Syn.geja. Režija: Fulvio Tolusso. činah. Pripravljajo pa tudi j soprogi in hčerki pa moje naj. načrt za popravilo ceste na globlje sožalje. Konkonel. j Tvoj prijatelj Stivance in prebivalce devinsko - sesljanskega področja je včeraj popoldne globoko presunila vest o tragični nesreči, ki se je zgodila ob 12.30 v Stivanu. in sicer na glavni cesti nedaleč od Koc-manove gostilne. Nesreča je zahtevala življenje komaj 3 leta stare Gabrielle Budai, ki je živela skupaj z materjo ter bratoma in sestro v bivši prinčevi hiši ob poti v šti-vansko papirnico. Nesrečni dogodek je med prebivalci toliko bolj odjeknil, saj je točno pred 8 meseci, in sicer v sredo, 10. maja 1961, tragično izgubil življenje oče umrlega otroka, ki je bil zaposlen v štivanski papirnici. Takrat 40 let stari Ciro Budai je upravljal traktor s kosilnico, ko je, iz še vedno nepojasnjenih vzrokov, zavozil v odtočni kanal, v katerem je bilo kakih 50 cm vode. Naključje je hotelo, da se je traktor zvrnil nanj, tako da se nesrečnež ni mogel rešiti izpod njega in je v vodi utonil. In točno po 8 mesecih je nesrečno ženo in mater, 39 let staro Agnese Budai, zadela nov« nesreča. Mala Gabri-ella je skupno z bratom in sestro hodila vsak dan v otroški vrtec v bližnje ribiško naselje. Marsikdaj pa je otroke vzela v svoj avtomobil u-čiteljica v tamkajšnji osnovni šoli Corinna Misuri, ki jih je po končanem pouku tudi pripeljala skoraj do doma. Tako je bilo tudi včeraj. Učiteljica je v avtomobil vzela poleg Gabrielle, ki bi sicer morala biti v otroškem vrtcu do 16. ure, še njenega brata in sestro ter jih odpeljala v Sti-van. Nekaj metrov od Koc-manove gostilne v smeri proti Tržiču je avtomobil ustavila ob robu cestišča, in tu so otroci izstopili. Na nasprotni strani ceste pa jih je čakala mati, da jih spremi do doma. Zdi se, da je sestrico držal za roko njen brat, toda to ni moglo preprečiti nesreče. Ko je mala Gabriella zagledala mater, se je iztrgala bratu z rok ter izpred stoječega avtomobilu zdirjala preko ceste. In že je bila nesreča tu. Prav v tistem trenutku je i/. Trsta privozil v smeri proti Tržiču vojaški kamion, ki ga Franco Stefanuto, ki pripada sicer 10 let stara hčerka Da-1. bataljonu 59. regimenta pe- i niela, 12 let stari Bruno in hote s sedežem v Krminu. So- 8 let stari Roberto. fer kamiona je bil tedaj že na sredi cestišča, in sicer za- Na mesto nesreče so prišli na srcui uesusca, in sicer za- , - ki' je8parkira?^na‘ dešni^ranil I g Jfefcf kfflJHi fSrelTi gledal°otroka iS”e moč?o' »£ T^J°d^o V1«81" ogU^i» " malo Gabriello, ki je v loku zletela v zrak in poteni obležala s prebito lobanjo Ha cestišču. Nesrečna mati, ki je brez moči sledila groznemu prizoru, se je pognala na cesto, dvignila že mrtvega otroka v naročje in g potem z vozilom štivanske papirnice odpeljala v tržiškr bolnišnico. Seveda je bila pomoč zaman, saj je bil otrok mrtev. Lahko si mislimc žalost nesrečne matere, ki je za možem izgubila še najmlajšo hčerko. Ostali so ji še trije otroci, in ■■■iiiiiiiiiii.■■■Ulil.....................iimiiimiiiiiiiiiiiiiiiii Umestitev naborne komisije 20. januarja nabor fantov letnika 1942 in delno 1943 Za letnik 1943 pridejo v poštev fantje, rojeni v prvih štirih mesecih Zaradi nenadnega in nepričakovanega 'zaviranja vojaškega kamiona pa je prišlo tudi do trčenja, ki se je na srečo končalo brez hujših posledic. Za kamionom je namreč vozil avto vrste »Campagnola«, last RAI, ki ga je upravljal 26-letni Bruno Furlan iz Stra-marja 20. Furlan ni pričakoval naglega zaviranja in je zato s svojim avtomobilom trčil v vojaški kamion Kot smo že omenili pa trčenje ni imelo posledic, seveda če izvzamemo nekaj materialne škode. je vozil 22 let stari vojak | se bodo začeli 20. januarja, Po nalogu predsednika naborne komisije podpolkovnika Ezia Ravenne so se včeraj začele priprave za nabor letnikov 1942 in prvih 4 mesecev letnika 1943, Včeraj je bila ustoličena naborna komisija ob navzočnosti generala Vis-mare, poveljnika vojaškega okrožja. Kakor je bilo že sporočeno, se bo 20. januarja ob 8.30 začel nabor letnikov, ki so vpisani v tržaški občini, in sicer na sedežu v Miramarskem drevoredu po abecednem le-du. Naborniki so že dobili pn-zivnice. V tržaški občini je skupno 2.672 nabornikov, od katerih 2.094 iz leta 1942. Občinska uprava je že poskrbela za dostavitev pozivnic, ker bodo morali občinski uslužbenci pojasniti vzrok, če nabornik ne bi prišel na nabor, ker ne bi pravočasno dobil pozivnice. Naborni pregledi, ki se bodo nadaljevali po razporedu, ki ga je določila pokrajinska komisija, do 2. maja za tržaško občino, od 4. do 9. maja pa bodo na vrsti naborniki iz podeželskih občin. - -«»--- Tovor potisnil delavca ob zid Na delu se je včeraj dopoldne ponesrečil 37-letni Salvi-no Russi iz Ul. Ciamician 6. k; so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 40 dni. V novem pristanišču je prisostvoval natovarjanju bombaža na neko lad-jo, pa ga je tovor potisnil ob zid skladišča, in sicer tako močno, da si je nesrečni delavec verjetno polomil rebra in si poškodoval medenico. Njegovi delovni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč, nato pa sn ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, I Nova vrsta potnega lista Od 1, januarja je nov tip nadomestil stari tip potnega lista, obenem pa ima novi tip potnega lista nekaj novosti in sprememb. Pripomniti je treba, da so potni listi, ki so jih do sedaj izdali, še vedno veljavni, in sicer dokler ne zapade njihova veljavnost, toda ne po 31. 12. 1964. V novem potnem listu odpadejo nekatere rubrike, kakor na primer opis brade, las, barve kože itd. Odpade tudi navedba očetovstva in materinstva, in sicer v duhu zakona št. 1064 od 31. oktobra 1955. Med novostmi novega potnega lista je treba. omeniti tu. di, da jo besedilo v štirih jezikih, in sicer v italijanščini, francoščini, angleščini in nemščini. Razen tega je tudi o membe vredno, da ima novi potni list več strani kot dosedanji. Dosedanji potni list je imel namreč 24 strani, novi pa 48; na vsaki strani pa je označena številka potnega li-•sta. Kdor hoče podaljšati potni list, mora predložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir, d'e fotografiji, potrdilo o plačilu 130 lir na tekoči račun kvesture tei kolek za 2000 lir za enoletno veljavnost. Na pokrajini sestanek za zaščito ribolova V pokrajinski palači je bil včeraj popoldne sestanek predstavnikov vseh ustanov, ki so zainteresirane pri ribolovu v Tržaškem zalivu. Na sestanku so proučili vprašanje ribolova^ z mrežami vlečnicami. Tržaški ribiči so svoj čas zahtevali, naj se tak ribolov prepove v vseh vodah tržaškega pomorskega področja, da se prepreči poškodovanje stalnih mrež ter da se pripomore k obogatitvi ribjega zaroda. O tem argumentu so živo razpravljali, pri čemer pa so poudarili tudi potrebo, da se zagotovi tržaškemu ribjemu trgu dovoljna količina ulova. Pokrajinski odbornik Cor-beri je zagotovil, da bodo poostrili nadzorstvo nad izvajanjem predpisov, ki prepovedujejo ribolov z mrežami vlečnicami v pasu treh milj od obrežja. Medtem ko bodo v gledališču «Verdi» nastopale gledališke skupine, bo priredil Tržaški filharmonični orkester v Avditoriju ciklus štirih koncertov po ((ljudskih« cenah. Ti koncerti bodo od prihodnjega petka vsak naslednji petek do 2. februarja. Na prvem koncertu 12. t. m. bo dirigiral Elio Boncom-pagni, sodeloval pa bo pianist Carl Tillius. Spored pa je sledeč: Brahms, Tragična uvertura. Rahmaninov, Koncert za klavir in orkester v c-molu, št. 2, op. 18. (Zelo zanimivo: isti Koncert bo na sporedu naslednjega dne v Avditoriju, ko bo nastopil orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane pod vodstvom Borisa Švare in ob sodelovanju pianista Aleksandra Vodopivca). Prokofjev, Romeo in Julija. Fragmenti iz suit št. 1 in 2. Čajkovski, Romeo in Julija. Uvertura-fantazija. KINO Nazlonale 16.00 »Napad sto in enega« (La carica del cento e uno), VValt Disneyev film v lechtiicolorju. Najboljše voščilo za leto 1962. Fenice 15.30 «L’Occhio caldo del cielo« Eastmancolor. Rock Hudson, Kirk Douglas, Doro-t'hy Malone. ExceIsior 15.30 »Zazie v metroju« (Zazie nel metrč). Grattacielo 16.00 »Baraba«. Tech-nicolor. Anthony Qu!nn, Silvana Mangano, Ernest Borgnlne. Kat.v Jurado Arcobaleno 16.00 «Razporoka po italijansko« (Dlvorzio allMtalia-na). Marcello Mastroianni, Daniela Rocca, Prepovedano mladini. Supercinema 15.30 «Can-can». Cole Porterjev film. Alabarda 16.00 «Steza ljubimcev« (H sentiero degli amantl). — Technicolor Susan Hay\varth, John Gavln. Aurora 16.30 «Svet ponoči št. 2» Gl mondo di notte n. 2). Prepovedano mladini. Cristallo 16.30 »Dvom« (II dub-blo). Deborah Kerr in Gary Coooer. Garibaldi 16.30 «V senci giljotine« (Alfombra della ghigllot-tina). CapitO! 