I^Hl GLAS NARODA IfBP
| tort, \ » - wpwj pltiano. |	Listslavaisltih delavcev^ AmerlkL	. M ^Vw,	vAjmii
■■__Reentered u 8etwd Omro Matter September 25th 1940 at the Port Qfflee »t New York. N. Y„ nndtr Act of Cong*— of March Srd. 187»._"	— '
No. 171. — &tev. 171.	(Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER^ 1943. — PEtEK, 3. SEPTEMBRA, 1943	VOLUME LL — JjETNXK JJL
ZAVEZNIKI VPADU V ITALIJO
Iz zavezniškega glavnega stana v severni Afriki prihaja poročilo, ki pravi, da je angleška osma armada vpadla v Italijo. — Associated Press pravi, da so zavezniki vdarili čez morsko ožino zgodaj zjutraj.
Kanadske in angleške čete so vdarile čez dve milji široko Messinsko morsko ožino, ki loči Sicilijo od Italj&nske celine in prišle na evropsko celino v večjem številu prvič, odkar so po kapitulaciji francoske armade Angleži zapustili Francijo pri Dunkirku v juniju 1940. Sicer je bilo nekaj vpadov ko m&nd&s, kakor o, pr. lansko leto pri Dieppe v IVaneiji, to-1 da taki vpadi v tak« vfttten vojni ne pridejo v poster.
Zavezniki so vpadi i aa ifft-ljansko celino dva dni pp t obletnici nenuškega vpada na Poljsko in na dan četrte obletnice angleške in francoske vojne napovedi Nemčiji.
Kot znano, so 'bile kanadske čete odstranjene z bojišča na Siciliji nekaj tednov pred osvojitvijo Sicilije in njihov poveljnik general A. G. N. Mao-Naughton je tedaj rekel, da bodo njegove čete počivale in &e pripravljale za nove in večje operacije.
Zavezniški glavni stan ni sporočil podrobnosti o izkrcanju čet, ali pa da ibi čete pri tem i&flelp b9 c8k odpoc. rn izkrcanju so pomagali aero-plani m bojne ladje.
Zavezniški aeroplani so več tednov bombardirali stopalo italjanskega škornja, kjer so se sedaj izkrcali Angleži in Ka-| nadei, ter tudi vse glavne že-' lezniŠke proge in ceste, ki iz Kalnbrije peljejo proti severu, tako da so že pričela prihajati poročila, da se Nemci umikajo iz južne Italije.
Južna polovica Italije ne prevelika ovira za zavezniške' armade, kajti Nemci so se ve-1 Činoma že umaknili iz južne Italije in prva črta, na kateri se bodo mogli Nemci uspešno ibraniti, je ob Po, ki fcece v gorenji Italiji od zapada .proti vzhodu.
To črto je določiL Hitler in se je zaradi tega prepiral s svojimi generali, ki so mu priporočali, da se nemška armada umakne do Brenerskega prelaza in do prelaza sv. Bernarda in naj Italijo popolnoma izprazni.
Južne Italije se Nemci ne morejo več posluževati, ker so zavezniški aeroplani raizbili vse železnice in ceste, ker imajo zavezniki veliko premoč v zraku, ker ima Italija preveč obrežja, pa premalo ladij, da bi ga mogle braniti in ker Nemci iz južne Italije ne morejo dobiti vojnega materjala.
Ako se 'bodo Nemci držali ob Po, tedaj bodo v svojih rokah
(Nadaljevanje na 2. str.)
HRVATOM SO ODPUŠČINI ZLOČINIv
k svojim polkom, ali pa bi se priglasili pri vojaških ali civilnih oblastih v namenu, da se zopet pridružijo svojim polkom v teku dveh tednov. • Po tem odloku pa ste dve izjemi v tej amnestiji, namreč: ( 4'Vsi oni, ki so izvršili kak zločin v namenu pomagati vna-: njim ali notranjim sovražni-r kom ali njihovim zave T4iikom in - vBi oni, ki so biK vstr>ljeni do i dneva objave tega odloka,"
Kakor pravi neko poročilo, ki je prišlo v Washington, je n$k hrvatski list 15. avgusta naznanil, da je dr. Ante Pave-lič, poglavnik marjonetne hrvaške države s posebnim odlokom vse oborožene sile odve-1 zal vseh zločinov, ki so jih. napravile od 10. aprila, 1941 do 27. julija, 1943.
List pravi, da ima ta odlok namen nabrati novih novincev in da velja za dezerterje in ne-pokorne vojake, ako bi se vrnili
Rusi zmagovito napredujejo
Moskva naznanja, da je pet rdečlih armad v svojem prodiranju proti zapada presekalo Kriansk—Kijev železnico 150 milj od Kijeva, je razbila nemško utrjeno črto pri Smolansku in napredovala 6 milj ter prebila nemško črto na dolžino 45 milj v Donece-vsm bazenu,	f-	.—11 " ■ —---- f- —--
Iz Slovenije
IZPRED VOJAŠKEGA SODIŠČA V LJUBLJANI
sarja Mkuserja Josipa, ter izvršili pri tem razne okrutno- ? sti;	1
•	5
e)	namernega požiga, ker so v istih okoliščinah in na isti način povzročil požar na gradu v Dobu.	(
Slak Anton in Petelin . Franc sta zaradi tega obtože-na:
f)	tatvine z obtežilnimi oko- * liščinami, ker sta se v dobi ] med 27. decembrom 1942 in 1. -januarjem 1943 polastila zaradi obsebnegstvdobička drv, volne, sena, čevljev, voz in raznih drugih predmetov, ki sta jih ] odpeljala iz razvalin razrušenega gradu v Dobu, ter se oko- < ristila z opustošenjem poslopja
t
in z umorom njegovega lastnika grofa Logotekija, članov njegove družine in vojakov, ki so tvorili posadko v gradu, j Iz teh razlogov je sodišče , spoznalo šosta Boštjana, Slaka , Antona in Petelina Franca za »krive sodelovanja v prevratni združbi ter pri oboroženem kr-l delu in jih obsodilo na skupno kazen dosmrtne ječe z vsemi zakonitimi posledicami. | Oprostila pa je Šesta Bošt ja-"ina, Slaka Antona in. Petelina »Franca zločinov po c), d) in ■ e) zaradi nedostatkov dokazov.
| Odredilo je objavo pričujoče sodbe v izvlečku v listu "Ju-1 tro". Ljubljana.
20. marca 1943-XXI.
— Jugoslav Information Center'
(Posneto iz ljubljanskega -"Jutra" z 28. marca, '43.) « Vojaško vojno sodišče Yr- v hovnega poveljništva Oborože- 4 nili sil Slo veni ja-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo na- 1 slednjo sodfbo v zadevi proti: 1
1.	Šestu Boštjanu, pok. Flor- < j ana in pok. Marije Žnidar, roj.
v Bistriei 10. 1. 1875, bivajoče- -mu v Kušnji (Trebeljno), v za- ' poru.
2.	Slaku Antonu, pok. Mate- i aa in Petrič Amalije, roj v Za- 1 bukovju 16. V. 1908, (bivajoče- i mu na Rakovniku št. 40, v za- 1 poru;	3
3.	Petelinu Francu pok. Jo- 1 sipa in Marije Koštomaj, roj. 1 na Rakovniku 29. I. 1909, isto-tam bivajočemu, vrtnarju, v zaporu;
Obtoženi so bili: a) prevratne družbe, kei; so v okolišu občine St. Ruperta v j nedoločenem času do 31. januarja L 1943 sodelovali pri zdru-1 žfbi, naperjeni, za nasilni pre-' vrat političnega, gospodarske-' ga in družbenega red« v drža-vi; *	1
h) sodelovanja v oboroženem krdelu, k er so v istih o-( koliščinah bili člani oborožene-, ga krdela in so vzdrževali zvezo z njim s tem, da so dobav-' Ijali Oboroženim upornikom vi okolici S-t. Ruperta obvestila; '
c)	poskušenega napada na življenje priipadniloov Oboroženih sil, ker so v Dobu 26. in 27. decembra 1942 v zvezi z
j uporniki poskusili napad na
-	pripadnike Oboroženih sil in
-	podpirali napad na posadko 7 na gradu v Dobu, zaradi katerega je bilo ubitih 19 vojakov;
d)	udeležbe pri devetih raznih ubojih, ker so v istih oko-
k liščinah namerno podpirali na-
-	pad na dobski grad ter so v
-	zvezi z uporniki povzročili a smrt 3 članov družine grofa o I^ogotekija in šestih članov
družine Šentroperskega komi-
Včeraj so Bosi osvobodili nad 250 mest, trgovin vasi ter1 ulbili 9000 Nemcev.
V	svojem dnevnem povelju' v četrtek je maršal Stalin na-j znanil, da je armada generala Nikolaja Vatutina zavzela moč-' no utrjeno ukrajinsko mesto Sumi, 90 milj severozapadno-od Harkova.
V	Donecevem bazenu so Rusi i osvobodili LisiČansk, Voroši-j lovgrad, Slavjanoserbsk in več 'drugih važnih mest, v svojem'
I prodiranju ob Azovskem mor- -ju pa so zavzeli Miairpul.
Ker Rusi s tako naglico prodirajo proti zapadu, je jasno, da se Nemci umikajo iz celega Donecevega bazena pro-, ti Dnjepru. Pri vsem tem pa ruška poročila pravijo, da se Nemci trdovratno branijo na cfll 600 milj dolgi fronti.
V	sedanji ofenzivi so prišli1 Rusi že do polovice poti od
' Stalingrada dp poljske meje.
^ Položaj na Finskem
i Stockholm, 2. sep. — Osem političnih strank Finske je danes obdržavalo sestanek, na katerem so razpravljali privatno, brez nacijev, o kritičnem zunanjem stališču Finske in o agitaciji za separaten mir z Rusijo. Pričakuje se, da bo v parlamentu vstala kritika proti sedanjemu stališču vlade, toda kake takojšnje spremembe ve-(lei mpazovalci finske situacije vkljuib teran ne pričakujejo.
