Basaglia se v filmu vrača k Sv. Iv Muca Copatarica počastila 30-letnico SKD Jože Rapotec fOHVt Primorski PETEK, 10. JULIJA 2009 št. 162 (19.561) leto LXV. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Staffieri se je pojavil v Benečiji SandorTence Ko je deželna desnosredin-ska vlada leta 2003 (tudi takrat jo je vodil Renzo Tondo) ukinila Kraško gorsko skupnost so nas prepričevali, da to nikakor ni politično, temveč upravno dejanje. Seveda ni bilo tako, kot je odkrito priznal tedanji deželni svetnik Liste za Trst in nekdanji tržaški župan Giulio Staffieri. Povedal je, da je treba KGS ukiniti, ker imajo v njej preveliko politično težo Slovenci in levičarji. Kraška gorska skupnost je danes le še spomin, čez nekaj časa pa bodo le spomin tudi preostale gorske skupnosti v Furla-niji-Julijski krajini. Najprej bodo doživele izredno komisarsko upravo, nato ukinitev. Isti scenarij, ki so ga deželni upravitelji svojčas napisali za KGS, le da so se igralci zamenjali. Takrat so igro vodili Staffieri in somišljeniki, tokrat pa se za ukinitev gorskih skupnosti zavzema Severna liga. Ne bomo se spuščali v oceno dejavnosti gorskih skupnosti, ugotavljamo le, da bo z ukinitvijo gorske skupnosti za Brda, Ter-ske in Nadiške doline najbolj prizadeta Benečija. Gorska skupnost je bila tam, kot KGS na Krasu, povezovalni element, njena vloga pa je bila pomembna tudi za Slovence. To ji je priznal zakonodajalec, ki je omenjeno gorsko skupnost izrecno vključil v zaščitni zakon iz leta 2001. Sedaj se bo vse to razpršilo in s časom klavrno izjalovilo, kot se je zgodilo s Kraško gorsko skupnostjo. Podobno se bo žal zgodilo tudi v Kanalski dolini. V brk federalizmu, ki ga tako vneto zagovarja Liga. VRH G8 - Drugi dan zasedanja voditeljev razvitih in razvijajočih se držav O gospodarstvu soglasje, o podnebju pa razhajanja Dogovor o zaključku pogajanj o trgovini - Kitajska proti znižanju emisij DEŽELA - Na obzorju izredne komisarske uprave Brda in Beneška Slovenija brez gorske skupnosti TRST - Deželni svet se je odločil za izredne komisarske uprave v gorskih skupnostih Furlanije-Julijske krajine, ki bodo ukinjene. Takšna uso- da bo doletela tudi briško-beneško gorsko skupnost, ki jo vodi Hadrijan Corsi. Skupaj z novo števerjansko županjo Franko Padovan in bivšim špe- trskim županom Firminom Marini-gom je včeraj zaman zahteval ohranitev teh lokalnih ustanov. Na 3. strani LAQUILA - Voditelji držav skupin G8 in G5 ter Foruma velikih gospodarstev so na včerajšnjem drugem dnevu vrha v LAquili sicer dosegli soglasje o zaključku pogajanj za liberalizacijo svetovne trgovine in o ukrepih za izhod iz krize, ostala pa so razhajanja glede boja proti podnebnim spremembam. Čeprav je bil dosežen dogovor o omejitvi dviga povprečne temperature, pa ni bilo soglasja o 50-odstotnem znižanju emisij toplogrednih plinov do leta 2050, saj temu nasprotuje predvsem Kitajska. Udeleženci vrha so tudi zaskrbljeni glede položaja v Iranu in severnokorejskih raketnih poskusov, glede Bližnjega vzhoda pa so podprli oblikovanje dveh držav. Na 2. strani Krepitev gospodarskih stikov med Koroško in Slovenijo Na 4. strani Trst: seja observatorija o kreditiranju Na 6. strani Na Repentabru prepoved hranjenja ■ • v• v divjih prašičev Na 7. strani Na goriškem trgu kulturni protest proti zamrznitvi schengna Na 14. strani Negotovost v tržiški tovarni Reggiane Na 16. strani LONJER - Kdo so gostje letošnjega Artedna Umetniki se predstavljajo Drevi bo ob 18. uri kuharska delavnica za odrasle, jutri ob 19.30 pa zaključna predstavitev del LONJER - V Lonjerju se s polno paro nadaljuje letošnji Arteden, mednarodna likovna kolonija, ki jo že tradicionalno prireja domače društvo Lo-njer-Katinara. V »telovadnici« za umetnost se je letos zbralo šest oziroma sedem umetnikov: bolgarska fotografinja Mariya Efremova, lonjersko-praška fotografinja Vesna Kranjec, ricmanjska umetnica Roberta Skerlevaj, latvijska slikarka Gerda Sture, tržaški slikar Luca Vanel-lo, kurdski slikar Azad Karim in pa njegova žena slikarka in keramičarka Silva Karim. Včeraj smo jih obiskali in po-bliže spoznali, kaj ustvarjajo. Na 12. strani RONKE - Združenje romjanskih staršev S pesmijo pripovedujejo o življenju z ladjedelnico 2 Petek, 10. julija 2009 VRH G 8 / L'AQUILA - Drugi dan vrha voditeljev držav skupin G8 in G5 ter Foruma velikih gospodarstev Soglasje na področju gospodarstva Razhajanja glede podnebnih sprememb Pogajanja v Dohi zaključiti do leta 2010 - Dvig temperature omejiti na dve stopinji Celzija - Tudi o Iranu, Severni Koreji in Bližnjem vzhodu L'AQUILA - Voditelji osmih industrijsko najbolj razvitih držav skupine G8 in najpomembnejših razvijajočih se držav ter Egipta, združenih v Forum velikih gospodarstev (Mef) so na včerajšnjem vrhu v L'Aquili dosegli dogovor o zaključku pogajanj v Dohi glede liberalizacije svetovne trgovine do leta 201, medtem ko ni bilo popolnega soglasja o ukrepih v zvezi s podnebnimi spremembami, saj je Kitajska že sporočila, da nekateri sklepi zanjo niso obvezujoči. Drugi dan srečanja v LAquili so se voditeljem držav skupine G8 (ZDA, Rusije, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Italije, Japonske in Kanade) pridružili voditelji najpomembnejših razvijajočih se držav skupine G5 (Kitajske, Indije, Brazilije, Mehike in Južnoafriške republike) in Egipta, pozneje pa še voditelji preostalih držav Foruma velikih gospodarstev (Avstralije, Indonezije in Južne Koreje). Voditelji šestnajstih sodelujočih držav so tako dosegli soglasje glede cilja, da se dvig povprečne globalne temperature omeji na dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo oz. koncem 18. stoletja. Najpomembnejša svetovna gospodarstva so tako pritrdila opozorilom znanstvene stroke, da je tak dvig skrajna zgornja meja, ki še omogoča relativno obvladljive posledice podnebnih sprememb. Soglasja glede konkretnih zavez, da bi ta cilj uresničili, pa zaenkrat ni, saj so se voditelji uskladili le glede tega, da (višino slednjih bi do leta 2015 podvojili) v raziskovanje in razvijanje takih tehnologij. Če je na področju podnebnih sprememb in okolja treba ugotavljati razhajanja, pa tega ni mogoče reči glede gospodarskega vprašanja. Skupini G8 in G5 ter preostale države skupine Mef so se namreč zavzele za zaključek pogajanj o nadaljnji liberalizaciji svetovne trgovine (t.i. kroga iz Dohe), ki z veliko težavami trajajo že osem let in so trenutno zastala, do leta 2010. Poleg tega so se udeleženci strinjali, da se je treba trenutne gospodarske krize rešiti s skupnimi politikami spodbujanja gospodarstva v posameznih državah, s pravnimi standardi in podpiranjem politik družbenega vključevanja. Potreben je namreč močan ponovni zagon gospodarstva, ki bo v nekaterih državah zahteval saniranje bančnega sektorja in obnovo sistema kreditiranja na zdravih temeljih. Voditelji držav skupine G8 pa so že v sredo zvečer v svoji izjavi poudarili odločenost za rešitev iranskega jedrskega vprašanja »po diplomatski poti«, Teheranu pa so dali do konca septembra čas, da odgovori na ponudbo za dialog z mednarodno skupnostjo. Izrazili so tudi »globoko zaskrbljenost« zaradi nemirov, ki so izbruhnili po iranskih predsedniških volitvah, ter oblasti v Teheranu pozvali, naj tujim diplomatskim predstavnikom omogočijo neovirano delo. Ameriški predsednik Barack Oba- Desno: voditelji držav skupin G8 in G5 se še razhajajo glede podnebnih sprememb Spodaj: Berlusconi in Obama pred začetkom včerajšnjega zasedanja ANSA ma je tudi predlagal vrh o jedrski varnosti, ki naj bi bil marca prihodnje leto v Washingtonu. Na vrhu, na katerem bi sodelovalo okoli 30 držav, bi govorili o tem, kako državam, kot je Iran, preprečiti dostop do jedrskega orožja. Voditelji G8 so včeraj tudi ostro obsodili severnokorejski jedrski poskus in izstrelitve raket, ki, kot so poudarili, ogrožajo mir in stabilnost ter predstavljajo kršitev resolucij Varnostnega sveta ZN. Pjongjang so pozvali, naj se odreče vsem jedrskim poskusom in izstrelitvam raket ter opusti svoj jedrski program. Na včerajšnjem vrhu so sprejeli tudi izjavo glede bližnjevzhodnega konflikta, v kateri so potrdili svojo popolno podporo oblikovanju dveh držav. Pravičen in trajen mir med Izraelci in Palestinci ostaja eden bistvenih ciljev mednarodne skupnosti, so zapisali v izjavi in pozdravili prve korak obeh strani v tej smeri, Izraelce in Palestince pa pozvali, naj hitro začnejo neposredna pogajanja o vseh odprtih vprašanjih. Pozvali so tudi k obnovitvi mirovnih pogajanj Izraela s Sirijo in Libanonom ter pozdravili ruski predlog mednarodne mirovne konference o miru na Bližnjem Vzhodu, ki naj bi še letos potekala v Moskvi. Dotaknili so se tudi razmer v Afganistanu in Pakistanu, pri čemer so pozdravili izboljšane odnose med državama. (STA+ANSA+CR) OKOLJE - Civitavecchia Delavci termoelektrarne proti Greenpeaceu CIVITAVECCHIA - Potem ko so v sredo pripadniki Greenpeacea zahtevali od voditeljev G8 ukrepe proti termoelektrarnam na premog, pa so včeraj delavci termoelektrarne v Civitavecchii okoljevarstvenike obtožili, da ne govorijo resnice, saj se pri proizvodnji elektrike s »čistim« premogom za 88% zmanjšajo emisije, v primerjavi s staro elektrarno pa so emisije CO2 nižje za 18%. bodo »oblikovali skupen cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2050«, vendar pa predvsem zaradi vztrajanja Kitajske, ki je v absolutnem obsegu že postala največji vir svetovnih izpustov, niso dosegli soglasja o 50-od-stotnem zmanjšanju. Države G8 so že v sredo izrazile potrebo po 50-odstot-nem zmanjšanju izpustov do leta 2050, pri čemer naj bi stare industrijsko razvite države svoje izpuste oklestile za najmanj 80 odstotkov. A, kot že rečeno, svojega soglasja Kitajska ni dala, pri tem pa sta se ji pridružili še Indija in Egipt. Glede podnebja je voditelje sodelujočih držav včeraj generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon kritiziral, češ da so v boju proti podnebnim spremembam sprejeli premalo zavez na srednji rok, pozval pa jih je tudi k tehnološki in finančni pomoči za države v razvoju. Po drugi strani je po mnenju ameriškega predsednika Ba-racka Obame do konference o podnebju, ki bo decembra v danski prestolnici Koebenhavn (zaradi tega se je vrha v L'Aquili udeležil tudi danski premier Rasmussen), še čas za premostitev razhajanj. Voditelji držav G8 in drugih sodelujočih držav pa so se strinjali z oblikovanjem globalnega partnerstva za razvijanje okolju prijaznih tehnologij, zato so se obvezali za pomenljivo zvišanje in koordinacijo javnih investicij POPOTRESNA OBNOVA - Prispevali bodo sredstva za obnovo zgodovinskih spomenikov »Veliki« posvojili spomenike Porušeno L'Aquilo so si včeraj ogledale tudi soproge prisotnih voditeljev na vrhu - »Zadnje dame« držali na »varni« razdalji »Zadnje dame« t. i. »prvih dam« niso mogle seznaniti s svojimi težavami ANSA LAQUILA - Voditelji držav skupine sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G8) želijo pomagati pri obnovi zgodovinskih spomenikov, ki so bili poškodovani v aprilskem rušilnem potresu. Odločili so se "posvojiti" uničene spomenike in financirati njihovo obnovo. Prva dama ZDA Michelle Obama se je odločila zbirati prispevke za restavracijo romansko-gotske cerkve Santa Maria Pa-ganica, ki sega v 14. stoletje. Francoska vlada je izrazila pripravljenost obnoviti cerkev Santa Maria del Suffragio v središču mesta, katere obnova bo stala predvidoma 6,5 milijona evrov, trajala pa štiri leta. Madrid bo financiral obnovo španske utrdbe, simbola mesta LAquila. Japonska vlada bo namenila šest milijonov evrov za restavracijo leta 1208 zgrajene cerkve Sant Agostino. LAquilo so si včeraj ogledale tudi soproge voditeljev, ki so medtem razpravljali o okoljskih problemih. 12 dam, med katerimi so bile Michelle Obama, soproga švedskega premiera Filippa Reinfeld, soproga britanskega premiera Sarah Brown, Indijka Gursharran Kaur in prva izmed petih soprog južnoafriškega predsednika Jacoba Zume, Kele Khumalo sta spremljal italijanski ministrici Maria Stella Gelmini in Mara Carfagna. Nekoliko proč od prvih dam pa se je zbrala skupina okoli deset žensk, ki so se poimenovale "zadnje dame". Protestirale so proti pogojem, v katerih živijo družine, ki so v potresu izgubile domove - okoli 24.000 jih še vedno šivi v šotorih. Možnosti, da bi svoje skrbi lahko izrazile soprogam svetovnih voditeljev pa niso dobile. / ALPE-JADRAN Sobota, 11. julija 2009 3 DEŽELNI SVET - V kratkem komisarji v vseh štirih gorskih skupnostih FJK Izredni komisar prvi korak na poti ukinitve briško-beneške skupnosti Neomajna drža predsednika Renza Tonda - Med protestniki Firmino Marinig, Hadrijan Corsi in Franka Padovan TRST - Briško-beneška gorska skupnost bo v kratkem (morda že avgusta) dobila izrednega komisarja, kar pomeni odločilen korak k njeni ukinitvi. Podobno usodo bodo doživele tudi preostale tri gorske skupnosti v Furla-niji-Julijski krajini. Ukinitev teh lokalnih ustanov je v deželnem svetu zahtevala in dosegla Severna liga z utemeljitvijo, da so gorske skupnosti povsem odvečna upravna telesa in da je treba na goratih območjih ovrednotiti vlogo občin. Predsednik Dežele Renzo Tondo pravi, da se ni podredil zahtevi ligašev, saj je ukinitev gorskih skupnosti sestavni del volilnega programa desne sredine. Proti komisarskim upravam (ta bo doletela tudi skupnost za Kanalsko dolino) in ukinitvi gorskih skupnosti so včeraj v deželnem svetu glasovali svetniki opozicije. Desne sredine ni prepričal niti včerajšnji poslednji protest županov, predsednikov in svetnikov gorskih skupnosti, ki ga je vodil Benečan Firmino Marinig. Svoj čas je bil župan v Špetru in predsednik beneške gorske skupnosti, danes pa vodi združenje gorskih skupnosti Uncem. Protesta sta se udeležila tudi aktualni in očitno zadnji predsednik skupnosti za Brda, Nadiške in Ter-ske doline Hadrijan Corsi in števerjan-ska županja Franca Padovan. Njena ma (ali protireforma) oškodovala gorata območja, ki v glavnem zelo močno čutijo posledice gospodarske in družbene zaostalosti. Zaradi tega so od deželne uprave zahtevali jamstva, da vlada FJK ne bo pustila na cedilu manj razvitih območij, ki segajo dejansko od meje s pokrajino Belluno vse do Nadiških in Terskih dolin. Odbornica Federica Seganti je obljubila, da Dežela ne bo pozabila na prebivalce goratih območij. To obljublja tudi Tondo, ki je doma iz Tolmeča in ki torej dobro pozna problematike teh krajev. Ligaši pravijo, da so gorske skupnosti dejansko izčrpale svojo vlogo in da je treba vsestransko okrepiti poslanstvo občin, zlasti manjših, ki so v veliki večini. Leva sredina glasno očita Ljudstvu svobode, da je tudi glede gorskih skupnosti Tondova koalicija podlegla zahtevam Bossijeve stranke. V bistvu se bo tudi tokrat zgodila upravno-politična praznina, ki je sledila in še danes sledi ukinitvi Kraške gorske skupnosti leta 2003. Proti ukinitvi gorskih skupnosti sta se opredelila tudi slovenska deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec. Izpostavila sta vlogo gorskih skupnosti v narodno mešanem okolju, kar skupnosti za Brda in Benečijo priznava tudi Deželna svetniika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič se včeraj nista »ujela« o prispevku beneškemu Inštitutu za slovensko kulturo. Na spodnji fotografiji pa neuspelo srečanje o usodi gorskih skupnosti v naši deželi prevzeli Pokrajini Trst in Gorica, ki glede Krasa delata vsaka po svoje. Edina svetla točka je Lokalna akcijska skupi-na-Kras. S.T. SLOVENSKA MANJŠINA Denar za šolo, ne pa za beneški inštitut TRST - Deželni svet je dokončno odobril prispevek 60 tisoč evrov za delovanje špetrske dvojezične šole. Gre dejansko za anticipacijo prispevka iz deželnega sklada za slovensko manjšino za tekoče leto, ki ga deželna vlada še ni razdelila. Na razdelitev čaka 900 tisoč evrov (od včeraj 840 tisoč) iz letošnjega ter iz lanskega proračuna. Skupščina je zavrnila predlog Igorja Gabrovca (SSk) za izredni prispevek 30 tisoč evrov Inštitutu za slovensko kulturo, ki ima sedež v Špetru v Benečiji. Med tistimi, ki so glasovali proti Gabrovčevemu predlogu, je bil tudi Igor Kocijančič (Mavrična levica). Njegov glas vsekakor ni bil odločilen. »Vem, da Inštitut za slovensko kulturo, še nima pravnih pogojev za dobivanje rednih prispevkov od države in Dežele FJK. Inštitut, ki je zaprosil za sprejem med primarne manjšinske ustanove, je za Benečijo edinstvena ustanova, ki bi po mojem zaslužila izredni prispevek. Proračunski popravek sem vložil na prošnjo vodstva Inštituta. Škoda, ker ni bil sprejet. Upam, da bo prošnja za prispevek doživela boljše čase. O tem vsekakor ne mislim spodbujati polemik,« pravi Gabrovec. »Cenim dragoceno vlogo in dejavnost Inštituta, javna uprava - v tem primeru Dežela - pa se mora pri razdeljevanju prispevkov dosledno držati zakonov in pravil. Beneški inštitut še ne izpolnjuje zakonskih pogojev za prispevke. Če bi se deželni svet odločil za prispevek, bi s tem ustvaril di-skriminacijski precedens,« utemeljuje svoje zadržanje Kocijančič. Deželni svet je nekoliko spremenil 21. člen zakona za Slovence. Gre v glavnem za formalne in ne za vsebinske spremembe. Deželna vlada si je premislila in ni spremenila vloge komisije FJK za slovensko manjšino. občina je sestavni del omenjene gorske skupnosti. Marinig in kolegi so pozvali Ton-dov odbor, naj za izredne komisarje (ali stečajne upravitelje, kot jih že imenujejo nekateri) imenuje sedanje predsednike, ki dobro poznajo probleme teh okolij. Zupani se bojijo, da bo ta refor- zaščitni zakon za slovensko manjšino. To je že tretja in najbrž zadnja »reforma« gorskih skupnosti pri nas. Pred osmimi leti so te ustanove doživele združitev, z izjemo Kraške gorske skupnosti, ki jo je tedanja Tondova uprava na zahtevo tržaške desnice dokončno ukinila leta 2003. Njene pristojnosti sta MITTELFEST - Vrsta dogodkov še pred uradnim začetkom Milan Kučan in Gianni De Michelis odpirata razpravo o sodobni Evropi i Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. ponuja zanimivo in kreativno delo na področju TRŽENJA K sodelovanju vabimo dinamične, komunikativne in ambiciozne kandidate/ke za področje trženja oglasnega prostora v časopisu Primorski dnevnik in drugih produktov naše agencije na obmejnem območju. Od kandidatov pričakujemo: - izkušnje na področju trženja oglaševalskega prostora; - obvladovanje dela z računalnikom MS Office in Internet; - odgovornost in urejenost; - vozniški izpit B kategorije. Kandidati, ki se na podlagi zgoraj navedenih razpisnih pogojev prepoznate, ste vljudno vabljeni, da pošljete svoj življenjepis - CV na e-mail naslov job@tmedia.eu s pripisom "trženje" in dovoljenjem o varstvu osebnih podatkov vskladuzzakonom 19G/2003. ČEDAD - Lech Walesa, Milan Kučan, Dimitrij Rupel, Gianni De Michelis, Petre Roman, Sergio Canciani, Toni Capuozzo, Italo Mos-cati, Piero Badaloni. To so le nekateri izmed številnih politikov, strokovnjakov za geopolitiko in novinarjev, ki bodo od ponedeljka, 13. julija, dalje v Čedadu sodelovali na posameznih srečanjih ciklusa »Pro-ve d'Europa« v sklopu letošnjega Mittelfesta. Čedajski kulturni festival, ki se bo uradno začel 18. julija, bo letos namreč obogatil pomemben institucionalni del. Enajst zanimivih konferenc oziroma forumov bo omogočilo bolj poglobljen razmislek o sodobni Evropi, tisti, ki je nastala po padcu berlinskega zidu, in o odnosih med posameznimi političnimi dejavniki v mednarodnem oziroma globaliziranem kontekstu. Ciklus »Prove d'Europa« bodo v ponedeljek odprli prvi predsednik neodvisne Republike Slovenije Milan Kučan, Gianni De Mic-helis, ki je bil med drugim med leti 1989 in 1992 tudi italijanski zunanji minister in dolga leta tudi evropski poslanec, generalni tajnik Izvršnega sekretariata Srednjeevropske pobude Pietro Ercole Ago in častna konzulka Nemške federativne republike Paola Nardini, ki bodo spregovorili na posvetu »Dalle rovine del Muro la nuova Europa«. Srečanje bo povezoval Lucio Caracciolo, direktor Limesa, docent ter strokovnjak za geopolitiko, novinar in esejist, začelo pa se bo ob 17.30 v cerkvi sv. Frančiška. Posvetu bo sledil (ob 21. uri) koncert berlinskega filharmoničnega godalnega kvinteta. Ljubitelji glasbe bodo lahko uživali ob kvalitetnih izvedbah skladb Dvoraka, Rossinija, Čaj-kovskega in Straussa. V sredo pa bo v ospredju položaj naše dežele v širšem evrop- skem prostoru oziroma njene perspektive na mednarodni ravni. Poleg Pietra Ercoleja Aga bodo spregovorili še strokovnjaki na področju mednarodnih in evropskih odnosov Dežele FJK Giuseppe Napo-li, Roberto Panizzo in Adriano Corao. Posvet se bo začel ob 17. uri in bo potekal v cerkvi sv. Frančiška. Ob 21. uri pa bo v gledališču Risto-ri predstava »Se potessi mangiare un'idea«. Gioele Dix bo predstavil lik in svet pokojnega kantavtorja Giorgia Gaberja (po rodu je bil iz Gorice, njegov pravi priimek pa Gaberščik). V petek, 17. julija, bodo na vrsti odnosi med evropskimi državami in Rusijo, precej pozornosti pa bo namenjeno tudi gospodarstvu. Na posvetu »La nuova Europa incontra la nuova Russia«, ki ga bo vodil dolgoletni dopisnik RAI iz Moskve Sergio Canciani, bodo med drugimi spregovorili Adriano Roccucci, direktor moskovskega ICE-ja Roberto Pelo, izvršni direktor oddelka za globalno transakcijsko bančništvo banke Unicredit Zao, vidni predstavniki javnih ustanov in podjetij iz Furlanije Julijske krajine in drugi strokovnjaki. Srečanje, ki se bo začelo ob 17.30 v cerkvi sv. Frančiška, bo uvedel podpredsednik deželnega odbor Luca Ciriani. Sledil bo koncert »TuttoStravinsky«. Politična predavanja se bodo nadaljevala tudi med uradnim delom letošnjega Mittelfesta. Protagonist otvoritvenega večera (18. julija, ob 18. uri, v cerkvi sv. Frančiška) bo bivši poljski predsednik in Nobelov nagrajenec za mir Lech Walesa. Od nedelje, 19. julija, do sobote, 25. julija, pa bo vsak dan ob 12. uri v kavarni San Marco srečanje na drugo temo. Govor bo na primer tudi o italijanskem Gladiu in spremembah, do katerih je prišlo v vzhodnoevropskih državah po letu 1989. (NM) 4 Nedelja, 12. julija 2009 ALPE-JADRAN / CELOVEC - Gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo Krepitev stikov v interesu obeh strani SGZ gostila predsednika koroške GZ Pacherja in generalnega direktorja GZS Milič-Hribarja CELOVEC - Na sedežu slovenske deželne banke Zveza Bank v Celovcu je bilo včeraj delovno srečanje med predsednikom Koroške gospodarske zbornice Franzem Pacherjem in generalnim direktorjem Gospodarske zbornice Slovenije Samom Miličem-Hribarjem. Gostiteljica srečanja je bila Slovenska gospodarska zveza (SGZ) na Koroškem, na njem pa so odprli nov list sodelovanja med obema zbornicama, saj uradnih stikov med najvišjimi predstavniki obeh zbornic ni bilo že nekaj let.Podpredsed-nik SGZ in hkrati predsednik UO Zveze Bank Feliks Wieser je izpostavil tudi aktivno in povezovalno vlogo SGZ na področju gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo. Tako Pacher kot Milič-Hribar sta izpostavila prednosti še tesnejšega sodelovanja med obema državama oz. Koroško in Slovenijo. Pacher je v zvezi z blagovno izmenjavo poudaril, da je Slovenija tretji najpomembnejši poslovni partner in da je v interesu vseh, da se sodelovanje med obema deželama še bolj razvija na različnih področjih, še posebej področjih kot so energetika, ekologija, izobraževanje. Hribar-Milič pa je izrazil prepričanje, da so s srečanjem v Celovcu sodelovanje še odkrepili in da so odprli nov list sodelovanja med obema zbornicama. Hkrati je opozoril tudi na vlogo Slovenske gospodarske zveze pri tem sodelovanju in s tem v zvezi tudi omenil delovanje slovensko-avstrijskega poslovnega kluba, katerega članica je tudi SGZ. Naloga tega je mdr. spodbujanje inovativnosti, pomoč slovenskim podjetjem pri prodoru na tuje trge ali širitev mreže predstavništev slovenskega gospodarstva v tujini in vzpostavitev prijaznejšega administrativnega in poslovnega okolja za tuje investicije. Podpredsednik SGZ Feliks Wieser je izrazil pričakovanje, da bo tesnejše sodelovanje - naslednji sestanek predstavnikov obeh zbornic naj bi bil že jeseni v Ljubljani - vodil do koristnih izsledkov na področju obnovljivih virov energije, prometnih povezav, izobraževanja v alpsko-jadranskem prostoru, načrtovanja skupnih pobud. Spomnil je še, da sodelovanje Slovenske gospodarske zveze z Gospodarsko zbornico Slovenije traja že kar nekaj let, marca leta 2001 pa sta organizaciji na Bledu podpisali sporazum o pristopu v polnopravno članstvo GZS. S tem so članom SGZ na Koroškem na razpolago vse informacije za podjetnike in udeležba na vseh strokovnih prireditvah in srečanjih. Ivan Lukan Srečanje gospodarstvenikov v Celovcu (z leve): generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Milič-Hribar, predsednik Koroške gospodarske zbornice Franz Pacher in podpredsednik Slovenske gospodarske zveze (SGZ) na Koroškem Feliks Wieser LUKA KOPER - Predsednik uprave o razmerah v pristanišču Veselko želi delo v petletnem mandatu opraviti profesionalno KOPER - Predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko je včeraj spregovoril o razmerah v Luki Koper in aktivnostih v prvih treh tednih vodenja družbe. "Prihajam iz gospodarstva in v gospodarstvu so moji edini izzivi, s političnimi pritiski pa se ne ukvarjam," je dejal Veselko, ki želi delo v petletnem mandatu opraviti na "profesionalen in posloven način". Poudaril je, da je ob nastopu funkcije predsednika uprave Luke Koper junija letos v družbi vladalo kaotično stanje. Časa za premislek in analizo si ni vzel, pač pa takoj začel z ukrepi. Imenovali so notranjega revizorja, omogočili začetek dela posebnemu revizorju družbe Pricewaterhou-seCoopers in sestavili "krizne ekipe" iz vrst zaposlenih, ki so med drugim preverile določne luške investicije in poslovanje družbe. Uprava se je tudi sestala z nekaterimi pomembnimi partnerji iz vrst ladjarjev, špediterjev in avtomobilskih proizvajalcev. Rezultati, ki so jih zbrali do zdaj, po njegovih besedah kažejo na "nesmotrno" zaposlovanje v zadnjih treh letih na področju individualnih pogodb. V letih 2007 in 2008 je družba okvirno 1,3 milijona evrov namenila za zunanje storitve in izvajalce. "Imeli smo lastne zaposlene, ki so gledali v zrak, storitve, ki bi jih lahko opravili sami, pa so izvajale zunanje službe," je pojasnil Vesel-ko. Poleg tega je Luka Koper sklepala po Veselkovem "škodljive pogodbe", s katerimi se je obvezala plačevati najemnine za zemljišča, ki niso bila v luški lasti. "Luka je na parcelah investirala. Tam imamo zdaj črne gradnje, za katere po nalogih inšpekcij plačujemo kazni," je opozoril Veselko. V prihodnje se bo po Veselkovih besedah treba odločiti, s katerimi investicijami nadaljevati, in izbrati tiste, "ki lahko v najkrajšem času začnejo ustvarjati prihodek". Glede na padec pre-tovora avtomobilov je po Veselkovem mnenju smiselno razmisliti o nadaljevanju gradnje garažne hiše. Nove upravne stavbe Luka po njegovem ne potrebuje. Nadaljevanje projekta izgradnje potniškega terminala, Luka ga je lani jeseni zastavila v sodelovanju s koprsko občino in Istrabenzom, pa Veselko ocenjuje pozitivno. Veselko poudarja, da je osnovna dejavnost Luke sicer pre-tovor, da pa "določeno zaledje v smislu dobrih zalednih povezav in terminalov mora obstajati, če želimo o Luki Koper razmišljati kot o nosilcu severno jadranske poti". "Vzpostaviti je potrebno zaupanje, urediti razmerja med posameznimi deležniki in začeti zmagovati," je o receptu za izhod iz težav dejal Veselko, ki Luko Koper v prihodnje vidi kot "prvo luko na severnem Jadranu" in najpomembnejšo vstopno točko za trge srednje in vzhodne Evrope. Gospodarska kriza je po njegovem za družbo lahko priložnost, da pritegne tovor, ki v zaostrenih razmerah "išče racionalizacijo". Na sestanku z ministrom Patrickom Vlačičem, ki je po njegovih besedah potekal korektno, sta si z ministrom "izmenjala zgodbe". Z ministrom naj bi se pogovarjala le o razmerah v družbi, o njegovi prihodnosti kot predsedniku uprave pa, tako Veselko, nista govorila. Sicer pa naj bi se z ministrom strinjala, da je ključnega pomena za razvoj pristanišča gradnja tretjega pomola, kakovostna železniška povezava z zaledjem in čimprejšnje sprejetje prostorskega načrta. (STA) Predlog sprememb zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj potrdila besedilo zakona o spremembah in dopolnitvah obstoječega zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Kot je povedal minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjan Zekš, gre za "manj zahtevne" spremembe in dopolnila, ki bodo izboljšala uresničevanje zakona. Spremembe bo sedaj vlada posredovala državnemu zboru v nadaljnjo obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku. Med spremembami, ki niso zgolj tehnične narave, je Zekš izpostavil določitev trajanja mandata dveh vladnih svetov - sveta za Slovence po svetu in sveta za Slovence v zamejstvu. Njun mandat doslej ni bil določen, vlada pa sedaj za oba predlaga petletni mandat. Največ popravkov se obeta delu zakona, ki govori o repatriaciji. Kot je dejal Zekš, je to dandanes sicer "povsem hipotetičen problem", a je bil pred tremi leti v zakon vključen zaradi izkušenj s Slovenci v Argentini in pa v drugih republikah nekdanje Jugoslavije. Ti so se namreč zaradi težke situacije v teh državah želeli repatriirati, a ni bilo vzpostavljenih mehanizmov za to. Mehanizmi v obstoječem zakonu so vzpostavljeni, vlada pa s predlaganimi popravki odstranjujejo ovire, ki bi lahko nastopili pri izvajanju določil zakona, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Na Hrvaškem trčila slovenski in hrvaški duhovnik ŠIBENIK - V Pakovem selu blizu Drniša v Dalmaciji sta bila v sredo v nenavadni prometni nesreči udeležena 43-letni slovenski frančiškan iz Portoroža in 66-letni župnik iz Drniša, lažje ranjen pa je bil 81-le-tni potnik v slovenskem avtomobilu, poroča današnji Jutarnji list. Ob tem dodaja, da sta oba duhovnika ranjencu dala blagoslov. Vozili duhovnikov sta trčili, ko se je hrvaški župnik v golfu peljal proti Šibeniku, njegov slovenski kolega pa se je v seatu pripeljal iz nasprotne smeri. Slednji se je pred trčenjem pravilno ustavil na križišču proti Miljevcem in tamkajšnjemu frančiškanskemu samostanu na otočku Visovac na reki Krki. Slovenski voznik je potem zavil levo in odvzel prednost hrvaškem župniku, opisuje zagrebški tednik. Po trčenju so se v seatu odprle zračne blazine, ki so lažje poškodovale potnika. Slednjega so v šoku prepeljali v bolnico v Šibeniku. PD NA SPLETU - Stara in nova anketa Večina proti mesečnim in tedenskim vinjetam Po pričakovanju je anketa na spletni strani Primorskega dnevnika o spremenjenem sistemu plačevanja cestnin v Sloveniji z mesečnimi in tedenskimi vinjetami naletela na razmeroma precejšnje zanimanje. Tudi rezultati so več ali manj pričakovani. Velika večina (dve tretjini) se z novim načinom plačevanja cestnin ne strinja, kar si lahko razlagamo s tem, da je bilo prej za šestmesečno vinjeto plačati le 5 evrov več kot stane zdaj mesečna (35 oziroma 30 evrov). Dobra tretjina se s slovenskimi vinjetami strinja, zelo malo pa je tistih, ki o tem nimajo mnenja ali o stvari ničesar ne vejo. 29 % 65 % 2 % 4 % 59 - Da ] 6 - Ne vem I 9 - Mi je vseeno 128 - Ne A < L■■ i-r-i rvi www.primorski.eu Danes pa na spletni strani www. primorski.eu začenjamo z novo anketo, ki zadeva probleme, s katerimi se sooča Športno združenje Bor, predvsem kar zadeva kritje stroškov za objekte na Stadionu 1. maja. Novo vprašanje se glasi: Ali je wellness center prava rešitev za ohranitev Stadiona 1. maja? Možni odgovori pa so Da, Ne, Ne vem, Me ne zanima. IN MEMORIAM - V Kranju zadnje slovo od Aleksandra Ravnikarja Odšel tovariš in prijatelj Včeraj smo se na pokopališču v Kranju poslovili od prezgodaj preminulega Aleksandra Ravnikarja, Sandija, kot smo ga mnogi prijatelji poznali tudi v našem zamejstvu. Sandi Ravnikar je bil na zadnjih volitvah izvoljen v slovenski Državni zbor, v javnem življenju pa je bil dejaven vseskozi. Leta 1988 je bil tudi podpredsednik slovenskega parlamenta, tedanje Skupščine socialistične republike Slovenije. Ves čas je bil dejavnen tudi v domači občini Kranj, pred izvolitvijo za poslanca v lanskem letu pa je daljšo dobo delal v gospodarstvu, prej kor direktor Iskra Commerce, potem kot direktor podjetja Ljubljanske tržnice. Mnogim iz moje generacije pa bo Sandi ostal v spominu predvsem kot predsednik komisije za mednarodne odnose pri nekdanji Zvezi socialistične mladine Slovenije. To obdobje je bilo sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja in je bilo eno najplodnejših v sodelovanju med mladimi iz Slovenije in našega za- Aleksander Ravnikar mejstva. Sandi je bil eden tistih, tedaj mladih, še danes pa redkih slovenskih politikov, ki so vprašanje sodelovanja s Slovenci izven meja in tudi obmejnimi regijami nasploh, vzeli zares in razumeli v globino. Njegov pristop je bil vselej temeljit in konkreten, bil je človek izjemne energije in človeških vrlin. Desetine naših tedanjih mladincev, med katerimi sem bil tudi sam, so bile po njegovi zaslugi tako ali drugače vključene v izobraževalne in družabne dejavnosti na relaciji matica-zamejstvo, to je bil čas obnove delovnih akcij in mladinskih delovnih brigad. Vodstvo Republiške konference ZSMS je bilo pogosto v gosteh na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji, njegov predznak je bila idejna širina, plodno pa je bilo tudi sodelovanje z italijanskimi mladinskimi organiizacijami. Za vsem tem je stal Sandi s svojo pre-močrtnostjo, načelnostjo, znanjem in vedrim značajem, zaradi katerega je imel tudi med nami veliko prijateljev. Potem smo mladi odrasli, poti mnogih so šle v različne življenjske smeri. A v vsakomer od nas je ostalo veliko tega, kar nam je dal Sandi. V življenju je ohranil poseben čut za vprašanja manjšin in sodelovanje s sosednjimi deželami, njegov prihod v Državni zbor bi tudi s tega vidika gotovo doprinesel veliko dobrega, o tem sem globoko prepričan. Usoda je, žal, hotela drugače. Pozdravljen, dragi Sandi, tovariš in prijatelj, tudi v zamejstvu te bomo pogrešali mnogi! Dušan Udovič / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 11. julija 2009 5 ŽARIŠČE Nenaden rekvijem za nedolžne David Bandelj Navaden torek v navadnem juliju, morda nekoliko nenavadno deževnem. Žena v postelji z vročino, s šestmesečnim sinom jo zato pustiva počivati in sva v dnevni sobi, v vsakdanjem »otroškem« opravilu: odkrivanju novega sveta. Kako čudno namreč zveni, ko malo bitje z vprašujočim pogledom zre na stvari, ki so tebi čisto vsakdanje ali ko se z navdušenjem privleče do kupa starih časopisov in jih nato čisto po svoje »prebere« ali odkrije svojo najljubšo igračo v starem in pokvarjenem daljincu ... Dejansko si v takih trenutkih prisiljen ponovno odkrivati svet, ki ga že poznaš in gledati na vse z drugačnimi očmi. Ko mulc po zase nedvomno napornem dvournem »odkrivanju« zadrema, me prešine, da predvajajo po televiziji pogreb petnajstih žrtev nesreče na železniški postaji v Viareggiu in pokukam na prvi italijanski kanal. Tam me zbode v oči (in dušo) množica petnajstih krst, še najbolj tista trojica, kjer počivata mama med dvema majhnima belima krstama svojih sinov. Oče se bori s smrtjo, tretji sin, ki je edini preživel nesrečo pa . Čas se zaustavi, uspem zaznati. Pogled mi za trenutek počije na spečem sinčku, nato gre spet na televizijo, kjer kamere večkrat prikažejo trojico krst . Od nekod privrejo solze in tisoča vprašanja, medtem ko škof iz Lucce ome- nja v pridigi, da ne gre za katastrofalno naključje. Pustimo kroniko, ki je že preveč tragična, raje se obrnimo na vprašanja o smislu takih smrti. Ni odgovora. O smislu tako kratkega življenja. Ni odgovora. O ranah, ki bodo prizadele majhnega otroka, ki je v trenutku ostal brez družine. Tudi tu odgovora ni. Tolaži me - vsaj začasno - dejstvo, da Bog ima svojo logiko, ki je mi ne bomo uspeli nikdar razumeti in da se vse dogaja z nekim smislom, četudi tega ne vidimo in se nam zdi dejansko pravi absurd. Pa kaj. V sveti jezi se obrnem Nanj in ga vprašam, kakšen Bog pa si, če take stvari dopuščaš? Ni odgovora. Pravzaprav ga ne vidim. Dokler . ... Dokler se mali orkan, ki je doslej dremal, ne prebudi in začne ponovno odkrivati svet in s svojimi nam odraslim nerazumljivimi zvoki izražati veselje, navdušenje, žalost, prošnjo . Kdo je rekel, da se ne moremo naučiti novega jezika v »zrelih« letih? Najtežje je razumeti jezik otrokovih čustev, ki jih kažejo čisto po svoje. Kajti ni enostavno od njih zvedeti, da »baa« pome- ni pozitivno zadevo, »ghaaa« izraža prošnjo, »ta-ta« pa morda pomeni navdušenje . Pravim morda, ker ti nihče ne potrjuje domnev in je dejansko ukvarjanje z otroki ena izmed najriskantnejših in najbolj pustolovskih naložb za prihodnost. Zakaj? Ker nihče ne ve, če se bo kdaj tista prihodnost zgodila. Žal so otroci ljudje, podvrženi stalnemu toku minevanja, ki včasih koga nepričakovano zagrabi, prej ali slej pa zagotovo vsakega izmed nas. Ker je maksimalen trud, da otrokom nudiš smerokaze v življenje več vreden kot vse. Prav zaradi relativnosti časa. Ker ni pomembno, ali te bo otrok preživel, kar je seveda naravno, ali ga boš izgubil prej in to bolečino prenašal vse življenje, ali ga ne boš nikdar videl zrasti v moža. Pomembno je le to, kar mu daš. Pomemben je tvoj nasmeh, ko mu uspe epohalno dejanje, kakor je npr. to, da dvigne glavo, da se prvič nasmeje, da prvič prime predmet v roko, kaj šele, ko se prekobaca ali shodi . Pomembno je to, da ko začenja hoditi v svet ve, da si za njim in ga spodbujaš. Pomembno je, da mu ne greniš življenja. Ker so otroci bitja, ki odrasle potrebujejo, a jih nalagajo s tako odgovor- nostjo, ki je večja od vesolja ... In počasi začenjam uvideti, da ni smrti in tragedije, ki bi to premagala. Največja tragedija je zapuščenost in ranjenost ranljivih ... Svet je že itak tragičen sam po sebi, naša naloga pa je ta, da zagotovimo svojim otrokom možnost, da bodo zrasli. Pa če se bo to zgodilo ali ne. Gledam še enkrat po ekranu tisti dve mali beli krsti in se sprašujem, kaj sta imela Luca in Lorenzo od življenja ... Morda sta imela starševsko ljubezen. Morda sta bila ljubljena. Morda sta s svojo meteorsko prisotnostjo vzbudila v svojih starših in znancih pravo, notranjo srečo. Morda bo njun brat Leonardo poleg ran, dobil moč za življenje iz tega dogodka. Morda sta s svojo smrtjo nagovorila marsikoga, da je življenje krhko in da je nujno pravilno izkoristiti tisti znani carpe diem . So stvari, ki se dogajajo s smislom, tudi če so tragične. Predvsem s smislom za tiste, ki preživijo. Pogovora o tej temi ne bo nikdar zmanjkalo, vem. Toda bodi zaenkrat dovolj. Ker neki znani glasovi »buaaa, ghaaa, ta-ta-ta« kličejo k res pomembnim stvarem. KULINARIČNI KOTIČEK Istrski fuži s kokošjo omako Danes niso več v modi, nekoč pa so bili fuži s kokošjo omako obvezna istrska praznična jed, še zlasti v velikonočnem času. Fuži, kako se bo že reklo v lepi slovenščini tej tipični istrski testenini? Kdo bi vedel...Vsekakor jih v marketu dobite pod imenom »garganelli« in v Italiji so še kar razširjeni. Istrske gospodinje so jih seveda delale same doma, in v marsikateri gostilni, še zlasti v notranjosti Istre, jih najdemo s sicer bolj »nobel« zabelo, po navadi z maslom in s tartufi. Glavna sestavina za omako je bila stara kokoš, ki je že opravila svojo vlogo nesnice in torej ni bila več koristna. Nobeni istrski gospodinji ne bi padlo na pamet, da zavije vrat mladi nesnici, ki ji vsak dan podari sveže jajčke. Še manj pa petelinu, ki je bil gospodar kokošnjaka. In ker so stare kokoši, kot vemo, dokaj žilave, je bilo treba omako kuhati več ur. Na štedilniku na drva seveda, ki omogoča počasno vretje, med katerim se tudi žilavo kokošje meso omehča, spusti svoje sokove, medtem ko postane omaka vedno bolj lepljiva, gosta, zlato rjave barve. Za to staromodno omako potrebujemo: 1 kokoš, večjo čebulo, 2 stroka česna, žlico paradižnikove mezge, žlico svinjske masti, žlico olivnega olja, rožmarin, žajbelj, šetraj, če ga imate, kozarec belega vina, sol in poper. Kokoš si damo razrezati na manjše kose, čebulo in česen sesekljamo in ju pražimo na maščobi po možnosti v lončeni posodi. Ko se čebula rahlo obarva, dodamo koščke kokoši, vino, paradižnikovo mezgo in kolikor je potrebno vode. Dodamo tudi dišavnice. Vse skupaj kuhamo na zelo nizkem ognju več ur, dokler se meso ne omehča, omaka pa postane lepljiva in zlatorjave barve. Odstavimo z ognja in pustimo, da počiva do naslednjega dne. Fužov ne bomo delali doma, kupi- li bomo »garganelle«, ki so jim na moč podobni, jih skuhali v slanem kropu in zabelili z omako, ki smo jo pripravili dan prej in zadnji moment segreli. Tudi krompirjevi njoki se zelo dobro podajo k tej omaki. Fuži pa so primerni tudi za druge omake, ne samo za maslo in tartufe, tudi z omako iz merjasca ali srnjaka so odlični. Edino eno pripombo še: nikoli jih ne ponudite s parmezanom ali kakim drugim nastrganim sirom. V Istri namreč parmezana niso poznali, njihov ovčji sir pa ni bil za strganje. Torej, k tej jedi sir ne sodi. Dober tek! Ivan Fischer UMETNOST Dalijeve grafike na Bledu BLED - Od 10. julija do 15. novembra bo na Pristavi na Bledu na ogled razstava grafičnih del Salva-dorja Dalija (1904-1989). Na razstavi bo prvič v Sloveniji na ogled preko 200 grafičnih listov iz dveh najobsežnejših Dalijevih opusov: Biblie Sacre in Božanske komedije. V Dalijevem obsežnem opusu je grafika področje, ki je njegovo umetnost približala širšemu krogu ljubiteljev umetnosti. Njegov grafični opus šteje okoli 1700 grafičnih listov v različnih grafičnih tehnikah: jedkanici, gravuri, lesorezu, litogra-fiji in mešani tehniki. Grafična dela so večinoma nastajala v serijah in izhajala v grafičnih mapah, grafika pa je bila za Dalija tudi odlična priložnost za ilustriranje literarnih del. KOPER - Središče Rotunda Od danes do nedelje 19. Draga mladih KOPER - Danes se v Kopru začenja 19. srečanje Draga mladih, med organizatorji katere je tudi društvo Mladi v odkrivanju skupnih poti iz Trsta. Srečanje je namenjeno mladim (od zadnjih letnikov višje šole dalje) iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Program se bo začel popoldne s sprejemom udeležencev v Središču Rotunda na Destradijevem trgu 11, v nekdanjih koprskih zaporih, oz. samostanu sv. Ane. Ob 18.00 bo izlet z barko, ob 21. uri pa otvoritveni večer s svetovno znanim snovalcem bark Japcem Jakopinom. Letošnja glavna tema je namreč inovativnost in ustvarjalnost. Mladi so zato tudi na prvo okroglo mizo, ki bo jutri dopoldne ob 10. uri, povabili goste iz sveta umetnosti in znanosti: svojo pot do uveljavitve lastnih kreativnih zamisli bodo pripovedovali pevka Tinkara Kovač, gledališki igralec Gregor Čušin, inovator Peter Florjančič - ki se ponaša s preko 400 izumiteljskih patentov - in znanstvenik s področja umetne inteligence Jure Leskovec. Jutri popoldne bodo na vrsti delavnice (kanuji, potapljanje, gledališka, debatna, izdelava robotov, kulinarična), zvečer pa družabni istrski večer Etnoistra v Šmarjah pri Kopru. Draga mladih se bo zaključila v nedeljo z okroglo mizo »Ali mladi lahko uveljavimo svoje ideje?«. Na njej bodo predstavniki raznih skupin (predstavnik iz zamejstva bo Ma-tia Mosenic) predstavili mnenja udeležencev Drage mladih. Vstop na okrogle mize in debate Drage mladih je prost, za izlet z barko, delavnice, obroke ter morebitno prenočišče pa je potrebna prijava preko spletne strani HYPERLINK "http://www.dra-gamladih.org" www.dragamladih.org. PISMA UREDNIŠTVU Dvojezičnost Glede na temo o dvojezičnosti, ki je sprožil g. Ferluga in na katero je odgovorila direktorica potovalnega urada Aurora Divna Čuk, bi želel izpostaviti le nekaj ugotovitev nenazadnje, ker mi je ta problematika že od nekdaj zelo pri srcu. Strinjam se z oceno o kompleksnosti, ki je ne gre zanemariti in predvsem potrebi po resnem in kostruktiv-nem pristopu, kjer ne sme biti prostora za površnost in demagogijo, še manj pa za medsebojno obračunavanje. Ob vseh teh predpostavkah pa ne gre zanemariti še ostale elemente, in sicer in pri-mis dejstvo, da je še vedno premalo (čeprav vedno več) posameznikov, podjetnikov itd., ki sproščeno in naravno doživljajo slovensko pripadnost z raz-noraznimi možnimi prijemi. Znamo sicer biti odlični in odločni Slovenci znotraj naših društev, nekoliko manj pa v širši javnosti, kjer so nam na razpolago dvojezične izkaznice, okenca za dvojezično poslovanje z javnimi uradi, vsakovrstni dvojezični obrazci itd. Seveda pri vsem tem ne potrebujemo herojev, a le ozaveščene in suverene italijanske državljane slovenskega jezika. Stvari seveda se ne da spremeniti v kratkem času, saj se vsi zavedamo, da še danes plačujemo davek večdesetletnega pritiska, posebno v mestu Trst in videmski pokrajini. Važno pa je, da gradimo dan za dnem vedno bolj prijazno ozračje in se spodbujamo v smeri sproščenega uveljavljanja naše prisotnosti, kar seveda ne sme bremeniti in mislim, da ne bremeni naše poklicne uspešnosti in poslovnih pravil. Ob vsem tem kar znamo biti znotraj nas samih v smislu zavedanja lastne identitete, pa ne za-nemarjajmo niti zunanje podobe, nekako vidnega pokazatelja določene stvarnosti. Že javno izobešen dvojezični urnik poslovanja trgovskega obrata je lahko znak neobremenjenega pristopa, kaj pa še ostali zunanji napisi. Livio Semolič Rubije V rubriki »Stare slovenske rodbine« na Tržaškem gospod Oblak domneva, da bi bila vas ali za-sedek Rubije v Briščah ali kje blizu. V zvezku »Curatia S.pelagii liber annotatio-nes defunctoruj« zasledimo sledeče: 1672 1 9bris Joannes pertout ex Rubia sepultus cimiterio comuni S.Pelagii. Iz tega se domneva, da se je zaselek Ru-bije nahajal pod šempolajsko faro, če ne bi moža pokopali drugje, morda po priimku v Nabrežini. Aleš Pertot EVRO 1,3990 $ +0,64 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. julija 2009 valute evro (povprečni tečaj) 9.7. 8.7. ameriški dolar japonski jen 1,3990 130,05 1,3901 131,02 ruski rubel 9,5575 44,5200 68,1450 9,4984 44,1250 67,9620 danska krona 7,4469 7,4469 0,86495 švedska krona 10,9785 9,0740 11,0600 9,077 češka krona 25,933 26,047 estonska krona 15,6466 275,00 15,6466 poljski zlot 4,3548 1,6182 4,3738 avstralski dolar 1,7831 1,9558 1,7728 romunski lev 4,2142 3,4528 4,2178 3,4528 latvijski lats 0,6997 2,8025 0,7000 2,7686 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3450 7,3430 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 9. julija 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,296 LIBOR (EUR) 0,588 LIBOR (CHF) 0,1816 EURIBOR (EUR) 0,647 0,51 1,985 1,992 1,235 0,385 0,5016 1,018 1,241 1,475 1,4212 0,8016 1,436 ZLATO (999,99 %%) za kg 1 [ 20.918,58 € +64,23 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 9. julija 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,77 -0,71 KRKA 65,55 -0,58 -1,27 MERCATOR 22,45 154,35 -2,38 TELEKOM SLOVENIJE 151,58 -2,26 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 29,53 DELO PRODAJA - -0,40 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,35 -0,87 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO 37,39 -0,19 PROBANKA - - SAVA 238,72 -0,40 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 88,00 18,90 -6,38 -0,26 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 9. julija 2009 +1,16 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,185 4,59 -0,67 +0,27 BANCO POPOLARE 4,88 +1,09 BCA POP MILANO 3,79 -1,69 ENEL 3,25 16,01 -0,54 FIAT 6,71 +0,50 +2,13 GENERALI 9,72 13,95 -0,61 +0,43 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,19 +2,69 LUXOTT1CA 14,38 +0,60 +1,05 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,85 8,24 +0,39 +1,10 PIRELLI e C 0,23 +4,56 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 16,45 +2,07 +3,33 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,23 +2,45 TENARIS TERNA 0,96 9,02 +0,95 +3,09 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,33 0,26 +0,75 -3,49 UNICREDIT 8,77 1,70 +1,97 SOD NAFTE (159 litrov) 1 1 60,47 $ +0,10 IZBRANI BORZNI INDEKSI 9. julija 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.016,46 979,49 -0,81 -0,88 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.792,47 +3,22 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 249,15 +0,12 +0,32 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 14.327,77 2.364,81 +0,20 +1,48 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 8.191,48 1.419,97 +0,16 +0,60 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 884,35 921,14 4.630,07 +0,54 -0,94 +1,26 CAC 40, Pariz 4.158,66 4.158,66 3.025,94 1.975,39 +0,45 +0,54 -0,51 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 890,5 2.313,87 +0,92 +0,98 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.291,06 2.307,61 17.790,59 3.123,03 13.757,46 -1,37 +2,11 +0,39 +1,37 -0,08 6 Petek, 10. julija 2009 1 9 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu PREFEKTURA - Seja deželnega observatorija za kreditiranje Padec posojil družinam Vprašanje časovnih rokov bank Člani observatorija o gospodarskem položaju v prvem letošnjem trimesečju V prvem trimesečju letošnjega leta je bila v Furlaniji-Julijski krajini stopnja kreditiranja družin s strani bank 2,5-odstotna, kar je sicer v rahlem porastu v primerjavi s koncem lanskega leta, a dobrih deset odstotkov manj kot pred dvema letoma, ko je bila stopnja kreditiranja 13-odstotna. Kar zadeva kreditiranje podjetij, je slednje v nasprotju z vsedržavnim trendom v rahlem porastu, njegova stopnja v prvih treh mesecih letošnjega leta pa znaša 5,4 odstotka, medtem ko je bila v zadnjem lanskem trimesečju 4,4-odstotna. To so podatki deželnega observatorija za kreditiranje, katerega člani so se včeraj dopoldne zbrali na seji na tržaški prefekturi, da bi preverili položaj v prvem letošnjem trimesečju. Organ, ki ga je pred časom ustanovila italijanska vlada z namenom, da preverja in ocenjuje gospodarsko stanje in ki je bil umeščen v aprilu, sestavljajo predstavniki prefekture in ustanov, kot so Trgovinska zbornica, Banka Italije, finančna straža, zveza bank Abi in predstavniki stanovskih gospodarskih organizacij. Vsebino včerajšnjega zasedanja je novinarjem obrazložil tržaški prefekt Giovanni Balsamo, ki je ob že omenjenem ugotavljanju stopnje kreditiranja družin in podjetij poudaril vprašanja, ki so jih člani observatorija obravnavali na dosedanjih srečanjih. Pod drobnogled so vzeli predvsem časovne roke, v katerih banke obravnavajo prošnje za kreditiranje in ugotovili, da je treba najti stične točke med zahtevami podjetij in zahtevami bank. Glede tega je pre-fekt Balsamo napovedal bližnje oblikovanje protokola, ki bi zagotavljal objavo srednjih časovnih rokov posameznih bank, tako da bi podjetja lahko izbrala denarni zavod, ki nudi najboljše pogoje. Poleg tega bi omenjeni protokol omogočil tudi oblikovanje standardne dokumentacije, ki bi jo banke zahtevale od podjetij in posameznikov, ki prosijo za kreditiranje. Observatorij se je ukvarjal tudi z vprašanjem izplačil javnih uprav in ustanov podjetjem. Furlanija-Julijska krajina je med tistimi italijanskimi deželami, kjer je tako izplačevanje najhitrejše, kljub temu pa observatorij poziva vse javne uprave in ustanove, naj čim hitreje (v roku 30 dni) poskrbijo za izpeljavo potrebnih postopkov in izplačevanje denarja. Člani observatorija pa bodo državni vladi posredovali tudi nekatere predloge, ki so izšli iz včerajšnje seje. Omeniti gre predvsem možnost sprejetja ukrepa, ki bi podjetjem, katerim javne uprave dolgujejo kredite, omogočil koriščenje le-teh preko za to določenih bank, katerim bi javne uprave namenile potrebne vsote. Drug predlog pa se nanaša na družine oz. na možnost, da bi slednje lahko odlašale s plačevanjem obrokov pri vračanju posojil bankam, prav tako pa bi zavod Inps delavcem v dopolnilni blagajni lahko predčasno izplačeval denar. Po drugi strani pa so na seji tudi ugotovili, da je pojav pranja denarja in oderuštva v FJK zelo omejen in da je glede tega naša dežela »zdrava«. V prvem trimesečju letošnjega leta so namreč zabeležili le pet posegov sodne policije, ki je aretirala dve osebi, druge tri pa ovadila na prostosti za kazniva dejanja, ki so vsekakor obsegala manjšo količino denarja. Zabeležili so tudi en sam primer prekoračitve pooblastil, medtem ko je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta le štirinajst pritožb podjetij oz. posameznikov na račun domnevno spornega ravnanja bank v zvezi z njihovimi prošnjami za posojilo. Pritožbe na koncu tudi niso bile sprejete. (iž) Člani observatorija za kreditiranje bodo italijanski vladi posredovali tudi nekatere predloge KROMA KMETIJSTVO - Pobuda Gabrovca in nekaterih svetnikov večine Denar za proseške vinograde naj bi vključili v proračun 2010 Finančna postavka za začetek obnavljanja nekdanjih terasastih vinogradov pod Prosekom in Kontovelom, od koder izhaja znamenita vinska sorta Glera oz. Prosecco-Prosekar, bo vključena v prihodnji finančni zakon FJK. To zagotavlja Tondova deželna uprava, ki je prosila za umik dopolnila, s katerim bi vključili že v sedanje proračunske spremembe podporo pol milijona euro za ta ambiciozen načrt. Popravek je predložil Igor Gabro-vec (SSk), skupaj s Francom Baritussiom (desna sredina) in z nekaterimi svetniki Severne lige. »Amandma ni imel finančnega kritja, vendar smo želeli predlagatelji na- meniti političen signal upravi, ki je tržaškim vinogradnikom obljubila konkretne posege v korist vinogradništva in na splošno kmetijstva na Krasu«, pravi Gabrovec. Njegov predlog je užival politično prečno podporo v deželnem svetu, kar je dobra popotnica za prihodnji finančni zakon. »Kraški vinogradniki ne nasprotujejo načrtu, so pa deželni upravi FJK, pobudnikom konzorcija Doc Prosecco in samemu kmetijskemu ministrstvu postavili nekaj jasnih pogojev, ki jih morajo vsi omenjeni subjekti resno upoštevati«, poudarja Gabrovec in utemeljuje zahtevo, da v zameno za tržno izkoriščanje bogate proseške znamke, ki je danes v Venetu in Furlaniji vredna skoraj 100 milijonov steklenic letne proizvodnje, Dežela in država vendarle omogočita načrtovanje in financiranje obnove nekdaj že obdelanih površin na kraških obronkih nad morjem. »Prav tako si kmetovalci in vinogradniki na Tržaškem pričakujejo, da bo Dežela omejila negativne posledice zaradi določitve zaščitenih območij SIC-ZPS. Prvi korak v to smer je vsekakor birokratska poenostavitev vseh postopkov in takojšnje sprejetje upravnega načrta za zaščitena območja, ki se že predolgo vleče in s tem podjetne kmetovalce spravlja v obup«, je še dejal Gabrovec. AGRARNA SKUPNOST Vladimir Vremec novi predsednik Vladimir Vremec (na sliki) je novi predsednik Agrarne skupnosti. Po občnem zboru, ki je bil konec junija v gledališču F. Prešerna v Bo-ljuncu in na katerem so tudi izvolili nove člane upravnega odbora, je bila v torek seja novega odbora. Na njej so porazdelili funkcije med novoizvoljenimi člani upravnega odbora in imenovali novega predsednika, ki je nasledil Marka Legišo. Nov upravni odbor sestavljajo sledeči člani. Predsednik je Vladimir Vremec, tajnik je Tomaž Fabec, blagajnik je Aleksander Žagar, podpredsedniki so Walter Mi-lič, Walter Romano, Claudio Ster-gonšek in Danjel Suligoj. Koordinator je Karlo Grgič, medtem ko so odborniki Marko Legiša, David Malalan, Adam Pahor in 29 predsednikov ju-sov-srenj. V nadzornem odboru so Silvester Metlika, Marko Milkovič, Damjan Pertot, Guerrino Strain in Ivan Vidali. Spomnimo naj, da se je občnega zbora udeležilo mnogo uglednih gostov. Med temi so bili član ustavnega sodišča Paolo Grossi, podpredsednik Državne konzulte skupne lastnine in predsednik koordinacije skupne lastnine dežele Emilije-Romagne Michele Fillipini ter predsednik Srenjskih konzorcijev Kanalske Doline in izvedenec na davčnem področju skupne lastnine Martino Kraner. PREISKAVA - Ukradeni spisi Občinskemu arhivu bodo vrnili 150 dragocenih dokumentov Karabinjerji iz Benetk so izsledili posebnega zbiratelja, ki je preko raznih kanalov, vključno s spletno tržnico eBay, prodajal ukradene zgodovinske dokumente. 