štev. /2. t rrstv, v teran, m, marca w/ juh. fzi C T. N: Za n z • n aja vsak dan, tuđ! ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. ' '-i: Ulica Sv. Franfiska AsiSkega Zt. Tj. L nadstr. — Vsi r.ij se p <::->ii rredrr-Stvu Kdcakbna pisma *e ne sprejemajo it rcU >p:si sc ne vračajo. 'c'| la «vor:;i urednik Štefan Godina. l astnik konsordf i .rjinr -t Tisk tiskarne .Edinosti", vpisni zadruge m •c ni t- p- w?roni v Tr^tu, ulica Sv. Frančiške Ai^kega št. 20L Tc'.if n ured;ii5t\a in c prave l'.zv. 11-57. rejnina zn:ša: Za celo leto...... . K 24.— p*J leta . - . -............ • litri n: c sere ............... t 6.— nedeljsko 1 z i a j o za ceio leto . 5 JO po) leta .............. • • 2.80 Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po G vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi ?e rsčunajo na milimetre v širukostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev iti o rtnikov.....rt m po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslan!:::, og:asi denirnih zavodov ...............trnu po 20 viju Oglasi v tcT:siu lista do pet vrst........K vsaka itauaijaa vrsta................. 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseds, najmanj pa 10 vinarjev. Oglase sprejema inseratni cd dele k „Ei!:.:csti*. M-tročtiina rekfamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje izključno le upre vi .Edinosti* — Pliiča in to; i sc v Trstu. Uprava in inseratiii oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AaiSke^a št 20. — Poštnohraniini&il račun Si. 8 H.052 Austrijsko uradna poročilo. DUNAJ, 12. (Kot.) Uradno se razglaša: 12. marca 1917. Vzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov Sovražna uradna poroiiia. Italijansko uradno poročilo. II. marca. — Dne 10. marca le pičle topovsko akcije, ki so bifce v dolini Adiže in vzhodno Gorice posebno srdite. Na ______________________ Krasu si no odbili napadni poizkus na naše f t alijansko bo j išče, — Na kraški, črte na višini točke 144. Lepo vreme je planeti od ča«a do močnejše strelja- pospeše\aio obojestransko letalsko delo-rh Italijanov s topovi in minami. Danes i vanje in metanje bomb. Mi nismo imeli ^.»ura« le bi! napati pred Kostanjevico od-1 nobene škode. Zvečer so obstreljevali VuU. Naši k-tilci so ineiali bcusbe na tabo- j naši letalci Milje in ladjedelnice pri Sv. rišče pri Pevmi. a | Roku in Sv. Soboti. Opazili «so velike po- Jugovzhodno bojišče. — Pri i žare. r izi 125 km ju-no Berata) so naše patru-j Rusko uradno poročilo, e razprte sovražni oddelek. , 10> maraL _ Romunska fronta: Naše Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hoier. fml. r^mšHo uradno poročilo. BEROLIN. 12. (Kot.) Veliki slavni 12. r.iarca 1917. Zapadno bojišče. — Zelo iasno * rct,;e ic imeio na mnogih točkah fronte /a p !et?lco oiačeno delovanje daleko-r.osnega orožja in letalcev. Posebno močen je bil ogenj v ozemlju Ancre med Ducquoy in Le Transoy, živahen v več « I rb Aisni li v Š^mpanji. Južuo Ri-i.onti si napadli Fi a;:cczi danes zjutraj ciele postojsiikc; b:ii so odbiti. V ;:raču!h nipadib r»aš«h letalcev so izgubili naši sasproinlki 16 letal in dva privezm halona. sled obrambnega ognja eno letalo. Vzhodno bojišče. — Ob živah-! i^eai topovskem delovanju in gibanju v l..■-jo/eiuliti še nobenih večjih boinih dela O i. M a c e d o n s k a f r o h i a. — i J.i: iiiskini in Prcspanskim jezerom so se \rš;i pred našimi postojankami manjši čete so izvršile severozapadno Okne protinapade v svrho zopetne osvojitve chie s. t. m. izgubljenih višin. Na ostalih delih te fronte obojestranski ogenj in patruljni boji. — V Črnem morju je eden naših rod vodni kov v vodovju Bospora uničil s topovskimi streli večji sovražen parnik. ki jc pri zasledovanju zavozil na suho. Isti pod vodnik je potopil dva vlačilca in osem jadrnic. Uspehi nemških podvodnikov. BEROLIN, 12. (Kor.) Uradno se objavlja: V Sredozemskem morju je bilo potopljenih šest parnikov in osem jadrnic, skup:;j 35.000 ton. BEROLIN. 12. (KorJ Veliki Cilcnska nota Avstriji. DUNAJ, 11. (Kor.) Cilenski poslanik je izročil včeraj v ministrstvu za vnanje stvari sle Ječo noto: »Čast mi je, naznaniti Vaši ekscelenci, da je bila moja vlada o vsebini note št. 515 z dne 31. januarja i. L, s katero je c. in kr. vlada spo-Med | ročila čiicirski vladi, da je monarhija krog Britanije. Francije in Italije in v vzhodnem delu Sredozemskega morja uvedla prepovedane pasove, v katerih se bo naglavni i stopalo proti vsakemu pomorskemu pro- stan, 12 marca !917^ zvečer. i metu, tudi če bi šlo za nevtralne ladje. V sonimekt,:! okolišu med Avrom in, bila primerno obveščena. S priloženo 2 ter v Šac;panji živahno bojno delo-. spomenico so bile istočasno naznanjene \ j.ie. Tudi ra vzhodu .