16.00 ((Čudovita trojka« (I magnlficl tre). Technicolor. Ugo Tognazzi, Ralmondo Via-nello in Walter Chiarl. Impero 16.30 «Vam ugaja Brahms« (Le piare Brahms). Italia 16.00 «V blkinih za veliki šmaren« (Ferragosto in bikini) rechnicolor. Valeria Fabrizl, Raimondo Vianello. Prepove, dano mladini. Zadnji dan Massimo 16.00 «Taxj za Tobruk« (Un taxi per Tobruk). Vojni film. Lino Ventura. Moderno 16.00 Revija »Un geno. vese a Parigi«. Dorotmy Ster-pin Les Donatl. Na platnu «Cimarron». Glen Ford, Maria Schell, Anne Baxter, Arthur 0’Connor. Astra 16.30 »Postojanka obupancev« (L’avamposto del dlspe-rati). Astorla 16.00 »Rop v Angleški banki« (Furt0 alla Banca d’In-ghllterra). Vittorlo Veneto 16.00 Revija. Ideale 16 00 «Bela zamorka« (La bianca negra). Marconi 16.00 »Pustolovščina Gl-la Blasa« (Un’avventura di Gfl Blas). Georges Marchal, Barbara Laage. Abbazia 16.00 »Dolina Edena« (La vatle delTEden). James Dean. Odeon 16 00 »In ti kaj praviš« (Tu che ne dici). Tognazzi in Vianello. Skedenj lb.00 »Zorrov Izziv« (La sfida di Zorro). Guy Madison. V dveh letih in pol Prefektura je suspendirala 210 šoferskih dovoljenj Od 1. julija 1959, ko je stopil v veljavo novi cestni zakonik, do konca leta 1961 je tržaška prefektura odredila suspenzijo 210 šoferskih dovoljenj, in sicer za razne dobe. Največ, to je 160 suspenzij, se tiče avtomobilistov, ki so povzročili smrtne nesreče ali hude poškodbe povoženim, ali avtomobilistov, ki so zbežali, ne da bi priskočili na pomoč ponesrečencem. V tem času so suspendirali pet šoferskih dovoljenj kar za dve leti. Najbolj čest primer je šeslmesečna suspenzija, ki so jo naložili 47 vozačem. V zadnjem letu so poostrili sankc’je proti kršilcem predpisov cestnega prometa. ----«»---- Razpis natečaja za tri podtajnike Na razglasni deski tržaškega županstva je izobešen razpis natečaja za dodelitev treh mest podtajnika v staležu vodilnih uradnikov uprave državnih arhivov. K natečaju bo. do prepuščeni interesenti, ki imajo klasično maturo ter so stari Od 18 do 30 let. Prošnje se morajo vložiti najkasneje do 4. februarja. i ssj!?s I Predsinočnjim je po krajši bolezni nenadoma preminil nas drag; mož in sin VLADI ZLOBEC žziezmčar Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 14,15 iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Trstu in ob 15. uri na Repentabru, kjer ga bomo položili k večnemu počitku. žalujoča žena Tončka, oče in ostalo sorodstvo Fernetiči, 11.1.1962. — 3 — 11. januarja 1962 Delo Občinske podporne ustanove V decembru je bilo razdeljeno za Sl milijonov lir pomoči V svojih zavodih vzdržuje ustanova 894 oseb Občinska podporna ustanova (ECA), Ustanova za uboge ter razne druge odvisne u-stanove so v preteklem mesecu decembru potrošile 81 milijonov 711.862 lir v razne dobrodelne namene. V raznih zavetiščih, ki jih ECA upravlja neposredno, ter v drugih ustanovah, kjer plačuje zadevne vzdrževalnine, je občinska ustanova vzdrževala 894 oseb, od teh 666 odraslih ter 228 otrok. Skupni stroški so znašali 23 milijonov 582.927 lir. Nadalje so razdelili med 4873 družin, ki prejemajo navadno podporo, denarne podpore v znesku 20.382.085 lir. Denarne podpore, ki so jih razdelili med begunce, pa so znašale 26.386.950 lir ter so zadevale 5982 primerov. Ustanova je nadalje preskrbela dnevno brezplačno hrano 732 družinam, ki jih navadno podpira, 59.838 obrokov ob skupnem izdatku 5 milijonov 300.730 lir; pri tem je vštet tudi kruh. 361 družin pa je- prejelo bone za prehrano v skupnem znesku 1 milijona 237.000 lir. V menzi za klinično ozdravljene bolnike tbc je ustanova oskrbovala 84 oseb, ki so prejele 4097 obrokov v skupnem znesku 1.229.100 lir. V ljudskih stanovanjih so nudili brezplačno prenočišče 361 osebam ter za to potrošili 521.000 lir. Brezplačno prenočišče so nudili tudi 581 beguncem v skupnem znesku 1.782.083 lir. 356 družinam pa je ustanova podarila oblačila, čevlje, postelje in posteljnino v skupnem znesku 1.275.386 -ir. Nadalje je preskrbela 6 osebam očala ter ortopedske naprave, Poleg tega je ustanova denarno podprla tudi nekatere druge podporne ustanove. Omeniti je treba še, da je Občinska podporna ustanova Posredovala pri razdelitvi 3205 Podpor iz sklada zimske po-moči, m sicer v skupnem znesku 16.281.000 lir. Nehvaležna prijateljica Lanskega decembra je 33-letna Maria Cavaliere por. Vo disca iz Ul. Cavana 6 prijavila na letečem oddelku kvesture, da ji je nekdo v presled. kih ukradel v stanovanju, in sicer v spalnici, 10 tisoč lir, zlat obesek, zlato verižico in zlato zaponko, v skupni vrednosti 60 tisoč lir. Agentj omenjenega oddelka so takoj začeli preiskavo, da bi odkrili tatu. Ta.ko so izvedeli, da je 25-letna Neva Za-manek s Trga Valle 2 večkrat prihajala na obisk h gospodinji, s katero jo je vezalo veliko prijateljstvo, tako da jo je večkrat pustila samo v stanovanju. Policija je začela sumiti, da je morda prav ta «prijateljica» tako podlo izkoristila prijateljstvo. Poklicali so Nevo in jo začeli zasliševati. Najprej je zavračala vsako svojo krivdo, nato pa je priznala in povedala, da je vse predmete, razen obeska, odnesla v zastavljalnico. Po tem priznanju so agentj odšli v zastavljalnico, kjer so dobili u-kradene predmete, razen zlate, ga obeska, ki so jih izročili prizadeti lastnici, dekle pa so prijavili sodišču zaradi tatvine. --------------«» Odpovedale so mu zavore Včeraj dopoldne je 53 letni Arpedeo Evani iz Ul. Paolo Diacono št. 6 šofiral po Ul. Donota navzdol motofurgon podjetja USA, pri katerem je zaposlen. Nenadoma je zapazil, da se mu je pokvarila sklopka in da so odpovedale zavore. Takoj se je zavedel ne. varnosti in je krepko krenil na levo. Pri tem pa je trčil v zid neke stavbe in se pobij ter opraskaj no obrazu. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo moral d-va ted na. Nevaren padec Popoln uspeh enodnevne stavke uradnikov ladjedelnice v Tržiču Na zborovanju CISL so uradniki skleniti, da se k pogajanjem na Intersindu no pripustijo predstavniki tržaških uradnikov Včeraj popoldne so sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo 82-letno Ame-lio Otto vd. Riccj iz Ul. Monte-cucco, ki je nerodno padla in si pri tem zlomila levo nogo, ko je vstala s postelje. 'MMIIIih ...........Hill,|I||,,|„I,| Rojstva, smrti in poroke Dne 10. Januarja se je v Tr-8tu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je )0 oseb. UMRLI SO: 66-letnt Vittorlo Penegrinl, 81-letni Giovanni Cor-8i- 70-letnl Giovannj Bagozzi, 62-tetnl Domenico Leghisa, 7 3-1 e t-na Giovanna Doneddu vd. Ono-rato, 66-letni Francesco Mavel-li, 34-letna Fernanda Framallco por. Marino, 39-letni Vladimir Zlobec, t dan stara Tiziana Boschian, RD-letna Stefania Levj vd. Gher-lanl. nočna služba lekarn INam Al Cedro, Trg Oberdan J: Picciola, Ul. Oriani 2; Alla salute, Ul. Giulia 1; Serravailo, Trg Cavana 1; G. Papo, Ul. Fel-*uga 46 (Sv. Alojzij). VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so naj-nižje cene. v drugem naj-višje, v 3. prevladujoče) Pomaranče.......... ttmone ..........t hiandarini ..... Jabolka 1 .;.... Jabolka II bruške 1 . I . ; . . hruške II pes« ;. artičoke............. 25 aelje ............ 'vetača ............. 41 bhrovt............. ?'korija............. 47 rabula | koromač .......... razna solata ... 1 k m 53 188 65 71 100 94 36 212 71 59 153 129 24 129 83 141 188 176 94 153 118 38 75 50 25 55 40 55 65 60 41 94 59 41 80 47 47 83 71 65 80 75 41 106 88 63 250 150 34 61 47 141 411 165 138 500 150 150 250 188 80 100 90 113 150 138 mpir .... -adižnik . . . rdeči radič . . . ^'enl radič II . jelena ........ Večina blaga se prodata po brevlad ceni (3. stolpec). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU Priredi danes 11. t. m. v Gregorčičevi dvorani ob 20.30 predavanje A. HUMARJA J RAZISKOVANJE l < triglavskega V B R E Z N A ( spremljavi diapozitivov BsOoBO Prosvetno društvo «1. Cankar« priredi 21. januarja izlet v Lokve. Vpisovanje do 13. januarja v društvenih prostorih. Ul. Mon-tecchl 6-1V. nadstropje, vsak večer od 19. do 20. ure. Opozarjamo, da bo tisti, ki do sobote ne poravna vpisnine, črtan. Včerajšnja stavka uradnikov CRDA, ki so jo soglasno proglasile tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, je popolnoma uspela. Uradniki so se ob 10.30 zbrali na Trgu republike, kjer je CISL priredila zborovanje, na katerem sta govorila pokrajinska voditelja CISL Marinello iz Gorice in Toros iz Vidma. O-snovno vprašanje, ki ga je svojem govoru obravnaval tajnik Marinello, so bili od' nosi med tržiškimi in tržaškimi uradniki. Marinello je predlagal zborovalcem, naj razmislijo o naslednjih vprašanjih, ki se postavljajo v sedanji fazi pogajanj z Intersindom: 1. Tržaški uradniki za svoje zahteve niso stavkali 214 ur, kot so stavkali uradniki v Tržiču. 2. Tržaški uradniki imajo povsem različne zahteve, kot jih v svoji skoraj mesec dni trajajoči borbi zagovarjajo u-radniki iz Tržiča. 3. Tudi perspektivna položaja ladjedelnice v Tržiču in ladjedelnice v Trstu sta različna: medtem ko je ladjedelnici v Tržiču zagotovljeno državno finansiranje, njen obstoj in razvoj, se za Trst ne ve še nič gotovega in se prav lahko zgodi, da bodo to ladjedelnico zaprli. 4. Ce se začnejo skupna pogajanja uradnikov iz Trsta in Tržiča z Intersindom, tedaj se sprejme teza, ki jo Intersind zagovarja. 