BDEČA ARMADA DALEČ NADKRELJUJE NEMŠKO
Kakor se glase poročila, ki jih je zadnje čase podala Mp-skva, ima rdeča armada pred seboj 200 nacijskih divizij in preko 3000 letal, ki si prizade-v a j o zaustaviti prodiranje zmagovite sovjetske vojske, že od 12. julija, ko so Rusi začeli syojo poletno ofenzivo. Prisiljeno umikanje nemških armad iz Orela, Brvanska, j Harkova, Taganroga, Belgo-iroda in Smolenska jih je stalo milijon mož.
i Ruski uspehi tekom letošnje ofenzive proti nacijem so pojasnjeni v poročilu United Pressa fe Moskve, ki poidaja naslednja dejstva:
j Rdeča armada je nenadno obelodanila, da ima sedemkrat toliko mfanterijske strelske' sile, kot jo je imela v letu 1939 artilerije trikrat toliko in le-, talske sile pa poseduje dovolj,! da lahko vzpostavi premoč v zraku v kateremkoli sektoriuj na dva tisoč milj dolgi ruski ^ fronti.
Vse to je omogočila ruska produkcija orožja in muhicije.
Važni faktor je, da ruski s vojni štalb po 26 mesecih vojne - nadkriljuje nacijsko vrhovno • poveljstvo, ki je bilo sinatrano za prvovrstno.
Washington čaka kaj ukre ne jo Rusi glede konference
Washington, 2. sep. — Angleški preihier Churchill in predsednik Roosevelt sta danes spet podvzela nadaljevanje di-skuzij o političnih problemih, ki jih imata pred seboj. Ofici-jelni Washington pa je medtem čakal, da vidi, kaj bodo ukrenili in rekli Rusi glede angle-ško-ameriških predlogov o možnosti obdržavanja konference treh sil še to leto.
Churchill je dospel iz Que-} beca v Washington sinoči in je1 bil v pogovorih z Rooseveltom do ene ure po polnoči. Bila sta1 v predsednikovi delavni sobi in predsednik je pustil na stran drugo delo, da je imel čas za razsrovore s premier jem, s katerim bodeta imela še več konferenc preden odide nazaj na Antrleško.
S Churchillom je prišla v •• Washington tudi njegova žena.
početkom shoda, na katerem je govoril Norman Thomas in Angelica Bala'banoff. Tema njunih govorov je bila: -^- Italy — Victory Through Revolution.
Kmalu po napadu se je prijavil policiji neki moški, ki je dejal, da je on zabodel Man-freda. Policija je moškega pridržala za indentifikacijo.
Pri Tate 1 i umorienerta. Tresm wn hnH»r»
New York, 2. sep. — Ettore Manfredi, 61 let stari radijski ; naznanjevalec in prijatelj u-morjenega protifašističnega u-rednika Tresca, je bil zaboden, J ko je priš«l iz poslopja Labor i ,Tennple na Vzhodni 14. ulici.? I Odpeljan je bil v bolnišnico / Belilevue, kjer pravijo, da je I njegovo stanje kritično. '
Napad se je vršil ravno pred
PORTUGALSKA Y REDU ZA VOJKO!
Lizbona, — Voirta je menda zalezla v bistvo celemu sveto in tako je izjavila tudi Portugalska, da je pripravljena se boriti proti sovražnikom, ki bi jo napadli od zunaj ali pa od znotraj.
Premier Salazar je uvedel strogo cenzuro in je opozoril tisk, da naj ne špekulira o kaki morebitni spremembi portugalske vnanje politike.
Londonski "Evening Standard" je pisal, da morda pomeni '1 mobilizacija * * Portugalske, da se ta pripravlja, za napoved vojne Japonski v protest proti grozodejstvim v Macao in Tiujorju.
RAKETIR8TV0 8 PROSTITUTKAMI .
New York. — Nobena stvar v dražbi ni tako niska in umazana, da se ne bi bkušal kdo o-koristiti z njo. Tukaj so odkrili, da se je odpuščalo prostitutke iz Kingston Ave. bolnišnice in se jih izročalo v privatno zdravstveno oskrbo gotovih zdravnikov, ki bo imeld pri tem prav lepe dohodke
Stvar sta odkrila in razgalila dva zdravnika, dr. Hyman Strauss in dr. Isaak Gran-stein. Oba sta bila v zvezi s to bolnišnico ter sta imela priliko vfideti, kako se je odpuščalo o-kužene prostitutke na prosto, da \o lahko nemoteno naprej o-
prišle v stik.
V omenjeno' bolnišnico so poslane vse pocestnice, ki so spoznane okuženim in spuščene ne smejo biti na prosto dojile r niso popolnoma jdrave. Zdravnika pa sta dejala, da sta preiskala 651 takih žensk, ko sta ttla uposljena v bolnišnici in od teh žensk jih je bilo 109 odpuščenih prej, kot so bile proglašene sdravim. Odpustitev teb žensk so. izposlovali t privatni zdravniki potom ura-. da za socialno higSjeno in de-• partmenta za zdravje. ' Te ženske, sta rekla zdrav-
-	niba, so nosite v sebi toliko , klic bolezni, da so vkljub privatnemu zdravljenju mogle o-
( kužiti približno pol milijona ' moškfih.
' Početje bolnišnice je bilo raz-i krito po listu "Post", ki je na . umazano zadevo opozo rila 1 zdravstvenega komisarja Steb-
1	'binsa. Dokazano je bilo ob-
-	enem, da se je to Takeftirstvo s pocestnicami dogajalo že od le-
. ta 1936, ter da je dr. Benjamin
-	A. Gilbert izposloval izpustitev . velikega števila žensk, ki so bi-
2	le poslane v omenjeno Ibplniž-, nioo. Izposlovanje odpustitve . je bilo v mnogih slučajih dose-
3	ženo že nekaj dni po vstopu bolne ženske v bolnišnico.
Župan La Guardia je Ml raz-fcjuten nad to "prakso" in je j dejal, da se mora ta "racket" ustaviti ter držati pocestnice v bolnišnici tako dolgo, da bodo I zdrave. Medtem pa se bo ukre-o nilo kar potrebno glede posta-t ve, ki dovoljuje bolnišnici, da e odpusti okuženo žensko pod 9 pretvezo, da se bo ta zdravila
j- pri privatnem zdravniku. ),\--
v Orožje za Portugalsko
Berlinski racUb je'dejal, da je dospelo na Portugalsko precej novih zalog vojnega mate-a rijala iz Anglije.
2. f ii ■ ■ i i
d Zaradi Delavskega praz Le nika, ne izide v pondeljek list, o prihodnja številka bo izšla v o torek, dne 7. septembra.'
Uredništvo.
Predsednik Roosevelt ogorčen na časnikarja Drew Pearsona
Washington, 1. sep. — Predsednik Roosevelt, ki je i-mel včeraj prvo časnikarsko konferenco, odkar se je vrnil iz Quebeca, je ob tej priliki ostro prijel Drew Pearsona, znanega kolnmnista, ki večkrat napoveduje politične dogodka v Wasfcingtonu, ter tudi odprto o njih piše. 4
■ ■	--- ■ — ■■liTi ■ ■ ■ ■■■■ ^
ske ladje, akoravno Sovjeti zahtevajo, da se jih sprosti; Ven- _ dar pa, pravi Pearson, je zado-voljen, če že mora on biti tisti "grešni kozel", ki je prisilil i administracijo, da se je jasno s izrazila o stvari v besedah, ker 1 dejansko prej ni bilo jasnosti v 1 tem pogledu.	1
Predsednik je dejal, da ni 1 Pearson edini kolumnist in ča- 1 snikar v Wasliingtonu, ki no- 1 si krivdo laži o državnem de- 1 partmentu. To pomeni, kakor pravijo washmgtonski opazo- 1 valci, da je Bela hiša zadovolj- 1 na z državnim dopartmentom, ter da je Hullovo postopanje i odobreno od strani administracije.
Air. Pearson, ki je znan sirom desete, je bit tekom preteklega desetletja zvest in vnet pristaš New Deala in ta razkol priča, da leži za zadevo več nego trenotno razburjenje radi reporterjevega članka.
Predsednik je pred nedolgo enako ožigosal Samuela Graf-tona, ki je tudi prijatelj New Deala, ter liberalen kolumnist, ki je tudi kritiziral Hullove smernice oziroma njegovo sta-jlišče napram Sovjetom. Grafton je bil deležen kritike, ker je zapisal, da je italjanski Emanuel "moronski kralji-ček", s čimer je dal administraciji priliko, da mu je pove-: dala, kaj misli o njegovi kri-- tiki državnega departmenta, ■ itd.
1	m bii navzoč na o-i *
ueftfiem kou&reati, toda na f pjC^dse^nikoro oiigpsanje je 1 udjjpvorii^ko liitro jeibil iufor- < mixan, da ga je predsednik 1 Roosevelt imenoval lažnika za- 4 radi članka, v katerem je Pear- 1 son obdolžil tajnika državnega ' departmenta Hulla, da goji an- < ti-sovjetske simpatije.	1
Predsednik je dejal, da je Pearson kroničen lainik in je J bil celo bolj razljuten, nego i Hali sam, ki je tudi dal Pear- f sonu jezen odgovor. Seveda ni 1 predsednik uiti enkrat imeno ] ( -val Pearsonovega imena, toda 1 ' izjavil je dokaj očitno, da se 1
strinja s Hullovo denunciacijo - Pearsona, da je ta napisal v ko- 1 i Ioni o Hullovim naziranju gle-. de Rusije "velike in podle laži in.potvoibe." Roosevelt je^ao- . trdil, da je Hull imel prav iu ' sam dejal, da je bila cela kolona o tem ena sama laž, ter da ta laž ogroža zavezniško slo-1
Pearson je v svojem odgovoru ponovil, "da so Rusi pretkani diplomati, ki so se polno zavedali Mr. Hullovega anti-. sovjetskega naziranj«. Ni bilo treba mene, da bi jim to pove-" dal."
^ Kolumnist je dalje dejal, da1 je bil Litvinov odpoklican dol-" go prej, kot je on pokazal s prstom na Hullove anti-sovjetske T smernice, katere so vzrok naših impasivnili odnošajev z " Rusijo. Poudaril je, da državni department še vedno drži ru-
"GLAS NkRODA" NEW YORK_
"GLAS NARODA" .
(YW« OP THK PPOPUB"
OtMi and MUM hj UqtmI« PobUaUaf Qmmaj, (A Oorpocttka) FrmnJc Sakser, Pwtdeat; IfMd Htfc, Tmhuh ;'7<Maph LapriM, Bm, Plmst	thf oonmtl— tat lilnn oC ibon ottkm:
4tt WBfi? WCJUaJCT^^KW XOHK H, N. 1. \
50th Year ^
"61m Naroda" h Issued ever* dar »eept Saturday., SuDdaya *<mk Holidays. -
Subscription Yearly #7._Atireittaemeot on Agreement.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA Zt>Bt7Ž«NH DRŽAVE IN KANADO: |7.— ; ZA POL LOTA t3.SQ; ZA ČETRT LETA »2.—.