^e bila pri jasnem! čilenski vladi tudi meie kritičnega pasu. i.-/ Jedu artiljerija v več odsekBi živali-m a ko j prejšnje ^ni. — Na obeh straneh Prc^p-in^keia jezera in v kolenu Ćrne jo t neni fl2:£SiCf. Prvi general ' Vvartfrmojster: Ludendorff. EolieriKi mim poročilo. SOFIJA, 11. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska ironta: Na vsej fronti s? ibo bojno delovanje, ki se je Ciiiejevalo na pičel topovski og^.ij. ki ga »e na posa-iinlh teč a ali spremljalo slabotno streli' n]e pufk in strci:?;c. — Romunska fronto: Pri Isaccei Iji Tuicefi pehotni ogenj in p«.?amezn? topovski streli. Tiif^ko umM poreklo. CARIGRAD, I. (Kor.) Iz glavnega sta-ns se poroča: Ka' kssba irenta: Ni:pre-dovalni poizkusi močnih sovražnih iz vidni"! kolon proti dvema točkama našega : - Vega krila se bili izjalo\ ljoni. — Sinat-sLa fronta: Euo angleško 'etalo je bilo sestreljeno iti opazovalec, avstralski oficir, ujet; aparat, ki ie le inaio poškodo-v£.n, je v nrši posesti Iz 50 mena r isto v obstoječa toioa i:r iiiikov je zašla v za-> i je biia rczpršeua eb težkih ;zgu-hah zanjo. — Na ostslii! tronteh nobenc-gn važnega dogodka. TtHCRAN, 9. (Kor.) Rusko poslaništvo i-c naziii'ii pLrziiskeimi ministrskemu : rec'-edniku, da so ruske čete zasedle I.:Jijr. Sc;il;!. !1a:i?a:lan, Kengaver in UavIeJabai.___ Bo»i i:a zapadu. BflROLIN, 11. (Kor.) \Yoloov urad po-r vodstvo more preboleti. Ob .3 popoldne je pri-Cc! nenavadno mo-^c i rgenj najtežjih ka-Lbrov, k' se je ob 4 raz\U v bobnajoči t 4'eiii. f5o kratkem c Jmcru je pričel oh 6 i v bobnajoči ogenj, ki mu je ob i.. w J r sledi! napad na celi fronti. Ogromni množina municije je b-la izstreljena; !. iiib ter.iu napad ni imel nikjer uspeha, h i ! „ /,. so bili oJbiii na vsej Tromi, de-i Juia v boiili iz bližine. O bojili za važno \isi:i->, katere obramba ni nič manje slavna Kakor njena osvojitev, ^e pripovedujejo razne odiične podrobnosti. — V C' .. iii-a^Mj Ferme, ki je dne 9. t. m. več-k r i t menjala lastn&e, so Francozi ubko-iiii iickega p< dčastnika s 40 možmi. Toda ta se ie svojimi ljudmi prerrl skozi fra icosko pehoto in privede! eJo s seboj 10 ujetnikov. Neki podčastnik, ki je bil kot ar t Ijcrijski opazovalec v nekem izgublje- \ smislu ravnokar došlega brzojavnega obvestila sporočam Vaši ekscelenci, da pomenijo take odreJbe po naziranju čile.'i-ske vlade (mur^vanie pravic nevtralcev. v kar Čile nikakor ne more privoliti, ker tiasprotujejo odredbe starim in splošno prpznan ni principom. Vrh tega bi priznanje imenovanih odredb oddaljilo Ciie od striktne nevtralnosti, po kateri se je ravnala ves čas vojne. Radi tega si Cile pri-ržuie pravico postopanja, da bo za slučaj, ako bi se postopalo s kako njeno ladjo v sovražnem namenu, zahtevala priznanje vseh svojih pravic. Sklicanje izrednega zasedanja ameriškega senata. FRANKFURT, 11. (Kor.) Agence Ha-vas poroča iz Washing tona, da je Wi'son dekret o sklicanju izrednega zasedanja kongresa dne 18. marca že podpisal. \Vil-son ie naročil mornariškemu ministrstvu, da naj oboroži ladje, pri čemer ga je podpiral ves kabinet. FRANKFURT, 12. (Kor.) »Frankfurter ZcUiing poroča iz Ne\vyorka z dne 11. t. m.: Čeprav več zakonodajnih skupščin posameznih držav podpira nastopanje nekaterih senatorjev proti \Vilsonojvi poli-i&i, se bo vendar kongres z veliko A'cčino pr'Jru/lil \\ i! senu. Oborožen ie :n sprem-Hairie lauij ho izvedeno iiitreje kakor se nričak ne. ker so republikanci in demokrati, kolikor se tiče krize, za skupno delovanje. Po izkušena pogajanja z Mehiko in Japonsko so očividno neugodno vplivala na javno mnenje, istotako tudi razkritje oeč takozvanih komplotov proti ameriškim tovarnam ki ouhod vohunov v Anglijo, ki je bil očividno izvršen v interesu Nemčije. Tukajšnji listi imajo kar po cele kolone o tem dozdevnem kršenju ameriške nevtralnosti. Rcuterjev urad hujska vrh tega javnost še s tem, da done po vsej Nemčiji sovražne pesmi proti Ameriki. Kljub temu ie misel na vojno napoved le malo razširjena in očividno ne odgovarja nameram \Vilsona. Predsed-nik hoče !e ščitili ameriško plovbo v vojnem vodovju in med tem se ukrepajo priprave za vsako možnost, posebno za finančno ravnotežje, za kar ima Fedcral Rescrve Board pripravljenih 9l>0 milijonov za rezervo. Oboroženje ameriških ladij. NE\VYORK, 11. (Kor.) Rcuterjev urad javlja: Korespondent Associated Presse poroča, da bo imela po mnenju državnega oddelka vsaka oborožena ameriška trgovinska ladja že pri sami pojavitvi kakega nemškega pod vodnika ali kakega periskopa pravico, oa ukrene vse v svojo obrambo in sicer v domnevanju, da ima nemški podvodnik sovražne namene. Po tem naziranju bi smele oborožene amc- na nei.! kosu jarka na jugozapadnom pobočjj ladje takoj streljati \ iš *ie žc uiet. je potem ujel stražno mo- P^vodmke, kakor hitro rh zapazijo. šrvo m pri vedel isio k svoji bateriji. i Vznemirljiv položaj v Mehiki. Gibanje na zapadu. PARIZ, 12. (Kor.) >Petit Parisien : po- PARIZ, 12. (Kot.) Agence Havas po- roča iz Washiirgtona: Položaj v Mehiki roja: Zdi se. da se hoče zapadna fronta]je vznemirljiv. V \Vashington došla po-tfvigniti iz otrpnjenia. Znamenja delovanja j ročila pravijo, da se vrše v Veracruzu in se množe in napovedujejo dogodke, ki se|Monterey vsak dan tajna zborovanja iz jili pričakuje z največjim zaupanjem. ' Unije došlih Nemcev. V bližini Mehike je bfla ustanovljena pred kratkim zelo močna brezžična postaja, ki občuje z Nemčijo direktno. Vesti, da se nahajajo nemški podvodnFki v Mehikanskcm zalivu, zdi, da se potrjujejo, istotako vesti, da imajo tamka1} se nahajajoči podvodnik i ukaz, da naj preprečijo izvažanje petroleja v Anglijo. Za danes se vršečo predsedniško volitev ie Carranza edrni resni kandidat. WashLngftonska vlada je odposlala v svrho preprečena nemških huj-skarij potrebtie instrukcije. KRIZA NA KITAJSKEM, PEKING. 6. (Kor S Renterjev urad poroča: Po zadnjih poročilih o krizi ni bilo stališče predsednika v vprašanju odnoša-jev med Kitajsko m Nemčijo nikdar omahljivo. Izrekel se je proti sklepu ministrskega sveta, da naj se prekinejo od-nošaji z Nemčijo, ukrenejo na daljni koraki in omogoči prikiopitev entemi in izjavil, da ima samo on pravico, napovedati vojno. Zaupal je končno rešitev krize podpredsedniku, ki je odpotoval v Tientsin, da pozove ministrskega predsednika, naj umakne svojo demisijo. Poizkus podpredsednika se je baje posrečil. Ministrski predsednik se je danes vrnil v Peking. . _ Vstaja na Kubi končana. BERN, 11. (Kor.) Iz Newyorka se po-roča: General Gomez ie bil s celim geiie-lahftm štabom prepeljan v Havano, kjer bo sojen radi veleizdaje. San Jago so zasedle "vladne čete, s čemer je vstaja na Kubi dejanski končaaa. Kriza na Švedskem. STOCKHOLM, 11. (Kor.) Pod okriljem vlade se vršeča posvetovanja so dovezla glede icrrze do provizoričnega .pozitivnega rezultata. Sestanek vlade z voditelji aržavnozborskth strrnk se bo vršil prihodnje dni. Iz te vesti je razvidno, oa je bil glede angleško - švedskih pogajanj sklenjen sporazum._ Italijanska zbornica. Razprava o P^d- vodniški nevarnosti. CURIM. 11. (Kor.) V včerajšnji seji italijanske zbornice jc izjavi! mornariški nlicijtcr Ccrsi, da •k-.« »Vtof"r7irafio sftdanio fazo vojne prizadevanja nasprotnikov, da bi blokirali s podvodni ki Anglijo, Francijo, Rusijo in Italijo. To pomeni ogrožanje trgovinskega brodovja skoro celega sveta. Znatna škoda, ki je že nastala in postane še večja, ksskor tudi vplivanje na celokupni vojni razvoj opravičuje splošno zanimanje in nemir v vseli deželah. Minister je nato naštel številne, v zaščito italijanskega pomorskega prometa ukre-r-jene otfredbe. Najvažnejša odredba obstoja v oboroženjii trgovinskih ladij in pomnožitvi brezžičnih*- izvez. Sovražni pod vodniki se skoro nikdar niso "mogli približati topovom oboroženih laJij. Skupno je montiranih na italijanskih trgovinskih ladjah že nad tisoč topov. 