5. Ce bi Se uradniki iz Tržiča pridružili pogajanjem, ki jih tržaški uradniki že dalj časa vodijo z Intersindom, bi RAZSTAVE Danes ob 18. uri bo v Občinski galeriji otvoritev razstave del slikarja Guida Antonija. Razstava bo odprta do 2.2. januarja. * * * V galeriji «La Cavana« bo jutri ob 18.30 otvoritev razstave poljskega slikarja Mieczy-slawa Weymana. Nato bo sledila razstava slikarja Carme-la Zottija. V a lu tf | Trst dolar 619.70 švicarski frank 143.65 funt šterling 1741.25 francoski frank 124.65, marka 155.30 Šiling 24,— pezeta 10.26 dinar — .65 marengo 4900,— zlato 710.— SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI vabi vse svoje člane in ljubitelje narave na predavanje jamarja Albina Humarja z naslovom Ekspedicija v Triglavsko brezno Predavatelj je bil pred kratkim s slovensko odpravo v breznu, ki se na stotine metrov globoko spušča v večni led pod triglavskim vrhom. S seboj je ponesel filmsko kamero, s katero je posnel kakšnih 100 barvnih diapozitivov, s katerimi bo panazarjal svoje popisovanje te zares edinstvene pustolovščine, ki so jo številni člani ekspedicije doživeli v čudovitem, še neraziskanem svetu leda in mraza v nedr. jih našega očaka. Predavanje bo jutri, 12. januarja ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo, ki bo za to priliko ogrevana. se dosegel negativen rezultat, ki ga v Tržiču ne morejo sprejeti. Govornik je pozval prisotne zborovalce, naj izrečejo svoje mnenje o teh predlogih. Stavkajoči so soglasno sprejeli brzojavko, ki so jo poslali v imenu treh sindikalnih organizacij Intersindu v Trst, v katerem poudarjajo, da so pripravljeni na pogajanja samo brez predstavnikov tržaških u-radnikov. Na koncu je videmski pokrajinski tajnik Toros govoril o potrebi enotne borbe za dosego pravic uradnikov. Včeraj popoldne je imela CGIL v dvorani Roma zborovanje, na katerem so govorili o stavki uradnikov in o načinu pristopa k pogajanjem z Intersindom, ker imajo u-radniki enega in istega obrata z dvema podružnicama v Tržiču in Trstu različne zahteve in različen način vodenja sindikalne borbe. Ob 20.30 je bil na sedežu CISL v Tržiču sestanek predstavnikov treh sindikalnih organizacij, na katerem so ponovno razpravljali o tem vprašanju. ---«»---- Olivetti predstavil tehnične novosti Včeraj je tvrdka Olivetti, ki ima svojo prodajno podružnico in delavnico tudi v Gorici, priredila v razstavni dvo- rani v goriški pasaži zanimivo razstavo svojih pisalnih in računskih strojev, razmnože-vaicev itd. posebno glede na novosti, ki so jih postavili letos prvič v prodajo. Med takimi novostmi naj omenimo avtomatični računski stroj na elektriko, pisalni stroj na elektriko z nekaterimi zanimivimi izpopolnitvami in več tipov razmnoževalcev, od katerih lahko napravijo nekateri tudi tri tisoč in več kopij, odnosno kopije v več barvah. Čeprav je bilo včeraj deževno vreme in neugodno za obiske, si je razstavo ogledalo precej ljudi, zlasti iz poslovnih krogov in uslužbenci so jim prikazali najbolj zanimive novosti. Izpred okrožnega sodišča Ker sta izvažala meso proste cone morata plačati 3.200.000 lir globe Ali se predelano blago, ki je bilo deležno carinskih olajšav, lahko izvaža brez carine? V torek je imelo okrožno sodišče v Gorici izredno zasedanje, na katerem so obravnavali zanimivo temo o uvozu prašičjega mesa na področje goriške proste cone in ali je tihotapstvo, če se tako meso, potem ko je bilo v Gorici predelano v razne mesne izdelke, prodaja tudi izven proste cone, za katero veljajo carinske olajšave. Na zatožni klopi sta bila znani goriški mesar 56-letni Ermenegildo Scarel, ki je pred tremi leti stopil v stečaj, ter njegov trgovski družabnik 44-letni Jacques Frid-man, ki sicer živi v Milanu, je pa po rodu Poljak. Fridman je v času od avgusta 1958 do konca januarja IIIMIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltffllllll|||||||||||||||||||||||||||||||lllllllllllllll,llll,,|,llll||(|||||||„lim,„m||||lllim|||,|mi,l,,imiM|lllllll,|,|„llllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||IMIIIIIIIItl Kljub visoki prodajni ceni vina bodo marca štever janshe kleti prazne Na Oslavju z uspehom prodajajo lanski pridelek Poleti in jeseni se pogovor rali kupiti drugje. Povedali v Brdih suka predvsem okoli so nam, da do meseca marca letine. Vse, ki se ukvarjajo z vinogradništvom, skrbi, kako bo obrodilo grozdje, ki je njihov najvažnejši pridelek. Ko vino v kleti zavre, tedaj pa se skrbi vinogradnika usmerijo drugam. Zanima ga, kakšno bo vino in kako ga bo prodal. Trgovina z vinom ne poteka vedno enako. Včasih gre blago hitro od rok, včasih pa ostaja v kleti; tudi cena ni vedno enaka: eno leto nanese, da je visoka, spet drugo, da je nizka, prenizka. Od nje je odvisno, če je kaj pribitka in če se življenjski nivo družine zviša. Te dni, če koga pot zanese v Brda, bo marsikdaj lahko prisluhnil tehtnim pogovorom o vinski ceni. Vinogradniki i namreč niso samo strokovnj a ki v gojenju trt in negi vina, ampak so tudi prav dobri trgovci, in bog ne daj, da ne bi bili: kmalu bi pojedli vse, kar so s trdim delom prihranili. Kolikšna je letošnja cena vinske kapljice? Takoj naj povemo, da je bil letošnji pridelek nadvse dober, vino močno in zato se tudi cena ravna po teh lastnosti. Vino gre torej letos v predajo po cenah, ki so za kmete dokaj ugodne. Gostilnam v Gorico ga prodajajo po 140 do 150 lir. Nihče pa ne more jamčiti, da bo ostalo na tej višini, zakaj vina bo kmalu zmanjkalo. V Števerjanu ga je prav malo več in v marsikateri hiši ga ne bodo imeli dovolj nit< za lastne potrebe; prav lahko se bo primerilo, da ga bodo mo- tega blaga ne bodo imeli več v svojih kleteh. Na Oslavju je nekoliko drugače. Kmetje so vskladiščili večji del lanskega pridelka, ki ga niso mogli prodati. Shranili so ga v kleteh za »boljše čase», ko bo povpraševanje večje. Ker njihov gospodarski položaj ni odvisen od vsakoletnega pridelka, so si prav lahko privoščili, da so pridelek brez škode za svoj gospo- darski razvoj in obstoj prihranili do letošnje zime, ko je povpraševanje večje in blago prav lahko prodajajo. Vino je namreč izvrstno in prav nič ne izgubi na vrednosti, četudi lansko produkcijo mešajo z letošnjo. Le eno temno stran smo opazili v trgovini z vinom. Izvedeli smo, da večino, ali vsaj zelo dosti pridelka v Ste-verjanu pokupi Scolaris, trgovec iz St. Lovrenca. Letos je kupoval vino po 3.5 do 4 lire IHmiMIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||l||||||||||||llim„|||||ll||||||M||||Ml„lll„,,l„|1M, S seje pokrajinskega odbora Odobreno izplačilo odškodnine za bolno in zaklano živino Odbor se strinja z gradnjo avto ceste Alemagna Na zadnji seji pokrajinskega odbora pretekli torek se je predsednik dr. Chientaroli najprej spomnil načelnika tehničnega urada inž. France-sca Bona, ki je tako koristno sodeloval pri pokrajinski u-pravi v vseh zadevah pokrajinskih javnih del. Orisal je njegov lik človeka in delavca in pokrajina je poslala k pogrebu, ki je bil v Trstu, tudi svojega zastopnika. Nato je predsednik poročal o sestanku v Trevisu, ki so ga sklicali pobudniki za avto cesto Alemagna, ki naj bi povezovala beneške pokrajine z Nemčijo. Ker bi zgraditev te ceste bila pozitivna tudi za našo pokrajino, so se odborniki izrekli za njeno zgradi- iiimiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiimiiiiHiiuiiiiiiiiiHtHiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiMtMiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiimiiHiiiiiiiuiiiimiiiii Pocenitev vode v Sovodnjah EsUi «$Mi BHUS1NI CARLO, Trst Ul. Bat tisti 20, prodala gospodinjske elektrone predmete — Štedilnike na drva, premoč plin. elektriko — trajno goreče peči na premog in kerosene ter na plin in elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Telefon 29-041. PRI MAGAZZINU FELICE, Trst, Ul. Carrtucci 41, DOBITE; ženske mo*ke in otroSke dežne plašče hunde, hlače, topiče In srajce najbollSlh vrst ln znamk po najnižjib cenab. VESPAGENZ1A, Trst, Ulica S. Frac-esco 44, tel. 28-940, takojšnja izročitev GRAND ŠPORT MODEL 1962 — 160 ccm z rezervnim kolesom 'po znižani ceni, Darovati danes vespo, darujete srečo spomladi. mmmrmrermrmih predvaja danes H- t. m. z začetkom ob 18. uri Dear film: (I cospiratori) Igrajo: ROBERT MIT- CHUM, ANNE HEY-WOOD, DAN 0’HERLI-HY in CYRIL CUSACK Z novim letom je cena vodi znižana na 50 lir za kub. m Darilni zavoji za svojce padlih na županstvu Ko so pred nekaj meseci napeljali vodo v Sovodnje in druge vasi te občine ter so pri uradni svečanosti odprli vodomet na dvorišču otroškega vrtca, je ravnatelj CAFO cav. Bressan povedal, da bodo v začetku potrošniki plačevali po 80 lir za kub. meter vode. To je bila precej visoka cena, zato je občina že takrat posredovala, naj bi pregledali po poskusnem obratovanju račune in ceno znižali tako, da bo bolj pristopna širokemu krogu potrošnikov. Takrat je bilo rečeno, da bodo ceno znižali s prvim januarjem letos. V resnici je vodstvo furlanskega vodovodnega konzorcija, v katerega je vključena tudi sovodenjska občina z novim letom znižalo prvotno ceno od 80 na 50 lir za kub. meter. Tako znižanje je bilo mogoče, ker se je že od samega začetka večina gospodarstev priglasila za napeljavo vode po hišah in potrošnja je tako narasla, da bodo lahko z novo ceno krili režijske stroške. Na zadnji seji CAFO v Gradiški, kjer je bil sprejet ta sklep, so izrazili tudi upanje, da se bo dala cena s prihodnjim letom še nadalje znižati in da bodo takrat skušali