"Olaa Naroda" lebaja vaatl dan lxT«emžl aohot, nedelj in prazoitor. "GLAS NAB004", 21« WBSI 18th BTWET, W X«RK U. N. * Tdephoue: CBclsc« S—124»
Borba Jugoslavije
! r " r-	E: D KLEOTUBREB
FRIDAY, SEPTEMBER 3, 1943
mler u obisk« pri Palača, imu ta Milana Bedaka za ministra zunanjih zadev, ki je že dolgo časa aem&ko orodje, na
•mesto dr. Lorkcviča, M je «uel simpatije za Italijo. Nekaj ča-, sa je bil Budak minister V Ber linu. Njegova naloga je, da «koša prekrižati Hrvate, da j morajo podpirati Hitlerjevo ( borbo v obrambi zapadne Čivi-j lizacije pred boljševizmom. In , on bo govoril Hrvatom, nelogično, kot po navadi delajo na cisti, <Ja so komunisti v vzhoda | Judi, ki jifc vadi Stalin, in da »o britanski kapitalisti Jod i ki jih vodi Churchill-
i Hitler raje zavzema dežele > *po mtetodi Trojanskega konja in je raiadeli 2motrnj. namesto i <lft bi je napadel od zima j, kot -je to moral narediti v slučaju
-	f. Rusijo. Pred kratkim se je l 'zvedelo, da je bil Milan Ači-
tttovič, ki je bil nekoč minister I notranjih zadev v Jugoslaviji. . štiri leta na spisku p!ač za svo-) jte izdajalsko delovanje. Prane . von Neuhausen, orodje nem-. "škega Gestapa, ki je bil poprej } nacist ioni generalni konzul v . Beogradu in vodja pete kolone v predvojni Jugoslaviji, vodi sedaj celo. srbsko industri-. jo; iu Dtagomir Stojadinovič. i brait Twejsnfega prernierja M3-i lana €Jt ojad ino viča* ki je bil za .	j* sedaj z Nemci sola«t-
i nik srbskega tiska.
v
7 !Pred kratkim mi je rekel ' nek jugoslovanski državnik v 1 izgnanstvu: "Jugoslavija je flrago plačala za svojo vojno. H Po zmagi bo jugoslovanski na-a rod pametnejši, ker ste bo na-B,učil, da so delitve med njimi.
-	kakor v katolike, pravoslavne .j
-	jude in mohamedance, samo o-rožje v rokah mogočnega na-
^padalca- Hrvati, Srbi in Sloven e.ci se morajo stisniti v eno enoti to v ujedinjeni Jugoslaviji" Neki jugoslovanski diplo-0' mat, katerega sem poznal v Že -jnevi, je pripomnil: "Zločin! 9- krivcev v Jugoslaviji se ne da-3, jo primerjati z nobenimi v zgodovini Evrope. Najbolj vro-J-jja zelja vsakega Jugoslovana
□	je, da za te zločine pride pra-
□	va kazen."
Medtem pa jugoslovanska e vlada v izgnanstvu drži kon-e ference in skuša obdržati slo-go, da ne bi njihova medseboj-e na delitev privedla do slabosti i- rn propada..
suma, da ne bi zuganja, Jci jin Gestapo uporablja, ostala brez učinka tudi za naprej, kakor so
doslej.
In sedaj porabljajo Nemci1 bolj marljivo kot kdaj poprej' tisti svoj način, na katerega so se zmeraj naslanjali v svoji seriji zmag. Stoletja je že ta tehnika poznana makiavet-skim umom: 5'deU in snnagaj". Ta način je v Jugoslaviji, ki je dežela sestavljena od v$5 raznih etničnih in verskih grup. posebno uspeva, ker izrablja priprosto zlovoljo in prirodne razlike.
V Srbiji pripada skoraj ves narod srbski pravoslavni cerkvi. Nemci so jih oddelili ter postavili marijonetno vlado od poznane grupe oportunistov katerim stoji na čelu general Milan Nedič, in izigravajo Sr-be proti Hnvatom. Hrvati so .večinoma rimsko katoliške vere, tako da nacisti v svoji propagandi izkoriščajo verske in nacionalne razlike v svrho delitve in vladanja.
Toda; so še drugi elfmenti. katerih Se posluržujejo propagandi sti Osišča v tem vrtincu domače borbe, z namero, da naj se narod rajši bori mM seboj .kot pa da bi se borili vsi skupaj proti skupnemu sovraž niku in zavojevalcu. V Jugoslaviji je 1.100,000 Mohamedan CfV. Njih hujskajo Nemci tajno proti kristjanom. Tfem so tudi zidje. proti katerim ima Orisfe vedno one in iste vrste oolitiko. ko spravlja anti-se-Vnitski del naroda do medse-boj prepirov in hudih-borb.
Nemci so izdelali odloke, ki določajo smrtno kazen za one 'Srbe, ki bi na katerikoli način pomagali srbskemu Judu. Veliko števlo Judov je pobegnlo * planimte, Mer se borijo skupaj s	sonarodnjaki v guerihkih oddelkih. Srbski narod je v večini pokazal veliko simpatijo za judovske žrt-nacisUfinega^iferorja in jim je pomajal v ^ihovem begu in skrivanju-
. Brezmejna surovoot Ante Paveliča na Hrvatskem, je že zdavnaj odstranila večino naroda od njesrove kvizlinške vladavine. Odkar je bil Him-
RAZGLEDNI«
Piše Aj&na P. Krasila
vstanovljen' L UW
ŽALOSTNA OBLETNICA
tem, ko delavci v Evropi suž-njijo totalitaroem. Nekaj naravnega !bo torej, da bo ameriški delaveo gledal na stvar drugače, kot evropski mucem, pro-letarski. siromak.
Rusija, katero se vedno postrani in direktno ter iadirek-tao blat^ da bi se tako ne zde-la navadnemu ljudstvu preveč vzorna, bo imela po končani . vojni polne roke dela, da bo obnovila široka opnstoAeaa o-zernlja, ki jih je poteptal tev-tonski zavistni škorenj.
&tiri leta vojne je stalo Evropo zadnjič milijone življenj in propadla so mogočna, cesarstva, Vsi, ki smo šli skozi tisto težko dobo na terenu in blizu bojišč smo bili prepričani, da bo svet. v bodoče skušal preprečiti ponovitev že eae sllene sveto vn« tragedije in kataMrofe.
Pa. smo se motili. Komaj je ponehalo gnaenje topov, že so poganjali iz tal novi zlobni izroditi, ki so svet zdaj vdrugič pognali v klavnico.
Včasih se spomnim kako so ljudje malomarno gledali na * tiste strahotne priprave, ki so bile namenjene za klanje milijonskih množic. Oe je človek zinil kaj socialnega v njih prisotnosti, so ga takoj postrani pogledali, češ; ne pridigaj. Nekateri so menili, da vojne so neizogibne, čemu se bi torej razfeuriali radi njih. Ljudje so se vedno pobijali in se bodo tudi v bodočnosti.
Danes, ko so za nami štiri leta krvave svetovne, vojne, ki A nima primere v zgodovini, se t včasih človeku zazdi, da ljudem • vse krvave žrtve ne pomenijo . več veliko. Tisoča, milijoni n-
■	mirajo, so trpinčeni, lačni, bo-i sonogi raztrgani, •boJni . . . to-
■	da čut ljudi je onemel In otopel. Po radiju in v listih, na shodih in vsepovsod se ne Čuje skoro nič drugega, kot govore, vesti, razprave in ugibanja o vojni, o povojnem svetu, o miru, itd. Ljudje pa bi že radi
-	enkrat imeli mir pred vojno. ..
■	da bi sipet živeli normalno in bi i ne poslušali vedno novic in raz-
-	prav o vojni.
^ Zdaj, ko gre Bosom dobro in " | ostali zavezniki držijo osiščni-' ke precej trdno za vrat, si lju-j dje med -seboj že napovedujejo
-	skorajsen konec vojne. Samo
-	zato, ker so vsega že do grla -; sitL Kakor otrok cirkusa, če ga
-	je vsaka teta v družini hotela vzeti s seboj, da se nagleda
w klovnov. Tn ta naveličanost na-? vadneflna človeka je zdaj, po i Štirih, letih vome najbolj nevar-
-	na . . . naveličan človek lahko . sprejme mir, ki ne bo mir, am-vpak samo premirje, do druge-3[ga svetovnega požara.
.[ŠIVAL KE
-1 ca možkik klobukih; dolga ae-r zona. Vsaka dobi kite samo ene ^ barve in blok za celo sezono. > Stalno delo.
DABTFORD HATS 719 BROADWAY NEW YORK OITY
»	9 - »S, 7, 8.
' 1 —
ALI PRISPEVATE SVOJ DELEŽ
^AžBBfiO SIVALEE za izdelovati bolniške n#ene srajce—pajamas, in bolničarske uniforme., — To je Vaša priložnost. Stalno delo, dobra plača. — ža prekurno delo se plača čas in pol. Vprašajte pri: MELROSE 00MPAJNY 365 BROADWAY NEW YOB®; CITY I	.	(5x).
Te dni so vsi Usti prinašali posebne članke in opise, ki so
se uanaaali na zgodovino štirih leit te druge svetovne vojne.
Štiri leta yojne je dolga doba. Ko se je ta vojna pričela, je vladalo splošno mnenje, da bo to pot vojna kratka a destruktivna. Računalo se je, da bodo letala v kratkem času u-ničila mesta, ter da bodo morda celo plini igrali veliko vlogo, kar bo privedlo do sploene-ga uničenja vseh vojujočih se sil v najkrajšem času.
Spominjam se razgovorov z raznimi ljudmi in se skoro zgrozim ob misli, da so se nekateri bali, da bo vojna tako kratka, da tukaj ne bomo imeli od nje nobenega dobička. Sedaj, ko se j e zavlekla se bolj, kot prva svetovna vojna, so menda vsi taki ljudje, ki'poznajo vedno le sebe in svoje osebne interese, zadovoljni.
