Naročnina Dnevna iidaja za državo SHS mesečno 20 Dtn polletno 120 Din celoletno Z40 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din n«dei|»ka izdalo celolemo v Jugo-•lavlM »o Dtn. t.a Inozemstvo IOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 miolp. petlt'vnta mali oglasi po 130 ln ZD.večll oglasi nad 43 mm vlftlne po Din 2*30, velllU po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po IO Din Izide ob 4 zjutraj razen pondelIKo ln dneve po preznlKu t/radnMli/o /e v Kopitarjevi ulici it. 6 III кокорШ se ne vrača/o, nelranklrana platna se ne spre/ema/o + Urcdnl&lva Melon »I. 20S0, upravnUlva SI. 2328 Političen tisi sza slovenski narod Uprava le v Kopitar levi al.št.e » Čekovni račun: Cfubljana »lev. 10.650 la 10.346 za Inscrate, Sarafcvoil.7363, Zagreb 4. 39.01 J, Praga In Dunaj U. 24.797 p. Korošec nai bo notranji minister Zločinsko početje Pribičevič misli, da dobro igra. Vse karte fe vrgel na mizo in se oprijel zaveznikov, ki jih sedaj pesti in mori, da bi priložili kolikor še manjka. Posrečilo se mu je dobiti naivneže, ki so šli v tako partijo, kjer sami ničesar nc morejo dobiti, le reševati morajo stranko, ki je že domala vse izgubila. Šel je pomagat Radič in pristopili so v to kolo še nekateri posamezniki iz demokratskega kluba. SDS se je s tem rešila takojšnje smrti in pokopa, toda državo in ves narod ta rešitev velja ogromno premoženje. Radič-Pribičevi-čeva zveza je uspela z intrigami v demokratskem klubu in povzročila krizo vladne večine in vlade. 2e deset dni imamo krizo in še ni rešena. Začeli so jo s svojim odstopom demokratski ministri, ki so po glasovanju v demokratskem klubu bili prisiljeni v ta korak. Vsi činitelji, ki so po ustavi merodajni za odločanje o usodi vlade, so tenkovestno ravnali po načelih in dobrih običajih parlamentarizma in dali tistim, ki so krizo začeli, vso priložnost, da svoje načrte, v kolikor so v skladu z državno koristjo, uveljavijo. Vsi voditelji večjih parlamentarnih klubov so imeli priložnost, da sestavijo vlado. Radič-Pribičevičeva koalicija je govorila, da zahteva za vsako ceno koncentracijo vseh strank. Radič in Davidovič sla imela priložnost, da po njunih rokah ta misel postane dejstvo. Izkazalo sc je, kar je bilo po številčnem razmerju parlamentarnih moči itak vnaprej gotovo, da je koncentracija nemogoča in da tudi delovna vlada brez radikalnega kluba ni mogoča. Danes po desetih dneh popolnega zastoja vsega produktivnega dela v vrhovni dr-5avni upravi smo tam, kjer smo bili v začetku in pred otvoritvijo krize. Danes jc znova na dlani, da je edino možna delovna vlada na temelju prejšnje koalicije. Da je to edini izhod, če hočemo delovno vlado, to so vedeli tudi tisti, ki so krizo začeli. Ni težak račun, da sc seštejejo Radičevi, Pribičevičcvi in tisti demokratski glasovi, ki bi morda hoteli v to zvezo. SDS sc je zavedala, da iz krize ne more iziti kot vladna stranka. Toda mesto, da bi se po parlamentarnem poštenem načelu omejila na vlogo, ki ji je v sedanji konstelaciji odrejena, je za-počela velikopotezno intrigo, ki ni mogla imeti nobenega drugega resnega namena kot zavreti državni voz za nekaj dni in nobenega drugega uspeha kot nepreračunljivo škodo za državo. SDS ima morda v krizi ta dobiček, da ie v svoj pogubonosni objem tesneje priklenila Radičevo stranko. S solidariziranjem s SDS, so si radičevci podrli številne mostove in si zaprli veliko vrat, ki bi jih sicer lahko vodila k vodstvu državnih poslov in so tako nujno vezani na tovarišijo, ki so si jo izvolili. SDS ima s tem družbo, ki ji sicer pomagati ne more, a vendar družbo, da ni popolnoma zapuščena ta osamljena. Da je SDS dosegla to zvezo, je pa morala vplesti v notranje pretresljaie vso državno politiko, za to smo morali trpeti vsi, cela država skoro dva tedna. Brezvestna jc taka igra, tako brezvestna, da tisti, ki so jo igrali, —jo s tem eno legitimacijo več, da niso ljudje, katerim bi se moglo izročiti vodstvo države. Miru in mirnega napredka potrebujemo kot žejni vode. Miru zlasti sedaj, ko smo dobili prve zakone, ki kažejo na gospodarsko konsolidacijo v naši notranjosti in smo podpisali zunanje posojilo za izpopolnitev naših prometnih žil in stabilizacijo valute. Kako naj se označi tedaj politika onih, ki rušijo ta notranji mir tn napredek iz gole strankarske kaprice v trenotku, ko je vlada pokazala dva največja uspeha svojega plodonosnega dela in s tem dokazala, da je resnejše razumela svojo nalogo kot vse dosedanje vlade in da je imela tudi več zmožnosti svoj načrt izvajati kot vse njene predhodnico! Rušili vlado v takem trenotku, rušiti jo, nc da bi bila pripravljena druga, boljša solucija, ali vsaj sploh kaka solucija, je zločin nad državo, zločin nad našim parlamentarizmom. SDS hoče pognati državo predčasno v volivni boj. Nove volitve naj bi prinesle rehabilitacijo SDS in prinesle zanjo novo ugodnejšo situacijo. Vsa država naj se znova pol leta zvija v bolestnih volivnih krčih, da sc popravijo vse nepopravljive in neizbrisne napake, ki jih jc v zadnjem letu zagrešil šc{ SDS. Morda Pribičeviču ta igra uspe. Če se ne posreči dobiti sporazumne rešitve za delovno vlado, so volitve neizbežne. Vsi, ki so r Belgrad, 15. febr. (Tel. »Slov.«l Kljub splošnemu pričakovanju, da bi se kriza znala rešiti že tekom današnjega dne, so se pojavili novi momenti, ki so rešitev krize zavlekli. Že v prvih jutranjih urah se jc iz vrst poslancev demokratskega kluba, ki so glasovali proti znani resoluciji v demokratskem klubu, radi katere so demokratski ministri podali ostavko, izšel predlog, ki naj bi predstavljal kompromis med stališčem demokratskega kluba, da mora biti notranji minister demokrat in nasproti odlanjajočemu stališču radikalnega kluba. Predlog teh poslancev-demokratov je šel za tem, da se med tema dvema stališčema najde kompromis, da bi se odstranile vse težave in da bi prišlo do vzpostavitve stare vlade. Predlog teh poslanccv gre za tem, da naj notranje ministrstvo prevzame nevtralna oseba, ki bo dala jamstvo za to, da se tudi v naši notranji politični upravi uvede depolitizacija, kakor to zahteva Davidovič. Kot najprimernejšo osebo so ti poslanci imenovali načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Antona Korošca. K temu predlogu dostavljamo, da sc jc splošno smatralo kot moralna obveznost demokratskih poslancev, ki so podpirali dosedanjo vladno koalicijo, da podpirajo šc nadalje vlado Vukičeviča, ki jih je vzel v vlado, in jim s tem zasigural tako zaviden uspeh. Predlog jc izzval živahno razpravljanje v vseh krogih in se je kmalu raznesel povsod. Široka javnost ga je sprejela simpatično. V političnih krogih so jc istotako sprejel s precejšnjo naklonjenostjo. O tem predlogu piše celokupno popoldansko časopisje. »Pravda«, demokratski list, piše o tem sledeče: »Kombinacija z dr. Korošcem kot notranjim ministrom je bila danes glavni predmet razgovorov. Med radikalnimi politiki so se vodili pogosti razgovori, istotako tudi pri demokratih. Popoldne sc je videlo, da so vsi radikali za kombinacijo z dr. Korošcem. V demokratskih vrstah pa sc ni na isti način Gledalo na to kombinacijo V krogih takozvanih antiresolu-cijonašev se je izjavljalo, da sc dr. Korošec lahko sorejme kot notranji minister. Glede Davidoviča se po izjavah nekaterih demokratskih prvakov smatra, da bi on pristal na to, da prevzame dr. Korošec notranje ministrstvo, drugim pa se zdi, da Davidovič na to ne bo pristal.« »Pravda« pravi, da bo tudi Davidovič kljub mišljenju drugih v demokratskem klubu pristal na to, da dr. Korošec prevzame ta važni resor. Zemljoradniške »Novosti^, drugo glasilo bloka »demokracije^, prinašajo, kakor ostalo časopisje vest o tem na čelu lista z velikimi črkami kot veliko senzacijo in pravijo: »Kot velika senzacija se je davi raznesla v parlamentarcih krogih vest, da jc Vukičevič predlagal demokratom, da postane dr. Korošec notranji minister, demokrati in radikali pa naj bi dobili po enega pedtajnika v notranjem ministrstvu. To naj bi bila kompromisna rešitev, ki naj bi zadovoljila tako radikale kakor demokrate. Dr. Korošec se pojavlia kot nevtralna oseba, kot arbiter med rad'kali in demokrati. Pri demokratih ie razpoloženje, da se sprejme ta kombinacija, dasiravno bi oni predpostavljali svojega človeka za ta resor.« Nadalje pravijo »Novosti«, da jc Marinkovičeva skupina zelo naklonjena tej konbinaciji, dočim je drugi del demokratov še vedno neodločen. Istotako poroča o tem Pribičevičcva »R č«, ki pa vest samo beleži, obenem pa prinaša izjavo neznanega demokrata iz Davidovičevc okolice, ki govori, kakor znani slovenski liberalci, o popih in klerikalizmu. Prvotno se je mislilo, da jc to zgolj plod fantazije časnikarjev, oziroma posameznikov. Tekom dneva pa se jc zadeva razčistila. Ko je demokratski klub soglasno odobril Davido-vičevo stališče, je Vukičevič poslal Davido-viču pismo, v katerem mu sporoča, da predlaga, da naj postane notranji minister dr. Korošec in ga prosi, da mu naj v tem pogledu odgovori pismeno. S tem je postal ta predlog olicielen po mandatarju. Prvotno je Davidovič mislil, da bo odgovoril žc popoldne ob 5. Zato se trudili, da rešijo položaj, bodo stopili pred | volivce s čisto vestjo, da jih niso oni znova nagnali k volivnemu opravku, volivci pa bodo morali odločali, ali hočejo imeti večne politične avanture, ali pa jim jc ljubši notranji mir in gospodarski napredek. Slovenska ljudska stranka jc delala le mesecc dobro in pošleno za državo ia za slo- je sklical demokratski klub. Vendar pa jc prišlo na to sejo tako malo poslancev, da ni moglo priti do končnovcljavnega sklepa. Zato se je seja preložila do jutri popoldne ob 5, na kateri bo prišlo do končnoveljavnega sklepa. Na njej se bo razpravljalo o tem, ali sprejmejo demokrati predlog, da postane notranji minister dr. Korošec ali nc. S tem sc je rešitev ponovno odložila. Vukičevič ponovno v avdienci Takoj nato je Vukičevič odšel ponovno v dvor, kjer je ostal do pol 1. Med tem časom sta bila v dvoru demokratska ministra dr. Ku-manudi in dr. Šumenkovič. Po avdienci se je Vukičevič ponovno vrnil v predsedništvo vlade in tu povabil na razgovor nekatere ministre, predsednika narodne skupščine dr. Periča, dr. Korošca in dr. Hrasnico. Minister Vlajko Kocič je po tej seji izjavil: :>Stojimo ua stališču, in je ccl klub za to, da postane 'r. Korošcc notranji minister. Delali smo na tem, da se najde izhod, ki bi lahko zadovoljil obe strani. Ker je dr. Korošec najprimernejša osebnost, zato sprejemamo to kombinacijo. Verujemo in nadejamo se, da demokrati ne bodo odklonili te kombinacije, ker je to edino možen izhod, da pride do delovne vlade. Na popoldanski seji bo radikalni klub gotovo sprejel kandidaturo dr. Korošca za notranjega ministra.-!: Za popoldne ob 5 sta bili sklicani seji demokratskega in radikalnega kluba. Seja radikalnega kluba je bila kratka. Vukičevič je obvestil radikalni klub o svojem predlogu, ki ga je stavil Davidoviču glede osebe notranjega ministra. Radikalni klub jo soglasno z velikim navdušenjem in ovacijami dr. Korošcu sprejel ta predlog. Demokratski klub se ni sestal, marveč se je Davidovič posvetoval samo s svojimi ožjimi prijatelji. Nato je prišel v klub, kjer se je sestalo samo nekaj poslancev. Obvestil jih je, da mu je Vukičevič stavil predlog, da naj dr. Korošec prevzame notranje ministrstvo. Davidovič je dejal: »Ker nisem imel časa, da bi o tem vprašanju razmišljal, Vas prosim, da se ponovno zberete jutri popoldne ob pol 5 in bomo o tem sklepali.* Za jutrišnjo popoldansko sejo je tajništvo demokratskega kluba izdalo nujen pismen poziv vsem poslancem posebej, iz česar se sklepa, da namerava Davidovič na tej seji izzvati ponovno glasovanje. O tem je Davidovič obvestil tudi Vukičeviča, nakar se je mandatar odpeljal v dvor, kjer je bil sprejet ob pol 7. Av-dienca je trajala do pol 8. Po avdienci se je Vukičevič razgovarjal z dr. Korošcem do 9 zvečer. S tem so bili dogodki današnjega dne zaključeni. Zvečer je tajnik SDS, ne da bi ga kdo prosil, dal izjave za Pribičeviča, v katerih Pribičevič polemizira z Vukičevičevimi izjavami in preklicuje v njej vse, kar je govoril na zagrebškem shodu. Ravnotako deniantira svoje Izjave o Kajmakčalanu in sploh vse, kar je v Zagrebu dejal, ter je padel pred Vukičevičem in Davidovičem popolnoma na kolena. Davidovič noče prelomiti Demokratski klub se jc danes dopoldne se-slal na sejo, na kateri naj bi se razpravljalo o odgovoru na pismo, ki so ga demokrati dobili od radikalov. Seja je bila povsem kratka. Davidovič je poročal klubu o svojem snočnjem razgovoru z Vukičevičem. Ugotovil je, da so radikali odklonili demokratske zahteve in da je treba z ozirom na to iskati nova pota, da se pride do eventualnega sporazuma. Ker je demokratski klub s svoje strani že povedal, kar je treba, zato je pričakoval iniciative od nasprotne strani za cventuclno nadaljevanje pogajanj. Klub je bil povsem složen z Davidovičevim mišljenjem in jc soglasno in brez debate odobril njegovo politiko. Davidovič je takoj na to obiskal Vukičeviča v ministrski sobi v narodni skupščini in ga o tem obvestil. Časnikarji so vprašali Davidoviča: »Ali so sc prekinila pogajanja?« Davidovič: >To I vensko korist. Ona sc je postavila med tiste, ki hočejo mirno delo nadaljevati. Čc bo proti svoji volji prisiljena, da pokliče svoje vrste v volivni mejdan, se mora ves narod zavedati, da odloča med dclavci za mir in gospodarski napredek v državi na eni — naši — strani in med političnim pustolovstvom in partizanstoom na drvgi strani. --------- je odvisno od njih. Mi tega ne vemo. Vprašajte mandatarja g. Vukičeviča. On mora to vedeti. Jaz se pogajam z vsakim, ki je dobil mandat, in kdor nas povabi. Z ozirom na to mi ne moremo prekiniti pogajanj.« Časnikarji: »Ali Vam je Vukičevič dejal, da so pogajanja prekinjena?« Davidovič: »On ni dejal ničesar. Sicer pa vprašajte njega.