60% italijanskih trgovinskih ladij je oboroženih in ustanovljenih sto brezžičnih postaj. V kratkem bodo vse lad>je preskrbljene s topovi, topničani iu brezžično službo. Vendar pa mora narod jako varčevati in se držati discipline, da ne bo potreba velikega ladijskega prometa. Do prihodnje žetve bo mogoče izhajata le tedaj, ako se bo varčevalo z moko. Stroga ureditev porabe z izdajo izkaznic naj se izvede v vseh provincah. Ako so Italijani pripravljeni na žrtve, je zmaga gotova, sicer pa bo sledil poraz. Francoska zbornica. BERN, 11. (Kor.) Kakor je razvidno iz pariških poročil, je bila predvčerajšnja seja zbornice v Parizu jako burna in viharna. Posebno zanimanje so vzbudila izvajanja (predsednika pronću.iskega odseka Clotzav ki je prečital pismo, ki je je poslal dne 30. marca 1916 Brimidu, opozarjajoč v očigled pod vodniški vojni na nujnost protioJredb. Toda vlada je odgovorila nato le z obotavljanjem in nepopolno in prišla šele februarja 1917 pred proračunski odsek s par natančnejšimi podatki. Te politike vlade pa nikakor ni mogoče odobravati. Razburjenje, ki je bilo veliko, se je še povečalo, ko je izjavil ministrski predsednik Briaird, da ima debata čisto političen značaj in stavil vprašanje zaupanja. Pri glasovanju je bilo oddanih 2G5 glasov za in 178 proti vladi. 40 poslancev se je vzdržalo glasovanja, 73 pa jih je bilo odsotnih. Pri drugem glasovanju, ki je izkatzalo sicer le 295 glasov za vlado, se je s par izjemami cekt manjšina vzdržala glasovanja. Poudarjati je. da je tokrat večina vlade najmanjša, odkar ie Briandov kabinet na krmilu. Ruska duma. KOPENHAGEN. 11. (Kor.) Po poročilih iz Petrjgrada je vložil predsednik odseka za vojno industrijo Gučkov v imenu 36 članov državnega sveta v dumi interpelacijo o preskrbovatrju živil, v kateri jako ostro napada politiko vlade. Rusko časopisje spremlja razpravo v tej interpelaciji z ostrimi napadi proti vlaidi. »Ruskaja Volja« pravi, da zamore vlada odgovoriti na take napade le z odstopom in ne z besedami. Cepratv ni pričakovali, da se to zgoaii, jc vendar dolžnost vsakega državljana, da vedno glasnefe zahteva od-top vlade. Izgredi v Petrogradu. Proklamacija mestnega poveljnika. PETROGRAD, 12. (Kor.) Reuterjev urad (poroča: Poveljnik petrograjskih čet, general Kavalov, je izdal sledečo proklamacijo: »Vsled nemirov v zadnjih dneh kakor tudi vsled nas i Iste v in poizkušenih napadov na vojake in stražarje in vslcd prepovedanih zborovanj po cestah se opozarja prebivalstvo, ua imajo čete ukaz, da se poslužijo orožja in se ne strašijo v,svrho vzdrževanja reda v glavnem mestu nobenega koraka.« — Časopisi ne izhaiajo. Pocestne železnice ne vozijo. BEROLIN, 12. (Kor.) Glasom poročila stockholmskega korespondenca »Vossi-sche Zeitung« znaša število mrtvih in ranjenih pri petrograjskih izgredih radi pon laiij i\ anja živil 300—400. Krvavi dogodki, ki so se vršili od zadnjega pon-deljka do srede, baje čisto nič ne zaostajajo po grozoti za revolucijskimi dnevi I. 1905. Zanimivo je, da je tisočglava množica pri izgredih zahtevala mir in kruh. V petrograjskih političnih krogih vlada bojazen, da bo nastala revolta le nekaka neznatna predigra za nadaljne resne nemire iu da se bo razširila tudi na nič manje stradajoče province. AMSTERDAM, 12. (Kor.) Glasom nekega tukajšnjega lista poroča »Times« iz Petrograda: V nedeljo popoldne je vladalo po ulicah veliko razburjenje. Konjenica jc pairuljirala po vseh dciih mesta. Množica je pozdravljala vojake, vojaki množico. Vsa stvar bi ne izgledala tako nevarno, da ne bi stali ljudje po ce'e ure pred pekarnami. Živilska demons .racija je postala zelo resna. V zunanjih delih ucsia in v tovarniškem Ueiu so bale trgovino močno poškodovane. Iz MoAve še ni poročil, vendar pa so morale bi.i tamkaj demonstracije še hujše nego v Petrogradu. Živilska kriza v Rusiji. BERN, 12. (Kor.) Petrograiski kores-porFucnt »Corriere della Sera< poroča, Ja se io živilska kriza v zadnjih dneh še poslabšala. Sklenjena je bila uvedba krušne izkaznice z dnevno racijo 140 g. ki stopi v veljavo v 10 dneh. Duma je soglasno sprejela dnevni red poslanca Mi-Eukova, ki zahteva takojšnjo preskrbo Petrograda, Moskve in . drugih industrijskih mest z živili m vrh tega pripustitev delavskih zastopnikov v komite za narodno obrambo. Dnevni red je bil sprejet me i stavko delavskih mas. V zadnjih dneh je stavkalo mnogo manifestantov, da protestirajo proti pomanjkanju kruha. Prišlo je do »krvavih spopadov. Ministrski predsednik je -sklical ponoči nujni ministrski svet, h kateremu so bili povabljeni tudi predsednik in podpredsednik senata in dume, nadžupan petrograjski in več drugih oseb.__ Pomanjkanje kave na Švedskem. KOPENHAGEN, 11. (Kor.) »BerUngske Tidende« poroča rz Stockholma: Neznatne zaloge kave povzročajo švedski vladii velike skrbi. Na razpolago je le še 600.000 kg, kar odgovarja v normalnih razmerah potrebi 14 clni. Polnoletnost danskega prestolonaslednika. KOPENHAGEN, 12. (Kor.) Povodom 18. rojstnega dne in proglasitve polnoletnosti prestolonaslednika Frederika se je vršil danes dopoldne državni svet, ki se ga je /prestolonaslednik prvič udeležil, pri čemer je prisegel na ustavo. General Arz v avdijenci pri cesarju Viljemu. BEROLIN, 12. (Kor.) Cesar Vi'jem je sprejel danes dopoUne novo imenovanega načelnika avstroogrskega generalnega štaba, generala Arza, v avdijenci. Turško posojilo v Avstriji. CARIGRAD, 10. (Kor.) Razprava o zakonu glede najetja predujma v znesku 240 milijonov kron pri skupini avstrijskih in ogrskih bank je določena za dnevni red jutrišnje seje. Motivno poročilo pravi, da je predujem določen v svrho, da se poravnajo nakupi otomanskega vojnega ministra v Avstriji iu dolgovi družbe oto-manskih železnic za vojaške prevoze od pričetka vojne. Obrestna mera znaša 6' c in ne sme nikdar prekoračiti oficijalne obrestne mere »vstro-ogrske banke za več nego l1 '-f/o. Od turške vlade za predujem ;zdani boni se glase na tri mesece. Banke morajo podaljševati zapadlosti termina toliko časa, dokler je Turčija v vojni s kako sedaj voiuiočih se držav, tako da zapadejo boni 7—12 mesecev po sklepu mšru. Dogovor pa tudi določa, da se izpremeni predujem pozneje v dolgoročno posojilo. _____ Ukrajinski poslanci pri ministrskem predsedniku. DUNAJ, 12. (Kor.) Predvčerajšnjim so se zgladili pri ministrskem predsedniku gremi Clain Martinicu zastopniki ukrajinskih parlasnentarcev pod vodstvom poslanca Romanczuka, da predlože ministrskemu predsedniku najvažnejše zahteve ukrajinskega prebivalstva v Galiciji. Deputacija Je zahtevala predvsem takojšnje sklicanje parlamenta. Dalje se je razpravljalo tudi o izpremembi v namestni-štvu v Galiciji. Glede predloženih zahtev je obljubil grof CIani Mariinic ugoJno in naglo rešitev v vseh slučajih, kjer bi se izkazalo to potrebno; vendar pa je treba o dalekosežnih zahtevah šele razpravljati, kar pa je v sedanjem trenatku nemogoče. Glede ukrajinskega stališča napram posebnemu stališču Galicije se bo ravnala vlada ediuole v smislu državnih interesov. Kar j:>a se t-iče sklicanja parlamenta, vztraja vlada še vedno pri ponovnih izjavah, ki obljubljajo skorajšnje sklicanje zbornice. Pater Courten v avdijenci pri cesarici. DUNAJ, 12. (Kor.) Cesarica je sprejela včeraj patra Sigmunda pl. Courten, benediktinca iz samostana Einsiedeln, ki je bil od švicarske vlade delegiran k avstrijskim vojnim in civilnim ujetnikom, v daljši avdijenci. Courten se je mudil pred kratkim v Franciji in je poročal cesarici podrobno o usodi tamkajšnjih avstrijskih ujetnikov,.posebno onih, ki so došli iz Srbije. Cesarica jc sprejela poročilo z velikim zanimanjem iu naročila Courtenu, ki od rde v kratkem v Italijo, da naj izroči tamkajšnjim avstrijskim vojnim ujetnikom njen pozdrav. Ameriški posiaxiik na Japonskem umrl. TOKLKX 11. (Kor.) Tuka^nji amerSki veleposlanik G. W. Gouthrie je umrl za mrtvoudom. SrBi in tmiM narodna Meja. Visoko je valovila adresna debata v hrvatskem saboru. Trdo ;;o naletala druga ua drugo načela, pazori programi, jeklo ob jeklo, kamen trb kamen. V naravi stvari Je, da Je opozicija odkriteje, glasneje iii brezobzirncđe naglašala narodne ideale in končne cilje, nego pa večina, ki nosi odgovornost za vsako besedico kakega cvcntuveJno 'prenagljenega koraka, ali nepremišljene besede. Toda iz \ i'st večine ]e prišla enuncijacija, ki deluje kot kal: velik odrešilen čin za razmerje n cd Hrvati iu Srbi v Banovini. Po obsežnosti svoje kulture je med poslanci večine (hr-vatsko-srbske koalicije) dr. Dušan Popo-vič, Srn, Zagrebčan, v prv h vrstah. Dr. Popovič je v svojem krasnem, na znanju in idejah bogatem, v velikem stilu kon-cepiranem govoru pritegnil v svoja razpravljanja tudi razmerje Srbov v Banovini do hrvatske narodne ideje, oJvijajoč rekriminacijc iz vrst opozicijo na. račun Srbov, češ, da so bili ti poslednji vedno orodje Madiarov proti Hrvatom. Dr. Popovič je reagiral: Jaz se nočem spuščati v vso globino tega problema, ker menim, da ta problem nima zahvaliti svoje ekzistcnce političnemu razumu, ampak poUiičui strasti. Mislim, da usta ki milo ljubko, prijateljski govore samo o hrvatsko-slovenskem narodu, da tiste, ki pritiskajo na srce brata Slovenca, priznavajoč mu njegovo narodno ime, a zahtevajo samo ene misli, misli narodnega ujedinjenja — mislim, da teh ust, teh ljudi — ako ne store istega tudi napram Srbom — ne vodi razum, ampak samo