Če pa pustimo na stran bolj sebične ljudi in vzamemo v po-atev tiste zavestne množice, ki težko čakajo, da bo te morije enkrat konec, tedaj se nam poraja upanje, da bodo te množice po tej vojni skrbele, da bo na svetu vzpostavljen trajen mir.
j Seveda bodo evropske ljud-' ske množice med. onimi, ki bodo najbolj prizadete v tej vojni — da za enkrat niti ne govorimo o Kitajcih, ki prenašajo grozote vojne že skoro celo desetletje.
Amerika sama doma na terenu ne bo občutila strahote, ki jih prinaša vojna in radi tega se je bati, da morda ameriški glas za pravičen in trajen mir ne bo tako odločen in močan, kot bi moral biti. Premnogi a-meriski clelavd imajo sedaj priliko, da dobro služijo, med-
ČEŠKO MNENJE O POVOJNEM SVETU*.
(ONA) —; Čehoslovaški ministrski predsednik Jan šra-mek, priporoča sodelovanje med Ameriko, Anglijo, obnovljeno Francijo in Rusijo, kot edino sredstvo za dosego harmonije v povojnem svetu.
O priliki četrte obletnice voj ne, je obljubil preko radia nahodu doma, da bo imel priložnost "s svobodno izraženo voljo povedati, kako si želi urediti svojo držalo."
"Ko bodo nemške čete pregnane iz vašega ozemlja," j€ ; dodal, "bodo z njimi izginili tudi vsi sledovi poganske na-1 cistične doktrine, ravnanja sa-! moslatnikov, ki se ne brigajc I za zakon in vseh koncepcij c \ rasni in plemenski snperijor 'nost."
'Pozival je svoj narod na; vztraja in vzdrži naprej, tei tako pomaga približati zarje onega dne, ko bodo Cehi zopel sami odločevali o svojih zade' vah in o svoji usodi.
SONART
REKORDI
Lip« Melodije!
fifcMSai—K* MirU&ace, potta KJ« so nlafr totIce M&riCka pegi*—polka Doqaesoe University Uuuboflet orkeeter
fit. BOW—.Tereaink* polk«
Na pianlncah—valiek Jerry KoprtrSek In orkester Za toa. cenik te cene ploK si» obndte an; JOHN MAKSICR,
V— .iM wm ift_ j ai u_ v_
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
i
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2 ^ ^ ZVEZEK
'	' ' ' • • i-	" '	P
"Two Way Passage"
V I«! knjigi, U je zbodli* pmonosb vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako U bilo Bogate po aedtftaji vojni »omagati evropskim narodom. Is vseh evropskih držav, tudi is Jugoslavije, •o prišli naseljene! v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno te najbogatejšo driavo na sveta. Sedaj je prišel Čas. da Z*uiene držav« pomagajo narodom, ki so jim pomagali da njihovega sijaja in moil. Pot na dve strani — kakor bi so mogri naslov knjige prebaviti la anchtttea — Je Jbko sanhnlva knjiga in Jo priporoiamu vsakemu, ki ranone angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, ki se tite slrče milijonov . . tanje te login je bogato platen*" ~ — Tako se Jo isnuU veliki amerifld dnevnik o tej ImjigL
Pri narocbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za f-.......^...... za lastnoročno
podpisano (i) knjlgo(I):
MoJe Ime ....................................................
fit, uUea ajl Bor a.............................................
Mesto In drCava...............................................
"Glas Naroda-
216 W. 18th STREET NEW Y0BK 11, N. Y.
~ • •
i(OWl) — Aiko je. vise v re- e du, pott.a Heinricha Himmder- <j ja ni tam. Kjer je on, tam po- u meiii, da je nemirna zona v d Hitlerjevi zavzeti Evropi. In edten od zadnjihh obiskov šefa t Gvstapa je bil posvečen Jugo- t ^elaviji, kjer Balkan vre naj- s ♦bolj m»5no.	, s
Hintoiler je prihitel v Hrvat t «ko ,kjer je spremenil vlado s Ante Paveliča, dal nekaj atro- 1 gih navodil domačinom in ita- d lijanskim uradnikom, odredil r (*4o vrsto grozot in vkljnčil p kot jfo navadi vporabo ognja T in sablje proti celim vasem, in r napravil osnutek propagandne kampanje proti nemirom. n
Berlin ne more dovoliti, da V v tem trenutku, ko preti anglo * ameriška invazija, Jugoslavija ^ pri(je do prilike, da mu izanuz- , ne iz rok. Izguba Jugoelavije l bi pomenila izRnbo Balkana in »guba Balkana bi imela ne- A preračunljive posledice. Bal- T kan je važen rie samo kot izvor | hrane in aurovin, temveč je j Balkanski polotok strattegieto najpnmerneiša pot za invazijo j .proti srcu Evrope, in same NVmoije. K"aj samo zavreni- J »ka voj*4ta dobi po^ojanko na ' | Balkanu in trenutek za upor se I 'bo bliskovito razširil po kontinentu.
i
V nobeni drugi deželi se s Nemci nimajo boriti 9 tako ( splošnim uporom kot v Jugo- 1 slav i ji; in to je edina dežela v i Hitlerjevi Evropi, ki ima red- < no vojsko pod vodstvom vlade 1 <v izgnanstvu. Ouerilci napa- \ dajo Nemce, Italijane in do- 1 mače kvizlinge. V borbah ki se vodijo, so iagube težke in < uniee«vanje Veliko.	^
Hlmmlerjev obisk Zagreba ] hrvatske prestolnioc, je je pod- 5 prla akcija berlinskega zunan- ■ j^a lhinistrBtta, fo je posku- 1
šalo na lahek način odastraniti '! nemire. Tn to s tem, da šle po- 1 stavi na čelo vlade popnlaren ^ vodja. Že predhodno «0 brez- * uspešno poskušali dobiti take- . ga človeka, dr. Vladka Mačka; ' vodjo hrvatske kmečke stranke. Že takoj v začetku bi bili "NV^mci raje vporaibili dr. Ma?- ! ka kot pa Pavelica in njegove vstaske čete za spvojo marijo-neto. Toda on je odklonil svo-% pomoč Oeiščn pri razdelitvi •Jugoslavije, katere integralni del je bila Hrvaška skupaj s Slovenijo in Srb jo.
* Eden od Mačkovih starih -prijateljev in političnih , sodelavcev ki je uedaj v Združenih državah, mi je pravi?, da so njegovi pogledi na "neodvisno? —» to je marijonetno vatsko, ostali nespremenjeni. Tn moje lastno poomanje in blil ja opazovanje tega popularne-2ra hrvatskega vodje jeklene volje mi ne dovoli nobenega
Studenec Blagoslova!
900 SVETIH MAŠ LETNO, xa • 21«« tn mrtva fian* Main« Z vex«. Članarin« m VMk« owbo «vo Sil umrlo »e. {Nikdar ni potreba obnoviti.) Oplilta Vaše ainov« - vojaka.
DRUŽBA av. PETRA KLAVSIUA u afrikanake mialjona Pop«rtm«nt Q SM4 W. Pln« Blvd..	at Uouia. Mom
NA PRODAJ KROMATICKA HARMONIKA
Mervarjey iadelek. 3 krat na oktavo uglašena. Močni rti^JH -basi 3 krat uglašeni. Prevlečena z zeleno kristalnim celuloidom, s zlato okradbo.
Ena najlepših in najboljših harmonik, kar jih je ranjki Mer var kedaj izdelal in je še tako kot nova. Močan glas in lepo. doneč. Velikost je 18 inčev.
Cena s kufrom vred	.
Kdor pošlje varščino (bond), mu jo pošljem na 3 dnevno po-skušnjo.
JQHN BADE Z 741 North Haugh Street Indianapolis, Indiana
3x1
zavezniške armade na italjanski celini čez ozko Messinsko morsko ožino. Zavezniki pa bo<k>, ko si bodo osvojili južni del Italije, lahko vpadli v Jugoslavijo, ali pa na Grško, ali pa 9a Sardinijo in Korziko.
Eegentsfcvo za kralja Simeona
Berii&ska radio postaja je naznanila, da so ministrski predsednik Bogdan Fiiov in drugi bolgarski politični voditelji soglasno sklenili, da bo med tremi regenti, ki bodo vla^ dali za mladoletnega kralja Simeona, ki je star šele 6 let, knez . Oiril, brat pokojnega kralja • Borisa. .	- - - --
VPAD V ITALUO
(Nadaljevanje s 1. str.)
obdržali taka industrijska me-, sta, kot so Milan, Turin, Genova in Bologna. V njihovih rok;, h 'hodo ostala tudi največja l''ta!i*ča, s katerih bi moglij mveziiLšlri aeroplani bombardirati nemške kraje onstran Alp,' ako jih zavzamejo. -
Boji v dolini Po bodo naj-_ hujši, kar jifc bodo zavezniki1 našli v Italiji. - Na Siciliji so Nemci imeli tri divizije, v severni Italiji pa jih imajo mnogo več in mogoče kakih dvajset.
IZavezniki imajo v Sredozemskem morju mnogo bojnih ladij, ki bo<$o mogle zalagati'
... , i KDAJ BO	_ _ . ]
- * - ■ o---- -
Kdaj bo prišel mirt Kdaj bo konec vojne? Tako se vsak 1 dan izprašujejo miljoni ljudi, pa nikdo 1fe more odgovoriti. J Prvi svetovalec in zaupnik predsednika RooseveHa '5 Harry L. Hopkins je mnenja, da bosta Nemčija in Japonska . premagani leta 11)45. Poleg tega pa pripomni, da bo vojna trajala še mno^o dlje, ako bi se ua kak način fbusija odločila < 11 zaveznikov.	J]
Hopkins, ki je o tem napisal članek v American Mjaga-ine,1 pravi, da zavezniki ne bodo zadovoljni samo s tem, da prisili-'-jo os išče k predaji z zračnim bombardiranjem, temveč bodo1, uprizorili vel&£ kopne, pomorske in zračne ofenzive in bodo tu-1! tli'z veliko silo vdarili iz Anglije čez Kokayaki preliv v Fran-j cijo in bodo Nemčijo "popolnoma zdrobili in jo prisilili, da pade na kolena hr prosi za mir.	i
Ho-pkins je stalni spremljevalec in svetovalec predsednika ; Koosevelta in če kdo kaj ve o B ooseveltovih in Ohurohillovih zaključkih v Quebec.u in sedaj v Washingtonu ter o vojnem načrtu zavezniških generalnih štabov, tedaj ve Hopkins .Zato tudi domačo fronto svari pred domnevanjem, da se bosta Nemčija in Japonska kaj kmalu podali.
