Leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za'/«leta 00 din, za lu leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Pla-b in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrilo. obrt in denarništvo Številka 36. Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Tel. St. 25-52. fzffi.9f.S3 ponedeljek, ■Sred/C3 iredo in petek Ljubljana, ponedeljek 28. marca 1938 farna posamezni 4>CA %mŠ£Kl raljevi teden« ob odkritju spomenika kralja Petra. 1 od vodstvom bivšega podžupana Jarca se je priredil velik mon-stre-koncert godbe na pihala, sledile1 so velike gled. prireditve na prostem, priredil se je velik festival slovanskih plesov, ki je bil mogočna slovanska manifestacija. Od velikih prireditev je omeniti še vsesokolski zlet leta 1933. in evharistični kongres leta 1935. Leta 1936. je sprožila beljaška občina predlog, da bi Slovenija, Koroška in Goriška vsako leto priredile v Beljaku velike skupne prireditve pod naslovom: Slavnost treh dežel (Dreiliinder-wochc). Določil se je tudi podroben program teh slavnosti, vendar je stvar padla v vodo, ker se italijanski krogi niso zanimali za te prireditve, mi pa tudi nismo mogli pristati na to, da bi bile te prireditve le v Beljaku, temveč smo zahtevali, da bi bile menjaje se v Ljubljani, Beljaku in Gorici. Zaradi koroških Slovencev, da bi njih nacionalno zavest utrdili smo sicer bili pripravljeni pomagati, da se ta zamisel uresniči. Načrt dirigenta Nika Štritofa Isto leto je predložil dirigent ljubljanske opere Niko Štritof na široko zasnovan načrt, kako bi postala Ljubljana pravo mednarodno festivalsko mesto. (O tem načrtu je »Trgovski list« že poročal. Op. ured.) V svojem načrtu je zlasti poudaril naslednje misli: V Evropi limamo dve izraziti festivalski mesti Salzburg in Bay-reuth, ki pa gojita le nemškoi glasbo. Kot tranzitno mesto, ki leži na prelomu dveh važnih tujsko-prometnih področij, je Ljubljana naravnost poklicana, da postane mesto mednarodno festivalsko. V ta namen naj bi se ustanovil v Ljubljani samostojen festivalski korpus, ki bi se kombiniral iz najboljših godbenikov Jugoslavije. Festivalske prireditve bi bile ves julij ter bi sodelovale tudi češke, nemške in italijanske skupine s svojimi dirigenti, solisti in režiserji. Ker pa je naša opera premajhna za take prireditve, bi se moralo sezidati novo gledališče', za kar bi bilo potrebno 40 milijonov dinarjev. Možna bi bila tudi kombinacija, da bi se festival delil med Ljubljano in Splitom, ker ima Split dovolj veliko gledališče za takšne prireditve. Tujsko-prometni svet je s simpatijo sprejel ta predlog, vendar pa ni bil ta predlog izvedljiv. Morda pa bo mogoče izvesti v skromnejšem obsegu. Da bi se omogočile stalne prireditve v Ljubljani, naj bi se morda ustanovil poseben odbor iz zastopnikov mestne občine, Glasbene matice, uprave velesejma, Narodnega gledališča ter drugih organizacij. Ta odbor naj bi skrbel, da bi se obnovile prireditve, ki so se nekdaj prirejale v Ljubljani, tako veselice na Ljubljanici, junjevanje na gradu, predpustni korzo, kresne veselice in podobno. Še večje važnosti bi pa bile gledališke in koncertne prireditve, glasbeni tedni in podobno. Za večjo prireditev v Ljubljani pa je treba rešiti vprašanje primerne dvorane. Ljubljanski velesejem namerava sezidati veliko razstavno dvorano, ki bi lahko služila tudi za velike prireditve. Dvorana bi bila velika 30 X 45 in bi bila 3 in polkrat večja od unionske. Na vsak način bo treba najti sredstva, da se takšna dvorana postavi. Tudi vprašanje gledaliških predstav na prostem je treba rešiti. Morda bi se moglo v ta namen urediti dvorišče na Ljubljanskem gradu. Posebno pozornost je treba posvetiti prireditvam folklornega značaja. Morda bi bilo tudi dobro obnoviti festival slovanskih plesov. Zupan dr. Adlešif je nato v svojem poročilu apeliral na vse naše organizacije, da prirejajo večkrat svoje kongrese in občne zbore v Ljubljani. Priporočljivo bi bilo tudi prirejanje posebnih tednov, kakor slovenski teden in podobno. Na koncu svojega poročila je prosil župan, da odgovore zastopniki organizacij čim bolj konkretno, kako naj se organizirajo prireditve v Ljubljani. Kot prvi je nato povzel besedo ravnatelj veleseima Drugod delajo za razvoj tujskega prometa po načrtu, ne pa tudi pri nas. Ljubljano bi bilo treba preurediti v letoviščarsko mesto, ker je drugače nevarnost, da postane mesto penzionistov kakor Gradec. Ljubljana ima tudi vse pogoje, da postane letoviščarsko mesto in tudi delavoljne ljudi, ki delajo sedaj vsak na svojo roko. Manjka pa nam tudi zanimanja za lepote, ki jih že imamo. Za čudovite lepote, ki jih ustvarja mestna vrtnarija, ne kažemo nobenega zanimanja. Vse delo bi se moralo gibati v dve smeri: 1. da ustvarimo- iz Ljubljane letovišče, ki bo nudilo čim več udobnosti tujcem in 2. da privabimo z velikimi prireditvami čim več tujcev v Ljubljano. Napraviti treba program prireditev za vso sezono. Res so velike prireditve zvezane z velikimi izdatki, toda tudi Salzburg in Dunaj sta šele po mnogih letih dosegla uspehe. Največja težkoča za prirejanje prireditev pa je, ker nimamo primerne dvorane. Unionska dvora- na je oddana, a tudi tako ne zadostuje več. To se je pokazalo ob zadnjem Balokovičem koncertu, ko so se morale dvigniti vstopnice za prve sedeže na 65, za stojišče pa na 15 dinarjev. Potrebujemo dvorano, ki omogoča, da so prirejajo v njej veliki koncerti proti malenkostni vstopnini. Uprava velesejma se bavi z mislijo, da sezida veliko razstavno dvorano, ki bi jo pa velesejem potreboval na leto le 25 dni, vse ostale dneve pa bi mogla služiti za druge velike prireditve. Izdelani sta tudi že dve idejni skici za to dvorano. Prvo je izdelal arh. Mesar in bi stala dvorana ob vhodu velesejma na Gosposvetski cesti, po drugi skici arh. Severja pa bi stala nasproti vhoda v sokolsko letno telovadišče. Dvorana bi obsegala 45 X 35 m in bi bila torej 3 in polkrat večja od unionske. Imela bi čez 2000 sedežev in 500 stojišč. Takšna dvorana bi veljala pri največji štednji s centralno kunjavo, parketom, garderobami in potrebnimi postranskimi prostori okoli 1,200.000 dinarjev. Ce bi se posrečilo dobiti brezobrestno posojilo za sezidavo te dvorane, bi se jeseni mogla začeti delati. V imenu JSZZ je govoril dr. Ciril Pavlin. Ljubljani gre priznanje, da je zbudila zanimanje za smučarstvo, da je danes v državi že nad 100 tisoč smučarjev. Ljubljana ije danes tudi sedež JSZZ. Niti ena druga dežela na svetu se ne more pohvaliti s tako starim smučar-stvom ko Slovenija. Pred 800 leti so že poznali na Blokah smuči. Ze to historično dejstvo bi moglo privabiti mnogo tujcev v Slovenijo. Z gojitvijo smučarstva je oživela tudi trgovina s smučarsko opremo, kar je dvignilo davčno moč Ljubljane. Da pa Ljubljana privabi smučarje', treba, da se tudi v Ljubljani prirejajo smučarske prireditve. Ljubljana potrebuje v ta namen tudi svojo skakalnico. Drugo leto bi pe mogel prirediti tudi smučarski zlet v Ljubljani. Predlaga, da se Ljubljana poteguje