strasti. Za ljubezen treba dveh. Nisem poklican, iirseiu pooblaščen, ker tudi nisem zahteval kake legitimacije, da bi podal kake Lzjavc- v tem pogledu. Ali, ker je že LtUresua debata v teku. moreni storiti to, in storim tem laglje, ker vem ijako dobro, da, čim sem dober Srb, morem biti interpret našega mišli nja v pogledu bratov Hrvatov. In s tega gledišča morem reči, da naj Hrvati !e nimajo nobenih večjih skrbi, nego ie skrb, ali bodo Srbi žnjimi za narodne ideale! Naj Hrvatje vedno mislijo na to, da našemu narodu hrvatskega in srbskega imena more biti samo eden splošni narodni Ideal. Naj vedo, da ujedinjenje Hrvatov v monarhiji in v državni zajednici hrvatsko-ogrski more biti s hrvatskim imenom — s popolno hegemonijo Hrvatov. Tega se Srbi ne boje, ker tu so tudi oni kot eden in isti narod! Ne bo stvar srbskega naroda, kako stališče zavzame v stvari snubljenja in sirenskih glasov z madjarske strani. Toliko prošlost kolikor zgodo\ ina in nac/jonalr.i zakoni napotujejo v tem pogledu Srbe na edino pravo pot, da gredo skupno s Hrvati'.! Tako je govoril Srb Popovsc v adresni Jebati v hrvatskem saboru. Seveda je tu Ie par eksccrpiranih markantnih stavkov, ki jih moramo posebno debelo in rdeče podčrtati v svojih beležkah, kajti vsa razprava je bila — kakor smo že gori rekli — koncepirana v velikem stilu in jo hočemo posneti, kolikor nam bo le dopuščal skromni prostor tega lista. Izjave dr. Popovića morajo delovati tudi na ( pozicijo kot ojster zdrav in čist veter, ki očisti doslej pokvarjeno ozračje v razmerju med Hrvati in Srbi v naši monarhiji. Tlorr^ŠiGrčeiiit. V soboto popoldne je umrl v Zagrebu predsednik starčevićanske stranke prava, dr. Mile Starčevič, odvetnik in na-rdini zastopnik v hrvatskem saboru. Po*. Stran II. •EDINOST* štev. 72. V Trstu, dne 13. marca 1917. ko.toik je boleha! že več !ct in zato se tudi ni več udeleževal javnega političnega življenja. Eno leto in po! ipa sploh ni šel več iz svojega stanovanja. .... Dr. Mile Starčević je bil roien v Liki m je izhaial kz znane rodbine Starčevicev. Kot nečak ustanovitelja radikalne hrvatske stranke prava, dr. Ante Starčevića, je seveda takoj, ko je stopil v javno poetično življenje, pristal na njegovo politiko m njegove politične nauke in iim ostal veren do smrti. Po smrti svojega strica in dr. Parvida Starčevića je prevzel sam vodstvo stranke. L. 1891 je povodom prvega razkola v starčevićevi stranki ostal veren programu svojega strica in u^anovrl po 'Jefiiritivnem razkolu v stranki prava 1. 1908 »Starčevice-vo stranko prava*. L. 1912, ko so se ra-li:ra!e vse stramke prava, milinovci, krščanski socijalci in frankovci, je bil iz-vc-'jen za predsednika osrednjega odbora vseli streh pravaških strank. L. 1913 je sklica! dr. Mile Starčevic veliko skupščino vseh treh pravaških strank, ki se je vršila v Trsiu in na kateri so bili pristaši čisie stranke prava (irankovci) izključeni. Pokojni Mile Starčević je bH v pravem p^menu besede politični ideolog in kot tvM priljubljen pri vseh hrvatskih političnih strankah. Ena največjih metamorfaz niegc-vega političnega delovanja v starčevićevi stranki prava je ta. da je skupno pripade fondu s svojimi pristaši prišel do prepričanja, dii fc v hrvatski politrki nobena hrvatska stran'r a nne more d Ireči svojemu splošnemu poetičnemu slovanskemu mišljenju in da je v prvi vrsti poleg vsakdanjih vezi s srbsko-pra^oslavnimi rojaki potrebno. da se najde č>rsto drugi način po-litičnv ^ra sporazuma ž njim. Zato je tudi od? :io p »Vijal radikalno negiranje srb-sfega življa. Sicer se je s to metamorfozo iz iever J eni najgtavnejših točk programa svoKga strica, zato pa dokazal, da je bil jako spreten presojevalec političnih razmer in na-protn k tesnosrčnega, praktično po-olnoma ali vsa? deloma brezpomembnega hrstorizma in strankarskega • ' Ur arizma. Z Milom StarčeviOem so izrabili hrvatski radikalni politični elementi svoje poslednje oporišče, ki jili je vezalo s Starčev ićerrm imenom na naj-sVainejše dobe političnega odpora proti el sced:ranju onih oblasti na hrva škem, k ^o hoto-'e poOa-: -ti polagoma odvzeti Mrvav-m še tisto malo pravic, ki si jih je znal ohran ti hrvatski narod v svojih de-že'ah do dana^niega dne. Pokojnik je bil odi čen na--pro ni* tudi onih opozicijonal-n h strark. k« so bile na drugem rv liričnem stal'šču kaf' or metrovi somišljeniki i i jih je neizprosno po4>: al tako v člankih kak " v posebnih srrvh. S pokoin-kom so 7^u«,:-li Hrvati »tVićnega, vseskozi zna-čajnega in treznega po! tika, moža, ki se mu mora pr znat7 iz red i a ljubezen do hrva-: naroda in hrvatske grude. It. \l?le Starčević je bil star šele 55 let. Pf«: :r4ješo 2a danes. SLI. Domače tresti. Iz c. kr. za liudsko prehrano. — Lra '~io nam ia ii:»io: Svetovalstvo za prei r:jno. ki shei kol posredovalen or-ms : uradom za ljudsko prehrano in !», eV alstvon. se skliče v najbližjem ča-> ci j alstvo za prehrano obstoji v '.a - rav-1 z strokovnjaško izvedenih c eh. k' rv znava jo posebne razmere go-v; 'ursV^u življenja v poedšnih ovstrij-' deželah in jih imenuje minister, k' na !e poverjeno vcfstvo urada za ljud-pre B1B& PreIscdn ka iMMje ce-s:-r. Tri podpredsednike pa voH svetoval-s: o za prehrano iz svefe sre^e. Pnsvc-t. \ ji. ki n ^o javna. se morejo nJeležc-vf člani direktorija urada za ljud-ko prehrano, zastopn'ki vlade in vojno-go-'arskih central ter drugi strokovnjaki, ki ^e bodo pritegovali po porrefci. Sveto-va'srvo za prehrano stopi na mesto do-e-d:i r,esa : ;>r; a rzae M\eg< mu ne bo s preskrbova nani prt^b'e-m ki bližine boA>čn(»sti, mar- Vf5 se mm bo lotili iudi pripne za pri-h^ nje Itr.o po bližiiji le^ni. To se ima zg Jili /e sedai, da bi ;ik> v prihodnjem g« i>podarskem letu popotocma opremlje-n- gleje j>re krbova-ija z živili. Na tem naj b- Jo v svet« \ aKt v u za prehrano sodelovali zastokam i vseh krogov preb val-st a. To je namen in naleta svetova v.va za prehrano. Preise a.kom tega svetova:-.va* je cesar imenoval deželtie^a po-sl aca dra. Ivana gr.>ia Larisclia pl. Moe-nich.. J edaojega pre J tunika aproviza-cij-kLv:a (>sv w t o\ als t v a. Mnister gene-ra ;;i ma]or lioier pa je potzval NS eseb v svctava.stvo za prehrano In sicer — poleg čia;::..' dosedanjiii sosvet oval ste v za preskrbo\anje z živili in krmili — pred vsem nove zastopnike iz krogov koiivu-mc itov. Posebno je pripomniti, cla so v s ver; valstvi) za prehrano poklicane tudi žen \e. ki so se že izkazale na čelu večjih orgaa zacij. eb H5 let starega bivšega tržaškega dr/a vili zborskega poslanca, Raiaela Luzz^Lta, se je vršil včeraj ob veliki ude-!e iii. UdeležiH so se ga med drugimi na-n: udsko posojilnico« na čelu izstopi iz Krekove »Zadružne Zveze« ter se pridruži novi centrali. Z gospodarskim razkolom je postal prelom v klerikalni stranki definitiven. Boj, ki je nastal med obema skupinama, pa se bo mogel seveda dobo-jevati šele, čim se vrnejo normaM časi. Hitrejše reševanje priiav za vzdrževalne prispevke. Domobransko ministrstvo je z ofdiočbo z dne 25. januarja 1917 izdalo na »deželne komisije za vzdrževalne prispevke« sledeča naročiia: Ker so se pripetili slučaji, da posamezne »deželne komisije za vzdrževalne prispevke« niso s potrebno hitrostjo reševale od »gospodarskih pomožnih uradov« predloženih jim zahtevkov po vdrževalnih prispevkih v smislu zakona z dne 26. decembra 1912, se naroča, — sklicujć se na že ponovno izdane tozadevne nkaze, — da morajo »komisije za vzdrževalne prispevke« o pismenih zahtevkih ki jim dojdejood »gospodarskih pomožnih uradov«, razpravljati nujnim potom. O tem naj se obveste tudi » okrajne komisije za vzdrževalne prispevke«. Za aspirante do uradniških služb pri državnih železnicah. Z dnem 1. julija 1917 spre-jme se za obseg c. kr. ravnateJjstva državnih železnic Trst nekaj upravičencev do uradniške službe, ki morajo biti izšolani srednješolci. Prosilci naj vložijo prošnje takoj, najpozneje pa do 30. marca t. 1. pri ekspozituri tega ravnateljstvu v Ljubljani ter natj priložijo listine v dokaz izpolnitve sprejemnih pogojev, ki so: 1.) starost od 17 do 35 leta (krstni ali rojstve-ni list), 2.) avstrijsko državljanstvo (domovinski list), 3.) poštenost dosedanjega življenja (spričevalo o dobrem glasu iz najnovejšega časa), 4.) uspešen obisk srednje šole, kater.e zrelostno ali ocfhodno spričevalo daje pravico enoletnega prostovoljska (ipolletna spričevala zadnjih 2 letnikov ter spričevali zadnjega pol leta in zrelosti oziroma odhoda, kateri naj se predloži pozneje (pri trgov9kiih akademijah najpozneje do 1. avgusta t. 1.), 5.) popolna telesna sposobnost za ievrševalno železniško prometno službo (spričevalo preiskave po železniškem zdravniku), 6.) znar^e nemškega službenega jezika v besedi in pisavi, v slučaju potrebe tudi drugega deželnega jezika (kar naj dokažejo