"Že nekaj časa je zrak migljal v upanju na kmalošnjo zmago," pravi Hopkins v svojem članku. "Po mojem nmenja ga ne 'bomo še tako hitro imeli. Najmanj dve leti še ne. I>elati ( moramo 5e težje, izhajati moramo z ^naonj stvari, izgubljati . več iu več življenj/1
Pravi, da so vsi poveljniki, razum zračnih, istega mnenja, namreč, da bo vojna še dolga.
"Toda ne bomo se posluževali samo zračne sile," nada-ljuje Hopkins, "temveč bo združena ofenziva na kopnem, na morju in v zraku. V Franciji bomo imeli močno kopno armado, p redno bomo zmagali in se- bomo morali boriti za vsako ped zemlje na potu v Nemčijo.
"Misliti ni mogoče, da bi se mogla Kitajska brezkončno bojevati, ker se je bojevala že dovolj dolgo; ravno tako tudi ni mogoče pričakovati, da bi se Rusija bojevala brez konca, kajti bori se že dve leti in ima na nogah vso svojo armado."
"Rusija," nadaljuje Hopkins, "ta steber vojne, se še vedno srdito bojuje. Ako izgubimo nji, niti za trenutek ne mislim, da bi vsled tega izgubili vojno, toda bi to premenilo moje prerokovanje glede časa za zmago. Potem seveda bi imeli pred seflboj še dolgo vojno."
Temu nasproti pa pravi William Philip Simms, najbolj poznani ameriški časnikarski poročevalec in poznavalec vojnega položaja, da konec vojne lahko pride prej, kot pa si mislimo. Pri tem navaja papeža Pija XII., Tri je pozival n arode, raj bodo pripravljeni na mir, kajti boji so dosegli svoj višek.
Angleški minister za vojne informacije Brenden Bracken, ki je bil na konferenci v Quebom, je rekel, da so tekom prve svetovne vojne4judje zvečer brali poročila o bojih na raznih frontah, zjutijribcpa so izvedeli, da je bila vodna končana.
Iz tega rtfžloga tudi predsednik Roosevelt in Churchill vabita Staling na sestanek, čefi, da je nsnjno potreben. In ta sestanek diplomati naglo pripravljajo.
V Londonu o tem sestanku raapr&vfcjajo vnanji rhinister Aaithony Eden, ameriški poslanik Winant in bivši ruski poslanik v Londonu Ivan M. Maisky. In včeraj je državni tajnik Cordell Hull rekel, da se bo mogoče v kratkem sestal Eden z ruskim vnanjim komisarjem Vjačeslavom Molotovom.
Na eni strani so mnenja, da bo vojna se dolga, na drugi > t rani pa je mogoče pričakovati, da lahko pride konec vojne nepričakovano. (Za mogoč nagel koneo govore naslednja dejstva : Italija se lahko poda vsak dan; zavezniki lahko jutri napadejo nemško trdnjavo skozi Francijo, lahko vpadejo v Italijo, na Grško, ali pa skozi Norveško. Največ govore za to pa velike zmage rdeče armade.
"GLAfl NABOBJk* w NBW TOMI
Kratka Dnevna
FSIDAT, SEPTEMBER 3, 194sC
Po novih masah
'■tok	1 •	X A ..-U^MMM^kmM^M^rtMA . _	M*
TBTANOUJKN L. 1*1
slovenske cerkve, bas primeren za tak veličasten sprevod* ki t
dragih slučajih radi prevelike oddaljenosti ni mogoo.
V dopisu mi ni w&afc ri-
sati vse podrobnosti tega voda in navesti imen vseh, kateri so bili dejansko vdeležmi pri slavne®!*, in pa mafei-
! sski svečanosti saj je bilo .tako obširno in veličastno,, da !bi lahko navala oda zgodbica.
(V*e eno naj pa površno omenim Celi svečani »prevod od Selakovega doma pa do masni-škega oltarja. .
*"Po naorto," pravijo JNfemci kadar se umikajo pred Bosi-Tudi tukaj je bilo po. načrtu Bev, P. P^-triča Natančno ob pol desetih so pred Selakovo hiso orikorakali kadet je Drum and Buggte Coips in s svojim vztrajnim igranjem so privabili toliko občinstva, da je bila .Prva Ave. skoraj znmašen*. j -Ker so v tem d tin mesta i ljudje zelo mešani, naj. si bo ,po narodnosti ali pa po veri. me nekdo vpraša, zdelo se mi .le, da je bil Židi Ali bo pogreb?" — "Ne** sem mu odgovoril. "vstajenje- bo!"
' Nekako 10 minut pred deseto uro, sem ugledal na pragu Selakove W5e Orilovega Johna i s krraanrm v rdfci. Ko je prestopil prag, se je iz orice" temne veže v spremstvu duhqveci-ne prikazal novomašmk. To • je bil tisti Frankie, ki je sto-■ tero in stoterofrrat prehodil i kot otrok tisto temno veSo,
-	in ki ni nikdo polagal poseiv i ne važnosti na njega. Sedaj je
-	pa prestopil prjjg kot ver*i
If fNadal jevanjfc na 4 jrOr)
pokoreii starišem; izvolil si je L duhovniški stan brez prigovarja janja svojih starišev — vsaj <f teko mi je povedala njegova c
mamica..
Bfev. Rudolf Maček je študi- s tal teologijo v semenišča v \ Huntington, L. L	,t
Sedaj pa naj se viaein na- j zaj na novomašno slavnost s Bev. Jerome Se laka, ki se je t vršila preteklo nedeljo.	(l
Pretekli teden ste čitali poročilo, oziroma načrt te slav- i Hbsti, katero je priobčil v listu i "G. N." župnik slovenske oerk i ve, Bev. P. Petric. In v resnici je »slo vse natančno po na- 3 ertn. K temu načrtu, " kateri ' mu je preje vstvarjal toliko ; skrbi, in kalil mirno spanje, je -Vrliko, ako ne vse pripomoglo ] do takega viška te slavnosti ; pač naključje in pa sreča, ki se mu je tako Tekoč sama po- ' nudila. Po posredovanju nekega hrvaškega rojaka je neki j newyorski Irec posodil krasno karo za to slavnost, v kateri se^ je vozil novomaŠnik s svojimi, etariši, in povzdigujem kelih. pirobol njegovega vzvišenega stanu, katerega je boječe držala na svileni blazini njegova sestrična Te*sie Arčul.
Tudi policijski urad je dal brezplačno 8 policajev, kateri iso stražili novomašnikovo karo.
Da je ta stavnost dosegla višek. kateri se mora edino primerjati slavnosti otvoritve slovenske Cerkve v New Torku pred 27 leti, je veliko pripomogel slučaj, da je rojstni dom novomašnika, v katerem še danes živijo njegovi starci, od-deJjen le dobrih par blokov od
so bolj važni ob takih pri- n reditvah in bolj zmožni kakor *pa jaz. ,	,	t;
O tem sem ®e posebno pre- 1 pričali o novomašni slavnosti Bev. Rudolfa Maoeka. Preča- z. deti ti g. župnik Bev. Ptetrič mi £ -je vso novomašno slavnost, ka- v i tera se je vršila 16. maja t. 1. pokazal v slikah tako prepri- r , eevalno, da sem gfe čutil kakor v ..da bi bil navaoč, saj sem na »li- " i kak poznal skoraj vse obraae y . in celo novomašnika, e katerim r sem io preje kot s bogoslovcem č bil v druržbi % njegovo mamico, n ' Da je bala cerkev in dvora- > 1 na ob .priliki te svečanosti do v [ zadn^ga kotička napolnjena, č so preskrbele newyorSke in f 1 brooklyoske Jarš« in Domžale f 1 in pa nemjiorška in brookl^n- r ' aka draftva, katere »o se kor- k po rat i vn o vdeleSile te sveča- r jjiiosti.	k
^ Ako napravim kaj pogreška J , i v im'enovanju teh društev ali ® i posameznikov, mi oprostite. p ! Postajam star. in s tem tudi | površen in pozabi j iv. Znano mi j je pa, da so to svečanost po- s i Častili s svojimi zastavami dru i štvo sv Jošefa KfeKJ; društvo 1 ' Sv. Ama; društvo Marije Po-J* . raagaj; društvo št. 84 Sfe; dru i -l štvo št. 93 S2Z; in pa pevsko j društvo "Slovan**, katerega < - predsednik je Mr Mike Pirnat i a. pa domače Franceljnov Maha 1 i? Jarš, ki je tudi ponosni stric ] p. novomašnika Bev. B. Mačka- i Kolikor vem P življenju in i o%irzgoji Rev. Mačeka, j© bil tih. i Jvedno svoje vrste otrok in zelo <
Malo čudno se vam bo afle-' I o,»ker prarvim: po novih ma-Šab, na mfcsto po novi maši.' Vem da vam spanje še vedno' gladijo prijetne sanje o novo-' maftai slavnosti, katero smo preteklo nedeljo 19. avgusta obhajali v Slovenski cerkvi v New Torku	i
Ve? ta dan je bil posvečen aovomašniku Bev. J. F. Selak, njihovim staršem Mr. in Mrs.,. Selak. ajihovim seetram, in pa teti Mrs. Arčul in njeni dražim, aotroma bratrancu in.se-
strionam novomašnika.	,
i
Ker sem pa rekel, po novih masah, mislim s tem, da smo bili newyorski Slovenci v krat kem, presledku deležni dveh takih svečanih slavnosti, na katere smo vsi Slovenci lahko ?elo ponosni.
iNaj pri tej priliki dam iz-i raz obžalovanja, ker se nisem | mogel vdeležiti novonaašne sve č a nos ti Kiev. Budolfa Mačka, j kateri prihaja i« ugledna Miackove družine iz So. Ozone Park L. X	"V \
. Zabolelo me je, ko ma je mamica novomašnika gospa Maček, ali pa kakor rada sliši "Pranceljneva Mncka iz Jarš" očitajoče vprašala, zakaj se nisem udeležil novomašne slavnosti njenega "ina.
Težko mi je biti Vedno no-»vRod. Nazadnje pa ni tolike varžno=ti za maio malenkost ali «em navzoč ali ne, ker take slavnosti vedno brea mene dosežejo zaželjeni uspeh. In to v^dno po zaslugah tistih, kate-
sredisce sveta. 2. Zemflja ni 'središče, ker se premika. Ako prav so nasprotovali tudi Ga-Ijieju je vendar po njegovi siniti leta 1642 na podlagi ne-ovrgljivih dokazov sprejela tf-ditev, da. zemlja ni središče. Premagana je bila zmota, zastarelo je minulo in iznajdba Qtsiroma odkritje je bilo epo-nalno, to je zvezdoslovje je dobilo Qisto .drugo podlago.