« Vukičevič pa je dejal časnikarjem, da se je vse odložilo do 5 popoldne. Nato se je sestal v predsedništvu vlade z dr. Korošcem in predsednikom narodne skupščine dr. Ninko Peričem, Zatem pa je odšel v dvor, kjer je bil sprejet ч avdienco. Vukičevič oficielno predlaga dr. Korošca za notr. ministra Nato je Vukičevič poslal Davidoviču pismo* v katerem mu sporoča, da mu predlaga za rešitev krize v svrho sestave delovne vlade na podlagi bivše koalicije, da dr. Korošec prevzame notranje ministrstvo. Obenem prosi Davidcv viča, da mu pismeno odgovori, kdaj lahko pričakuje tozadeven končno veljaven sklep demokratskega kluba, da bo lahko o tem obvestil radikalni klub, da se o tem Izjavi. Časnikarji, ki so zvedeli za to pismo, so počakali Vukičeviča, ko je odhajal iz predsedništva. Vprašali so ga: »Govori se, gospod predsednik, da bo dr. Korošec postal notranji minister.« — Vukičevič: »He, dr. Korošec je bil vedno dober minister.« — Časnikarji: »Pa bi bil tudi dober notranji minister. ■< — Vukičevič: »»Seveda bi bil.« 6 Zagreb, 15. febr. (Tel. »Slov.c) Današnji zagrebški listi objavljajo vest iz Belgrada, da je Velja Vukičevič predlagal Davidoviču, da se za ministra za notranje stvari imenuje g. dr. Korošec, in da g. Vukičevič smatra, da bodo demokrati na ta način odstopili od svoje zahteve, da pride ministrstvo za notranje stvari v njihove roke. Samo zagrebška »Riječc od vseh zagrebških listov to vest komentira s pripombo, da dr. Korošec niti po svojem poklicu niti po svojih sposobnostih ni poklican biti minister za notranje stvari, dočim drugi listi prinašajo to vest ali brez komentarja ali s simpatijo. (Prip. poročevalca: Pribičevič je bil lahko minister za notranje stvari, dasi nima niti vseh filozofskih izpitov niti kake druge strokovne izobrazbe.) Zaupanie do Jugoslavije narašča London, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Kot smo že poročali, se uganjajo še nadalje intrige proti jugoslovanskemu posojilu, zlasti s strani tistih finančnih skupin, ki bi bile same rade udeležene na tej investiciji. Kot sc doznava z informirane strani, ne gre samo za interes bančnega sveta, ampak tudi politike, v kateri vidijo v City naraščajoče zaupanje Jugoslavije v svetu, kar daje povod, da mnogi govore ▼ zvezi z jugoslovanskim posojilom o novi angleški politiki na Balkanu — Jugoslaviji v prid. Koalicija razbita - volitve v Nemčifi; v Berlin, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Centrum se je včeraj obenem z državnim kanclerjem io člani kabineta izrekel za konec koalicije in skorajšnje volitve. Tudi državni predsednik Hindenburg hoče opustiti svoje pomisleke proti predčasnemu razpustu državnega zbora, želi pa, da se še prej sprejme proračun, proti čemur pri centramu in opoziciji ni nobenega ugovora. Stališče nemških nacionalcev v tem vprašanju še ni gotovo. Če se Izjavijo proti sprejemu proračuna, je razpust državnega zbora pričakovati še koncem tega tedna, razpis volitev pa za 25. marca, drugače pa še le za začetek maja. Na današnjem medstrankarskem posvetovanju vladnih strank so se pogajanja o državnem šolskem zakonu označila kot končno razbita, ker se z nobene strani nI predlagal poraben kompromis. 31. marca bo parlament razpuščen. v Berlin, 15. febr. (Tel. ^Slov «) Vladna koalicija je danes zvečer razpadla. Kot termin za razpust državnega zbora se predvideva 31. marec. Zvečer so voditelji frakcij koalicijskih strank še enkrat prišli na skupno sejo s kabinetom, da se izdela delovni načrt za najnujnejšo zakone, posebno za proračun. Ta vlada in ta državni zbor naj še sprejmeta proračun za 1028 7, naknadnim proračunom, v katerem se nahaja pomožna akcija za poljedelstvo, zakon o likvidaciji škod in prevodni zakon зд jeformo kazenskega prava. Frakcije se Cene našim časopisom Naročnina našim časopisom ostane za leto 1928 še enkrat nespremenjena. ^SLOVENEC« dnevna iidaja: za vse kraje v Jugoslaviji: za en mesec Din 20.—; za četrtletje Din 60.—; za pol leta Din 120.—. Za inozemstvo: a) Anglija s kolonijami, Italija, Nizozemska, Švica in Amerika za en mesec Din 35.—; b) ostalo inozemstvo Din 30 Din. Nedeljska izdaja: za Jugoslavijo celoletno Din 80.— ; za inozemstvo celoletno Din 100.—. ^DOMOLJUB«; za Jugoslavijo celoletno Din 38.—; za inozemstvo celoletno Din 60.—. :B0G0LJUB«: za Jugoslavijo celoletno Din 20.—; za inozemstvo celoletno Din 24.—. Kdor plača manjši znesek, se vzame isti aa račun oziroma vpiše za krajšo dobo. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Važna izvozna tvrdka lesa išče letno produkcijo 3000 do 1000 kub. metrov jelka - smreka paralelna, muralc, za prekomorski promet. Manipulacija prvovrstna. Plačila proti akreditivu. Ponudbe upravi pod Produkcija 2248, Izšel Je III. zvezek mlekarske knjižnice Ravnante z miehom Knjižica obsega 48 strani, ima 23 slik in stane 5 Din komad. Mlekarne in sirarne znaten popust Naročila sprejemajo: Mlekarna Krištof, Ltubltana Sv. Petra cesta 60, Jugoslovanska knjigarna ln Novo založba. Poceni prodam: m visoko, 50 cm široko. Dvokolico železno za skladišče Plug železen, dvolemežni. Sesalko »Amag«, novo, dvojno. Dva izlijaka, železna (Ausguss). Vago decimalko za 100 kg. Vitlo (Aufzugrolte), 30 cm premera. »Kugelkloset« (Ansterlitz pat.). Vrtno klop, železno. Kotel brzoparilnik »Alfa« za 100 litrov. Dva soda za bencin, železna. Škarje, težke (Hebel-sehere). Škarje krožne (Kreisschere). Stružnico, že-ltzno. 1 m dolgo, močno (Drehbank) Elcktrič. svetilke za omarice. 60 m železne cevi 3'8, za vodo. 11 komplet, šaluzij za okna. 90 cm široka. 3 kompl. spalnice, fine, trde. Kompletna jedilnica. FRANC ŽUŽEK — BLED L Radio Nauh o radlotehnihi Spisal Leopold Andree Broširan Din 60'—, vezan Din 76'— Jugoslovanska Knfigarna v Liublianl. S/ažbe fšče/o Mesarski pomočnik izvežban v vseh mesarskih strokah, vojnšč;ne prost, zanesljiv, išče službe. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi: 1243. konservatorist išče službe kapelnika ali organista iu zboro>oljes pisarniško s'u bo Že dalj časa pri vojaški golbi. — Večl« tn« praksa /.dobrimi s »ričevali. — Ponudbe nn uoravo poii: . Domačin". Prodajalka dobro izurjena v mešani stroki, želi . službe. Vešča nemškega jezika. Nastopi takoj. Naslov pove uprava lista pod štev, 1260. Trp. pomočnik manufakturist, vojaščine prost, z večletno prakso, išče stalnega nameš*enja pri kakem večjem podjetju Refercncc na razpolago. Nastopi takoj ali po dogovoru. Cenj. ponudbe na upravo lis'a pod: »Po možnosti Ljubljani.« 1255 Sfar?ova/7/a I Posestva Selitve v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom Slovenia transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 3t Telefon št. 2718 Zastonj se odda soba in kuhinja oskrbnici ali ožerjenemu paru brez otrok na Trojanah pri Zagorju. Poizve se: Ro7na do'ina, cesta IV./21, I nadstr. 1252 Velik solnčnat vrt da pod ugodnimi pogoji v najem Martin Jančigaj, Ljubljana VII, Celovška cesta 114. 1263 Kuharica se išče, ki opravlja tudi druga hišna dela, v boljšo trgovsko hišo na deželi. Naslov pove uprava Slovenca pod št 1242. Vajenec za kleparsko obrt se sprejme z oskibo ali proti plačilu. - Pospišil. Za loška cesta št. 6. 127 t Zborovodja, zmožen slovensko-lirvat skesa ie'iba. kateri bi s pomočjo harmonija vodil cerkveni zbor se iSče za žu >no cerkev v Kragujevcu . Pismena poiasn la daie ta ništvo „Kat. prosvetno društvo". „Naš Doni" v Kracinevcu. 1267 Mizarski pomočnik samski, z večletno prakso išče službe, najraje s stanovanjem v hiši. Nastop takoj. Ponudbe na upravo lista pod Vesten št. 964. Star citil? kupuje vsako množino tvornica A r k c Zagreb, Vlažka ulica 116. Dvotlruž'n hišo novo, prodam v Stožicah pri Ljubljani. - F. Jerko, Črnuče, Ježica. Takojšnje stanovanje dobi, kdor kupi hišo na Kodeljevem za 90 000 Din do 18. februarja 1928. — Naslov v upravi pod 1271. Pouk Jeclianie se temeljito in trajno odstrani Najboljše priznal-nice in reference. Prijave za novi tečaj vsak dan od 2—3 Ljublani. Beethovnova 4, priti., desno Pavla Kovač, špecialisti-nja za go"oril. gimnastiko Poizvedbe Zatekla se je p s i c a srednje velikosti, siva (Stachelhaarig), s'iši n* im" »Alica - Vrne sc naj proti dobri nagradi: Marmontova ulica it. 16. , - I A Rabljeni in novi oisalni stroj najboljših znamk po najnižjih cenah Ani. Rud. HaUCo., Maribor, Slovenska ulica $17. Telefon 100. NAJBOLJŠI PREMOG Cebin tUoitova 1/2 železna okna Ulfirlo bukove la in nlUUC hrastove od 20 cm napr-' kupuje - vsaki množini parna žaga V. SCAGNETTI Ljubljana. Smrekove deske vseh dimenzij, brez jelke, kupim takoj. Ponudbe pod »TakojSnjc plačilo« na upravo. 1251 Kupi se dobro ohranjena blaoa'na ki mora imeli dvojna vrata in dobro zaporo. -Ponudbe naj se pošljejo: Hranilnica iu posojilnica v Predosljih pri Kranju. Vrvarsk" izdelke najboljč" kvalitete kupite najce-ije direktno v največji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. Volna bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po Jip- najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 Židovska 4 za gredice izdeluje solidno in konkurenčno lesenim. Dobavi lahko dnevno 50 komad. - Fran Kosmač, Jeranova ul. 5, Ljubljana. Ocb. 'uskinasi o obe kupite nalccnRjt >iri tvrdki A. VOLK. Llubllano Kslierva cesta * Katera žaga prevzame žaganje okroglega hrastovega lesa v 6 mm deske. - Ponudbe poslati na naslov Alojz Neudauer, izvoz lesa, Gornja Radgona. 1264 Ni zdravfa brez dobre prebavel čutite li pritisk ln napetost v želodcu po jedi ali kisli okus v ustih ! Trpile li na trdo-vriitnom zaprtju, omotici ali pomanjkanju крппја,' Ali Vas muči glavobol, bolečino v želodcu ali slabost! Morda imato izpuščuje na koži, nuslule vsled slabo prebavo I I ro-pričajte so tudi Vi, da preizkušena zdra-vituu speciaMteta FIGOL-oIikslr urejuje prebavo in Vam vrača zdravje. FItiOL proizvaja iu ua po povzetju razpošilja z navodilom o vporabi LEKARNA dr. Z. SEMELIĆ DUBROVNIK 2 Izvirni z a bo j f e k s 3 steklenicami z ovojnino in poštnino Din ШУ-, 8 stekt. Din 245'-, lstckl. Din 40—. HARMONIJ po nizki ceni naprodai vsled takojšnjega odpotovanja. Natančna pojasnila: Soba i št. 5, hotel Miklič, Južni kolodvor, Ljubljana. 1236 Kratek s asovir (StuUfltuel) veliki bas. kitare in bola kuhinja se p» ceui proda. — Maribor. Frančiškanska 21. Večje količine brusnega lesa obeljenega in neobelje- ' nega išče »Fructus« — Ljubljana. 1187 češnj. spalnice lepe, nasprodaj pri Ivanu Mrhar, mizarju Stanežiče 21, Št. Vid nad Ljubljano. Inseriraite v „Slovencu!" Zahoafa Za mnegobrojne izraze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega dragega soproga oziroma očeta, brata, strica, svaka in zeta, gospoda matije Hama mesarja in posestnika se vsem prav iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena g. podžupanu Jcs. Turku, ravnateljstvu Mestne klavnice, Mesarski zadrugi in zastopnikom raznih korporacij za udeležbo pri pogrebu, darovalcem prelepih vencev in cvetja in dalje vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 15. februarja 1928. Žalujoči ostali. - V V Ш® - . - .VV Л " ' •. ci ,•....•' • • ..«. 'j 'U ■' ■ .; vVI i K 'V ' ' •di.. '.i.-.;.--> ■ \--t Jtrez posebnega naznanita. Marica Ko*enina ro'. PotoJnik naznanja v svojem in v inunu svoje sfstrc Za k« Poiot i k vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, du je njen dobi i mož, svak, brat in stric, gospod med. univ. dr. Peter Košenina zdrav/iik uradnik OUZO, zdravnik Monopola, okroi»i zdravnik v p. in bivši zelccnl.kl zdravnik danes, dne 14. februarja t. I. ob 2. uri ziutraj po daljšem trpljenju prevideu s tolažili svete vere. v o.i k tu starosti, bojuudano preminul. Pog -to O — « a® N C N ® 73 C ® d) S > ® > CL Neobhodno potreben vsakemu raaio-amaterju Radloholcdar 1928 Cena Din 25'— in Radlozcmltcvld ena Din 1! Radiowelt" 1920 Cena Dm 15"~ OREHE zadnje letine nudi po vagonski in manjši količini FRANC HATHEIS.OVi NASLEDNIKI Brežice ob Savi. V globoki žalosti naznanjamo pre-tužno vest, da jc naš srčno dobri soprog, oče in brat, gospod Anton Lenček bivši gostilničar in posestnik dne 13. t. m. po daljšem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega poko;nika sc vrši v torek, dne 14. t. m. ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Novi Vodmat štev. 188 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13, februarja 1928. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod, i V neizmerni zalosli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša mati, babica, prababica iu teta gospa Mariia Moser ro>. Pukels*e>n včeraj dne 13. febr. 19П8 ob 9. uri zvečer previdena s sv. zakramenti v 92. letu mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v sredo ob '2. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 76, na pokopališče k Sv. Križu, Ljubljana, 14. febr. 1928. Žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskarno v LtublKini; &atci Ceč. Izdamteli di. l'i. ftulovec. Urednik; Franc lerseflla*. Izobrazba kmetskega ženstva - ključ do narodne prosvete Šolstvo uosi še danes pretežno moški pečat. Po mestih se obrača sicer na bolje (dasi posebnega ženskega tipa srednjih šol menda še ne bo), a kaj naj rečemo o razmerah na kmetih? V kolikor so tu izboljšuje, se vrši to v glavnem po mestnih vzorcih. Tako je podeželsko ženstvo zadnje, na čigar potrebe se kdo ozira. Pri nas se je sicer izobrazba njegova vsled višje splošne kulture osredja že precej dvignila, a vendar je to v prvi vrsti zasluga tega ženstva samega ozir njegovega lastnega zanimanja. Kako pa je v mnogih drugih predelih države, kjer vsled pomanjkanja šol niti te indirektne možnosti ni! In vendar je ključ do izomike ljudstva, podlaga za zdrav napredek kmetska žena. Kot gospodinja podpira moža pri vsakovrstnem delu in pripravlja vse pogoje za civilizirano življenje, kot mati mora skrbeti za zdravje in nego otrok, kot vzgojiteljica jim daje temelje vzgoje in smisel za daljno izobrazbo. Ali si morete misliti važnejšo nalogo? Pa kdo se je brigal za to, da bi jo vsega tega naučil? Razen izkušnje življenja navadno — nihče. Pomagala ji je le samoizobrazba. Pa ljudska šola, boste rekli. A ta posreduje le nekaj splošnih osnovnih pojmov in veščin. Saj je na kmetih malo višje organiziranih šol; od vsakdanjih šol pa od eno-in dvorazrednic itak ne morete mnogo pričakovati. Pa tudi v ostalih se kmetsko-gospo-dinjskemu pouku ne posveča posebna paž-nja. Kar pa je kmetskih deklet, ki pridejo v višje dekliške, meščanske, učiteljske šole, so za kmetski stan izvečine izgubljene. O nadaljevalnih šolah je mogoče govorili pri fantih in še to le za uekmetske otroke, na pošolsko vzgojo deklet se ne polaga nobena važnost. In vendar bi bilo treba začeti pri osnovni šoli. V zaključnih letih bi moral na deželi prevladovati praktičen pouk za kmetske potrebe t ozirom na krajevne razmere in v skladu s to razvojno dobo. Šole bj morale biti seveda temu primerno opremljene Na meščanskih in višjih osnovnih šolah za deklice sploh bi moral imeti gospdinjski pouk odlično mesto, ponekod tudi kmetijski, ki se na sedanjih meščanskih gospodinjskih šolah v nekaterih večjih krajih naravno ne goji dovolj. Največ pa bi dosegle nadaljevalne šole za dekleta po 14. letu ozir. večmesečni tečaji v zimskem času, ko jih lažje pogrešajo pri domačem delu. Koliko koristnega bi se lahko naučile recimo Repenjska cerkev. r 250 ali 300 urah tekom ene ali dveh zimi Še bolje bi bilo mogoče, če bi sledil zimskemu krajši letni tečaj (tudi z ogledi in razstavami). Tak (ev. neobvezen) pouk bi se vršil v šolskih prostorih ali drugje in glavni del bi prevzele učiteljice, gotove stroke lahko zadevni veščaki. Takih ljudskih, kmetijsko-gospodinjskih šol je na Francoskem, Češkoslovaškem i. dr. na stotine (glej r>Slovenecs 14., 22. januarja in 3. februarja 1926), V to svrho bi se morala seveda ženska učiteljišča primemo reformirati, tako da bi bile učiteljice v vseh teh rečeh dobro podkovano in imele tudi voljo za takšen pouk. Pri vsakem učiteljišču bi morala obstojati zalo kmetijsko - gospodinjska šola z zemljiščem, na kateri naj bi se izvežbale tudi praktično. Ta pouk naj bi ne obsegal samo običajnih gospodinjskih predmetov kot so kuhanje, šivanje, zdravstvo, vzgojstvo itd., ampak tudi domačo ekonomijo (knjigovodstvo, vnovčevanje), predelavo kmetskih produktov (sadja, mleka), vrtnarstvo in razne panoge poljedelstva, živinoreje, perutninar-stva itd., saj opravljajo polovico in več teh poslov kmetska dekleta in žene in bi rabilo gotovo tudi tostvarnega pouka, če naj bo kaj napredka. Prav tako spopolnitev v ženskih obrtih, ki so razvite ponekod. Potrebna jim je tudi večja stanovska samozavest, narodna, socialna, estets' a vzgoja. Zu te in drugo stvari bi lahko največ storile učiteljice. Kar se tiče strokovnega kmetijskega šolstva, je naša država na predzadnjem mestu v krogu kulturnih držav (prva je Japonska, zaduja Rusija ozir. Italija). Pa še te šole so le m moške. To je približno tako, kot bi človek hodil samo z eno obuto nogo. Drugod imajo dostop nanje tudi ženske (tudi na visoke) ali pa imajo svoje posebne šole, pa ne le gospodinjske, ampak tudi splošne. Kdaj bomo prišli pri nas tako daleč? Take višje kmetijsko- f-/T--"\" -lit, *r-l.-ft o rt^tv**'"*11*3 '/') sko naobrazbo strokovnjakinj za profesorice na učiteljiščih in tostvarnih strokovnih šolah in tečajih. Saj spoznanje o potrebi pouka za ženstvo ua deželi hitro raste, ne samo v Sloveniji, ampak povsod, tudi na jugu, kjer so le enkrat imeli priliko videti kaj podobnega; tudi pri osrednji državni upravi (poljedelsko in prosvetno ministrstvo) se kaže za to smisel in dobra volja, da o privatni iniciativi ne govorim. A zdi se, da ta stvar predvsem zato tako počasi prodira, ker ni dovolj sposobnih in vnetih učnih moči. Teh pa ne bo, dokler se ta vrsta seminarskega pouka ne razširi in ne poglobi. Počitniški kurzi so lep, a nezadosten začetek. Sicer se je v smeri podrobnega gospodinjskega pouka pri nas v Sloveniji že marsikaj storilo — deloma od sh'ani javnih, deloma od strani privatnih faktorjev. Dr/.ava je poskrbela v ljubljanski oblasti s potovalno šolo vsako leto za 9—10 tečajev (v zvezi z zavodom za socialno zaščito dece). Podpirala je tudi gospodinjske šole v Marijanišču (Kmetijska družba) ter v Repnjah in Šmiheln. Tečaje so prirejale tudi Orliška, SK ženska in Prosvetna zveza. V bodoče naj bi prevzele skrb za dobro organizacijo tega dela oblasti s sodelovanjem ostalih samoupravnih edinic ter kmetskostanovskih organizacij (tudi ženskih). Država iu interesenti naj bi to stremljenje podpirali gmotno, društva in tisk pa zlasti moralno. Stroški bodo razmeroma majhni, koristi izredno velike. Na ta način se bo kultura našega kmetskega ljudstva najhitreje dvignila in donašala najlepših sadov. l)r. L. Sušnik. Gospodinjski tečaji Gospodinjski tečaji, ki trajajo po 10 tednov, pripravljajo dekleta za vodstvo pri proste domačnosti. Poučuje se praktično urejevanje doma in dekleta se navajajo k samo-vzgoji, kar je za mladega dekleta velike važnosti. Uče so discipline, reda, snage, vljudnosti itd. Pouk se prične redno ob 8. uri zjutraj in traja do 4. ure popoldne. Slednji dan je prvo uro dopoldne in popoldne predavanje, bodisi iz vzgojeslovja, perutninarstva, računstva, živinoreje, sadjereje ali mlekarstva, zdravstva, gospodinjskega spisja, živiloznanstva, servira-nja. Tihota med predavanjem in zanimanje, ki je izraženo na obrazih gojenk, svedoči, da beseda predavatelja ni ostala brez plodu. Predavanju sledi razlaga jedilnega lista in razdelitev dnevnega dela, na kar gre vsaka gojenka na določeno ji opravilo, n. pr. praktično v kuhanju, pranju, likanju itd. Prične se gibanje, slično onemu v panju. Opoldne je obed. Po obedu je pospravljanje, zlasti v kuhinji, potem sledi kratek odmor. Tudi proste trenutke izrabijo gojen-ke kaj dobro. Nekatere pišejo jedilne recepte, druge razmotrivajo razna predavanja in zopet druge šivajo ali izvršujejo kaka druga ročna dela, kakor zaznamovanje perila i. dr. Ob 2. uri popoldne so zopet prične redni pouk Največ se bavijo gojenko popoldne s šivanjem. V tej stroki kažejo prav mnogo spretnosti. Priuče se prikrejevanja in šivanja moškega in ženskega perila bodisi na stroju ali na rokah, uče se pa tudi krpanja. Med ropotanjeni strojev pa ti ljubko doni na uho ubrano pelje mladih grl. Skozi celodnevno dobo vlada v vseh prostorih najvzornejši rod, tako da poteka čas kaj brzo v družbi veselih, nepokvarjenih mladenk, ki se rade klonijo, dasi odrasle šolskemu redu. šolnine ne plačujejo gojenke nikake, le za knjigo, Čepico, zvezke in papir za prikro-jevanje plača vsaka gojenka 100 Din; to so redni stroški Živila, ki se rabijo za obed, prineso gojenke same od doma, in sicer po določenem načrtu, kakor se ukaže. Vrhu tega plača vsaka gojenka tedensko po 10 Din za specerijske stroške in snažilne potrebščine. Račun za obed napravijo gojenke same, razdele stroške na enako dele in vpišejo v gospodinjske beležke. Tako so pri Slovencih urejeni gospodinjski tečaji. Uspehi teh tečajev se pokažejo takrat, ko nastopijo gojenke kot vrle, strokovno naobraženc gospodinje iu praktičuo upo-raViiipjo t", 'ar s-i nr'difie v t°j 1 rat'i 10 te- denski dobi. a dobro uporabljenem času, kajti vsaka slednja gojenka ohrani trajno v spominu nauko kakor ludi prijetne ure, ki jih preživi v gospodinjskem tečaju. Minka Odlasek, voditeljica gospod, tečajev. Zgledi v inozemstvu Za izobrazbo kmetskega ženstva se pred vojno tudi v Nemčiji niso posebno brigali. Ljudska šola je bila večinoma vse, kar se je nudilo kmetski ženski mladini. Ko je pa prodrla v vasi nravna popačenost velikih mest, so poklicani krogi prišli do spoznanja, da brez zavestnega ženskega sodelovanja no bo mogoče obnoviti vasi. Začeli so skrbeti za zdravo, stanu primemo izobrazbo kmetskega ženstva. Največ pa je tu storilo zavedno kmet-sko ženstvo samo, ki se je organiziralo in združilo v Državni zvezi podeželskih gospodinjskih zvez, ki deluje vseskozi iniciativno. Danes je izobrazba kmetskega ženstva v Nemčiji urejena sledeče: Po dovršeni ljudski šoli sledi nadaljevalna šola, ki pa ni v vseh deželah obvezna. Za dekleta od 16. leta dalje so na kmetijskih strokovnih (zimskih) šolah uvedeni posebni ženski razredi. Absolventkam teh šol so pa odprta vrata na kmetijske visoke šole, ki jih imajo že po vseh pokrajinah in na katerih so istotako posebni oddelki za žensko slušateljice. Kar se tiče nadaljevalnih šol, naglašajo ženski krogi veliki pomen ženskega vpliva in razumevanja in zahtevajo, da morajo na nadaljevalnih šolah poučevati posebno usposobljene ženske učne moči. Državna zveza kmetskih ženskih zvez zahteva celo, da se na deželi ne sme nastaviti nobena učiteljica, ki nima temeljite kmetsko-gospodirijske izobrazbe. — Na kmetijskih strokovnih šolah vodijo ženske razrede strokovne učiteljice. Visoke kmetijske šole so vse zvezane z internati in sta ves pouk in vzgoja urejena tako, da budita stanovsko samozavest in veselje do kmetskega dela in življenja. Goji se stara narodna kultura, nravno čuvstvovanje in hotenje. Stare narodne posmi in plesi se obujajo. Sploh je ves pouk prikrojen za življenje. Absolventke visokih kmetijskih šol naj postanejo sol za nravno in telesno obnovo vasi. Ta cilj šole z redkimi izjemami tudi dosegajo. Tu rastejo nemškemu narodu zavedno in izobražene kmetske žene in matere, ki s svojim zgledom in besedo širijo umeva-nje za pomen in lepote kmetskega stanu in starih, poštenih kmetskih običajev, obenem pa tudi za zdrav moderni napredek. To je pot, ki jo je pokazala že Danska; na to pot moramo kreniti tudi pri nas, ako hočemo priti kulturno in gospodarsko na višek. Hiiietijslio gospodinjska šola v Hepnjah Repnje, v znanstvenem svetu znane po slavnem Kopitarju, idilično leže za Šmarno goro pod gričkom Sv. Tilna, v občini Vodice, pogled upirajoč v mogočne Kamniške planine, ki v bližini štiirh, petih kilometrov grmadi jo svoje ogromne sklade. Zo nad petdeset let imajo repenjsko graščino s pripadajočim posestvom in samostansko cerkvico v lasti šolske sestre III. reda sv. Frančiška Aslškega in so ves čas pečajo s poukom ženske mladine no zasebni dekliški 4 razredni osnovni šoli. Pa so pogosto razmišljale, kako bi se naselbina v prid gorenjski ženski mladini dala še boljo izkoristiti. Tako se je na pobudo s. Lldvine Pitrgaj, takratne marijaniške, poznejše vrhovne pred- nice rodila misel ustanoviti v Repnjah gospodinjsko šolo. To misel je podpiral in pomagal udojstviti bivši kranjski deželni odbor, tuko da se je 3. novembra 1919 otvorila v Repnjah kmetijska gospodinjska šola. Učni načrt je obsegal na leto po dva tečaja: šestmesečnega zimskega in petmesečnega poletnega. Prvotno se je v vsak tečaj sprejemalo po 15 gojenk in sicer po 10 notranjih, ki so imele pouk in vso oskrbo s stanovanjem vred v zavodu, po 4 pa iz bližnje okolice, ki so imelo stanovanje doma Danes ima zavod večji internat in zato sprejema po 18 notranjih gojenk. Pouk je teoretičen in praktičen. Teoretični pouk obsega gospodinjstvo, vzgojeslovje, računstvo, živinorejo, mlekarstvo, vrtnarstvo, uporabo sadja, zdravstvo, gospodinjsko spisje. Praktični del pouka obsega kuhanje, pranje. likanje, šivanje; urijo se v ročnih delih, kolikor jih potrebuje gospodinja, pa tudi okrasiti se navadijo gospodinjske predmete, da so okusnejši videti. Hkrati se priuče sna-ženja, pospravljanja po hiši, tako da si vzgojo čut za red in oči za snago. Seveda se tudi teoretični del vedno naslanja na praktične vaje. Tudi v zdravstvu so jim kolikor moči, praktično pokaže, kako ravnati ob nesrečah in kako streči in negovati bolnike. Ena največjih skrbi je vselej tudi ta, da se gojenke navadijo lepega, vljudnega vedenja in sploh, da se vzgoje blago srčno dobre, skrbne gospodinje. Pouk ozir. vzgojo vodi strokovna učiteljica, ki sta ji za kuho ui šivanje prideljeni v teh predmetih posebej izvežbani učni moči; v nekaterih teoretičnih predmetih so voditeljici, če treba v pomoč ljudskošolske učiteljice. Gojenke se stekajo redno iz vseh krajev bivše Kranjske in se z enako res hvale vredno vnemo trudijo, da si v kratkem času pridobe čim več gospodinjskega znanja. Doslej sc je vršilo 15 gospodinjskih tečajev; vseh učenk je bilo doslej 218, ki se z redkimi izjemami vse bavijo z gospodinjstvom pri domačem ognjišču. Med vojsko šola ni prirejala tečajev. Koncem vsakega tečaja gojenke navadno prirede gospodinjsko razstavo ročnih del, vkuhanega sadja (sadnih konserv), kuhinjskih izdelkov. Prijetno je opazovati številne obiskovavce, ki prihajajo iz domače, pa tudi iz štirih ali petih sosednih župnij gledat, kaj se je lepetra nabralo: otroci se najrajši mude pri kuhinjskih izdelkih; oči se jim živo pičijo v kolače, sladkarije, torte, da nobene druge reči več ne vidijo; žene in dekleta se najrajši ustavljajo pred ročnimi deli, pred ble- Г-. OsmrJiKt in gaspdinpkz i»la. Osnovna in gospodinjska šola v Repnjah. stečim se belim perilom, pred domačo gospodinjsko obleko, opremo nevestino, dojenčkovo; možje pa najbolj vlečejo sapo vase ob izdelkih kuharske umetnosti, ki kri po žilah poganjajo — ob raznih, lepo barvanih sadnih likerjih. Šolo že dlje časa vzdržujejo šolske seslre same. Radio Nauk o radiotehnihl Spisal Leopold Anđrcć Broširan Din 60'—, vezan Din 76*— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Liuspouiuj^ka šota s sam. cerkvijo v Kepnjan. Italija je „rešila" ves svet... fmajo izjaviti do petka, ali so pripravljene lojalno sodelovati pri izvršitvi tega načrta. Kot najzadnji termin »za razpust parlamentu se je pri tein določil 81. marec, Ce bodo stranke odklonile. se bo sprejel samo Se zasilni proračun, državni zbor pa bo razpuščen. Centrum se preorijenfira Kaka je bilanca enoletne nemške politike, odkar je Nemčija dobila desničarsko vlado, se sprašuje danes mednarodna politika, v prvi vrsti pa centrum sam. Ravno pred Božičem 1926 je šlo od ust do ust nervozno vprašanje, kakšno vlado dobi Nemčija. Hindenburg je tedaj v stvar aktivno posegel. Pisal je sedanjemu kanclerju dr. Marxu pismo, v katerem je naravnost dekre-riral sedanjo desničarsko vlado. Dr. Marx s« je pogajal, da je parkrait fizično obnemogel, a končno je bala vlada le sestavljena iz centru-, ma, nemških nacionalcev, Stresemannove ljudske stranke in bavarske ljudske stranke. V »Vossisohe Zeitung« jc ravno tiste dni izšel članek od vodilnega politika demokratske stranke, v katerem je jemal ta politik slovo od cenitruma in njegove dosedanje levičarske orientacije in pridigoval dolgo predvojno dobo, ko je razprostiral nad Nemčijo svoja krila konservativni-centrumaški blok. Nova era naj bi torej nastopila. Centrum je novi vladi izglasoval zaupnico — razen dr. Wirtha. Je-li morda imel dr. Wirth prav? ž Rim, 15. februarja. (Tel. >Skrv.«) Danač-nji listi so ponatisnili članek včerajšnjega -Giornale d'Italia« o rešitvi srbske vojske po italijanski mornarici. Današnji »Popolo d'Ila-lia« objavlja o isti stvari nov članek, v katerem pravi: Na vsem svetu ga ni nuroda, ki bi Italijo tako srčno in odkrito sovražil, kakor Jugoslovani. Tudi drugi narodi jo sicer sovražijo, toda pod krinko kulture in politične previdnosti, medtem ko sovražijo Jugoslovani Italijane srdito in brez sramu. Od časa do časa poderejo kakega beneškega leva ob obali potrte Dalmacije, ali naskočijo kak italijanski prosvetni krožek, ali linčajo kakega italijanskega mornarja. Jugoslovanski tisk sramoti italijansko vojsko, pri tem pa pozablja, da so bili Slovenci in Hrvati tepeni pri Vittorio Vc-neto in na Piavi, da je italijanska mornarica rešila srbsko vojsko, ko so jo avstrijske čete podile proti neskončno grenkemu Jadranu. Brezdvomno niso taSlov.<) Danes ob 11.30 je prispel iz Belgrnda v Zagreb prvi potniški avion. Z njim so prišli nekateri bel-grajski novinarji. Popoldne ob dveh se je avion vrnil v Belgrad in vzel s seboj zagret« ške novinarje. TRESE SE. ć Dubrovnik, 15. febr. (Tel. >Slo\\«) Po. slednje dni so tukajšnji seizmografl zabeležili nekoliko lažjih potresov v oddaljenosti 30 dr 40 km od Dubrovnika- Ženevskega župana zasulo. v Ženeva, 15. febr. (»Tel. Slov.«) Predsednik ženevskega mestnega sveta odvetnik Brunet se je z dvema spremljevalcema ponesrečil na smučarski turi na Mont Fortu, kjer ga je zasula lavina. Bruneta so odkopali mrtvega, njegovi spremljevalca pa sta ostala živa. V St Moritzu «?re del v St. Moritz, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Rad) nenavadno toplega vremena in tajanja ter trajnega dežja so se morale za danes določene ћоскеу igre odgoditi. Če bo tako nenormalno vreme trajaio dalje, bodo zimske olimpijske igre sploh v nevarnosti, ker je radi visokih stroškov podaljšanje težko izvedljivo. Stanovanjski zakon m hišni posestniki Zadnje dni se mnogo razpravlja o stanovanjskih zadevah v zasebnih pogovorih in po časnikih. Oglašam se i jaz kot hišni posestnik, ker mislim, da sem istotako upravičen zagovarjati svoje stališče, kakor drugi, ki so drugačnega mnenja. Število odpovedanih strank plaši ljudstvo, da se razburja, češ, koliko strank bo meseca maja n:' cesti. Ne morem reči, koliko je pravo število, trdim pa. da bo ravno toliko praznih stanovanj, kolikor je odpovedanih. Priznam, da se prav.vsa ta stanovanja ne bodo oddala tujim strankam, kfcruy^ katero rabil gospodar zase ali za svoje ozenjete1«« nove ali omožene hčere. To število pa pač rV tako ogromno, da bi se kdo še zgražal. V vsa druga stanovanja sc bodo stranke enostavno preseljevale. Temu se vendar nihče čuditi ne more! Ce sc gospodar in stranka ne razumeta, zakaj bi se ne ločila! Zakaj naj bi bila prisiljena živeti v nemiru! Ce greš ti na desno, grem jaz na levo, je rekel očal, Abraham. Kadar pa gospodar nujno rabi zase. pa menda tudi ne ravna tako nesocialno, da bi bilo treba kričati. Suknja, katero kupim in kosilo, kateiv skuha gospodinja, ie najprej za domače. Pomagajmo svojemu bližnjemu, to je dolžnost človeka, ki hoče krlčansko živeti, toda razumeti ne morem, da bi me pošten človek mogel prisiliti, naj zaradi njegove trmaste prevzetnosti zanemarjam lastne otroke. S pritrgovanjem vseh zabav in s stradanjem je mar-sikak hišni gospodar prišel do hiše, da bi imel sani in njegova družina zavetje, toda leta in leta so minula, ko hišni gospodar ko! skrbni oče niti tolike ni imel govoriti v svoji lastni hiši kol niegov najen-nik, tudi v slučajih, da slednji ni imel nikakega pra-Vega vzroka ža bivanje v mestu. Omeniti moram sledeč zgled. Javen uslužbenec s 23 gld. mesečne .plače je dosegel sčasoma .33.33 gld. Ves čas ie imel pri sebi očeta, mater in sestro. Vsi so živeli — br« dolgov. Leta so pretekla. Služila sla skupni s sošolcem, prvi kot načelnik s 100 gld. letne funkcijske do-klade, drugi podrejen s 7S0 gld. posebne plače v nekem zavodu, kakor je sain rekel. Prvi je skrbel za 8 otrok in si zidal hišo, drugi pa pri 4 otrocih lezel dolgove, ker je bil mnenja, da »človek živi le enkrat«. Verjamem, ne gre vsakemu kaša, močnik, krompir in fižol, toda vem pa, da se je marsikak hišni gospodar in poleg njega cela družina morala zadovoljiti s tako hrano, sc odpovedati vsem zabavam in se oblačiti kar mogoče priprosto, da je plačal dolg, ki si ga je naprtil ob stavbi ali nakupa hiše. Jaz mislim, da je vnebovpijoč greh če skuša kdo takemu hišnemu gospodarju krajšali njegove hišne pravice. II članov (najmlaiši 14 let) ie štela moja družina. Stanovali smo v 3 sobah, kakor najemnik, ki je imel 3 osebe v družini. Prosil sem ga jaz, prosil ga je sin, ki ie dobil v tem službo v mestu, naj nam odstopi tisto sobo, ki io on daje v pod-najem, pa bo sin njemu plačeval. Zinenil se najemnik ni za io. Ko sem mu pri nekem razgovoru (prepirala se nisva nikdar1) omenil, da ni ravnal prav. ker je moiena sin? prisilil, da ie moral v tuji hiši iskati stanovanje, mi je prav naivno odgovoril: »Podnajemniki pa vas nič ne brigajo. linam jih lahko toliko da jih pri »raulenk« ven mečem,« — Nai sodi svet kakor hoče. ilustracijo sem mora' podati. Dostavliam pa še, d.i mi jc sin tega podna jemnika zabrusil v obraz, ko sem ga opozoril na nekorektnost v hiši: »Kdo ste pa vi, jaz vas nič nr poznani, jaz nimam z vami nič opravili.* — S tako stranko ni mogoče shajati; brezdvomno bi (o pri čale druge moje stranke, ki so že 20 let pri men pa shaiamo čisto lepo. — Ne rečem, da niso rnarsi-kie tudi gospodarji krivi. Do/ene naj se oblastveno kdo je kriv odpovedi, potem sele nai se izreka sodba, ozir. pritisne na krivca. Odločno pa rečem, da je eraje vredno, če kdo nastavlja oderuške cene za stanovanje. Društvo hišnih posestnikov naglasa, nr čez zlato pariteto, pa se dobe — lie veni, ali perar sodni ali lakornni rrospoclarji, ki ne upoštevajo razmer svoiega bližnjega, svojega naiemnika. laz nimam najmaniše potrebe, da bi moral stanarino ne primerno zviševali, pa se razumemo dobro s strankami. — Umesfio bi bilo no mojem mnenju, da poskrbi oblast za zakonito določilo, da se vsi tisti, ki navijajo stanarino neopravičeno, kaznuieio, kskor ti st' ki se preereje v tem oziru pri prodaii blaga. Mero-dnini faktorji, skrhile za to, pa pustite da se Ijud;' selijo, če nc morejo živeti skunaj. Ne utesmifte iiiti lastninske nraviee. — Star ljublj. hišni posestnik. Prizmat: moramo, da stališče centruma ni bflo ravno lahko Nemšikonacionalna stranka je o«novala v svoji stranki katoliški odbor za konservativno misleče katoličane in upala dobiti zase gornjeslezijsko in wastfalsko prebivalstvo. Nevarnost je bila tem opasnejša, ker so s to stranko simpatizirali enako konservativni Bavarci, ker niso mogli pozabiti, da je ta gotovo dobo uganjal socialni demokrat Kurt Eieoer v Monako vem diktaturo in jim torej zve?a s kako socialistično stranko sploh ni šla v glavo. Moet od ncnšikih nacionalcev do Bavarcev je bilo ložje zgraditi kot od Bavarcev preko centruma do socialne demokracije. A glavno: Prusijs je čakala na ureditev razmerja z Vatikanom, vsa Nemčija pa na zakonito ureditev šolskega vprašanja, v katerem vlada še danes kaos in kjer bi naj se zavarovala pravilna vzgoja šolskih otrok. Centrum je pustil levičarsko zvezo in z geslom: Zdaj ali pa nikoli! zajadral v Hindenburgovo ladjo, da uzakoni kulturna vprašanja, Stresemanno-vim liberalcem pa da istočasno — povišanje plač njegovim uradnikom in sprejemljive koncesije težki industriji. Bo?, v katerega je šel centrum, se da primerjati k večjemu z najtežjimi dobami njegove zgodovine. Odgovoren je bil zunanje-politično. V inozemstvu pa je zveza z nacionalisti, nosi-telji maščevanja napram Poljakom in Francozom, našla nc ravno prijeten odmev in prakso. V notranjosti je šlo za značaj centruma. Po angleški premogovni krizi se je dvignil nemški premog, nemški induslrialec pa je itak imel v ljudski stranki uradnega vladnega zastopnika po vrhu. Obratno ie. odkar se je strokovna organizacija nemških kmetov »der Bund der Landwirte« inkorporirala nacionalistom, dobil tudi nemški agrarizem vladno oporo. Kaj pa bo z 70% odvisnega prebivalstva, ki živi iz rok v usta, kaj z nemškim pro-letarcem, ki se sekundno množi? Je njihov zastopnik centrum? Ali pa naj velja za centrum »biti v vladi med volkovi z volkovi tuliti«? Tu je bilo jedro vprašanja. Kljub silnim naporom centruma je v kulturnem vprašanju zastopnica liberalizma -— nemška ljudska stranka — oponirala načrtu šolskega zakona, kot ga je zamislil centrum z nacionalci. Paralelno pa so volitve v posameznih deželah pomnoževale stalno število levičarskih glasov in centrum je bil naenkrat malo manj kot v slepi ulici: Šolski zakon ne prodre — o socialni koaliciji ni govora, njegov finančni minister dr. Kohler pa naj bo še žrtev, da prvi izvede ogromna prva redna izplačila reparacij na podlagi Davvesovega načrta? Začelo je pokati v stranki sami. Proti Магхи se je dvignil voditelj delavstva dr. Ste-gerwald z zahtevo: Vsaj toliko delavcem kot uradnikom! Матхи je oponiral predsednik kluba Guerard, češ, da je centrum strogo republikanska stranka in plediTal po shodih za levičarsko koalicijo s socialisti in demokrati. Магх je napel še zadnji posikus, da reši šolski zakon; toda pogaianja z ljudsko stranko so ostala brezuspešna. Tudi ponovni Hindenbur-gov korak ni izdal. Nazaj! je zdaj parola in z novimi volitvami, ki so pred durmi, čaka najbrže Nemčijo levičarska vlada z levičarskim centrum om. Pogajanja med rudarji in vlado vPraga, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Pogajanja med rudarji in podjetniki, ki so se začela danes pod vodstvom vladnih zastopnikov, so dasi jc večkrat kazalo, da se bodo razbila, le dovedla do ublažitve napetosti, ker sta se obe stranki odločili, da te bodo pogajanja jutri nadaljevala. Po inicijativi zastopnikov vlade je bil izvoljen ožji odbor, v katerega pridejo po trije zastopniki delavcev, podjetnikov in vlade in ki vodijo pogajanja ter bodo rezultat predložili v odobritev razširjenemu odboru. v London, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Bivši liheralni ministrski predsednik lord Asquith je davi v starosti 76 let umrl na svojem posestvu pri Oxfordu na bronhitidi in srčni slabosti. Otroci princesinja Bibcsco, lady Bon-ham Carter jn edijii živeči sin Antony so bili ob smrtni postelji. Grofovski naslov dobi sinček njegovega v vojni padlega najstarejšega sina, v London, 15. febr. (Tel. »Slov.«) čuje se, da je vlada ponudila Asquithovi rodbini časten grob za pok. Asquitha v westininstrski opatiji. V obeh zbornicah bosta jutri žalni seji. Francoska in belgijska vlada sta izrazili svoje sožalje. v London, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Skoro vsi voditelji angleških strank se danes na najlepši način izražajo o pok. lordu Asquithu, pri čemer sc posebno naglašajo plemenite lastnosti pokojnikovega značaja. Mac Donald je izjavil, da je z Asquithom bil j zaključeno veliko poglavje angleške parlamentarne zgodovine. Lord Reading pravi, da je,z Asquitom umrl ne samo velik politik, temveč tudi velik gentleman. H. H. Asquith je bil rojen 1. 1852. v Morleyu ter se je šolal v sloviti šoli City of London in pozneje na o.\fordski univerzi. ?.e kot dijak je zbujal pozornost sošolcev in učiteljev. Leta 187B. je postal odvetnik in si zgodaj pridobil dober glas, ki ga jo užival celo pri svojih nasprotnikih. Od 1. 1886. je bil liberaien poslanec na Škotskem. V zadnjem kabinetu Gladstona je postal minister za notranje stvari in ostal v kabinetu tudi po odstopu Gladstona pod lordom Roseberyjem (1892 do 1895). Asquith je takrat izdelal velik zakon o delavskem nezgodnem zavarovanju, ki pa vsled odpo~n lordov ni bil sprejet. Po padcu liberlane stranke 1896 je sledila desetletna brezupna opozicija, med katero se je Asquitb posebno izkazal s svojim stališčem v burski vojni, katero je zagovarjal, in v ostri kampanji glede proste trgovine. Ko so liberalci 1905 zopet prišli do veljave, je postal finančni minister. Njegovi proračuni so se odlikovali z velikimi prispevki za amortizacijo državnih dolgov in z uvedbo starostnih zavarovanj. Leta 1908. je postal ministrski predsednik, za finančnega ministra jo pa imenoval Llorda Georgea in se izrekel za vlado socijalno najnaprednejših delov stranke. Nastal je boj med zgornjo in spodnjo zbornico, v katerem je 1911 pod njegovim vodstvom zmagala poslanska zbornica. S podporo sicer ne popolnoma zanesljive koalicijske večine se je Asqui-thu posrečilo sijajno zakonodajno delovanje (tako home-rule). V zunanji politiki je ostal imperijalist, v notranji politiki pa tudi navzlic naklonjenosti ni nikdar kapituliral pred delavskimi zahtevami. Bil je tudi oster nasprotnik žensko volilne pravice. Njegova politika v svetovni vojni ni ugajala, ker se konservativnemu tisku ni zdel dovolj energičen. Decembra 1910 je bil prisiljen k odstopu. Na njegovo mesto je stopil Lloyd Oeorgc, ki je postal vodja koalicijskih liberalcev, dočim je Asquitli stopil na čelo ievemu krilu liberalcev, ki so so po vojni osamosvojili, tako da sta obadva svoji vlogi zamenjala. Dočim je pozneje vedno bil izvoljen v parlament, je tudi on propadol 1924, ko so liberalci doživeli uničujoči poraz pri volitvah. naj v London, 15. febr. (Tel. »Slov.-) V gosposki zbornici je lorcl Cecil utemeljeval resolucijo, v kateri zbornica pozivljc vlado na učinkovito politiko razoroževanja in da po posvetovanju z dominijoni podpiše fakultativno klavzulo haa-škega razsodišča. Lord Cecil je naglašal, da so samo tri možnosti poravnati kak političen konflikt: 1. Vojskovanje, ki se splešno obsoja; 2. umetno zavlačevanje rešitve, kar jc vodilo do svetovne vojne in sedaj konflikte med Italijo in Jugoslavijo ter med Poljsko in Litvo spravlja v toliko nevarnost; 3. redno postopanje razsodišča v zvezi z materijalnitn in moraličnim raz-oroževanjem. Dočim je Anglija v preteklosti pred vsem v svojih odnošajih napram Združenim državam dala svetu primer sklicevanja na razsodišča, sta danes Nemčija in Francija zgledni primer za ostali svet, ker sta, kolikor je mogoče, v lokarnski pogodbi podvrgla vsa sporna vprašanja razsodišču. Lord Cufhenden, angleški zastopnik v Društvu narodov, je izjavil, da se vlada ravno tako resno trudi za zahtevo razorožitve in razsodišča, kakor lord Cecil, čas pa je opomniti na to, da je Anglija na tem polju Де veliko storila. Pritoževal se je, da lord Cecil angleško ligo za Društvo narodov porablja za to, da za svojo posebno nianso razorožitve dela propagando. 54.000 rekrutov — 48.000 odklonjenih, v London. 16. febr. (Tel. >Slov.<) Pri mornariških naborih leta 1927. je bilo od 54.000 mladeničev, ki so hoteli vstopiti v mornarico, j odklonjenih 48.000, kar je značilno za slabo ! zdravstveno stanje na Angleškem. / Narodmo -kmetska stranka za Karla? v Rukarešt, 16. febr. (Tel. »Slov.?) Danes so pri Topolji nn romunski meji prijeli romunskega generala Rakovioo, ki se jo vračal iz Pariza v spremstvu neke dame. Policija ga je telesno preiskala in našla pri njem manifest za princa Karla. General je član narodnokmet-ske stranke. Danes so v poslanski zbornici in v senatu vložili poslanci narodnokmetske stranke interpelacijo na notranjega ministra o i tem, kako je prišlo do telesne preiskave gc-j nerala in ali in vlada dala generalu zadošce-j nje. Vlada na to vprašanje še ni odgovorila. Ia o Avsfrifs v Praga, 15. febr. (Tel. Slov.«) Bivši češkoslovaški poslanik pri Vatikanu dr. Borski je glede predloga, da bi se Dunaj in Dolnja Avstrija kot ozemlje Društva narodov nevtralizirala, a ostala Avstrija priključila Nemčiji, napisal v > Narodni Politiki.-, da bi v sedanjem času niti Francija, niti Italija, niti Jugoslavija in Češkoslovaška ne pristale na ta načrt, ker priključitev v doglednnm času ni mogoča. Za najboljšo rešitev smatra provizorij, po katerem naj bi se Avstrija začasno za 20 let nevtralizirala kot ozemlje Društva narodov, po tem času pa bi se pokazalo, ali je za Avstrijo boljša priključitev ali ncvtralizacija. V prvem primeru bi seveda o priključitvi odločilo Društvo narodov ali kon-stelacija velesil, 7a preselitev Društva narodov pa se nikakor ne sme ustvarjati provizorij. Odhod poslanika EmandHa r Belgrad, 15. febr. (Tel. »Slov.«) Snoči je diplomatski zbor priredil romunskemu poslaniku F.mandijti, ki odhaja v Prago, in poljskemu poshniku Okenskemu, ki odhaja v Tokio na Japonskem, svečan banket. V imenu diplomatskega zbora je govoril papežev nuncij Pellegrinetti. Pellegrinettijev govor je bil sprejet z živahnim odobravanjem. O. Lmandi se je danes popoldne z brzovlakom odpeljal v Mimchen, odkoder odpotuje naravnost v Prago. Beueš potuje v Ženevo, Pariz in London, v Praga, 15. febr. (Tel. »Slov.c) Koncem tedna v soboto ali nedeljo potuje dr. Beneš na zasedanje razorožitvene komisije Društva narodov v Ženevo- Nato bo dr. Beneš posetil Pariz in London. Njegovo potovanje je očividno v zvezi med drugim z rezultatom praških varnostnih posvetovanj. Masaryk pri madžarskem poslaniku v Praga, 16. febr. (Tel. >Slov.omlndanskega tekmovanja. Vkljub temu pa sta liapid in Svoboda hotela v nedeljo na vsak način odigrati prvenstveno tekmo. Šele ko je interveniral MO, sta popustila. Igralci pa se s tem niso zadovoljili in so zlezli preko plota na igrišče SK Maribora, kjer se je vendarle odigrala tekma, sicer samo prijateljska. Neglede na to, da omenjena kluba nista imela od SK Maribora dovoljenja za ujnirabo igrišča, je treba poudariti, da take »tekme« absolutno niso v korist športu; kajti skakanje po blatu, suegu in ledu še dolgo ne pomeni nogometa! Tekma je izpadla 4 : 1 v korist Rupida. Ob tej priliki nujno apeliramo na SK Maribor, da očisli prostor snega in ga malo splanira, sicer se tudi prihodnji teden tekme še ne bodo mogle vršiti, ako pa se bodo. bo trpelo samo igrišče! Kako se premagani Peltzer izgovarja. Dr. Peltzer je bil v Ameriki premagan; v Chicago. Šlo je na 1090 yardov. Do zadnje rundo je bil P. na drugem mestu, Ray Dodge na tretjem. Ray Conger na četrtem; prvi je bil Larrinee. V zadnji rundi je prehitel P. Larineeja, Conger pa Dodgea in še Peltzerja ler je v močnem spurtu šel 10 yardov pred Peltzerjem skoz cilj. 2 yarda za I'. je prišel na cilj Dodge, četrti je bil L. Cae zmagovalca 2:87 je kaj slab. Peltzerjeveinu porazu so se tembolj čudili, ker je znan baš po svojem spurtu. Peltzer se je najprvo izgovarjal da nI bil naspan in zalo zelo slab; »če bo šlo tako naprej še v New Yorku ne bom starlak. Nato je pa dejal, da je videl svojega najnevarnejšega nasprotnika v Dodgeu in do jo vso pozornost obračal nanj; na Congera ni mislil; a v zadnjem trenutku ga je Conger presenetil. Mehka pepelna tla in ostre krivulje mu niso dovolile, da bi bil Congera dotekel. Upa pa, da bo imel pri prvenstvenih tekmah v Nev Yorku več sreče. Prej bo pa startal še na prostih tekališčih v Kaliforniji. V aprilu ali najkasneje v maju bo prišel nazaj domov. PROGRAM. Zagreb 810. Milan 549, Rresl.iu 8158, Barcelona 844.8, Praga 34S.9, Leipzig 365.8, Schenectady ! 879.5, Stuttgart 879.7, Toulouse 392, Hamburg 391.7, I Kalovjce 422, Frankfurt 428.6, Brno 441.2, Kini 430, Pariz 458. Oslo 461.5, Langenberg I6S.8, Berlin 488.9, Daventry 491.8. Dunaj 517.2, Munchon 535.7 I Budapest 655.6, Varšava 1111. Četrtek, 1. februarja. Zagreb: 19.30 prenos iz 1'r.ige. — Milan: 20.50 prenos lz opere: »La Boličmec, opera (Puc-cini). — Breslau: 21. koncert. Odlomki iz operet in dr. — Rarcelona: 23.05 koncert skladb za kitaro; 23.15 koncert kvinteta. — Praja: 19.30 simfoničen koncert češke filharmonije. — Lcip-; zig: 20.15 »Mizantrop«, veseloigra (Moličre). — I Schoneitadv: 20 orkestralni koncert. — Stuttgart 16.15 pop. koncert; 20.15 »Poslednji valček«, opo-' reta v 8 dej. (O. Straufl); 22.30 plesna glasba. — Toulmise: 21.45 koncert. Bizot: L'Arlesiemm — Muzikal. fantazije (Wagner, Roesini. Debussy). — Ka to vire: 20.30 koncert; 22.80 plesna glasba. — Rim: 20.40 operetni večer. — Oslo: 21 kabaretna glasba. — Ijingenhcrg: 20.15 lahka glasba; nato lahka in plosna glasba. — Berlin: 20.30 Requiem za zbor, soli, orkester in orgle (O. Sto-nibeekor); 22.30 plesna glasba. — Davcntry: 20.80 konoert kvarteta in godalnega orkestra; 21.40 koncert. Brahms: Četrta simfonija, e-mol. — Dunaj: 19.26 poročil« iz olimpiade v Si. Moritzu. — Budapest: 17 ciganska glasba in ogrske pesmi iz 17. in 18. stol.; 19.45 klavirski koncert; 30.40 orgelski koncert. — Warfnra: 20.80 кппсеЛ i Fr. dohubertovih skladb: 22.80 plesna sodba. 3£a / / aj/c nouega KOLEDAR. Četrtek, 16 februarja. Julijana, Onezim. — Jutri: Frančišek KI. Dunajska vremenska napoved za 16. febr.i Severne Alpe: Oblačno, deloma dež, temperatura nad normalo. Na gorah snežni viharji, nevarnost plazov. — Južne Alpe in vzhodni rob Alp: Večinoma oblačno, od časa do (ua razjasnitev ni izključena. Temperatura malo izpremenjena. ZGODOVINSKI DNEVI. 16. februarja: 1853 se je rodil češki pisatelj Jaroslav Vrhlicky. — 1497 se je rodil v Brettnu Filip Melanchton (pogrčeno ime bchwarzerd), sobojevnik M. L.uthra. — 1755 se je rodil vojskovodja F. W. b- Biilo\v. — 1826 se je rodil nemški pesnik Viktor v. Scheffel. — 1843 se je rodil naravoslovec E. Haeckel. •k Slovenec« v Zagrebu. Počeni z današnjim dnem je zopet poskrbljeno za 'Slovenca« na obeh zagrebških kolodvorih. Cenj somišljenike prosimo, naj ga zahtevajo pri vsaki lini priliki in nam sporoče vse eventuelne nedostat ke pri prodaji našega lista ne samo v Zagrebu, marveč sploh na vseh jugoslovanski h prometnih točkah. * Shodi SLS. Občni zbor krajevne organizacije SLS v št. Andražu pri Velenju dne 12. t. m. je bil nad vse pričakovanje dobro obiskan. V obilnem številu zbrani možje in fautje so sledili z velikim zanimanjem izvajanjem oblastnih poslancev gg. Ovčarja in Blatnika. Prvi je poročal o splošnem političnem položaju v državi in o organizatoričnem delu, drugi pa o delovanju oblastne skupščine in o njenem proračunu. Navzoči so izrekli vodstvu stranke in Jugoslovanskemu klubu 3oglasno zaupnico. — V torek 14. t. m. se je vršil v Vizingi pri Marenbergu dobro obiskan shod Slov. ljudske stranke. Govorila sta obl. poslanca gg. Ovčar in Kugovnik. Navzoči so odobravali izvajanja obeh govornikov in so izrekli zaupnico vodstvu in poslancem SLS. Vidi se, da se je tudi v našem kraju vzbudilo večje zanimanje za politično življenje. ■k Iz Korotana. Za 22. april so razpisane po celi deželi volitve. Vse stranke se pripravljajo prav pridno na volivni boj. Tudi koroška slovenska stranka ne miruje. Zadnjo nedeljo, 12. svečana, sta imela krasno obiskane shode g. poslanec Stare v Žili (Brdo in Zakonice), g. župnik Poljanec pa v Št. Janžu in Svečah v Rožu. — Najstarejši duhovnik v škofiji, vpok. župnik J. Jerman v štebnu pri Beljaku je umrl. Dosegel je starost S6 let, 61 let je bil duhovnik in blizu 50 let samo na istem mestu. Prihitelo je dne 13. t. m. iz cele beljaške okolice in Roža velika množica ljudstva, pokopal ga je ob asistenci 14 duhovnikov beljaški prošt Akelhubei in nagrobni govor mu je govoril škocijanski župnik Poljanec. * Napredovanje v državni službi. Pomaknjeni so v višjo skupino Slavko Kobe, arhivar pri finančni prokurat. v Ljubljani, Fran Detter, geometer agrarnih operacij v Ljubljani, Franc Mramor, voditelj puškarske šole v Kranju in strokovna učiteljica Marija Reven. Dalje: višji davčni upravitelji Josip Sfiligoj, Anton Štepic, Jakob Drol, Martin Sorman, Martin Kojc in Kupujte stadionsfee srečke! Žrebanie bo nepreklicno dne Z5. marca Ignacij Perhavc ter davčna upravitelja Ferdo Prelog in Jožef Perne. it Poročil se je v cerkvi sv. Frančiška v Šiški g. Alojzij C v e n k e 1, posetnik in trgovec v Ljubnem na Gorenjskem, z gno. Heleno K e r š i č iz Podbrezja. Poročil ju je njiju nečak p. Bogdan Markelj. -k Cesta Turnišče—Radmožanci. Nova cesta Renkovci—Turnišče—Radmožanci, ki je že več let v načrtu, se naposled po prizadevanju oblastne skupščine vendar začne graditi. Kamen je večji del že uavožen in je vse pripravljeno, da se takoj pomladi začno gradbena dela. Cesta bo v ravni črti vodila od Turničča do Radmožanec, dasi so si nekateri prizadevali, da bi vodila skozi Nedelico. Dograditev ceste vsa okolica težko pričakuje, ker bo promet z njo zelo olajšan. -k Železnica Rogatec-Krapina. Dne 13. t. m. je bil dovrtan predor skozi Lupinje in je bila s tem obvladana največja ovira pri gradbi nove železniške proge Rogatec-Krapina. Če bodo denarna sredstva vedno na razpolago, bo proga predana že dne 1. dec. prometu. it Cene zračnim potovanjem. Za novo uvedeni zračni promet med Zagrebom in Belgradom je uvedena sledeča tarifa: vozna cena iz Zagreba do Belgrada za eno osebo 600 Din in ravno toliko iz Belgrada do Zagreba. Povratna voznica velja 1100 Din. Vsak potnik ima .pravico do brezplačnega prevoza 15 kg prtljage. Maksimalna teža posameznih zavojev znaša 50 kg. Za pisma znaša poleg redne poštne takse pristojbina še 1 Din za vsakih 20 gramov. Taksa se plačuje z navadnimi poštnimi znamkami, ki se uničujejo s posebnimi žigi, ki imajo sliko aviona. Za vrednostne in navadne zavoje se poleg redne takse plačuje še naknadna taksa za vsakih 100 gramov ali del te teže 1.40 Din ter po vrednosti za vsakih 300 Din po 1 Din. it Izžrebane srečke. V Ljubljani je začel izhajati list »Merkur«, ki vsebuje vse izžrebane srečke, državne in privatne obligacije, sploh vseh podobnih papirjev. Prva številka bo priložena v nedeljo, 19. t. m., tudi celotni nakladi našega lista. -k Koncipijenta sprejme odvetnik dr. Juvan, Maribor, Aleksandrova cesta. * Poroka. V sredo se je poročil na Brezjah tamkajšnji posestnik, gostilničar in mesar g. Andrej Fr5chlich z gno. Pepco Zupan iz odlične Padarjeve rodbine iz Kovorja pri Tržiču. it Novomeško porotno sodišče. Pri prvem porotnem zasedanju pri okrožnem sodišču v Novem mestu, ki se prične 27. februarja t. 1. se bodo obravnavali sledeči slučaji: 27 februarja dopoldne Franc Vesel radi hudodelstva uboja; isti dan popoldne Jožef Hočevar radi hudodelstva težke telesne poškodbe; 28. februarja Jože Tajčman radi hudodelstva uboja; 29. februarja Anton Skomina in Jože Slapšak radi hudodelstva umora; 1. marca Anton Bohte radi hudodelstva uboja. it Roparski napad. Dne 13. februarja t. 1. okrog 7 zvečer je šel 59 letni Janez Cečelič, dninar v Gotni vasi pri Novem mestu, po državni cesti iz Novega mesta proti domu. Pri cestni ro-govili v Žabji vasi, kjer se odcepi državna cesta proti Karlovcu od zagrebške državne ceste, mu je prišel nasproti okrog 24 let stari nepoznan moški ter ga vprašal, kam da gre. Na odgovor Cečeliča, da gre proti Gotni vasi, je odgovoril neznanec, da gre tudi on to smer. Šla sta nato skupaj. V dalji 100 metrov pred prvim objektom v Gotni vasi pa je neznanec brez povoda napadel Cečeliča ter ga pričel z nekim topim orodjem po glavi nabijati tako, da ga je zbil po par udarcih na tla. Ze na tleh ležečega je tolkel še dalje ter ga suval s čevlji po životu. Da bi na- padalec prenehal s tepežem in suvanjem, se je Cečelič delal nezavestnega. Ko se ni več pregi-bal, mu je razbojnik preiskal vse žepe, odpel tudi telovnik s silo ter ga nameraval izropati. Ko pa ni ničesar našel, je pustil žrtev poleg ceste v mlaki krvi ter zginil neznano kara. Cečelič je bil še toliko pri moči, da je prišel okrog 8 zvečer sam domov, kjer so mu zmili glavo in ga za silo obvezali. Na glavi ima tri precej globoke rane in več krvnih podplutb. Leva roka, s kojo je skušal odbijati udarce, je mo6io zatečena, ravno tako ima po životu več modrih lis radi sunkov s čevlji. Oiožništvo zasleduje storilca. Slovenski dijaki v Nemčiji. V Šolskem letu 1927 je bilo na nemških visokih šolah 235 jugoslovanskih slušateljev. Izmed teh jih je študiralo 110 v Prusiji, 48 na Bavarskem, 33 v Saški, 16 na Wiirtemberškem, 19 na Ba-dens-kem, 2 v Thurinski, 4 v Hesscnu, 2 v Hamburgu, 1 v Braunschweigu. Istočasno je bilo 265 dijakov iz Grčije, 608 iz Bolgarije, 604 iz Romunije, 304 iz Ogrske in 7 iz Albanije. »Zakaj cene mleku stalno padajo.« Z ozirom r.a ta članek smo prejeli pojasnilo, da g. Franc Krištof v svojem članku »Preiskovanje mleka z modernimi pripomočki« ne trdi, da je padanje cen in konkurenca na tržišču z mlekom in mlečnimi izdelki nastopilo vsled tega, ker se )e vsled razstav ni velesejmu in pokrajinskih razstavah »Ljubljana v jeseni« začelo razstavljati in se je vsled tega vnela huda konkurenca med mlekarnami, V navedenem članku piše g. Krištof, da nam je mlekarska razstava prinesla dragocena navodila za bodoče mlečno gospodarstvo, je po zaslugi teh razstav nastal konkurenčni boj med mlečnimi producenti, združen po mlekarnah in mlekarskih zadrugah; nekateri so bili odlikovani s srebrnimi in bronastimi kolajnami, zlata pa še čaka izvrstnejše in okusnejše blago. Iz tega je vidno, da je nastala konkurenca le glede kvalitete. Da bi pa navedene razstave povzročile padanje cen mlekarskih izdelkov, pisec g. Franc Krištof v navedenem članku ni trdil. it Potrtim, onemoglim, za delo nesposobnim da naravna »Franz Josef« grenčica prosto kroženje krvi in zviša telesno in duševno dela-zmožnost. Vodilni kliniki dokazujejo, da je »Franz Josef«-voda tudi za duševne delavce, nervozne in ženske neprecenljivo odvajalno sredstvo. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. EjuMfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. * * * 0 Slovenskim slikarjem in njihovim umotvorom v šentpeterski cerkvi bo veljal prihodnji prosvetni večer, ki bo v petek ob 8. uri v beli dvorani Uniona. O t Ignacij Žargi. Kakor smo že včeraj kratko poročali, je v torek ob 10 zvečer za vedno zatisnil svoje oči po celem Kranjskem znani in ugledni trgovec in posestnik g. Ignacij Žargi, Pokojni je bil radi izredne ljubeznivosti in dobrosrčnosti splošno priljubljen. Posebno ga bodo pogrešali reveži in dobrodelne naprave, katere je vedno velikodušno podpiral. »Slovenec« je zgubil s pokojnim svojega dolgoletnega naročnika. Pogreb bo danes popoldne ob štirih iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 11 na pokopališče k Sv. Križu. O Člane ljubljanskih pevskih zborov kakor tudi člane zborov v ljubljanski okolici opozarja Zupa jugoslovanskih pevskih zborov na koncert, ki se vrši v ponedeljek, 20. t. m., v Unionski dvorani in na katerem nastopi ter izvaja celotcn vokalni program romunski pevski zbor »Kamtarea-Romaniei« iz Bukarešte. Nalezilivlm Klicam pretrdo Zlvlleiu« nit - Kdor redno seboj nosi najstarejše razkuževalno sredstvo za usta in grlo v iasu prehladov, ki ima Izboreu okus. Dobiva se ▼ lekarnah in drogerijah. Poskušnja In brošura brezplačno pri Bauer & Cie- Berlin S YV 48, Friedricliatr, 281 Zbor prinaša predvsem romunski spored, ki f« pri nas še popolnoma nepoznan in zato vsestransko interesanteai. Predsedstvo župe prosi člane zborov, da v obilnem številu posetijo ta koncert. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. O Rudarji, stanujoči na ozemlju mestne občine ljubljanske, ki so naši državljani in so se prostovoljno izselili iz Nemčije ter jim je vsled tega ustavljeno izplačevanje rent, se po-zivljejo, da se zglase v evrho popisa najkasneje do vštetega 22. februarja 1928 med 9, ie 12. uro na mestnem magistratu, soba št. 42, П. Navesti bo treba rojstne podatke, domovin-stvo, čas izselitve, številko in datum odloka rudarskega urada (Knappschaftsamt), s katerim je bila prisojena renta in kdaj je bilo izplačevanje rente ustavljeno. Domovnico kakor tudi vse ostale tozadevne dokumente naj vsaikdo prinese s seboj. © Od doma je pobegnil 141etni Ignacij Oblak, stanujoč v Florijanski ulici. Zadnje čase je opažati, da mladi fantje zelo pogoeto uhajajo od doma ter se podajajo v različne ro-binzonade. Je to posledica slabih, nevzgojnib filmov in neumnega čtiva. G Voz poškodoval izložbo. Šelenburgova ulica ni samo promenadna, temveč tudi važna prometna pot. Prav mnogo komičnih slučajev pri raznih karambolih se je že pripetilo tu. V torek opoldne je peljal voznik Stanko Kozlev-čar visoko z deskami naložen voz skozi Se-lenburgovo ulico. Pri tem jc molela z voza na stram dolga deska, ki se je zadela v solnčno zaveso trgvinc P. Magdič ter jo popolnome razitrgala. Trgovec ima 350 Din škode. O Karambol. Včeraj ob 4, uri popoldne sta se v najhujšem diru zadela na oglu Frančiškanske in Miklošičeve ceste neki avtomobil in motorno kolo. K sreči je motociklist še v zadnjem trenutku zavil v stran, tako da se je motorno kolo zadelo le ob blatnik avtomobila, sicer bi bila smrtna nesreča neizogibna. Motociklist je padel na tla in se znatno poškodoval po obrazu. Motorno kolo je povsem razbito, dočim ni avtomobil dobil nobenih večjih poškodb. 0 Kristofič-Bučar: Bluze, otroške obleke! Strokovno zborovanje učitelj stva meščanskih šol v Ljubljani, 14. februarja 1928. MeeCanske šole, ki so se na Češkoslovaškem, v avstrijskih zveznih deželah, na Ogrekem in drugod že davno uveljavile kot nujno potreben tip šolskega ustrojstva, so se v Sloveniji §ele zadnja desetletja prikopale do veljave in ugleda. Nared uvideva, da pripravlja meščanska šola mladine mestnih, obrtnih in industrijskih krogov za praktične poklice in tako dela zagozdo med srednjim in osnovnim šolstvom. V južnejših delih Jugoslavije pa teh šol deloma prav nič ne poznajo. Zgodilo ee je, da že odlični činltelji na najvišjih me- Alphonse Daudet: CucugrsanskS župnik , (Konec.) »Sveti Križ! Jezus, sin Davidovi Joj, joj, joj! Ali je mogoče? Ali ni lagal veliki sveti Peter? Kaj nisem slišal petelina peti? Joj, gorje mil Kako bom šel jaz v raj, če ni tam mojih Cucugnancev?« »Poslušaj, ubogi oče Martin! Če se že hočeš na vsak način na lastne oči prepričati o vsem tem, pojdi po tej stezi, teci, če morešl Na levi boš našel velika vrata in tam boš lahko vse spoznal. Z Bogoml...« Angel je zaprl vrata. Hodil sem po dolgi stezi, ki je bila posuta z živo žerjavico. Opotekal sem se kakor pijan, na vsak korak sem se spodt^knil, da sem bil ▼ee moker. Z vsakega lasu mi je tekel pot in toliko da nisem umrl od žeje. Pa, pri moji veri, nog si vendar nisem ožgal, za kar gre hvala sandalom, katere mi je posodil blagi sveti Peter. Ko sem sem in tja napravil mnogo brez-uspeSnih korakov, opazim na levi vrata, ne vrata, temveč široko odprto žrelo, kakor odprtino velike peči. Oh, dragi moji, kaj sem zagledali Tu me nI nihče vprašal, kdo sem, tu niso imeli ne knjige ne registra! V gručah •o drveli notri skozi široko odprta vrata, bratje, kakor greste vi ob nedeljah v krčmo. Curkoma mi je lil znoj in vendar setn sc tr«Ml od mraza. Lasje »o se mi najcžili. Smr- delo je po paletini in po pečenem mesu, podobno kakor kadar v Cucugnanu kovač Eloy Žge kopito starega osla, da bi ga podkoval. Komaj sem dihal v tem smrdljivem, ognjenem ozračju in slišal sem grozno vpitje, tuljenje in preklinjanje. »No, ali greš notri ali ne?« me praša ro-gati zlodej in me sune s svojimi vilami. »Jaz? Ne grem notri, ker sem prijatelj božfi.« »Ti si prijatelj božji? Sto garjavih zlodjev, po kaj si pa prišel sem?« »Prišel sem — oh, nikar me ne kregaj, ker še komaj stojim pokonci. Prišel sem — od daleč sem prišel — da te ponižno vprašam — če morda nimate tukaj — slučajno koga iz — iz — iz Cucugnana?« »O, bes te lopi, nikar se nc pretvarjaj, kakor da ne veš, da je tukaj ves Cucugnan! Pojdi, sraka bedasta, poglej in takoj boš videl, kako mi ravnamo s tvojimi slavnimi Cucu-gnancil« In v strašnem ognjenem vrtincu sem videl dolgega Coq-Galina, vsi ste ga poznali, dragi bratje, Coq-Galina, ki se je tako čestokrat opijanil in tako čestokrat preganjal bolhe svoji Claironi. Videl sem Katarinco — ono malo pote-penko z vihajočim nosom — ki je sama spala na skednju. Saj jo pomnite, dragi moji! Pa pustimo to, saj sem tako že preveč rekel. Videl sem dolgoprstega Pascala, ki jc stiskal svoje olje iz oliv gospoda Julija, Videl sem paberkovalko Babelo, ki je med paberkovanjem po cele pesti pulila iz snopja, samo da bi si preje nabrala za snop. Videl sem mojstra Grapasija, ki je tako lepo z oljem mazal osi svojega vozička. In Dauphineo, ki je tako drago prodajala vodo iz svojega vodnjaka. Pa Tortillarda, ki jej kadar sem ga srečal s svetim zakramentom, šel mimo mene s kapo na glavi ln s pipo v ustih — ponosen kakor Artaban — kakor da je srečal psa. In Couleauja z njegovo Zeto, Jakobom, Petrom in Antonom ...« Poslušalci so bili ganjeni in bledi od strahu. Vsi so se tresli, gledajoč v široko odprtem peklu, ta svojega očeta, oni svojo mater, tretji babico, četrti sestro. »Gotovo mislite, dragi bratje,« jc zopet povzel dobri oče Martin, »da to ne more tako ostati. Meni so poverjene vaše duše in jaz hočem vas rešiti pred prepadom, proti kateremu vsi drvite. Takoj jutri bom začel z delom, katerega mi ne bo zmanjkalo. Zdaj poslušajte, kako bom lo napravil. Da se vse izvrši, kakor treba, morate se držati reda. Vse bo šlo lepo po vrsti, kakor na plesu v Jonquićresu. Jutri, v ponedeljek bom izpovedal starcc in starke. To ni nič. V torek deco. S tem bom kmalu gotov. V sredo fante in dekleta. To bo morda dalje trajalo. V četrtek možć. To bo hitro pri kraju. V petek žensk-' »vpt. Dejal bom: samo brez dolgih prioovcsti! V soboto mlinarja! Za njega samega ni cel dan nič preveč!... In če bomo gotovi do nedelje, bomo zelo zadovoljni. Vidite, otroci moji, ko je žito zrelo, ga moramo požetij ko je vino nalito, ga moramo piti. Imamo dovol] umazanega perila, ki ga moramo oprati in ti dobro oprati! Želim, da pride na vas milosi božja. Amenl« Rečeno, storjeno! Vsi so prišli v pralnico, Po tej znameniti nedelji se je širil vonj cucugnanskih čednosti deset milj naokoli. In dobri pastir oče Martin je vesel in radosten sanjal neke noči, da sc z vso evojc čredo, v bleščeči procesiji, med prižganimi svečami, v oblaku dišečega kadila in obdan od zbora otrok, kateri pojejo »Te Deum«, dviga po svetli poti proti nebeškemu kraljestvu ... To vam je zgodba o cucugnanskem župniku, taka, kakor mi je ukazal, da vam jo povem, oni veliki klatež iz Rumanille, ki )o j« zopet slišal od svojega drugega dobrega pri jatelja. (Iz francoščine: Joža Gregorič.) ^ ^ — ^ ^ Kai bo 25. marca ? Žrebanje stadionske loterije xs> Hitrost luči pojema t: Fizika beleži prav malo število povsod in vedno enakih, od č -a neodvisnih »stalnih številk«. Med nje je spadala tudi brzina luči. Nihče ni dvomil, da ima svetlobni žarek vedno eno in isto hitrost: naredi 300.000 km tekom 1 sekunde v popolnoma praznem prostranstvu. Nihče ni dvomil, da je bilo tako pred milijon leti in da bo tako tudi čez milijone let, če bo ugasnilo solnce in zmrznila zemlja. Zdaj pa nimamo več tc gotovosti. Angleški raziskovalec Guerry de Bray je namreč po dolgem primerjanju opazovanj od 1. 1875 do sedaj ugotovil, da je luč vedno bolj počasna! Njena brzina nazaduje siccr neznatno: samo za 200 km na 300.000 km poti od solnca do zemlje. A to vendar pomeni, da postane luč počasnejša za 400 km tekom vsakih 100 let ali za 4 kin letno. To pomeni, da bo 75 lisoč let pozneje hitrost luči enaka ničli. Potem nc bo več luč učinkovala in to bo konec življenja na zemlji. Razlogi tega pojava nam niso znani. Morebiti pa bo brzina luči zopet kdaj na-lastla? Tega ne vemo. Vsekakor je ovržena Einsteinova relativitetna teorija, ki tudi temelji na stalnosti hitrosti luči. Edina možna domneva obstoji v ugibanju o neenakomernosti svetovnega etra. Morebiti vleče solnce svoje sopotnike-planete v druge vesoljne predele, kjer ima luč novo, do zdaj nepoznano brzino? Vsekakor stoji znanost pred novim važnim vprašanjem z nedo-pjednimi posledicami. P. Silverstov. (Večernjaja Moskva.) Lep odvetniški honorar Menda največji honorar za zastopanje pred sodiščem je prejel vvashingtonski odvetnik Fr. Uogan. Pctrolejski magnat Edvard Dohcny mu je izplačal za zastopstvo okroglo vsotico en milijon dolarjev. Doheny je imel od države v najemu obsežna petrolejska polja v Kaliforniji, pa so državni organi posumili, da je mož pri sklepanju pogodbe prišel v navzkrižje z zakoni in da je podkupoval državne uradnike. Izcimila se jc dolgotrajna in zapletena pravda med Dohenyjem ter državnim erarjem. Hogan ga je tako dobro zagovarjal in najbrže tudi malo »mazal«, da jc bil samo del najemninske pogodbe razveljavljen, podkupovanja pa jc bil Dohcny popolnoma oproščen. Dosedaj jc bil znan samo cn slučaj tako visokega odvetniškega honorarja, ko jc senator Robert Ovvcn prejel 750.000 dolarjev za svoj zagovor. Lesene cvetlice Kot prav zanimiva redkost se pojavljajo lesene cvetlice na drevesih, ki rasto po pobočju ognjenika Fucgo na Ogn,cni zemlji. Majhen zajecialec, ki sc nahaja v ekskremem-tih ptičev, napada drevesa in povzroča izbokline na deblu ali na vejah; velikost zavisi od debeline debla oziroma veje, na kateri se za-jedalec pojavi. Cesto napade cela skupina eno drevo, na katerem sc v veliki množini pojavijo izbokline v obliki cvetov, ki so čisto pravilno izoblikovani ter dosežejo velikost od 2 do 15 cm v premeru; slični so klasičnemu Akanthusovemu listu. V izjemnih slučajih naraste njih premer celo na 60 cm, to pa le na starih drevesih, kojih deblo in koža že pričenjata trohneti. V prerezu ne kaže tak cvet prav nikake razlike med svojo substanco in lesovino drevesa. Kakšni so biološki in kemični procesi pri rasti teh cvetov, dosedaj še niso ugotovili. Številke in neskončnost Morda se je že komu kdaj za hip porodila želja predstavljati si ogromne dimenzije našega svetovja ali pa časa v številkah, ki bi mu dale o pojmih mase zemlje, prostornine vse vode na svetu, razdalje zvezd od zemlje, tisočletja, jasnejšo predstavo, kot pa jih morejo dati gornji skupnostni izrazi. In gotovo se mu je zdelo, da bi dobil števila s sto in sto številčnimi mesti, če bi hoitel izraziti te ogromne dimenzije z merskimi enotami, ki se jih poslužujemo v navadnem življenju. Pa v resnici ni tako hudo. Izračunajmo samo nekaj [ praktičnih primerov. ..... ........ 'Ч^ЧЈ* , ^^^^ . 'V" "^ј^ј^ 1 ' ...^L-ir.. 'V.'--•ve i , ■ ;; jtf'. • • r^m-i' ■ j .f j -V •'."' .' i1*' m ' ■■■ ' ■ • , . V • ' •* .••" • v<••1 ->Č'■ • * i,- .. *-i 1 • ±1 Msgr. dr. Seipel v Pragi. V sredini dr. Seipel, desno minister Krofta kot zastopnik Češkoslovaške republike, levo avstrijski poslanik Marek. 3 ničle, in za milimetre še 3, pa je rezuftait za svetlobno leto 19 številk, za razdaljo naše za 10 svetlobnih let oddaljene zvezde pa število z 20 številkami. Napravimo še en korak v neskončnost, pa ugotovimo, koliko milimetrov napravi svetloba, čije hitrost je 300 000 km na sekundo, v 10 milijardah let. Rezultat je »koro skromen: število z 29 mesti. Se en zgled! Kar kratka se nam bo zdela doba zadnjih 1927 let zgodovine, čc z majhnim računom doženemo, da od Kristusovega rojstva do danes ni preteklo več kot 60 milijard sekund. Od postanka naše zemlje pa do danes je komaj toliko sekund, da jih lahko zapišemo s 17 številkami. 1» ;U*HS l^UugufiUl. Američanka, ki na olimpijskih tekmah v St. Moritzu tekmuje v umetelnem drsanju. Masa naše zemlje, izražena v tonah po 1000 kg, nam da število z 22 mesti, od kojih prva Številka je 6. K temu 22 številčnemu številu je treba pridati le 3 ničle, pa imamo maso zemlje v kg; pridajmo še 6 ničel, kar nam da 31 številčno število, in to število nam že pove, koliko tehta naša zemlja v mil-igramih (tisočinkah grama). In vendar se da tako število hitro napisati in ni niti posebno nepregledno. Prav taik presenetljiv rezultat nam da rešitev naloge izračunati, koliko kapljic obsega morje. Za hip bi mislil računar, da jih je »neskončno«, pa jih je prcccj manj. Geografi so ugotovili, da je vsebina vse vode na svetu približno 1300 milijonov kubičnih kilometrov. Če računamo kapljico z enim kubičnim milimetrom. jih je v kubičnem metru ena milijarda. Nadaljnji račun nam pokaže, da nam vsa voda na svetu, izražena v kapljicah, da število 13, ki ima zadaj še 26 ničel. Ta številka nam »neskončno« število kapljic že kar plastično predoči. Ozrimo se še malo v svetovje in izračunajmo, koliko milimetrov je oddaljena naibližja zvezda stalnica od naše zemlje. Vzemimo zvezdo, čije svetloba rabi deset let, da pride do zemlje. Dan na zemlji šteje 86.400 sekund; svetloba, ki v eni sekundi napravi pot 300.000 km, bi v enem letu napravila 9460 milijard dolgo pot, kar napišemo s 13 številčnim številom. Da dobimo metre, pridamo še Hipermoderna stavbo. V Bsslu so zgradili »Goetheanum«, v katerem sto-luje anthropozofska občina. Stavba je iz betona tu ima gotovo jako originalen stil.; če je pa okuoea je drugo vprašanje. Svetilnik brez ognja Gotovo najoriginalncjši svetilnik na svete se nahaija na skupini Hebridskih o4okov se-vernozapadno Škotske. V zalivu Stornoway se nahaja pečina Armish Ročk, ki jo loči 150 m širok kanal od otoka Levvis. Na pečini jc visok svetilnik s svetilko, koje luč je videti več kilometrov naokrog. Kdor bi spleza! v ta svetilnik, bi zaman iskal skrivnostnega vira, ki daje močni svetilki luč, in šele natančnejša preiskava komplicirane aparature ogledal in prizem mu pojasni ta tehnični »čudež«. Na sosednem otoku se istotako nahaja svetilnik. Kakor hitro ta zasveti, daje preko posebnih leč svetlobo, ki jo svetilnik na Ar-mi«h Rocku ujame z velikim zrcalom in io s pomočjo prizem porazdeli tako, da se svetloba z enako jakostjo razprši na vse strani. Opisani prenos svetlobe ni samo originalen, ampak tudi skrajno ekonomičen, ker temu svetilniku ni treba nikake postrežbe, le od časa do časa ie treba osnažili leče ogledal in prizme. Tebe. Pridi malček, gugalnega konja imam za Moj bog, ako dela Tebi veselje, stara mamica. —■ Pojdite mi vendar z literaturo! TaRo odebelil sem se samo zato, ker sem vedno zaspal pri branju. Sil H. Rider Haggard: 62 Kleopatra, egiptovska kraljica. >V prekopu na meji obdelanega polja јхк! templjem Horemkhu — prav blizu je,< sem ji odgovoril, j Alco nas kdo vidi, porečemo, da smo romarji, ki smo zgrešili pot med grobovi. Zavoljo tega se dobro zavij, Ivleopatra, in dobro pazi, da ne pokažeš nobenega tisi ili draguljev, ki jih imaš pri sebi.< Zavila se je, kakor sem ji svetoval, in ji pomagal na osla, ki se je nahajal v bližnji ograji. Počasi smo sbopali po planjavi, dokler nismo dospeli do kraja, kjer je stalo znamenje boga Horemkhu' v obliki orjaške Sfinge (ki ji Grki pravijo Harmakis)', ven-čane s kraljevo krono Egipla, in veličastveno zrla po deželi upirajoč oči proti vzhodu. Kmalu je prva puščica vzhajajočega solnca vzdrhtela j>o sivkastem zraku in padla na svelomirobne ustnice boga Horemkhu, in zora je pozdravila boga ranega dne. Svetloba jc vedno bolj naraščala in posijala na blesteče pobočje dvajsetih piramid in počivala kakor obljuba, življenja smrti na deset lisoč grobnicah. Razlivala se jc kakor, zlata po vodenj po pesku v puščavi — prodrla jo nočno nebo in padla v svitlih žarkih ua zelena polja in čopasto vrhove palm. Iz postelje na obzorju je vslal kraljevski Re v vsem velikolepju in bil ie dan. Stopala sva mimo templja iz granita in alabastra, ki je bil sezidan pred slavnim Khufu na časi veličastja boga Horemkhu. po pobočju nizdol in dospela do brega prekopa. Tam sva pila, in ta umazana voda je nama bolj dišala kakor vsa najboljša aleksandrljska vina. Oprala sva tudi prah mumij in nesnago z rok in čela in se dodobra očistila. Ko si je Ivleopatra umi- 1 To je TTor na obzorju, in znači moč svetlobe in dobrega. | ki premaga moč teme in hudega, vlelešeno v svojem sovražniku Tifonu. vala vrat in se sklanjala nad vodo, ji je izza nedrija zdrknil eden najlepših smaragdov in padel v prekop; samo slučajno se mi je po dolgem iskanju posrečilo, da sem ga našel v blalu. Nato sem zopel pomagal Kleopatri na osla in sva počasi — jaz sem bil namreč silno utrujen, slopala nazaj proti bregu Sihorja, kjer se jc nahajala naša ladja. Ko sva dospela do nje in nisva ves čas videla drugega kot nekoliko kmetov, ki so šli na polje, sem izpustil osla v isto ograjo, kjer sem ga bil dobil; podala sva se na ladjo, kjer p«i so mornarji še spali. Zbudila sva jih in jim velela razviti vsa jadra; glede evnuha sva jim povedala, da sva ga pustila zadaj, kjer bo še nekaj časa ostal. Ko sva bila poskrila dragulje in zlati nakit, ki sva ga prinesla seboj, smo Odjadrali. Vožnja nazaj v Aleksandrijo je trajalu dobre štiri dni, ker smo imeli izvečine nam nasproten veter. Srečni so bili li dnevi. Izpočetka je bila Kleopaira resda nekam tiha in zamišljena; močno jo je težilo, kar je bila videla in doživela v osrčju piramide. Kmalu pa se je njen kraljevski duh zbudil iz zamiš-ljenosti in otresel vso težo s prsi, in postala je zopet kakoršna je vedno bila — sedaj vesela, sedaj učena, sedaj ljubeča, sedaj hladna, sedaj kraljevska, sedaj zopet docela preprosta — venomer se izpreminjajoč kakor vetrovi neba in kakor nebo globoka, krasna, nedoumljiva! V tistih šlirili srečnih nočeh, ki so bile poslednje srečne ure, ki mi jih je bilo usojeno doživeti v svojem živl jenju, sva noč za nočjo sedela z roko v roki na krovu, poslušala vode, ki so pljuskale ob ladji in opazovala rahlo mesečino, ki se je razlivala po Nilu. Tako sva sedela in govorila o ljubezni, o najini poroki in o vsem. kar sva nameravala storiti. Snoval sem tudi načrte za vojno in obrambo proti Rimljanom, saj bi jih sedaj, ko sva imela dovolj sredstev, lahko izvršila. In Kleopaira jih ie odobravala in je prijazno rekla, da je tudi njej dobro vse, kar se je meni prav videlo. Oj tiste noči na Nilu! Še sedaj se ne morem otresti spomina nanje! Še vedno vidim v sanjah žarke mesečine, ki drhtijo po zraku, in slišim Kleopatrine šepetajoče besede ljubezni, ki so se pomešavale s šumenjem voda. Mrtve so tiste drage noči, mrtev je meseu, ki jih je razsvitljeval! Vode, ki зо naju zibale v svojem naročju, so se izgubile v divje slano morje, in kjer sva se midva poljubovala in objemala, se bodo poljubovali in objemali še nerojeni! Kako krasno bodočnost so obetale, a bilo je v resnici usojeno, da zvenejo, propadejo in zgnijejo, kakor cvet brez sadu! In kako strašen je bil konec tistih sanj! Vso stvari se namreč končajo v temi in pepelu in oni, ki sejejo v neumnosti, bodo želi v žalosti. Oj, tiste noči na Nilu! Naposled sva bila zopet med zoprnim zidovjem prekrasne kraljeve palače in sanj je bilo konec! >Kje pa si bil s Kleopatro, Harmakis?< me je vprašala Karmion, ko sem jo baš na dan vrnitve slučajno srečal. >Ali si šel kako novo izdajstvo izvršit ali pa je bilo samo ljubavno potovanje?« »S Kleopatro sem šel po tajnih državnih poslih,« som ji resnobno odgovoril. »Tako! Kdor hodi po skrivnih potih, hodi po slabih potih; samo zločeste ptice letajo ponoči. Da ne bi bil tako moder, bi ti skoraj ne kazalo javno pokazati svoj obraz v Egiptu, Harmakis.« Slišal sem zbadljive besede in meni je zavrela strast; zasmehovanja te ženske nisem mogel prenašati. >Ali ne moreš nikdar ziniti besede, ki ne bi imela žela?« sem jo vprašal. »Vedi torej, da me je pot peljala nekam, kamor se ti nisi upala, da bi namreč dobil sredstev, da bi obvaroval Egipt j>red grabežljivim Antonijem.« »Tako,« je odgovorila in se hilro ozrla kvišku. -•Ti bedak! Bolje bi bil storil, da bi si bil prihranil ta trud, kajti Antonij se bo vzlic temu polastil Egipta. Kakšno moč pa imaš danes v Egipiu?< И1ЕШЕ a s. r 2 џ _ C f i E r; сл > s* = - = g N D T S g I B S -S 3 o > i _ 5 (A tž S ~ ~ iS K < 03 (x* a I x- O n a* os =. 0: iT. I P g* 4 Ф u S » (ђ 2 c B C £ х. o f t 2 r» i s ■ •r B j> tj; и _ u — -i £ x ^ 4 < B B C a » N S t — 2- > 5 P«, a -t к -i M F*?* £1115911 gospodarstvo Kar. posl. Vlad. Pušenjak: Novi davčni zakon . (Dalje.) ^c Razni dvomi in pomisleki. Ker je treba v velikem delu naše države šele uvesti kataster in ker predstavlja kataster-ski čisti donos za dotične kraje nek novum, neko posebnost, neko neznano številko, katera bo me-rodajna pri predpisu zemljiškega davka, se nt v zakonu določila davčna stopnja, temveč se prepušča določitev finančnemu zakonu. Počakati se hoče na delo komisij, katere bodo ugotavljale donos zemljišč. Domneva se, da bo zna-Sala davčna stopnja 10, ali k večjemu 12% kat. čieteo-a donosa. Koliko bo znašal katasterski cisti donos? Zastopnik vlade je v davčnem odboru navedel, da bo znašal isti povprečno za 1 ha v Črni gori 20 Din, v Dalmaciji 40 Din, v južni Srbiji, Bosni in Hercegovini 150 Din, v Sloveniji 161 Din, na Hrvaškem in v Slavoniji 175 Din, v Severni Srbiji 180 Din, v Vojvodini 660 Din. Da ne bo nesporazuma, treba povda-riti, da veljajo te številke povprečno, da bo v vsaki pokrajini mnogo parcel, za katere bo znašal katasterski čisti donos mnogo več ko navedene številke, a tudi mnogo parcel, za katere bo znašal katasterski čisti donos mnogo manj. Radi tega se ne pride do pravega rezultata, ako se vzame n pr. v Sloveniji število ha zemljišča in prosto množi z 161, ker sc ne ve, za kolik del zemljišč v Sloveniji se bo določil katasterski čisti donos manj ko 161 Din, v mnogih slučajih gotovo manj ko 100 Din, kakor tudi, ker se ne ve, za kolik del zemljišč v Sloveniji se bo določil višji čisti donos ko 161 Din, v mnogih slučajih gotovo več ko 200 Din. Ne sme se pozabiti, da se vsaka vrsta kulture (njive, vrti in sado-nosniki, vinogradi, travniki, pašniki in planine, šume, trstike, močvirja, ribniki in jezera) deli v S bonitetnih razredov. Katasterski čisti donos bo različen za posamezne bonitetne razrede. Vse je odvisno od dela komisij, katere bodo izvršile popis in klasiranje zemljišč. Potrebno je, da ostane dosedanja razdelitev v bonitetne razrede in da se ssmo ugotovi koeficijent, s katerim se bo pomnožil sedanji katasterski čisti donos Ako bodo komisije tako postopale in imele pred očmi, da naj znaša katasterski čisti donos za 1 ha srednje dobrega zemljišča v Sloveniji 161 Din, bo pri posestvih do 20 ha zemljiški davek gotovo nižji ko sedaj. Nasprotniki se pozivajo na davčne stopnje na češkem. Z oztrom na diametralno razliko giede gospodarskih razmer na Češkem in pri nas, ne morejo pri nas priti v poštev češkoslovaške davčne stopnje. (Dalje sledi.) SEJMSKA IN TRŽNA POROČILA. Živrnjski sejem v Ljubljani dne 15. t. ni. Do- "0 Din (1926 1,586.000 Din), narasli so pa dolžniki od 9.450.000 na 10.056.000 Din. Posojila na zadolžnlce (»o se zmanjšala od 444.000 nn 380.000 Din. Bruto donos se je zmanjšal od 633.000 na 590.000 Dm, ker je zavod pustil neizpremenjeno obrestno mero za dolžnike, za vloge na dajal večje obresti. Upravni stroški so se znižali od 133.000 na 106.000 Din. Cisti dobiček znaša 143.000 Din napram 150.000 Din za 1926: dividenda je neizpremenjena: 8%. — Koncem leta 1927. je banka kupila križevsko opekarno pri Ljutomeru, s čimur je dana naložba kapitala. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE Z dne 8. febr. (vse v milijonih Din, v oklepajih razlika uapram izkazu 7, dne 31. jan.). Aktiva: 421.8 (—0.8), posojila 1608.2 (—5.0), saldo raznih računov 879.2 (—17.6); pasiva: rez. fond 10.5 (+0.2), bankovci v obtoku 5478.6 (4-22), drž. terjatve 246.1 (—220), razne obvez. 1099.6 (—98.6); ostale postavke neizpremenjene. • • • Državne linance v oktobru 1927. V mesecu oktobru lani so znašali drž. dohodki 1076.2, izdatki pa 924.1 milijona Din (v oktobru 1926 dohodki 1049.9, izdatki pa 924 milijonov Din). Skupno so od 1. aprila do 81. oktobra lani znašali drl dohodki 5925.2 milijona (proračun 6695.2, 1920 6227.2 milijona Din; proračun zn 1936 7291), izdatki 5570.2 (proračun 6695.2; ШВ вгогабцп 72P4 mili- jonov Din). Tovarna za aeroplanskc motorje. Trg. ministrstvo je odobrilo osnovanje d. d. »Industrija aero-planskih motorac, ki bo zgredila veliko tvornico pri Rakovici. Mod utemeljitelji so poleg raznih domačinov tudi Francozi. »Frankfurter Zeitung« o našem posojilu. — >Frankfurter Zeitung: г dne 13. t. m. prinaša članek dr. J. ilansa o uoveni inozemskem kapitalu na llalkanu in o novem jugoslovanskem velikem posojilu. Finančno transakcijo dr. Markoviča smatra po pravici za največjo, kar se jih je izvršilo na Balkanu. Jugoslavija se ima za ta uspeh brezdvoinno zahvaliti rigorozni drž. finančni politiki. Knr se tičo državnofinančne učvrstitve, je Jugoslavija prva na Balkanu. V zvezi s tem obravnava tudi grško posojilo 7.5 milijona funtov pod avspicij ml Društva narodov. Zanimiv je veliki interes СИуја v Londonu za Ва1кдп, ker kontinentalna Evropa ne dobi dosti denarja v Londonu. Carinske oiajšave za Ljubljanski velesejem 1928. Carinski svet je na svoji seji dno 24. januarja izdal sledeč odlok, ki ga je finančni minister odobril: 1. Da se pri začasnem uvozu predmetov, namenjenih za Ljubljanski velesejem, ki se vrši od 2. dn 11. junija 1928 ne plačuje predpisana uvozna carina, ampak da se ista zavaruje z garantnim pismom kake banke, ki je upravičena za trgovanje i devizami in valutami, po predhodnem protokol i r.a-nju pri gen. inšpektoratu min. financ, 2. D.a so pri izvozu v roku od 6 mesecev računajoč od dne izvršene uvozne ekspedicije, brez ]>osebiKga odo-brenja direkcije, vrne položeno garantno pismo. 3. Da se izvoz vrši po obstoječih predpisih za prevoz brez osiguranja valute, ako je izvršena pogojna ekspedicija. 4. Prostor na velesejmu se smatra za čas velesejma ter 8 dni pred in po velesejmu za carinsko skladišče. Vsled tega odp-de vsako plačevanje dnevnic v času od 8.—12. in od S.—6. 5. Da carinarnica smatra vse pošiljke za nujne 6. Stroji, prodani na Ljubljanskem velesejmu, zamorejo biti oproščeni od plačila uvoznih carinskih daiatev v toliko, v kolikor za to obstoji zakonska možnost, 6 šele po predložitvi potrebnih potrdil. 7. Da odpade tudi pPčilo 4% davka na blago, ki je prodano osebam, ki so plačale davke za poslednje trornosečje. Potrebno pa je za lo potrdilo velesejma, trgovske zbornice in davkarije. Dalje so dovoljene tudi velike olajšave v načinu carinjenja razstavnega blaga. Insulvema dunajske vinarske tvrdke. Že 70 let obstoječa vinska trgovina Bcsehnn in sinovi je zaprosila za poravnavo. Aktiva znašajo 1.3, pasiva 1.5 milijona šilingov in nudi kvoto 35%. Kartel avstrijskih jeklarskih livaren. Kakor poročajo z Dunaja, so velike avstrijske jekloHvarnu sklenile kartel za kondicije, kvote in cene. V kar-telu so med drugimi livarno: Schoeller-Beckm^nn, Feinstahlwerke Traisen, Haminenverko St. Polten in livarna v Tattendorfu. Valorizacija carin na Poljskem. V Varšavi je izšel dekret, s Icate.rim se carine na Poljskem valorizirajo za 72%; pri luksuznem bl.agu in podobnih vrstah se carine zvišajo za 72%, v skupini najpotrebnejšega blaga s*mo za 30% in se tozadevne, uvozne prepovedi ukinejo. V zadnji skupini je blago, kjer so carine ne zvišajo in odpravijo vse uvozne omejitve. Ruski izvoz lesa. V lelu 1913. je znašal izvoz lesa 11.6% celokupnega Izvoza (165 od 1421 milijonov rubljev). V letu 19?1 —1922 je naraslel na 20.8, potem je znašal 25.1%. 17.3, 12.2%, 1925—19^6 samo 8.6% in 1926—1927 zopet 10.4% (80 milijonov zlatih rubljev, od celokupnega izvoza 771 milijonov). Uorsrn Dne 15. februarja 1928. Bclgrajska in novosadska borza radi pravoslavnega praznika nista poslovalL DENAR Današnji devizni promet je bil znaten: Kurzl za Berlin, Dunaj, Prago ln Trst so ostali neizpre-menjeni, dočim je Narodna banka zvPala kurze za Curih, London, Newyork in Pariz. Privatno blago je bilo samo v devizi Trsi. Poleg v tnbeli navedenih kurzov je bila Budimpešta zaključena po 695 (993.50-996.50), Bruselj blago jc bil 793 napram 792.85 včeraj. Devizni lučaji na liabllanstii borzi dne IS. febr. 1928 povpraš. poti. srednji sr. 14 II Amsterdam — 22.9: r Berlin ЈЗбђ.б'1— 1359.50 13 8.<)0 | 1358.00 Curih 1093.80-10гб.80 1095.30 1095.00 Dunaj 8f 10.25 - 3. .-5 si 1.75 80l. 5 London 27'.23— 278.03 • 7 7 63 277'5i Newyork 56.82— 57.02 5j.V)2 56--.0 Pariz — 22386 — —. Praga I6a.40— 169.20 I64.S0 168.80 Trst 30-50- 302.50 3. 1.50 301-50 Zagreb. Amsterdam 22.89—22.95, Berlin 1350.50 —1359.50, Budimpe šta 993.86—990.86, Curih 1093.80 —1096.80, Dunaj 800.25—803.25, London 277.23— 278.00, Newyork 56.82—57.02, Praga 168.40—169.20, Trsi 300.65—302.65. Curih. Belgrad 9.135, Berlin 124.01, Budimpešta 90.85, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.20. London 25.345, Ne\vyork 520, Pariz 20.44, Praga 15.40, Trst 27.54, Sofija 3.75, Varšava 58.30, Madrid 88.50. Trst. Belgrad 33.14 —33.16, Curih 862.75— 3C4.50, London 92.03—92.05, Newyork 18.86—18.87, Pariz 74.15—74.20. Dunaj. Devize: Belgrad 12.4740, Kodanj 190 10 London 34.61, Milan 37.615, Newyork 710, Pariz 27.91, Varšava 79.62. Valute: dolarji 707.75, angleški funt 34.58, francoski frank 28.12, lira 37.59, dinar 12.415. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani se je kurz den. za Kred. zavod zvišal od 160 na 105. Kranj. ind. den. 340. V Zagrebu so državni papirji pri skoro neizpremenjenih kurzih tendirali čvrsteje. Ljubljana. Celjska 164 den.. Ljublj. kreditna 135 den., Praštediona 875 den., Kred. zavod 166 d., Strojne 70 bl„ Vevče 135 den., Kranj. ind. 3-10 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., Sešir 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 89, ngrari 55, vojna odškodnina 430, febr. 436, marec 438, dec. 462 -405, Hrv. esk. 52, Hipo 65, Jugo 96.25, Praštediona 875—880, Ljublj. kreditna 185, Sečeran.a 545—560, Drava 550—575, Slavonija 11.25—11.50, Trbovlje 532.50—MO, Vevče 185. Trst. Adria 204, Aesicurazioni Generali 6565, Cosulich 176, Riunione adrintica 2890, Tripcovicli 260, Split cement 278, Trž. Lloyd 075, Dalmatia 117, Oceania 93. Dunaj. Podon.-savsku-jadr. 86.65, 2ivno 111.75, tov. esk, 6.20, Jugo 11 SO, АЦјЉс 41.25, Greinitz S, Leykaui 10.83, Trbovlje 67.50, RnSe 36.26, Gutmann 29, Mundus 175, Slavonija 1.82. Praga. Devize: Lira 178.75, Belgrad 59.30, Pariz 132.60, London 164.40, Newyork 88.745. Dinar: Newyork 175.65, Berlin 7.36, London 277.25. BLAGO. Ljubljana. Les: Morali fko vag. nakl. post. 2 vag. po 420; zaklj. 2 vag. Tendenca mirna. Dež. pridelki (vso samo ponudbe, slov. post, plač. 30 dni, dob prompt): Pšenica 78—79 kg 2% baška 385- 387.50, slav. 875—377.50, moka 0 g vag. bi., fko Ljubljana, plač. po prejemu 525—530, koruza baška nav. vozn. febr. 287.50, marec 292 50, april 297.50, maj 302.50, čiukvantin 297.50; zaklj. 1 vag. Tendenca čvrsta. Budimpešta (terminska borza), 15. febr. Tendenca omahujoča. Pšenica marec 31.60, 31.52, zaklj. 31.52-31.54, maj 32.22, 32.32, zaklj. 32.24—32.20, okt. 29.82, 29.96, zaklj. 29.8fr-29.88, ril mame 90.98, 30.48, zaklj. 80.42—30.44, maj 30.86, 30.24, zaklj. 30.23-30.24, okt. 24.70, koruza maj 26.00, 26.58, zaključek 26.58—26.60, julij 20.94. Chitago (začetni tečaji), .15. febr. PSenlca marec 130.50, maj 130.87, julij 127.62; tendenca oelabe-la, koruza marec (M, maj 97.12, julij 98.50, tendenca mirna ob vzdržanih kurzih. Sveže namočeno polenovko, kakor tudi tedensko dvakrat domače žgano kavo ▼seh vrst po najnižji ceni Vam nudi Fran Bergant, trgovina z mešanim blagom, St. Jakoba trg 6, Ljubljana. Naročila na namočeno polenovko se sprejemajo: Poskusite, da sc prepričate! ž&k Juha m srce шжтштштшштшшж P. Viljem Schmidt, na'večji ethnoloe našese časa Te dni praznuje 60 letnico svojega rojstva p Viljem S c h m i d t. To je dogodek, ki ga slavi publicistika vsega kulturnega sveta. Kajti menih p. Viljem Schmidt je prvak med ethnologi moderne Evrope in njegova dela pomenijo važno razdobje v ethnoloski znanosti. P. Schmidt je rojen 1868. leta v Vestfaliji in je že s 15. letom starosti vstopil v red nemške misijonske družbe »Božje besede*. Šolal se je v redovni šoli v Steylu na Nizozemskem in v St. Gabrijelu pri Modlingu, kjer je bil 1. 1890 posvečen v mašnika. Steylski patri so znani tako po svoji nabožnosti kakor po veliki znanstveni izobrazbi. Spoznavši talent p. Schmldta, so ga poslali na berlinsko univerzo, kjer se je posvetil jezikoznanstvu. Proučeval je zlasti jezike Oceanije in Avstralije ter o njih priobčil veliko del, v katerih dokazuje enovitost jezikov med Zadnjo Indijo in Avstralijo ter jih vklepa v avstriško jezikovno skupino. Za ta dela je dobil francosko Volneyevo darilo in je vsa svoja tozadevna raziskovanja sklenil v velikem delu >Sprachfamiiien und Sprachenkreise der Erde« (1926). P. Schm>dt, ki je univerzalen genij, se je naio lotil raziskovanja primitivnih kultur, zlasti takozvanih pwpmejskih (priflikovskih) narodov. Bavil se je »ajprej z njihovimi religioznimi pojmi in na podlagi pozitivnih ugotovitev podrl inateralistične podmene, И so tozadevno v eth-nologiji vladali ter med napolinteligenco še danes vladajo. V tem oziru je njegovo mojstrsko delo »Izvor Meje o Bogu«, ki je izšlo v nemškem in francoskem jeziku že 1. 1908 in 1911. Avtor pa to delo pravkar razširja in misli izdati v 4 zvezkih. Potem je Schmidt vključil v polje svojih raziskovanj sociologijo in vse kulturne pojave sploh ter postal središče takozvane kulturno-historične šole, ki se zanima v prvi vrsti za kulturna cbkrožja v zgodovini človeštva in njihovo medsebojno izvorno zvezo. Ustanovil je največjo ethnološko revijo sedanjosti »Anthropos* (1906), vse svoje dosedanje rezultate na tem polju zbral v velike mdelu »Volker und Kulturen« (1925). Vzgojil jc že celo vrsto prvovrstnih eth-nologov, med njimi duhovnike: p. Koppersa, privatnega docenta dunajske univerze in sedanjega urednika »Anthroposa«, p. Gusinde, ki je napravil že štiri ekspedicije v Ognjeno zemljo in p. Schebesta, ki je raziskoval narode na ma-laškem polotoku. Preko del Schmidta in njegovih učencev ne more danes noben zgodovinar, sociolog, raziskovalec ver in kultur. L. 1903 jc Schmidt bil imenovan za dopisujočega člana Akademije znanosti na Dunaju, nekaj let potem pa je bil imenovan za univerzitetnega profesorja istetam. Danes je pozvan od papeža Pija XI. v Rim za ravnatelja lani ustanovljenega Museo Pontificio Missionario etnologico. P. Schmidt je tudi duša mednarodnih etimoloških kongresov, katerim je on generalni tajnik. P. Schmidt je poleg družili slovečih znanstvenih imen naše dobe sijajen dokaz, kako je prava znanost združljiva z globoko vernostjo in kršč. svetovnim nazorom. Kajti p. Schmidt ni samo sijajen znanstvenik, ampak tudi dober duhovnik, dušni ppstir (med vojno je bil kurat), pridigar in apologetik ter predavatelj, ki zna ■ vneti poslušalce za krščanski idealizem in življenje. Časopis za zgodovino In narodopisje. Izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. Urejuje prof. Fr. Kovačič. ХХ1П. letnik, 1928, snopič 1-2 — Taluj je usoda vseh sličnih naših ustanov, »časopisov«, društev in revij: z občudovanja vredno požrtvovalnostjo nekaternikov se vzdržujejo leto za letom, životarijo in delujejo, četudi bolj na tihem in Ц majhnim krogom članstva, pa zato tem bolj idealna in požrtvovalno. Prav ista usoda stalno spremlja naše mariborsko Zgodovinsko društvo, edino re« znanstveno delujočo institucijo v slovenskem Mart boru ln ujegovo revijo ČZN, edino v Mariboru IiKjajočo revijo. Deluje društvo, tudi »Časopisa« iz. ideta vsako leto po dva snopiča, vse po požrtvovalnosti in podpori nekaternikov, ki imajo za stvaif razumevanje. — Prvi snopič ČZN, ki je pravkar izšel, obsega 100 strani. Prinaša sledeče razprave: dr. P. Strmšek: ^Dramatično društvo v Mariboru«, prispevek k naši politični in kulturni zgodovini v dobi od 1909—1919; Fr. Baš: »Kobanski hram« (z 2 listoma slik v prilogi, bolj suhoparno narodopisna razprava o tipu kobanske hiše (Kobance naziva prebivalce Golice, Remšnika in Kozjaka, severno od Drave); Josip Mravljak: sMulat, nekaj iz zgodovine tega zgodovinsko važnega trga v Dravski dolini; J. Glaser: >Anton Lah in njegovi ,Družba slovenskega branja v LembahiV, zanimiv prispevek k starejši slovenski literarni zgodovini. Mnogo zgodovinsko zanimivega prinašajo tudi »Iz-vestja«. Med »slovstvom« je ocenjenih osem strokovno znanstvenih del. — Ob koncu je dodan glas-nik Zgod. in Muzejskega društva v Mariboru ter Muz. društva v Ptuju. ■— Letna udnina »Zgod. društva« in obenem naročnina za :> Časopis« znaša 40 Din. Podpirajmo naše znanstvene ustanove in požrtvovalne delavce, ki delajo v njih! —a. Romanje na Velehrad, v Prago iu Staro B«le-slaro. ACM, 1928. Ponatis iz lista »Kraljestvo bož. je«. Cena 10 Din. Knjiga, okrašena z mnogimi slikami, pojasnjuje na živahen in naraven način pomen in potek lanskega romanja. Posebno živo se javlja v tem zanimivem potopisu nenavadna moi in versko-kulturna plodovitost ciril-metodijske ide-je. Narodna je in slovansko-vzajemna, a pri tem glo boko katoliška in do^ovo-obnovitvenal Jtiies i oiiie, knjega stoletnico pravkar obhajamo. Rojen je bil 1. 1828. Glasba Romunski pevski zbor *Kanlarca-Romanieio, ki koncertira v Ljubljani v ponedeljek, dne 20. t. ni ob 20 v Unionski dvorani je ustanovil leta 1919 Marcel Botezs profesor glasbe in generalni inšpektor glasbenih šol na Romunskem. Zbor si je nadel nalogo, da goji romunsko in umetno pesem sploh, ter šteje danes nad 200 članov, od katerih jih jo 100 na potovanju v Franciji, kateri pridejo tudi v Ljubljano. Tekom devetletnega svojega delovanja je zbor naštudiral nad 170 del, med njimi več orkestralnih del. Zbor je napravil že tudi več koncertnih turnej, pel je v Belgradu, v Atenah, na Ceškoelov» škem in Italiji. Te dni poje v Ljubljani in Zagrebu Vse kritike se o njem jako laskavo izražajo, v Romuniji sami pa je na glasu kot najodličnejši romunski pevski zbor. Zbor nastopa v romunskih narodnih nošali. 1'redprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Oh sedanji vladni krisi. Dr. Korošec, načelnik lucoslov. kluba, otikrosten od faierikarje*