šol-ska spričevala in potrdi neformalni izpit po uradniku uprave državnih železnic). Prosilci, ki izpoinujejo vse te zahteve in ki niso obvezani vojaški službi sprejmejo se s čimoviiiirj redlom z dne 1. iutoja t. 1. kot dobrovoljci s pripomočkom 50 K na mesec (iai z dotično diraginjsko dokla-do), ki se jo prične izplačevati z dnem nastopa službe. Prosilci, ki odgovarjajo sicer pogojeoii pod 1.) do 6.), ki so pa v sle d zadnjega vojaškega pregledovanja obvezami vojaški ali čmovojniški službi, sprejemajo se v začetku kot pomožni u-službenci z dnevno mezdo 2 K ter bodo imenovani pozneje za dobrovoljce, ako bi jih c. iiii -kr. vojno ministrstvo ali c. kr. ministrstvo za deželno obrambo oprostilo vojaške ali črnovojnBŠkc službe. Takim prosilcem je službena čiaiovni red z dne 1. julija tudi zagotovljen; plačo kot dobrovoljci bodo dobivali pa šele od dne imenovanja za dobrovoljca. Sprejeti prosilci bodo službovali najprej kot pomožne moči na kolodvoru v obsegu ravnateljstva in bodo potem dodeljeni dne 13. avgusta 1917 železniškemu strokovnemu tečaiu (Dunaj ali Praga), katerega stanevišče bode tudi službeni kraj v smrsJu službenega reda. V teh tečajih bodo morali napraviti upravičenci predpisane izpite, nakar bodo po dovršeni skušnji iz brzojavne, te-Ieioniične in varnostne službe (3 mesece po vstopu) dobivali povišani pripomoček 60 K na mesec. Istočasno bodo imenovani za uradniške aspirante. Po uspešno končanem železniškem strokovnem tečaju morajo uradniški aspiranti dovršiti še 3-me-sečJK) šolanje v prometni službi m napraviti praktični izpit, na kar se iim poviša pripomoček na mesečfio 100 K. Imenovanje za uradnika X. službenega reUa s plačo letnih 1600 K m določeno stanarino bo sledilo pri zadovoljivem službovanju najpozneje tekom 3 let po 1. jtiliju 1917. Službeno razmerje se more pa odpovedati upravi državnih železnic še tekom 5 let od dneva imenovanja za uradnika X. službenega reda. Pozdrave s fronte pošiljajo čvrsti fantje in možje čvrstega poljskega top. polka št. 6, baterije 4., a s pozdravi vred tudi svoto 33 K za našo družbo sv. CM, tej za-ščitnici naše mladine in s tem graditeljici naše narodne bodočnosti. Denar so zložili: četovddja FTanc Perhavec, Povir 2 K, desetnik Franc Petrič, Vipava 2 K; topničarji Ivan Terbovc, Brodnice, 5 K; Franc SeražLn, Štjak 2 K; Gregor Ora-sche, SI. Bleiberg 2 K; Silvester Ruta/, Zitaravas 2 K; Ivan Marovič, btinjan 2 K: Jakoto 2ivic, Vrdela 2 K, Franc Uran-ker Hrasnik 2 K, Franc Gruškovnjak Jur-šince 1 K; Franc Co*ič, BUie 1 K; Alojz Paškulin Št. Andrež 1 K; Štefan Slejko, Crniče, 1 K; Jakob Jančar, Ivanševce 1 K; Ivan Monfreda, Ćadež 1 K; Franc Ma-rušič, Opatjeselo 1 K; Josip Žetko, Laze, 1 K; Mihael Lisec, Studenec 1 K; Ivan Sile, Ribnica 1 K; Ivan Divjak, Maribor 1 K; Jakob Skof, Vrhnika 1 K. Pripomnja ured. Kdo se ne bi v«zradostrl na tem pojavu slovenskega rodoljubja, na tem dokazu slovenske požrtvovalnosti m smisla za kulturne potrebe na takem kraju tn v takih hrpih: na fronti, lice v lice s sovražnikom, v hipu smrtne nevarnosti. Ne briga nas svota, radosti na«s dejanje. Hvala junakom avstrijskim, ali ob enem tudi! slovenskim! Razpis štlpendijev. Razpisujejo se trije deželni štipendiji v znesku po 600 kron, ustanovljeni od deželnega zbora v spomin na 40, oz. 60-Ietno vladanje Nj. V. prosv. cesarja Franca Jožefa I. Za to ustanovo se morejo potegovati dijaki,, ki so sinovi očeta, rojenega, starrujočega in pristojnega na Goriško-Gradrščansko in so slušatelji na kakem avstrijskem vseučilišču, tehniki,^ ali na višjem poljedelskem zavodu. Stipendiji se podelijo začasno le za eno akademfično leto, t. j. za 1916/17. Prosilci naj predložijo svoje vloge podpisanemu deželnemu odboru do 25. marca 1917 in naj jim priložijo rojstni list, domovnico, ubožno spričevalo, frek-ventacijsko spričevalo in dotkazilo o sedanjem učnem napredovanju. Od goriške^ ga deželnega odbora na Dunaju. Deželni glavar: dr. Faidutti. Vrtnarji dobite seme vsake vrste v nlici Bar-riera 8t. 25, I. n. Brankovi«. 977 Fotograf Stev. lo. Anton J«rkič posluj« zopet v svojam ateljeju ▼ Trstu, Via lno*t-nih listin, dokumentom in raznih drugih rreUnot, popolioms wrno proti ulomn n požaru, urejeno [/O naj no vej š- n na ri iu ter je oddaja strankam v najem po najnlljih cenah. STANJI VLOO NAD tO MILIJO/tO J KRO/t. Utb^bb m: od 9 ds 12 dnp in od 3 Js 5?«. Iztoži daijnii n nliii Jfi J