za to, da bo prihodnji smučarski zlet v Ljubljani. Mjsliti ije tudi na ustanovitev umetnega drsališča. Ker se v mestni klavnici že izdeluje umetni led, bi se mogla tudi ta misel realizirati. Izjave drugih zastopnikov V imenu ljubljanskega Fotokluba je stavil g. Bolim celo vrsto zelo dobrih predlogov. Mednarodne fotografske razstave so najboljša sredstva za tujsko propa gando. Fotorazstave naj bi bile vedno priključene vsem prireditvam turističnega odseka. Treba najti tudi primerne prostore za fotorazstave, ker Jakopičev paviljon ne ustreza. Več pažnje treba posvetiti fotoprospektom Ljubljane. Popolnoma se je zanemarjalo zbiranje slikovnega materiala o raznih prireditvah. Ustanoviti bi se morala osrednja zbirka teh slik. Ljubljana pogreša tudi reprezentativnega albuma fotografij Ljub ljane. Razpisati bi se morali natečaji za najboljše slike. Omenja delo Fotokluba Ljubljana, ki je sam priredil dve mapi ljubljanskih slik, ki sta krožile po Nizozemskem in pridobile Ljubljani celo vrsto prijateljev. Tudi diapozitive zbira Fotoklub ter jili pošilja s predavanji v tuja mesta. Prosi, da bi se vedno pritegnil k sodelovanju tudi ljubljanski Fotoklub. Ravnatelj hotela Union, g. Škrlep opozarja, da nikakor ne gre, da plačujejo davek od tujskega prometa le hoteli, ker imajo od tujskega prometa vsi sloji prebivalstva svoj dobiček. Davščina na hotelske prenočnine naj se odpravi. Celo vrsto iniciativnih predlogov je podal tudi ravnatelj Tuj-sko-prometne zveze dr. Žižek. Enako tudi banovinski turistični referent Sottler. Dirigent Niko Štritof je opozoril, da bo 10. aprila v Beogradu velik koncert ljubljanske, beograjske in zagrebške filharmonije, pri katerem bo nakrat nastopilo čez 200 godbenikov, 40 prvih, 40 drugih violin, bo v tem orkestru, 5 harf itd. Morda bi se doseglo, da bi bil tudi v Ljubljani koncert vseh teh filharmonij. V imenu esperantistov opozarja Damjan Vahen, da bo letos mednarodni esperantski kongres Ljubljani. Esperantisti v Ljubljani se prizadevajo, da bi nudili svojim gostom čim več, ter nameravajo prirediti razstavo slovenskih umetnikov1, revijo narodnih noš koncert pevskih društev, filatelistično razstavo itd. Brez moralne in materialne podpore javnosti in oblasti pa tega svojega cilja ne morejo doseči. Upravitelj Narodnega gledališča Oton Župančič izjavlja, da bo Narodno gledališče vedno rado sodelovalo pri vseh prireditvah, če mu bo to le mogoče. Predstave pod milim nebom niso v Ljubljani zaradi nestalnega vremena priporočljive. Sedanje letno gledališče je neugodno, ker nastane takoj velik hlad, kakor hitro zaide sonce. Zelo pozdravlja besede dr. Dularja, da namerava velesejem sezidati novo in veliko dvorano. Zeli, da bi bil v tej dvorani tudi oder. Na ljubljanskem gradu bi bile gledališke predstave mogoče le, če bi bil dostop na grad olajšan. Dr. Niko Zupanič izjavlja, da bo etnografski muzej vedno rad pomagal pri vseh prireditvah. Velik del njegovih zbirk je maga-einiran, ker nima muzej lastnega poslopja. Opozarja na festivale Belokrajncev in Prekmurcev, ki imajo originalne narodne noše, ki so čisto drugačne ko karantanske, ki jih Nemci označujejo kot svoje. Višji režiser Šest omenja, da se predstave na prostem niso izkazale. Najbolj obiskane so se komaj izplačale, druge so izkazovale deficit. Mnenja je, da bo Salzburg po priključitvi Avstrije izgubil. To bi opravičevalo h nadi, da bi imel festival v Ljubljani uspeh. Imeti pa morajo značaj trajnosti. Zastopnik Jug. touring kluba izjavlja, da bo klub vedno podpiral težnje, da se tujski promet v Ljubljani dvigne. Toda zaradi slabih cest tuji avtomobilisti sploh ne morejo priti v Ljubljano. Opozar ja, da bi mogla Ljubljana veliko bolj izkoristiti tekme za državno prvenstvo nogometnih moštev. Ze dosedaj se je zgodilo, da je prišlo k eni tekmi po tisoč in več Zagrebčanov. Za dobre nogometaše bi se morale poskrbeti službe in slovenski nogomet bi se dvignil. V imenu Zbornice za TOI pozdravlja anketo dr. Jurc Koce. Naša dežela ima vso preddispozi-cijo, da postane turistična dežela. Zlasti imamo vse pogoje za organiziranje tujskega prometa. Pri tem bi se morali ozirati na dotok gostov iz Slovenije, Jugoslavije in tujine. V mnogo večjem številu bi mogli privabiti tujce iz Skoplja, Niša in južnih krajev. Po njegovem mnenju smo že zamudili, da bi postali drugi Salzburg. Predvsem bi morali pri prireditvah pokazati to, kar nam je lastno, ker to tujce najbolj zanima. Opozarja na solidno in koristno delo Fotokluba Ljubljana ter na koristnost večjega sodelovanja v tujski propagandi med Ljubljano in Bledom. Planinski muzej potrebuje Ljubljana Predsednik SPD dr. Pretnar omenja, da je lani obiskalo koče društva 100.000 gostov, med temi 10.000 tujcev. V Ljubljano ti tujci ne pridejo, ker jih ne vabijo nobene posebne zanimivosti. Planinski muzej pa bi mnoge privabil v Ljubljano. Planinski muzej bi se mogel brez posebno velikih stroškov namestiti v sedanji stanovanjski hiši pod Tivolijem. Danes je moda, da preživljajo ljudje del počitnic na morju, del pa Politične vesti Slovaška ljudska stranka je pod vodstvom Hlinke sklenila, da se bo skupno'z Nemci, Madžari in Poljaki borila za zmago avtonomistične misli. Zato odklanja tudi v bo- nlnninah T iubliana ki le/i Ido6e vsako sodelovanje s češkimi planinah. Ljubljana, ki lezi strankami Interesi Slovakov da se v sredi med morjem in planinami, bi mogla to izkoristiti in povečati dotok tujcev v Ljubljano. Obširno je poročal o folklorističnih prireditvah g. Marolt, ki je tudi poudaril, da so te prireditve rentabilne, kakor uči izkušnja. Podrobno navaja, kako bi se naj organizirala ziljska poroka. razlikujejo od interesov Čehov. Sklep Hlinkove stranke je napravil v češki javnosti silno mučen vtis ter ga nekateri označujejo kot odkrito nacionalno izdajstvo, ki bo Henleinovo stranko še bolj opogumilo za najbolj ostre zahteve. Vladni krogi pa pravijo, da ne more nastop slovaške ljudske stranke povzročiti nobenih večjih sprememb, ker ima češkoslovaška vla- Zastopnik Fantovske zveze opo- da v parlamentu trdno večino, v zarja na letošnjo mednarodno pri- ti i i t • ii* zastopani tudi Slovaki. Sicer pa reditev kantovske zveze v Ljubija- pridobiva dr. Hodža, ki je rojen ni. Ze sedaj je prijavljenih 50.000 Slovak, s svojo politiko vedno več udeležencev, med temi 8000 tuj-1 pristašev tudi med Slovaki. cev. Prijavljenih je tudi že 8 posebnih vlakov, in sicer 4 češkoslovaški, 2 poljska, 1 francoski, 1 belgijsko-holandski in 1 švicarski. Župan dr. Adlešič se je zahvalil vsem govornikom ter izjavil, da se bodo po možnosti upoštevali vsi podani nasveti. Nato je anketo zaključil. Upati torej smemo, da bo Ljubljana drugo leto že imela svojo veliko dvorano, ki bo dovolj velika tudi za največje prireditve. Se/a osredniega lesnega odseka pri Zv. Dne 17. t. m. je bila v Trg. domu seja Osrednjega lesnega odseka pri Zvezi trg. združenj. Sejo je vodil predsednik Škrbec, ki je tudi podal kratko poročilo o delu odseka ter o stanju na lesnem trgu. Nato