233
Knjige „Matice Hrvatske".
„Matica Hrvatska" je izdala za leto 1908. sledeče knjige:
1.   Poslednji Zrinjski in Frankopani. Uspo-meni hrvatskih mučenika. Strani 340. Cena 3 K.
2.   Hrvatsko kolo. Naučno - književni zbornik. Knjiga IV. Strani 462.
3.  Stjepan Radič: Današnjafinancijelnaznanost.
4.   I. S. Turgenjev: Novi rod („Nov"). Slovanska knjižnica, 16. zvezek. Prevel Martin Lovren-čevič.
5.   Ivan Lepušič. Pustolovka. Zabavna knjižnica „Matice Hrvatske", zvezek CCCIII. — CCCIV. — Strani 200.
6.   Adam Mickiewicz: Soneti, Balade in Romance. Gražyna, Konrad Wallenrod. Prevel Isa Ve-likanovič.   Prijevodi novijih pjesnika, zvezek drugi.
Proti posebnemu plačilu je izdala:
1.  Kučak: Uljadba prastaroga svieta.
2.  Ferdo Šišič: Hrvatska povjest.
3.  Kolo Hrvatskega umjetnika.
4.  Glas „Matice Hrvatske".
j f cccars5a5ix3oocxxx>   J ffflf\C
To in ono.
Koncerti „Glasbene Matice".
Ni si stekla majhnih zaslug „Glasbena Matica" s tem, da je dne 2. aprila preskrbela slovenskemu umetne glasbe žejnemu občinstvu izreden koncert, pri katerem je nastopil do 70 članov broječi orkester dunajskih glasbenih umetnikov (Wiener Tonkiinstlerorchester) pod vodstvom slavnega dirigenta in skladatelja gosp. Oskarja Nedbala.
Brezdvomno nam je že naša „Slovenska Filharmonija" pod odločno izbornim Talichovim vodstvom v pretekli sezoni nudila v svojih velikih simfoničnih koncertih prav izvrstnih produkcij in nam vsekako nadomeščala katerikoli, tudi veliko-mestni orkester. Pa vendar, če je prilika slišati poleg domačih umetnikov še katere druge, zlasti če nastopajo v tako impo-zantnem številu, kakor topot dunajski glasbeni umetniki, kdo bi se jih branil, kdo bi jih ne sprejel z odprtimi rokami, kdo bi jih iskreno ne pozdravil?
Orkester dunajskih glasbenih umetnikov je najmlajši dunajski orkester, ki prireja velike simfonične koncerte. Dunaj ima tri take velike orkestre: filharmonike, koncertno društvo
in orkester glasbenih umetnikov. Zadnji je nastopil pred dunajskim občinstvom prvič jeseni 1. 1907., in sicer v Zofijini dvorani. Ima tri kapelnike: Oskarja Nedbala, ki je obenem ravnatelj, Stavenhagna in Pfitznerja.
Zanimivo je brati dunajske ocene o prvem nastopu tega orkestra. Ocenjevatelj v Reichsposti (1907) pravi, da prozivajanje samoposebiumevno še ni bilo in ni moglo biti na višini. Potem piše doslovno: „Vse štiri skladbe: Gold-markova ,Sakuntala' — torej prav ista, ki so jo tudi pri nas v Ljubljani izvajali kot prvo —, potem ena izmed novejših Griegovih suit z jako ljubkimi in značilnimi momenti, krasna Lisztova simfonična slika ,Tasso' in Beethovnova pastoralna simfonija so se proizvajale vseskozi korektno, dobro in z umetniškim umevanjem, toda nekoliko suhoparno in brez poleta ..." O tretjem letošnjem koncertu dunajskih glasbenih umetnikov, ki koncertirajo v gledališču „an der Wien", pa piše kritik v Vaterlandu v 557. štv. z dne 3. decembra 1908: „S Haudnovimi variacijami po cesarski pesmi je pričel Nedbal tretji koncert. Razentega je podal Berli-ozovo   overturo  ,Cellini'  z briljanco  in   bleščečim   sijajem.
ZEPPELINOV ZRHKOPLOV NHD MONAKOVOM
30