60-letnik iz Pordenona je skrival zelo bogato knjižnico s pergamenti, rokopisi, starodavnimi statuti in pismi iz obdobja od 13. do 19. stoletja. Skupna vrednost 7800 izredno zanimivih spisov znaša po prvih ocenah vsaj 1,2 milijona evrov. Vse je bilo ukradeno, gradivo je prihajalo iz raznih arhivov severne Italije. Okrog 150 starih dokumentov pripada zgodovinskemu arhivu Občine Trst. Pordenončana so kazensko ovadili zaradi prikrivanja in prodaje ukradenega blaga. Primer obravnavajo karabinjerji beneškega oddelka za zaščito kulturne dediščine (oddelek deluje pod okriljem ministrstva za kulturo). Poveljnik Salvatore Distefano je povedal, da so med pregledovanjem 7800 dokumentov naleteli tudi na stare rokopise, pogodbe, statute in sporočila iz Trsta in okolice, na njih je žig zgodovinskega arhiva tržaške občine. Pojasnil je, da je gradivo izginilo iz arhiva v teku let, ne vse naenkrat. »Zbiratelj« je skušal gradivo prodati naprej, preko interneta in drugih kanalov. »Ko se bo preverjanje končalo, bomo spise povrnili arhivom,« je dejal Distefano. Ostali dokumenti prihajajo iz Veneta, Milana, Genove, Vidma in Pordenona, v preiskavi pa je sodeloval državni arhiv iz Tre-visa. Gradivo vključuje tudi srednjeveške kupoprodajne pogodbe, zapisnike zasliševanj garibaldinskih ujetnikov in napoleonske upravne akte. (af) SAMATORCA - Poškodovan zvonik cerkve sv. Urha Strela je udarila Sredi torkove nevihte sta padla na tla križ in kamnit podstavek V torek popoldne je na Krasu divjala nevihta, ki je v Samatorci povzročila škodo na vaškem zvoniku. Nenadoma je namreč udarila strela, ki je poškodovala streho in zvonik, s slednjega pa sta padla na tla križ in njegov kamnit podstavek. Zgodilo se je nekaj ur pred kulturno prireditvijo v cerkvi sv. Urha. Zgoniški župnik Jože Markuža, ki skrbi tudi za samatorsko cerkev, je v teh dneh sporočil novico zavarovalnici, na potrebna popravila pa bo treba še nekoliko počakati, najprej mora steči ustrezni postopek. Zvonik s tremi zvonovi je seveda last župnije, ki je pristojna za popravila. Župnik je ob tej priložnosti povedal, da je cerkev sv. Urha precej starejša od napisa na vhodu, ki navaja letnico 1740. »Tedaj so cerkvico povečali, stala pa je že veliko prej,« pravi gospod Mar-kuža. Po njegovem je cerkev gotovo stara vsaj petsto let, saj jo omenjajo že dokumenti s 15. stoletja. Nazadnje so jo obnovili pred nekaj leti, zdaj pa bo potreben nov poseg. (af) Križ se je znašel na tleh KROMA / TRST Petek, 10. julija 2009 7 REPENTABOR - Seja občinskega sveta Imenovanje članov komisij in ■ ■ VI I • • v« v odločba o hranjenju divjih prašičev Izvoljen tudi nov revizor Robert Gantar, potem ko je Omeru Leiterju zapadel mandat Imenovanje članov občinske komisije za posodabljanje seznama porotnikov in posvetovalne komisije za porazdelitev prispevkov za kulturna in športna društva je zaznamovalo sejo re-pentabrskega občinskega sveta, ki je zasedal včeraj popoldne na repentabrskem županstvu. Poleg tega je skupščina tudi odobrila smernice za imenovanje občinske gradbene komisije in za imenovanje posvetovalne kmetijske komisije. Sicer je župan Marko Pisani med svojim poročilom na koncu seje povedal, da je izdal odločbo, s katero je prepovedal hranjenje merjascev in divjih svinj. Prefektura in nekateri lovci so namreč seznanili občinsko upravo z dejstvom, da nekateri občani puščajo tudi ponekod v repentabrski občini hrano za divje prašiče. Kot sta to že storili tržaška in dolinska občinska uprava, je torej tudi Pisani odredil, da prebivalci ne smejo hraniti divjih prašičev. Za to so kvečjemu zadolženi le usposobljene osebe, kot so lovci ali gozdni čuvaji. Na prvi točki na dnevnem redu občinskega sveta je bilo vsekakor imenovanje novega revizorja računov za trile-tje 2009-2012. Po novem je to Robert Gantar, ki je bil izvoljen soglasno in je nadomestil dosedanjega revizorja Omera Leiterja. Ta je to funkcijo opravljal že dve mandatni dobi, ob tej priložnosti pa se mu je Pisani tudi toplo zahvalil za sodelovanje. Skupščina je nato sprejela spremembo proračuna za leto 2009, s katero je občinska uprava porazdelila denar za razne pobude. Med temi je finančni prispevek za kraško nošo za nevesto, ki se bo poročila na prihodnji Kraški ohceti. Občinski svet je potem imenoval člane oziroma odobril smernice za imenovanje zgoraj navedenih občinskih komisij. Temu je sledila obnovitev sporazuma glede združenega projekta za upravljanje glasbenega festivala V zvokih krajev, ki navadno predvideva koncert na Tabru sredi avgusta. Skupščina je včeraj tudi sprejela resolucijo v korist obolelih za neozdravljivo boleznijo ASL (amiotrofična lateral-na skleroza) in drugimi hudimi boleznimi, ki imajo stalno bivališče v deželi Fur-laniji-Julijski krajini. Občinska uprava namerava tako pomagati ljudem, ki sicer lahko bivajo doma, vendar potrebujejo stalno oskrbo, pa tudi dragocene naprave. Na osnovi odobrene resolucije bodo lahko oboleli za ASL ali drugimi hudimi boleznimi računali na finančno pomoč, ki jo v ta namen predvideva Dežela FJK, pa tudi na davčne olajšave. OBČINA REPENTABOR - Danes se zaključuje poletni center Otroški cirkus na Colu Najmlajši občani so dva tedna ustvarjali v družbi animatork in pripravili ...pravi cirkus Obiskovalke in obiskovalci poletnega centra so se rade volje nastavili našemu fotografu KROMA POLICIJA - Hišni pripor Instalater je imel predolge prste Inštalater je trkal na vrata priletnih Tržačanov, ne da bi ga bili poklicali. Stranke so ga sprejemale v hišo, on pa je po ugodnih cenah pregledoval in popravljal cevi. Ko stanovalcev ni bilo zraven, je stegoval roke po njihovem imetju. Na ta način je 47-letni Alessandro Sila po trditvah policistov od Sv. Sobote opravil vsaj tri tatvine: 80-letnika je opeharil za 1400 evrov, dve gospe pa za 250 in 350 evrov. Zaradi suma tatvine in goljufije je sodnik za predhodne preiskave odredil hišni pripor in v sredo popoldne so Silo na njegovem domu v Istrski ulici obiskali policisti. V primeru, da bi še kaka žrtev kraje prepoznala inštalaterja, naj obvesti policijo. Dva tedna razposajenosti, ustvarjanja in izletov. Občinski poletni center na Colu zapira danes vrata. Ob 14.30 bodo njegovi udeleženci pokazali staršem in sorodnikom, kaj so se naučili med dvotedenskim bivanjem v vrtcu na Colu. Kako so risali, barvali, strigli najrazličnejše živali, klovne in akrobate, saj je bila tematika letošnje delavnice življenje v cirkusu. Poletni center je tudi letos priredila Občina Repentabor, dejavnosti v njem pa je vodila socialna zadruga La Quercia; koordinirala jih je Monica Hrovatin, izvajali pa vzgojiteljici Alenka Adamič in Jasna Mil-kovič. Skupina dvajsetih otrok se je med dvotedenskim poletnim centrom podala tudi na nekatere izlete. Obiskali so devinski grad, botanični vrt Carsiana, didaktični naturalistični center v Bazovici in morski rezervat v Miramaru. In tako tudi marsikaj izvedeli o flori in favni Tržaškega zaliva in okolice. KONTOVEL - SKP zelo kritična do regulacijskega načrta Občine Trst »Tajnost koristi le nekaterim« Ostre besede občinskega svetnika Iztoka Furlaniča in predstavnika na zahodnem Krasu Roberta Cattaruzze Predlog novega regulacijskega načrta Občine Trst je pravi polom. Stranka komunistične prenove radikalno zavrača tako postopek sprejemanja plana, kot tudi njegovo vsebino, ki bi morala biti po mnenju nekaterih vodilnih mož mestne Iztok Furlanič in Roberto Cattaruzza, voditelja srečanja na Kontovelu KROMA uprave, kot znano, še naprej tajna. Ostre kritike na račun projekta so prišle do izraza na srečanju v društveni gostilni na Kontovelu, ki sta ga vodila občinski svetnik Iztok Furlanič in njegov kolega v zahod-nokraškem rajonskem svetu Roberto Cattaruzza. Furlanič nikakor ne more razumeti, kako je lahko za skupnost tako pomemben načrt še naprej tajen. Izrazil je bojazen, »da so nekateri plan že videli in ga preštudirali,« občani, ki bi morali biti z njim seznanjeni, pa morajo o njem nepopolno izvedeti s pomočjo javnih občil. In tudi leve in levosredinske opozicije, ki si je zadala cilj, da o tem načrtu spregovori javno, je po- udaril Furlanič. Boji se, da se bodo s takšnim postopkom oziroma s tajnostjo okoristili tisti, ki hočejo špekulirati. Cattaruzza je predstavil stališča rajonskega sveta, ki se je že načelno opredelil proti tako zastavljenemu regulacijskemu načrtu. Rajonskih svetnikov ni nihče vprašal za mnenje, uprava pa jih je dejansko postavila pred izvršenimi dejstvi. To je vsekakor skregano z osnovnimi načeli demokratičnega soočenja. Na zahodnem Krasu (Prosek, Križ, Kontovel) ne bo takšnih velikih gradbenih posegov, kot jih načrtujejo na vzhodnem Krasu. Po mnenju Stranke komunistične prenove pa bodo nekateri ukrepi, če jih bo potrdil občinski svet, vseeno še kar močno prizadeli domačine, še posebno tiste, ki živijo v starih vaških jedrih. Komunistična prenova bo svoje poglede na ta sporni načrt predstavila v torek zvečer v Škednju, dan kasneje pa na Opčinah. Zapore na Furlanski cesti in na Proseku ter avtobusne spremembe Jutri, v nedeljo in v ponedeljek bo prišlo do nekaterih avtobusnih sprememb, navaja podjetje Trieste Tra-sporti. Jutri bo zaradi Praznika cvetja središče Opčin od 18. ure dalje zaprto za promet. Zaradi tega avtobus št. 42 ne bo vozil do Škavence, temveč bo obračal na glavnem križišču ob bencinski črpalki. Prav tako jutri pa bo v Miljah poletni pust: zaradi popoldanskega sprevoda bo promet za krajši čas prekinjen, od 20.30 naprej pa bo avtobus 27 vozil ob por-tiču (ulici D'Annunzio in Roma bosta zaprti za promet). V nedeljo bo Furlanska cesta zaprta od 6. do 18. ure, ker bodo ta čas nameščali žerjav za posege na gradbišču. Avtobusa 42 in 44 bosta v tem času iz mesta peljala po ulicah Co-roneo, Fabio Severo in Valerio, po Cesti za Opčine do openskega križišča, od tod pa v Naselje S. Nazario oz. na Prosek. Poleg tega bo avtobus 42/ povezoval Trg Oberdan in Rumeno hišo na Furlanski cesti (odhodi vsakih 40 minut, prvi ob 6.20 s Trga Oberdan). V Rojanu bo istega dne prišlo do krajšega prometnega zaprtja zaradi procesije. Na Proseku pa bodo v ponedeljek zaprli za promet cesto, ki gre skozi vas, in sicer na višini Društvene gostilne. Avtobusi 39/, 42, 44 in 46 bodo v smeri proti Trstu vozili po pokrajinski cesti proti Gabrovcu, nato ob obrtni coni na državno cesto 202. V smeri proti Križu in Nabrežini pa naj bi vozili skozi Devinščino: podjetje Trieste Trasporti je zapisalo, da ko avtobusom ne bi uspela vožnja skozi Devinščino, bodo tudi v tej smeri ubrali pot ob obrtni coni. Informacije nudijo na brezplačni telefonski številki 800-016675. Večer pri vodnjaku Odbor za ohranitev starega vaškega jedra na Proseku vabu jutri na družabni Večer pri vodnjaku, kjer se bo nadaljevalo zbiranje prostovoljnih prispevkov za gradnjo otroškega parka z igrali v centru vasi. Pobudniki so povedali, da so doslej zbrali že 5.000 evrov in jih položili na hranilno knjižnico na pošti na Proseku. URBANISTIKA Tokrat na vrsti vzhodni in zahodni Kras Komisija za urbanistiko tržaškega občinskega sveta je včeraj proučila predlog regulacijskega načrta za območje vzhodnega in zahodnega Krasa. Na seji sta bila predsednika sosvetov Bruno Rupel in Marko Milkovič, prišel pa je tudi župan in odbornik za urbanisti-ko Roberto Dipiazza. Rekel je, da je pripravljen na dialog z rajonskimi sveti in napovedal, da bo upošteval »tvorne predloge leve sredine«. Rupel in Milkovič sta izrazila znane pomisleke nad regulacijskim načrtom. Demokratska stranka pa medtem, poleg politične, napoveduje tudi pravno ofenzivo proti načrtu. Stefano Ukmar in kolegi so formalno zahtevali, da se o nekaterih po njihovem mnenju zelo nejasnih aspek-tih projekta izjasni občinska advokatura. Od nje hočejo tudi izvedeti, če so pristojni na Občini pokazali občinskim svetnikom ves načrt ali pa samo nekatere njegove dele. Leva sredina zahteva jasnost glede načrtovanega »turističnega središča« na Padričah, naselja za Rome in tudi vaških jeder na vzhodnem in na zahodnem Krasu. Problem v problemu pa so načrti, ki zadevajo openski Villaggio del Fan-ciullo, kjer po mnenju Demokratske stranke obstaja nevarnost, da bi zadeva zadobila tudi kazenske razsežnosti. 8 Petek, 10. julija 2009 TRST / SV. IVAN - Produkcija televizije RAI C'era una volta la citta dei matti Film o Basaglii snemajo v poslopju zavoda Stefan Med scenaristi Katja Colja, režiser Turco, igrata Gifuni in Duric Poletni pust v Miljah V Miljah pustujejo tudi poleti. Jutri ob 20.30 bo na mestne ulice stopil sprevod pustnih vozov in mask, ki ga kot običajno prirejajo miljske pustne skupine. Na parkirišču Ca-literna bodo delovali dobro založeni kioski, za katere bodo prav tako poskrbeli člani pustnih skupin. Ti bodo odprti že nocoj in vse do srede avgusta. Sicer pa ponujajo Milje tudi bogato poletno ponudbo. Na Trgu Marconi bo danes nastopilo operno gledališče Verdi iz Trsta, ki se bo predstavilo z Leharjevo opereto Grof iz Luksemburga. Koncert na prostem se bo pričel ob 21. uri. Trst je zaradi svoje očarljive lege za italijanske in tuje režiserje in producente posebno privlačno mesto. Te dni pa se pri Sv. Ivanu ustvarja film, ki oživlja pomembno stran tržaške sodobne zgodovine. Pod vodstvom režiserja Marca Turca snemajo film o Francu Basaglii in njegovem gibanju z naslovom C'era una volta la citta dei matti (Nekoč je bilo mesto norcev), ki ga bo v prihodnosti v dveh delih predvajala državna televizija RAI1. Osrednje filmsko prizorišče je poslopje slovenskega tehničnega zavoda J. Stefana, na območju nekdanje psihiatrične bolnice. Film nastaja na scenariju, ki ga je z režiserjem Turcom, Alessandrom Sermoneto in Eleno Bucaccio pripravila tržaška Slovenka Katja Colja. Po enotedenskem snemanju v Gorici so se kamere, igralci in tovornjaki za dva tedna preselili v Trst, najprej na pomol Audace in v mestno središče, nato pa k Sv. Včeraj danes Danes, PETEK, 10. julija 2009 LJUBICA Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.54- Dolžina dneva 15.28 - Luna vzide ob 22.25 in zatone ob 8.20 Jutri, SOBOTA, 11. julija 2009 OLGA VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,9 stopinje C, zračni tlak 1014 mb raste, veter 12 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 55-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,9 stopinje C. bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Kino CI3 Lekarne Do sobote, 11. julija 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Trg Liberta 6 (040 421125), Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (040 7606477). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Coraline e la porta magica«. ARISTON 18.15, 20.00 »Settimo cielo«; Arena: 21.15 »Louise Michel«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; 17.30, 20.00, 22.15 »Outlander, l'ultimo Vichin-go«; 16.00, 17.30, 18.50, 20.30, 21.45 »Transformers: La vendetta del cadu-to«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Cora-line e la porta magica«; 16.10, 18.10, 20.05, 22.00 »Una notte da leoni«; 18.10, 20.05, 22.00 »La ragazza del mio migliore amico«; 16.00 »Una notte al museo 2: La fuga«. FELLINI - 16.10 »Una notte al museo 2«; 17.50, 19.45, 21.45 »Una notte da leoni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.15, 19.30, 21.45 »Ritorno a Bri-deshead«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15, 19.30, 21.45 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »La rivolta delle ex«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 18.10, 20.20, 22.10, 0.00 »Br no«; 19.00, 21.20, 23.50 »Svet Jurij ubija zmaja«; 15.00, 17.00, 20.00, 21.50, 23.40 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«; 15.50, 18.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Crossing over«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.30 »Transformers: la vendetta del caduto«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Outlander, l'ultimo Vichingo«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »St. Trinian's - Il piu' esclusivo college inglese«. TAJNIŠTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN prosi dijake, da dvignejo diplome III. razredov kvalifikacijskega izpita in mature od leta 1983 dalje. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. ¿J Čestitke Snemanje filma pred slovensko šolo KROMA Ivanu, kjer je Basaglieva revolucija v 70. letih dosegla svoj višek. »Izbrali smo šolsko poslopje šole Stefan, ker je najbolje ohranjen paviljon nekdanje bolnice. Ostale zgodovinske stavbe so zapuščene ali poškodovane,« pravijo v produkciji. Slovenska šola se bo tako znašla na vsedržavnih ekranih. Eden najbolj ganljivih prizorov bo nedvomno ponovitev že legendarnega pohoda »norcev« in njihovega simbola, lesenega konja Marca, iz bolnice v mesto. Omenili smo šolsko poslopje in sce-naristko, film pa bo še dodatno slovensko začinjen: medtem ko Basaglio pooseblja Fabrizio Gifuni (La meglio gioventü, La ragazza del lago), nastopa v vlogi slovenskega pacienta Borisa bosansko-slovenski igralec in režiser Branko Durič »Duro« (Nikogaršnja zemlja, Kajmak in marmelada). Glavni igralki sta Vit-toria Puccini in Michela Cescon. (af) Iskrene čestitke ANUSKISMOT-LAK za uspešno opravljeni študij in še veliko uspehov v bodočnosti želijo Gordana, Ana, Eva in Dejan. Ob uspešno opravljeni maturi iskreno čestitamo NADJI-Mirni lisici, NIKOL-Poprčkastemu labodu in MATIJI skavti 1.-2.stega Trst. Bi-Pi. Pod Sv. Lenartom se prejšnje stoletje je rodila, v Zgonik se preselila, tu družino ustanovila, sedaj pa še Abrahama je ulovila. Draga MARTA, vse najboljše in še na mnogo srečnih dni ti voščijo Miran, Goran, Lara in Edi. Nasa dva pevca MATIJA in MARKO sta uspešno opravila izpit na nižji srednji šoli. Da bi se naprej prepevala in igrala z nami ter nas s svojima svetlima značajema razveseljevala so čestitke OPZ in MPS Slomšek z zborovodkinjo. V Logu imamo novopečeno ar-heologinjo! Danes je na tržaški univerzi uspešno diplomirala MONIKA LUCAS. Veliko nadaljnjih študijskih in življenjskih uspehov ji želi botra z družino. Danes praznuje moj zlati in marljivi ERIK rojstni dan. Obilo sreče, zdravja in zadovoljstva v nadaljnjem življenju mu želijo nona Angela in vsi, ki ga imajo radi. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 »Transformers - La vendetta del caduto«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Outlander - L'ultimo Vichin-go«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »St. Trinian's«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.00 »Look both ways - Amori e disastri«. H Šolske vesti DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od 11. julija do vključno 22. avgusta ter dne 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od 11. julija do vključno 22. avgusta ter v dneh 13., 14. in 17. avgusta. RAVNATELJI TRŽAŠKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL pozivajo dijakinje in dijake, ki so pravkar zaključili 3. razred nižjih srednjih šol in njihove družine, da se čimprej javijo v tajništvih izbranih višjih srednjih šol za potrditev vpisa. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ F. MILČINSKEGA obvešča, da je še nekaj prostih mest in sicer za tabor »Z vetrom« 1. izmena (19. do 25. julija) - 2 mesti, 2. izmena (od 26. do 1. avgusta) 2 mesti, prijave sprejemamo do 16. julija. Za tabor angleškega jezika »Jezikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ pa sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com. V sredo, 8. julija je z odliko postal doktor iz poslovne komunikologije Boštjan Romano Iz srca ti čestitamo in nazdravimo nona Meri, nono Giordano, teta Damjana, stric Giankarlo in Aron Naša sestrična Tjaša Križmančič je z odliko in pohvalo dokončala triletni študij na tržaški univerzi z diplomsko nalogo o pisatelju Marjanu Tomšiču. Iz srca ji čestitamo Hana, Jan, Alex in Erik ^J Mali oglasi ČOLN ELAN dolg 4 m, štirisedežni, z motorjem 25 c.v. in prikolico prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 3484438341. ŽIVA je nekje pozabila svojo plišasto (peluche) lisičko. Joče za njo in se ne potolaži. Poštenemu najditelju nagrada in zahvala. Tel. št.: 040-211893. IŠČEM PLATIŠČA za VW Polo R14 185x55 ali R15 195x45. Tel. št.: 3336925572. IŠČEM ZA NAKUP hišo z vrtom ali zazidljivo parcelo v okolici Opčin. Tel. št.: 347-7866436. PRENOSNI ELEKTRIČNI KLAVIR »Gem Sprinter 61 B« z obsegom 5 oktav prodam po ugodni ceni. Klicati v večernih urah na tel. št.: 349-8633811. PRODAJAM učbenike za klasični licej in gimnazijo. Tel. št.: 329-1814250. PRODAM plafon (»soppalco«) za industrijsko halo, približno 120 kv.m., Glasbena matica in Pokrajina Trst v sklopu pobude Gledališča v Gledališču IhöIW vabita na koncert, ki bo DANES (petek, 10. julija) ob 20.30 v prestolni dvorani Miramarskega gradu prvi del: Matej Santi (violina) in Aries Caces (klavir) drugi del: klavirski duo Beatrice Zonta - Vesna Zuppin police za skladišče, pohištvo za urade in svetlobne napise. Tel. št.: 040228530 ali 347-1796350. PRODAM FIAT PANDA 900, letnik '99, prevoženih 75.000 km. Cena 1.000 evrov. Tel. št.: 349-7047992. PRODAM SCOOTER suzuki burgman 250, letnik 1998, vedno servisiran, zelo dobro ohranjen. Tel. št.: 040-771909 v večernih urah. PRODAM STANOVANJE 70 kv. m., v dobrem stanju, cona Ul. Conti-Ros-setti, po želji tudi garaža. Tel. št.: 040771909 v večernih urah. PRODAM ZA 100 EVROV kopačico -priključek za motorno kosilnico Stihl. Tel. št.: 040-201056. PRODAM nosilec za tri kolesa primeren za avtomobil station wagon. Tel. št.: 347-8004578. V NABREŽINI prodam stanovanje v odličnem stanju, 106 kv. m, tri sobe, kuhinja z malo teraso, kopalnica, shramba, terasa, garaža, podstrešje, zunanje ograjeno parkirišče in 120 kv. m. vrta. Tel. št.: 333-6935024, od ponedeljka do četrtka. V NABREŽINI prodamo prostorno in sončno stanovanje po ugodni ceni. Tel. št.: 040-200786 ali 333-8782315. Id Osmice OSMICA je odprta pri Košutovih, Križ 422. Nudimo pristno kapljico in domač prigrizek. Tel. 040-220605. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040-299806. OSMICO je odprl Iztok v Slivnem. Tel. št.: 040-200634. OSMICO sta odprla v Samatorci Stanko in Alma. Vabljeni. Tel.št.: 040229349. OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjivasi št. 14. Tel. št.: 040-208553. PRI BOGDANU IN MARLENKI v Ga- brovcu je osmica vrata odprla, za vsa žejna in lačna grla. Vabljeni! Tel. 0402296068. PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Slava Stare in Dušan Križman. Tel. 040-225304. Vabljeni! V ZGO NIKU št. 59 je odprl osmico Janko Kocman. Tel. 040-229211. S Poslovni oglasi PODJETJE ZUDEK S.R.L., ki se ukvarja s proizvodnjo in montažo industrijskih hladilnih naprav zaposli: Električarje industrijskih in strojnih inštalacij Mehanike monterje Mehanike vzdrževalce Prednost bodo imeli mladi, ki iščejo prvo zaposlitev po končanem višješolskem poklicnem zavodu za industrijo in obrt. Podjetje bo poskrbelo za njihovo usposabljanje in specializacijo na posameznih delovnih področjih. Ponudbe pošljite na email zu-dek@zudek.com ali fax 040232687 Za informacije tel: 040232674 (Dario) / TRST Petek, 10. julija 2009 9 Danes 18.00 izlet z barko, 21:00 večer s svetovno uveljavljenim snovalcem bark Japcem Jakopinom Jutri 10:00 Okrogla miza - Od inovativnosti do ustvarjalnosti {gostje:pevka Tinkara Kovač, gledališki igralec Gregor Čušin, inovator Peter Florjančii in znanstvenik Jure Leskovec) 15:00 DELAVNICE: kanuji, potapljanje, gledališka, debatna, izdelava robotov, kulinarična 19:00 Večerja in predstavitev delavnic, inštalacije 21:00 Družabni istrski večer ETNOISTRA v Šmarjah pri Kopru SUI SREDIŠČE ROTUNDA, Destradljevtrg 11, Koper Informacije: www.dragamladih.org in MOSP (ul. Donizetti 3, tel. 040 370846) Zadruga Naš Kras vabi na odprtje fotografske razstave ZDENKA VOGRIČA "BILA SO BRDA..." o avtorju in delih bo spregovoril direktor Goriškega muzeja ANDREJ MALNIČ glasbeni uvod - harmonikar Jari Jarc danes, 10. julija 2009 ob 20. uri, v Kraški hiši v Repnu Ob priliki razstave bo na ogled originalna goriška ljudska noša Iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni In študijski knjižnici v Trstu pokrovitelji večera Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Pokrajina Trst - Občina Repentabor KRD Dom Briščiki vabi DANES, 10. julija, ob 20.30 na koncert h koritu v Briščike Godbenega Društva Prosek V primeru slabega vremena koncert odpade S Izleti MI K GRJMO HODT N VIŠARJE v nedeljo, 12. julija, odpotujemo s trga v Nabrežini ob 6.51. Info: 347-6849308 (Igor). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja v petek, 17. julija, izlet na Mašun, kjer bo potekalo tradicionalno družabno srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do petka, 10. julija, med 9. in 13. uro na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. SPDT organizira od petka, 17., do nedelje, 19. julija, tridnevni pohod v spodnje Bohinjske gore. Iz Bohinjske Bistrice se bodo povzpeli na Črno prst, Porezen in Hudojužno. Za vse Loterija 9. juj 2009 □ Obvestila Bari 58 89 37 56 64 Cagliari 76 57 48 43 50 Firence 79 27 14 25 90 Genova 76 23 50 73 51 Milan 57 87 33 9 85 Neapelj 86 24 51 45 3 Palermo 67 66 33 23 4 Rim 47 37 85 6 70 Turin 22 27 66 73 31 Benetke 53 74 2 47 38 Nazionale 14 24 49 33 8 Super Enalotto Št. 82 7 29 57 60 79 87 jolly 84 Nagradni sklad 5.610.922,93 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 89.173.769,55 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 13 dobitnikov s 5 točkami 64.741,42 € 2.412 dobitnikov s 4 točkami 348,93 € 98.416 dobitnikov s 3 točkami 17,10 € Superstar 11 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 23 dobitnikov s 4 točkami 34.893,00 € 570 dobitnikov s 3 točkami 1.710,00 € 7.366 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 45.240 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 94.667 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € SKD JOŽE RAPOTEC Prebeneg ob 30 - letnici delovanja DANES, 10. julija, ob 21.30 RUDI BUČAR istrski folk-rocker Vabljeni! Delovali bodo kioski potrebne informacije in prijave pokličite na tel. št. 040/220155 (Livio). Vabljeni! ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo v soboto, 18. julija, na romanje na Sv. Višarje (z avtobusom). Za vpis in vse ostale informacije pokličite na tel. št. 040-220693 ali 347-9322123. KMEČKA ZVEZA organizira v sodelovanju z Zadružno Kraško banko v nedeljo, 26. julija, tradicionalni enodnevni izlet na Kmečki praznik - srečanje kmetov treh dežel v Sele na avstrijsko Koroško. Cena izleta, ki krije samo stroške prevoza, je 20,00 evrov na osebo. Vpisovanje v uradih KZ v Trstu, tel. 040 - 362941, v Gorici, tel. 0481 - 82570 in Čedadu, tel. 0432 - 730119. KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s poletnim urnikom od 9. do 13. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tečaj od 6. do 10. julija; 2. tečaj od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail info@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. 19. DRAGA MLADI H na temo »Ustvarjalnost in inovativnost« bo od danes, 10. do nedelje, 12. julija, v Kopru, Središča totunda (stari zapori). Danes, 10. julija, ob 20. uri večer z inovatorjem Japecom Jakopinom. Sobota, 11. julija, ob 10. uri okrogla miza »Od inovativnosti do ustvarjalnosti« gostje: Jure Leskovec, Peter Florjančič, Tinkara Kovač, Gregor Čušin, od 15. uri dalje delavnice. Nedelja, 12. julija, ob 10. uri okrogla miza »Inovativ-nost in ustvarjalnost mladih« beseda udeležencem. Prijave in informacije: MOSP-Mladi v odkrivanju skupnih poti, Ul. Donizetti 3, 040-370846 ali www.dragamladih.org. ARTEDEN/09 vabi še danes, 10. julija, od 17. do 18. ure, na umetniškem prizorišču v Športno kulturnem centru v Lonjerju, »Workshop 4 teenager«, ustvarjalna delavnica za najstnike »Ples v barvah«, mentorici Da-ša Grgič in Jana Pečar. Informacije in prijave: Tel. št.: 333-5062494 predstavnica Skd Lonjer-Katinara, mail: ja-na@arteden.org. ELIC - Umetnostna šola »Sintesi« vabi vašega otroka na likovne delavnice še danes, 10. julija, (Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami) od 9. do 12. ure, ki jih vodi umetnik Leonardo Calvo, na Opčinah v Villaggio del Fanciullo. Informacije na tel. št.: 040-390823, 333-4784293, 040-774586. NOVONASTALI KONZORCIJ »SKUPAJ NA OPČINAH« vabi danes, 10. julija, na Openski poletni večer s pri-četkom ob 19.30. Zagotovljen pester program z večernim shoppingom, raznorazno glasbo, plesom ter mnogim drugim. Vsi toplo vabljeni! TABORNIKI RMV sporočajo, da bo odhod na tabor v ponedeljek, 13. julija iz sežanske železniške postaje. Zbirališče ob 8.00 v krojih (kdor nima srajce, naj nosi rodovo majico in ruto). Odhod vlaka ob 9.23. Uro prihoda iz taborjenja v ponedeljek, 27. julija bomo še sporočili. Taborniški srečno! ODBOR KRAŠKE OHCETI vabi društva in zasebnike, ki nameravajo imeti za ohcet odprto osmico, na sestanek v ponedeljek, 13. julija, ob 20. uri v Bubničev dom v tepnu. Pogovorili se bomo o vsem. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME organizirajo od 13. do 17. julija ora-torij za otroke iz vrtca, ki imajo že štiri leta in več, za osnovnošolske otroke in dijake nižjih srednjih šol. Ora-torij bo v Slomškovem domu v Križu. Progam je pester in se bo prilagajal udeležencem različnih starostnih dob. Za vpis in vse ostale informacije tel. št. 040-220693, ali 347-9322123. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi na javni srečanji o novem regulacijskem načrtu tržaške občine v torek, 14. julija, v Škednju v ljudskem domu Zora Perello in v sredo, 15. julija, na Opčinah v Prosvetnem domu, ob 20.30. Sodelujejo rajonski sveto-valski SKP-ZL, občinska svetovalca Iztok Furlanič in Marino endolina in deželni svetovalec Igor Kocijančič. SKD VIGRED priredja od ponedeljka, 20., do petka, 24. julija, poldnevno otroško delavnico »Pojemo, plešemo, ustvarjamo, se igramo - radi se imamo« v Šempolaju. Delavnica je namenjena otrokom, ki so v prejšnjem šolskem letu obiskovali vrtec, osnovno šolo in prvi razred srednje šole. Prijave in informacije na tel. št. 3803584580. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 24. julija, ob 17.30 obisk kleti Benjamina Zidaricha v Praprotu. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it ali na tel. št.: 333-4219540 (Luciano) ali 3406294863 (Zlio). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 14. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob viken-dih:10.,11.,12.,18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.julij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu in-fo@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. SI STAR/A OD 18 DO 28 LET in bi te zanimala enoletna izkušnja civilne službe? Do 27. julija se lahko prijaviš na razpis in sodeluješ na projektu v trajanju enega leta s pričetkom oktobra 2009. Če želiš imeti nekaj več informacij, se oglasi na Zvezi slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 - Trst, tel.: 040-635626 ali na er-ciserviziocivile, ul. Fabio Severo 31, tel.: 040-761683. PILATES - SKD F. PREŠEREN iz Bo-ljunca obvešča, da se vadba nadaljuje do konca julija v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini vsak torek in petek, od 19. do 21. ure. POLETNE DELAVNICE TREBČE 2009 Slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč, v sodelovanju z Jusom-Sre-njo Trebče in Amaterskim športnim društvom Primorec, organizira »Poletne delavnice Trebče 2009« za otroke, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole. Delavnice bodo potekale v Ljudskem domu v Trebčah v tedenskih izmenah do 31. julija, pod strokovnim vodstvom študentk in diplomiranih vzgojiteljic Pedagoške fakultete. Na sporedu bodo športne igre, likovno ustvarjanje, glasbene urice, kuharske delavnice, zabava, igre in še in še. Za informacije in vpis pokličite čimprej na tel. št.: 3478386109 (Biserka). Vabljeni! POLETNO SREDIŠČE KRATKOHLAČ-NIK bo v prostorih otroškega vrtca Marjan Štoka na Proseku (Trst), do 31. julija, od 8. do 17. ure pod naslovom »Palček Kratkohlačnik potuje z ...«. Vpisi in informacije na tel. št.: 040-212289. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Od 10. do 14. avgusta bo knjižnica zaprta. POLETNI CENTER NATURA vabi otroke od 6. do 13. leta na kreativni in zabavni oddih v Teniški center v Na-brežini, in sicer do 16. avgusta s tedenskimi ciklusi. Teniški tečaj in aktivnosti v naravi. Info: 338-6376575 ali 334-9314040. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23., do petka, 28. avgusta. Informacije in prijave: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel.: 040-635626, fax: 040635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 335-6278496 (Ni-kol) ali na info@cheerdancemille-nium.com. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040/22684 (Sandra) ali 040/226480 (Zdenka) po 20.uri. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.0016.00) do 4. septembra. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s spla-varji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas) vključno do 5. avgusta. Za informacije: 040213682 (Igor), 040-215033 (Ana) v večernih urah. 0 Prireditve ARTEDEN LONJER/09 - Mednarodna likovna delavnica. Danes, 10. julija, ob 18. uri kuharska delavnica za odrasle; v soboto, 11. julija, ob 19.30 At Vernissage-razstava del Arted-na09 s spremljavo latinsko ameriške glasbe skupine Chirike. KRD DOM BRIŠČIKI vabi danes, 10. julija, ob 20.30, h koritu v Briščike na koncert Godbenega društva Prosek. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 10. julija, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Zdenka Vogriča »Bila so Brda...«. O avtorju in delih bo spregovoril direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič. Za glasbeni uvod bo poskrbel harmonikar Jari Jarc. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. SKD TABOR prireja vsak četrtek v juliju »Poletje pod kostanjem 2009« v Prosvetnem dom na Opčinah na dvorišču Prosvetnega doma na Op-činah: 16. julija, gledališka predstava »Jamski človek«; 23. julija, celovečerni film »The Millionaire«; 30. julija, koncert ameriške pevke »Gwen Hughes«. Začetek večerov ob 21. uri. V primeru slabega vremena se bodo prireditve odvijale v dvorani. PRVI KONCERT čezmejnega Mladinskega orkestra Intercampus v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev, JSKD OI Piran in Občine Piran bo v četrtek, 23. julija, ob 20. uri na Tartinijevem trgu v Piranu. Vljudno vabljeni! ZAKLJUČNI KONCERT čezmejnega Mladinskega orkestra Intercampus v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev, JSKD OI Piran, Občine Milje in Društva Slovencev miljske občine bo v soboto, 25. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. Vljudno vabljeni! OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040635626. SKD VIGRED vabi na Poletne večere 2009. V ponedeljek, 13. julija, ob 20.30 na prostoru pod vrtcem v Šempolaju gostovanje gledališke skupine Dekani z komedijo Zapeljivka oddaja stanovanje ; v torek, 21. julija, ob 20.30 gostovanje Zelo male tržaške kabaretne bande z Monologom za dva; v ponedeljek, 27. julija, v Štalci ob 20.30 predvajanje filma Hit poletja. Prispevki V spomin na Rudija Budo ob obletnici rojstva daruje mama 50,00 evrov za Slovenski dijaški dom S. Kosovel v Trstu. V spomin na mamo Marijo darujeta Franko in Marina 120,00 evrov za KD Kraški dom. Namesto cvetja na grob drage Ivice Verginella por. Praselli darujeta Olga in Janko Guštin 20,00 evrov za ŠZ Gaja. V spomin na mamo Radoslavo Premrl Pahor daruje hčerka Maja z možem Marinom 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob drage tete Vere Kralj daruje Sonja Kralj z družino 50,00 evrov za MoPZ Fran Venturi-ni od Domja. 10 Nedelja, 12. julija 2009 TRST PREBENEG - Jubilej društva Jože Rapotec 30-letnico proslavili najmlajši V sredo je otroška skupina uprizorila Muco Copatarico, nastopili so tudi Kraški ovčarji - Danes koncert Rudija Bučarja Slovensko kulturno društvo Jože Rapotec slavi letos tridesetletnico delovanja. Pomemben mejnik v društveni zgodovini so proslavili z dvodnevnim kulturnim praznikom v parku v Prebenegu, ki se bo nocoj zaključil s koncertom Rudija Bučarja. Istrski kantavtor bo nastopil ob 21.30. Uvodni del praznovanj je potekal v sredo, ko so prireditelji poskrbeli za gledališki večer. Po uvodnem pozdravu društvenega predsednika Petra Bandija so na oder stopili najmlajši člani društva. Lepa skupina otrok (na odru jih je bilo okrog dvajset) je pod mentorstvom režiserke Sabrine Bandi uprizorila Muco Copatarico. Priljubljeno zgodbo o muci, ki pospravlja otroške copate, je pred petdesetimi leti napisala Ela Pe-roci. Pred številnim občinstvom, ki se je zbralo v prebeneškem parku, so nato nastopili Kraški ovčarji. Glasbena skupina se je kot znano na zadnjem mavhinjskem gledališkem festivalu preizkusila tudi na dramskem področju. Tudi v Prebenegu so se zato predstavili z glasbeno igro Kekec gre na morje, v kateri so svoje glasbene uspešnice združili z zgodbo o Kekcu, ki se s planin »spusti« na tržaško obalo. Tridesetletnico SKD Rapotec bo kot rečeno danes počastil tudi Rudi Bučar. Pričetek koncerta ob 21.30, obiskovalce pa pričakujejo tudi kioski. V predstavi je nastopilo okrog dvajset najmlajših članic in članov društva Rapotec KROMA U'eleuu aec&a Trg pred Županstvom - Nabrežina Kamnolomi OD 11, ht^.^ívo id t^kj.o. liram, Jp4ft Ii #MtH ut r Sobota, 11. julija rNedelja, 12. julija Ponedeljek, 13. julija Torek, 14. julija ob 20.30 - URADNA OTVORITEV ob 21.15-FOLKEST Commander Cody Band od 17.00 do 21.00 - Turnir človeškega nogometa balilla isb od 19.00 do 20.30 - Pisatelji za vse letne čase "TRST BORISA PAHORJA" ob 21.15 - Gledališka predstava v sklopu festivala Ave Ninchi Cecchelin e dintorni FPIffl od 17.00 do 19.00 - Turnir človeškega nogometa balilla CBW od 19.15 od 17.00 do 19.00 - Turnir človeškega nogometa balilla od 21.15 Legenda ameriškega < ^ 3° Ročke Music dtoflL > ¿Ut > Young Festival - «WR" ffifflTl «1 » Mago de Umago e Gianfry orni Sreda, 15. julija rv Četrtek, 16. julija Petek, 17. julija Sobota, 18. julija ob 21.15 Večer čarovnij à -ejr* in zabave ^ skupaj z Gruppo * V Magico Triestino ^^^ i™ ob 19.00 - Pisatelji za vse letne čase "MORJE IN GORE" HEI ob 21.15 - Glasbeni nastop DALGOLFOALCARSO skupine UMBERTO LUPI and friends IWfI ob 19.00 - Pisatelji za vse letne čase "TRST MED UMETNOSTJO IN FOLKLORO" CMflH ob21.15-LUTKOVNI ^ VEČER | Mj zaotroke LH« od 15.30 do 21.00- Minibasket in košarkarski turnir 3 proti 3 ob 19.00 - Pisatelji za vse letne čase "SVET PINA ROVEREDA"IK) ob 21.15 - Gledališka predstava v sklopu festivala Ave Ninchi Cecchelin e dintorni fflTffll Nedelja, 19. julija od 15.30 do 20.00- Minibasket in košar karski turnir 3 proti 3 ob 20.00 - MARIJIN PRAZNIK Ponedeljek, 20. julija Torek, 21. julija od 15.30 do 21.00- Minibasket in košar- ob 21.15 - Glasbeni nastop karski turnir 3 proti 3 ESI JOPLIN RAGTIME ORCHESTRA ob 19.00 - TRST IN ISTRA MED ZGODOVINO vodi Livio Laurenti IN PRIPOVEDNIŠTVOM IMffl ob 21.15 - Operetni večer "OPERETTA FOREVER-Festa della piccola lirica" m runu Sreda, 22. julija ob 21.00-DEŽELNI FINALE LEPOTNEGA TEKMOVANJA MISS ITALIA SORRISO 2009 r» Četrtek, 23. julija Petek, 24. julija Sobota, 25. julija Nedelja, 26. julija od 19.00 do 20.30 Pisatelji za vse letne čase "TRST INTELEKTUALCEV" CfflFH ob 21.00 - Nastop plesnih šol NAADIRAH in Michele & Lara Dance Studio liflffEl od 19.00 do 20.30 Pisatelji za vse letne čase "POTOVANJA" cirni ob 21.00 - Glasbena prireditev "1. REVIJA GODB" rimi ob 21.15 - Predstava v sklopu festivala Ave Ninchi Cecchelin e dintorni "OSTREGA CHESBREGO" Urnik prireditev se lahko spremeni rmn ob 21.15 - Predstava v sklopu festivala Ave Ninchi Cecchelin e dintorni "OMINI, MEZIOMINI E..." ob 23.00 - Zaključek Poletnih večerov pod zvezdami emu / MIRAMAR Glasbena matica tokrat na gradu Po včerajšnjem odpadlem jazz koncertu v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu, se Glasbena matica tokrat seli v prestižno prestolno dvorano Miramarskega gradu. Tu bo namreč koncert v sklopu festivala Gledališča v gledališču. Tudi tokrat bo publika lahko prisluhnila dvodelnemu sporedu, ki bo v prvem delu ponudil malo presenečenje, saj se na tržaške odre vrača bivši gojenec GM, violinist Matej Santi, ki zdaj živi in deluje v Avstriji, v drugem delu pa nastop dolgoletnega klavirskega dua, ki ga sestavljata pedagoginji Glasbene matice Beatrice Zonta in Vesna Zuppin. Santi bo nastopil z Beethovnovo sonato op.30 št.2, s Fantazijo Oli-viera Messiaena in s stavkom iz koncerta št.1 op.14 poljskega violinista in skladatelja Henryka Wienawskega. Za klavirjem bo sedel pianist in dirigent Aries Caces, doma iz Manile na Filipinskih otokih. Klavirski duo Zon-ta-Zuppin pa bo svoj nastop skoraj v celoti posvetil glasbi Sergeja Rach-maninova. Nocojšnji koncert se bo pričel ob 20.30. Zanj bo treba odšteti le vstopnico za miramarski grad. Zaradi omejenega števila sedežev organizatorji priporočajo zainteresirani publiki, naj se pravočasno zbere na kraju nastopa. Vsak večer bogata enogastronomska ponudba! Gdpntje âio^âau od 17.00 d* 24.00 Sodelovali so: Associazione ProLoco Mitreo Sosvet mladih Občine Devin Nabrežina ASSOCIAZIONE TRA LE COMPAGNIE TEATRALITRIESTINE A.D.D.S. Michele e Lara Dance Studio Plesna šola NADIRAH Agef - sekcija Nabrežina Associazione internazionale deirOperetta - Friuli Venezia Giulia Associazione culturale Multimusica Associazione Onorevoli Colonnelli Kentucky A.S.D.Aurisina,Ambiente è/e vita / DNEVNE NOVICE Petek, 10. julija 2009 1 1 KITAJSKA - Življenje se vrača v običajne tirnice V Urumqiju po večdnevnih protestih včeraj relativno mirno Po podatkih Svetovnega ujgurskega kongresa v neredih ubitih od 600 do 800 ljudi URUMQI - V glavnem mestu kitajske pokrajine Xinjiang Urumqi, kjer so bili v prejšnjih dneh protesti Ujgurov, je bilo včeraj mirno, življenje pa se vrača v običajne tirnice.Na vseh večjih vpadnicah v dvomilijonskem mestu je bilo sicer opaziti dolge konvoje tovornjakov z napisi "Uničimo separatiste" ali "Za vrnitev miru v mesto", medtem ko je vojska ločila dele mesta, ki jih naseljujejo muslimanski Ujguri, od tistih, kjer živijo pretežno Hani, kitajsko večinsko prebivalstvo. Včeraj so se po treh dneh v skladu z odlokom vlade znova odprle tudi trgovine, a ne vse, saj se nekateri lastniki bojijo novih neredov. Kitajski državni mediji poročajo, da je predsednik Hu Jin-tao napovedal "ostro kazen" za vpletene v nerede. "Tiste, ki so načrtovali in organizirali nemire, ter hude kriminalce je treba ostro kaznovati v skladu z zakonom," je dejal Hu na srečanju kitajskega vodstva v sredo zvečer. Na srečanju so kot ključno nalogo izpostavili vzpostavitev stabilnosti v pokrajini Xianjing. Kitajski predsednik je zaradi neredov v omenjeni pokrajini skrajšal evropsko turnejo in odpovedal udeležbo na vrhu skupine G8 v Italiji. Po uradnih podatkih je bilo v neredih, ki so se začeli v nedeljo, ubitih 156 ljudi, medtem ko osrednja organizacija Ujgurov v tujini, Svetovni ujgurski kongres, trdi, da je bilo žrtev med 600 in 800. Po navedbah predstavnikov kongresa naj bi bilo samo v tovarni traktorjev v Urumqiju ubitih 150 delavcev, številne žrtve pa so tudi med študenti.Ujgurska skupnost v izgnanstvu je za danes popoldne napovedala demonstracije pred kitajskim veleposlaništvom v Berlinu. Kitajska pa je včeraj tudi zavrnila poziv Turčije, naj o nemirih v kitajski pokrajini Xinjiang razpravlja Varnostni svet ZN. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Pekingu je dejal, da je Kitajska ukrepala v skladu z zakonom, vse skupaj pa je njena notranja zadeva. Turški premier Recep Tayyip Erdogan je namreč v sredo dejal, da so bili dogodki na Kitajskem krvoločni, ter napovedal, da bo Turčija zahtevala razpravo v Varnostnem svetu ZN o končanju nasilja. Mnogi Ujguri - gre za turkofonsko muslimansko manjšino - so v preteklosti zatočišče poiskali prav v Turčiji, kjer številne nacionalistične skupine menijo, da bi morali imeti Ujguri samostojno državo. Uradna Ankara sicer vztraja pri ozemeljski celovitosti Kitajske. (STA) V glavnem mestu kitajske pokrajine Xinjiang Urumqi je bilo včeraj mirno, življenje pa se vsaj na videz vrača v običajne tirnice ANSA BLIŽNJI ZID - Pet let po razsodbi ICJ Izrael še naprej vztraja pri gradnji varnostnega zidu Protest proti zidu ločitve ANSA RAMALA - Pet let po tem, ko je Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) v svetovalnem mnenju odločilo, da je varnostni zid, ki ga na Zahodnem bregu gradi Izrael, nezakonit, se situacija na tem področju še vedno ni izboljšala, so včeraj opozorili v uradu visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR). Čeprav Izrael vztraja, da predstavlja zid le začasen varnostni ukrep, pa ICJ meni, da je ta specifičen način za zagotavljanje varnosti Izraelcev nepotreben, in opozarja, da zid večinoma poteka znotraj Zahodnega brega in ne po t. i. zeleni črti oz. črti premirja iz leta 1949. Izrael po petih letih "še naprej ignorira stališča ICJ, gradnja zidu pa se nadaljuje" in je v 60 odstotkih končana (približno 400 od načrtovanih 700 kilometrov), so včeraj sporočili iz pisarne OHCHR na Zahodnem bregu. Kot dodajajo, je zid "le en element širšega sistema strogih omejitev gibanja, ki jih Palestincem na Zahodnem bregu vsiljujejo izraelske oblasti". Gibanje Palestincev na Zahodnem bregu trenutno omejuje več kot 600 zapor, poleg tega pa tudi vse bolj segregiran sistem cest, ki hkrati dovoljuje prosto gibanje Izraelcem. S tem Izrael ne krši le svobode gibanja Palestincev, ampak tudi druge človekove pravice, npr. do dela, izobrazbe in ustreznega življenjskega standarda. Človekoljubne agencije ZN zato v luči odločitve ICJ in nastale humanitarne situacije znova pozivajo k zamrznitvi gradnje zidu ter njegovi uskladitvi s t. i. zeleno črto. Da naj mednarodna skupnost okrepi pritisk na Izrael in zahteva spoštovanje odločitve ICJ, pa so včeraj pozvali tudi sami Palestinci na Zahodnem bregu. "Mednarodna skupnost je nakazala, da namerava odigrati aktivnejšo in bolj konstruktivno vlogo" v bliž-njevzhodnem mirovnem procesu, in razsodba ICJ izpred petih let predstavlja "jasno priložnost", da "deluje kot iskren in uravnotežen posrednik", je v izjavi zapisal glavni palestinski pogajalec Sajeb Erekat. "S tem ko nadaljuje s podporo Izraela ali pa se dela slepo za njegova nezakonita dejanja, mednarodna skupnost pomaga ustvarjati prodorno ozračje nekaznovanosti," je še opozoril. (STA) Barroso formalno imenovan za drugi mandat na čelu Evropske komisije BRUSELJ - Članice EU so včeraj Portugalca Joseja Manuela Barrosa soglasno še formalno imenovale za drugi mandat na čelu Evropske komisije, je sporočilo švedsko predsedstvo EU. Barroso se je na odločitev odzval s pismom Evropskemu parlamentu in se državam članicam tudi zahvalil za zaupanje. "Soglasno podporo vseh voditeljev držav in vlad članic EU razumem kot veliko odgovornost. To je seveda pomemben korak v procesu," je poudaril. "A zadnjo besedo bo imel Evropski parlament," je še dodal. Število žrtev tragedije v Viareggiu naraslo na 23 GENOVA - Na kliničnem oddelku za opekline bolnice Villa Scassi je v sredo umrla 24-letna Sara Orsi: število žrtev tragične eksplozije na železniški postaji v Viareggiu je tako naraslo na triindvajset. Sedemdeset odstotkov Sarinega telesa je bilo prekrito z opeklinami, umrla pa je zaradi srčnega zastoja. V isti bolnici ostajata v kritičnem stanju njena mama in 45-letni moški. Mailatu dosmrtna kazen in šest mesecev samice RIM - Rimsko prizivno porotno sodišče je romunskega državljana Ro-mulusa Mailata obsodilo na dosmrtno zaporno kazen, ker je blizu železniške postaje Tor di Quinto umoril Giovanno Reggiani. Sodniki niso sprejeli nobene olajševalne okoliščine, Mailat pa bo moral šest mesecev prestati v samici. Državni tožilec je v zaključnem nagovoru podčrtal »nezaslišano okrutnost zločina«, sodišče pa je njegovo zahtevo po dosmrtni kazni sprejela. Mailatov odvetnik je zahteval oprostilno sodbo, po neugodnem razpletu pa je že napovedal, da bo v imenu obsojenega vložil priziv na kasacijsko sodišče. Javni tožilec zahteva 14 let za agenta Spaccarotello AREZZO - Javni tožilec Giuseppe Ledda je zahteval štirinajst let zaporne kazni za policijskega agenta Lui-gija Spaccarotello. Ta naj bi 11. novembra 2007 streljal proti avtocestnemu počivališču in ubil nogometnega navijača Gabrieleja Sandrija. Ledda je v sodno dvorano prinesel tudi pištolo in rekonstruiral Spaccaro-tellovo obnašanje: po pričevanju petih očividcev naj bi se agent ustavil s pištolo v roki in pomeril proti kraju, kjer se je nahajal nesrečni Sandri. EVROPSKA UNIJA - Odločitev v torek Odprava vizumov za Srbijo, Makedonijo in Črno goro BRUSELJ - Evropska komisija bo v torek predlagala odpravo vizumov za Makedonijo, Srbijo in Črno goro s 1. januarjem prihodnje leto, je evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Jacques Barrot danes v Bruslju potrdil že znane napovedi. Bosna in Hercegovina ter Albanija pa bi po Barrotovih besedah morali slediti v prihodnjem letu. "Močno upamo, da bomo dobili podporo držav članic," je dejal komisar in dodal, da bodo nekatere nedvomno imele pomisleke. "Pomisleki Nizozemske glede Srbije nedvomno ostajajo pomemben problem, toda okoli mize so tudi zelo močni zagovorniki, tako da menim, da bomo zmagali," je dejal Barrot. Predloge Evropske komisije bo sicer v torek v Strasbourgu predvidoma predstavil evropski komisar za širitev Olli Rehn. Države članice EU bodo odločitev o odpravi vizumov za države Zahodnega Balkana spreje- male s kvalificirano večino, in sicer bodo o tem po napovedih Evropske komisije odločali notranji ministri, ne zunanji ministri EU. Eden bistvenih političnih problemov, ki ga je bilo treba rešiti, je Kosovo, ki ga kot samostojno državo še niso priznale vse članice EU. Srbi na Kosovu bodo po včerajšnjih navedbah virov v Bruslju za vstop v EU formalno še vedno potrebovali vizume. Toda prošnje za potne liste bodo vlagali na osrednji upravi v Beogradu, kjer jim bodo lahko izdali tudi srbske potne liste. Problem je sicer tudi BiH, kjer pa lahko tamkajšnji Srbi pridobijo srbske potne liste, Hrvati pa hrvaške potne liste in na koncu brez dovoljenja za potovanje v EU ostanejo samo Bošnjaki. Tako se zna zgoditi, da bo nenamerna posledica novega režima to, da bodo vizume za potovanje v EU potrebovali le muslimani -v BiH in na Kosovu. (STA) ZDRAVSTVO - Vsak prebivalec kupi letno 30 zavojčkov zdravil Skrb vzbujajoče poročilo: v Italiji se je jemanje zdravil povečalo za 60% RIM - Je italijansko prebivalstvo zasvojeno z zdravili? Vprašanje se vsiljuje potem, ko je višji zdravstveni inštitut objavil letno poročilo o zdravilih (Rapporto nazionale Osmed), ki v Italiji velja za najobsežnejšo in najbolj popolno raziskavo o porabi zdravil in tovrstnih stroških. Poraba zdravil se na Apeninskem polotoku iz leta v leto viša: italijanski zdravniki so vsak dan leta 2008 predpisali 924 doz zdravil: to je skoraj pet odstotkov več kot v letu 2007, predvsem pa 60% več kot leta 2000! V javnih in privatnih lekarnah so lani prodali 1,8 milijarde zavojev zdravil (povprečno 30 zavojev na prebivalca). »Šestdesetodstotno porast porabe zdravil ne more opravičiti staranje prebivalstva,« je na včerajšnji rimski predstavitvi dejal koordinator raziskave Roberto Raschetti, ki je prepričan, da gre vzroke iskati v neprimerni formaciji zdravnikov in pacientov. V ta namen morajo javne strukture podpreti avtonomne vire informacij kot je vestnik Bolletino indipendente del farmaco, ki zdravnikom koristi pri profesionalnem usposabljanju. »Ali bi se morda nekateri radi vrnili v čase, ko so informacije posredovale samo farmacevtske hiše?« Najbolj razširjena je v Italiji poraba zdravil za znižanje koncentracije holesterola v krvi (statin). Največkrat predpisano zdravilo v letu 2008 je bilo antihipertenzivno sredstvo Ramipiril (proti visokemu krvnemu tlaku), na drugem mestu je bila acetilsalicilna kislina (aspirin), ki jo uporabljajo tudi za redčenje krvi. 12 Petek, 10. julija 2009 ARTEDEN / Azad in sinteza dveh svetov Azad Karim se je rodil v Arbileju v Kurdistanu, a že trideset let živi v Sloveniji. Neizmerno ljubezen do doma pa LONJER - Jutri ob 19.30 razstava izdelkov letošnje izvedbe Kdo so in kaj ustvarjajo letošnji lonjerski gostje Azad Vesna, Gerda, Mariya, Roberta, Luca in Silva so nam razkrili rezultate enotedenskega dela Roberta in nosi vedno v sebi, kar prihaja jasno na dan tudi na njegovih slikah, ki združujejo vtise vzhodnega in zahodnega sveta. Ta dvojnost, to prepletanje obeh svetov, je pravzaprav plemenita značilnost njegove slikarske govorice. Njegove mezopotamske prvine s področja Evfrata in Tigrisa so zaživele tudi na umetninah, ki jih je kurdski slikar uresničil na enotedenskem lonjerskem Artednu. Na fragmentih, ki jih bo razstavil jutri, bomo lahko »prebrali« avtorjeve interpretacije očarljivega starodavnega izročila. Vesna ... tokrat v vlogi umetnice Na drugi strani »barikade« se je letos znašla domačinka Vesna Kranjec. Ljubezen jo je pred leti zvabila na Če- ško, kjer danes zaključuje zadnji letnik fotografske fakultete v Opavi; zanima se za dokumentarno fotografijo, por-tretistiko in inscenirano fotografijo. Fotografski atelje si je uredila v zadnjem nadstropju lonjer-skega centra, kjer je nategnila večje platno, na katerem so udeleženci zapustili svojo kreativno sled; v svoj objektiv je ujela rojevanje teh njihovih del, fotodoku-mentacijo pa bo jutri postregla tudi na zaključni prireditvi. To pa še ni vse, saj bo kreativna Lonjerka poskrbela tudi za presenečenje s črno-belimi posnetki, ki jih bo sama razvila, DANES in v sodelovanju z Roberto še s poklo-nom ... krožniku sardonov. Ne nazadnje pa so sive barve, se pravi Gerdine najljubše barve, ki je namreč suma vseh barv. Pa tudi detajli ji ne uidejo, saj pozorno opazuje in upodablja zastavice, ki o ladji vedo povedati marsikaj. Na jutrišnji razstavi bo publiki postregla še z utrinki tržaškega življa in prijateljev, ki jih je tu spoznala. Mariya vabi k zabavi Ko ji je bilo 16 let, ji je mama podarila fotoaparat in po začetni brezbrižnosti se je nanj srčno navezala , tako da se brez njega nikamor ne premakne. Bolgarska fotografinja in ljubiteljica astronomije Mariya Efremova ga je s seboj seveda prinesla tudi v Lo-njer, kjer je posnela življenje na vasi, Lonjerce in pa vsakovrstno dogajanje. »Zabava« je naslov kakim štiridesetim posnetkom, ki jih bo jutri razstavila v lonjerskem športnem centru. Kaj se na njena »skrotovičena baba« Skrotovičena baba so udeleženci Artedna krstili Robertin mozaik. Skica je nastala v okviru pretežno feminističnega tekmovanja, v Lonjerju pa je njena ženska figura le zagledala luč. Če hoče kaj doseči, se mora ženska pošteno potruditi, pravi Ricmanjka Roberta Skerla-vaj, ki je za svojo sobotno stvaritev izbrala same mehke, svetle barve; sama pravi namreč, da skrivamo ženske pod svojim trdim oklepom mehko srce. Prvi dan je s kladivom izklesala vse potrebne male steklene ploščice, zani zapestnici, ki si jih bodo udeleženci nadeli in s čopičem v roki slikali na pleksiglas. Gibi enega bodo tako vplivali na gibe drugega in ustvarili nerazdružljiv odnos z nepoznano osebo za »zidom«. Mimo racionalnosti se bosta »slikarja« na obeh straneh plošče predala otroški igri. V teh dneh pa je posnel tudi video o dogajanju v Lonjerju, ki ga bo jutri tudi predvajal. Silva se od moža ne loči Ob 18. uri bo v Športno-kulturnem centru kuharska delavnica za odrasle z gospo Emilijo Pavlič. JUTRI Ob 19.30 zaključna razstava del letošnjih udeležencev, ki jih bo predstavil Franko Vecchiet. Za glasbeno kuliso bo poskrbela skupina Chiri-ke, ki izvaja latinskoameriške ritme. Na ogled pa bodo tudi dela otroških delavnic in pa prikaz reportaže Fotovideo Trst 80 o likovnem tednu v Lonjerju. Ne zamudite enkratnega srečanja s kreativnostjo!!! Na platnih mlade latvijske slikarke Gerde Sture kraljujeta morje in ladje, točneje vojaške ladje. Slednje je umetnica poiskala tudi na tržaškem nabrežju in na platno ujela ladjo policije in finančne straže na primer. Dokaj nenavadni subjekti izražajo po njenem mnenju pom-poznost in so državi v velik ponos ... barvnih digitalnih fotografijah skriva, nam včeraj ni želela razkriti, tako da bomo do jutri lahko samo še ugibali za kaj gre ... ki jih je v teh dneh položila na podlago iz lepila in neke vrste malte. In ženska je zaživela ... Luca ponuja socialno inštalacijo Glavna ideja je socialni kontakt. Tržaški slikar Luca Vanello se v svojih delih namreč vedno navezuje na družbeni kontekst in nanj želi pozitivno vplivati. Tako bo tudi v soboto, ko bo na ploskev vertikalno postavil plek-siglas ploščo. Nad njo bo razpel vrvico, ki bo visela tako na eni kot na drugi strani plošče (ki ne bo prozorna). Na vrvici bosta prive- Počitnice so za slovensko slikarko Silvo Karim čas oddiha in čas, ki ga najraje preživi z možem. Letos je naneslo, da je moral Azad na lonjerski Arteden, Silva pa ... za njim. Lonjerski skupini umetnikov se je torej zadnji trenutek pridružila še ona. Kot ustvarjalka se izraža na različnih področjih od otroške ilustracije do keramike. V Lonjerju pa je svojo kreativnost usmerila v slikanje. Njena rahlo tridimenzionalna dela spominjajo na keramične izdelke. V njih išče primarne in preproste forme, saj ima rada linijo in jo poudarja, tako, da kar zatrepeta pod roko. (sas) MPZ TONČKA ČOK - V sredo so se podali na pevski sprehod po vasi Prepletanje tradicije in sodobnosti V Lonjerju so zadonele slovenske, tržaške, hrvaške in angleške pesmi ob spremljavi harmonike Oskarja Kjudra - Uspešen dinamičen in interaktiven koncert Tako vaščani kot pevci so bili nad nenavadnim, potujočim koncertom nadvse navdušeni KROMA Od Bržinke, mimo najstarejšega vaškega jedra Gurnjega ku'rta oz. mimo pu'rhne, do dvorišča pri vrtcu, spomenika padlim pa vse do latnika pri Športno kulturnem centru. Tako kot miške za piskačem iz Hamelina, so Lonjerci v sredo zvečer sledili sugestivnemu in nadvse prijetnemu pevskemu sprehodu z domačim mladinskim pevskim zborom Tončka Čok pod taktirko Manuela Purgerja skozi vas. Po sledeh, ki so jih v svoji učni poti po najznačilnejših kotičkih vasi Lonjer začrtali učenci nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda s Katinare, so številni udeleženci vseh starosti krenili za zborom, na čelu katerega je s svojo harmoniko korakal tudi domačin Oskar Kjuder. Vaščani so sprehajalcem ob vsaki točki ponudili pijačo, mladi prireditelji pa so jim ob tem postregli z marsikatero zgodovinsko zanimivostjo oziroma anekdoto ter seveda pristnimi slovenskimi narodnimi, tržaškimi, hrvaškimi in angleškimi pesmimi. Tako pevci kot sprehajalci so bili nad skoraj dvournim nevsakdanjim dinamičnim in interaktivnim koncertom nadvse navdušeni. (sas) / KULTURA Petek, 10. julija 2009 13 BENETKE - Muzej Peggy Guggenhe Kovinska Prenasičenost Roberta Rauschenberga Do 20. septembra je na ogled okoli 50 kovinskih umetniških del ameriškega ustvarjalca Ameriški umetnik Robert Rauschenberg spada med najbolj priznane osebnosti umetniškega pozorišča petdesetih let v ZDA. Avtor je namreč eden od pobudnikov ameriške smeri New Dada, ki je zagovarjala, da kakršenkoli predmet lahko postane sestavni del ustvarjalnosti sodobnega umetnika. Z njegovim delom in pristopom je nedvomno vplival tudi na razvoj Pop Arta. Leto po umetnikovi smrti se mu je beneški Muzej Peggy Guggenheim poklonil z razstavo naslovljeno Gluts - Prenasičenost. Pobudniki so se odločili predstaviti okoli petdeset kovinskih izdelkov, s katerimi je javnost manj seznanjena. Eksponate so prispevali fundacija Rauschenberg in zasebne ameriške ter druge mednarodne zbirke. Umetnikov pristop je označevala nagnjenost k reciklaži odpadkov, ki jih je vedno na novo uporabljal. S svojimi rešitvami je avtor ponovno ovrednotil obstoj materiala. Kombiniranje najrazličnejših predmetov, ki jih je zbiral v svojem ateljeju, je prispevalo zadnjo serijo skulptur naslovljeno Gluts. Ta dela so nastala v obdobjih 1986-89 in 1991-95. Umetnik je sko- raj eno desetletje zahajal v odlagališče, ki se je nahajalo blizu njegovega bivališča-ateljeja na Floridi, in nabiral stara železa kot naprimer prometne znake, izpušne cevi, radiatorje in rolete. Te stvari so se v okviru ustvarjalnega procesa počasi spremenile v poetične in duhovite montaže. Rauschenbergovo zanimanje je bilo osredotočeno na vizualne lastnostih materiala, kar je spodbudilo raziskovanje njegovih odsevnih, materičnih in plastičnih značilnosti. Povod za ta pristop je bila umetnikova osebna razstava v Hustonu na polovici osemdesetih let, ko se je ekonomija Teksasa znašla v recesiji zaradi nasičenosti naftnega tržišča. Prevzet od ekonomskega razdejanja dežele je to zabeležil z nabiranjem znakov bencinskih črpalk, delov zapuščenih avtomobilov in drugih industrijskih odpadkov, ki so bili škodljivi za okolje. Zbrani odpaki so postali sestavno bistvo visokih reliefov in skulptur, ki spominjajo na njegova prva dela naslovljena Combines. V tistem slučaju je šlo za mešanje slikanja, risanja in uporabe različnih predmetov. Kdor je avtorja vprašal, naj razloži pomen besede Gluts, mu je odgovoril takole: »Je trenutek pretiravanja, pohlep je rastoč. Skušam ga samo pokazati z namenom, da zdramim ljudi. Hočem preprosto predstaviti osebe z njihovimi ruševinami [...] Mislim na Gluts kot na spominke brez nostalgije. Njihova realna naloga je nuditi ljudem izkušnjo gledanja stvari v odnosu do njihovih mnogovrstnih možnosti.