■Pripomniti je Še, da že ne-j katerim starogrškim filoaofom j ni bija več zemlja središče ve-isoljjstva, in eden od teh, Arjfe-tarh iz Sama leta 280 pred K>. je že omenjal solnce kot središče. Toda takratna sredstva in opazovanja še niso mogla podati prave jasnosti in gotovosti v tem pogledu. Kopernik je izačel nadaljevati ta<m kjer so nehali grški učenjafki skoro dva tisoč let preje. V pismu, poslanem papežu Pavhi je Kopernik tudi skliceval na nekatere ^arogrške Tado-naliste, ki so ga napotili k r^z-, rahljanju ter ga naposled uve-. rili, da zemlja ni središče ve-; «oljstva; nego pripada to me*to soncu. S tem je Kopernik za-4'el borbo proti zmoti, v ka-.teri je živel ves učeni sret .mno S?a tisočletja.
'tr K* . J* m	M Hi
IN i kol« j Kopernik:
vel tka raTriina^ nad 2 katero ? vzhaja in zahaja solnce Pola- f goma so sicer spoznavali, da ) zemlja ni ravna, ampak okrog- 1 la, toda živeli so v trdnem pre- t pričanju, da stoji popolnoma v < mira in da se vsi drugi nebeški svetovi pomikajo okoli 1 uje. Temu se ni čuditi, saj je 4 dobiti še danes ljudi, ki ne ve- >* to jejo, da bi se zemlja sukala 1 v krogu okoli solnea.. Težko 1 se namreč sprijaznimo z mislijo, M je nasprotna aaišemu j
čutiln.	L
Sodaj s© je oglasil Kopernik, i * učen in pobožen mož, ki je vse J svoje življenje opazoval in ; razmišljal o zemlji, soncu ter -dragih nebeških telesih. On i pokaže Krito to, v kateri je bil < ves svet, »pregovori besedo, ' ki -bi se je takrat kdo drugi ne bil npal izpregovoriti.. On odkrije resnico, ki nikomur ni prišla na um. Leta 1643 izda i zanimivo knjigo "O gibanju i-nt-beških svetov." Pripravljeno jo je imel že dolgo prej, toda je ni hotfel priobčiti, ker se je dobro zavedal posledic svojega odkritja, vedel je naimeč ' da je težko in nevarno nastopati proti priljubljenim starim • zmotam. Škof iz Kulma in dru . •cri prijatelji so mu prigovarjali, naj jo izda preje,, on pa je čakal prav do zadnjega- Šele na smrtni postelji je videl prve tiskane pole. Knjiga je izšla v Nuernbergu na Bavarskem, ter je bila pozneje veSkrat ponatisnjena.
Ijjud^e so strmci, ko so sli-&&1T Itopernikove čndhe mtSief
Kopernik je namreč vzel zemljo iz središča, ter jo postavil •na periferijo ali na rob stvar-Jenja. Iz glanmega nebeškega telesa je napravil zemljo kot •navadnega sončnega spremJje-■ val ca. Podrl je s svojim orjaškim duhom zastarano misel, , da je zemlja vse, in da morajo drugi nebeški svetovi, njej. slu-; "žiti. Solnce je središče vesoljnega stvarstva in ne zCTnlja — tako je trdil Kopernik. Pripomniti je treba, da Kopernik ni prav nič dvomil o svojem odkritju, ker je bil o tem popolnoma prepričan. J
(Marsikdo je takrat zmajeval
>	z glavo ter dejal: Mow ni pri zdravi pameti. Prav kakor so inneli petdeset let preje iK/>
lntnba za prismwknienega, ko
•	je jael Čee morje iskat nov svet, ' tako «o sodili sedaj Kopernika. ( Svetne in duhovne oblasti ni-' so mogle prikrivati razbu^je-i nosti, katero je povzročila ta i nezaslišana trditev. Ker se jte »»zdelo ljudem skoro protina-
■	-ravno in torej neverjetno, da
•	bi s«, mogla zemlja vrteti, je
i uaetaAp hudo nasprofcs tvo. K a-1
■	toli^ti učenjaki so bili razdelje ,T\i: Kopernik je namreč knjigo
r posvetil tedanjemu papežu ' Pavi« HI., aato takrat niso mnogo ugovarjali KJoperniko-i »vim naukom. Hnje so se vedli \ protes^tanti, ki so začeli oster
■	^>oj proti knjigi in takrat še
-	živeči Tjuter j® dejal o neki 5'priliki: "Blaznkž hoče vse i »zvezdoslovje prekucniti."
} Takratna veda še ni imela ; 'pripomočkov, da bi jasno do* .kanala gibanje zemlje okoH ^eonoa Zate ai Kopernikov ve* i leum ai mogel pridobiti »pričah '.Mjev, ki bi zacovarjali tkansko odkritje. Posledica ^ . ibija, da so imeli 5e v celem M. p j stoletju zemljo sa nepremično«
H' A prišel je drag slavni mi« J i^eo Galileo Oalilei. iti je na
>	vseučilišču v Padovi odločno
-	zagovarjal Ko^rhika in trdil
1, Seboe je nsprsmišač
J £ < I
Naši prosti ljudje zelo radi ^ verjamejo trditvi, — ki je se- i veda tujega in nam sovražnega i izvora — da Slovani nismo * imCli nikabšnih znamenitih 1 jnož v prejšnjih dobah." Dasi 1 je zgodovina pisana zelo pri- * stranski in nam v škodo, bo * vendar vsak, kdor pregleduje 1 splošno zgodovino, prišel' do za ( ključka, da so bili tudi med 1 Slovani zelo znameniti možje 1 i» učenjaki, ki so mnogo pri- • pomogli h kulturnemu napredku. Hus na primer ni bil manj < ^i ali slabši reformator — takrat so bila verska vprašanja ^ med prvimi — kakcr je bfl , mnogo pozneje živeči Luter. , CU hl ki so bili v tedanji dobi skoraj popolnoma obkoljeni od j močnejših sovraižnikov, so pod , vodstvom Žižke mnogokrat po ] iiiiali petkratno močnejšSe iB ] ilttbro izurjene arma<Je v "beg ] /ižka torej ni bil manj vreden ^ v tem pogledu, kaikor je bil , Xapoleon, in tudi ne manj, ka- -kor sta hi!a Moltke in Hinden-burg. A velikega vzgojitelja , F?omenskega, pa dosedaj še ni dosegel noben pedagog, kolikor iih .fe delovalo v moderni , zgodovini.
Sedaj pa poglejmo drugega ,, moža. ki je napravil začetko- a ma novega veka pravo revolucijo v znanosti. Bil je to Ko- , pern i k. po rodu Poljak, torej : ^in talkrat še prostega i>oljske-i*a naroda — kajti morebitno slavo sinov nesvobodnih ljud- -^tev si navadno prilaščajo nji- ^ hovi zatiralci, kar si je treba predvsem raponjniti ifr iudi^ meniti, kadar slišati koga * govoriti o manjvrednosti Slovanov.
Nikolaj Kopernik je bil ro- 1 jen 19. februarja 1473 v mestu Toranu, ležečem ob reki Visli. Torun je pripadal takrat polj-' ski drftavi, a po razdelitvi ' Poljske je bil praska lastnina. Ko je dovršil začetne šole v rojstnem mestu, kjer je bil nje- . gov oče trgovec, je prišel 18' letni Kopernik na vseučilišče v Kralkov 1491. Učitelji so spoznali nadarjenega mladeniča, a kdo bi bil mogel slutiti, da bo odkazal zemlji drago pot, kakor je je imela po splošni sodbi do tedaj! Pozneje se je podal v Bolonijo na Laško, kjer se je učil prava ter se ba-vil poleg tega s svojim najljubšim predmetom, z zvezdoslov-jem. Potem je študiral v Padovi zd ravni atvo, dovršil je v Ferari visoke šole ter dobil naslov "doctor decretornm." Ko se je vrnil v domovino, je bil sprejet med horarje v F^an enburgu, kjer »e je pečal do konca svojega življenja z razmišljanjem o solncu, zemlji^ itd. Tu j© umrl kot 70 letni »pČek 24. maja 1543. Pokopa*, li so ga v Frauenburgu. V rojst nem mesrtn Toranu ima KopeT uik spomenik s pomenljivim napisom.
Ljudje so si v etarih Časih predstavljali w*nljo drugače nego danes; držali so se naur kov, katere jim je zapustil star ri zemljepisec in zvezdoslovof Ptolomej, živeč v Egiptu v dru gem stoletju po Kristusovem rojstvo. Zato so imenovali to vedo ptolomejska Služila je kot podlaga v«e ®emljeepiene I in zvezdoslovne znanosti do Kopernika ih Se dalje. Prva' in najbdlij preprosta misel o' ^mJji je bila ta, da je zemlja1
Nepotrebno trošenje denarja v vojn®« čaeu je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vaše dolarje, zato knpejt* row boade, umi«. jtMa^<rfi4ad«arpo uepo-
Iroclamation
' ^	'*-	* f	V	**	-. -J •• |
• -i-	»»	..	b ^T tr >-t ■»■	*	*	r	f
to 1mb People of the United States
A	fJt....	j .. - -
J	^^	at into eiw>my territory,
I , sibVe^d and	' j^Bj
f-anci^ S^Id^-	^ericL ^ realize ^
1	Wbands a^ ^19 ^ Z^x bo»e **	opportunity to^^^^^^K	I IME j|
ft ^T^e	*	^ ^	extent to	^
m	. „ Wax Bonds » u*9	^ o£ cQUSWence, ^	^
I - : "^Tbe American
' ' S drives and fact ** ^ ^ »d ^ill centii«« to ^^^ more ^Hft
'" '	^	15 BILLION MikAftf
089 v	s with war	(»ON.BANKIMO Q»om>
&<zc&	bonds
.	';, _...j.4,_i________X-tuilLLI IM Ml 1 /	. . )	,	'1 'f l"
'*GLAS NAKOPA" H NEW fOM
POD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spisal: F. S. PDTŽ6AB. —------6 ' -—-
i "-Če zavijejo v hrib in dobe naše konje T
Te misli se je prestrašil. Kakor kip jfe stal sredi grma in ni se mn rodila pametna misel. Ali polagoma se je umiriL Konjiki so krenili na desno k potoku. Napojili so konje, pre-bredli vodo in se spotili na drugem kraju v klanec. Iztok , se ni ganil, dokler niso izginili v goščo.
Lahko bi bil pozvali sedaj tovariša da bi se vrnili do konj in odšli naglo domov povedati, da bizantinska vojska ni daleč.. Toda Iztoka je gnalo naprej. Morda za onim hribom tabori Hilbudij! Fuštel bo njegove vrste, se vrnil in naznanil važno vest o vojskv
Vil se je kakor značka in gnal dalje po najvišji travi, se skrival za grmičevje, se plazil po vaeh štirih, pa zopet ležal, k udar je bil dosti v zavetju.
Sonce je tonilo, ko je stal pred gričem — zmučen in tru-d -n, da so se mu tresle mišice na stegnib -Ce ?ta tovariša priči a* Zaskovikal je.
Oglasilo se je prav blizu na desni in levi isto rkovikanje.
V	knatkem jih jt» združila temna loža. Plezali so ne slišno po strmi rebri, in še preden je izginilo sonce, so bili vrh griča Poslušajo. Vse, tiho. Nekaj ptičev se je splašilo z vej, dal tč nekje je zakruncal divji prašič.
VI	e že jo se na zemljo in nastavijo uho na prst, 4 4 Topot! Topot! - Kopita!''
Vsi hkrati »o izgovorili.
Iztok vstane in spleza na drevo.
"Donava I"
Vzkliknil je skoro glasno.
Pred seboj je videl prostrano ravnino. Oklepal jo je v soncu žareč okvir — široka reka. Tam za ognjenim okvirom. prav na mestu, kjer je ležala čez vodo dolga črna proga
—	most — se je dvigal iz temne lise dim.
*4Tabor vidim!"	, . ,
Tovariša sta se razveselila; kakor divja mačka -sta se glasila in začudila..
Iztok se je oziral, odkod klopotanje kopit. Še enkrat so! vneli sonni žarki in žareča ploskev je izginila. Prav' takrat je tudi Iztok zapazil troje lučki, ki so se bližale hribu. V silnem skoku so se vračali jezdeci poizvedovalci in so dre-vlli krog hriba v ravnino, da bi čim prtej dospeli v tabor. Iztok je vesel in srečen zlezel z drevesa. "•Ce bo konjiki ovohali naše gradišče!"
Strašno gonijo! Važna poročila neso- Vrnimo se!" " Počakajmo ee in odpočijmo se nekoliko. Mesec izide. Rado nam privede konje naproti, morda še kaj čujemo in vidimo t* *
Mladci so legli na mah, vgriznili so kose ovčjega sira, si poiskali sladkih koreninic in govorili tiho junaške besede.*
Naglo je legel mrak na zemljo. Na vzhodu se je že d-vigal mesec, Še ves bled. Njegovo prepalo lice se je še balo sončnih žarkov, ki -so jemali v rdečih plamenih slovo po nebu. Topot konj je že zdavnaj obmolknil. "
"Pojdimo — Svnrun je naročil, da se vrnimo z nočjo,", f-ta silila mladca.
Iztok pa ni hotel. Z mladeniško svojeglavostjo se "je ve-
I
selil, da zapoveduje — prvikrat v življenju. Zato se ni zmenil za očetovo naročilo. Hrepenel je po slavi in še važnejših novic bi bil rad prinesel v tatbor.
•"Ne gremo še. Če pride Rado s konji, počakajte me, jaz pa poj*ezdim za onimi tremi prav do mosta-" Tovariša sta osupnila.
Pomi»li, Bizantmec ga straži! Ujamejo te!" Iztok se je na glas aasmejal, da sta se tovariša plašno
. V * ,	f'
korana ti prieanesi! Iztok, ne -tvegaj! Stribog naj
porpihne tvoj prešerni smeh Hilbndiju na uho! Besi naj dvig ne jo volkodlake v šumi, pa nam zaskočijo pot in nas zvodijo."
Tovariš, ki je tako govoril, je nehote segel z roko za vrat, kamor mu je bila mati obesila tri mogočne raerjaščeve okle, da bi ga čuvali pred uroki in besi.
Iztok «e je prevalil vznak in na Sicu je obsvetila medla mesečina sm'eh, poln d roma:
'* Morana — l*ai — volkodlaki —" so šepetale ustnice. Da bi mu ti mogli škodovati 1 Vera očetov — pa vendar — zakaj se jih ne boji HUbudij? — Zaklopil je oči, na čelo si je položil sklenjeni roke in molil z vročim vzdihom k Svetovi ta naj ga potolaži on, ki hkrati zre na vse štici vetrove, ki vidi v temni noči in gleda v jasno sonce, pa se mn ne skalijo oči. "Tra—tra—tral-'*	-
Vsi trije planejo na noge. (	r *
Vnovič: "Tra—tra—tra!" > '	k
Od dateč so se cule troiribe.	' "<
Iztok je bil v trenofcku vrhu drevesa. Napenjal je sokolje oči, zapičil jih je v črno liso za Donavo, kjer je prej videl dim. Mesec je razžaril okolico. ! Zazrl je v motni luči, da se u si pijejo z onega vzvišenega prostora vsetlikajoče se lučke. Vedno več — proti reki se zibljejo. Hilbudij prihaja z vojsko!"
Iztok je planil z drevesa, v divjem teku so se zapodili po bregu m skokoma bežali naravnost proti griču, kjer so hili konji.	__
"T>a bi prišeJ Rado," je siknil Iztok in ee pognal čez grm. "Čuj, volk je zatulil!"
''Rado prihaja. Blizu je že. EGtro proti njemu!" y Vs1 so se drevili s podvojeno silo v smeri, odkoder m čuli volčje tuljenje. Oglasil s* je zdaj pa zdaj kdo izmed Ji.ph. Volk se jim je odzival, bliže in bliže so prihajaJi drug drugemu. Kmalu so začuli hrzanje konj in šum trave. Od-d^hah so se m šli korakoma. Od daleč so že videli črne sence ki so se hitro gugale po ravnini.n
Iztok se je ustavil:	-r - ' ' f
-	Ne sku^ajte «e z mojim konjem. ' Veste, da .le najboljši, kar jih je v taboru. Do jutra lahko prijezdite v gradišče, jaz pa moram biti prej tam, da se hitro dvignejo bojevniki in g^mo nad Hilbudija!"
(Nadaljevanje ijrihodnjJB.Vfl
■	'	, _jr..	J	' .. i
Po novih mašah
(Nadaljevanje^ 3, sir.)
FRIDAY, SEPTEMBER 3, 1943
vzoči kar spogledovali. Pokazalo se je, da k taki zmožnosti največ pripomore trdna vztraj vnost članov in pa dober učitelj.
Zato bi ne bilo več kot galantno od strani slovenske jav nosti da se spomnimo "Domovine" kadar ona potrebuje pomoči in sicer mislim njenih prireditev.
(Na odru se je tudi prikazal Penko-Grill Trio" ki so nam zaigrali par lepih na oglašene haimanike, in s tem pripomogli do lepšega uspeha slarvnosti-iKo sem opazoval za mizo pod odrom na slavnostnih sedežih novomašnika njegovo mamico in očeta Mr. Selaka. pri stranski mizi pa Mr. in Mrs. Maček, katera sta bila pred nekaj meseci deležna i§te. tdave kakor ona dva, so se mi pričela vsiljevati v misel 30 letna zgodovina newvorSkih! Slovencev. Seveda, takrat smo vsi bili 30 let mlajši. Nekateri so imeli že družino, in so otro-Čicke vodili za roke v nemško cerkev na 2. cesto.. Da pa ne bo preveč pobožno, naj po pravici povem, da nekateri so jih tudi v salon, saj je ona ae tako •vedela kam gre, zato mu je izročila otroke v varstvo, da je potem pripeljal papata domov.
Posebnih načrtov radi vzgo-'je in bodočnosti otrok ni imel 6koraj nobeden. Saj smo pri-romali iz kraja, kjer je bilo preabilo dela pa premalo jela. Zato nismo znali in ne želeli boljše, kakor smo imeli tukaj, •kjer smo se vsaki dan trikrat do sitega najedli. To smo želeli tudi svojim otrokom. Zato je svojega otroka skoraj v:*ak. kakor hitro je toliko dorastel. poskušal sprjMti v kako delavnico ali tovarno, da če nauči služiti svojj kruh.
V	resnici «o po večini ameriški slovenski otroci postali dobri in pridni delavci in rokodelci. kateri vzgajajo že svoje družini® in lastujejo lastne domove. Veliko jih je pa tudi. ki so nas tako rekoč iznena-dili. Proti vsemu pričakovanju svojih starišev in javnosti, so postali inženirji, kemiki zdravniki, umetniki, advokati) in duhovniki.
Večina teh inteligentov se je •rodila v predmestjih, kjer je bilo ceno stanovanje, vendar pa največja vzgojna nevarnost za dobrega otroka. Tn ravno rad i tega sem si nadel' vprašanje. ki me muči: "Ali se in-teUarenti rodijo ali se pa vzga- ( jajot" Ali je pa po našem majhnem številu ta veliki pri- « vesek inteligence odziv- zdra- ; vega in moralnega slovenske- J tra življenja?	,
i
Naj bo pa že kakor hoče, ve- , seli in srtečni smo, da iz naših , vrst, vsaj do sedaj, ne pirhaja jo otroci kriminalnih rekordov kakor čitamo imena otrok dru 1 gib narodnosti, katerih stari- 1 ši so ravno tako priseljenci, ! kakor mi in katerih otroci do- . stikrat doživijo svoje življenje z 20 leti na električnem stolu.
Ne zamerite irjj, ker ^em to vpletel v dopis novomašne slav , nosti, se«n pač slabič, ki se marsikaterih misli ne morem otresti.
In ravno radi takih misli, se čutim dolžnega, kakor tudi vsi i drugi,, Slovenci, da se s hva-| leznostjo in ponosom oziramo 'na hiše, kakor je Mačkova in Selakova, katere so nam v tem kratkem presledku prinesle to iiko časti in ponosa. • Veliko bi še rad pripomnil fe temu, saj je tako prijetno pi- i sati dobro stran naših ljudi.] i vseeno se mi je pa dopis.tako tsavlekel. da se ga bojim izročiti uradniku. Zato se zadovoljite Se s kratkim opisom življenja Rev. J. Selaka OiPM.