dati vodo po 35 lir za kub. meter. Potrošniki vode iz Sovodenj, Gabrij, Peči in Rupe bodo sprejeli to vest prav gotovo z zadovoljstvom, saj se bo z novim ukrepom vodarina znatno znižala ter se pozneje približal ceni, kot jo imajo za vodo v Gorici. Kot smo perd dnevi že omenili, pa nameravajo tekom letošnjega le- ta preskrbeti z vodo tudi Vrhovce, ki so je spričo svojega izrazito kraškega področja morda še najbolj potrebni. Sovodenjsko županstvo sporoča, da je prejelo večje število darilnih zavojev, ki jih bodo razdelili družinam padlih v vojni. Prizadete družine naj se zglasijo na županstvu med uradnimi urami in to čimprej. ----«»--- SPD organizira smučarski izlet V torek zvečer je imel odbor Slovenskega planinskega društva iz Gorice svojo redno sejo, na kateri so odborniki obravnavali tekoče zadeve društva. Najprej so se pogovorili o pripravah za predavanje o ekspediciji v Triglavsko brezno, ki ga bo imel jutri zvečer v prosvetni dvorani v Gorici član jamarske ekspedicije Albin Humar. Potem so na željo mlajših članov smučarjev sklenili, da bo društvo organiziralo družinski in smučarski izlet' v Ovčjo vas in na Vi-šarje. Izlet bo izveden, ko bodo snežne razmere bolj ugodne. Pozneje nameravajo napraviti tudi smučarski izlet na Lokve. ----«»--- Prof. Marangonc danes v Gorici Tiskovni urad Lahjansk« socialistične st:ani;e sporoča, da bo poslanec prol. Vittoriu Ma- tev in so v tem smislu poslali posebno brzojavko ministru za javna dela v Rimu. Kar se upravnih zadev tiče, so odborniki odobrili kakšnih 40 ukrepov glede na osebje, napredovanje, plače itd. ter odobrili nekatera izredna dela. Odobrili so nadalje izplačilo odškodnine za zakol živine, ki so jo morali lastniki zaklati zavadi tega, ker je bila okužena z brucelozo ali jetiko in to v II. obdobju borbe proti tem boleznim. Obravnavali so tudi razne druge zadeve, zlasti koncesije na cestah, kolavdacije in druge ukrepe na področju javnih del. Prav tako so odobrili izredni prispevek pokrajinskemu protituberkuloznemu konzorciju za leto 1961, izplačilo računov za razne dobave ter letni prispevek kmetijskemu eksperimentalnemu kemičnemu zavodu. Ponovna seja pokrajinskega odbora bo jutri, v petek. ----«»---- Predpisi za ribolov pri izlivu Soče Pokrajinski predsednik dr. Chientaroli je z odlokom od 10. t. m. izdal posebne predpise, ki urejujejo ribolov pri izlivu Soče v obdobju od 10. do 31. t. m. Odredba navaja določbe, s katerimi se dovoljuje lov nekaterih vrst rib na tem področju. iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiittmiiiiiMiiituiiiiiii V soboto in nedeljo v dvorani Bergomas Pokrajinski kongres Zveze kmetovalcev v Gradiški rangone danes od 11. do 12. ure na sedežu stranke v Ul. 24. maja št. 1-1. na razpolago vsem tistim, ki bi od njega želeli pojasnila v zvezi s pokojninami in drugimi postopki, ki so v teku. Razpravljali bodo o krizi kmetijstva, o zelenem načrtu in olajšavah za kmetovalce V soboto 13. in v nedeljo 14. januarja bo v dvorani Bergamas v Gradiški III. pokrajinski kongres Kmečke zveze, na katerem bodo prebrali poročilo o potrebah krepitve te kmečke organizacije, da bo sposobna braniti koristi neposrednih obdelovalcev in jih voditi k dosegi gospodarske in socialne uravnovešenosti, ki jo bo mogoče doseči samo v pogojih miru. O tem poročilu se bo razvila diskusija, katere glavne smernice bodo povzeli v zaključni resoluciji. Izvolili bodo nov pokrajinski odbor in delegate za deželni kongres. Kongresu bo prisostvoval predstavnik vsedržavnega odbora Kmečke zveze. Kakšne so glavne teme, o ka erih bodo razpravljali na tem pomembnem shodu? Predvsem se bodo ukvarjali z gospodarsko krizo, ki jo preživlja naše kmetijstvo, in bodo zanj poskušali najti izhodišče. To krizo bo mogoče premostiti z izvedbo nekaterih pomembnih ukrepov, kot so na primer uresničitev avtonomne dežele Furlanija-Julij-ska krajina, z uresničitvijo možnosti, da vsakdo obdeluje zemljo, kdor je za to sposoben, ter postopne odprave vseh kmetijskih sporazumov, zeleni načrt pa naj služi finansiranju majhnih in srednjih kmetijskih posestev. Neposredni obdelovalci naj se razbremenijo plačevanja vseh davkov na svojo lastnino; sedanje minimalne pokojnine naj se povečajo, obenem pa naj se neposrednim obdelovalcem, spolovinarjem, kolonom in kmečkim delavcem pričnejo izplačevati družinske doklade. za stopinjo alkohola. Ker ima na področju Brd monopolni položaj, vinogradnikom skoraj ne preostaja drugega, kot da ga prodajajo njemu, in sicer po cenah, ki jih diktira. Te pa niso nikoli takšne, da bi vinogradniki kaj zaslužili. Prenizke so! Po eni strani jih kmetje sprejemajo z godrnjanjem, vendar pa so vseeno zadovoljni, ker imajo kupca, ki jim klet izprazni, pa naj bo pridelek takšen ali drugačen. To je prav gotovo zelo tolažilno za kmete, ker nimajo skrbi s prodajo blaga, gospodarsko pa to prav gotovo ni. Zakaj se ne bi pogovorili med seboj, po čem bodo vino prodajali? Kaj zares ni mogoče doseči, s pametno akcijo, da bi se blago, ki ga daleč naokoli poznajo zaradi njegove kvalitete, vnovčilo za boljši denar? Nočemo na tem mestu načeti starega vprašanja zadružne kleti ali. ./drugih oblik zadružnega sodelovanja, ker se je o tem že. precej pisalo in govorilo. Hočemo samo izraziti našo misel, ki je med drugim prepričanje marsikatega briškega vinogradnika, da bi se morali namreč posvetovati med seboj in izkoristiti konjunkturo, kadar razmere kaj takšnega dovoljujejo, da bi si opomogli z vinom vsi, k- ga pridelujejo s hudimi napori in pogostim tveganjem svoje gospodarske bitnosti. ----«»--- Fotografije s silvestrovanja Obveščamo vse udeležence Silvestrovega plesa Slovenske prosvetne zveze v Gorici, da si lahko ogledajo fotografije na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1. 1959 uvozil iz Argentine 253 tisoč kg zmrznjenega mesa, ki so ga izkrcali v Genovi in nato prepeljali v Gorico, kjer je bilo deležno carinskih olajšav. Tu so ga kot rečeno predelali v razne mesne izdelke ter deloma prodajali tudi izven proste cone. Državni tožilec dr. Visalli je zastopal pri tem stališče, da velja carinska olajšava izključno samo zj blago, ki se potroši na področju proste cone. Zato je za oba obtoženca zahteval po pet milijonov lir globe za vsakega. Branilca, odv. Pedroni za Scarela in Blessi za Fridmana pa sta trdila, da je predpisom proste cone že zadoščeno delanega blaga potrošiti na njenem področju, ker da ima prosta cona namen podpreti ustanovitev novih delovnih virov za zaposlitev delavstva. Ker pa se ne more vsega predelanega blaga potrositi na območju proste cone, je po njunem mnenju logično, da se del istega izvaža izven tega področja. Sodišče, ki mu je predsedoval dr. Cenisi, je ' prevzelo razloge državnega tožilca in obsodilo oba obtoženca in sicer Scarela na plačilo globe v znesku 1.900.000 lir in Fridmana v znesku 1.300.000 lir oba pogojno in brez vpisa v kazenski list. Obtoženca sta takoj po razsodbi vložila preko svojih zastopnikov priziv. kadar potrošijo mesečno več kot 20 kWh elektrike. Zato vabimo tiste potrošnike, ki imajo dogovor na podlagi svobodne cene, pa potrošijo večjo količino elektrike, da sklenejo z občinskimi podjetji novo dobavno pogodbo s posebno pristojbino. S tem v zvezi so nam na občinskih podjetjih povedali, da znaša svobodna cena za e-lektrični tok po 22.50 lir za kWh, k čemur je treba seveda prišteti še občinske in druge doklade ter pristojbine. Poleg tega morajo taki potrošniki plačati vsaka dva meseca še 200 lir osnovne pristojbine, ki je stalna in neodvisna od potrošnje električne struje. Posebna tarifa pa predvideva, da mora plačati potrošnik vsaka dva meseca po 600 lir take osnovne pristojbine in poleg tega še porabljeno elektriko po 13.60 lir za kWh. Zato je logično, da se preferenčna cena izplača le pri višji potrošnji elektrike. --------------#»---- Tečaj za trgovce zaključen Izpopolnitveni tečaj za trgovce na drobno, ki ga je pred časom organizirala pokrajinska zveza trgovcev, je bil te dni zaključen. Priznani predavatelji so udeležencem posredovali dragocene napotke iz trgovske teorije in prakse, ki jim bodo omogočili, da bodo organizirali svoje obrate na modernejši podlagi. Predavanjem so vsakokrat sledile zanimive debate, na katerih so razčistili nekatera najbolj zanimiva vprašanja. Posebna cena za električni tok Občinska podjetja iz Gorice sporočajo: »Odkar je stopila v veljavo enotna cena za električni tok, se potrošnikom, ki imajo v rabi več električnih gospodinjskih strojev, izplača odločiti se za posebno tarifo, ^ w Sinoči na trgu v Lečniku Pri trčenja z avtom si je prebil lobanjo Včeraj okrog 17.35 se je 20-letni Lorenzo Krobe iz Gorice peljal s furgonom Fiat, ki je last podjetja Mattioni iz Gorice Ul. Garibaldi 12 po državni cesti iz Ločnika proti Gorici. Ko je prišel na Trg San Giorgio v Ločniku, pa mu je nenadoma prečkal pot 32-letni Umberto Maronese iz Ločnika, ki je na vespi prihajal iz Ul. Giulio Cesare in hotel preko trga v Ul. Persoglia, kjer stanuje na št. 22. Ker sta voznika prepozno šlo do trčenja obeh vozil. Maronese je pri tem z vso silo treščil na tla in obležal nezavesten. Takoj so poklicali avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so