« Rauschenberg je zbiral predmete ne samo zaradi njihove vsakdanje vrednosti, ampak tudi zaradi njihovih oblikovnih lastnosti. V zvezi z materiali, ki so postali bistvo njegovega ustvarjalnega pravopisa, je umetnik izjavil: » Zapuščeni predmeti vzbudijo v meni simpatijo in tako jih skušam rešiti čim več.« Razstavo si je mogoče ogledati do 20. septembra, od srede do ponedeljka med 10.00 in 18.00 uro. Štefan Turk NOVA GORICA - Mednarodno tekmovanje saksofonistov Podelili številne nagrade Tekmovanja se je udeležilo 14 glasbenikov iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Italije, Španije, Poljske, Velike Britanije, Finske, Izraela in Japonske Predsednik žirije Eugene Rousseau je dejal, da so se vsi tekmovalci zelo potrudili in se dobro pripravili. Njihova udeležba na tekmovanju pa je bil pomemben korak na njihovi glasbeni poti. Vsak tekmovalec je po nastopu na tekmovanju zagotovo veliko glasbeno napredoval. Na oder so najprej stopili tekmovalci prve kategorije (rojeni leta 1989 in mlajši) v petek, 3. julija in v kvalifikacijah izvajali obvezno skladbo slovenskega avtorja (Pavel Šivic: Suita), v soboto, 4. julija, so se pomerili tudi v finalu. Vsi tekmovalci so iz kvalifikacij napredovali v finale. Po ocenah petčlanske žirije je v prvi kategoriji prvo mesto osvojil M. Gasztych iz Poljske, ki je dosegel 86,20 točk. Za osvojeno najboljše mesto mu je podjetje Symphony International d.o.o. iz Kranja podelilo Kinstar sopran saksofon, podjetje Yamaha pa pozlačen vrat za alt saksofon. Društvo Slovenskih skladateljev je zmagovalcu poklonilo dve ediciji (Slavko Osterc: Sonata in Milko Lazar: Sonata) in dve zgoščenki. S 86,10 točkami je drugo mesto v prvi kategoriji zasedel Jan Gričar iz Trebnjega. Med njegove nagrade sodijo vrednostni bon v višini 500 € podjetja E. Rousseau iz Minnesote, ki mu bo omogočil brezplačen nakup kakovostnih ustnikov te cenjene znamke pri slovenskih trgovcih, poleg tega je dobil posrebren vrat za alt saksofon znamke Yamaha. Jan Gričar je prejel še nagrado za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja (Šavel Šivic: Suita). Sloway glasbene edicije mu je podelilo dve ediciji (Primož Ramovš: Saxophonia za kvartet saksofonov in Milko Lazar: Koncert št. 1 za kvartet saksofonov). Tretje mesto s 83,80 točkami je 'odšlo' na Hrvaško Lovru Merčepu. Z bonom podjetja Vandoren Paris iz Francije si bo lahko v višini 400 € izbral jezičke za saksofon, z bonom francoskega podjetja BG Zmagovalci v 2. kategoriji s člani žirije France pa si bo lahko izbral pripomočke te znamke v višini 300 €. V prvi kategoriji je EMCY (Evropsko združenje glasbenih tekmovanj za mlade), kamor spada Mednarodno tekmovanje saksofonistov v Novi Gorici, podelilo nagrado 'EMCY Art for Music Prize' - certifikat in umetniško grafiko - najboljšemu tekmovalcu/ki, ki se šola ali živi v Evropi in ki je predstavil/a veliko muzikalnost ter karakterno, inspirirano igranje. Nagrado je prejela Sara Beriša iz Velenja. V drugi kategoriji (rojeni leta 1983 in mlajši) je nastopilo osem tekmovalcev iz Evrope in Azije. Kvalifikacije, ki so bile v petek, 3. julija, so pokazale, da so v polfinale napredovali le tri tekmovalci, in sicer Joo-natan Rautiola iz Finske, Yasui Hiroe iz Japonske in Blaž Mijovič iz Slovenije. Ti trije tekmovalci so se pomerili še naslednji dan (4. julija) v polfinalu in nazadnje na finalnem koncertu v nedeljo, 5. julija. Žirija je na podlagi prejetih ocen iz vseh treh etap določila, glede na povprečne ocene, vrstni red zmagovalcev druge kategorije. Tretja nagrada je tako šla v roke Blažu Mijoviču iz Slovenske Bistrice (1987), ki je s 85,26 točkami osvojil sopran saksofon SEQUOIA italijanskega izdelovalca Roberta Buttusa, Glasbeno društvo Saksofonija pa mu je podelilo denarno nagrado v višini 200 €. Ja-ponka Hiroe Yasui (1983) je s 85,66 točkami zasedla drugo mesto. Za svoj uspeh ji je podjetje Lastra Company, z verigo trgovin Paganini iz Mengeša, izročilo sopran saksofon P. Mauriat. Bon v višini 300 € pa ji je podelilo Glasbeno društvo Saksofoni-ja. Najboljše ocene je dobil Finec Joonatan Rautiola (1983). Za najvišjih 88,60 točk je osvojil Selmer sopran saksofon uglednega podjetja Selmer iz Pariza, ki mu ga je podarila trgovina Sound-tech iz Ljubljane in vrednostni bon v višini 500 € Glasbenega društva Saksofonija. Tudi v drugi kategoriji so Glasbene edicije Sloway nagradile najboljšo izvedbo slovenskega skladatelja. Z izvedbo obvezne skladbe skladbe Impetus mlade skladateljice Nine Šenk je Joonatan Rautiola prepričal žirijo. Dobil je dve ediciji, in sicer: Invokacijo Lojzeta Lebiča in Kvartet »Memory« Janeza Matičiča. Društvo Slovenskih skladateljev je zmagovalcu podelilo Matičičev Repliques in Rojkovo Godbo ter dve zgoščenki. Vsi nagrajenci iz obeh kategorij so dobili tudi darilni bon podjetja Rico, DAd-dario and Company iz New Yorka, ki ga bodo lahko izkoristili v trgovini Sound-tech v Ljubljani. Metka Sulic LJUBLJANA Umrl je Joža Mahnič V 91. letu starosti je umrl dr. Joža Mahnič, literarni zgodovinar, gimnazijski profesor, dolgoletni predsednik Slovenske matice in veliki poznavalec opusa Otona Župančiča. Bil je intelektualno dejaven v svoja pozna leta, umrl je 2. julija. V ožjem družinskem krogu so ga pokopali na Plečnikovih Žalah. Drago Jančar, pisatelj in glavni urednik Slovenske matice, je ob Mahničevi smrti za Slovensko tiskovno agencijo izjavil: »Joža Mah-nič je bil ena najpomembnejših osebnosti v skoraj 150-letni zgodovini Slovenske matice. Ne samo zato, ker je bil celih štirinajst let njen aktivni in zadnje leto častni predsednik, še prej pa mnoga leta odbornik in sodelavec, pač pa zato, ker je v njeno delo vložil zares velik del svoje energije in znanja. Bil je tudi avtor in urednik številnih Matičinih izdaj ter svetovalec pri knjižnih programih ter znanstvenih prireditvah. Bil je sodelavec, s katerim smo se odborniki in drugi sodelavci človeško zbližali. Občudovali smo njegovo široko znanje, njegovo delovno vztrajnost in njegovo načelnost v stvareh slovenske kulture in znanosti. Prav zaradi te načelnosti je imel v letih po vojni veliko težav, zaradi katerih je bila njegova akademska pot ogrožena in drugačna, kot bi si jo s svojim znanjem in sposobnostmi zaslužil. Vendar je grenkobo premagoval z delom in ustvarjalnostjo; starejšo in novejšo slovensko književnost je poznal do detajlov, posebno odličnost je dosegel z raziskavami in analizami dela Otona Župančiča. Kakor svojemu literarno-zgodovinskemu področju se je tudi Slovenski matici posvetil scela in skupaj z njim smo se veselili njenih uspehov in delili z njim zaskrbljenost zaradi občasnih težav pri njenem delu. Vsakemu avtorju in sodelavcu je znal prisluhniti, mu svetovati in pomagati. Spoštovali smo ga in radi smo delali z njim, kajti vedeli smo, da ni bil samo vrhunski znanstvenik, ampak tudi izjemen, dober človek.« Joža Mahnič se je rodil 1. oktobra leta 1918 v Bohinjski Bistrici. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1941 diplomiral iz romanisti-ke, primerjalne književnosti in sla-vistike. Leta 1949 je opravil doktorat. Od leta 1945 je bil profesor na gimnaziji, v letih 1976-1980 ravnatelj Slovanske knjižnice, nato je do leta 1990 predaval kulturo izražanja na Akedemiji za glasbo v Ljubljani, navaja leksikon Osebnosti. V letih 1994-2008 je bil predsednik Slovenske matice. Uredil je Zbrano delo Otona Župančiča in dela drugih literatov 20. stoletja, med njimi Edvarda Kocbeka, Cirila Kosmača, Srečka Kosovela, Borisa Pahorja, Ivana Preglja. O njegovi plodni literar-nozgodovinski, publicistični in literarni dejavnosti nenazadnje priča 266 zadetkov na Cobissu. V njegovi bibliografiji poleg množice člankov in prispevkov za strokovne zbornike najdemo obsežne monografije in študije, kot so Problem baudelairizmov pri Župančiču, Evropska moderna, Oton Župančič, Zgodovina slovenskega slovstva (5. knjiga), Kultura prek prostora in časov, Od Zoisa prek moderne do Kocbeka. Mahnič je posegel po peresu tudi za svojo dušo, tako je na primer nastala knjiga V svetu rože mogote: razglednice iz nekdanjega Bohinja. Poleg pisanja je vzgojil cele generacije dijakov, ki jim je predvsem polagal na srce ljubezen do slovenskega jezika in literature. (STA) 1 4 Petek, 10. julija 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu V vsakem primeru je nujno ohraniti dve ravnateljstvi in šest višješolskih smeri, v luči specifike slovenskih šol pa je treba preučiti tudi organizacijske aspekte, kot je dolžina učnih ur. Na teh temeljih se bo v prihodnjih mesecih začela jasneje izrisovati podoba, ki jo bodo slovenske višje srednje šole v Gorici dobile po uvedbi reforme v šolskem letu 2010-2011. O novostih in načrtih je tekla beseda na zasedanju slovenske konzulte pri goriški pokrajini, katerega sta se udeležila tudi ravnateljica Mihaela Pirih in tajnik Sindikata slovenske šole Joško Prinčič. »Hoteli smo se pomeniti o smernicah, ki naj bi jih pokrajina upoštevala pri načrtovanju racionalizacije. Konzulta soglaša s Pirihovo in Prinčičem, ki menita, da je treba ohraniti dve ravnateljstvi tudi ob nižjem številu dijakov, in da je treba ohraniti šest smeri. Na te zahteve bomo opozorili pokrajinskega odbornika Salomonija,« je povedal Peter Černic. O vplivih reforme na didaktično ponudbo višješolskega centra pa je spregovorila Pirihova, ki je poudarila, da se o le-teh zavodni sveti in profesorski zbori že pogovarjajo, dokončnih sklepov pa še ni. »Odločiti se bomo morali jeseni, saj bomo morali sredi novembra, ko bo potekal salon študijskega usmerjanja na sejemskem razstavišču, že vedeti, kaj bomo ponujali. Upamo, da bo do takrat ministrstvo posredovalo jasnejše vsebine in programe za posamezne smeri,« je pojasnila Pirihova. Zaenkrat so iz Rima posredovali »sheme pravilnikov«, na podlagi katerih bo na slovenskih šolah v Gorici - tako na licejskem kot tudi na tehničnem polu - le prišlo do nekaterih sprememb. Klasični licej bo ostal klasični licej (nekaj manjših novosti napovedujejo pri predmetniku in urnikih), znanstveno-tehnološka smer pa ima dve možnosti. Postala bi lahko tradicionalni znanstveni licej, ki na primer predvideva tudi latinščino, ali pa bi ohranila sedanjo znan-stveno-tehnološko usmeritev. Družboslovni licej bi se lahko prelevil v humanistični licej (nad njegovim ustrojem profesorski zbor ni bil ravno navdušen) ali pa v ekonomsko-družbeni licej. »Sprva je bila predvidena le možnost humanističnega liceja, kjer bi imeli dijaki latinščino in premajhen poudarek na družbenih vedah. Zato so nekateri predlagali uvedbo jezikovnega liceja, ki ga na Goriškem nimamo. Nato pa so na ministrstvu vključili v shemo še eko-nomsko-družboslovno varianto, ki je zelo podobna današnjemu družboslovnemu liceju. Ker gre za zelo odgovorno odločitev, bomo o tem še razpravljali,« pravi Pirihova. Reforma bo na tehničnem polu najmanj vplivala na zavod Vega, ki bo postal zavod za informatiko in telekomunikacije, spremembe pa po besedah Pirihove ne bodo učinkovale na usmeritev in kakovost šole. Zavod Zois ima možnost ubrati dve poti: prva je smer za upravljanje, finance in marketing, druga pa je turistična smer. »Po dosedanjih pogovorih je bolj možno, da bo izbrana prva varianta, ki nekako ohranja dosedanjo identiteto šole,« pravi Pirihova. Poklicni zavod Cankar pa lahko izbira med trgovsko smerjo ter smerjo za enogastronomske in hotelske storitve. »Dvojnikom se je treba izogibati, ob tem pa je pri izbiri treba upoštevati tudi potrebe teritorija. Zato je lažje verjeti, Zgoraj Pirihova, Prinčič in Černic, desno slovenski višješolski center BUMBACA da bo izbira padla na drugo smer,« pravi Joško Prinčič. V teku srečanja je bil poudarek tudi na organizacijskih vprašanjih, ki jih odpira reforma višjih šol. Med temi je problem urnikov. »Če bodo učne ure obvezno trajale 60 minut, bi se lahko naše šole znašle v težavah zaradi dolžine pouka. Italijanski zavodi namreč nimajo slovenščine, zato imajo po štiri ure manj tedensko. Po eni strani bi se pojavil problem prevozov, po drugi strani pa večja obremenitev dijakov,« je povedal Prinčič. Pirihova je soglašala, da je treba vprašanje podrobno analizirati in sprejeti skupna stališča s tržaškimi šolami. GORICA - V šolskem letu 2010-2011 bodo uvedli reformo Izrisuje se nova podoba višjih srednjih šol Nujno potrebno je ohraniti dve ravnateljstvi in šest smeri - Največja sprememba na zavodu Cankar Seje konzulte se je udeležil tudi goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki je poročal o projektu namestitve dodatnih dvojezičnih smerokazov znotraj naselij oz. na odsekih cest, za katere so pristojne izključno občine. Tri slovenske občine so se odzvale na ponudbo pokrajine, namen goriške uprave pa ni povsem jasen; zato bo pokrajinska konzulta pozvala občinsko, naj pritisne na pristojnega odbornika. Marinčiča je konzulta še zaprosila, naj pokrajinski odbor spodbudi, da se angažira za namestitev dvojezičnih tabel tudi na cestah, ki so v pristojnosti podjetij ANAS in FVG Strade. (Ale) Po nesreči oviran promet Izsiljena prednost je bila po vsej verjetnosti vzrok nesreče, ki se je pripetila včeraj zjutraj na križišču med ulicama Leopardi in Angiolina v Gorici. Nezgoda se je pripetila okrog 8.30, vanjo pa sta bila vpletena dva avtomobila. Trčila sta avtomobil znamke Volkswagen polo, za volanom katerega je sedel 41-letni F.F. iz Gorice, in avtomobil Lancia y, v katerem se je peljala 19-letna D.M. iz Gorice. Prvi je peljal po ulici Leopardi v smeri proti ulici Leoni, 19-letnica pa je vozila v obratno smer. Moški je hotel zaviti v ulico Angiolina, iz vzrokov, ki jih mora še preučiti prometna policija, pa je zadel avtomobil Lancia. Na kraju je posredovala rešilna služba 118, ki je oba voznika odpeljala v oddelek za prvo pomoč goriške bolnišnice. Avtomobilista nista utrpela hudih telesnih poškodb. Policija je na pomoč poklicala tudi gasilce, ki so očistili madež olja. Promet je bil oviran več kot eno uro. Obnova Verdijevega korza Drevi ob 19. uri se bo v dvorani občinskega sveta v Gorici sestala svetniška komisija za javna dela. V središču pozornosti bo dokončni projekt za prekvalifikacijo odseka korza Verdi; načrt, ki ga je izdelala arhitektka Paola Hugues Rigonat, zadeva le del korza. Tržiški poklon Bressanuttiju Tržiški župan Gianfranco Pizzolitto bo jutri izročil priznanje umetniku Aldu Bressanuttiju. Slovesnost se bo začela ob 10. uri v dvorani občinskega sveta, ob 10.30 pa bo v beneški palači v ulici SantAmbrogio odprtje slikarjeve razsta- Na Kontradi nocoj Terrafolk Na srednjeveškem trgu Kontrada v Kanalu ob Soči bo drevi ob 21. uri koncert priznane slovenske etno zasedbe Terra-folk. Po dveh letih in uspešni evropski turneji se člani zasedbe vračajo na festival Kontrada, ki ga organizira Klub kanalske mladine. (nn) DJ-ji in zidne poslikave Niz glasbenih dogodkov »Musiche di sconfine« bo jutri obiskal Zagraj. Od 16. ure dalje bo v parku Milleluci potekala prireditev »Sagrado a colori« (Zagraj v barvah), na kateri se bodo prepletale glasba DJ-ev Omarja in Dr. Whitea ter umetnost zidnih poslikav. »The Millionaire« na ogled Drevi ob 21. uri bo v centru Arcobaleno v ulici Sv. Mihaela v Gorici na ogled film »The millionaire«; večer prirejajo v okviru niza projekcij pod milim nebom. GORICA - Placuta Voda, občani imajo pravico do popusta Občani Gorice, ki prebivajo v severni mestni četrti, točneje na Placuti, imajo pravico do popusta na računu za vodo. Tako trdijo svetnica Demokratske stranke v tamkajšnjem rajonskem svetu Giuseppina Cibej in predsednik krožka Camillo Medeot Carlo Ro-jic, ki opozarjata, da Placuta, ulica Scodnik in ulica Brass niso priključene na sistem čiščenja voda, kljub temu pa plačujejo v svojih računih za vodo tudi to storitev. »Goriška občinska uprava mora poseči pri družbi Irisacqua in rešiti ta problem. Ni pravično, da občani plačujejo za storitev, ki je ne koristijo. Med drugim imajo občani pravico do povračila odvečnih stroškov, ki so jih plačali v zadnjih desetih letih. Tako odloča sklep ustavnega sodišča, ki se je v zvezi s takimi primeri izreklo oktobra lani,« opozarjata Cibeje-va in Rojic. GORICA-NOVA GORICA - Debatni večeri na trgu Evrope - Transalpini Kulturni protest proti meji »Italija je hotela povedati, da je Evropa zanjo ovira in da se ji lahko kadar koli odpove« - Padel predlog o vsakoletnem nizu pogovorov na meji Bellavite, Dipiazza in De Nadai BUMBACA Na debatnem večeru sredi trga Evrope - Transalpine je v sredo padel predlog, da bi po zgledu Koncertov na meji tam enkrat na leto prirejali niz javnih pogovorov o aktualnih temah. Na tem mestu bo nocoj še zadnje izmed treh srečanj, ki jih vzporedno z vrhom G8 v LAquili in proti zamrznitvi schengenskega sporazuma prireja skupina goriških političnih strank, organizacij in gibanj. Gostje prvega večera, namenjenega vprašanju priseljencev, so bili Pierluigi Di-piazza, ki vodi sprejemni center E. Balduc-ci v Zuglianu, občinski svetnik Foruma Andrea Bellavite in socialno angažirani duhovnik Alberto De Nadai. »Naš shod predstavlja kulturni protest proti zaprtju meja in vrnitvi policijskih kontrol,« je povedal Bel-lavite in dodal: »Italija je s to potezo hotela povedati, da se na Evropo preveč ne zmeni, da je Evropa zanjo ovira in da se ji lahko kadar koli odpove. Ne bi rad doživel, da bo ta trg, ki je postal simbol premoščanja meje in razlik, nekoč spet postal kraj ločevanja.« Jasne besede je izrekel tudi Dipiazza, ki je izpostavil kontradikcije vladnega odloka o varnosti. Pojasnil je, da bodo učinki odloka v nasprotju z njegovimi nameni. Z zaostritvijo kazni in s podaljšanjem dobe pridržanja bodo na primer še dodatno poslabšali razmere v zaporih in v centrih za nezakonite priseljence. S tem v zvezi je De Nadai prikazal razmere v goriški kaznilnici ter v vidiku njene obnove ali gradnje novega zapora poudaril, da na prvem mestu mora biti skrb za rehabilitacijo. Posegel je tudi pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki je med drugim omenil, da je na Transalpini že prišlo do primerov grobega nastopa policistov do posameznikov, ki so s kolesom ali peš tam prečkali mejo kljub zamrznitvi schengna. »Večje varnosti ne zagotavljajo policijski ukrepi, temveč integracija. Italijanska odločitev o zamrznitvi schengna je torej le način umetnega ustrahovanja in višanja napetosti, ki ustvarja v ljudeh občutek ogroženosti, kar je v interesu današnje politike. Nič nima opraviti z varnostjo,« je poudaril Marko Ma- / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. julija 2009 1 1 RONKE - Predstavili zgoščenko združenja staršev romjanskih otrok S pesmijo pripovedujejo o življenju z ladjedelnico Množično obiskani večer ponudil tudi film, glasbene točke, recital in pričevanja LIVARNA »Zakaj pa Rim ne obvešča Gorice?« »Zgodbe ljudi, načrti, zapleti... Zavest, ki se je prebudila in zasnovala v kraju, ki je prispeval k izoblikovanju tega, kar smo.« Tako piše na platnici zgoščenke Živeti z ladjedelnico, ki je nastala na pobudo Združenja staršev otrok romjanskega vrtca in osnovne šole v sodelovanju z društvi Jadro in Tržič, trži-škim kulturnim konzorcijem, društvom Pro Loco iz Tržiča ter goriško finančno družbo KB 1909. CD ploščo, s katero so tri slovenska društva iz Laškega kronala izredno bogat niz pobud, ki so jih priredili ob lanski stoletnici tržiške ladjedelnice, so predstavili v sredo zvečer pred knjižnico Pertini v Ronkah. O zanimanju, ki ga ladjedelnica vzbuja pri Slovencih in Italijanih, je pričalo veliko število gledalcev, med katerimi so bili tudi ronška podžupanja Marina Cuzzi, doberdobski občinski odbornik Nordio Gergolet, pokrajinski svetnik Fabio Del Bello in ronška občinska svetnica Elena Cettul. Program, ki je publiko dobesedno »prilepil« na stole, so organizatorji obogatili z reci- talom, glasbenimi intermezzi, filmom in pričevanjem. Večer se je začel in zaključil s pesmima, ki sta posneti na zgoščenki. Pesem Balada delle navi bianche, ki jo je napisal Livio Glavich, uglasbila pa Silvia Pierotti, so zapeli Valentina Si-vec, Boris Černic in Franco Peric. Zbor Starši ensemble pa je ob koncu izvedel pesem Umirjeno morje - Mare calmis-simo, ki jo je ob stoletnici ladjedelnice napisala Liliana Vizintin, uglasbila pa Pierottijeva. »Zgoščenka je zaključni del lanskega projekta, ki je vseboval predstavitev knjige Liliane Vizintin in razstavo Brune De Fabbris, razstavo Spa-calovih in Černigojevih del v tržiški občinski galeriji in okroglo mizo o Slovencih v ladjedelnici, ki jo je vodil Milan Pahor. Nastali sta tudi dve pesmi, ki sta posvečeni ladjedelnici in tematiki azbesta: le-ti smo posneli na zgoščenko, da bosta ostali v trajen spomin na lanska praznovanja in na prisotnost slovenskih ljudi v zgodovini ladjedelnice,« je pojasnila predsednica društva staršev Da-miana Kobal, ki je tudi povezovala sre- Večer v Ronkah je privabil množično publiko (zgoraj); desno nastopajoči ALTRAN dino srečanje v Ronkah. V teku večera je bil na ogled dokumentarni film Maria e Liberta, ki so ga lani s pomočjo režiserja Ivana Ger-goleta in profesorice Grazie Giovanar-di izvedli dijaki liceja Buonarroti iz Tržiča. Protagonistki dokumentarca sta Maria in Liberta, starejši gospe, ki pripovedujeta o ladjedelnici, kjer sta bili zaposleni kot tajnici. Nato je Lara Černic ob spremljavi Lea Černica, Micheleja Černica, Alberta Carlija, Alberta Lora in Gilberta Leghisse zapela pesmi o delavskem razredu, ki sta ju napisala Italo Calvino in Sergio Liberovici. Černi-čeva je zapela še pesem Pod zaraščeno titovko Zorana Predina, ki so jo ob tej priložnosti prevedli v italijanščino in poklonili tudi italijanski publiki. Del ronškega večera je bil posvečen pričevanjem o delu v ladjedelnici, ki so jih organizatorji zaupali Jordanu Ra-detiču - le-ta se je zaustavil predvsem pri zgodovini obrata -, Karlu Ferletiču, ki je obravnavala predvsem politično plat ter sožitje med Slovenci in Italijani, ter Danilu Pericu, ki je spregovoril o sindikalni problematiki. Med pričevanji sta za glasbene utrinke poskrbeli mladi glasbenici Angelica in Francesca Minetto. »Predstavitev je odlično uspela, zato se je že porodil predlog, da bi jo ob koncu poletja ponovili,« je zaključila Ko-balova. (Ale) Mara Černic BUMBACA »Povsem neumestno je, da se goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi javno zgraža nad okoliščino, da novogoriška občina ni seznanila goriške mestne uprave z razgrnitvijo dokumentacije o pridobitvi okoljevarstvenega podjetja za solkansko Livarno. Odbornik bi moral vedeti, da Ljubljana komunicira z Rimom, česar ne počenja z občinami, postopek pa vodijo v Ljubljani in ne v Novi Gorici. Zakaj se odbornik raje ne zgraža nad dejstvom, da goriške občine ni obvestilo rimsko ministrstvo za okolje, na katerem podtajniško mesto zaseda njegov strankarski kolega?« Tako se sprašuje pokrajinska odbornica Mara Čer-nic, ki je v stiku z Ljubljano, saj se je pokrajina že veliko ukvarjala z Livarno; ravno iz Ljubljane je prejela zagotovilo, da so vso dokumentacijo poslali na italijansko ministrstvo. »Del Sordi naj raje stopi v stik z Rimom, namesto da naslavlja pisma na novogori-škega župana,« pravi Černičeva in dodaja, da bi morala goriška občina bolje skrbeti za odnose s slovenskimi institucijami, če želi, da ji bodo le-te izkazovale večjo pozornost. »Goriški odbornik že spet zlorablja zadevo v politični namen,« meni Černičeva in pojasnjuje, da je postopek za pridobitev oko-ljevarstvenega podjetja zahteven in zapleten, da sloni na evropski zakonodaji in da predstavlja jamstvo za ljudi in okolje. »Livarna bo morala dokazati, da v proizvodnem procesu uporablja najvišje tehnološke standarde. Brez tega dovoljenja ne bo dobila. Prav pa je tudi, da se v postopku upoštevajo vsi, ki imajo pripombe o njenem delovanju, predvsem pripombe iz njene okolice in od ljudi, ki s tovarno sobivajo. Hkrati je treba najti ravnovesje z interesi tistih, ki so v Livarni zaposleni in od nje živijo,« zaključuje Mara Černic. GORICA - Zaključili dela pred travniško cerkvijo Eno cesto odpirajo, drugo so zaprli za promet Danes bodo ponovno odprli prometu odsek ceste pred cerkvijo sv. Ignacija. Podjetji Elex in Adria Strade, ki jim je občina zaupala začasno ureditev odseka ceste na Travniku, sta z asfaltom »zakrpali« cesto in namestili semaforje na križišče z ulico Mameli, danes dopoldne pa bodo delavci poskrbeli še za ureditev talne in vertikalne prometne signalizacije. Odsek ceste bo ponovno prevozen v obe smeri. Danes popoldne, ko naj bi odprli cesto na Travniku, bodo uvedli novo prometno ureditev tudi v ulici Ma-meli, ki bo postala enosmerna, kot so zahtevali trgovci s Travnika in iz Raštela. Enosmerna prometna ureditev bo omogočila pridobitev devetnajstih parkirnih mest, ki jih bodo označili na levi strani ceste. Ulica bo prevozna v smeri s Travnika proti Verdijevemu korzu. Odsek ulice Brass med križiščema z ulicama Scodnik in Ascoli so včeraj zaprli prometu BUMBACA Prometu pa je od srede ponoči zaprta ulica Brass, in sicer njen odsek med križiščema z ulicama Scodnik in Ascoli. Po posegu uslužbencev družbe Iris in gasilcev so morali cesto zapreti zaradi električnega kabla, ki je pritrjen na majavo hišo. Cesta ostaja dostopna za stanovalce, ostali vozniki pa bodo morali počakati, da pride do odstranitve nevarnega kabla. Z goriške občine so tudi sporočili, da velja na trgu Battisti nov parkirni režim. Od prvega julija je pravico do upravljanja parkirišča ponovno prevzela občina, ki je območje vključila v sistem modrih con, in sicer v cono A; ura parkiranja po novem stane en euro, medtem ko je prej stala 0,80 evra, zaradi česar so vozniki že protestirali. STOTIČARJI - Aljaž Srebrnič Mladi izumitelj-glasbenik komisiji predstavil robota Med dijaki slovenskega višješolskega centra v Gorici, ki so letošnji državni izpit opravili z najvišjo možno oceno (100/100), je tudi Aljaž Sre-brnič iz Ločnika. Dijaku Industrijskega tehničnega zavoda Jurij Vega je maturantska komisija za njegovo petletno uspešno opravljeno šolanje poleg najvišje ocene podelila še pohvalno odliko. »Iskreno povedano si odlike nisem pričakoval, sem pa ciljal na stotico, saj sem že pred pri-četkom mature razpolagal z maksimalnim številom šolskih kreditov, ki nam jih v zadnjih treh letih dodelijo na podlagi učnega uspeha in ostalih izvenšolskih dejavnosti. Najvišjo možno oceno sem dobil tudi v vseh treh pisnih nalogah,« je povedal odličnjak. Kljub temu, da je že prejel nekaj ponudb za zaposlitev v okoliških firmah, ki se ukvarjajo z izdelavo elektronskih sistemov, namerava Aljaž izbrati pot univerzitetnega izobraževanja. »Odločil sem se, da se bom vpisal na študijski program fizike, sicer pa še razmišljam, ali bi univerzitetno kariero pričel v Ljubljani ali v Trstu,« je še dodal. Aljaž se že vrsto let s strastjo posveča elektroniki in informatiki in to tudi izven šolskih klopi. Stalno spremlja novosti, ki se pojavljajo na tem področju, tako na trgu kot v raziskovalnih krogih. Komisiji je na ustnem izpitu predstavil lastnoročno izdelanega robota na gosenicah s trapeznim aluminijskim ohišjem in vgrajenim fotovoltaičnim sistemom. Avtomat se pomika na lastno baterijsko napajanje. Ko pa se baterije začnejo prazniti, se robot po zaslugi svetlobnega senzorja začne pomikati iz temnejšega v prostor z večjo svetlobno intenziteto, kjer se baterije s fotovoltaičnim si- Aljaž Srebrnič FOTO VAS stemom lahko znova napolnijo. Robotu je dodelil tudi kanček človeških značilnosti in ga poimenoval RenderBot. »Rad poimenujem vse moje računalnike in aparate z osnovo Render. To je ime računalnika, ki ga uporabljajo za obdelavo tridimenzionalnih animiranih filmov, kot je na primer Ratatouille,« pravi osem-najstletni Aljaž. Ob prostem času se ukvarja s športom. Nekaj let je pri društvu Atletica Gorizia treniral tek na sto metrov, v lanskem letu pa je začel obiskovati tečaj tehnik plavanja v mestnem bazenu. V veselje mu je tudi glasba: ob učenju klavirja je aktiven pevec v goriškem pevskem ansamblu Musi-cum, ki letos praznuje deseto obletnico delovanja. »Zahvaljujem se profesorjem zavoda Vega, ki so me spremljali v vseh petih letih šolanja in mi omogočili, da sem dosegel ta uspeh,« zaključuje Aljaž, ki se ravnokar odpravlja na skavtsko srečanje RowerWay na Islandijo. Ob vrnitvi, je povedal, bo pred začetkom univerzitetne izkušnje obiskal še Berlin in hrvaško obalo. (VaS) 16 Nedelja, 12. julija 2009 GORIŠKI PROSTOR / TRŽIČ - Negotovost v tovarni Reggiane Cranes & Plantes Postopek za odkup se zapleta, zaskrbljeni delavci pri županu Prevzem s strani ameriške družbe Terexzavira zahteva zavoda Banco Popolare TRZIC Svetovna kriza udarja • a • v v po pristaniscu Učinki gospodarske krize, ki spravljajo v težave svetovno gospodarstvo, so očitni tudi v tržiškem pristanišču. O tem pričajo podatki pristaniškega podjetja, po katerem se je pretovor blaga v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem v letu 2008 zmanjšal za 24,9 odstotkov. V samem mesecu juniju je bil pretovor za 18,5 odstotkov nižji kot junija lani. V prvih šestih mesecih lanskega leta je pretovor obsegal dva milijona ton blaga, letos pa so do konca junija zabeležili en milijon in pol ton blaga. Junija so padec zabeležili na vseh vrstah blaga: metalurških proizvodov je bilo za 25 odstotkov manj kot lani, celuloze za 23 odstotkov manj, premoga za termoelektrarno A2A pa za 34 odstotkov manj. Kriza zavira tudi širitve proizvodnje in naložbe, ki so bile načrtovane v pristanišču Porto-rosega, a se jih zaradi nenaklonjenih razmer ne bodo lotili. Delavci podjetja Reggiane Cranes & Plantes so vprašali za pomoč tržiškega župana. Na Gianfranca Pizzolitta so naslovili prošnjo, da se z goriško prefektinjo in predsednikom dežele FJK zavzame za čimprejšnji zaključek postopka za odkup tržiškega obrata, ki ga namerava prevzeti ameriška družba Terex. Uspešen zaključek postopka sta poverjeni upravitelj in direktor tovarne v Tržiču že napovedovala pred desetimi dnevi, do podpisa pa ni še prišlo. Pri postopku se je zataknilo zaradi posega bančnega zavoda Banco Popolare, ki je zahteval dodatno preverjanje v sklopu bank, ki bi morale financirati odkup podjetja Reggiane. Zaplet povzroča zaskrbljenost uslužbencev, ki sicer lahko še računajo na zadovoljivo število naročil, kljubovati pa morajo učinkom gospodarske krize in pomanjkanju likvidnosti. »Doslej so dobavitelji imeli veliko potrpljenja, če pa bi ga kdo izmed njih izgubil, bi zahteval začetek stečajnega postopka,« je povedal predstavnik pokrajinskega tajništva sindikata Fiom Cgil Fabio Baldassi, ki je s pokrajinskim tajnikom sindikata Uilm Uil Luco Furlanom včeraj priredil zasedanje v ulici Timavo, nato pa se je z delavci odpravil na trži-ško županstvo. Pizzolitto je gostom povedal, da je po njegovih informacijah družba Terex zanesljiva, ter da mu je grupa Fantuzzi zagotovila, da bo pred koncem tedna postopek zaključen. Baldassi je potrdil, da je zaplet ustvaril zavod Banco Popolare, ki je zahteval preverjanje, banka Unicredit pa je zagotovila, da se postopek nadaljuje. Tovarni v ulici Timavo v Tržiču, ki proizvaja mehanizacijo za pristaniške tovore, bi sprememba lastništva omogočila bolj optimističen pogled na prihodnost. Isto velja za ves industrijski sektor, saj je podjetje Reggiane eden izmed stebrov tržiškega gospodarstva. Trži-ška tovarna bo tudi po odkupu v vseh ozirih samostojna, saj ne bo le proizvodni obrat, temveč družba s svojim vodstvom. Družba Te-rex, je pred nedavnim izjavil komercialni direktor Reggiane Gino Cor-ti, izkazuje veliko zanimanje za Tržič zaradi dostopa na morje in možnosti širitve proizvodnih površin. Reggiane zaposluje 70 oseb, od tega 50 delavcev in 20 uradnikov, produkcija trenutno ni optimalna, za prihodnje leto pa lahko računa na pomembna naročila iz Maroka in Šri Lanke. Žerjav podjetja Reggiane v tržiškem pristanišču ALTRAN BRANIK - Drevi Raj na zemlji za motoriste Pričakujejo 5.000 ljudi in 1.000 motorjev S koncertom petih glasbenih skupin, ki igrajo motoristom všečno glasbo, se bo na Preserjah pri Braniku drevi začelo že 9. mednarodno srečanje motoristov, ki ga organizira Moto kluba Rihemberk in bo trajalo do nedelje. Preserje bo tako čez vikend raj na zemlji za ljubitelje vožnje na dveh kolesih in vsega, kar sodi zraven. Vrhunec bo dogajanje doseglo jutri, ko se bodo od 14. ure dalje začeli na prizorišču zbirati motoristi. Ob 16. uri bo na vrsti panoramska vožnja po okoliških vaseh in po Krasu s postankom in zakusko. Od 18. do 20. ure bodo potekale družabne motoristične igre, namenjene sprostitvi in smehu, sledilo pa bo glasbeno dogajanje, za katerega bo spet poskrbelo pet za motoristična ušesa dovolj hrupnih zasedb. Kot je povedal podpredsednik Moto kluba Rihemberk, Erik Breščak, bo poleg žive glasbe, hrane, pijače, striptiza, predstavitve airbrush poslikav motorjev in tetoviranja na sporedu tudi Trial show, v katerem spretni vozniki s posebnimi motorji premagujejo klance in ovire. »Ob lepem vremenu pričakujemo okrog tisoč motorjev in pet tisoč obiskovalcev. Glede na izkušnje iz prejšnjih let jih bo prišlo največ iz sosednje Italije in Slovenije, nekaj pa tudi iz Avstrije in Nemčije,« je še povedal Breščak in poudaril, da je celotna prireditev s kampiranjem v na novo urejenem moto kampu, kjer so poskrbeli za sanitarije, vodo in elektriko, za motoriste in obiskovalce brezplačna. Glede obiska moto zbora pa je naglasil, da je vsako leto boljši. Letošnje dogajanje se bo zaključilo v nedeljo tekom dneva, ko bo prizorišče v okviru panoramske vožnje obiskala tudi skupina 200 motoristov iz Italije, ki je izrazila interes za obisk in je na Preserjah dobrodošla. (nn) ŠTANDREŽ - V Umbriji na pobudo društva Oton Župančič, vokalne skupine Sraka in sekcije VZPI-ANPI Prepevali po poteh spomina Koncert štandreških pevcev v kraju Arrone - Krajevni župan se je javno zahvalil Vilmi Braini za njen doprinos med drugo svetovno vojno Ogledovali so si znamenitosti, potovali po poteh spomina in prepevali pred obeležji padlim v boju proti nacifašizmu. Od 30. maja do 2. junija je iz Štan-dreža odpeljal avtobus izletnikov, ki so na pobudo kulturnega društva Oton Župančič, vokalne skupine Sraka in krajevne sekcije VZPI-ANPI obiskali zeleno srce Italije - Umbrijo. Po postanku v srednjeveški vasici Spello, zraven Assisija, so prispeli v Spoleto, kjer jih je pričakal Gianpaolo Lo-reti, nekdanji partizanski borec, ki je s pomočjo slovenskih in jugoslovanskih partizanov v organiziranem boju odgnal naci-fašiste. Na ta dogodek spominjajo še danes kamnite table, na katerih so omenjeni slovenski in jugoslovanski partizani. Predsednica VZPI-ANPI iz Štandreža, Vilma Braini, in član sekcije Marko Volčič sta v spomin na padle položila venec pod kamnito tablo, ki stoji pod trdnjavo v Spoletu; trdnjavo je dala zgraditi papeška država, v njej je živela tudi znamenita Lucrezia Borgia, med drugo svetovno vojno pa so vanjo zaprli mnoge slovenske in italijanske partizane. Avtobus je nato odpeljal proti kraju Forca di Cerro, smer Norcia, kjer so med drugo svetovno vojno potekali hudi boji in kjer so se žrtvovali tudi jugoslovanski fantje. Ob spominski tabli so na glas prebrali njihova imena, Loreti in Brainije-va sta spregovorila o tedanjih hudih časih, vokalna skupina Sraka pod vodstvom Bogdana Kralja pa se je padlim poklonila s slovensko pesmijo. V Norcii je izletnike pričakal dež, ki pa nikakor ni skalil veselega razpoloženja; najprej so se sprehodili po lepem mestecu, kosilu v restavraciji pa je sledila družabnost, med katero je spet zadonela slovenska pesem in zidovi so se tresli ob prepevanju Vstajenja Primorske. Pot je goriško druščino popeljala tudi na planoto Castelluccio; znana je zaradi pisanega cvetja, ki se razbohoti v vsej svoji lepoti ravno v prvi polovici junija. Še isti večer so v središču Spoleta obiskali festival »Vini nel mondo«; na njem so sodelovali tudi nekateri vinarji iz Goriške, naj omenimo Daria Prinčiča in domačijo Il Carpino z Oslavja. Naslednjega dne je sle- Štandreški izletniki (desno), Vilma Braini (levo) in Srake v Spoletu (desno spodaj) dil podroben ogled Spoleta, zlasti stolnice, mogočnega mostu, trdnjave in starorimske hiše. Tu pa tam so Srake spet prepevale; zadoščenje od svojega petja so imeli še zlasti v trdnjavi in stolnici zaradi odlične akustike. Zvečer so štandreški pevci nastopili na slavnostnem koncertu v kraju Ar-rone, tipični srednjeveški vasi v dolini reke Nera; večer sta omogočila sekcija VZPI-ANPI iz Spoleta in občina Arrone. Tamara Butkovič in Alenka Florenin sta pozdravili v imenu organizatorjev in spregovorili o slovenski manjšini v Italiji, Brai-nijeva in Loreti pa sta obudila spomine iz partizanstva; za doprinos med drugo svetovno vojno se je Vilmi Braini javno zahvalil krajevni župan. Zadnja postojanka na poti proti domu je bil Orvieto, ki leži na hribu vulkanskega izvora in ga »oblegajo« strme skale. V tamkajšnji restavraciji je ponovno za-donela pesem, gostje pri sosedni mizi pa so zaprosili za bis ter slovenske pevce nagradili z navdušenim ploskanjem. »Lpu je bluo, lpu je bluo, šaldu lpu,« pravi zadnja pesem, ki so jo Srake zapele. Za veselo razpoloženje na avtobusu pa so poskrbeli še harmonikar, kitarist, orgličar, trombonist in ostali izletniki, ki so skoraj vso pot prepevali in skrbeli za dobro voljo. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. julija 2009 1 1 GORICA - Razstava fotografij Alessia Fabbricatoreja V objektivu to, kar obstaja »Vsebine prevladujejo nad podrobnostmi« - Na posnetkih podzemlje, ženske iz Maroka, Romunije in Bosne, smrt in meje, za konec še Istra »To, kar obstaja,« je naslov razstave fotografij, ki so bile na ogled v galeriji La bottega v ulici Nizza v Gorici. Avtor posnetkov velikega formata je goriški arhitekt Alessio Fabbricatore, ki je obenem speleo-log, potapljač, alpinist, raziskovalec in sodelavec mednarodnih znanstvenih organizacij. Fotografije v črno-beli tehniki, ki potrjujejo njegova široka zanimanja, so bile narejene s profesionalnimi aparati - Has-selblad s fotografskimi objektivi Zeiss, Olimpus z objektivi Zuiko -, tiskane pa na navadnem risalnem papirju. Kot je na odprtju razstave povedal avtor sam, je podobe potrebno dojeti v njihovi celoti in jih oceniti iz določene razdalje, kajti vsebine prevladujejo nad podrobnostmi. Razstava ni monotematska, saj so podobe zbrane v skupinah po dve ali tri, a je med njimi mogoče najti povezovalno nit, ki ponazarja to, kar obstaja, to, kar živi. Med fotografijami smo naleteli na ponazoritev vstopa v podzemni svet, s pozitivno in negativno vizijo podzemlja. Drugi sklop posnetkov predstavlja vrnitev v sončni svet, v življenje, ki obstaja. Posebna pozornost je GORICA - Danes Dvojni poklon Tinu Piazzi Več tisoč ljudi si je ogledalo po-klon Tinu Piazzi v palači Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju, kjer je razstavljen izbor njegovih likovnih del. Zaradi precejšnjega zanimanja so razstavo podaljšali do 23. avgusta. Ob robu razstave pa bodo danes ob 18. uri v grajskem naselju predstavili videoposnetke javnih del, ki jih je Piazza izdelal v goriški pokrajini v 60. in 70. letih minulega stoletja. Obenem bodo odkrili umetniški izdelek velikega formata, ki ga sestavlja trideset keramičnih ploščic; v spomin na Piazzo ga poklanja skupina enajstih goriških keramikov. Plod njihovega dela bo nekaj časa na ogled v grajskem naselju, nakar ga bodo namestili v eno izmed palač goriške pokrajine. CI3 Lekarne namenjena nadaljevanju človeškega rodu. Kljub vojnam in težkim socialnim razmeram se življenje nadaljuje: na posnetkih so islamske ženske iz Maroka, ženske iz Romunije pod režimom Nikolaja Ceauce-skuja, pa še bosanske begunke med krvavo vojno na Balkanu, ki s svojimi otroki v slovenskih begunskih zatočiščih predstavljajo prihodnost in upanje. Tu je tudi smrt, ki obstaja. Kljub temu, da se naravi uspe obnavljati, lahko človeška roka povzroči katastrofe neslutenih razsežnosti. Tudi meje še obstajajo. Politično so meje v Evropi sicer padle, toda kulturne posebnosti so še vedno zelo žive. Razstava se zaključuje s fotografijami, ki so namenjene Istri, deželi, ki je ostala zvesta dediščini svoje preteklosti. Poleg fotografij je bil v Gorici na ogled tudi krajši dokumentarni film o jami pri Bri-ščikih na Tržaškem Krasu. Razstava fotografij Alessia Fabbrica-toreja je imela še eno krepost: predstavitveni listi, ki so jo spremljali, so bili napisani v zgodovinskih jezikih Goriške - v italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini. (vip) Stolpa na meji: stražarski stolp v Mirnu in bodoči muzej na Cerju A. FABBRICATORE DOBERDOB - V Modra's dvorani o svobodi tiska Mediji na udaru Politika krči avtonomijo novinarjev - Pripravljajo fotografsko razstavo o Slovenskih športnih igrah Vojmir Tavčar in Peter Verč na doberdobskem večeru FOTO J.J. V Modra's dvorani društva Jezero so priredili zanimivo predavanje o svobodi tiska. V goste sta prišla Vojmir Tavčar, nekdanji odgovorni urednik Primorskega dnevnika, dolgoletni sindikalist in politični izvedenec, ter Peter Verč, sodelavec slovenske redakcije na tržaškem RAI-u, ki je pred kratkim diplomiral na ljubljanski fakulteti za novinarstvo. V ospredju sta bila vpliv politike tako na deželne kot na državne medije ter osnutek zakona o prisluškovanjih; tako Tavčar kot Verč sta pred žal maloštevilno publiko podala svoj pogled in opozorila na nevarnost krčenja avtonomije novinarjev, ki ogroža demokracijo. Mladinski odsek društva Jezero bo v kratkem priredil fotografsko razstavo o Slovenskih športnih igrah, na odprtju pa bo prisoten tudi njen pobudnik Mario Šušteršič. (j.j.) DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. SI Šolske vesti SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na te tečaje: Tečaji po univerzi, uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (80 ur) in podiplomski tečaj v sodelovanju s podjetji Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev Korzo 51 v prostorih KB Centra; vpisovanje in informacije na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj informatike Varni internet, orodja za iskanje in shranjevanje podatkov, namenjen nižješolcem, ki bo potekal od 13. do 17. julija od 9. do 13. ure na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev Korzo 51 v prostorih KB Centra; vpisovanje in informacije na tel. 048181826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it. Na razpolago je še nekaj prostih mest. SKRIVNOSTI USPEŠNEGA NASTOPANJA V JAVNOSTI je dvodnevna delavnica, ki ponuja uporabne, v praksi potrjene pristope za uspešno javno nastopanje. Program je namenjen vodjem oddelkov, organizacij, ustanov, poslovodnim delavcem, zaposlenim v oddelkih za trženje in odnose z javnostmi, samostojnim podjetnikom in vsem, ki pogosto nastopajo ali se pojavljajo v javnosti. Delavnico v organizaciji Slov.I.K.a bo vodila Anita Mirjanič iz Ljubljane. Potekala bo 4. septembra (od 14. do 18. ure) in 5. septembra (od 9. do 13. ure) na Slov.I.K.u v Gorici; informacije na sedežu Slov.I.K.a na kor-zu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-530412, e-pošta info@slovik.org). ~M Koncerti U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Transformers - La vendetta del cadu-to«. Dvorana 2: zaprta. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Il mondo di Horten«. V PARKU SKUPNOSTI ARCOBALE- NO: 21.00 »The Millionaire«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Transformers - La vendetta del cadu-to«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Outlander - L'ultimo Vichingo«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »La ri-volta delle ex«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »St. Trinian's«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.00 »Look both Ways - Amori e disastri«. GORIŠKI MUZEJ vabi na Glasbene večere z vinilnih plošč v amfiteatru ob gradu Kromberk (ob slabem vremenu v grajski veži): v torek, 14. julija, ob 21. uri glasbeni urednik Radia Slovenija Dragan Bulič bo predstavil rock glasbo 60. in 70. let. KLUB KANALSKE MLADINE (KKM) prireja glasbena večera na srednjeveškem trgu Kontrada v Kanalu ob Soči: danes, 10. julija, bo koncert skupine Terrafolk in v soboto, 18. julija, ob 21. uri bo nastopila skupina Autoridad Loco iz Gorice. V OKVIRU RAZSTAVE »QUEGLI ANNI CINQUANTA« v razstavnih prostorih palače Della Torre v ul. Carducci v Gorici bo v četrtek, 16. julija, ob 18.30 koncert z naslovom »Caffe Chantant« iz niza »Le Note dellArte«. Nastopila bo Marzia Postogna ob spremljavi kitarista Eduarda Contizanettija; vstop prost. 1581015 (Dino Paulin) in na tel. 3393121833 (Marko Lutman) v večernih urah. SPD GORICA vabi v nedeljo, 12. julija, na Prisojnik; informacije o vzponu na tel. 328-9728176 in na naslovu e-pošte va-njasos@libero.it. □ Obvestila M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 1. avgusta, piknik z izletom v Spilimbergo za obisk svetovno znane šole mozaikov in ogled mesta ter okolice. Sledil bo odhod v restavracijo Pri starem trajektu ob Til-mentu v lepem gozdičku in senci za kosilo, srečelov in družabnost. Prijave do razpoložljivih mest sprejemajo čim prej Saverij R. (tel. 0481-390688), Ivo T. (0481-882024), Ema B. (0481-21361) in Ana K. (0481-78061). Predujem 20 evrov. SPD GORICA vabi v nedeljo, 12. julija, v okviru Kekčeve poti na izlet na Kriške pode. Odhod ob 7. uri s parkirišča pri Rdeči hiši; informacije na tel. 333- AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja 14. zamejski festival Diatlon 2009 v večnamenskem centru v Jamljah v nedeljo, 12. julija: ob 10. uri vpisovanje za otroški extempore, od 14. ure do 15.30 vpisovanje godcev na diatonično harmoniko, ob 16. uri začetek nastopov harmonikarjev, sledila bo podelitev priznanj udeležecem in nagrad zmagovalcem, nagrajevanje otroškega ex tempore-ja ter ples s skupino Mladi kraški muzikanti. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja v sklopu festivala Diaton 2009 enodnevno plesno delavnico v soboto, 11. julija, v večnamenskem centru v Jamljah: prva skupina (od 5. do 8. leta) ritmična gimnastika, vodi Petra Dilli; druga skupina (od 9. do 13. leta) pom-pon ples, vodi Nikol Križmančič; tretja skupina (od 14. do 18. leta) hip-hop in moderni plesi, vodi Jelka Bogatec; četrta skupina (od 19. leta dalje) gledališki ples, vodi Raf-faella Petronio; od 8. do 9. ure prihod in vpis, ob 18.30 zaključni nastop in predstavitev skupin; ob 20.30 bo ples s Kvintetom Osminka; informacije na naslov e-pošte askdkremenjak@gmail.com in na tel. 338-6495722 (Martina). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v prihodnjih mesecih do konca leta 2009 izvedlo naslednje dejavnosti: 1. avgusta bo običajni piknik, tokrat povezan z izletom v Spilimber-go za obisk znane šole mozaikov; od 13. do 18. oktobra bo šestdnevni izlet na mandarine, v Medžugorje in po poti spominov na kraje nekdanje Jugoslavije, tudi iz časa NOB; 25. oktobra bo tradicionalna koncertna revija Starosta mali princ v Kulturnem domu v Gorici, povezana z jutranjo ekskurzijo v Oglej, v sodelovanju s Krutom; v nedeljo, 8. novembra, bo martinovanje v vinski kleti na Dobrovem; v torek, 29. decembra, bo silvestrovanje prav tako v kleti na Dobrovem. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta za poletni dopust od 13. do 31. julija. OSNOVNI TEČAJ JAMARSTVA bo potekal od 10. septembra do 15. oktobra; informacije in prijave do 10. septembra pri jamarskem klubu Kraški krti v Doberdobu, Jezerska cesta-Via Lago 17, ter pri Micheleju de Lorenzu (tel. 334-6012657) in Srečku Visintinu (tel. 335-5421420). ZSKD obvešča, da so do 11. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. ZSŠDI obvešča, da bo od danes, 10., do petka, 24. julija, goriški urad zaprt. TABORNIKI RMV sporočajo, da bo odhod na tabor v ponedeljek, 13. julija iz sežanske železniške postaje. Zbirališče ob 8.00 v krojih (kdor nima srajce, naj nosi rodovo majico in ruto). Odhod vlaka ob 9.23. Uro prihoda iz taborjenja v ponedeljek, 27. julija bomo še sporočili. Taborniški srečno! CIVILNA SLUŽBA: si star/a od 18 do 27 let? Do 27. julija se lahko prijaviš na razpis in za dobo enega leta sodeluješ pri projektu Brezmejno / Sconfinatamente. Projekt bo startal v oktobru 2009; informacije v jutranjih urah na sedežu Ar-ci S.C.-Gorica oz. Zveze slovenskih kulturnih društev, tel.334-1520179, 0481-531495, e-pošta gorizia@arciser-viziocivile.it. 0 Prireditve LETTERE MEDITERRANEE V TRŽIČU na trgu Falcone e Borsellino: danes, 10. julija, ob 21.30 bo srečanje s Francescom Gesualdijem na temo izhoda iz krize. KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA (LEG) na korzu Verdi 67 v Gorici prireja v soboto, 11. julija, ob 18. uri predstavitev knjige »Operazioni speciali al tempo della cavalleria 1100-1550«. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM dve stanovanji v mirnem kraju v centru Gorice (ul. Pellis 42) s samostojnim vhodom in z garažo za dva avtomobila. Prodam gliser Gobbi 5,20 m z motorjem Johnson 75HP in prikolico za prevoz; tel. 0481-390688. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Tiziana Battisti (iz Trsta) v cerkvi Srca Jezusovega in na glavnem pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Marcello An-driani (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču. DANES V KRAJU SAN PIER D'ISONZO 10.00, Vanda Nadalutti vd. Pelos (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici ob 9.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 14.30, Mario Mor-gut (iz goriške splošne bolnišnice ob 14. uri) v cerkvi in na pokopališču. + Nenadoma nas je zapustila naša draga Anna Maria Ferletic stara 50 let Žalostno vest sporočajo sin Cristian z očetom Giannijem, Anita in Iztok ter ostali sorodniki in prijatelji. Pogreb bo v soboto, 11. julija ob 10.40 iz mrliške veže civilne bolnice v Tržiču v cerkev na Palkišče ob 11. uri. Topla zahvala vsem, ki bodo spremili na zadnji poti drago pokojno. Tržič, Palkišče, 10. julija 2009 Priznano pogrebno podjetje Preschern 18 Petek, 10. julija 2009 PRIREDITVE / LJUBLJANA - Mednarodni festival Mladi levi Organizatorji dvanajste izvedbe napovedujejo »več močnih predstav« Mednarodni festival Mladi levi je v 11 letih pridobil zvesto občinstvo, ki se po dolgem poletju naklonjeno odziva na raznorodni program organizatorja, zavoda Bunker. Letošnje festivalsko kulturno druženje, ki bo potekalo od 21. do 29. avgusta, je takšno, kot so si ga pri Bunkerju že dolgo želeli, saj se obeta »več močnih gledaliških predstav«. Iz Bunkerja so sporočili, da 12. Mladi levi predstavljajo »mainstream sodobnega progresivnega gledališča«. Prihajajo Al-vis Hermanis s predstavo Sonja, Superamas z otvoritveno predstavo »Empire«, Betontanc s slovensko premiero »Možda smo mi Miki Maus«, hkrati pa program še vedno pušča odprto okno za čisto mlade in sveže izvajalce, ki so vsebinsko vedno pomembno določali festival. Letos denimo prihajajo japonska zasedba Faifai, mladi koreografi in plesalci iz Nomad Dance Academy in drugi. Letošnji festival se bo skušal preplesti z lokalno skupnostjo in iz dela Ljubljane izvabiti »izjemen potencial, da preraste v pravo umetniško četrt«. Prvi skupni projekt, ki bo zaživel med festivalom, je Moja ulica. Projekt je del večje evropske zgodbe, mediteranskega eksperimenta SOSTENU-TO, ki išče nove ekonomske modele v kulturi. Moja ulica je poizkus drugačnega sodelovanja tako med umetniškimi in izobraževalnimi organizacijami, kot tudi različnimi civilnimi društvi in predvsem posamezniki, ki so se morda naveličali stalne odvisnosti trga in njegovih zakonitosti LAŠKO Pivo in cvetje V Laškem se je včeraj po ustaljenem scenariju začela letošnja izvedba Piva in cvetja. Danes se bo prireditev nadaljevala popoldne, ko bo od 17. ure dalje na šolskem igrišču turnir ulične košarke Dribl 2009 z raznimi pobudami (DJ, breakdan-cers, navijaške skupine, tekma zvezd itd.). Na Orožnovem trgu bo od 19. ure house prizorišče z DJ Dean Deenom. Na Trubarjevi aveniji bo od 20. ure dalje najprej DJ party, nato koncert skupin Dan D in Lee-loojamis. Tudi na Glavnem trgu bo od 20. ure dalje kar nekaj vrveža. Prisotne bodo kratkočasili člani skupine Mambo kings, Tereza Ke-sovija in Tanja Žagar. Jutri bo od 16. ure dalje na Trubarjevi aveniji razstava starodobnih avtomobilov, Orožnov trg bo severa namenjen house party-ju z DJ Dean Deenom, medtem ko bodo DJ Robby J. & Mc Vidy z go-go plesalkami in DJ Ver-gi D'Angelo & Girandon monopo-lizirali Valvasorjev trg. Na Trubarjevi aveniji bodo nastopili skupina Šank rock z gosti: Laška pihalna godba, Tinkara Kovač, Natalija Verboten in 6pack Čukur. Na Glavnem trgu bo od 20. ure dalje nastopila skupina Rock Partyzani. Sledili bodo še nastopi Natalije Verboten & band in slovenski trubači »Dej še en litro«. Ob 22.uri pa bo na vrsti nepozabna Vodna simfonija z brežin reke Savinje in veličasten ognjemet ob glasbeni spremljavi z gradu Tabor. V nedeljo, 12. julija se bo prireditev zaključila. V jutranjih urah (ob 10.uri) bo na Graščinskem dvorišču Ohcet po stari šegi, ob 17. uri parada Pivo in cvetje po ulicah Laškega, na Glavnem trgu pa bo od 18.ure dalje zaključni koncert pihalnih godb Laško, Trebnje, Zidani Most in Križevci (Hrvaška). Za vse obiskovalce je na voljo brezplačno kampiranje pri supermarketu Tuš in osrednji parkirni prostor v Ja-gočah. (I.F.) in ki si želijo nove vloge v skupnosti in družbi, so sporočili iz Bunkerja. V nov sistem ali celo gibanje bodo pri Bunkerju stopili s Srečelovom, ki bo pokazal, »kaj vse imamo in lahko delimo z drugimi na podlagi solidarnosti, neposredno in brez denarja«. Zbirali bodo vse: od povsem konkretnih stvari, kot so majice in drugi uporabni kosi oblačil, ki jim bo oblikovalka Tanja Radež s potiskom vdahnila novo življenje, različne storitve, skrita znanja, pozabljene zgodbe in drobna doživetja. Srečelov bo del tradicionalne otvoritvene zabave na ploščadi Slovenskega etnografskega muzeja. Del projekta Moja ulica bo tudi animacija Slomškove ulice, kjer bodo pri Bunkerju v sodelovanju z društvom ProstoRož nekaj izbranih parkirišč spremenili v prostor igre, druženja in menjave. Zaživela bosta tudi prostor pred Kinodvorom, dvorana Slovenskih železnic, svoje bo odigrala tudi Moderna galerija. V duhu povezovanja bo na Mladih levih potekala še okrogla mizo o tem, zakaj in kako bi se lahko kulturni izvajalci povezali med seboj, kako je lahko vloga kulturnikov v prostoru socialno odgovorna in kako lahko del mesta, od Ljubljanice do železniške postaje in od Miklošičeve do Kliničnega centra postane kulturna četrt slovenske prestolnice. Zadnje podrobnosti bodo razkrili na novinarski konfereni, ki bo 13. avgusta v Stari mestni elektrarni. (STA) LJUBLJANA V Križanke prihaja David Byrne Drevi ob 21. uri bo v ljubljanskih Križankah nastopila ikona pop avantgarde David Byrne (na sliki), pevec in avtor britansko-ameriške skupine Talking Heads. Ekskluzivna svetovna turneja z naslovom »Pesmi Davida Byrnea in Briana Ena« bo v petek, 17. julija obiskala tudi Gradež. Byrne in Eno (le-ta je bil dalj časa producent skupine Talking Heads) sta po dolgoletnem tvornem sodelovanju sestavila tudi dve skupni plošči, zadnja od teh je Everything That Happens Will Happen Today. Na odru bodo poleg Byrnea nastopili še štirje glasbeniki, del katerih prihaja iz stare zasedbe, spektakel pa bodo dopolnjevale plesalke. Na vseh dosedanjih koncertih je občinstvo navdušeno prisostvovalo pestremu dogajanju na odru (nastopajoči se na koncu med drugim predstavijo v kostimih za plesalke) ter plesalo ob ritmu starih in novih uspešnic. Poleg pesmi iz zadnje plošče bo bend namreč izvajal tudi stare pesmi iz obdobja Briana Ena, in sicer iz plošč More Songs About Buildings and Food, Fear of Music in Remain in Light. Vstopnica stane 44 evrov, za gradeški koncert pa je treba v predprodaji odšteti od 34.50 do 40 evrov. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA MILJE Trg Marconi V nedeljo, 12. julija ob 21.00 / Amatersko gledališče Quei de scala Santa bodo predvajali delo: »Xe riva el casti-gamati«. Priredba: Marisa Gregari in Silvia Grezzi. Režija: Silvia Grezzi. V petek, 17. julija ob 21.00 / Amaterska gledališka skupina Fariteatro F.I.T.A. bo v tržaškem narečju podala delo »La locanda de l'omo selvadico« v režiji Claudia Sigovicha. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi F. Lehar: »Vesela vdova«. 40. mednarodni operetni festival. Urnik: jutri, 11. in v petek, 17. julija ob 20.30, v nedeljo, 19. julija ob 17.30, v sredo, 22. in v soboto, 25. julija ob 20.30. Dvorana Banfield - Tripcovich V nedeljo, 12. julija ob 20.30 / Splet madžarskih operet. Glasba: F. Lehar, P. Abraham in I. Kalman. Veliki trg V torek, 14. julija ob 21.00 / Carlos Santana, »Supernatural. A trip through the Hits«. V soboto, 18. julija ob 21.00 / Televizijska nagrada »Marco Luchetta«. V nedeljo, 20. julija ob 21.00 / Koncert: Brazilian All Stars play Jobim Trg Hortis V četrtek, 16. julija ob 21.00 / Jazzov-ski koncert: Auer Delago duo »Living room«. V petek, 17. julija ob 21.00 / Jazzovski koncert: Igor Solo; Park Stikney Trio; Arrigo Cappelletti - Andrea Massaria duo feat. Michele Rabbia. V soboto, 18. julija ob 21.00 / Touch n Go USAFE Band. MILJE Trg Marconi Danes, 10. julija ob 21.00 / F. Lehar: »Grof iz Luksemburga«, opereta. Nastopa operno gledališče Verdi iz Trsta, vodi Stefano Furini. V četrtek, 16. julija ob 21.00 / Nastopa operno gledališče Verdi iz Trsta s »Carmino Burano«. V nedeljo, 19. julija ob 21.00 / Nastop plesnega kluba Diamante s klasičnimi in latinskoameriškimi plesi. V soboto, 25. julija ob 18.00 / Nastop Mladinskega orkestra Intercampus, ki ga vodi Tomaž Kmetič. BRIŠČIKI Pri koritu Danes, 10. julija ob 20.30 / Koncert Godbenega društva Prosek. MIRAMARSKI GRAD Danes, 10. julija ob 20.30, prestolna dvorana / Violinist Matej Santi in pianist Aries Caces / drugi del: klavirski duo Beatrice Zonta - Vesna Zuppin. V sredo, 15. in v nedeljo, 19. julija ob 21.00 prestolna dvorana / F. Lehar: »Grof iz Luksemburga«, opereta. Nastopa gledališče Verdi iz Trsta. V soboto, 18. in v torek, 21. julija ob 21.00 prestolna dvorana / »Sogno di un valzer« na glasbo Oscarja Straussa v izvedbi gledališča Verdi iz Trsta. GRADEŽ Nasip Nazario Sauro Jutri, 11. julija ob 21.30 / Koncert Gina Paolija. V petek, 17. julija ob 21.30 / Koncert Davida Byrneja. V torek, 21. julija ob 21.30 / Koncert jazz glasbenika Feliceja Clementeja. ■ FOLKEST2009 Danes, 10. julija, Beljak, Dinzschloss / Ed Schnabl & Band, Flaco de Nerja & Flamenico, Riccardo Tesi & Banditaliana; Fiumicello: Maxmaber Orke-star; Travesio, Trg XX. septembra: At First Light; Pradielis di Lusevara: To Loo Loose. Jutri, 11. julija, Beljak, Dinzschloss / Nafra, Trio Abado - Anastassiou - Bor, Zamballarana; na trgu pred občinskim poslopjem v Nabrežini: Commander Cody Band; Pušja vas (Venzone) pred občinskim poslopjem: At First Light. V nedeljo, 12. julija, Hrvatini / Nafra; Sv. Jurij v Reziji: Kjer igra violina. V ponedeljek, 13. julija, na gradu v Avianu / Nafra; Carpacciov trg v Kopru: Allan Taylor - Tom McConville; San Giorgio di Nogaro, v parku vile Dora: Napulè. V torek, 14. julija, San Giovanni al Na-tisone, vila De Brandis / Allan Taylor - Tom McConville; Carpacciov trg v Kopru: Fanfara Tirana; Treppo Grande, Trg Marconi: Nafra (Malta); Gradišča di Spilimbergo: Napulè. V sredo, 15. julija, Povoletto, vila Pitotti: La Sedon Salvadie; Porcia, v parku vile Correr-Dolfin: Napulè. ■ MITTELFEST2009 ČEDAD 18.-26. JULIJA V soboto, 18. julija Ob 18.00 po čedajskih ulicah: »Pod to-polovo senco«, pripoved, lutke in glasba v živo z Giorgiom Gabriellijem. (Italija). Ob 19.45 v cerkvi sv. Frančiška: Mario Brunello in Gianmaria Testa, v spomin na padle berlinskega zidu, glasba. (Italija). Ob 21.30 na trgu pred stolnico: »Prove d'Europa«, proza, glasba, ples in video. Projekt: Furio Bordon. Produkvija MittelFest 2009. V nedeljo, 19. julija Ob 11.30 v cerkvi sv. Frančiška: Mario Brunello in Italijanski godalni orkester. (Italija). Ob 18.00 v gledališču Ristori: Dekle v plavi obleki. Risbe - Mari Horváth, glasba - Erzsi Kiss, filmske animacije - Péter Sisak, režija - Rita Bartal Kiss. Produkcija: Ciroka Puppet Theater Budimpešta. (Madžarska). Ob 19.00 v cerkvi Santa Maria dei Bat-tuti: Nižina neba. Priredba - Nebojša Pop Tasic, režija - Jernej Lorenci. Ko-produkcija Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana in MittelFest 2009. (Slovenija). Od 19.00 do 21.00 po čedajskih ulicah: Veliki koncert za lutko in klavir, nastopa Giorgio Gabrielli. Ob 21.30 na trgu pred stolnico: Philip Glass - an evening of chamber music. Glasbena improvizacija. Ob 22.00 v samostanu P. Diacono: Sutra. Plesni nastop budističnih menihov iz templja Shaolin. _SLOVENIJA_ PIRAN Tartinijev trg V četrtek, 23. julija ob 20.00 / Nastop Mladinskega orkestra Inercampus, ki ga vodi prof. Tomaž Kmetič. LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 Danes, 10. julija ob 20.00, Slovenska filharmonija / Mahler - odkritja. Godalni kvartet Kairos. V ponedeljek, 13. julija ob 20.00, Cankarjev dom / Simfonični orkester RTV Slovenija in Orchestre de Picardie. Dirigent: En Shao. Solist. Mate Bekavac - klarinet. V torek, 14. julija ob 20.00, Cankarjev dom / Ramón Vargas - tenor in Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Emmanuel Villaume. V sredo, 15. in v četrtek, 16. julija ob 21.00, Križanke / Terrence McNally -David Yazbek: »Do nazga«, muzikal. Nastopa zagrebško mestno gledališče Komedija. Režiser: Igor Mešin. Dirigent: Dinko Appelt. V petek, 17. julija ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Ansambel za sodobno glasbo MD7. V ponedeljek, 20. julija ob 20.00, Slovenska filharmonija / Georg Friedrich Händel: »Aleksandrovo slavje«, oda. Orkester in zbor Glasbenega festivala Schleswig - Holstein. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled raz- stava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: od danes, 10. julija (otvoritev ob 20.00) do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vo-griča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatel- li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinità«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. DIVAČA V prostorih knjižnice bo od 14. julija (otvoritev ob 18.00) do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Galerija pri Valetovih: do 12. julija bodo na ogled fotografski portreti »Spa-cal - Černigoj«, fotografa Maurizia Frullanija. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. w Petek, 10. julija 2009 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO - Dirka po Franciji V Barceloni dež in padci Danes prvič v Pirenejih Najtežja Izmed treh gorskih etap v špansko-francoskem visokogorju - Včeraj zmagal Norvežan Thor Hushovd BARCELONA - Šestindevetde-seti Tour bo danes postregel s prvo gorsko etapo v Pirenejih, ki se bo po startu v Barceloni in 224 kilometrih končala s ciljnim vzponom na Arcalis (2.240 m) v Andori. Šlo bo za najtežjo izmed treh etap v Pirenejih: zadnjih 10,6 km je zares peklenskih, povprečni naklon je 7,1-odstoten, leta 1997 pa si je na njem pot do skupne zmage na Dirki po Franciji tlakoval Jan Ullrich. To bo druga od treh zaporednih etap, ki se bo začela izven francoskih meja. Včeraj je šesta etapa od Girone do Barcelone (181,5 km) pripadla Norvežana Thoru Hushovdu (Cervelo). V ciljnem sprintu je bil drugi Španec Oscar Freire (Rabobank), tretji pa še drugi Španec Jose Joaquin Rojas (Caisse D'Epargne). Rumeno majico je obdržal Švicar Fabian Cancellara (Saxo Bank), ki je bil 10. v času zmagovalca. V Barceloni so številni gledalci pričakovali špansko zmago, vendar je 31-letni Hushovd s svojo osmo etapno zmago na dirkah po Franciji prehitel vso konkurenco na čelu s trikratnim svetovnim prvakom Freirejem. Cancellara je z desetim mestom ohranil skupno vodstvo pred sedemkratnim zmagovalcem Lanceom Armstrongom iz ZDA, ki pa ima isti čas kot Švicar, saj je bil tudi on med tri-inštirideseterico, ki je v cilj prišla v času zmagovalca. Španec Alberto Contador, olimpijski zmagovalec v vožnji na čas, na tretjem mestu zaostaja za 19 sekund. Kolesarje je na poti do katalonske prestolnice, ki je leta 1992 gostila olimpijske igre, skoraj ves čas močil dež, zaradi spolzkega cestišča pa je bilo precej padcev in tudi dolg pobeg. Škot David Millar je skupaj s Francozoma Sylvainom Chavanelom in Step-hanejem Augejem 45 kilometrov po startu v španski Gironi pobegnil, 50 ki- lometrov pozneje pa se jim je pridružil še Bask Amets Txurruka. Imeli so že tri minute in 45 sekund prednosti, kar pomeni, da je bil Millar tedaj že skupno vodilni. Devetindvajset kilometrov pred zaključkom je Millar, nekdanji svetovni prvak v kronometru, pospešil in bil sam v vodstvu. Glavnina ga je z izjemnim pospeševanjem, s tem je poskrbela še za nekaj padcev, ujela 1200 metrov pred ciljem. »Etapa je bila zelo napeta, ker je bilo cestišče zelo spolzko. Na Touru je vedno lepo zmagati, toda to slavje mi je še posebej pri srcu,« je menil Hushovd, ki je dosegel prvo etapno zmago na tej najprestižnejši kolesarski dirki na svetu za novoustanovljeno ekipo Cervelo. Norvežan Thor Hushovd (na levi) je imel v zadnjih metrih več moči od Oscarja Freireja in Joseja Joaquina Rojasa. Na spolzki cesti je bilo včeraj precej padcev. Lanski zmagovalec Carlos Sastre je padel na začetku etape, 3 km pred ciljem je bil na asfaltu tudi Tom Boonen, ki je močno šepal tudi po prihodu v cilj ANSA Vrstni red 6. etape (Girona -Barcelon, 181,5 km): 1. Thor Hushovd (Nor/Cervalo) 4.21:33; 2. Oscar Freire (Špa/Rabobank); 3. Jose Joaquin Rojas (Špa/Caisse); 4. Gerald Ciolek (Nem/Milram); 5. Franco Pellizotti (Ita/Liquigas); 6. Filippo Pozzato (Ita/Katjuša); 7. Alessandro Ballan (Ita/Lampre); 8. Rinaldo Nocentini (lta/AG2R); 9. Cadel Evens (Avs/Si-lence Lotto) 10. Fabian Cancellara (Švi/Saxo Bank) vsi isti čas .... Skupno: 1. Fabian Cancellara (Švi/Saxo Bank) 19.29:22; 2. Lance Armstrong (ZDA/Astana) +0:00; 3. Alberto Contador (Špa/Astana) 0:19; 4. Andreas Kloden (Nem/Astana) 0:23; 5. Levi Leipheimer (ZDA/Astana) 0:31; 6. Bradley Wiggins (VBr/Bradley) 0:38; 100. Simon Špilak (Slo/Lampre) 7:00 TRIESTINA Izmenjava igralcev s Cagliarijem Veliko besed, malo dejanj. Takšna je nogometna »kupoprodajna« borza v Italiji. Pri Triestini pa se je včeraj vendarle nekaj premaknilo. Tržaški drugoligaš je namreč od Cagliarija najel 23-letnega branilca Danieleja Magliocchettija, ki pa je v zadnjih dveh sezonah v A-ligi zbral le štiri nastope, leto prej v B-ligi za Verona pa enajst. Za lastništvo tega igralca je morala Triestina žrtvovati »polovico« svojega perspektivnega vratarja Michala Agazzija, ki pa bo v prihodnji sezoni še vedno ostal v Trstu na posodo. A-LIGA - Kar zadeva A-lige je bil sinoči zbor Juventusa, uradno pa so predstavili tudi najmočnejšo okrepitev, to je Diego, ki je v minuli szeo-ni igral za Werder iz Bremna in mo ga lahko občudovali tudi na tekmah pokala UEFA proti Udinesejeu. Včeraj je turinski klub končno prepričal Marchionneja, da je pristal na selitev k Fiorentini (triletna pogodba mu bo navrgla milijon 300 evrov letne plače), kar pomeni, da se bo Brazilec to-skanskega moštva Felipe Melo zdaj lahko preselil k Juventusu. Tehnična komisija nogometne zveze pa je včeraj sporočila, da trenerju Livorna Gennaru Ruotolu ne bo dodelila dovoljenja za treniranje, češ da ni izpolnil vseh pogojev. Izvedelo se je medtem, da angleški Portsmouth snubi bivšega trenerja Interja Roberta Manicnija. APrimorski ~ dnevnik PLAVANJE 15 let stara in že rekorderka! MONTREAL - Komaj 15-letna kanadska plavalka Amanda Reason je na državnem prvenstvu, ki šteje za kvalifikacije za SP v Rimu, na 50 m prsno odplavala nov svetovni rekord. Razdaljo je plavala v 30,23 in tako izboljšala prejšnjo znamko Avstralke Jade Edminstone, ki je 30. januarja 2006 v Melbournu plavala 30,31. Nov svetovni rekord je dosegel tudi ameriški plavalec Aaron Peirsol, ki je na državnem prvenstvu ZDA razdaljo 100 m hrbtno preplaval v času manj kot 52 sekund (51,94 sekunde). Olimpijski prvak, lastnik svetovnega rekorda z olimpijskih iger v Pekingu, je moral v začetku meseca lastništvo nad rekordom prepustiti španskemu plavalcu Faberju, ki je namreč na sredozemskih igrah za 16 stotink sekunde izboljšal prejšnji dosežek ameriškega specialista. Sedaj pa je znova postal lastnik rekorda. ALONSO - Španski voznik formule ena Felipe Alonso je zavrnil pisanja tiska, da bo prihodnje leto tekmoval za Ferrari. PLAŠIL - Češki nogometni reprezentant Jaroslav Plašil je s francoskim prvoligašem Bor-deauxjem podpisal štiriletno pogodbo. Pred prestopom h klubu Girondins Bordeaux je 27-letni Plašil (1,82 m, 72 kg) igral za španskega prvoligaša Osasuna. BARGNANI - Košarkar Andrea Bargnani je podaljšal pogodbo s Torontom za nadaljnje petletno igranje v NBA-ligi. VINČEC - Slovenski jadralec Gašper Vinčec je predčasno za pustil prizorišče SP v razredu finne zaradi zdravstvenih težav. MSP - Barbara Špiler (Fit Brežice) je drugi dan 6. svetovnega atletskega prvenstva za mlajše mladince, ki poteka v Brixnu osvojila zlato medaljo v metu kladiva (59,33 m). TENIS - Kazen Rasizem se ne obrestuje LONDON - Avstralski igralec tenisa Brydan Klein bo imel kar nekaj časa na voljo, da bo lahko dobro premislil o rasističnih opazkah, ki jih je izrekel na račun tekmeca. Po denarni kazni je vodstvo moškega teniškega združenja ATP Avstralcu izreklo še šestmesečno prepoved igranja. Devetnajstletnik, zmagovalec mladinskega Australian Opna leta 2007, ki je nastopal na turnirju ATP v East-bournu, je v kvalifikacijah 13. junija z rasističnimi žaljivkami obkladal tekmeca iz Južnoafriške republike Ra-vena Klaasna. Vodstvo ATP je Kleina kaznovala še z denarno kaznijo 10.000 ameriških dolarjev povrhu 14.000 dolarjev visoke kazni, ki mu je bila izrečena takoj na prizorišču ob neprimernem izpadu. Združenje ATP je Kleinu sicer naložilo najvišjo predvideno denarno kazen za nešportno obnašanje, še precej hujšo kazen pa je mlademu igralcu namenila že avstralska teniška zveza. Ta je Kleina suspendirala iz programa avstralskega športnega instituta, ki financira razvoj mladih športnikov, poleg tega pa je zveza odprla preiskavo, po koncu katere bo lahko kazen še ostrejša. Sicer je Klein ta čas na 186. mestu lestvice ATP. ROKOMET - Vpis v elitno ligo Tržačani še lahko upajo Rokometna zveza ne najde nadomestnega moštva za tržaški klub, zato mu ponuja podaljšanje roka za rešitev finančne stiske Po napovedih naj bi danes za tržaški klub Pallamano Trieste zapadel zadnji rok za vpis v Elitno A-ligo, vendar so se zadeve v zadnjih dneh razvile drugače. Prav zaradi novonastale situacije predsednik tržaških rokometa-šev Giuseppe Lo Duca še ni odvrgel puške v koruzo in upa, da bo svojemu društvu le uspel najti pokrovitelja, ki bi uspel kriti preostale stroške (od 100.000 do 150.000 evrov) za nastopanje v najvišji ligi. Težko je reči, kdo je ta čas na slabšem: rokometna federacija ali Pallamano Trieste? Potem ko so Tržačani zamudili prvi rok so namreč pri rokometni federaciji zaman iskali ekipo, ki bi prevzela mesto v 8-članski elitni ligi, tako da slednja še zdaj šteje le sedem ekip. Federacija želi na vsak način zapolniti to vrzel in prav zato naj bi predsednik italijanske rokometne federacije Salvatore Porromuto podaljšal rok vpisa v najvišjo ligo, tudi zato ker mu je Lo Duca telefonsko sporočil, da se bo zadnji trenutek morda le dobilo dobrosrčnega podjetnika oziroma dobrosrčne podjetnike, ki bi Tržačanom zagotovili nastop v ligi, ki so si jo prislužili na igrišču. Od kod izvira optimizem Lo Duce? »V torek sem se pogovoril z županom Dipiazzo, ki je obljubil ekonomsko pomoč Občine. Lani nam je odobrila prispevek v višini 25.000 €, letos pa naj bi zagotovila vsaj toliko denar- Tin Tokič je edini, ki bi lahko zapustil Trst, saj ima veliko ponudb KROMA ja. Zupan se je tudi obvezal, da bo poskušal v teh dneh dobiti pokrovitelje, ki bi si prevzeli breme sponzorizacije. Dipiazza je bil zelo optimistično razpoložen. Sam v tem nisem bil uspešen, nasprotno, nekateri lanski pokrovitelji so nam delno ali v celoti obrnili hrbet zaradi splošne gospodarske krize. Sprožili ste tudi akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov med Tržačani Mislim, da je bil namen tega dokazati, da imamo za sabo kar lepo število ljudi, ki ne želijo, da se zaradi finančne stiske znova odpovemo nastopanju v elitni ligi, kamor s tehničnega vidika tudi sodimo. Seveda nihče ni mislil, da bomo tako zbrali zadostna sredstva za nastopanje v najvišji ligi. Napovedani jutrišnji (današnji, op.p.) termin torej ni nujno zadnji. Ne. To mi je potrdil tudi generalni tajnik, ki je ravno tako povedal, da nobeno drugo društvo ni predstavilo prošnje za repesažo v elitno A-ligo in torej smo mi glede tega še vedno v prednosti. Vsi se zavedajo, da je liga z le sedmimi ekipami nezanimiva. Prav zato bi nam verjetno prišli na roko. Naša bodočnost pa je res nejasna, saj smo prvi na lestvici repesaž, a za elitno ligo nimamo dovolj denarja in za A1-li-go trenutno ni prostih mest, saj se nobena ekipa ni (še) odpovedala nastopanju v tej ligi. Le v A2-ligi so v tem trenutku prosta mesta. Kaj pa če bi se vendarle znašli šele v A2-ligi. Kaj bo z igralci in trenerjem Radojkovičem? Govoril sem že z vsemi igralci razen s Tokicem, ki je še zaseden z reprezentanco. Vsi so pripravljeni ostati v Trstu tudi v A2-ligi; Tokic ima številne ponudbe iz elitne A-lige in najbrž se bo odločil, da odide. Popolnoma ga razumemo. Radojkovič je potrdil, da ostane v vsakem primeru, a je postavil kot pogoj, da v primeru igranja A2-lige zelo pomladimo kader in v prvo ekipo vključimo celo vrsto mladincev. (I.F.) 20 Petek, 10. julija 2009 ŠPORT / ZSŠDI - Zadnja seja izvršnega odbora pred poletjem Bor-Jadran: nedoseženo bo težko nadoknaditi Sodelovanje med društvi pa je nujno - O nastopanju v reprezentancah ZSŠDI Z dvema sejama v Gorici in Križu ter z družabnim srečanjem se je končalo prvo obdobje dela novih organov Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Na sejah so razpravljali kako konkretno nastaviti delo v novem štiriletju in so se domenili o pobudah, ki čakajo Združenje na začetku jeseni. Med drugim so bili mnenja, da bi bilo dobro organizirati letošnje športno srečanje s predstavniki Unije Italijanov iz Slovenije in s Hrvaške v Gorici. Glede skupnih športnih srečanj pa so analizirali nedavno 33. Srečanje slovenskih športnikov obmejnih dežel, ki je bilo v Piranu in ugotovili, da je v določenih panogah vedno težje sestavljati primerne reprezentančne ekipe. To vprašanje bo zato potrebno čimprej razčistiti z odgovornimi pri zainteresiranih društvih, saj bi moral biti re-prezentačni nastop cilj vsakega mladega športnika, piše v tiskovnem sporočilu ZSŠDI Z društvi bo tudi potrebno nadaljevati s prepričevalno akcijo o nujnosti medsebojnega sodelovanja, ki edino lahko zagotavlja kontituiteto dosežene kakovosti, še posebno v teh nelahkih časih gospodarske krize. Pri tem bodo odigrale pomembno vlogo panožne komisije, ki so pravi forum za nastajanje razvojnih programov, za kresanje mnenj in za rojevanje novih pobud. Prav zato so sedaj na seje izvršnega odbora vabljeni tudi načelniki komisij. Odborniki ZSŠDI so pozitivno ocenili premik na področju ženske mladinske odbojke, medtem, ko so obžalovali, da se niso konkretizirali po- zgovori med AKK Bor in AŠZ Jadran. Nedoseženo bo težko nadoknaditi. Glede vrhunskih športnikov so bili nadalje mnenja, da samo športno gibanje ni v stanju zadostiti vsem njihovim finančnim in drugim potrebam, ki so predpogoj za dosego rezultatov. Zato bo potrebno skušati pri rešitvi tega problema angažirati širši krog subjektov, saj vrhunski rezultati niso samo športni, ampak vsemanjšinski ponos. V zadnjih časih se je precej govorilo o padcu motivacije pri mladih in o vlogi staršev pri športnem udejstvovanju mladih. Vprašanje ne zadeva samo športnega sveta, zato bo ZSŠDI jeseni pobudnik širše razprave, na katero povabiti strokovnjake iz raznih sredin in tako dati svoj konkreten prispevek tudi drugim dejavnostim. Celotno športno delovanje pa mora sloneti predvsem na športni vzgoji kot osnovi za zdravo rast naše mladine. Na sejah so seveda obravnavali tudi tekoča vprašanja, seznanili so se s potekom literarnega in likovnega natečaja Drobci iz športnega sveta ter odobrili zaključke in predloge komisije za prispevke. Posamezne točke so bile nato ovrednotene upoštevajoč potrebo po uravnovešenju bilance in morebitnega bodočega krčenja finančnih prispevkov. Odborniki ZSŠDI se bodo ponovno sestali začetek septembra. Ker pa se športna dejavnost, za nekatere panoge nemoteno nadaljuje, so zaželeli vsem športnicam in športnikom, ki bodo aktivni v teh poletnih mesecih, čimveč uspeha, se končuje sporočilo ZSŠDI. NOGOMET - Novosti pri naših klubih Daj-dam pri Juventini, Micor spet v Trebčah BAZOVICA - Le kratko »brezvladje« na čelu domačega športnega društva Zarja Mlajši prevzemajo odgovornost Saša Kralj novi predsednik - Žagar: Pozitivna ocena o aktivnostih v centru, kritično o odzivu okolja Tudi pri Športnem društvu Zarja so se po zadnjem občnem zboru znašli v stanju brezvladja, ki pa, k sreči, ni trajalo dolgo. Mirjan Žagar, ki je vodil to naše vzhodnokraško društvo zadnjih 20 let, je namreč na skupščini napovedal svoj nepreklicni odstop, izrazil zaskrbljenost zaradi pasivnosti mladih za usodo društva in izrazil upanje, da bodo Bazovci »razumeli velik pomen Zarje za vas in celotno skupnost in poskrbeli, da se obdrži in nadaljuje po poti, ki so jo začrtali že naši predniki in so jo generacije, ki so jim sledile izpopolnjevale in utrjevale vse do naših dni.« Njegov poziv ni ostal brez odmeva in že v sredo zvečer so izvolili nov odbor, predsedniško funkcijo pa je prevzel 34-letni obrtnik Saša Kralj, ki je v vasi zelo poznan in aktiven v pustnem odboru in pri KD Lipa, sodeluje pa tudi v dramski skupini KD Slavec iz Ricmanj. Kralj je bil že član prejšnjega odbora, zdaj pa bo, kot ostali mlajši odborniki, na odgovornejšem položaju. »Upam, da se te odločitve ne bom kesal,« je smeje povedal Kralj. Povedal je, da se mora šele vpeljati, navrgel pa je nekaj izhodiščnih programskih točk: okrepiti delovanje lokostrelskega odseka, čigar delo zelo ceni, približati k balinanju tudi mlajše, prizadevati si za boljše izkoriščanje športnega centra v funkciji pridobivanja finančnih sredstev. V svojem »poslovilnem govoru« na skupščini v Bazovici je Žagar opisal pestrost in razvejenost delovanja v prenovljenem športnem centru, v katerem obratuje bar-restavracija, ki je po komaj trimesečnem odprtju že dobro obiskan in ga profesionalno vodi najemnik Darko Tambolaso. V centru imajo svoj sedež Zarjini odseki (lokostrelstvo, balinanje, nogomet, ženska telovadba), v njem pa se je zvrstilo več kulturnih prireditev, plesni tečaj v organizaciji SKD Lipa, SPDT pa širi plezalno dejavnost na umetni steni. Dejansko so prostori namenjeni tudi porokam, obhajanju obletnic, vsakovrstnim tečajem ali srečanjem. Ob tem pa je Žagar hudo potožil, da upravljanje takšnega centra zahteva izjemen napor, ki pa sloni le na ramenih maloštevilnih preobremenjenih in vse bolj utrujenih odbornikov. »Odbor se le redko sestaja in v zelo okrnjeni zasedbi, tako da odločajo, delajo in si kopičijo odgovornosti vedno ene in iste osebe. Tu- di sam sem močno potrt, da mi ni uspelo sestaviti takega odbora, ki bi bil delaven, kjer bi si vsak odbornik, po lastnih zmogljivostih in času prizadeval dati svoj dragocen doprinos. Zelo me tudi skrbi hladen in pasiven odnos, ki ga imajo mladi do društva. Tako ne gremo daleč in vsa naša prizadevanja, da bi le prebudili v njih čut zavednosti in pripadnosti ter ljubezni do institucije, ki ima za seboj skoraj devetdesetletno zgodovino, so do danes bila zaman,« je Žagar zapisal v svojem poročilu. Vendar se je v dneh po občnem zboru nekaj le premaknilo in Žagarjev pesimizem je zdaj presežen. (ak) Novi odbor ŠD Zarja Predsednik: Saša Kralj Odborniki: Fabio Cocevari, Damjan Gregori, Alojz Guštinčič, Bruno Hrovatin, Robert Kalc, Vojmir Križmančič, Egon Leban, Silvano Po-ropat, Valter Pozar, Mirjan Žagar. Nadzorni odbor: Žarko Ban, Emil Marc, Aleksander Raseni Del prenovljenega športnega centra v Bazovici, ki je bil uradno odprt 22. septembra leta 2007 KROMA MIRJAN ŽAGAR PO 20 LETIH ZAPUŠČA PREDSEDNIŠKO MESTO V odborniških vrstah ŠD Zarja je že celih 36 let Mirjan Žagar je bil za predsednika Športnega društva Zarja izvoljen leta 1989, letos je torej, ob odstopu s funkcije, obhajal 20-letnico. Resnici na ljubo pa sega njegova odborniška »zvestoba« športnemu društvu iz Bazovice že v leto 1973, ko je bil še čisto mlad imenovan za tajnika. V takšni ali drugačni funkciji je torej član Zarjinih odborov že celih 36 let. »Vedno sem delal z veseljem in srcem, to je najvažnejše in ti pomaga, da premagaš tudi težke čase. Imel pa sem srečo, da sem imel ob strani vedno dobre sodelavce, s katerimi sem skupaj pravzaprav odraščal. Najprej smo bili pri Zarji nogometaši, nato smo skupaj prevzeli odborniške funkcije. Včasih je bilo pač tako, da smo se mladi sami potegovali za delo v društvu, ne da bi nas v to kdo silil,« je s kančkom grenkobe za zdajšnje razmere povedal Žagar. Njegovo predsedovanje je zagotovo »usodno« povezano z obnovo športnega centra v Bazovici. Če zdaj tam sto- ji mogočno poslopje, je prav gotovo to predvsem njegova zasluga. »Dejansko segajo prizadevanja za gradnjo centra že v konec leta 1992 v okviru zakona o proti vrednostih za nastanek sinhrotrona. Takrat je deželo še vodil demokrščan Bia-sutti. Postopek za pridobitev sredstev in dovoljenj je trajal do leta 1997, ko je gradnja stekla, vendar smo takoj spoznali, da je graditi še težje kot pridobiti sredstva. Leta 2007pa smo objekt končno le lahko predali njegovemu namenu,« se spominja dolge,a nazadnje uspešne zgodbe o gradnji Žagar. Prepričan je tudi, da se lahko center še nadgradi (»bile so storjene tudi nekatere napake«, priznava), naslednji cilj pa je zgraditev malega igrišča s sintetično travo, za kar so od Sklada za Trst že pridobili potrebno sredstva, vendar je zdaj še težko reči, kdaj bodo prerezali slavnostni trak. Zdaj Žagar ugotavlja, da je dozorel čas, da vodenje društva prevzame nova generacija odbornikov. »Mlajši, ki so že bili člani odbora, bodo zdaj na odgovornejših položajih, upam pa, da se jim bodo pridružili še drugi. Starejši jim bomo kvečjemu lahko stali ob strani še nekaj časa,« je povedal Žagar. Zagotovo se od Zarje ne bo nikoli oddaljil. A. Koren »Kupoprodajna borza« naših nogometnih klubov je še aktivna. Pri Juventini (promocijska liga) so skorajda dosegli dokončni dogovor z napadalcem Giovannijem Catanzarom, ki v štandrško društvo prihaja na posodo. Igralec, letnik 1988, ki je v minuli sezoni pri Unionu '91 dosegel 16 golov, naj bi v Štandrežu ostal eno sezono. Vse kaže, da bo ekipo dopolnil še mlad obrambni igralec Itale San Marco, letnik 1991. Pri Juventini pa se tačas dogovarjajo tudi za odhode igralcev. Ekipo zapušča Daniele Negri, ki je v Štandrežu igral sedem sezon. 25-letni igralec bo za leto dni na posodo pri San Loren-zu. Vprašljiva je usoda Maura Perica: kje bo nastopal, bo odvisno od študijskih obveznosti. Igralca, letnika 1989, snubijo nekateri klubi iz 1. amaterske lige. Kot smo že poročali, se za nekatere Juventinine igralce zanima tudi Sovodnje (promocijska liga). Predsednik Kuštrin je potrdil, da se klub zanima za Manuela Peteanija (snubijo ga tudi drugi klubi iz promocijske lige in 1. AL), Sandyja Kogoja in Daniela Skarabota: »Res smo zainteresirani za Peteanija, prestop k Sovodnjam pa bo odvisen od pogojev, ki nam jih bo postavila Juventina. Glede ostalih dveh igralcev pa upam, da bomo s štandreškim klubom dosegli dogovor.« Med tem so pri So-vodnjah najeli mladega igralca Aleksandra Miloševiča (letnik 1992). Vezni igralec, ki igra tudi v napadu, je v minuli sezoni nastopal v Gorici pri Audaxu. Nekaj novosti je tudi v 1. amaterski ligi. Primorec pa je dosegel štiri dogovore. Trebenski dres bo po letu dni ponovno oblekel napadalec Massimiliano Mi-cor (letnik 1979, na sliki KROMA), ki je v minuli sezoni igral pri Costalungi. V sezoni 2007-08 je bil pri Primorcu najboljši napadalec s 13 goli. V Trebče prihajajo tudi Tržačan Udina iz Staranzana, ki igra na desnem boku, levonogi Sebastiano Bertoli (lani pri Sistiani), sicer levi bočni igralec, in mladi levi branilec Petranič (letnik 1991, na posodo od Ponziane). Ekipo bo dopolnil tudi Tommaso Lodi, letnik 1988, ki je lani igral solidno v 3. amaterski ligi. Predsednik Darko Kralj nam je še potrdil, da iščejo vratarja. Zaupal je, da se s tržaškim igralcem že pogajajo, dogovorili pa naj bi se pred koncem tedna. V 2. amaterski ligi pa je zaenkrat vse mirno. Vsi klubi, Breg, Primorje in Zarja Gaja, so nam povedali, da še niso dosegli dokončnega dogovora z nobenim igralcem. Edinole predsednik Primorja, Roberto Zuppin je napovedal, da se prose-ški klub zanima za Caserto (San Giovanni) in še za napadalca Puzzerja (San Sergio), kot smo že poročali. »V primeru, da bodo pogovori splavala po vodi, bomo morali vsekakor okrepiti ekipo z napadalcem in obrambnim igralce. Obenem pa iščemo še vratarja,« je pojasnil Zuppin. V Doberdob k Mladosti (3. amaterska liga) pa se vrača Dimitri Ferletič (letnik 1980), ki je lani igral pri Sovodnjah v sredini. / ŠPORT Sobota, 11. julija 2009 21 UMETNOSTNO KOTALKANJE - Jutri in pojutrišnjem DP V Roccarasu Tanja Romano po nove državne naslove V formi, plošča ji prija - Francesca Roncelli z novim dolgim programom - Kokovostne mlajše članice ZGODOVINA Tanja uspešnejša na tekmah za Sp, Samov rekord ROCCARASO - Po podelitvi državnih naslovov v mladinskih kategorijah bodo na plošči v Roccarasu tekmovale članice. Jutri in pojutrišnjem bosta na državnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju nastopili tudi slovenski kotalkarici, poletovka Tanja Romano in članica tržaškega Gionija Francesca Roncelli. Romanova se na državni finale vrača po letu dni odsotnosti, saj je lani državno prvenstvo izpustila zaradi poškodbe golenice. Po oceni trenerja Mojmirja Kokorovca je slovenska šampionka dobro pripravljena, da osvoji še enajsti državni naslov. Že od srede trenira na prizorišču: cementna plošča ji prija, velika je kot na Pikelcu in Livornu, kjer trenira. »Tanja je v formi, sicer pa je tekma vedno uganka. Izid je vedno vprašljiv, ampak vanjo zaupam, saj nenazadnje ima že veliko izkušenj,« je povedal Kokorovec in dodal, da je tudi Tanjina koncentracija na višku, saj je letos ne muči nobena poškodba. Jutri bo nastopila z novim kratkim programom, ki je koreografsko težji od prejšnjega, sestavljen pa je na podlagi ruske kalinke. Tanja ga je prvič prikazala na ekhsibiciji na Pi-kelcu pred nekaj tedni, jutrišnji pa bo prvi uradni nastop. Dolg program Tanja Romano (na levi) bo v Roccarasu glavni favorit za naslov. Med njene tekmice pa sodi tudi slovenska kotalkarica tržaškega Gionija Francesca Roncelli KROMA pa bo tisti, s katerim je nastopala lani na SP v Tajvanu. V Roccaraso je včeraj dospela tudi Francesca Roncelli, ki se je na nastop dobro pripravila, pri napovedih pa je bila previdna. Jutri bo nastopila s kratkim programom, ki ga vadi že od lani, dolg program pa je letos spremenila in je koreografsko zahtevnejši: »Prvič ga je zame sestavil Sandro Guerra: sprememba načina dela in treninga je bila torej zame prava novost. Bilo je zahtevno,« je pojasnila Tržačanka. V Roccarasu bo med članicami nastoplo več kot 30 kotalka-ric. Konkurenca je letos kakovostna, saj je v člansko konkurenco pretopilo mnogo nadarjenih kotalkaric, ki so prednjačile na svetovnem mladinskem prvenstvu. Prisotna bo tudi lanska državna prvakinja Annalisa Graziosi. Tanja Romano in Francesca Roncelli se potegujeta tudi za kom-binacijski naslov. V obveznih likih je bila Tanja 8., Francesca pa 14. Najnevarnejša konkurentka Romanove, ki je glavna favoritka tudi za kom-binacijski naslov, je Ilenia Baldisser, ki je bila tretja, solidna pa je tudi v prostem programu. KONJSKI ŠPORT - Ingrid Umari Po poškodbi konja spet v deželnem vrhu V western jahanju letos meri tudi na državni vrh □ Obvestila balinarska sekcija primorja prireja jutri, 11. julija, »Mednarodni Memorial Milko Rupel«. Začetek turnirja ob 8. uri na Proseku. šz gaja, sekcija orientacijskega teka, organizira jutri, 11. julija orientacijski tek v okviru vaškega praznika Sport in glasba. Start bo v športnem centru Gaje na Padričah ob 18. uri. Dve tekmovalni progi, za začetnike in za bolj izkušene tekmovalce. Za informacije in prijave: posta@origaja.it in tel. 3496932994 ali 3495939712. ašd cheerdance millenium in zsšdi organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 335-6278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemillenium.com. Umetnostno kotalkanje je v Italiji ena najstarejših panog. Prvi državni moški naslov so podelili že leta 1912, ženskega pa leta 1916, v času prve svetovne vojne, ko so bili moški na fronti in niso tekmovali. Do vključno leta 1980 so naslov prvaka podeljevali samo v kombinaciji, odtlej pa tudi v obveznih likih in prostem programu. Čeprav se sliši čudno je Tanja Romano osvojila več svetovnih kot državnih naslovov: svetovnih ima trinajst, državnih pa »le« deset. Pet v prostem programu in prav toliko v kombinaciji. Razlog je enostaven: v letih 2006 in 2008 se državnega prvenstva ni udeležila, to pa pomeni, da je v Italiji od leta 2002, ko je bila prvič prvakinja med članicami, dejansko neprema-gana. Leta 2006 ni nastopila zaradi bolečin v hrbtu, lani pa zaradi dolgotrajne poškodbe. Skupno je naslov prvakinje v več kot 90-letni zgodovini italijanskega kotalkanja osvojilo 41 tekmovalk, najuspešnejša pa je Raffaella Del Vinaccio s 13 naslovi, doseženimi med drugo polovico 80. in prvo polovico 90. let. V»hišo slavnih« je treba bržkone uvrstiti tudi Loretto Mangili in Lauro Mestriner, ki sta zmagovali, ko so podeljevali le naslov v kombinacij. Obe sta bili prvakinji šestkrat. Opensko Športno društvo Polet pa je v »zlati knjigi« prvakov prisotno tudi s Samom Ko-korovcem, ki se lahko ponaša s petimi naslovi državnega prvaka, doseženimi v letih 1992 in 1993. Kokorovec se lahko ponaša z rekordom, ki ga Romanova nima. Leta 1993 je bil prvak v vseh treh zvrsteh: obveznih likih, prostem programu in posledično seveda tudi v kombinaciji, leto prej pa »le« v obveznih likih in kombinaciji. NAMIZNI TENIS Ridolfijeva že deveta na državni lestvici Namiznoteniška zveza FITET je objavila najnovejšo državno jakostno lestvico Italijank. Na njej se je Nabrežinka Lisa Ridolfi (letnik 1988), ki sicer igra v Milanu, povzpela že na 9. mesto, od slovenskih igralk pa ji na 16. mestu sledi Lonjerka Ana Bržan (1976), sicer tekmovalka Siena. Najboljša krasovka je na 16. mestu Martina Milič (1984), sledijo pa ji Mateja Crismancich (1988) na 26. in Eva Carli (1987) na 30. mestu. IKjub dolgi odsotnosti z zelene mize je Katja Milič (1979) še vedno na zelo dobrem 34. mestu. Državna lestvica šteje 306 igralk. GORIŠKI CONI Brandolin napoveduje dve pomembni prireditvi Na zadnji seji goriškega odbora CONI je predsednik Giorgio Brandolin sporočil, da si bodo prizadevali, da bi bila Gorica prihodnje leto, na obnovljenem igrišču Favret-to, gostitelj državnega finala Dijaškega prvenstva v krosu, leta 2001 pa še gostitelj svetovnega univerzitetnega prvenstva v orientacijskem teku. Med sejo so za dolgoletne zasluge nagradili odbornika nogometne zveze Li-via Vidoza, veslaško društvo Ausonia iz Gra-deža, ter trenerja Agostina Moretta in Seve-rina Princica. MALI NOGOMET Danes v Doberdobu polfinalni obračuni V Doberdobu se prvi nogometni turnir v moškem in ženskem malem nogometu bliža koncu. Danes bodo na vrsti polfinalni obračuni. Ob 19.00 bo prvi ženski polfinale, kjer se bosta pomerili Štandrež in Poljane, ob 20.00 bo prvi moški polfinale Štandrež - Au-rora/Bastiani, ob 21.00 bo drugi ženski polfinale Bum bum lady - Doberdob, ob 22.00 pa bosta igrala Rubijski grad in Vrh Danica. Jutri bodo zmagovalci polfinalov igrali finale, ženski bo ob 20.00, moški pa ob 21.00. Na turniju Bum bum lady padlo kar 27 golov Na igrišču športnega centra Silvano Klabian se je v sredo nadaljeval turnir ženskega nogometa Bum bum lady. Izola je premagala Timavo s 5:3 (za Izolo: Šaker 3, 1 Pe-trač, 1 Grutschreider; za Timavo: Legiša 1, Milič 2); Bum bum lady so nadigrale Štandrež s 6:1. Štiri gole je dosegla Lina Čepak, po enega pa Katja Komar in Uliana Petti-rosso. Za Štandrež je gol dosegla Giulia Denardo. Pupe Salež pa so visoko izgubile proti Locandi Mario s 0:12 (Mureira 1, Biagini 4, Mosiotta 6, Ghedina 1). V ponedeljek, 13. julija se bo turnir nadaljeval s kvalifikacijami. Začetek je bil težaven, zdaj pa upa, da bo tudi letos osvojila naslov deželne prvakinje v western jahanju. Slovenska tekmovalka društva Torri di Slivia Ingrid Umari, ki v deželi »kraljuje« že več let, nastopa letos z novim konjem, 12-letnim samcem Alejos of China, ki pa se je na začetku sezone poškodoval. Zato se je morala odpovedati nastopu na prvi od osmih preizkušenj za deželno prvenstvo, na drugi, ki je bila v San Danieleju, pa se je morala zadovoljiti s skromnejšimi uvrstitvami. Svojo pravo moč je Umarijeva pokazala preteklo nedeljo na tretji preizkušnji, na kateri je v kategoriji nad 19 let zmagala v vseh treh zvrsteh, v western horse-manshipu, v rainingu amateur in v rai- Študentka na medicinski fakulteti v Trstu, 21-letna Ingrid Umari iz Sesljana in njen Alejos of China ningu open. »Moj konj je končno prebolel vse težave, za kar se moram zahvaliti tudi svoji trenerki Roberti Greco, ki mi je pomagala pri njegovi rehabilitaciji. Zdaj upam, da bom uspešna tudi na naslednjih tekmah in da bom lahko nastopila tudi na državnem prvenstvu, ki sem ga lani izpustila, da bi se pripravila na vstopni izpit za fakulteto,« je povedala 21-letna študentka medicine. Poleg nje je v nedeljo med mladinkami s 3. mestom uspešno nastopila tudi njena klubska tovarišica Roberta Trento. Trenerka Roberta greco pa nadaljuje z uspešnimi nastopi na dirkah v galopu. Nazadnje je bila na dveh tekmah v Meranu 2. oziroma 3. v kategoriji gentlemen. Mladi telovadci goriškega Doma vadili v Planici Skupina telovadk in telovadcev goriškega Doma je teden dni preživela na skupnih pripravah v Planici, svetovno znanem športnem središču. Na pot v Planico se je mala domova odprava podala z vlakom. Odpotovali so iz Nove Gorice do Jesenic, z avtobusom pa do Rateč, kjer sta jih čakala kombija, ki sta jih odpeljala v dolino Planice. Mladi Goričani, ki sta jih ob tej priložnosti spremljala trenerja Ljudmila Onišenko in Miloš Figelj, so bili nastanjeni v Domu Planica, ki so ga v zadnjih letih obnovili in posodobili. Zraven je tudi opremljena telovadnica, kjer so mladi domovi telovadni upi intenzivno vadili in pilili tehniko na tem ali onem orodju. Našli pa so tudi čas za krajše in daljše izlete. Trenerja sta jih popeljala na ogled znamenitih planiških skakalnic in na daljši sprehod v dolino Tamarja, upravitelji doma pa so jih s kombiji peljali na izlet do Kranjske gore. Žal je tiste dni bilo kar muhasto vreme, tako da so morali kar precej ur preživeti v domu, kjer so ob urah premora igrali namizni tenis in se šli družabne igre. Na predvečer povratka domov pa so skupaj s trenerjema pripravili poslovilni večer s petjem, recitacijami in šaljivimi prizorčki. Teden bivanja v Planici je hitro minil, saj so se mladi športniki lepo imeli in preživeli res prijetne dneve vadbe, pa tudi srečanja s čudovitim gorskim svetom v družbi sovrstnikov. (VIP) Slikovna križanka, vodoravno: korak, Alamo, pesar, Istra, Te, on, Ana, let, I.B., llonka, poraba, Solier, akolit, T.S., Kokorovec, Ital, Oto, Anis, Salvador, K. P., Uri, I.L, iskalo, kamenje, malin, akorderka, Esk, zevka, Aon, ata; na sliki: Barkovlje. • Križanka, vodoravno: 1. klobuk, 7. delta, 12. Jure Kufersin, 14. UP, 15. Sorica, 16. Rl, 17. dia, 19. reka, 20. bal, 21. Enna, 23. TU, 24. Toni, 25. rakev, 27. Stojan, 29. Adda, 31. STA, 32. mora, 34. tk, 36. Onan, 39. Ira, 40. para, 42. Aro, 43. A. J., 44. milina, 46. M. R., 47. Marino Marsič, 50. Ikaros, 51. Terni. • Rebus: MO jama MA jed Ob RA = moja mama je dobra. ¡3A1IS3& VAVSdlild VNQI1AVN N3>S10>S VNV>H vnAvraa vnvsvld idinpnod fOOflA ZVHOd vil? 3rmw VZ VAVUdlUd araoiis MsniHK IAONS 3QH1 sraoaao ísnva VlVWdV -0103130 oiMam) XIN3ISV19 PISH3N 1QN31 NVAI jaoaiiv W01S3W "19 zioiasa NOlNVXWId C1V1) V)I30!I OIOTVd riOAVDI SJ1Z IMSNI1W nva avüiis msNVds 3IINA3NO rOAl '»NA3N0 Disaomad NVWOIO SNVA3 VHOlOIOd 'maam yíityíi9i hv >i$NiN3dv (IVI) í3NiS3d oaivAisaad Z3NW 03A3d 'IS lfNVa)l3N A013H<]3«d 3mvA3zniiaz vz VAvadiad (3WSI) naivsid wv XINa3Sa3iM AOHlOd 5I5WIS ZVHOI ■('3DZ) o>|U9y ad >i!upejn ||jwn 'douos 6oq !>|sudqd!69 $p uue>|spaA5 DU jaqueo ^sjDgnuus g^ 'AopDdods 'sufoA zejq afuDjs pp '¡uzsqnfi Dfu|6oq d^sudoiug^ ip '8|0!UDQ D8Aed !>|sudÍ!|d;! ofr 'ADIPDADZ D>||Dj6j DUO||pO Pp>|8U U| D>|J8US4 D)|SJD>|ÍOqpO D$DU "8C 'jauría JDQnuus pisuusu |fuDp>|au '¿g 'nüouu uueujq a >|o;o|od se 'ud>|!|aa 'S0|0>| 'ipuoy a 85s|ao;8| Z£ 'Aaf|DJ>j L||>|suouuD6j8d ip4 auu| 0C '( 3dz) 3i3uuis >||ups sdu "82 'ac»1!USD|60UUDS zsjq p|ao ~9Z '>l!uuo>| !>|sudí!|d;! pz 'dfjed Dznuu d>|sj6 Dujo/vid ZZ '!f!udqiv u| uo6 |ujq a d>|aj -qz 'dg!u|ojs8jd D>|5Jn; gi 'Zoj L||uqos L|!Qo;aAoau L|!Sd8|fDU Dua 'G8Aaf!uun6 i 'D|oouaq z| Dupo>pj DUAiDqzajq 'Duadnjjs ■ 11 'D0|U|0;sajd D>|suDq|D o l '('3DZ) 5!|OUJ8S oaADiap !u3w|od ouaqznjp |>|s!Jo6 sdu 'afqopqo ouaosdq asfpp g 'oajsojjo l '(UDfojs) jusBmp sdu -9 'u9zd>j d>|SU!|dpS!p 's 'pjs 'szaf DÍudo;s dísiaídu p 'afudjo ■£ 'dofdf foao 'Z '(JD>|SO) JUS6up sdu 'l :QNOIdAVN '¡[uquiin a oj.s9uj "ig '(8Sf|Dp) 08|D^a| !>|S0|0;!UU |AJd OS 'a»SZ>l!up8spaJd ¿p '(■QDZ) U8|UDy 08A8d !>1SU0fj|04.j ';so6o|q 'jsoujafud ';so>|qni| -pp '( 3DZ) SaUOf Ld >l|UZOA !fUDp>|8U 'd|odq aujDAo; a>|sunuuoj d|zp ZV '¡dD|L| ¡upoA i;aj6ajd ofr 'szaf Dfu|6oq d^suuu 'u|s Aszapnp "9£ 'aupsjs zajq 'afuDS a>izaj Z£ 'dfpuabd duao)|s|4 d>|suaao|s le 'dpdd >)o;ud |a8| '!f!p;| a d>|8J (,z 'd3|4.ads dIjojduss D6a>|su8AO|s D6afuDp>|8u auu| ¿z 'Dj.sj>j g z '(Doni) ;uD^uazejdej !u;aujo6ou ¡>|suDÍ!p.n pz 'DAafpdni Dp;a| D6s>|snj d>puzo £z '!Í!IP!9 du o^sauu m\z 'As+pajud DUS8|d DUJsgaA 'S8|d 03 'DpoA DQO>|a; |6nj;s a 'díqsa ¿l 'A^zodDp 1 '8>|ay D>|DUZO D>|S|!qOUUO|AD "91 'L|!>l!uza|8z ud DfjDL)OJ0 DUDA| pJ>| ¡U^SÍOJ 'SI 'ssajd pa+iun Pl 'laSSZ >l!upasp8Jd zi 'D>|J3 D>|SJ6 l 'o|njs u| pA8pj>| s opAU>|od ■ 1 :ONAVŽIOaOA (s iz'p) snaad ¡o¡a§ a uo)UD>|DJd = Idil • D)|pj6! d>|SOOudj = Ü3I10S • JDdj>| MSUDhpj! = laoavd • oapj6¡ ¡)|$¡pp3|6 u¡ ¡>|suum j)|SuodD[ = 03)11 • we>|S)0>is du d>|3j = »53 • BoBoped ¡usqsDiB MSiiieu = »¿13 • jeuDf dz zdjz¡ !>|SU!P| = SINV - X3Q8VA01S (om) V>INVZId>l (■D|ejo6DZ D)|SU3Z Sf j>|j|S ¡US3P DU ¡ASlISSd) vxAvisa ASOÜd VSVN VNOxviaans aoirziN (Aiv9vn) VÜTVÜ9I vusosNvaj VrNÜOÍlOd 3WI ojisanavn OXSN3Z NOZINVd v»snai3d wi -1VH9I VSVN ogivas nvai nxvüzod srNvoüj (iwvsvn) 031VÜ9I DISNOdVr 3IINA3NQ IXSÜOHIild VNIN3ÜVX vrNixvNnr vAsroisnoi >1010 IN1VÜOÜ H3NIVZ INS3SO amiivz miz msTimii nraow mxsNVüavr AXOlOIOd iraATVN nriaíods UOUd )i350iia0 nsvsMA vsasin 'NÍI11S3A H3WVINVNZ nsjid 'n)i3i 'irOH lüd 390NII9 onsid 013AS0HS ■Nvnnsnn AUIÜ3dVVZ vpvnd 3rNV33A 0ÜSNV9Ü0 1509Q1 '1SONSI93N AoisiNnnox DUNlOUdSVN OÜVI 1iav1s3s TONVZRDI VNAO>inS !daibaí§9|!a u| o>|bi'jo6| ** " :oíeí|ABJd!Jd ubjjs 6002 ef!|ní'0L'>|3J3d (OddniJ) ÜVdlH IN30ÜV9 msNvmvii nava SV13IN090N SVN 1iu zraiv vnoiDi aioj avsjio)i / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 9. julija 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih: OPZ Vesela Pomlad 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.30 17.00, 20.00, 23.25 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 12.30 Dnevnik: Tiskovna konferenca v okviru G8 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nad.: Un medico in famiglia 4 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Glasb.: Festival 2009 di Castroca- ro Terme 23.30 Dok.: Pianeta Terra - Deserti V^ Rai Due 6.00 6.10 6.25 6.35 6.45 6.55 7.00 10.25 10.40 11.25 13.00 13.50 14.00 14.30 17.30 17.50 18.05 19.25 19.35 21.05 23.05 Aktualno: Scanzonatissima Aktualno: Focus/Farenait 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume Dok.: Cina sulla montagna dello Huangshan Aktualno: Zdravje Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Nad.: Tracy & Polpetta Aktualno: Tg2 Estate Film: Tempesta di fuoco (akc., Kan./ZDA, '06, r. J. Lafia, i. R. Bur- gi, T. Allen) 18.30, 20.30, 22.50 Dnevnik Aktualno: Tg2 Eat Parade 18.55 Nan.: 7 vite Kolesarstvo: Tour de France 2009 Nan.: Due uomini e mezzo Risanke Dnevnik - kratke in športne vesti Nan.: Piloti Nan.: Squadra speciale Lipsia Nan.: Terapia d'urgenza Aktualno: Il grande gioco ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.05 Aktualno: La Storia siamo noi 9.05 Film: Scandalo a Filadelfia (kom., ZDA, '40, r. G. Cukor, i. K. Hepburn, J. Stewart) 10.55 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.15 Dnevnik - Speciale Vertice G8 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.55 Dnevnik - kratke vesti 15.00 Variete: Trebisonda 17.00 Nan.: Squadra Speciale Vienna 17.45 Geo Magazine 2009 18.25 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.30 Šport: Atletika - Mednarodno srečanje Golden Gala 21.05 Dnevnik 21.10 Dok.: Enigma (v. C. Augias) 23.05 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 6.00 Nan.: La grande vallata 7.25 Nan.: T. J. Hooker 8.30 9.50 10.00 10.35 11.30 11.40 12.25 13.30 14.05 15.10 16.10 19.35 19.50 20.30 21.10 23.10 Nan.: Miami Vice Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Giudice Amy 16.50 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Doc Nad.: Distretto di polizia 5 18.55, 21.50 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Balko Film: Complotto di famiglia (triler, ZDA, '76, r. A. Hitchcock, i. K. Black, B. Dern) Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.: Tempesta d'amore Nan: Nikita Film: Facile preda (akc., ZDA, '96, r. A. Sipes, i. W. Baldwin) Film: Conan il distruttore (pust., ZDA, '83, r. R. Fleischer, i. A. Schwarzenegger, G. Jones) Canale 5 8.30 9.00 9.50 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.00 16.35 17.35 17.40 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: Un fratello a 4 zampe (fant., Nem., '04, r. P. Timm, i. M. Ehrich, I. Hermann) 22.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: Cento Vetrine Film: Il destino di Charlotte (kom., Nem., '07, r. H. Kranz. i. J. Dietze, P. Rapold) 0.05 Dnevnik - kratke vesti in morske informacije Nan.: Settimo cielo Dnevnik - kratke vesti Nan.: Carabinieri 6 Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca-ri) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: L'isola dei sogni (kom., Meh./ZDA, '08, r. J. Bojorquez, i. J. Schaech, S. Bar) Film: Danza mortale (triler., ZDA, '06, r. D. Winkler, i. D. Zuniga, E. Gatien) O Italia 1 6.25 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 7.00 Nan.: Herkules 7.50 13.40, 17.25 Risanke 9.45 Nan.: Young Hercules 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: Hannah Montana 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima 20.15 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Variete: Fico + Fico Show 22.55 Film: La terza stella (kom., It., '04, r. A. Ferrari, i. A. Besentini, F. Villa) ^ Tele 4 9.30 Nan.: Don Matteo 5 14.20 Euronews 11.00 Il meglio di formato famiglia 14.30 Film: Can't stop the music (i. Wil- 12.00 Dnevnik - kratke vesti lage People) 12.05 Aktualno: Hard Trek 16.05 Artevisione 12.45 19.05 Aktualno: Divertiamoci... 16.35 Dok.: Mednarodna obzorja 13.05 19.00 Radovednosti iz Trsta 17.25 Glasb. oddaja: In orbita 13.15 Palazzi della nostra Regione 18.00 Zlatko Zakladko 13.50 Variete: ...Tutti i gusti 18.25 Pravljice Mike Make 14.30 Koncert klasične glasbe 18.35 Vremenska napoved 15.50 Dokumentarci o naravi 18.40 0.20 Primorska kronika 17.00 Risanke 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 20.00 Aktualno: Lavoro Donna 19.20 Športne vesti 20.30 Deželni dnevnik 19.25 Mlad. odd.: Fanzine 20.55 Aktualno: Stoa 20.00 Šport: Atletika - Zlata liga 22.50 Borghi nel FVG 22.15 Globus 23.30 Talk Show: Incontri al caffe de La 22.45 Arhivski posnetki Versiliana 23.35 Metalcamp 2008 La 7 6.00 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Estate 10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro 10.25 Nan.: Cuore e batticuore 11.30 Nan.: Mike Hammer 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Nan.: Cuore d'Africa 16.05 Nan.: Star Trek 17.10 Dok.: La7 Doc 18.05 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 19.00 Nan.: Murder Call 20.00 1.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Speciale Tg La7 21.10 Film: Un eroe borghese (dram., It., '95, r. M. Placido, i. F. Bentivoglio) 23.25 Film: Verso sera (dram., It., '90, i. M. Mastroianni) Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.40 Na zdravje! (pon.) 9.00 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič (pon.) 9.25 Otroška serija: Mulčki 9.50 Film: Daleč od doma (pon.) 10.05 Enajsta šola (pon.) 10.30 Dolgcajt - Oddaja za mladinsko kulturo (pon.) 11.25 Izob. serija.: To bo moj poklic (pon.) 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Dok. odd.: Karizmatičnost v politiki (pon.) 14.15 Pogled na ... Srednjeveški rokopisi (pon.) 14.25 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi-Hidak 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: Dogodivščine Sarah Jane 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.50 0.20 Duhovni utrip 18.05 Dok. serija: Izjemne živali 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hotel poldruga zvezdica 20.35 Polje, kdo bo tebe ljubil 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Polnočni klub (t Slovenija 2 6.30 7.00 8.00 10.30 11.40 11.55 12.25 13.15 12.55 14.25 15.00 17.30 18.00 18.55 20.00 22.00 9.00, 1.40 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Glasnik, oddaja Tv Maribor (pon.) Besede in slike (pon.) Evropski magazin, oddaja Tv Maribor (pon.) Črno beli časi (pon.) Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 10.7.1991 Circom Regional - ESA 2007 Primorski mozaik Kolesarska dirka po Franciji (prenos) Mostovi-Hidak Prijatelji, ostanimo prijatelji - Oddaja Tv Koper Zlata šestdeseta Rim: atletika, Zlata liga, prenos Film: Neizprosna policistka (pon.) Tv Primorka 8.00 8.20 9.00 9.05 10.05 10.35 18.00 18.45 19.45 20.00 20.30 21.00 21.30 22.00 23.30 Dnevnik TV Primorka 1.00 Videostrani 10.00 Novice 16.20 Mozaik (pon.) 17.05 Hrana in vino (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro Mladinska oddaja: Miš maš Odprta tema (pon.) Kulturni utrinek 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved Objektiv Razgledovanja 4cross, reportaža (pon.) Vedeževanje z Magdaleno Nad.: Jelena 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.20 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled tiska 9.05 Nan.: Lassie Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Za smeh in dobro voljo; 12.15 Neznani kotički Slovenije; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica -odprta knjiga: Tolstoj, Vojna in mir; 18.00 Kultura; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.20 15-letnica Kluba študentov občine Koper; 10.00 Poletna popotovanja; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Vedno Prvi; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45-11.10 Val v izvidnici; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Večerni spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.54 Dolžina dneva 15.28 ''"lunine MENE ^ Luna vzide ob 22.25 in zatone ob 8.20 BIOPROGNOZA Vreme danes večji del dneva ne bo povzročalo težav. Proti večeru in v noči na petek se bo spet krepila vremenska obremenitev in občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave. PLIMOVANJE Danes: ob 6.25 najnižje -58 cm, ob 13.16 najvišje 34 cm, ob 19.39 najnižje -5 cm, ob 23.47 najvišje 30 cm. Jutri: ob 6.49 najnižje -53 cm, ob 13.49 najvišje 35 cm, ob 19.21 najnižje -4 cm, ob 0.11 najvišje 22 cm. 1000 m ..........16 1500 m ..........11 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 10 in pol, po nižinah 9. Po vsej deželi bo dopoldne prevladovalo zmerno oblačno vreme, ob morju bo pihala zmerna burja. Čez dan bo verjetno oblačnosti več, ta se bo lahko od hribovitega sveta širila proti nižavju; ni povsem izključena kakšna krajevna nevihta. Do jutri zjutraj bo dež večinoma ponehal. Čez dan se bo delno zjasnilo, nastanejo lahko še kratkotrajne plohe. V nedeljo in ponedeljek bo večinoma sončno. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Druži Openski Poletni Večer Petek 10. julija ODPRTJE TRGOVIN DO 22.30 VEČERNI PROGRAM OB 19,30 OB 20,15 Zaprtje prometa po glavnih ulicah OB 20,00 Začetek glasbenega programa VECIA TRI E STE - Man oški Trg BANDOMAT- Proseška Ulica LE MITICHE PIRIE - Dunajska Cesta Potujoče prireditve skupine BERIMBAU OD 21.00 00 22,30 Nastop akrobatske plesne skupine CHEEROANŒ MILLENIUM Nastopa NAADIRAH s trebušnim plesom OB 23.00 Zaključek v^era na NanoikemTrgu z lubenico Zaključek večera na Nanoškem trsu z mm "pedočada", demonstracije lepotnih tretmajev in masaž, igre s čarodejem Argento, pa še glasba s 2 N'Twenty? in drugo ...