V	Frančiškanski red je stopil meseca avgusta 1936. Slovesne obljube je položil pri Ma
, riji Pomagaj v Lemont, H!., 5. septembra 1940. Prve viš.fe redove je sprejel 2. maja 1943;
NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
...in ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM,
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorten je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam	* uw «
j „ *	,	vtf tiao* »lilf mm najbaljie barvane slika-
dezel, provinc—navaja površino, u tUrfca je taka popotna. d» je » v»»tep prebivalstvo, glavna mMta in_ -^SS-T^rS^^*.
kraj na zemljevidu.	Evropa (dane«), osrednja Evropa lak Izbru-
tou vojne), Anele6ko otočje, Fraadja, Htm-
Seznam mest in trgo v-nav« ja ^ ^^^STt^ tt ime kraja, okraj, m državo, pre- tl<«l«iilh republik, Boleanka, Ramawka, Jogo-
Kivp»l«fvr» in lcrai na zemlievidu	■•»»Ua. iirSkn, Albanija. AxIJa, Tnrtlja, Sirija.
Divaistvo m Kraj na zemijeviau.	Arabija, vihodno indijsko otočje in
7aofa.,. J:l_:L	_«, rtcV	»lalajrfd polotok. Indija, Bonu, Kitajska, Ja-
Zastave vodilnih držav—v pol- ^^^ Pjvfnk JninM Amerfbm	'
nih oarvaK, vsega skupaj 56; ce- Jotna Amerika (jnini del), Afrika, Sntna
1 .1 L	Amerika, Kanada. Zdrniene driave, Mehika. O-
la VTSta narodnih barv.	srednja AuerFka in	Indija
. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOV J LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaze primerjavo s starim štetjem.
-:--SEDAJ
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja	JM f^k
Ta atlaa, ki na aebe popravlja. Um mm«	■ B	f/^/t;
regiti marsikatera naaprotujofia M vprafianja,	W U	IsfAJ T
U nastanejo v raznih razgovorih. Strani ao	Jh
ikiadiMe svetovnega manja In podajajo ras-
seSnort zemlje, prrlne eonruepa sestava, pokra-	PO P O 8 T I
Jtne In globottno oceanov ln ja«er. dolgost naj-
dalJMh rek ln prekopov, povrfino pogUvltnlb	V URADU — 35 CENTOV
otokov ln visokost rretovnlb gora. Tn so od go-	_______
»ori na mnoga današnja rprafcinja.	...........aagig^tffiig
- 48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 West I8th Street	New York U, N. Y.
V8TAMOVUEN UJM
voditelj in učitelj naukov Kris 1 tueovih.	:
Veličastna in v pobudo dru- ' ^ih narodnosti se je sprevod počasi pomikal po 7. .ulici na Drujyo Ave, kjer je zavil v 8. 1 ulico do oltarja slovenske cerk i ve,	i
•Pri maši me je najbolj ga- i nil, kakor marsikaterega dru- ] gga blagoslov, ki ga je novo-mašnik podarit očetu in mate- ] ri. V tej proslavi so bila ikor- 5 porativno zastopana sledeča 1 društva: društvo Prosvetnega 1 društva: Društvo Presvetega Imena; društvo sv. .lotefa; dru i štvo sv.»Petra; Oltarno dru- < štvo; drt^tvo sv. Ane; društvo i Marije Pomagaj; društvo št. 84 i SŽZ društvo št. 93 SŽZ. Poleg vseh te-h društev de je te ] nove mase vdeležila tudi Jadranska Straža.	i fPri cerkvenem pevskem zbo 1 ru so pa sodelovali člani "Slo- ^ vana" pod Vodstvom Mr. I. TTudeta. , -
Okoli 2- ure popoldne, je pa bila cerkvena dvorana nafpol-njeua do zadnjeera kotička po-vaK!jenih gostov, kateri so ee -tiri težko olliloženih mizah najbolj fcbranih jeetvin in dobre ' kapi iice prav od ftrca sabarvali ! nad humorifftičnimi govori govornikov. Ke rečpm. da ravno nad vsemi, saj med nami Slo-' venci «%e mora vedno kaj prijfc- i tit i, kar bi ne bilo potreba Zb to bom radi ugleda in spošto-r\ vanja do te ■slavnosti zamolčal kar smo neuriietnega in nep<^ . trebnega slišali, in bom r:ije prihranil za tam, k^'er bo boli pri«to.ino.
Te novotnašne slavnoeti se » je ttidi korporativno vdeležilo dTamatirno pevsko . društvo A ^Dbrnovina" ki nam je pod I vodstvom dirigenta opernega i pevca MV Anton Snbeljna za-jpelo na odru cerkvene dvora-[ ne t>esmi: "Nazai v planinski _|raiM in pa Handelovo "Alle^ .|^u;vo.,,
Poles' tega. da je "Dcwnovi-^na" veliko utrpel na i^srubah imolških članov, kateri so si .'morali natakniti voiaXIro uni-. formo ie t^ dve T>efnTii tako moj L strskn izvedla, da smo se ua-
Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča, ki se zanima za naravo
i
: IB| AMERICA«
^m WILD LIFE
V knjigi je natančno popisano Življenje posameznih živali, iivečib na saltern, v morja in v zraku, tako da bo vsakdo, ki Uabi naravo in njeno pestro živalstvo, knjigo bral s vellkhn ' zanimanjem, ker bcT v njej naiel marsikaj is življenja divjih živali, kar mn dooedaj Se ni bUo znana
Prvotno Je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petlb knjigah, toda Je slednjič Izšla v eni sami knjigi, Id pa pri vsem svojem skrčenja prinaia ; POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMR I HIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo s užitkom bral lovec, ker j navaja in popisuje vse živali, ki Jlb Je dovoljeno in prepovedano streljati; tamer, ker so popisane živali, ki na poljn koristijo ali Škodujejo ter sled-j nJlC ribič, ker so v knjigi nattete VSE . RIBE. KI ŽIVE V AMERIŠKIH VO 1 D AH.
Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga «7 8LK (fo.
-	tegraflj); ff slik v naravnih barvah, r velikosti cele strani, ter Ima 778 Hrmnl. Velikost knjige Jelif ln«ev. Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe, ka.
r fc ln živali, Id jo ravno!ako m soben i kot r vodi doma. — Vezana Je v močno platno a zlatimi Črkami. '
POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO
-	DOBITE SEDAJ ZA CENO:
B	Sedaj $3.60
NaroČite pri:
* KNJIGARNI
® Glas Naroda
216 WEST 18th STREET New York 11« N. 7.
v mašnika je bil posvečen 15. avgusta -v Tec liny „ ill, kjer so Očetje sv. Duha, novo mašo pa ie pel 19. avgusta 1943 v slovanski cerkvi y New Yorku, v kateri je župnik Rev. P. Petrič kateremu je tudi cela naselbina dolžna pohvale, ker je največ pripomogel, da sta obe te slavnoisti dosegl'e tak svečan višek.
Niaj še tukaj omenim, da je najbolj značilno' pri tem, da ste obe mamici novomašnikov doma iz Jarš na Gorenjskem, katerima iz srca čestitam, kakor tudi Mr. Mačku in Mr. laku k hišnemu blagoslovu.
F. R. V.-*
ZNIŽANA CENA
za koračnico
SOLDIERS ON PARADE
Kir želi, da se čim bolj razširi za
PIANO HARMONIKO
prirejena
koračnica "MLADI VOJAKI"
Je Mr. Jerry W. Koprivi* uredil s valežnOfom, da rojaki lahke dob« skladbo po znižani ceni, to Je
Sedaj 35c
Dr« komada za 70 eeotov.
NaroČite lahko tudi pri:
Slovenic Publishing Ga
216 W. 18th Street
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica
U daje poljudna navedla, kako postati
ameri&ki državlian.
Poleg vprašanj, ki Jlb navadno sodniki stavijo pri Izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica že r II. delu nekaj važnih letnic la zgodovine Zed tn j enih držav, v III. delu pod naslovom Bazno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-njenlh držav, Lincolnov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinje-nlh držav ln Poedlne država Oeea knjifld Je
samo 60 centov.
in M dobi pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. ti« West 18th.St*. .
NEW YORK 11
aim orožjem in imajo tudi svoja lastna letaliača, izkopana v zemljo. Razpolagajo z velikimi zalogami hrane. Njeno moštvo cenijo na 250,000, katerim je treba prišteti še 200,000 Volks deutsche in tujcev.___
Ena četa 89 je bila že raz-puščema. To se je zgodilo ta mesec na Finskem. Prvič se je tako pripetilo, da je bilo 1,000 mož SS edinice poslanih domov. Vrnili »o se z vzhodne fronte in njihova organizacija je bila ob tej priliki razpušSe-na.
NEKAJ PODATKOV O HTTVTMT.T.RJEVIH SS ČETAH.
(ONA) — Takofcvana Waf-fen SS, katero po navadi imenujemo SS-eete ali elitna garda, je zdaj popolen gospodai-d oni a če fronte v Nemčiji; Ta del nemških oboroženih sil pa danes ni več močna organizacija onih tevtonskih nadljudi.
0	katerih je sanjal Hitler.
Akoravno bo ta SS armada važno orodja strahovanja, ki bo pomagalo šefu Greš t ape in svojemu poveljniku v jzvnče-
1	vnmu njegovih poslov v ministrstvu za notranje zadeve, je ta četa danes vendar le še do-mobranstvo dvomljive vrednosti.
' Intenzivno rekrntiramjei je znižalo telesno in duševno vrednost njeneera članstva. Do-čim s>o bile SR-Čete v prejšnjih časih za naciste ''zunanji izraz tev4onske rase ali pa do-brovoljci erermanake raBe," so edai ta odlična svojstva izgubili, ka^'ti sorejteli so v svoje vrste hrvaške muslimane TJkraiinoe iz Galicije. Prej so sprejemali le prstovoljce, zdaj pa nabirajo moštvo s silo. ali pa, kot na Norveškem, Nizozemskem in v Belgiji, z izred-i no zanteljivimi ponudbami v po deda privilegij za prehrano rodbin.
i Začetni cilj 8S-čet je bila za«čita nacističnega režima. TXanes pa ščitijo Te še Hitlerja in njegove aodelarvce. SS čete
"so opremljene ž najmodernej-