mu zdravniki ugotovili prebitje lobanje in pretres možganov. Zato so ga pridržali v bolnišnici s pridržano prognozo. Šofer Krobe pa je pri nesreči ostal nepoškodovan. Na kraj nesreče je prišla tudi cestna policija iz Gorice, ki je ugotovila le manjšo škodo na obeh vozilih ter na-zagledala drug drugega, je pri- pravila zapisnik o nesreči. ■■■■■■umi................. Goriški nogomet Na težavnem terenu v Tržiču je Doberdob izgubil s tesnim rezultatom Sodnik je CRDA prisodil gol, ker naj bi žoga prečkata črto Zadnjo nedeljo so dober-dobski nogometaši odigrali tekmo z ekipo CRDA iz Tržiča. Doberdobci so tudi tokrat, kljub temu da so bili stalno v premoči, zgubili tekmo z rezultatom 1-0, K Vernu moramo pripomniti, da niso že dolgo časa trenirali, zato so bili tudi zelo šibki pri streljanju v vrata. Doberdob je nastopil v naslednji postavi: E. Jelen, F. Rebula, G. Jelen, G. Ferletič, M. Peric, S. Frandolič, M. Ferletič, B. Dužman, K. Ger-golet, G. Jarc, G. Gerin. Nasprotnikova enajstorica pa je bila bila sestavljena tako: Giovanni Padovan, Renzo Rossi, Mario Pacor, Diego Deiuri, Flavio Pizzignach, Sergio Po-litti, Gianni Sebenico, Olivie-ro Vanon, Fausio Ghirardo, Gianni Spadaro in Rinaldo Folla. Igrišče je bilo zelo slabo. Začetka je bil teren poledenel, kasneje se je otajal in je postal blaten. V prvem polčasu je dober-dobska ekipa bila stalno v na-padu in nasprotnikova vrata so bila v resni nevarnosti. Moštvo je bilo v zelo dobri formi. Doberdobci so streljali šest kotov, toda žoga ni bila dobro usmerjena. Vrata so ostala nedotaknjena. Tudi eki-pa CRDA iz Tržiča je streljala en kot, ki je tudi ostal brez gola. Prvi polčas se je končal z neodločenim rezultatom. V drugem polčasu so do-berdobski nogometaši spet prešli v napad. Bili so vedno močnejši od nasprotnikov, ki kljub temu da so zelo močna nogometna ekipa, tokrat niso bili v formi. Branili so predvsem lastna vrata. Tudi vratar CRDA je vreden pohvale; bil je vseskozi izvrsten. Lepih napadalnih akcij pa nasprotniki niso pokazali. Dober-dobski vratar je bil ves čas igre križem rok. Toda deset minut pred koncem igre so nasprotniki izstrelili žogo pro. ti doberdobskim vratom skoraj iz sredine igrišča. Vratar jo je prestregel, toda se vidi, da ni bil pripravljen na strel, zato mu je žoga ušla iz rok. Ujel jo je zopet, toda sodnik je sodil, da je prečkala črto, in zažvižgal gol. Doberdobci so seveda izgubili pogum, ker niso pričakovali takšne odločitve sodnika. Res so upali na zmago, ker so bili stalno v premoči. Se naprej so pritiskali na na-nasprotnikova vrata z upanjem, da dosežejo izenačenje, toda tekma je bila že pri kraju in se je končala z zmago nasprotne enajstorice. V zvezi s to igro bi poudarili, da Doberdobci nimajo še lastnega igrišča. Ze od prvih dni decembra niso trenirali, zaradi tega se jim je to maščevalo. Ne mislimo s tem, da bi jih hoteli opravičevati, toda že iz samega poteka igre se vidi, da ne igrajo slabo; žal, da premalo trenirajo. Predvsem so zelo šibki v streljanju v vrata. Imeli so lepe prilike za gol, toda izgubljali so so v podajanju žoge ter It«--'' ' • : ’ ljanje v nasprotnikova vrata. Iz tega se vidi, da je treba okrepiti igro prav pri napadalcih, ki so vsekakor steber ekipe. Tudi poguma ne smejo izgubiti in vztrajno morajo nadaljevati, da bodo kasneje želi sadove svojega truda. ■e. iiiiiiiiiiiilliiMiitiiiititiiitmiiMiiiiiiinntiiiHM C KINO 3 CORSO. 16.00: «Kralj kraljev«, J. Hunter in S. McKenna. Ameriški barvni film v cine. mascopu. VERDI. 17.00: «Don Camillo — monsignor, toda ne preveč«. Fernandel in G. Cervi. Italijansko - francoski črnobeli film. V1TTORIA. 17.00; »Razsodba ki peče«. V. Johnson in V. Miles. Ameriški film. CENTRALE. 16.30: «Krvavi pe. čat«, A. Ladd in M. Free-man. Ameriški barvni film. -------------«»--- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 3,8 stopinje ob 17. uri, najnižjo 0.2 sto-p:nje ob W, uri. Vlaga je bila 100-odstotna, dežja je padlo vre- 23 mm. Enciklika «Mater et magistra (Nadaljevanje s 3. strani) polemika razmahnila v drugačnih, mnogo bolj zanimivih oblikah. Glede na samo Italijo je značilno že to, kar smo povzeli iz II Corriere della Sera, ki tolmači interese skrajno konservativne gospodarske in politične desnice. Dopolni mo to še z odstavkom iz tu-rinske Stampe katere lastnik je gigantski Fiat. Znano je, da ima Fiat nekoliko razumnejša stališča kot pa tisti monopoli, katere zastopa Corriere. Stampa namreč pravi takole: eEnciklika Mater et magistra je dokument, ki bo nudil mnogo zadovoljstva tistim, ki v politiki izpovedujejo nauke razsvetljenega konservatizma. Papež namreč kaže, da globoko občuti potrebo, da bi se družbeni napredek prilagodi! gospodarskemu razvoju, kar pa vseeno ne bi smelo prizadeti temeljne strukture družbe in dopustiti nasilja nad svobodo privatne pobude, nad pravico do lastnine... Njegova država je paternali-stična in mora delovati tako, da ne bo omejevala gospodarske svobode posameznika, ampak da bo zaščitila konkretno vsebino te svobode pred morebitnimi zlorabami ali interesi močnejših... Pripravljen je celo odstopiti od koncepcij klasičnega liberalizma glede ■en. On bi rad takšne cene, ki bi bile zaščitene ne samo v korist in v interesu potrošnika, temveč tudi v interesu in z garancijo za proizvajalca — država pa naj bo moder urejevalec in usmerjevalec problemov v splošnem interesu«. Tudi ta časnik je torej zastavil vse sile v poudarjanje privatne lastnine in privatne pobude, vendar pa ni — kakor Corriere — povsem ignoriral papeževe privolitve v posredovanje države, čeprav ji je dal z.elo mil pomen. Milanski dnevnik II Gi-orno je demokristjanskt, vendar tolmači v odprti polemiki s privatnim monopolom, predvsem s področja nafte, eno izmed levih struj, pač pod vplivom subvencij parastatalne ustanove za nafto (Enrico Mattei). Ta časnik vsekakor poudarja papeževo privolitev, da država poseže tudi po nacionalizaciji na tako velikih področjih gospodarstva — toda značilno je tudi sledeče: «V mnogih deželah, začenši z Italijo, imajo katoliki dominanten položaj. Res njihovo delovanje ne ustreza vedno doktrini. Prav tako pa je tudi res, da je doktrina vedno imela determinantno vlogo, na primer v podpiranju ali oviranju nekaterih spreminjanj, ki delujejo v raznih katoliških strankah«. To je namigovanje na možnost, da bi lahko sedanja enciklika koristila naprednejšim strujam v italijanski demo-kristjanski stranki, ki je prav sedaj sredi velikega vrenja oziroma precej hudih notranjih spopadov, za katerimi stoje tudi družbeno gospodarski, problemi. Zastavlja se celo vprašanje »odpiranja na levo«, torej sodelovanje de-mokristjanske stranke in Nen-nijeve socialistične stranke, čemur pa se močno upira gospodarska in politična desnica v demokristjanski stranki. Jasno je, da papež ni z ničimer blagoslovil takšnega »odpiranja«. Socialni demokrat Paolo Rossi je napak ocenil encikliko, ko je rekel: »Nova enciklika je — s tem, da je zavrgla nekatere predsodke iz Rerum novarum — porok ideološkega miru«. Očitno ga je premotila s tem, da v njej ni znanega vatikanskega izrazja v napadih na socializem. Sedanji papež se je temu precej inteligentno izognil, vendar je vsa stvar po svoji vsebini vendarle v znamenju ideološkega boja, ki ne poneha in za Cerkev tudi ne more u-tihniti. Bolj drži •— to je na- » | pisal Nennijev Avanti! — da je v encikliki očiten napor, »označiti katoliško družbeno doktrino v odnosu do socialističnega družbenega nauka«. Toda naj bo že kakor koli, demokristjanska levica bi lahko iz enciklike pobrala nekaj elementov za dokončno korigiranje strankinih stališč do družbeno gospodarske stvarnosti Italije, s čimer bi se celo okrepili pogoji za sodelovanje s socialisti. Po drugi strani pa smo lahko opazili, da so bili Nenni in njegovi v svojem obravnavanju enciklike obzirni, oziroma da so jo obravnavali kot element, ki je v sedanjem trenutku in gleda na perspektivo tega sodelovanja vendarle koristen. Mnogi komentatorji enciklike Mater et magistra so opazni in poudarili, da se je Janez XXIII. vzdržal besednega napadanja socializma, da se ni spustil do običajne obsodbe z besedami, katere cerkvena stran tako pogosto naslavlja komunizmu, in je le z nekaterimi namigovanji in implikacijami zavzel popolnoma odklonilno stališče do socialističnega sistema. To drži. Mogoče je papež s tem vzdrževanjem hotel, da bi se manj videlo bistvo tega novega pri-lagojevanja, nove revizije oziroma korekcije stališč Cerkve do gospodarske in družbene problematike današnjega sveta. Prilagojevanje je, kakor smo že poudarili, omejeno na kapitalistični del sveta, toda je sad — pritiska. Pod pritiskom prenavlja Cerkev svojo doktrino, toda to počne naknadno, posteriorno, ko sta kapitalistično gospodarstvo in kapitalistični družbeni sistem že sprejela in pričela na širši osnovi uvajati nekatere novosti. Seveda tudi ta dva pod pritiskom in po svoje, vendar logično prej, kot pa je to teoretično storila Cerkev. In od kod izvira ta pritisk, kateremu ne moreta uiti niti kapitalistični sistem niti Cerkev? Kakor vedno — svoj izvor ima v delavskem gibanju, v načelih in težnjah socializma. V nedrih