je poročal o konferenci v Eisenachu g. Marko Rudcž. V svojem poročilu je zlasti navajal razne težkoče, ki jih je bilo treba premagati in zaradi katerih ni bilo mogoče doseči bolj ugodnih rezultatov. Odsek je sklenil, da izreče g. Rudežu in Premrovu zaupnico za njuno delo na kongresu v Eisenachu. Nato je poročal tajnik dr. Gornik o seji Stalne delegacije, ki je bila sredi februarja v Beogradu. Sledila so poročila o seji strokovnega odbora, ki je obravnavala zlasti tudi reformo železniške prevozne tarife. Zastopniki lesnega gospodarstva so na seji tarifnega odbora zlasti poudarjali potrebo, da se pri določanju tarif upošteva jo izvozne možnosti, evolucija cen in produkcijski stroški. Razprav ljalo se je tudi o velikih prednostih, ki jih nudi Reka našim izvoznikom, zbog česar je potrebno, da ostane vsaj 30 odstotna napetost med pristaniškimi in suhozemnimi izvoznimi tarifami. Govorilo se je tudi o poslovanju Narodne banke ter konstatiralo, da jo 90 dnevni rok za opravičenje izvoznih dovoljenj prekratek. Dovoli naj se kumulativno opravičenje Glede cen, ki so bile dosežene v Eisenachu je izjavil min. Ulman ski, da so to minimalne cene in da je to le najnižja meja, izpod katere se ne sme iti. Nadalje se je razpravljalo o minimalnih mezdah. Opozorilo se je notranje ministrstvo na stavke in sabotaže, ki se zlasti pojavljajo v savski banovini. Ugotavlja, da je praksa dokazala, da veljajo kolektivno pogodbe le za delodajalce, dočim delojemalci in njih organizacije ne prevzemajo v teh pogodbah nobenih obveznosti. Nemogoče stanje nastaja zaradi pravilnika o cenovniku za zavaro vanje valute s potrebami gospodar stva. Tako je treba opravičiti valute v 45 dneh, klirinška plačila pa pri bajajo v 4 do 6 mesecih ali pa tudi kasneje. Poročilo tajnika dr. Gornika je seja odobrila. G. Friedrich omenja, da hodijo organi NB po Sloveniji in zahtevajo od izvoznikov vsa dokazila od leta 1931 naprej. Zahtevajo celo originalne pogodbe. Ne priznavajo pa nc prevoznin ne provizij in uvajajo celo kazenska postopanja. Naj se lesni odsek informira, če ima NB res pravico izvrševati take revizi-e celo za 7 let nazaj. Sledilo je še poročilo o situaciji na lesnem trgu, domačem ko tujem. Končno je bilo sklenjeno, da sestavi uprava do prihodnje seje seznam vseli zamudnikov članarine in da prevzame izterjavo zaostale članarine provizijski inkasant. Francosko letalstvo V francoskem letalskem pro-1 metu se ije doslej izoblikovalo četvero velikih družb, to so: Air-France, Air-Afrique, Comp. aero-maritime des Chargeurs rčunis in Air-Bleu. Proge republike so zelo različne, razen tega se dele še v pomorske in kopne. V kopnih zvezah obratujejo večinoma tri-motorna letala, na malih razdaljah 2 motorna. Med najboljše znamke sveta se prištevajo 3 motorna letala Wi-bault, Dewoitine, Potez in Bloch. Hidroplani Liorč se uporabljajo zlasti za Sredozemsko morje. V novih načrtih se grade 4motorni-ki Farman in Bloch, oziroma za severoameriško zvezo Cams in Liorč. Francija ima svetovno najdaljše zračne proge, večino zunaj Evrope. Hitrost letal se je povečala od 175 do 200 km v petih letih na 275 do 300 km na uro. Nova letala pa bodo imela tudi večjo hitrost, do 325 km. Pri tem se mora upoštevati vendarle, da je prvo rentabilnost, ne pa hitrost, katere rekordi so imeli samo začetno reklamno vrednost. Novejše skušnje so dokazale, da je važna tudi redna zaposlenost letal. V Ameriki so dosegla posamezna letala 2000 do 2500 ur letne uporabe, francoska letala doslej samo 500 do 800 ur. Na francoski progi v Južno Ameriko (3200 km) opravi vsako izmed šestih letal le po* 9 voženj, kar znaša letno po 360 ur letanja. Ameriško progo San Francisco— Manilla (13.000 km) pa oskrbujejo le tri letala s po 17 vožnjami, oziroma vsako s 1900 ur letne zaposlenosti. American Air Lines so vzdrževale leta 1936. omrežje 10.500 km z 59 letali, ki so preletela 23 mili- jonov kilometrov. Air-France je imela isto leto omrežje 38.400 km 85 letali osmih znamk, ki so preletela 10 milijonov kilometrov Za primerjavo navaja francoska Henleinova stranka sudetskih Nemcev pripravlja sedaj, ko je okrepljena z obrtno stranko, Land-bundom in kršč. socialci, veliko akcijo, da izvede svoj program. Med drugim zahteva: 1. popolno enakopravnost; 2. popolno svobodo pri nacionalnem in kulturnem udejstvovanju; 3. jamstvo, da se bodo vse pravice Nemcev spoštovale in 4. reparacijo vseh krivic od leta 1918, dalje. Francoski senat je odklonil sklep poslanske zbornice o finančnem zakonu. Blum je nato sprejel zahtevo senata, da prepreči novo krizo francoske vlade. Chamberlainov govor v angleškem parlamentu je bil pretekli teden najvažnejši politični dogodek. Posebno pozornost pa je vzbudil oni del njegovega govora, ki je govoril o češkoslovaški. Navajamo naslednje posebno pomembne stavke iz njegovega govora. Eno najvažnejših vprašanj, ki zanima danes Vel. Britanijo, je razmerje med češkoslovaško republiko in nemško manjšino v tej državi. Zelo mogoče je, da bi rešitev tega vprašanja obnovila občutek ravnovesja na mnogo večjem ozemlju, kakor pa je neposredno prizadeto ozemlje. Angleška vlada je razmotrivala o tem, če naj prevzame posebne obveznosti tudi glede češkoslovaške. Tu bi opomnil zbornico, da imamo določene obveznosti, ki bi nas mogle prisiliti, da zgrabimo za orožje za cilje, ki niso direktno zvezani z našo obrambo. V prvi vrsti gre tu za obrambo Francije in Belgije, katerima (bi morali v primeru neizzvanega napada priskočiti na pomoč. Sem je šteti tudi naše obveznosti do Portugalske, Egipta in Iraka, Poleg tega pa je še neki drugi dogodek splošnega značaja, ki ga je bivši minister Eden jasno definiral, ko je dejal, da bo nekoč morda treba, da uporabimo svoje orožje v to, da pomagamo žrtvi na- statistika, da je imela Deutsche Lufthansa v obratu 180 letal, I pada, ko bi bilo to po našem mne-angleška Imperial Airways 38,PJu in po določilih Zveze narodov italijanska Ala Littoria 74, Nizozemska 33 Največje težave so doslej one mogočale redni promet s Severno Ameriko. Priprave je vodila francoska družba Comite Atlantique Nord, ki je ustanovila že plavajočo meteorološko postajo »Cari inč«. Lani je namesto nje sklenila pogodbo z državo družba Air-France-Atlantique. — Razdalja Biscarosse—Newyork je 5780 km. Letala še proučujejo in preskušajo. Francoske proge preprezajo Evropo, Azijo, Afriko in vso Južno Ameriko. Varnost je največja. Pri vojaških progah se je pripe tila lani samo ena nesreča, potrebno. Takšen primer bi mogla biti n. pr. Češkoslovaška. Eden je pri tem dejal »bi bilo mogoče« in jaz uporabljam tudi ta izraz, ker nimamo prav nobene obveznosti, da bi morali kar avtomatično zagrabiti za orožje. Na vsak način pa bo naše stališče vedno v soglasju z Zvezo narodov, pa čeprav je ta danes močno oslabljena. Sedaj pa nastane vprašanje, če naj takoj izjavimo Franciji, da bomo tudi mi takoj z vso svojo oboroženo močjo pomagali Franciji, če bi bila ta prisiljena, da priskoči Češkoslovaški na pomoč. Druga alternativa pa bi bila, če naj takoj izjavimo da bomo z vojaško silo preprečili nasilno postopanje proti neodvisnosti in integriteti češkoslovaške. Angleška vlada ni glede Češkoslovaške tako interesirana kakor na glede Francije in Belgije in takš-uia lam »univ ’ rr Inega jamstva ne bi mogla takoj trgovinskih oz. potniških pa spioh l podati. Tu pa moram tudi, dosta-nobena, in to pri 7,182.234 km | viti, da bi komaj bilo mogoče ome- preleta. Doslej je veljal še v tem račun 1 nesreča : 2 % mil. km. Načelo francoskega letalstva je: velika srednja storilnost v rednem obratu, a ne rekorderstvo, ki ga dosegajo drugod z umetnimi pogoji ati z večjim številom motorjev. Za poslovni promet je dejansko dosti važnejša rednost prometa in njegova zanesljivost pri normalni hitrosti. PRODAJA Dne 27. marca bo Pji Upravi dravske stalne vojne bnrnice v Ljubljani licitacija za prodajo po- mDne 15?aprila bo pri gradbenem odd direkcije drž. zeleznic v Ljub-tiani licitacija za težaška, zidarska tesarska, krovska in kleparska’ dela za zidavo novega postajnega poslopja v Gornji Radgoni. jiti vojno, če bi ta izbruhnila, samo na ozemlje, na katerem je nastala in da je čisto nemogoče povedati, katere vlade se bodo vse zapletle v vojno. Neubranljivi pritisk dejstev more biti močnejši ko vse prej formalno podane izjave. V takšnem primeru je zelo mogoče, da bodo v kratkem vse vlade v ta, konflikt zamešane. To velja zlasti za dve takšni državi ko Francija in Velika Britanija, ki sta že desetletja zvezani s prijateljstvom in katerih interesi so najtesneje zvezani in ki se obe klanjati istim idealom demokratične svobode. Končno se je Chamberlain dotaknil sovjetskega predloga, da se skliče konferenca velesil ter je izjavil, (ja ne smatra tega predloga sedaj za primernega. Vojna na Kitajskem se je šele začela, je izjavil japonski ministrski predsednik knez Komoje. Dvomimo, če je s to izjavo Japonce posebno navdušil. Denarstvo Razna pasiva so se dvignila od 1338,3 na 353,0. Skupno kritje se je povečalo od 126'86 na 27'02 %, samo zlato pa od 26'75 na 26'91 %. Guverner Narodne banke dr. Radosavljevič je odpotoval v London in v Pariz. Prva transa notranjega posojila v višini 4 milijard din bo razpisana šele na jesen. Pod predsedstvom dr. Švrljuge je imela Jugoslovanska Union-Banka v Zagrebu dne 22. t. m. svoj redni občni zbor, ki je odobril tako računske zaključke ko bilanco banke ter naslednje predloge uprave: Od čistega dobička v višini 7,4 milijona din se dodeli 10% rednemu rezervnemu fondu, 5% dividendo dobe prioritetni delničarji, lastniki posebnega rezervnega fonda pa dobe 11% odplačilo. Končno se ustanovi poseben rezervni fond v višini 1,4 milijona din. Stare obveznosti banke so se znižale od 282 milijonov koncem decembra 1934. na 137 milijonov na koncu decembra 1937., novi posli pa so se 1EDEN ISA LJUBLJANSKI BORZ! POSEBNO POROČILO „ TRGOVSKEGA LISTA" Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet din 8,397.886-39. Teden na beograjski borzi Dočim so na velikih zapadnih borzah, zlasti na londonski in :nju-jorški veliki politični dogodki preteklih dni močno vplivali na tečaje ter izzvali najprej velik padec tečajev, nato pa zopet njih zboljšanje, se na beograjski borzi ne opaža vpliv teh političnih dogodkov na tečaje. V mnogem je vzrok za to v nakupih javne roke, a tudi v majhnem številu vrednostnih papirjev na trgu Nekateri so se tudi hali, da bo premalo jasna napoved velikega notranjega posojila vrgla neugodno senco na razvoj tečajev. Tudi ta strah se je izkazal kot neutemeljen. Sicer pa je dobro vplivala ■*■ y I - - - -^ - a uUUli x m a 1111 .'i i I I IM 11 i? H ■ in ivm tudi kategorična izjava finančnega 1 kupgija še bolj živahna in je bil do- pirjev je beležila edinole Trbo- niinistra, da novo posoiil° m a or gežen presežek deviznega prome- Ueljska premogokopna družba v ne bo prisilno. Poleg tega p L napram predzadnjemu tednu za glavnem na bazi din 200' posojilo razpisalo se e v jeseni, da L.|57 milijona ,dinarjev_ V & din 22-._ ^ Wa je do posojila se daiec. Zanimivo je dejstvo, da je pro- 22. t. m., din 215' Položaj na borzi je bil torej ugo- j niet v nemških markah celo po- | in din 210'— 24. t. m den in to se je poznalo tudi na gl- pustil za 0'6 milijona dinarjev, banju tečajev. Vojna škoda je na- L v angleških funtih porastel za I naslednje: predovala na 468'75 do 468"25 din j veg kot 1‘3 milijone dinarjev, ter je s tem dosegla tako najvišji Pravtako je bil tokrat večji pro-1 7% inv. pos. tečaj, ki ga je dosedaj imela. Tudi mej v devizi Dunaj za nad pol tečaji drugih papirjev so se dvig- milijona dinarjev ter v New I nili, tako 6% begluške obveznice Yorku za skoro 0'2 milijona din, | 7% Blair od 91 50 na 92 50, 6 % dalmatinske Lot je razvidno iz spodnjo raz- od 90 75 na 92 do 91 75, enako tudi Ipredelnice 6 % begluške. 7 % investicijsko po. sojilo je doseglo zopet skoraj svojo nominalno višino. Še vedno pa za-ostajajo v tečaju Blairove obvezni- Srdani ce ter je bil tečaj za 8 % 94,o, za | Berjjn 7 % pa 89,5. v istem času dvignili od 72 na 266 milijonov din. Nemčija bo plačevala posojila, ki jih je dobila Avstrija od Zveze narodov, namesto v zlatu v devalvirani valuti. Zato bodo države, ki so jamčile za to posojilo (Francija, Anglija, Belgija in Švica) pretrpele velike izgube, ker bodo morale izplačati upnikom razliko med zlato in devalvirano valuto. Romunska vlada je sprejela novi proračun, ki izkazuje 28.650 milijonov lejev izdatkov. Za naknadne kredite je določen znesek 264 milijonov lejev. Stanje naših kliringov Po podatkih Nar. banke se je stanje naših kliringov spremenilo takole (vse številke v milijonih do-tične valute): Aktivni kliringi: Bolgarska (turizem) Italija (stari) lir Italija (novi) lir Italija (novi) din Nemčija RM Poljska din Španija pezet Pasivni kliringi: Belgija (belg) Bolgarska din Madžarska din Romunija din Češkoslovaška Kč Švica šv. fr. 22.3. 15.3 0'41 0'4 23'18 23'31 22,94 26'98 89-19 82'57 13'09 13'56 12-92 13'01 2'85 2'85 412 4'12 0'65 0'59 36'03 35'95 10'84 11-55 134'93 139'16 2'48 2'43 | banke, in sicer začetkom tedna I .din 7300-— za denar brez blaga, ] v četrtek, 24. t. m. pa din 7200'— I v povpraševanju ter din 7300'— v V minulem tednu je bila devizna p0nudbi. Izmed industrijskih pa- za de- davek, Iranko vagon bačka postaja . . . pšenični, drobni, v egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . Pšenica 110'- 115 — Problem gospodarstva po načrtu Bivši minister za socialno poli-100'— 105'— | tik0 in univ- prof- dr. Andrej Gosar predava v okviru Kluba absol-viranih trgovskih akademikov v (cene po pogojih Privilegirane a. d. za I Ljubljani v sredo, dne 30. marca blago 21. in izvoz deželnih pridelkov) fko ladja Tisa I (od sev. meje do vključno Curuga) kval. 79/2% din 168'- 23. t. m., —, ,. , ^ risa n (oa zaona ( Notice državnih efektov so bile kval 79/2% din 167'—. Begej kval. 79/2% din 167'—. 8% Blair teden (vse v tisočih dinarjev) predzadnji minuli 3 61 Cuirih Delnice Narodne banke so bile | ™nn^eviza 3917 1239 460 499 527 177 1 1 3372 priv. klir. 1266 425 avstr. pr. ki. 1032 avstr. pr. ki. 1836 priv. klir. 367 39 1938 din din 21. III. 97'- 100'- 24. III. 98'- 99'- 21. III. 95'- 96'- 24. III. 94'- 96'- 21. III. 90'— 94- 24. III. 89'- 91'— 21. III. 98-- 100-— 24. III. 98'- 100'— 21. III. 59'- 6475 24. III. 60'- 62'— 21. III. 5450 53'- 24. III. si- 53'- 21. III. govo 94— 24. III. 94- 92'— Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi-šla) kval. 79/2% din 166'-. Donava Kanal (od Crvenke do Bez po 7.350, delnice Priv. agrarne London banke pa so bile zaključene po 219 I New York do 218. Relativno nizki tečaj Blairovih i Narodna banka je zopet posredo-obveznic pojasnjujejo nekateri s vaja ]e v Curihu itn Londonu; tem, da je teh obveznic primeroma skuprd intervencijski zaključki j zc-lo veliko v rokah borzijancev. znagaj0 na štirih borznih sestan- 7% Seligman 4°/o a gr. obv. j 4% drž. gar. »gr. obv. 6°/o begi. obv. 2'5°/o voj. škoda 21. III. 463'- 465'-24. III. 464'— 468'- 6°/o obv. dalni. agrara 21. III. 90 50 91 • 24. III. 90'- 92'— Žitno tržišče Tendenca še vedno stalna. Cene so nespremenjene tako t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Trgovske akademije o gornjem, da-Tisa II (od Zabija do ustja Tise) j nes prav sodobnem vprašanju. Vstop je prost ter so vljudno vabljeni vsi, ki se zanimajo za taka vprašanja. Hvalevredno je, da se Trgovsko akademski klub ne omejuje samo na posredovanje nameščenj brez-Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara-1 poselnih članov, temveč da tudi ... . .. .... redno prireja strokovna predava- nja naših vidnih gospodarskih stro-val. 77/78/2% din 164— kovnjakov o sodobnih gospodar- Donava, Srbija kval. 77/78/2%—3°/o , x ... „ i. , J I din 158-—. skih vprašanjih. Posebno dobro pa Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvalite- je to, da so ta predavanja vsem dostopna in ne le članom kluba. Tako la 77/78/2%—3% din 157'- čilec, se; za kritje pretovormh stroškov , . . . x, . . zmanjša cena za vagonsko blago 2 di- da more3° nleg°vl clan,1 111 narja od 100 kg. | gospodarski ljudje redno slediti Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin vsem problemom, ki jih postavlja 1 današnje gospodarsko življenje. Samo želeti je, da bi bila predava- li val. 79/2% din 164' Par. Petrovgrad kvaliteta din 165' 79/2% . skih izdelkih, Pravtako je nespre-| V priv, kliringu je bil angleški |menjena notacija Prizada za pše- Vendar pa tudi to v zadostni men Ljh _ y petek 25 t. m. borza ni pri žitu kakor tudi pri vseh mlev ne pojasnjuje neprimerno nizek poslovala _ din 130.000'— 1 - - - •--------- tečaj teli obveznic. V priv. kliringu je bil f Na deviznem trgu je bilo največ funt trgovan na nespremenjeni zanimanja za tečaj avstrijskega ši- bazj din 238'—, in sicer skozi ves linga. Dočim se je tečaj dunajske j pretečeni teden, devize razadi zadnjih dogodkov v Nasprotno je močno osciliral začetku zelo dvigal ter dosegel že avstrijski šiling. Njegov tečaj je 9'50 din, je proti koncu tedna začel skokoma rastel od ponedeljka Par. Osijek, Zemun in Smederevo | nja kluba vedno dobro obiskana, kval. 77/78/2%—3% din 162'—. Senta kval. 79/2% din 166'—. Zemun in Smederevo (srbijanska) | kval. 77/78/2%-3% din 153--. Zunanja trgevina Lesno tržišče Narodna banka poziva vse uvoz-Inike in izvoznike, da ji takoj pri- |dosežene te cene Žito: Koruza: | umetno sušena, s kvalitetno garancijo, fco. „ , , ,- .v oktkh j. i / v v — - - t nakladalna postaja . celo dokaj nize, samo 8o7 50 do I vigji srednji tečaj din 9-25, potem | gaSu primerno suha, s pa že koj naslednji dan zopet po- padati in zaključil teden po tečaju L2j p m< srednji tečaj din 8'65) 8 75 (v Zagrebu), v Beogradu Pa|na sredo, kjer je dosegel svoj najelo dc ’ 847'50. Druge devize so ostale skoraj I pustil na din 9'10. Notice avstrij-neizpremenjene. Samo klirinška skega in nemškega privatnega 11 e niška marka se je nekoliko dvig- fcliringa so bile sledeče: bila ter zaključila teden po tečaju 14'43 din. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 22. marca navaja naslednje spremembe (vse številke v milijonih din): Zlata podloga banke je narasla din din 105'- avstrijski šiling 21. marca din 8'60—8'70 22. marca din 9'07—9’17 23. marca din 9'20—9'30 24. marca din 9'05—9T5 nemška marka 21. marca din 14'25—14'45 22. marca din 14'25—14'45 23. marca din 14'28—14'48 177-- 179- Praga Trst 24. III. 21. III. 24. III. 21. III. 24. III. 21. III. 24. III. 21. III. 24. III. 21. III. 24. III. 21. III. 24. III. 21. III. 24. III. 21. III. 24. III. Povpr. Pon. din din 2402'66 2417'26 2404'15 2418'75 1743'28 1757'16 1742'03 1755'91 731'94 737'01 franko nakl. postaja Oves: zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . Mlcvski izdelki: 24. marca din 14'30—14’50 Devizna tečajnica zadnjega ted-za 12,3 na 1.777, z 28% primomlna kaže manjše tečajne spremem-celo za 15,7 na 2.283,4. Dejansko be, in sicer pri devizi: Amster Pa smo uvozili še večje količine dam -j- 1 49 poena, Berlin 1 25, zlata iz Anglije ter bo zato verjet- Bruselj — 0'90, ^ London —02,. ■ ^ no tudi prihodnji teden izkazana New York + 1'25 poena, Pariz zdrav,'rešetan, plač- večja zlata podloga. 0'90 poena, dočim sta Praga in | jjivo proti duplikatu Devize izven podloge so se po- Trst 24. t. m. beležila na bazi množile za 4,2 na 385. notic od 21. marca t. 1. ltazna aktiva so se zmanjšala za Devize s primo 8 na 2263, kar prav za prav pre- Narodne banke seneča, ker gre tečajna razlika v Anisterdam 21. 111. višini 28'5 % v razna aktiva. Ce Berlin so se razna aktiva vseeno zmanjšala, potem je vzrok v zmanjšanju Bruselj odkupljenih klirinških nakaznic. Curih Vsota kovanega novca je nara-1 sla na 427,0. ' London Posojila so se zopet nekoliko ■ New yopk zmanjšala, in sicer zaradi padca lombardnih posojil za 5,1, dočim | Pariz so se menična zvišala za 1,9 milijona, da so se skupno zmanjšala za 3 na 1.586,8. Vrednosti rezervnega fonda so narasle za o na 196 zaradi nakupa drž. papirjev. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 16,4 na 5,6557. Obveze na pokaz pa so narasle za 25,5 na 2.792,3. moo. Promet je bil neznaten. Na I Tendenca nespremenjeno mlačna. I javijo vse svoje dolgove oz. ter- za-dnjein borznem sestanku so bile Primoriava bilance naše lesne iatve v Avstriji. j l i nmeijava nnance nase resne Tržaškl »piecolo« je objavil vec trgovine letošnjega četrtletja na- člankov iz Slovenije ter znova pro- pram istemu razdobju v lanskem pagira misel ustanovitve ital.