58- 3t©*» Poštnina piačanA v gotovini. Celje, ponriefljek 22, julija 1929, L*»to XI Izhaja * gjondeijek in peiek. <. -,.;. mesečno Din 7' — t<* :no2emstvo Din 20'—. ^oaarciesna itaviika I üän. ^aCun poštno-čekovnega ravcria Stev. 10.666. Uredniötwo i» upravii&tvo • oii uiSinayerjeva ulica 1 pnt):*ie Rokopjsov ritr vračarno Qqta»i po tarifu. Telefon Int. Stev. 6S N vi invaliciski zakon. Oluvna določila zakona. »Služfcenc Novino« z dne 8. juli.ja so priobčile ncvi invalidski zakom, ki ga je podpisal Nj. Vel. kralg Aleksan- cler na Bledu. Po tem zakonu daje dr- žava invalkloin sledeee vrste zaščitb in i) cd pore: 1. Vojniin invalidoni: a) dosmrtno ali začasno vzdrževanje v invalidskih dcmovih; b) invalidnino; c) proteze in druga crtopouska pcimožna sred- stva; d) brezplačno zdravljenje; e) pouk; f) posredovanje dela; g) pomoč zn csncvanje ali zboljšanje samostoj- nega gospodarskega pcloža.ja; h.) brezpliac.no vožnjo; i) pogrebne stroš- ke. 2. Rodbmam daje država: a) in- valfd.'sko podporo; b),v poscbnih slu- c-ajih brezplačno zdravljenje; c) po- uk; d) brezplačno vožnjo. 3. Rodi- feljem: denarno pomoč in brezplačno vožnjo racli zdravniškega koinisijske- ,U'st pregleda po odredbah tega zakona. Popolnoma nesposobni invalidi s 100- cd.stotki nesposcbnosti. ki jim jo po- trebna tuja pomoč, iinajo pravico, da ^o sprejeti v po-sebne invalidske do- move, kjer dobivajo vso potrebno oskrbc. Ostali invalid! .se delijo v de- vet skupin po odstotkih nesposob- no.sti. V prvo skupino pridejo inva.li- di s 100% ncsposobnostjo, ki potre- bnjejo tuje pornoci. V drugo-invalidi s 100% bvpz tega dodatka, v tretjo z 90%, v četrto z 80, v peto s 70, v šesto s 60, v sedmo s 50, v csmo s 40,. v de- veto s 30 30% nesposbbnostjo. Ne- Kpc-sobncst izpod 30% se ne vpošteva. Sircmasnim invalidem! lod treftje do *L«}? skuphie, ki so starejši od 70 lot. se poviša stopnja hosposobnos\i za 10%. Kako so določene lctne invalid'nine, kaže sledcci kratki pregled: I. za invalide vojake: 1. skupina 8400 Din. 2. skupina 48(X) Din, 3. fkunina 3120 Din, 4. skupina 2640 dinarjev, 5. skupina 2100 Din, 6. sku- pina 1800 Din. 7. skupina 1440 Din, 8. skupina 720 Din in 9. skupina 540 dinarjev. II. Za invalide oficirje, ka- pehrike in vojne duhovnike: V 1. sku- pini 15.000 Din, v 2. skupini 9000 di- narjev, v 3. skupini 6240 Din, v 4; skupini 5280 Din, v 5. skupini 4320 dinarjev, v 6. skupini 3600 Din, v 7. skupini 2880 Din, v 8. skupini 1440 dinarjev in v 9. skupini 1080 Din. III. Za invaljide višje oficiiie, višfa kapelnike in višje vojne duhovnike znaša invalidnina po skupinah: 18.000. 12.000, 8640, 7680, 6320, 5400, 4380, 2640 in 2160 Din. IV. Za inva- lide generate in admirale: 21.000, 15.600, 11.040, 10.080. 8320, 72nn 5880, 3800 in 3240 Din. Na invalidnino imajo pravico saiuo osebe, ki nimajo lastnega premoženja. Invalidi v sainoupravnih službah ima- jo pravico do polovice i;nvalidn*ine, invalidi v državni službi pa nimajo pravice do invalidnine, pač pa pridcbe oboji pravico do polne inva- lid.nine'z vstopom v pokoj. V kolikor doloeena invalidnina no ]>i bila siromašnim invalidoni dovolj- na za življenje, jim lahiko za ženo, za- konske in nezakonske otroke prizna finančno ministrstvo v . sporazumu z ministroin sccijaluo politiko so poseb- 3ie dragünjske dokladei kojih vi^'no doloci finančni minister. Dosmrtno pravico do brezplacnega lecenjä ima- jo vsi vojni invalidi za vse one po- skodbe, zaradi katerih jim je bila pri- znana invalidnina in za vse nadaljne komplikacije, ki so posledice teh po- skcd.b. Zdravnižko pomoč so jim dolž- ni nud'iti vsi državni, samoupravni in zasebni zdravniki. Sircmašno rcdbine v vojni pad'lih-, ¦ umrlih in izgubljenib vojakov uživajo naslednjo podporo: vdove brez otrok 40/%, 7, 1 otrokom 65 odstotkov, z 2 otrckoma 75 odst., s 3 ali vee otroci 100 odstotkov invalidnine 4. skupine; vdove aktivnih oficirjiev,, državnih uradnikov tclr aktivnih podoficirjev, ki so v vojni .umrli ali izginili, dobe naslednjo podporo: vdove brez otrok 70%, z enim otrokom 75%, z dvema otroikoma 85%, s tre-mi ali vee otroci 100% invalidnine 4. skupine. Vojne sirote dobe po doiliocbah tega zakona naslednje podpore: en otrok 65 odst., dva otroka 80 odst., trije ali vee otrok 100 odstotkov invalidnine 4. skupine. Razen tega imajo vojne sirote pra- vico do brezplacnega lečenja, imajo prvenstvo pri sprejemu v državne za- vode in sole ter prejemajo brezplacen pcuk v specijahiih solah, če je to op- trebno za njihovo eksistenco. Starši v vojni padlih in izginulih, ki so za sa- mostojno pridobivanje in vzdrževanje pouk v specijalnih šolah, če je to po- umrli sin edini hranitolj ter nimajo drugih polnoletnih sinov, dobivajo podporo v zncsku 40 odstotkov za ene- ga in v znesku 60 odstotkov invalidni- ne 4. skupine za oba roditelja. Glavne dolocbe pravilnika, ki je bil cbjavljen 13. julija, priobčimo v pri- Iiodnji številki. Občinske dokladä \\\ avščiha na zgradarinn. so bile pred'met protesta, ki ga je na- slovilo Društvo hišnih posestnikov za Celjo in ckolico na mestno obeino in ki ga je precital g. nacelnik na zad- nji seji mestnega sveta. Vidi pa se vsaj iz časopisnili poročil, da v mest- neni svetu najbrže niso tega protesta iravilno razumeli. Stvar je sledeča: i'ri proracunski debati je mestni svet sklenil, da ostanejo doklade in davšci- no na najwmiino za loto 1929 v isti izmeri kakor so se pobiralc za 1. 1928. Z ozirom na ta sklep so bisni posest- niki nobirali in se pobirajo cd svojih najemnikov doklade in davšcine v isti meri in z istimi svotami kakor v letu 1928. -Prezrlo se je pa. da je za leto 1929 vpeljana »zgradarina«, nov d'avek na bistveno druy'i osnovl. Ta' zgradarina je po odinerali, ki so se napravile in skoncale &e le v prvem. j)olletju tekoeega leta. po svo-ji visini drugaena kakor prejšnji najemn|in- ski davok. Ako se naloži na letos ugo- tcvljeno zgradarino isti odstotek dav- sc'in kakor lani, to je 22%, potem je za 1. 1929 cbdavcenj'e z obeinskimi (lavsčinami viišjo od lanskega za 480.166.50 Din, ker je zvišala nova .•zgradarina« podikgo za 2,182.575.— dinarjev. Hišni posestniki tega višje- ga obdaveenja pri določitvi najeinnin niso m,ogli upoštevati iz enostavnega razloga, ker zgradarina kot nov da- vek se ni bila odmerjemv Ako mo- ]ajo sed'aj vkljub teinu placati dav- žvuie po novi podlagi, se jim gedi kri- vica in Skoda. Po zakonu jo namrec davčni subjekt za te davšcine (gosta- si-ina, vodaifina, kanalska pristojbd- na) najemnik, hdšni lastnik davščino le pobira in pri mestnem magistratu vplačuje. Ker ])o \nh\\ ])osestnik po- bral cd najemnikov sedaj manj ka- kor znesejo davščino po novi odmeri, vplacati bo pa moral po novi odmeri, bo moral ali iz svojega doložiti ali bo pa moral naknadno zahtevati diferen- co cd najemnikov. Ta diferenca se pekazuje pri onih, ki so najemnine zvišali in pri onih, ki so jih pustili neizpremen jene. Mestni magistrat lahko temu odpomore na ta način, da cdlaci s sklepom mestnega sveta, naj ,se i,K-ijii Kaj takega se ne pravi!« »Zakaj pa no bi smel povedati«, se jc branil Kondelik. »Kaj je zato. To jo rodbinska zadeva, to se lahko po- ve. In radi bodete jedli.« »To je citročji«, se je nasmehnila gospa Kondelikova. »Niti meni ni po- vedal, kaj je izbral. In vendar si lah- ko mislim: jubo, ribo, kako drobnari- jo, pecenko — no, kakšen čudež!i« »Toda niamica vendarle ve«, je za- šepetala «Pepica Vejvari na uho. »Šla ; je tja vprasat, da bi oče ne napravil j kaj narobe. Toda bilo je dobro.« i »Kaij tarn čebljaš Vejvari, žaba?« je zaklical mojster. »Nie, nie, oce. Zmerjam ga, ker mi je prinesel tak krasen šopek«, je la- gala Pepiea. »Pa niti poduhali ga niste«, ji je očital Vejvara natiboma. »Kako da ne!« se jo branila Pepi- ca. »Takoj, ko ste mi ga dali. Potem pa nisem imela časa.« »In niste ga pogledali«, je rekel Vejvara še vedno očitajoče. »Vedno ga gledam,!« je trdila Pe- j pica. Gospa Kondelikova se je ozrla na zaročenca, ne vedoč, za kaj se gre. »CJlej, mamica«, je zatožila Pepica šaleč se, »Vejvara me že zmerja. Že danes!« »Ampak Pepica!« jo je prosil Vej- vara in je stisnil dekletu roko pod mi- zo. »Vi ste poredni!« In sklonil se je k njenemu ušesu in ji zašepetal: »Nekaj je v njem.« Pepica je poskočila, vzela šopek in ga je pazljivo ogiedovala. Res — tu na sredi je nekaj skrito. Pepica je cprezno razgrnila cvetlice in je vzela iz žičnatega zvezka mal zavitek iz be- lega aksamita. Roki sta se ji tresli, ko je odpirala. Na belem atlasu je visela krasna vrat- na igla (broža). V njej je bila prav mala, barvana podoiba Vejvarova, ob- robljena z eno vrsto malih biserov in z dvema vrstarna krasnih granatov. Pepica je gledctla dar vsa zamak- njena. Gospa Kondelikova je vstala, toda prehitela jo je teta Katinka in jo posegla po dragocenosti. To je bil VejvarO'V porocni dar. »Fran, Fran«, je šepetala Pepica. »Tako dragocena stvar! Vi me sprav- ljate v sramoto.« ^ »Srčece drago, samo če vam je všeč!« je odgovoril Vejvara, stisnil ji roko in se je sklonil k nji. In medtem ko so ostali glcdali iglo, so že počivale Vejvarova ustna na rdečih ustnicab Pepičinih. »Nesreca!« je vzkliknil mojster Kond,elik in glavi ziiročencev sta se od.maknili. »Kaj pa je?« se je stresnila gospa Kondelikova. »Vejvara je nekaj pogoltnil!« je za- klical mojster Kondelik. »Jezus, Marija, kaj pa?« se je ustrasila teta Urbanova. Mojster je udaril v poreden smeh, oba zaljubljenca sta sedela tu vsa rde- ča kakor mak in sta gledala v tla. Go- spej Kondelikovi se je posvetilo. »Ampak ti si pokora, Kondelik! Še sedaj se mi nogi treseta!« je pokarala soproga. »No, vidiš, Vejvara se je tudi ustra- šil. Toda to je že prešlo. In sedaj tudi meni pokažite to.« Katinka mu je daJa iglo in Konde- lik je bvalil: »Poglej no, lepi granati. Teh se ne dobi ducat za desetico, to verjamem. To je nekaj kakor od Rumla. To so njegove specialitete!« »Toda biseri pomenijo solze, se mi zdi«, je zašepetala Katinka gospej Kondelikovi. »A'mpak granati pomenijo ognjeno ljubezen in wselje!« je odgovorila go- spa Kondelikova s povdarkom. »No, kakor se to godi v življenju«, je vzdihnila Katinka. »Ljubezen, ve- seije, jok — tako se to vrsti v tej solz- ni dolini.« i-in 2 NOVA DOHA. S-ev 58. 1. Abulnar Franc uVI'K Ilirija,) :i uri 25 rnin 5 in štiri pet ine sek.; 2. Žgur Aleksander (MK Ilirija) 2 uri 25 min. 0 sek.; 3. Erdely Denes (SK Sand) 2 uri 25 min. 6 in ena petina sek.; 4. Kosmina Alojzij (ASK Pri- niorje) 2 uri 125 min (3 in dve petini sek.; 5. Valant Ivan (MK Ilirija) 2 uri 25 mni. (i in Iri petine sek.; 6. Ga- brijan Janko (SK Svoboda) 2 uri 33 mi nut 13 in tri petine sek. V. Dirka pododbora Zagreba, na najdaljši progi Zagreb—Celje 100 ki- lometrov: Zmagcvalec 1. Ljuhic (Sokol, Bje- lovar) 3 ure 17 min. 2 sek. Vse dirke so se izvrsile pod vodstvom pododbor- skih tebnicnih referentov v najbolj- sem redu in brez vsake nezgode. Üb 3.30 min. je startala v Ljubljani četa kolesarskega bataljona 50 mož ter privczila v strnjeni skupini v Celj-e v 2 urah in 26 minutah. Po dirki se je razvila izpred hotela »Balkana« velika povorka s ceto ko- lusarskega batailijona na celu, z zma- govalci posanieznih pododborov, dir- ka-ei in izletniki. 'Pred kolodvorom sta pczdravila udcležence I. tajnik saveza g. Boskovic in pokrajinski predsednik Slovenije g. Gorjanc. Povorka je nato krcnila po mestnih ulicab do botela v Balkana«. kjer so jo vrsil skupni obed. Popoldne se je vršil VIII. kongres Sa\eza z običajnimi porocili. Mod drugim je bik> sklenjeno, d'a se vrši dirka za državno prvenstvo 25. avgu- sta na krožni progi Krška vas—Sto- pice—Corklje—Krška vas. L$L»maL@ vests* d Kongres Juyoslov.-Öeskoslov. li- ge se vrši v oublo za go- spode: Bleiweis—Dacar : Kopušar— Toplak 2 : 6, 6 : 2, 8 : 6, Zajec—Kob- lcr : M.—L. Burger 7 : 5, 6 : 2. Single z.a ilame: Piavnilnarjeva : Borlak 6 : 1, G : 2. Mixte double: Grassclijcva : Bleiweis—Bcrlak—'Kopušar, 6 : 8, 6 : 3, 0 : 3. Koncni rezuMat je ta 5 : 3 j za »Ateno«. Na ncgometnem igraližču ; pri »Skalni kleti« je pa mariborski j »Rapid« včeraj že drueif" n;il:il cclisko ' f-Atletike« s 3 : 1. d /.*¦ zelezntike sluzbe. Prestavljen j je Albin Molan iz Mestinja za pro- | metnega zvanicnika na Save. Za to- | vornega sprevodnika je imenovan Martin Tofant v Celju. d Mesio Itonorarnega zohneya j zdravnika na žolski polikliniki v Ce- ! lju razpisuje Higijenski zavod v Ljub- ¦. ljani. Dolioi^enib je na teden 10 crdi- i nacijskih ui\ Pod'rcbni pogoji pri Hi- j gijenskem zavodu v Ljubljani. j d Prijare za znihinje dopolnilite-ga (lavka k gemljarini. Davčni zavezanci za zemljarino. ki imaio v smislu za- i kona z dne 22. junija 1924 pravico do i znižanja d^olnilnega davka, morajo vložiti prijiive do 31. julija 1929: ta. j rck se no bo podaljšal v smislu cl. 4 . zakena 0 noposrednom davku. Dopol- j nilni davek se zniža ob sledecih po- j gojili: 1. ako se daveni zavezanec ba- j vi izkljucno s poljedelstvom; 2. ako '; sa.m ali s pom&čjo s\-oje redbinc ob- ; deluje svoje posestvo; 3. ako steje nje- gova roclbina več kot 5 clanov; 4. ako . dopolnilni davek ne presega 5.000 di- j narjev; 5. ako vloži v dolow>nem roku ¦ prijavo na predpisani tiskovini. Za i člane skupnega domačega gospodar- j stva se po tern, zakenu ne 111 ore jo sma- i trati: 1. asebe, ki so stalno odsotne; 2. j csebe, ki se poleg kmetovalstva bavijo z cbrtom, indtistrijo, trgovino ali ka- j kim drugim posloin, ki je podvržen j pridebnini; 3. osebe, ki so v javni ali i privatni služlji; 4. žene in otroci oseb, ' cmenjenih pel loiku 2. in 3.; 0. iiisno služabništvc in uslužbenci. 'Prijavo je viožiti pri cheinskem uradu na urad- ni tiskovini, ki jo je dobiti na občin- skem ui'tuta. Prijavo ima vložiti ona oseba, ki je podvržena zemljarini. Tu- di. njeii pcoblascenec smo vložiti tako prijavo, ako priloži zraven se toza- devno riocblastilc. Na zahtevo mora obiinski urad sain izi)olniti prijavo na podlagi izpcvedb d'avenega zave- zanca. Prijave, vložene po i>i'eteku dcloL-enega roka, se ne bodo vec upo- štfcvvale. ' Za pravilnost navedb glede steviu'a clano'V liisnega gospodarstva, kakor tudi pdoatkov pod t. 1—5 je odgovoma razven davcuega zavezan- ca tudi cbcinska oblast. d Do rtid>urfc.fteya prizora je doslo vceraj popoldne na celjskem kclodvo- ru pri popoldanskeni savinjskem vla- ku. Istk Arjeva^tan je pritekel zadnji trenutek k vlaku, ki se je že gibal. O'scbje ga ni več pustilo skociti na vlak, v&'Jed cesar je zacstali potnik z izredno kre[;kimi. hesedami obsojal to dozdevno :>svinjarijo«. Se le stražnik je razburjenega Arjevasčana pomiril. d Karamhol na cesti. Hlapec Maks Kraujc je v soboto po])cldne zavozil s težkim vczem i-nX lvctelom -posto« v Gdju v labok enovprežen voz posest- nika Kolarja s Ponikve. Pri tern je Koliir })adel z voza nied sprednja ko- lesa in je dobil Inzjo poskedbe na 110- Ti, poleg tega pa se je na njegovem ozu zlomilo tudi oje in ena lestva ter se .je strgalo nokaj jcrmenja. Tudi uekaj marelic. ki jib je vozil Kolar za nckc^a branjovca Ciana, se jo vsulo z voza. Kranjc pravi, da je do te nezgo- de dcslo vsle 1 tega; ker se je Ivolarjev konj spla&il in so vs>!ed tega Kolar ni roc-gel pravoc-asno ogniti. d Ihi.zpiist Hpruvnega odbora pri Okromcm uradu zu zavarovanje de- laveev hi Delavske zbornke v Ljublja- ni. "Danačnji »Pcndeljck« poroča: Mi- nister za socijalno politikc dr. Drin- ker ie in bivstl minule d.ni v Zagrebu in ,io iinel ob tej ]:riliki penovno kon- strrenco z zastopniki gospedarskih lyi'ogov in predstavniki raz.nili socijal- nili. ustanov. IS a podlagi re/Ailtatov teh konferenc je minister socijalne pc- litike od.j'oclil razpust upravnega od- bora Okrežnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani in upravnega od- bora Delavske zbornice v Ljubljani. O razpustu upravnib odborov teh dveh Sücijalnih ustanov se jo razpravljalo že dalje easa, ker so se z raznih stra- ni množile pritcžbo proti sedanjim upravam. Za komisarja okrožnega uratla za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo imenovan jHibldcist gosp. Albin Prepelub, za komisarja Delav- ^ko zbornice v Ljubl-jani pa Ijubljan- ski dopisnik listov ?:agrebske >'Tipo- grai'ije« g. Jcsip Pctric, Zadcvni od- lok bo izdan že tekom jutrišnjega dne. d Solnaia očaht, razna optika. An- ton. Lecnik, Celje. d ^ tpier.il 0 (jaiurju. \ ivnij ,vl> jf pri plczanju na severni triglavski ste- ni ubil trgcvKki sütrudinik pii tvrdki I. C. Mayer Vinko Habe, težko ]?a ra- nii uraduik Cekovnega zavoda Dani- lo KriU?. äRovarenje komunistov. Policija je znova zaprla v Velikem Bečkereku 15 oseb radi komunistične propagande. Odlikovani zeleznicarji in i)oMarji. Yi'.-rcij ju vdiki ža|;aji dr. Schaubach izroc:' \ dvca-ani mariborskega magi- strala cdlikovanja onim železničar- jciij in poštarjem, ki so si pridobili velike narcdne zasluge v burnih pre- vratnih dnch 1918. Tako so bili odli- kovani z redom sv. Save 5. razr. po- stajenaoelnik na korcžk. kol. v Mari- bci'u Josip Mohorko, 11 anrostn, nacel- nika na glavnem kclcdvoru v Mari- b&ru AIojz Plantan, tezenski postaje- naeclnik Mirko Penne, predistojnik skOddišča Ivan Kitak, postajenačelnik v Si'.ov. Bistrici 'Karl Re:^crsek, Ivan llcgiic, Junko Bracko, vodja teleson- .ske sekcije v Mariboru in mnogidru- gi, d Zastrupila se je v Beogradu vdo- va ro z-n;-i.nem slikarju Pažku1 Vučeti- cu. iPrijateljici je pisala, da brez umr- lega moža no more živeti. d Ce»1..; ?m seno in slamo v Maribo- ru. V sobotc se je prodajalo seno na mariborakem trgu po 50—G5 Din za 100 kg, slama pa po 40—50 Din za 100 kg. Dovc-z je znašal skupno 38 voz. 'K&t kupec se je pojavilo tudi vo- jaštvo. d Kwetijska rasstaxa se vrsi dne 14. avgusta v Ljutomeru. Razstavi se 50 konj. okreig 100 glav goveje živine in razna perutnina. Dne 15. avgusta pa, se j:rireli v;-";1"' <}'•*.*¦¦• v ^voim pri Ljutcineru. d Tcikn nesreca. V uüriökein vrhu pri Dravogradu je kosil posestnik Sa- lecnik na zelo strmem hribovskem travniku. Pri tern mu je spodrsnilo in so jo kottil s koso wed v glob&k gra- ben. Dobil je cd kose težk« rane na trebu'iu :"- !:•": !-'i.:. ^nir.v^i so ga v d Sttiiiuiiiije v iiKKciiiaU'u ..' do ro'ljenja na uener/a mini aims povedano. Nobon jugoslovanski dr- žavljan ne smo v inozemstvu srtudi- rati brez dovoljenja prosvetnega mi- nistrstva. Kdcr pa na te hludije re- flektira, mcra vložiti prožnjo na pro- svetno ministrstvo potom najbližnjega glavarstva. V prosnji treba navesti, kje in na kakem zavodu namerava študirati, kako dalec j-e s svojimi stu- dijami in ali se vzdržuje sam ali pa uživa kako stipendijo. Prosnjo treba kclekovati s 25 Din. Brez cd-loka pro- svetnega ministrstva, da Jim je stutlij v inozomstvu dovoljen, ne dobe jugo- slovanski dijaki potnega viza. d Priden walinovoc. citronadn in oranzado tcr vse vrste zdravilnih ozi- roma mineralnih voda ima v /alogi tvrdka: Anton Fazarinc, Celje. »Vse skupaj pa je zlatarsko delo in še prav izvrstno«, je zai3ecatil razlago obeli gospa mojster Kondelik, katere- ga je najbolj zanimala podoba. To jo bil njegov delokrog. »Kar je res, to je res. lepo kolori- rana fotografija<. jo pohvalil malo in drebno sliko. »To ni fotografija, oce«, je pripom- nil Vejvara bojeostala je pri vsa ken 1, zopet je prelete-la z ocmi vse in je lahno vzdibnila. Kar je že precej casa ]>re- mišljevala jo izrckla slednjič glasno: ru:ponic:nu dcln. rinjsi bode v p'.sniii, ridav- nici nli na poliu, je f>o!rcbno tsidi ra/vcdvüo I» nnjboljSc l-8zvodr!l• . ' \ A • ¦ i ¦¦ :i -\ Slruu 8. d Pri treljem porotnem zasedanju ua ohroznem sodikcu v Ceiju je dolo- čen- za predsednika predsedn. okrož- Jiega sodišča v Celju g. .dr. Jo-sip Kot- nik, za namestnike pa sodniki okroz- negst scdis-ca gg. dr. Friderik Bracie, dr. Ivan Fremschak in dr. Valentin Levičnik. d Žika je tekoči Kruh. Pozorno pre- čitajte navod'lo, Ui jc prideiarro v.va- kemu zavitku Žike, in prepričnli se boste, kako velik uspeh je niogoce doseči z majhnimi strošk'. 421 d Automobllska netgoda pii ftii- Klinjah. Gospod Stancjl, soctevičar \?, Sloverijgradca, je hotel \\:\ križišču ceste in železnice mad Dovžami in Mislinjami prehiteti oscbni vlak. Z iijim se je vozil še pe.čar g. Lobe iz Slo- venjgradca, njegov sui in ih? en dečko. Stangl vlaka ni mogcl prehitcti, pač pa je na križišču naravn-jsl vanj za- vozii. Auto je bil zdroblien, potnikc je k sreči vrglo ven. Vlakovodja je vlak ustavii in potniki so pomacjaii ponesrečencem. Dečkorna se ni veiiko zqodilo, pač pa imata gy. Stangl in Lobe precv'isnje zunarijt: in nolranie poškodbe. Spravili so ju v s'ovenj- tjraško bolnišnico. d \?. Mozirja n^rn \K-\r.:!o za nje Iep izlel po ceii Sioveniji , saj plačajo sami vse, kar je tifbs. Dragim ^ostom želimo prijetne počttnice '. 'KINO. Mcstui kino CcIJs. Danes, v ponde- Ijok. 2il t. in. ob pol 9. zvečer se pred- viija zadnjikrät nepopisno lepi ruski naradni velefilm »Selo grehu*. V tern filmu, ki v svojem žanru ninui pri- jnero v zgodovini fikna. scdelujejo najboljši ruski igralci Jastrebecläj, Puznaja, Babinjin, Cesarskaja in Sa- veljev. Produkcija: Sovkino, Moskva. lzjave najostrcjMh kritikov 0 tern fil- mu so zel'o laskave. Vsem, ki še niso videli tega velci'ilnia, pripcročamo, da si ga dunes pcgle:laj-o. — Torek 23., sreda 24. in četrtek 25. julija: »Ljubi- ca liozivolskegcu (»Skandal v Baden- Badenu«). Šest napetih tjejanj iz nnj- boljže družbe. V glavni ulogi Briyita Helm, ki je zmagala pri zadnjem gla- sovanju v Ljubljani kot najboljša in najrriljubljuncjšii igralka. Ufa-film! — Od ])etka 2G. julija dalje se pred- vaja " monuniontalno filnisko delo »Tajnosti Orienta«. V gliavni ulogi Svetislav Petrovič. — Kinodvorana je ludi v najhujši vronni zraena in hladna. Raz.ne politične in druge novice Spur meet Rust jo in Kitajsko. Da- našnja poroOila pravijo. da bode po- sredovala ameviska vlada, opirajoc so na Anglijo, Francijo in Italijo mod Kusijo in Kitajsko v si>oru radi Vz- hodne kitajske železnice (ki so si jo in-isvoji'1'i Kitajci). Najbrže bo doslo do teya, da bodo placali Kitajci pri- mcrno od.škodnino. Poleg tega. pa se je pojavilo polno porocil 0 vojnih pri- pmvah'na obeli straneh. Tako poro- cajo včoraj iz Šangaja, da je ruska vojska že prestojjila mejo in vzhodno cd Karbina po krvavi bitki pognala Kitafjoe v beg. V Karbina da vlada vsled toga poraza Kilajcov kolosalna panika. Dalje porocajo 0 komnnistK'- ni rovoluciM '1:; invnfMV, Kitajkcein ild. • 6ari pl&tAn pridejo do polne umetniSUe. vcljuvo; spniv» s prvovr^tiiiin /ancsljiviin fotomatorijaiom, katerega imate v zaiogi edino ie v »special- turist-foto« dro'.-eriji ČENT.KAL -- Vrtovec, Celje, Kralja Petra c. St. 19. 16-20 Poletno gnojenje öko^a- vinam. Tadi poleti moraino gnojjLi neka- iensxi Oikopavinani, ki ie nialo !časa rastejo in v tej kratki dobi potrebuje- jo precej labko dostcpne hrano. Take okonavine so: repa, h'ovenje, pesa in; zelje. le rastline potrebujejo v splož- neni mnago gnoja. kar ve dobro vsak Iviueiovaiec. ni pa vsako gnojilo primerno za- njtü. Tako n. pr. svež blevski gnoj ne zaiežo mnogo. ker dobi v poletnih nie- hiL-ih premalo vkige x zemlji, da bi se m.c.^ei zadostno razkrajati. Posiedica je, da nmogokrat več bkoduje kakor J koiisti, kor zapari nilade setve. Rav- j nclako ni prinieren apneni dušik, ker j veckiat mlade setve osmodi. Moranio j torej nuditi rastlinam gnojila, ki so v j vodi lahko topljiva in zato jih kore- ! nine lakoj vsrkajo in dovajajo rast- j linskemu telesu v hrano. i ivatcra gnojila pa sinemo labili v j ] cietnih mes-acili? To so: gnojnica,. cilski soiiter, kaldjeva sol in super- iosi'at. Gnojnica vsebuje procej duži- ka in kalija, kateri hranili sta v njej ze rastopljeni in ju koreuine takoj lahko uživajo. Cilski soiiter vsebuje lalik-o topljiv dusik, kalijeva sol lahko topijiv kaiij, superfesfat pa lahko top- lji\ 0 fesforovo kislino. Zgoraj nave- dene okopavine pa ne potrebujejo mnogo fosforcve kisline, ker ne na- stavjjajo zrnja, zato jih obicajno ne giiojimo s supc'rfosiatain. Drugace ja i-ii ajdi, ki nujno potrebuje super- io.Si'at in kalijevo sol. | ivakc pa naj rabinio navodena gno- jilrl V jiarsikateri j.oljedi-ioe, ki je mislil, da bo z aiocnini gnojenjem dosegel Lc^at prkitlek. se je pcšteno urezal, ker niii'je gnojilo \ec skodova.lo kakor koristik. I'oletni ineseci so za gno- j jenjc iit'varni. JSevarni namreč v to- I liko, ker ob nastopu suše no uöinku- j jejo kot hranilc, temvec kot strup, ki j mlade rastline osinodi, ožge, torej j uniei. Saj gnojnica sama, ki iina žo raztopijono jh/runjUne snovii, osnicdJ rastline, ce jih ž njo polivaino v vro- cili poletnih dnevih. Ravnotako ne- varna so 'uinetna gnojila, ki jih nu- dinio setMun v suhi obliki. Ce jih po- trosimo in dobijo v zenilji premalo Aiiiage, tcdaj ne samo, .d!a ne niorejo služiti rastlinam kot hranilo, ampak jemljejc teni še vodo in jih takorekoč izmozgavajo, da se potom Jiiorajo po- sušiti. Torej ob suši ni trositi lahko- topnih lunetnih gnojil in ne polivati rastlin z gnojnico, temveč le pred ali po dezju. ko je zenilja dc-volj napojena z vedo. Kako pa homo giipjili posameznim rastlinam? Re pi pognojimo navadno z dobro viežanim hlcvskim gnojem, ki ga čiin- prej raztrcsiino po strnišču in takoj podorjemo. Dobro je, c-e ob tej priliki dcdauio se do 200 kg kalijeve soli na kektar, ker repa pctrebuje mnogo ka- lija. Vei-ikrat pa nimamo dovolj gno- ja, aii ta ni še dovolj vležan. torej za gncjenje repi liGpriineren, ted'aj ?i moranio pomagati z umetniini gno- jili. Pred brananjem izorane njive j)otrosiino na 1 ha do 200 kg kalijeve soli in/KH) kg cilskega solitra. Ta gno.-- i jila s'j ];i'i brananju dobro premesajo ; z zeniljo in pridejo v korist že mladim ! vastlinam. Kalijevo sol pa zenilja bolj j veže nego cilski scliter, zato je slednji ( kmalu izcrpan. ; Da pa dobi repa tudi pozneje dovclj j dur-icnate hrane, ji nioramo pri pr- j vein ekepavanju zopet dodati do 100 | kilogramov čilskega solitra na 1 ha, | ki ga potroshiK) po njivi, ko so rast- j line suhe. Rosne ali od dežja mokre j liste bi cilski soiiter csmodil. Tudi ce j opazimo, da se repa iz enega ali dru- ; gcr^a razloga slabo razvija, ji poma- • gamo s sditrom, ki znatno pospešu- ! je rast. Tako gnojenje bo pripomo^lo, i da se bo to pa do]>ro razvijala in na- 1 stavila velik koren. Da jo pa moranio pridno okopavati in pleti, je sanio- obsebi umevno. Korenjc smo posejali mod jeemen in ko tega požanjenio, izrujemo str- nisče ter razredcimo nilade rastline. Kjer imajo dolge njive pesejanega korenja in jim pride rceno izruvanj-o strnisca in razredcevanjc predrago, izvršijo to delo z njivsko brano. Ž njo j temeljito pievleöejo njivo in pograbi- j jo potem strnisce ter izruvano korenje in plevel. Ostalo korenje se prav do- bro razvija. Potem, ko je korenje ocišeeno, po- trebujejo mlade rastline hrane. Lah- ko jim pognojimo z razred'eeno gnoj- nicc. Ker imamo pa te navadno pre- { malo, zato vzamemo izmed umetnih j gnojil cilski soiiter in kalijevo sol. Na J. ha zadostujü od vsakega teh gncjil do 150 kg, ki ju pctrosimo povrhu že ;-:elenih rasllin. Dež izpere gnojiio v >:emljc; ga raztopi in ga dovodi h ko- rcninam. Tako gnojenje korenja se ! nam Legato iziplaea, ker znatno po- | veča pridelek. ] Peso smo zc prej posadili ali pose- : jft'Ti ter ji pcgncijjii s hlevskim gno- ¦ jem, po možnosti tudi še z umetniini | gncjili. Pesa potrebuje mnogo dusiku in kalija, potom &e le da bogat pride- lek,. Lahko ji pri prvem ckopavanju IKmagamo se z ra.zredcsno gnojnico, hG bclje i?a s čilLskLm sclitrom, ki ga pctrcsimo na sulie rastline po 150 do 200 kg na 1 ha. Če nismo že pri pri- ])ravi zemlje za sotev ali sadifev pese d:ili kalijeve soli, tedaj je pri prvean okopavanju &Q ved'no čas, da popra- vimo to j:c:rnanjkljivost in potrosimo tudi 150 da 200 kg kalijeve soli na ha. .liusik in kali j skupaj napravita do- fcalo ]>eso. Zelje pctrebuje mnogo kalija in du- šika pa tudi nekcliko supersosfata. Pred pripravo zemlje za saditev po- trosimo pevrhfu do 200 kg supcrfos- t'ata in /.CO kc: ka.lijcve soli na 1 ha in potem njive dobro prebraniino. cil- ski soiiter. 100 kg na 1 ha, damo ne- pesredno pred saditvijo. drug-ih 100 kilcgramov pa po dlrugem ckopava- nju. Tudi gnojnica nam dobro zaleže pri zelju. S takim gnojenjem in mar- Ijivim okopavanjern bomo dosegli de- bele in trde zcljnate glave. Po »Kmetovalcu«. ,jPotcički 2i|a!kic> na Olševi Kakor je naši javnosti že znano, je gininazijski profesor g. Srečko Bro- dar iz Celja jeseni 1. 1928 zasledil pa- leolitsko postajo (najdisce ostankov iz stare kainrünene dobe) jamo »Potoc-ko zyalkc« na Olsevi ter je začel s preis- kevanjem, je kupil cod posestnika Ro- barja pri Sv. Dulm cek) zemljišče, na katerem se nahaja ta ziiamenita jama »Potocka zijalka«. S pomocjo celjske mestne občine, ccljske M'estne hranilnice, oblastnega cdbora in seveda Muzejskog.j drustva je nicigel g. profesor Brodar letos due 3. julija nadaljevati s svojim j/reis- kovanjein >yPotocke zijalko«. Pi'i delu ima stain» zaposlene tri (telavce; pomagajo mu ?e ^ dijaki in t>d časa do časa še razni prostovoljni })omagaci. Vse je z resnicno ljubeznijo in navdušonjem >na delu, ki bode neslo ime našib divnih. SavinjskiJi planin po svetu in delalo cast Muzejskemu druJtvu in mladeniu slovenskema znanslveniku Brodar ju. Prijatc^ju nasega 1 (sta. k.i ga j.9 cbiskal pri delu na Olševi, je dal g. prof. Brodar sledeča pojasnila: »Lotos smo že razširili glavni rov v ozadju janie. Razstreljevali smo raz- ne skale in kamenje, pod katerimi le- ži «¦kulturna« plast (t. j. ona plast zemije, ki vsebuje najdenine). Odprli smo tudi že stene cnega stranskega rova v jami. Uspeh je zadovoljiv. Na- šli smo zopet vee artefaktov (izdelkov človeške roke) in velike množine kosti medveda brlogarja, na katerih se po- zinajo sledovi oloveško roke. Izrazitih kamenitih artefaktov d,o- slej še nisnio našli, pač pa so v kul- turni plasti večji in manjši cdkruski hribin, ki se pa nahajajo tudi na ! oz'jMijju, ki leži nekoliko sto metrov I pod zijalko pri naselbini Sv. Duha. ; Ugotovljene so tudi še druge zanimi- vosti. glede katerih pa še zak!;iučki niso pcpolncma sigurni.« Dela se sistcmaticno in j... ,........, nein nacrtu. Zanimivo bode morda zi\ citatelja, da znaSa temeperatura v oapredju zijalke 4—7 stopinj, v ozad- ju, kjer je moral bivati praclwek pa 7—10 stopinj ob istem casu, ko je v senci pred jamo 20 stopinj in na soln- cujče mncgo vee. Želeti bi res bilo, da bi se nasa jay- nost interesirala za to delio, da bi'na- ši imoviti krogi, demirni zavodi in oh- lasti podpirale stremljenjo Muzejske- ga drustva, v čegar imenu vrši gosp. pl'of. Priill;! !' /)l;i HI,!'!! i I n vur, na >•)... ,\ cU.11-. USTNICA UREDN 1 STY.; Bos. Gradi&ka: 0 kaki Vaši upoko- jitvi nismo nicesar priobcili in tudi v naših listih nicesar cital'i. Dr. Josip Iložman: ?mnm in vbya öeüaqa s posebnim ozirom na Od kuiantnega denarja pa moranio raziikovati tj'govski denar, kakor je bil to nekdanji »tolar«. Tega da drža- va izkovati za trgovski i)romet z ino- zemsivoni, ki pa ne služi drugače kot '>!:;;¦ sredstvo plae;tnja. Valuta. Ako se kuje denar samo iz zlata ali samo iz srebra, govori so potem o »zlati cziroma srebrni valuti«. V obeli sluuajili knamo samo eno vrsto ko- vinskega denarja; valuta je »mono- mttalistrcna«. Kuje se pa kurantni denar istocasno iz zlata in srebra, po- tem imamo »zlato in srebrno valuto^: valuta e »binietalističiia«. V tern slu- čaJLi je pa država dolžna točno dolo- čiti vrodiiostiio raznierie mt>d zlalom in yjvbrcun, kot tc dela Francija. V cäsovnem oziru je do 1. 1860 pre- vlatlovala srebrna valuta; od takrat uapL'oj se pa pcjavlja na evrcpskem konlinenlu tendenca po zlati valuti. Ziato vaiuto so imele: Angleška, J\leni:čija, Avstro-Ogrska, Skandinav- ske države. Rusija, Holandija, lUi- tmi frija, Portugalska. Francija ima »zlato in srebrno« (bhuetalistii-jiio) vaiuto z relacijo 1 : 15VŽ. S Francijo so 1. 1868 Italija, Švica, Belgija, Grika in pozneje še Španija, Srbija, Bulgarija (t. zv. »Latinska unija«) sklenile pogodbo, po kateri se te države zavezujejo, da bodo kovale denar po istem nacinu, I ki bi tedaj v »Latinskem okrožju« rncgel nemoteno kolebati kot obče jiri- znano placilno sredstvio; srbski dinar je tedaj imel n. pr. v Franciji isto ve- ! ljavo kot francoski frank v Srbiji. Bimetalisticno vaiuto ima v prin- ci| u tudi Severnoamer. Unija. ! Banknota. I Pod bankneto razumemo ne obre- ßtujoü'o »se cbveznico banke, da hoce onemu, ki ji banknoto predloži, izpla- ! cati takoj v zukonitem kovinskem nov- cu cni zncsek. ki je na banknoti ozna- . cen. Banknota je teJaj kreditni pa- j pir, razlikuje se pa od drugih kredit- I nlh papirjev v toliko, da koleba v i lu'omelu kot denar, a je placljiv »a ! vista« kakor ček. I JN'aloga banknote je, da olajsa vec- j in platanja in da priskoči na pomoc, > nai'c-d'iiemu .gospodarstvu, kadar po- . trebuje vec denarja, cigar potreba je I v dclC'C'enem rajenu procej spremen- ; ljiva. { Radi važnosti, ki jo ima banknota I kct surogat denarja, je potrebno, da ! država promet z banknotami osigura ! ter ]:»repreci njili zlorabo. V to svrho ( mora država določiti maksimum iz- 1 daje banknot in način njihovega kril- ! ja. V slucajih potrobo more drzava poclel.iti banknotam tudi »prisilni te- cajs<, t. j., da mora vsak drž. urad in I privatnik sprejeli banknoto v vsaki \ mncžini in po nominalni vridnosti. Notna banka ima kot 1. ^¦¦¦¦^¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦m l:h\-;;i::.tVO, VOüüVOdt'.J iiiStaliicijf, üiielovodne naprave. _ CELJE, ZAKRESÜO 4. Prevzema vsa v ^gor;.j lu^edone stroke snadajoCa dela in poprayila. Postrežba točna in solidna. Cone zmerrie. 3U-^ Stran 4. >NOVA DOBA< Štcv. 58 Stanie hranilnih v!og nad Din 75,000.000—. Stanie glavnice in rezarv nad Din 9,000.000*—. Spreie , -.ose. Izvrsu^ .?, l-iraditne in posüii.'n?. — Kupuie in prcdsla (kmo in ualute. V lasfnl pala&i üarosini d®m Podružnicii Maribor, Soitanj banknote vsaj do neko meje ali gotu- vino (»kovinska fundacija«) ali, pa vrodnostne papirje (»bančno kritjo«). Kritje v gotovini znaci, da ima ban- ka večjo zalogo zlata in srebra v kc- vanem ali nekovanem stanju na raz- polago. tako da more v slučaju prve potrebe. ako bi nastala lrrupna pro zentacija banknot, zadostiti svoji ob- vGzi. Kot »bancno kritjo« pridejo v poštev eskontirane menice, cfekti, de- vize, lcmbard'i; to so nainreč jiapirji. ki so rncvcjo v s'liieaiu r.otrol)C bvzo vnovčiti. Po takozvaneiiL 'kontincnwilnein sistcmu« mora ena tretjina v prometu kolebajccih banknot biti krita z goto- vino oziioma osigurana z vrednostni- mi papirji, kot je to predpisano n. pv. za iHušo Narodno banko. Zanimivi iz- jemi sta francoska in anglcška Na- rodna banka. Francoska »ISacijonal- na banka« ima sicer ogromne zaloge zlata in .srebra, ni pa cd države ])ri izduji not vezana na nolx?no niejo. Aiigleska banka ima pa ol države do- voljen neki kontingcnt not, kojega ni treba kriti z gotwino, med tern ko mora oni del not, ki preseže kontin- gent, ijiieti osiguianje v bančui go- tovini. Prod svetovno vojno je izna- žal tarn nepokriti kontingent 18 mili- jonov fimtov. Državni zakoni navadno ne pred- pisujeje, d'a se v prometu banknota mjora sprejeti; ako pa zakon to od- redi, potem mora dati banknoti ])ii- silni tecaj. V tern slucaju mora vsakdo banknoto kot plačilno sred1- stvo sprejeti in si)cer po nctninalni vrecLnosti in v neomejeni mcri. Papirni denar in papirna valuta. Kot papirni denar v občem smislu se smatra nota, ki jo izda država ozi- j'oniti po njenem pooblastilu banka z tiamenom, d'a se cdpomorc pmnanj- kanju denarja, a vendar s to razliko, da se papirni denar ne naslanja na gxtovino, kot je to pri banknoti. Pa- piirni denar se tedaj opira samo na kredit in predstavlja takozvani »ne- pokriti viseci dolg« dxzave. Papirni denar lahiko igra mnogo- vrstno ulogo: 1. Država lahko od'redi, da ga mo- re vsaka drž. blagajna sprejeti za vplacilo d'avka in sicer po nominalni vrednosti. Takšen papir ima tedaj • »davčno kritjo aid. fundacijo. 2. Država se more obvezati, da bo- če vsak takšen denar na drž. blagaj- na. li izkupiti z gotovino; to je »izkup- Ijivi denar«. 3. Drzava more otlrediti, da mora papirni denar pri vplačilih sprejeti vsaka drž. blagajna in privatnik in sicer po nominalni vredliosti, da pa se more isti na dTž. blagajnah izkupi- ti. To je »izkupljivi denar s prisilje- niin tecajem«. 4. Drzava more dati papirnemu de- narju prisilni teeaj, a imi ne da pra- vice izkupljenja. 5. Drzava lahko izda papirni de- nar brez prisilnega tečaja in brez ol>-. vezo za izkup. ' : ' I To je potem »pravi« papirni denar, ki so ne naslanja na notieno kovin- . sko fundacijo, temvec ima le neko »konvcncijonalno« vrednost, ki sloni samo na avtoriteti in gospodarski silt državc in na zaupanju publiko. Y* o za gospode in dame izgotovljent? in proti narociiu, plelenlno, nofiavice, žepne robec, podvezs itd, r v ^pi i z b i r i. Čipke Vezenine Ročna dela Pri?dtiskari;a Nizke cene\ Sotidna postrežba! A. 9ajk & Co- n sledniK I. VEBLE 1 Celje, Kralja Pesra c. 13- , JAVA' p4'«-ttsč^a kawa je izvrstna, zelo redilna in okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih ! — Razpo- šiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu5kg zavoju »JAVA« pšenične kave je kot dariio pridjana lepa skodelicn za kavo. — Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr. »JAVA« pšenične kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. ure 26-15 cioze ocala obeske ustnike prstane verižice in vse drugo, samo najboljše kvalitete in po najnižji ceni dobite edino le pri Anton Lečnik, urar, iuvellr, opllk CELIE, Glavni trg 4. Strojno barvanje čevljev usnjatih predmetov, kakor aktovk, usnjatih povrSnikov, ženskih ročnih torbic oz. vseh usnjatih predmetov pri Josipu Plevčaku, čevljarskemu mojstru, Celje, Kralja Petra cesta 28. 2-2 Ciril Križnar slikfirstvo in plesk.arstvo 2-4 | Ctlje — Gsbsrje St. 52. Špocijalni oddelek za dekorativno sli- karstvo (slil-'anje odrpv in cerkv»). Premog iz vseh minikov prvovrsten dobavlja in üo- stfivlja trgovina Fr>LK»|a Ja&t, Ccl)e, Aiefcsandrova ü>. 4 ki se prodaja v velikih množinah, po- treben za všako doinaciio, patentiran v 17. drž-ivah. Prospekt pošlje brez- plačno Samuel Leopold, Senta, Bačka X. 4 — 5 sob s pritiklinami, se i^<*e ta 1. September. Ponudbe pod § fro 100 na upravo Jista. 2 2 Scftbo in ktfhiviJQ s pritiklinami išče za 1. sept, stranka brez otrok. Naslov v upravi. 2 2 frimemo pisarnišlio služtio išče državni upokojenec. Naslov v uprav». 2 2 Maks Zafoukošek inodn/i krojačftica Celje, Cankarjeva uHca št. 2 Velika zaloga angleškega in čoškega blaga. 5Ü-3 prvovrstna moč, dobra prodajalka, se sprejrne v modni in konfekcijski tr- i?ovini. Nastop službe 15. sc-ptembra. Ponudbe s prtpisi spričevali z&htevkom place in navedbo rdferenc ie poslati na upravo »Nove Dobe« v Celju pod »Prvovrstna moč«. 4"*1 izuČene, mlajše in neporcčene, dobe stalno mesto. Vajt, Ce^e. Sadje jaboGka, slive ia drevesu, v Polulah Štev. 4, kjer se ahko ogleda, naprodaj. Pismene po- ludbe sprejme najkasneje do 27. t. m. lr. Novačan Anton, odvetnik, Celje. jlavni trg 9. 2 1 Lep pes /olčje pasme, dober čuvaj, je naprodaj. ^avodna 97 (tik nogometnega igrišča). Krasne store, pre- griuuila, zavese, S^nodeio izvrSiije M. Šribar, Celie, Gosposka 27. Oglašujte! Damska konfekclja , Perilo 50-3 l OtroČja konfekclja Komblneže Kopalne obleke Kopalne čevlje Nogavlce svetovnih znamk najceneje In v veliRI izblrl prl Drago Cei?liixif Celje, Glavni trg št. 14 Solldna poslrežba. Zmerne cene. ČessJbLO svikno v veliki izbiri kupite najceneje pri „SOLNCU" 5o^^_________A. Drofenik, Celje, Glavni trg 9. O T V O R I T E V predtiskarije, trgoifine plelenin In ročnih del Celje, Gaberje 69 (nasProti vojasnice) V zalogi bo vedno sveže blago po zelo nizki ceni. Priporoča se Nina Lenart. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za ixdaäaieUia, ti«karno in redaJccijo Milan C$iima « Cfli«.