samega kapitalističnega sistema se razvija delavsko gibanje, ki se ne kaže samo v prisotnosti in delovanju sindikatov in pa strank s programom razrednega boja oziroma v demokracijah, kakršne ustrezajo razmeram v različnih deželah, ampak mu je uspelo, da je tudi v ustavne ureditve mnogih držav, ki niti niso socialistične, vsilil svoje zahteve. Pod pritiskpm delavskega gibanja se stari kapitalizem premika s stališč liberalizma in od prakse popolne privatne lastniijg k neokapitalizmu ali neoliberalizmu ter se oprijemlje nacionalizacije in podobnih izhodov v sili za podaljšanje življenja nekemu sistemu v novi variaciji, vendar na bistveno isti podlagi. Ta sistem vendarle daje delavskemu razredu koncesije v tej ali oni obliki — čeprav po malem in v skrajni sili — da bi preprečil spopad in eksplozijo. Pod tem pritiskom torej nastaja ta evolucija, to prehajanje z nevzdržno zastarelih stališč na neka nova — temu pa se končno prilagaja tudi Cerkev, sprva po tihem, na koncu pa tudi deklarativno. Tako mora — prisiljena — tudi ona priznati rezultate, ki niso nič drugega kot sadovi družbenega razvoja pod pritiskom močnih činiteljev — delavskega razreda in razrednega boja. Zato tudi vsebina enciklike Mater et magistra oziroma vsebina revizije in dopolnitve enciklik Rerum novarum in Qua-dragesimo anno ni izraz naprednih teženj in svobodne volje Cerkve in njene hierarhije, temveč imperativ določene zakonitosti, ki za Cerkev ni zaželena. Čeprav posteriorno in nerada — mora Cerkev vse to priznati, to priznanje pa vključuje tudi dosežke in zakonitosti boja, s katerim je PLAVANJE MELBOURNU Svetovni rekord japonske štafete na 4x110 jard MELBOURNE, 10. — Japon-ska štafeta 4x110 jard Je v štirih slogih dosegla včeraj v Melbournu nov svetovni rekord. Plavalci Fukushima, Shi-gematsu, Sato in Vamanaka so preplavali progo v 4’12’’8, kar je za 1”4 bolje od prejšnjega rekorda, ki je pripadal avstralski ekipi. Ta rekord so Japonci dosegli med dvobojem z Avstralijo, katerega so zaključili s 33:23 v svojo korist. Med štafeto je Shigematsu preplaval 110 jard prsno v 1T0”, s čimer se je za 4 desetinke sekunde približal svetovnemu rekordu Američana Jastrem-skega. Avstralec Davis Berry je na 220 jard metuljčka dosegel z 2’15”2 drugi najboljši čas na svetu. Svetovni rekorder Avstralec Neville Hayes je bil drugi. Včeraj dve prvenstveni tekmi A in B lige MANT0VA4UVENTUS 0:1 Emoli strelec gola že po tretji minuti igre MANTOVA: Negri; Corradi, Cancian; Tarabbia, Pini, Giagnoni; Allemann, Del Neg ro, Sormam, Mazzero Recagni. JUVENTUS: Anzolin; Ga ržena, Leoncini; Emoli, Casta-no, Mazzia; Mora, Rosa, Nic ole, Sivori, Stacchini. SODNIK: Adami iz Rima. Nogometna tekma med Man- tovo in Juventusom, ki so jo včeraj odigrali na igrišču prvih, se je končala z zmago gostov z edinim golom, do katerega so prišli s pomočjo precejšnje sreče. Srečanje je trajalo le tri minute, ko je sodnik kaznoval Pinijev prekršek nad Nicolejem s prostim strelom. Žogo, ki je bila kakih 10 m od roba kazenskega prostora Mantovancev, je Emoli brez nevarnih namenov poslal proti vratom. Vsi so menili, da bo usnje postalo lahek plen mantovanskega vratarja, toda ta je zdrsnil na mokrem igrišču in žoga se mu je iz- miiiiliiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiifiiitimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii MEDNARODNI NOGOMET muznila ter končala v mrežo. To je bil glavni dogodek tekme, med katero je Juven-tus pokazal, da je tehnično boljše moštvo. Mantove ni mogoče kritizirati, ker je imela precejšnjo smolo, pa čeprav ji je treba priznati, da se ni nikoli predala. Gostje so morali ves prvi polčas odbijati napade domačinov, ki so hoteli priti do neodločenega izida. Zaradi tega so Tu-rinčani ogrožali vrata domačinov le s protinapadi, ki pa so se razbijali ob dobro organizirani obrambi Mantove, Morda bi si Mantovanci zaslužili neodločen izid, še posebno, ker sodnik ni v prvem polčasu kaznoval dvojnega prekrška v škodo Mazzera, medtem ko je Corradi dve minuti pred koncem poslal izredno nevarno žogo na prečko An-zolinovih vrat. Sicer je tudi res, da je turinsko moštvo zapravilo nekaj izrednih priložnosti največ po krivdi Sivori-ja, ki je banalno poslal žogo mimo vrat v out. V drugem polčasu je žoga šla že preko bele črte Anzolinovih vrat, toda sodnik gola ni hotel priznati zaradi predhodenga prekrška na vratarja samega. -----«»-----. Modena-S. Monza 1:3 V tekmi B lige med Modeno in enajstorico Simmenthal iz Monze je prišlo včeraj do presenečenja. Gostje so namreč premagali domačine s 3:1, potem ko jim je uspelo zaključiti prvi del igre s tremi goli prednosti, Zelo verjetno so do. mačini občutili utrujenost po gostovanju na jugu, zaradi česar so bili nerazpoloženi in brez moči proti vigranim in hitrim gostom. T; so vse tri gole dosegli v prvem delu igre in sicer v 15’ in 37’ s Traspe-dinijem ter v 42’ s Fantinijem, medtem ko se je domačinom posrečilo doječi častni zgodi- Miiiiiiiiiimiiimniiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiimaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitim min, um,,, 1,11, m, min,m, im, Smučarke v Grindelwaldu Izžrebani pari turnirja reprezentanc za evropski pokal ZUERICH, 10. — Danes so izžrebali pare za nastop na nogometnem turnirju državnih reprezentanc za evropski pokal. Ker so Finska, Škotska in Zahodna Nemčija odpovedale udeležbo, se bo turnirja udeležilo 29 enajsteric. Sovjet. ska zveza, kj je v posesti zadnjega pokala, ne bo igrala v prvem kolu. ki bo potekal med sledečimi moštvi: Danska - Malta Albanija - Grčija Islandija - EIRE V. Nemčija - CSSR Italija - Turčija Bolgarija - Portugalska Španija - Romunija Francija - Vel. Britanija Norveška - Švedska Jugoslavija - Belgija Madžarska . Wales Poljska - Sev. Irska Po žrebu sta se Avstrija in Luksemburg uvrstila v drugo kolo. Vse te tekme bodo morali odigrati najkasneje do 30. marca prihodnjega leta. Ker je prvoimenovana enajstorica gostiteljica, si ta lahko izbere mesto srečanja. ---«#---- Barcelona-lnter 2:1 BARCELONA, 10. — Prijateljsko srečanje med Barcelono in milanskim Interjem se je končalo z 2:1 v korist domačinov. Ob koncu prvega polčasa je bilo stanje izenačeno 1:1. Za domačine sta bila uspešna v 31’ prvega polčasa srednji napadalec Evaristo, v 5’ drugega pa levo krilo Zal-dua. Za goste pa je dosegel častni gol Corso. V 19’ drugega dela igre. je Hitchens izenačil, a sodnik gola zaradi off-sida ni hotel priznati. Tekmi je prisostvovalo 100 tisoč gledalcev. V prvem polčasu je bila igra napeta in lepa, medtem ko je prišlo v drugem delu do surovih izpadov. tek v 6’ drugega pplčasa s Pa-gliarijem. Moštva sta nastopili v sledečih postavah: Modena: Balzarini; Barucco, Cuttica; Ottani, Aguzzoni, Giorgis; Leonardi, Tinazzi, Pa-gliari, Thermes, Vetrano. S. Monza: Rigamonti; Ra-musani, Ghioni; Melonari, Car. minati, Adorni; Facchin, Ste-fivmni, Traspedini, Fontanot, Fantini, Sodnik: Angonese iz Mester. DUNAJ, 10. — Skoraj gotovo bo Avstrija sprejela predlog Italije, da bi odložili dvoboj nogometnih reprezentanc obeh držav, k; bi moral biti 8. maja na Dunaju. Ce Avstrija ne bo našla za isti dan nasprotnika, ki bi lahko bil Belgija. Jugoslavija ali Škotska, ni izključeno, da bo nastopila, vedno seveda proti italijanski reprezentanci na italijanskih tleh Italijansko namiznoteniško prvenstvo A lige Tržaška Soffitta trenutno na drugem mestu lestvice Tržačani so v nedeljo premagali vodilno ekipo iz Vigevana Na italijanskem namiznoteniškem prvenstvu A lige sodeluje osem ekip, ki so razdeljene v dve skupini. Tržaška Soffitta, ki se je lani uvrstila na drugo mesto, nastopa v prvi tako imenovani severni skupini, kjer igrata tudi dva milanska kluba: CSI in občinski uslužbenci ter namiznoteniški klub iz Vigeva-, deljo pa se je v prvem povratnem kolu še oddolžila vi-gevanski ekipi za poraz v o-tvoritvenem kolu. V nedeljo sta se torej srečali v našem mestu ekipi, ki imata največ izgledov do vstopa v finale: Na eni strani so Galli, Durazzano in Crechici, na drugi pa gostje z Molino, Toscanijem in Maragnanijem. Ze v uvodnem srečanju je Crechici odpravil Toscanija in Soffitta je tako povedla. Stanje pa je izenačil Molina, najboljši izmed' gostov, ki je brez težkoč premagal Duraz-zana. Tudi tretja tekma se je zaključila v korist Gallija. .. *__z:__j.- i • Tržačani so slabo začeli sezono: v Vigevanu so se morali ukloniti domačinom, ki so zmagali z velikim naskokom. Vendar, ko sta ekipo ojačila bivši italijanski prvak za leto 1959 Galli in drugi finalist istega prvenstva Durazzano, je bila bolj uspešna in je nanizala celo vrsto pozitivnih rezultatov. Na domačih tleh je premagala predstavnike kluba milanskih občinskih uslužbencev, v vrstah katerih nastopata dva prvokategornika in državna reprezentanta Mugno in Piatti. Na tujem si je privoščila drugo milansko moštvo CSI. v ne- V veleslalomu zmaga Američanke Meyersove Avstrijki Hass in Hecher na častnih mestih GRINDELWALD, 10. — Američanka Linda Meyers je danes potrdila svojo odlično f^mo s tem, da si je osvojila pivo mesto v veleslalomu ženskega mednarodnega tekmovanja v Grindelwaldu. Ekipno pa je ponovno izstopila Av- strija, ki je uvrstila 11 smučark med prvimi 27. Naj orne. nimo, da se je do 27. mesta plasiralo 6 Francozinj, 3 Arne- itiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiffisiiaiiiiiiiiM* delavski razred tudi v kapitalističnem sistemu nekaj dosegel. Tako bo tudi še dalje, v prihodnosti. Edinole s to razliko, da bo teren za manevriranje vedno bolj omejen, da bo za veščino in umetnost Cerkve vedno manj možnosti, klasični posibilizem v politiki Cerkve na družbeno gospodarskem področju pa se bo vse hitreje približeval ničli. Poti socializma v svetu so razne in različne, njegovo napredovanje je ponekod hitrejše, drugod počasnejše, toda neustavljivo. ričanke, 2 Nemki. 