-jugo- letu pokaže zelo žalostne rezulta- slovanske trgovinske zbornice v te Predvsem je letos čutiti močan Trstu- List Padarja, da bi mogel J mios cuuu I postati Trst glavno pristanišče za zastoj našega izvoza v vsa dose- ves izvoz iz Slovenije, zlasti pa za 107'— |danja tržišča z lesom. Anglija se lesni izvoz. Priznava pa, da so veže od konca pretečenega leta ne Uk del slovenskega lesnega izvoza - x i 4 j- prevzela druga jadranska prista- zanima vec za nas les, tudi po- %šča 94 — 96-— | vpraševanj ni nobenih, dočim so y kratkem se začno pogajanja cene popustile. Nemčija je sicer z Italijo zaradi povečanja našega z nami sklenila mnogo kupčij, izvoza' iesa\v1 .Habi0. ker .fLj6 j , ... j • nehal avstrijski izvoz lesa v Ita- vendar pa vsled omejitve deviz-1 iij0 J nih dovoljenj se še doslej niso Rimski pakt med Italijo in Ma-realizirale, celo nasprotno večji džarsko traja še naprej, ne velj'a del so že stornirane. Po vseh zna- Pa več ^ in s€Voda se , , v , .. , v • manj za Nemčijo, kih sodec pa se sedanji položaj Draginjski indeks se je v febru- ne bo izboljšal, raje še poslabšal, arju povečal v Italiji za 0'08 na ker bode pri novih nakupih 99-2 odstotka. ..rm. mehkega lesa upoštevana pred- Med Poljsko in Italijo je bila 180- 182 50 »Ostmarka« in bodo Nemci skleniena nova trgovinska pogod- I vsem »ustmarkac m douo i^emci ^ baz. medsebojnih kompen- predvidoma krili pri nas le še zacij Poljska je dobiia naknadne svoje nujne potrebe v trdem lesu. izvozne kontingente za povrtnino, . Italija je sicer pokazala znaten jajca, sladkor, slad, lan, bombažno 148'- 150'— intprpo na našem lesu tudi cene blaS°> ieklo> železo, koze in les za [interes na našem lesu, tuar cene Italija pa večje kontin- so primerne, vendar pravega iz- gente za izvoz južnega sadja, žve-voza še vedno ni zbog licenc, ki pla, pnevmatike za kolesa, šivalnih 155-- 157-501 se ne izdajajo baš radi tega, ker strojev, vermuta m drugo. 'je naš uvoz v Italijo vBjub vsej BS stagnaciji še vedno večji od itah- [minjonov Kč (lani za 1.517), uvo-janskega uvoza k nam. zila pa za 1.424 (lani 1.481), da se n , • ... • .• u -X ie niena aktivna trgovinska bilan- Zadnje vesti, da je živahnejše Jcea^oVečala od 46 na 434 milijo- povpraševanje po našem rezanem nov kč. in brusnem lesu, so se žal iz- škodovi zavodi so ustanovili v kazale za neutemeljene oziroma Buenos Airesu svojo podružnico, nreumniene /lasti (dede brusneea Nemčija je izvozila v februarju preuranjene, zlasti gieae orusnega i 436_ uvozila pa za 4g3 milijonov lesa ki v ogromnih količinah mark pasjVnost njene bilance se — pač komaj čaka na prepotreben | je zmanjšala od 38 v januarju na izvoz. kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja................ Pšenica: juž. banatska, 77 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . . • • gor. bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja................ Ječmen: 62 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja 13750 140-— Efektno tržišče Stalnejša tendenca za državne papirje. Moka: 73404 376111 pšenična Og, banatska 996'45 1003'52 postaja, ekskl. pro- 996'45 1003'52 metni davek, plačiji- 215'39 217'44 vo proti duplikatu . 215'37 21743 pšenična Og, bačka po- 4313'51 4349'82 staja, ekskl. promet- 431476 4351'07 ni davek, plačljivo 13317 134'61 proti duplikatu . . 133'71 pšenična 2, bačka po-152'94 staja, ekskl. promet- 152'94 ai davek, plačljivo 23403 proti duplikatu . . 231 03 | pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . Otrobi: din din 285 — 290-- 132'27 15483 15483 227'94 227'94 285 — 290 — I 265-- 270-- barva, pleslra In kemično snat obleke klohnkr itd. Skrobi in avetlolika srajce, ovrat nike In manšete. Pere snšt. menica tr lika domače perilo Že v 24 urah 245 — 250-- 17 milijonov mark v februarju. Uvoz Anglije je znašal v februarju 75,7 milijona funtov, za 4 milijone ali 5'6% več ko lani v februarju, izvoz pa je padel za 1 milijon ali 2'7% na 37,5 milijona funtov. Pasivnost trg. bilance se je v februarju v primeri z lani zvišala od 26,2 na 32,6 milijona funtov. Vseh avtomobilov je bilo na sve- nj u x_*u • I pšenični, debeli, v egal. Od bančnih papirjev so zopet 5Q kg vrfi&ih’ bl^to notirale samo delnice Narodne | za net0, ekskl! prom. tovarna J O S. R EI C tu,i 1937 42,446.914, za 2,401.402 vec ko 1. 1936. enljsnskl nasip 4-fi Selenhurc»*» ni » Večje izvore nafte so odkrili pred Telefon št 22 72 kratkim v okraju Varna na Bol- 1 ganskem. Novi pokojninski zavodi za nameščence Ministrski svet je odobril uredbo o določitvi novih pokojninskih zavodov in razdelitvi njih območij. Poleg Pokojninskega zavoda v dobavo 2 električnih zvoncev z gumbi ter kolesnih tračnic in vi-| jakov. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 30. marca ponudbe za dobavo držal iz gabrovega lesa |ter 20 m2 tkanine. Uprava Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 28. mar- t ™w>iinin ca ponudbe za dobavo 1.000 m tra- Ljubljani se ustanove se pokojnin-1 ^ do 2g marca za dobavo za_ ski zavodi v Beogradu, Zagrebu vojnega papirja ter 8.000 kg usnja; in Sarajevu. do 30. marca za prodajo cinkove Beograjski pok. zavod bo vodil žlindre in za dobavo jesenovega in llrnrirtu I brestovega lesa; do 31. marca za posle za območje ok c , I dobavo železnih zakovic in vijakov; v Subotici, Somboru, Novem oadu, j aprila za dobavo ventilator-Beogradu, Skoplju | jev. Petrovgradu, in Nišu. Zagrebški pok. zavod bo opravljal posle na ozemlju okrožnih uradov v Zagrebu, Karlovcu, Osijeku ter Sušaku razen okrajev Kastav, Krk in Rab. Sarajevski pok. zavod bo za območje okr. uradov v Sarajevu, Tuzli, Banjaluki in Dubrovniku, razen okrajev Dubrovnik, Metko-vič, Korčula in Kotor. Stab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 28. marca ponudbe za dobavo 25.000 kg svinjske masti; do 1. aprila za dobavo 1.000 kg čaja; do 2. aprila za dobavo jeklene vrvi, raznih gumenih cevi, jelenjih kožic, vijakov in vrvice; do 4. aprila za dobavo cinkove in svinčene pločevine ter kositra in svinca; do 12. aprila za dobavo naočal za avijatike ter rezervnih stekel. Direkcija drž. rudnika v Vrd-niku sprejema do 7. aprila ponudbe za dobavo 500 železnih vijakov. LICITACIJE Dne 28. marca bo pri ekonomskem oddelku gen. direkcije državnih železnic v Beogradu licitacija za dobavo plinskega olja za pogon in mazanje motorjev; dne 13. aprila za dobavo glavnega mazila, petroleja in nafte. Dne 1. aprila bo pri upravi smod-nišnice v Kamniku licitacija za dobavo 24.000 kg nafte za Diesel-motor; dne 4. aprila za dobavo 500.000 kg amonijakovega solitra in dne 19. aprila za dobavo 50.000 kg Krvnik povojne Avstrije Lang, ki je obesil več narodno socialističnih in socialno demokratičnih upornikov, med njimi tudi morilca Doll-fussa, je bil po priključitvi Avstrije aretiran in se je sedaj v zaporu obesil. 1000 Židov je odpotovalo te dni iz Poljske v Argentino in Pale- smole in 350.000 raznih kartonskih stino. škatel Člani Papaninove polarne ekspe- Dne 21. aprila bo pri štabu mor- I narice kralj Jugoslavije v Zemimu ^ ^ 0 d po1 mill]ona ljudi licitacija za dobavo 25 ton bele in navdusen spreJem- 39 ton pisane bombaževine za čiščenje. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Naša trgovinska bi pasivna za 36'8 miliiona din V februarju smo izvozili blaga za 394-2, uvozili pa za 436 mili-jonov din, da je bila naša trg. Ti štirje ostanejo pod ljubljan-1 bilanca pasivna za 36'8 milijona skim Pokojninskim zavodom, po- [dinarjev. Lani v februarju smo iz-leg njih pa še okr. urada v Ljub- 1 vozili za 419^ uvozili pa za 334 Ijani in Splitu. Tudi nameščenci milijOIlov dinarjev in je bila naša pomorskih brodarskih podjetij, | bilanca, aktivna za 334 milijonov vozili februarja lesa v posamezne države v milijonih dinarjev: bodo še nadalje zavarovani v Ljub ljani. dinarjev. Skupno pa je bila naša trg. , v • .bilanca v januarju in februarju Prodaja zadružnega ^vina pasjVIla za 50*9 milijona dinarjev, v originalnih zaprtih steklenicah V dopolnitev razpisa davčnega dočim je bila lani aktivna za 166*3 milijona dinarjev. Obseg naše zunanje trgovine pa oddelka finanč. ministrstva z dne se ^ povečal ter je v letošnjih 5. oktobra, št. 64765/III ter na prvih dveh meseclh 1ZV0Z in uvoz vprašanje, ^so^radniške z. --tel v^iumer,^ ^ ^ v oljenje "prodajanja zadružnih al-U je uvoz od 655 na 801 milijona koholnih pijač v originalnih zapr- d™i-,jev dočimje izvoz padel od tih steklenicah zavezane priložiti \^, - 750 tudi dovoljenje pristojne upravne oblasti, izdano po obrtnem zakonu za opravljanje obrta, je izdal davčni oddelek fin. ministrstva v zvezi s poročilom ministrstva za trgovino in industrijo z dne 19. februarja |v prvih dveh ter na podlagi določila čl. 43. taks- Zlasti je nazadoval izvoz našega lesa. — Tako smo izvozili lesa v februarju: 1938 1937 milijonov din za 66*9 80 4 mesecih pa za 125'4 155-7 Letos je torej samo v dveh me- 1938 1937 Alžir 1*3 1*4 Argentino 1*0 2*7 Avstrijo 2*1 3*0 Češkoslovaško 2*1 0*8 Egipt 3-7 2*1 Anglijo 12*8 13*7 Francijo 1*4 1*4 Grčijo 1*9 1*4 Nizozemsko 1*1 2-8 Italijo 14*9 15*1 Madžarsko 4*7 4*6 Nemčijo 11*5 19*5 Palestino 1-8 0*7 druge države 6*6 20*2. skupno 66*9 80*4 Kongresni almanah Zveza trgovskih združenj dravske banovine bo izdala poseben kongresni almanah ob priliki III. vsedržavnega trgovskega kongresa, ki bo letos v Ljubljani v dneh 11. in 12. junija. S pozivom na naše opozorilo gospodarskim krogom,ki je bilo objavljeno v dnevnikih »Jutro« in »Slovenec« dne 5. mar-^ , OD .ca t. 1., v »Trgovskem listu« dne ga 23 ’ Ce’ 7- in n- —rca t. 1. ter po ljub- menta za 31, surovega svincaiza L ^ rad ohve^mo vse 2 3, surovega bakra za 28 8, dru- J' . . . J . , gih rud za 34*6 milijona din itd. Painteresirane gospodarske kroge, Uvozili pa smo med drugim: lda Sm° pOV6nh orgam"acll° za baznih prediv za 39'6, tkanin za 17*2, ovčje volne za 3-8, ovč. prediv za 6*3, tkanin volnenih za 21’1, svilenih prediv za 6*4, tkanin za o-8, drugih rastlinskih vlaken za I Skupina beograjskih indu- nega zakona naslednje pojasnilo: eamp v " Prodaja alkoholnih pijač v ori-Uecrh padel_ tzvoz lesa za 30 3 mili- Doma in po sve ginalnih zaprtih steklenicah za po- i°na dinarjev. trošnjo izven lokala je delo, ki sel Po uradnih podatkih smo iz- opravlja na podlagi pooblastila, ki ga izdajajo upravne oblasti po določbah obrtnega zakona. Ker pa gospodarske zadruge, ki so bile ustanovljene po zakonu o gospodarskih zadrugah v smislu odst. 1 S 54. zakona o gospodarskih zadru- Dr. Anton Schwab, veliki sloven-ial, v od„. S /l. obrtnega zakona ne spadajo pod določbe obrtnega niku in kulturnemu delavcu k nje zakona, razen v primerih, ki jih I govemu lepemu jubileju tudi naše določbe obrtnega zakona izrečno iskrene čestitke, predpisujejo — niso vinogradniške V nedeljo so bile v Sloveniji ob-F , . iv... . • črnske volitve v 49 obemah; liste zadruge pri vložitvi prošenj za iz- JRZ v 41 občinah, opo- dajo pravice za prodajanje alkohol- zicionalne pa v 8. V Brežicah je nih pijač v originalnih zaprtih ste- zmagala opozicionalna, v celjskem klenicah dolžne, da bi prilagale po- okraju so bile volitve v Kolobjem, oblastilo upravne oblasti, izdano LgJ^^agalf liste JRZ, v Žalcu po določbah obrtnega zakona, ka- kompromisna JRZ. V dravograj-kor je to predpisano v čl. 11. pra- skem okraju je zmagala JRZ v vilnika za izvrševanje odredb tar. Remšniku, črni in Kapli, opozicija post. 62. ..rite taksnega sakona, k-J, ker jim to za opravljanje obrta te gradu in Novi Štifti, prav tako v vrste po obrtnem zakonu ni po- Laškem, Genterovcih (okraj Dol. trebno, temveč morajo samo doka- Lendava) in Litiji. JRZ je nadalje zati, da so osnovane po predpisih okrljl/v vseh zakona o gospodarskih zadrugah. štirih občinah levega in v 4 ob- Finančna direkcija mora po tem činah desnega mariborskega okra postopati pri izdajanju pravice za ja, v 11 občinah mursko-soboškega Tk r/vHnii Tli e -/fidrn/mh alkoholnih okraja, v treh občinah ptujskega prodajanje zadružnih a ikono n ih in žtirih ob51nah siOV€njgraskega pijač v originalnih zaprtih stekle- okraja. Opozicija pa je zmagala v micah. Strigovi, Starem trgu (logaški • okraj L Črešnjevcu, Puconcih in Z drugimi besedami se^ pravi to, potreg jc bU v nedeljo da morejo zadruge cisto prosto opoldne na Hrvatskem. Središ&e •prodajati vino vsem in vsakomur, potresa je bilo v Hrvatskem Po-Ti,« slavospevi, da se a novi™ za- ^p^lca, družnim zakonom omejujejo privi- v Zagrebu. Od 1. 1880. še ni bilo legiji zadrug samo na kupčije s ta.kn močnega potresa. Posebno so Največ smo izvozili stavbenega lesa, za 54'7 milijona din ter lesnih izdelkov za 2*4 milijona. Od drugih predmetov smo zlasti izvozili: koruze za 68‘6, otrobov za 6-4, pšenične moke za 2*1, povrtnine za 3'9, konoplje za 15'0, konj za 3*1, krav in junic za 7*6, svinj za 26*1, perutnine za 4*0, svežega mesa za 17*2, mesnih izdelkov za 2-5, svinjske masti za 9*7, jajc za 27*8, goveje kože za 7*1, telečje za 1*3, ovčje za 2*3, krzen za 1*2, cianamida za 3*7, , ^sprejemanje naročil, oglasov in re- surovega bombaža za 22 0, bom- , - i, , , • , ,*nfb nr^iiv «, acR „ |portaznih člankov za kongresni al- manah kot glavnemu poverjeniku g. Franju Hrovatinu iz Ljubljane. 4*7; nepredelanega železa za 110, pločevin za 5-0, cevi za 2 6, železnih izdelkov za 21*6; petroleja za 1*8, olj za mažo 1*4, surove nafte za 1*1; domačih kož nepredelanih za 16*6, za sedlarje 1*7; riža neoluščenega za 5*5, oluščenega za 0-7; strialcev namerava postaviti avtomobilsko tvornico »Jugoslov. kurir« poroča, da je neka Skupina beograjskimi industrialcev napravila načrte za postavitev avtomobilske tvornice v Beogradu. Tvornica bi izdelovala potniške avtomobile. V prvem času pa bi se avtomobili le sestavljali iz delov, ki bi prišli iz Nem- limon in pomaranč za 3 7, suro- gjje_ investicije za novo tvornico ve kave za 4 8; I bi baje znašale 10 milijonov din. premoga za 25 8, oljnatih plodov j pobudo za ustanovitev tvornice je in semen za 6*9; surovega jekla za 1*1, bakrenih izdelkov za 1*7, strojev in aparatov za 38*8, elektrotehničnih predmetov za 12‘5, vozil za 24*0, zdra- j vil 3*7, umetne organske barve 4*7, menda dala dobra prodaja avtomobilov na beograjskem velesejmu. »Službeni list« tiskovnega papirja 2*8, porcelana-1 kr. banske uprave dravske bano- stih izdelkov 2*3 in pnevmatike za 1*3 milijona dinarjev. člani, se torej niso uresničili. Dobave - licitacije Direkcija jug. drž. železnic v Su botici sprejema do 28. marca ponudbe za dobavo rebraste pločevine; do 29. marca za dobavo ma-nesmanovih cevi. Gen. direkcija drž. železnic v -------------------------- . - Beogradu sprejema do 29. marca manj čutili, vendar pa v Mariboru ponudbe za dobavo bukovih, hra- še pirecej močno. V Ljubljani so stovih in orehovih furnirjev. potres cisto rahlo občutili le v Direkcija drž. rudnika Velenje višjih stanovanjih, sprejema do 30. marca ponudbe za I V Beograd je prišel italijanski trpele od potresa vse visoke stavbe ter zlasti cerkve. V Koprivnici se je podrl 50 m visoki stolp elektrarne, ki je morala takoj ustaviti obratovanje. Tudi mestna hisa je tako poškodovana, da je vprašanje če je ne bodo morali podreti. Zelo je trpela tudi cerkev. Tudi v Zagrebu so zelo močno čutili potres in so ljudje iz mnogih hiš pribežali na ulice. Na Hrvaškem je napravil potres za več milijonov din škode. — V Sloveniji so potres propagandni minister Alfieri, da se udeleži slovesne otvoritve velike razstave italijanske umetnosti. Za obisk razstave je dovoljena polovična vožnja. Na razstavo, ki je v resnici nekaj izrednega, opozarjamo vse prijatelje lepe umetnosti. Državni kongres gostinskih podjetij, ki bi moral biti 10. aprila v Novem Sadu, je odložen na 11. maj. I. kongres jugoslov. društva za ceste bo v začetku junija v Ljubljani. Pokroviteljstvo nad kongresom je prevzel Nj. Vis. knez-na-mestnik Pavle. Število industrijskih podjetij na ozemlju beograjske industrijske zbornice se je lani povečalo za 24. Dosedanji urednik glasila pravoslavne cerkve »Patriarškega glasnika« episkop Platon je bil razrešen svoje dolžnosti ter imenovan na njegovo mesto Ljubomir Rajič, profesor in arhimandrit pri patriarhiji v Beogradu. Orožniška šola za 300 gojencev se ustanovi v Subotici. Nemški in avstrijski državljani, ki žive v Sloveniji, Hrvatski in Dalmaciji, se odpeljejo s posebnim vlakom v Gradec kjer bodo glasovali pri plebiscitu o priključitvi Avstrije k Nemčiji. V vseh avstrijskih cerkvah je bila po maši v nedeljo prebrana izjava avstrijskih škofov, ki pozdravljajo priključitev Avstrije 1 Nemčiji in ki naglašajo, da je zasluga narodno socialistične stranke, da je preprečena nevarnost boljševizma, škofje izjavljajo, da smatrajo za svojo nacionalno dolžnost, da glasujejo za priključitev, škofje nadalje naročajo duhovščini, naj se posveča edino dušnemu pastirstvu. Dunajski Čehi so sporočili predsedniku dunajske občine, da bo češka manjšina na Dunaju dne 10. aprila složno glasovala za priključitev Avstrije k Nemčiji. Oton Habsburški bo sedaj poskušal, da zasede vsaj madžarski prestol, ko mu je avstrijski zaprt. Malo pa ima upanja, da se bodo njegova prizadevanja uresničila. V Avstriji so že mnoge občine zopet preklicale častno članstvo Otonu Habsburškemu, ker da so le na silen pritisk dunajske vlade imenovale Otona za častnega občana. Nemški vojaški zakoni so razširjeni tudi na Avstrijo. Vsi mladeniči, stari 20 let, morajo na nabor. Trgovci, zavarujte se le pri zavarovalnicah, ki inserirajo v »Trgovskem listu«! Vsi državni uradi v Avstriji računajo z današnjim dnem v nemških markah. Vodja sudetskih Nemcev zahteva razpust sedanjega parlamenta 1 pravilnika o voznih in prevoznih in razpis volitev, katerim bi rad | ugodnostih — Odločbo o razširitvi vine z dne 23. marca objavlja: Zakon o odlikovancih reda Kara-djordjeve zvezde z meči — Pravilnik za izvrševanje določb zakona o odlikovancih reda Kara-djordjeve zvezde z meči — Uredbo o spremembi uredbe o spremembi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov — Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov (odst 1. čl. 2. in odst. 1. čl. 20.) — Spremembe in dopolnitve člena 22. občnega dal plebiscitaren, značaj. Angleška poslanika v Berlinu in Pragi se trudita že več dni, da bi dosegla sporazum med češkoslovaško in Nemčijo. Leon Blum je baje hotel poslati ■ • in ijutomerske- dve diviziji v pomoč republikanski novine, m sicer gieae ljutomerske Španiji, kar pa je angleška vlada Ka okraja Razne razglase sodisc preprečila. Mussolini obišče v kratkem Trst. | V pomirjenje Tržačanov je Mussolini izjavil, da bo fašistična vlada tudi v novem mednarodnem položaju branila interese Trsta. Tudi Švedska se je pričela z _________________________ večjo naglico oboroževati. Za na- (Ljudevit Mrzel) knadne vojaške kredite je zame- sev€rnjb Slovanov področja carinarnice v Dravogradu — Popravek ukaza o spojitvah in razdružitvah in pregrupacijah občin itd. v območju dravske ba- in uradov ter razne druge objave. Radio Ljubljana Torek dne 29. marca. 11.00: šolska ura: Kako nastane pravljica 12.00: Pesmi I ■■ 1 y ^ , J —m — — w | —y ^ y ■ | « H W ( nln C,pn \ vala vlada 75 milijonov švedskih 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi kron, na kar so pristali zastopniki ! 13 20; Koncert radijskega orke- vseh strank. _ stra — 14.00: Napovedi — 18.00: Minister predsednik Daranyi je plošče — 18.40: Duhovni obraz Slo-odločno zanikal vse vesti o name- vencev (dr. Stanko Gogala) — ravani rekonstrukciji madžarske h 9.00: Napovedi, poročila — 19.30: vlade. Ta bi bila tudi popolnoma Nac. ura — 19.50: Zabavni zvočni nepotrebna, ker niso sedanji veli- tednik — 20.00: Radijski orkester ki politični dogodki v zun. svetu _ 21.00: Ksilofon solo (plošče) — kljub svoji mednarodni pomemb- 21.10: Rondo — IV. ura: Razlaga nosti prav nič vplivali na madžar- Srečko Koporc, na klavirju izvaja sko notranjo politiko. I gdč Herta Seifert — 22.00: Napo- Iz francoske komunistične stran- vedi, poročila — 22.15: Pevski kon-ke je izstopil francoski poslanik cert ge. Antonije Sustar-Maroltove, Rapaport, ki je slovel kot največji pri klavirju prof. Lipovšek, levičarski teoretik. Izstopil je v Sreda dne 30. marca. 12.00: Ra-protest proti patološkemu ubija- dijski Šramel — 12.45: Poročila — nju komunističnih prvakov, zlasti 13.00: Napovedi— 13.20: Plošče—-pa proti usmrtitvi Buharina. 14.00: Napovedi — 18.00: Mladln-Nov konflikt je nastal med Ru- I ska ura: Novi smisel narodnih obi-sijo in Japonsko, ker noče man- čajev (prof. Niko Kuret) — 18.20: džurska vlada več odplačevati Sevdalinke (plošče) — 18.40: Beo-obrokov za odkupljeno vzhodno grad, ki umira in vstaja v novo kitajsko železnico. Japonska, ki la življenje (Regally) — 19.00: Napo-jamčila za odplačilo obrokov, tudi vedi, poročim — 19.30: Kiplingova noče o plačilu nič slisati. oovjev- dela in njihov pomen za naso mlaska Rusija grozi s težkimi repre- dino — 19.50: šah — 20.00: Kon-salijami . cert Orkestralnega društva Glasbe- Tuji vojaški opazovalci potrju- ne Matice v Ljubljani. Dirigent: 1eio kitajske vesti, da se je ja- prof. L. M. Škerjanc — 21.00: Kla-ponska protiofenziva v šantungu virski koncert (plošče) — 21.15: in šansiju ponesrečila. Kitajska Pevski jazz-kvartet — 22.00: Nar letala so jo takoj v začetku strla.' povedi poročila — 22.15: Plošče. izdajatelj »Konzorcij Trgovatogs Usta* njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar tlaka tlakama »Merkur« a d. njen oredstavnlk Otmar Mlhalek vsi v Ljubljani