2 Poljakinji, 1 Švicarka, 1 Norvežanka m 1 Italijanka. Zmaga Meyersove ni presenetila nikogar, saj se je že včeraj izkazala v slalomu, ko je zasedla za Jabnovo in Bieb-lovo tretje mesto. Današnji exploit je tem važnejši, ker je Meyersova prva startala, ko je bila proga še neizpeljana ter je pustila za seboj nič manj kot Hassovo, Hecherjevo in Leducovo, ki so nastopile na brez dvoma boljši stezi. Ma-rielle Goitschel je s petim mestom ponovno dokazala, da spada skupno s sestro Christi-ne — danes osma — med presenečenja leta. Skratka: današ. nje tekmovanje in izid tega n: presenetil nikogar, če izključimo nezadovoljiv nastop švicarskih in italijanskih zastopnic. Današnje tekmovanje je po. tekalo na 1100 metrov dolgi progi z 280 rp višinske razlike. Vreme je bilo mrzlo in ves čas je pihal močan veter. Proga ni bila težka, a je bila zaradi trdega snega zelo hitra. Izidi današnjega tekmovanja so sledeči: 1. LINDA MEVERS (ZDA) 1’33”1 2. Christl Haas (Av.) 1’33’3 3. Traudl Hecher (Av.) 1’33”B 4. Therese Leduc (Fr.) 1’34” 5. Marielle Goitschel (Fr.) 1’34”3 6. Barbara Ferries (ZDA) 1’35” 7. Manianne Jahn (Av.) 1’35”2 8. Christlne Goitschel (Fr.) 1’35”7 9. Erika Netzer (Av.) in Christl Staffner (Av.) 1 ’36” 11. An,ne Marie Leduc (Fr.) 1’36”3 12. Heidi Biebl (Nem.) 1’36”5 13. Edda Kainz (Av.) in E-dith Zimmermann (Av.) 1’36”6 15. Jean Saubet (ZDA) in Barbj Henneberger (Nemčija) 1 ’36”8 17. Lilo Michel (Šv.) P37” itd. Šele v tretjem nizu dvoboja lllllllllllllllllllllllll|||||||||||||l||||llllllllll|illllllMllllllll|llimil,lll„,|||,,„|m||,||,t|,||||||||||tl||||||||,||||||n|||||||||||||||||||||||||m|||||nv|||||||| Italijansko košarkarsko prvenstvo I. lipe Po nedeljskem porazu v Cantuju Ignisov prestol v nevarnosti Milanski Sinunenthal le točko za vodečo ekipo Zaman se je pred nekaj dnevi celo moštvo Ignisa preselilo v Cantu na ogled prijateljske tekme med ljubljansko 01ympio in domačo Fonte Levissima, da bi tako spoznala šibke točke tistega moštva, ki naj bi bilo njihov prvi nasprotnik po novoletnih počitnicah. Zaman so vareški igralci skušali spoznati šibkosti domačinov, če pa so te šibko- domačinov, ce pa so te šibkosti ugotovili, niso znali izrabiti svoja dognanja v prvenstveni tekmi. Zaradi tega smo v nedeljo zabeležili rezultat, ki bo visoko odjeknil v košarkarskem svetu. Ignis se je vendar moral odpovedati časti nepremaganega moštva. Pri tem pa ne smemo misliti, da je bil rezultat povsem nepričakovan. Ze v zadnjem članku smo podčrtali, da so kljub že znani in večkrat dokazani moči gostov, imeli tudi igralci iz Cantuja veliko izgledov do zmage, le če bi zaigrali po svojih najboljših močeh. In res je Fonte Levissima pred domačim občinstvom zaigrala tako kot še nikoli. Ze v nekaj minutah po začetnem žvižgu je spravila nasprotnike na kolena. Z začetnim elanom si je nabrala Veliko prednost in je, kljub naporom gostov, svojo prednost obdržala do konca, ko je prekosila samo sebe in s silovitim finišem še zaokrožila rezultat. Poleg igralcem, gre zasluga za zmago tudi trenerju Fra-cuzziju, ki je do pikice nadrobno proučil igra nasprotnikov, dal vsakemu svojemu atletu točno določeno nalogo s posledicami, da je imel Ignis že po začetnih udarcih zvezane rokfe. S tem se je Fracuz-zi spet izkazal kot najboljši italiianski trener, ' vendar tudi oni nima vselej tako srečne roke. Po kolebanju med visokodonečimi in drugimi znatno slabšimi rezultati, si bo morda zdaj Fonte Levissima utrla pot do še višjih mest. Toda že v prihodnjem kolu bo morala v Bologno; če bo uspešno prevozila še to nevarnost, se bo vključila v družbo najboljših. Zaradi Ignisovega poraza pade na drugo mesto srečanje, ki naj bi bilo »clou tekma« tega kola: dvoboj med Simmenthalom in Virtusom. Srečanje je mnogo obetalo; številnemu občinstvu pa je nudilo prav malo. Po mnenju' očividcev in kronistov je to v glavnem po krivdi sodni- kov, ki sta.se zbala svoje naloge in sta zaradi strahu pokvarila vse. Kljub temu, morajo Bolonjčani za negativen rezultat dolžiti tudi same sebe, ker sp zaigrali brez prave volje in bojevitosti, zaradi česar niso bili kos domačinom, ko so ti pospešiti tempo. Zaradi poraza so se zato morali odpovedat) svojemu tretjemu mestu in so zdrknili na peto. Zmaga nad Virtusom in istočasni poraz Ignisa, dajeta Simmenthalu zadnjo možnost, da se spet vključi v borbo za prvenštvo: le ena točka ga loči od vodečega Ignisa in če bi oba nasprotnika zmogla do medsebojnega srečanja isti tempo, bodo lahko milanski navijači navzoči najbolj izenačeni in razburljivi tekmi letošnjega prvenstva. Tudi tekmi v Bielli in Rimu sta bili na precejšnjem nivoju. V prvi so domačini našli v gostujoči Stelli Azzur-ri trd oreh, ki je odgovarjal na vsak koš. Končno pa si je domača petorka nabrala nekaj točk prednosti, kar ji je bilo dovolj za zmago. Seveda je imel tudi pri tem glavno besedo »vojak« Flabo-rea, ki ga skoraj vsako nedeljo oprostijo vojaških dolžnosti V Rimu je Lazio premostila oviro Petrarce in s tem povečala svoj naskok do goriške Zoppas, tako da ima sedaj več izgledov do rešitve. Čeprav sc ni posebno potrudil, je Algor premagal pe-peljio Ursus in je obdržal svoje zavidljivo tretje mesto na lestvici. morali še so tako še Poraženci so se enkrat ukloniti in vedno brez zmage. Neradi lž tedna v teden poročamo o Zoppasovih porazih. Le enkrat so nas Goričani razveselili z zmago in to na tujem igrišču v Vigevanu. Zal pa kaže, da bomo morali počakati do njihovega srečanja z istim nasprotnikom, preden bomo še enkrat pozdravili drugo zmago. Kaže, da goriški klub hoče ojačiti svoje vrste (nekoliko prepozno sicer) in je v ta namen poklical bivšega igralca Ginnastice Damiana. Menimo, da zna ta igralec znatno pomagati ekipi, le da se vključi v igro ostalih, Rezultati: Fonte Levissima-Ignis 90:76 Algor-Ursus 77:61 Livorno-Zoppas 71:64 Biella-Stella AzzUrra 69:64 Lazio-Petrarca 66:71 P.zio med Crechicijem in Molino je le-ta pokazal nekoliko več svojega znanja, kar je bilo dovolj za naglo odločitvijo premoči in neoporečno zmago. Tako so gostje drugič in zadnjič izenačili stanje. V naslednjih treh tekmah so bili uspešni Tržačani, ki so si tako zagotovili zmago v povratnem srečanju. Od odigranih tekem je bila kvalitetno najboljša med Gallijem in Molino, vendar sta tudi v tej igralca samo nakazala elemente njune najboljše igre. Tudi pri nastopu vigevan-ske ekipe smo opazili isto, kakor v nastopu najboljšega milanskega kluba, namreč to, da so vsi igralci odločno izven forme in da niso kos svojemu renomeju. Rezultati nedeljskega srečanja Soffitta-Vigevano: Crechici-Toscani 2:0 (21:14 in 21:15) Durazzano-Molina 0:2 (9:21 in 10:21) Galli-Maragnani 2:0 (21:16 in 21:6) Crechici-Molina 2:1 (20:21, 23: 21, 21:9) Galli-Toscani 2:0 (21:11, 21:9) Durazzano-Maragnani 2:0 (21: 18, 21:16) Galli-Molina 2:1 (21:16, 18:21, 21:19) Crechici-Maragnani 2:1 (20:22, 21:13, 21:14) Durazzano-Toscani 2:1 (13:21, 22:20, 21:14) Ostali rezultati prvega dela prvenstva: Vigevano-CSI 8:7 Vigevano-Soffitta 7:2 Soffitta-Občinski uslužbenci iz Milana 5:4 Soffitta-CSI 6:3 Občinski uslužbenci iz Mila-na-CSI 6:3 Vigevano-Občinski uslužbenci iz Milana 5:4 . LESTVICA Vigevano 4 3 1 23 13 6 Soffitta 4 3 1 19 16 6 Obč. usl. Milan 3 1 2 14 13 2 CSI Milan 3 0 3 7 20 0 imiimiimmimiiiimtimmiiiiimmmmimmiimiimmimmimmiiiimiimmimmimmHi .00 R3UGA DO RINGA. A. Mooreu vsiljen dvoboj z Johnsonom NEW.YORK, 10. — Boksar, ska komisija New Yorka je drnes ukazala svetovnemu prvaku srednjetežke kategorije Archieu Mooreu, da mora najkasneje v 20 dneh podpisati pogodbo za dvoboj, ki naj bi veljal za svetovno krono, s svetovnim prvakom iste kategorije (verzija NBA) Harol-dom Johnsonom. V primeru, da bi se Moore protivil temu, bi ga komisija suspendirala. Ta dvoboj bi tako pripomogel k spojitvi naslovov svetovnih prvakov srednjetežke kategorije. Moore se je zelo začudil nad tem ukazom. «To je zelo čudno vabilo# je rekel Moore, «ker na njem niso navedeni ne organizator, ki bi bil pripravljen urediti vse potrebno za dvoboj, ne mesto srečanja ne finančni pogoji. Z druge strani sem si zadal cilj, da nastopim v dvoboju za naslov svetovnega prvaka težke kategorije, katerega bi hotel izpeljati pred dvobojem z Johnsonom. Vsekakor nimam nikake-ga namena, da bi izgubil svetovno krono po odločitvi za ze. leno mizo. Glede Johnsona lahko rečem, da sem ga že štirikrat premagal, zaradi česar se čudim, da mi ga je boksarska komisija New Yorka ponovno vsilila.# Ob koncu je Moore izjavil, da zahteva za obrambo naslo- va 100.000 dolarjev (62 milijonov lir). * * * BOSTON, 10. — Organizator boksarskih srečanj Sam Silver-mann je ponudil 50.000 dolarjev (30 milijonov lir) boksar, ju težke kategorije Sonnyju Listonu, da bi 12. marca letos nastopil v Bostonu proti svetovnemu prvaku srednjetežke kategorije (verzija NBA) Haroldu Johnsonu. * * * MIAMI, 10. — Zvezni sodnik v Miamiju je začasno prekinil veljavnost razsodbe nekega zveznega sodišča, ki je obsodilo bivšega svetovnega prvaka težke kategorije Šveda In-gemarja Johanssona na plačilo ameriškim davčnim organom 1.009.801 dolarja (približno 640 milijonov lir) kot dohodninski davek. Sodnik je to storil zaradi pritožbe švedskega boksarja. Kot je znano je «Feature Sports Corporated#, ki je organiziral tretji dvoboj za svetovni naslov med Pat-tersonom in Johanssonom, že zaplenil švedskemu boksarju 340.000 dolarjev. » « * RIM. 10. — Komisija, ki se po nalogu italijanske boksarske zveze bavi s proučitvijo možnosti, da bi kategorije profesionalnih boksarjev povečala od 8 do 10, je že sklenila, da bo treba to spremembo predlagati na prihodnjem kongresu evropskih boksarskih zvez, ki bo februarja. Tako bi za profesionalce uvedli iste kategorije. ki jih tablice AIBA predvidevajo za amaterske boksarje. Iz krvi ****************** lO. ,it**********i\ ********** rdeče IVO BRNČIČ Vemo tudi, da bi ta hipotetični smisel stvarstva moral biti povsem različen od vsega, kar more obseči naša beseda »smisel#, ki je le plod naših človeških možganov, ki se je porodila edinole iz konkretnih potreb našega pozemskega trajanja in ki zato že po svojem bistvu more veljati zgolj tostran naših človeških meja. Ce pa je tako, potem je vse dogajanje v prirodi od nevidnih revolucij v atomih do nastanka in razvoja svetov kratko in malo izven območja človeških pojmov, kakršna sta «namen» in «smisel» ter je torej popolnoma »brezsmiselno. Zelo razumljivo je sicer, kako zapeljiva je bila za človeka z njegovim občutjem manjvrednosti pred ogromnostjo prirode, in z njegovim antropomorfnim napuhom izkušnjava, da bi našel smisel svojemu obstoju v tako veličastnih rečeh, kakor sta rojstvo in gibanje zvezd; a prav tako je tudi gotovo, da pomeni to človekovo prizadevanje samo špekulativen poskus, da bi lastne pojme in merila, s katerimi vrednoti svoj zemeljski svet, ta ultramikroskopski drobec stvarstva, posplošil na celotno stvarstvo — še več: da bi mu jih meni nič tebi nič vsilil. Naj bo sklep še tako strašen, sprejeti ga moramo: človekovo življenje in smrt ne moreta biti sama po sebi, to je: kot prirodna pojava, nič bolj »smiselna# od katerega koli dogajanja v snovnem vesoljstvu; iskati dejstvu človeške eksistence kakršen koli «smisel» v relaciji do celotnega stvarstva je docela brezupno početje. (Odlomek) AVGUST PIRJEVEC 28.IX.1SS7 - 9.XII.1943 Smrt In okupatorjevo nasilje je poseglo tudi v vrsto slovenskih znanstvenikov. Pre-šemoslovec Avgust Žigon Je padel kmalu po Italijanski o-kupaciji, Avgust Pirjevec je izhiral konec leta 1943 v nemškem koncentracijskem taborišču, publicist Vito Kraigher pa je postal žrtev belogardističnega nasilja malo pred osvoboditvijo na Turjaku. Avgust Pirjevec se je rodil 28. septembra 1887 v Gorici. Obiskoval je gimnazijo v Innsbrucku in Gorici, študiral na Dunaju, kjer Je leta 1913 diplomiral z dizertacijo o Franu Levstiku. Malo pred koncem prve svetovne vojne dobi mesto suplenta na gimnaziji v Trstu. Po vojnj poučuje kot profesor v Ljubljani, z letom 1921 pa nastopi službo knjižničarja v sedanji Narodni in univerzitetni knjižnici. Vodil Je rokopisni oddelek te knjižnice vse do 9. maja 1943. ko so ga fašisti kot člana OF odvedli v tržaške zapore in od julija istega leta v internacijo v Montenotte pri Savoni. Od tu je romal po zlomu Italije najprej v Dachau in nato v Mauthausen; umri je 9. decembra 1943 v taborišču Gusenu pri Mauthausnu. Avgust Pirjevec Je pomemben kot bibliotekar, kot politični in literarni zgodovinar in kot pisec strokovnega priročnika za knjižničarje. Uveljavil se Je z daljšo vrsto poljudnih življenjepisov slovenskih mož od Trubarja do Cankarja in s portreti nekaterih osebnosti, pomembenih za razvoj kulturnih panog na Slovenskem od narodnega prebujenja do novejše dobe. Obširno je njegovo delo pri prvih šestih zvezkih slovenskega biografskega leksikona. Kot slovstveni zgodovinar je objavil Levstikova pisma za stoletnico Levsti- kovega rojstva (1931), objavil nekaj korespondence Matije Čopa, priredil izbrano delo Matje Čopa v slovenskem prevodu in uredil’ ter napisal uvod v zbrano delo dr. Franceta Prešerna (1929). Posebno skrb je posvečal izdajam slovenskih pesnikov In pisateljev; znane so njegove prikupne miniaturne izdaje slovenskih pesnikov Prešerna, Gregorčiča, Aškerca, Jenka, Murna in Jurčiča. K temu je treba dodati nekaj člankov za prešernoslovje, dve razpravi iz politične in gospodarske zgodovine in obširno razpravo o zaslužnem leksikografu Maksu Pleteršniku. Kot strokovnjak-knjižničar je Pirjevec sodeloval v pripravah za biblioiečni zakon, do katerega v stari Jugoslaviji ni prišlo, se-siaviii pa je prvi slovenski priročnik za knjižničarje «Knjižnice In knjižničarsko delo« (1940). Skoraj vsa naklada te knjige je postala žrtev nemške okupacije. Iz uvoda v Doktorja FRANCETA PREŠERNA zbrano delo Ljubezen je dala Prešernovi poeziji te dobe vsebino. Razmerje do neke Gradčanke, ki je prenehalo začetkom 1832. leta, je zapustilo le manj sledov, ljubezen do Primičeve Julije pa je bila vir njegove poezije do »Krsta# in preko njega. Pesnikovo hrepenenje po resni, globoki, močni in čisti ljubezni se je osredotočilo ob Juliji. Obdal jo je z vsemi idealnimi stremljenji in idealističnimi vrednotami bogate pesniške duše, bila mu je »bogastvo# na oltarju njegovega srca. A vendar ni bila ta ljubezen le pesniška fikcija, niti ne samo oboževanjem ženske kot madone v Dantejevem smislu, ki že od kraja ne išče in niti ne želi, da bi ga opevana devica uslišala, da bi tudi ona njega ljubila. Bila je močna, krepka ljubezen, pričakujoča in proseča uslišanja, ljubezen zdravo čudečega moža, ki je nameril svoj korak tudi v realno življenje, ki išče izpopolnitev in stopnjevanje svojega življenja, svoje duševnosti, vse svoje osebnosti; prevzela ga je vsega, kakor plamen. Zaradi tega niso pesmi nastale iz ljubezni do Julije samo ljubezenske, niso samo mila tožba o trdosrčnem dekletu, ki je zavrnilo pesnikovo ljubezen, temveč izraz vse pesnikove notranjosti. Vanje ni položil samo tožbe o srčnih ranah in prošnje za 11 bežen ljubezen mu je postala žarišče, iz katerega le Doaled pesnik v tajne kotičke človeškega duha in srca; objel je d ševnost in zunanjost človeškega življenja, ga pregledal, teht in sodil. Prešernova ljubezenska poezija ni samo odsev nieg vega hrepenenja do Julije, tu reagira misleč duh pesnika r kompleks vtisov iz zunanjega sveta. Ljubezni do Julije je pi družil poet nič manj globoko ljubezgn do slovenske zemlje i naroda. Poglobil se je v njegovo preteklost, razmišljal o p trebah sedanjosti, mu začrtal pota in pokazal cilje bodočnost Leto 1831 je prvo leto Prešernove ljubezni, Julija je bi tedaj šestnajstletna; njena prva izpoved je »Romanca c dohtarja#, prvotno določena za tretje bukvice «Kranjske čb lice#, je izšla šele v četrtih. »Prva ljubezen# (Kranjska čbe ca III), zložena prvotno na Propercijev stih «Qui nullam til dicebas jam posse nocere, — Haesisti; cecedit spiritus il tuus», je povest o njenem postanku in nove ljubezni. Sledile so «Gazele» z uvodno pesmijo »Strunam# (Obelit IV), nežna izpoved njegove ljubezni, dvomov, ki ga mučij ker ne vč, ali se ji bo smel razodeti ali ne, in z zagotovilor da hočejo njegove pesmi dopasti samo njej. Leta 1833 je n stal »Sonetni venec#, spleten iz petnajstih sonetov tako, da zadnja vrstica vsakega soneta obenem začetna naslednjeg ki jih vse združi petnajsti sonec, «magistrale», v celoto. Ote kočil si je to umetno tvorbo z akrostihom «Primicovi juliji «Sonetni venec# je bil prvotno namenjen «Kranjski Cbelici a Cop se je najbrž upiral objavi zaradi akrostiha, zato ga dal Prešeren natisniti februarja 1834 kot zasebno, neoficielr prilogo lista «Illyrisches Blatt#. že v «Elegiji svojim rojakom prvotno namenjeni za četrte bukvice »Cbelice#, in v sonet »Očetov naših imenitne dela# se je spomnil Prešeren slovel ske preteklosti, ki jo bo »Homerov naših pesem pela#, in ol stal ob neslavni sedanjosti, ko zaničujejo slovensko domovin tudi lastni sinovi — motiv, ki se pozneje spet pojavi v nemšl obsmrtici M. Čopa, v pesmi »V spomin Andreja Smoleta# i drugod. V «Sonetnem vencu# pa sta gorela ljubezen do Julij in do slovenske domovine v enem, skupnem plamenu; »Soh z ljubčzni so do tčbe vroče, — Iz domovinske so ljubezni lile (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II. Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 65o"iir - Vnaorei-letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT DŽS ItihM « Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 -- OGLASI: Cene “gjasov.^ JZa^ vsakem m v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda — Vsi oglasi se naročajo pri'upravi Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst