Poročilo SKUPNE KOMISIJE PODPISNIC DRUŽBENEGA DOGOVORA O TEMELJIH KADROVSKE POLITIKE NA OBMOČJU LJUBLJANSKIH OBČIN ZA OBČINO LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA LETO 1979 Skupna komisija podpisnic družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike na območju ljubljan-skih občin je na osnovi vprašalnika, ki je bil posredo-van organLzacijam združenega dela in drugim skupno-stim, pripravila poročilo za delegatsko skupščino, opi-rajoč se tudi na določila.zakona o združenem delu, zakona o delovnih razmerjih ter ob upoštevanju dolo-čil iz osnutka novega družbenega dogovora. Od 233 organizacij je v poročilu žajetih 162 organi-zacij ,(70 °/o) z 22.571 zaposlenimi ddlavci. V letu 1978 je po razpravi o spremembah in dopol-nitvah dražbenega dogovora o uresničevanju kadrov-ske ipolitike v SR Slveniji sledila javna razprava o osnuiku družbenega dogovora o oblikovanju in izva-janju ikadrov^ke ipolitike na območju Ijubljanskih ob-čin. Osnutek novega družbenega dogovora je konkreti-zacija družbenaga dogovora za SRS in vsebuje dolo-čila in težnje po enotnem reševanju družbeno dogo-vorjene kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. Javna razprava, ki je bila zelo široko zasnova- .na, je podprla določila v osnutiku družbenega dogo-vora. Vse pripombe in stališča iz javne razkrave so bila posredovana predlagateljem. O osnutku družbe-naga dogovora je bilo tudi razpravljano na sestanku z vodji kadrovSkih služb v občini. KADROVSKE SLUŽBE V večjih organizacijah združenega dela so kadrov-ske službe organizirane tako, da opravljajo tudi na-loge in opravila na področju kadrovske dejavnosti za vse TOZD v njihovi sestavi. Takšnih služb je 22 in opravljajo naloge za 77 TOZD v svoji sestavi s 87 zapo-slanimi delavci v službi. 24 OZD oz. TOZD ima organi-zirano kadrovsko službo samo za svojo organizaeijo z 90 zaposlenimi delavci v službi. Od skupno 177 delav-cev, izaposlenih v kadrovslki službi v zgoraj navedenih. organizacijah ima visoko izobrazbo oz. z delom pri-dobljene sposobnosti 32 delavcev in s srednjo, poklic-no ali nižjo izobrazbo oz. z delom pvridobljene sposob-nosti 105 delavcev. V 34 organizacijah ni organizirainih ikadrovsfkih služb zaradi ipremajhnega števiila zaposlenih delavcev — mednje sodijo tudi osnavne šale in vzgojnovarstve-ni zavodi. Za te opganizacije vodijo opravfla ikadrovske dejavnosti organizacije s sedežem v drugi občini ali pa individualni poslovodni organ oz. tajnice. Podatki o organiziranosti kadrovskih služb niso primerljivi s podatkom iz poročila, iki je bilo priprav-Ijeno za leto 1977, to pa predvsem zaradi statusnih sprememb v letu 1978 v pasameznih organizacijah in zaradi napopolnega zajetja podatikov. - KadrovSke islužbe sodelujejo pri pripravi predlo-gov za posamezne ikadrovsike rešitve z družbenapolitič-nimi organizacijami in s samoupravni-mi organi oz. njifaovimi ikomisijami. Pri obravnavi predlogov raz-pisinih komisij za imenovanje oz. izvolitev individual-nih in kolegijskih poslovodnih organov ter delavcev S posebnimi pooblastili in odgovornostmi je sodelova-¦nje .s KO za ikadrovska vprašanja pri QK SZDL tudi prdk delegatov družbenopolitične ^kupnosti v razpis-nih komisijaih. Majhno števHo onganizacij meni, ida jeto. sodelavanje pomanjkljivo. POSAMEZNA DOLOCILA V SAMOUPRAVNIH AKTIH ORGANIZACIJ 'V onganizacijah, tejer se onganiziratia kadrovska služba, le-ta priipravlja oz. sodeluje pri pripravi samo-uipravnih aktov za organe samoupravljanja oz. sode- luje pri pripravi samoupravnih aktov za organe samo upravljanja z ustreznimi ikomisijami. V kolikor ima kadrovska služba tudi pravno službo, le-ta pripravlja vse samoupravne akte za ongane samoupravljanja. Po podatkih, ki so bili posredovani za sestavo po ročila, se lahko ugotovi, da imajo vse organizacije, razen 5 organizacij v samoupravnih aktih opredeljena določila o sestavi in delu razpi9nih komisij. Zaikon o združenem delu in zakon o delovnih raz-merjih pa tudi določata, da morajo biti v samauprav-nih aktih opredeljena dela in naloge delavcev s poseb-nimi pooblastili in odgovornostmi. Le 9 organizacij je odgovorilo, da teh določil nimajo qpredeljenih v samo upravnih aktih. Med najpogostejša dela in naloge, ki jih opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in odgo-vornostmi, spadajo individualni posJovodni organi, ko-legijsiki poslovodni organi, pomočniki individualaih poslavodnih organov ter računovodska in finančna dela. Poleg teh so še opredeljena dela vodje tehnične-ga sektorja, komercialnega, nabavnega, prodajnega, razvojnega, kontrole kakovosti, kadrovško-splošnaga sektorja, vodje služb AOP in vodžlni projdktanti. ilz podatikov se labko ugotpvi, da v velilkem številu delovnih organizacij delo disciplinsikih komisij poteka v redu. V ¦večjih delovnih organizacijah je zagotovlje-no sodelovanje ikadrovskih služb pri njihovem delu, posebno še v tistih, Iki imajo organizirano pravno službo. V Skladu z zakonom o združenam delu je zbor zdruežnega dela Skupščine občine Ljubljananšišlka imenoval 97 aunanjih članov disciplinsikih komisij, ki so ,pa včasih zaradi svoje neudeležbe vzrok, da >se disciplinski postopek zavleče ali pa zastara. Zaradi istega razloga se discipliniski postopdk ne more kon-čati ali pa zastara v tistih organizacijah, ki imajo terensiko delo in so notranji člani disciplinskih komisij odsotni oziroma so odsotni delavci, o (katerih se vodi disciplinšiki postopek. Nekateri zunanji člani disoiplin' skih ikomisij so že odšli iz delovnih organizacij v db-čini, mekateri pa so preiveč obreonenjeni z delom (so člani disciplinskih komisij Ikar v več delovnih organi-zaci.jah), zato bo potrebno evidentirati nove kandidate in jih predlagati zboru zdraženega dela, da jiih ime-nuje. Disci^linske komisije se sestajajo ,po potrebi, le v eni organizaciji enkrat imesečno. Obravnavajo lažje kršitve discipline oziroma delovnih obveznosti in ne-opravičenaga izostajainja z dela. Izstopa pa podatek delovne organizacije, katere disciplinska 'komisija je v letu 1978 reševala 74 primerov. ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V onganizacijah, ki so posredovale podatke, je za-poslenih 589 invalidov — od tega števila je samo y Litostroju zaposlenih 189 invailidov. Nelkatere organi-zacije so posredovale ipodatke po stopnjah inyalidno sti, druge pa po opravljanju nalog in apravil, med katere so šteti tudi tisti delavci, ki sicer še nimajo priznanega statusa invalida, pa so jih zaradi adrav-stvenega stanja morali zaposliti pri opravljanju lažjih. nalog in opravil izven proizvodnje. V nekaterih orga-nizacijah so pa lahlko zalposleni v proizvodnji tudi invalidi kot npr. morajo imeti zdrave rake in vid (Iskra). Delavci v gradbenišfrvu, iki postanejo rnvalidi, pa se ne morejo zaposliti na lažjih delrh ipo svojdh kvailiBkacijah, teinveč le kot čuvaji ali s!kladi>ščnLki. Invdlidi delajo največ v administraciji, knjigovodstvu, komercialni službi, obratih ciružbene prehrane, oprav-ljajo kurirska dela, delo poenterjev, vratarjev, telefo-nistov itd. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Na področju vzgoje in izobraževanja bodo v letu 1979 siprejeti ali pripravljeni dokumenti, iki so po-rnembni za celovito ,preobrazbo 'vzgoje in izoforažeya-nja. Mednje sodi zalkon o usmerjenem izobraževanju, katerega sprejem se ipredvideva v septembru 1979. Z uveljavitvijo tega zakona >bodo prenehali veljati zalkon o poMicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij, zaikon o srednjem šolstvu, zakom o visokem šolstvu in zakan o oirganizacijah za izobraževanje od-raslih. V smernicah za uresničevanje družbenega plana občine LjubljanaHŠiška za obdobje 1976—1980 v letu 1979 je zapisano, da bo obensika izobraževalna skup-nost še nadalje usmerjala na/pore v dopolnjevanje ,pr-vega centra usmerjenega izobraževanja strojne smeri, ki naj bi bil izpopolnjen z novimi objakti v okviru dellovne organizacije Litostroj. Pri tem bodo prizade-vanja usmerjena še v oblikovanje programa za drugi center usmerjenega izobraževanja (kemične smeri in y postopno realizacijo tretjega centra usmerjenega iz-obraževanja eleiktro ismeri. Izobraževakie oblike, 'ki so bile izvedene v letu 1978, so zajele veliko števillo zaposlenih. Usposabljanje že zaposlenili delavcev in usposabljanje na novo spre-jetih delavcev zagotavljajo delovne organizacije prek raznih izobraževalnih oblik anotraj onganizacije ali pa izven nje. — Z uvajallniini seminarji za uvajanje v delo novo zaposlenrh je bilo zajetih 1.485 udeležencev v 40 orga-nizacijah. — Skozi pralktični pouk je šlo ,1.054 študentov. — Seminarji iz varstva pri delu so bili najmasov-nejši. Organizirani so bili v 50 TOZD s sikuipno ude-ležbo 3.390 dela^vcev. — Družbenopolitično izobraževanje je izvedlo 68 TOZD in se ga je udeležilo 1.789 ddavcev. Izobraževanje ob delu ije v letu 1978 zajelo 1.010 delavcev, in sicer so obiskovali: Osnovno šolo 60 delavcev Poklone šole 232 delavcev Srednje šole 321 ddavcev Višje šole ¦ 146 ddlavcev Visdke šcAe 209 delavcev Za III. stapnjo visoke šole se pripraVlja 41 delavcev Smeri izobraževanja ob delu: ZI>1 Smer štev. 1. Osoovina šola 60 2. Pokliona šola 9 3. Pdkliona gradbena 4 4. PoMiona papinna 14 5. Pdkliona laborantska 37 6. Paklicna ples'karska 1 7. Kovinarsika poHdiona šola 12,1 8. Šola za varuhinje 3 9. šala za negovaike ¦ 10 10. Grafična srednja šola 2 1.1. Kozmetičarsika srednja šola 4 12. Lesna tehnična 1 13. Gradbena tehnična 4 14. KemijSka tehnična 20 15. Strojna tehnična 70 16. Eldktro tehniona 32 17. Farmacevteka tehnična 2 18. Živilsika tehničtna 1 19. Tekistlna tehnična 2 20. Paipima tehniona 7 21. Srednja prometna 5 22. Metailurš'ko tehiniona 2 23. Bkonom&a srednja šola 92 24. Administrativna srednja šola 75 25. Delovodislka šola 35 26. Vzgojiteljska šola 1 27. Višja varnostna šola 5 28. Višja papirna šola 1 29. Višja teh. ikeimijska 12 30. Višja prometna 6 31. VŠŠD 5 32. VUS 19 33. Višja pravna šola 11 34. FNT — I. stop. farmacija 10 35. PA — razne smeri 38 36. Strojna falkulteta 24 37. FNT — kemija 15 38. FNT — farmacija ' 9 39. Biotehnična faikulteta 5 40. Fakii/keta za elektro^tehnitko 11 41. Medicinska fakulteta 9 42. Veterinarslca fakulteta 2 43. Pravina fakulteta 14 44. Bkonomslca fakulteta 55 45. Fjkonomska fak. — turistična smer 1 46. Filozofska fakulteta 8 47. FSPN 7 48. FSPN — kadrologija 1 49. VšOD 86 50. VšTK 3 51. VEKš_____________________________38 SKUPAJ____________________________1.010 Iz tabele je razvidmo, da so interesi že zaposlenih široki, saj zajemajo 51 razlionih šol. Najmočneje so zastopane šole poMicne kovinarske stroke, nato eko-nomske srednje šole, srednjetehnične šole in pedago-ške šole raznih smeri. Pri visokošolskeim študiju so močno zastopane usmeritve na ekonomsiko fakulteto, visoko šolo za organizacijo dela in strojno fakulteto. V 61 organizacijah, ki financirajo izobraževanje ob delu imajo v skladu z zakonom sklenjene pismene pogodbe z delavci, ki se izobražujejo. Delovne organizacije namenjajo za izobraževanje 1 % BOD. Ta sredstva zadostujejo v 70 organizacijah, 27 organizacij ugotavlja, da je ipremalo teh sredstev, organizacije kot so Lek, Megrad in Litostroj pa na-menjajo za izobraževanje 2—3 %. PLAN PRIPRAVNIKOV V LETU 1979 V letu 1979 toodo na osnovi potreb organizacije združen^ga dela raapisalle predvidoma 238 pripravni-ških mest: — za opraoljanje del s srednjo izobrazbo 126 — za opravljanje del z višjo in visoko izobrazbo 112 čas pripravniške dobe imajo delovne organizacije opredeiljen v samoupravnih aktih, in sicer za opravlja-nje del s srediijo izobrazbo do 6 mesecev, za oprav-Ijanje del z višjo in visoko izobrazbo do 1 leta. PLAN PRIPRAVNIKOV PO STROKAH OZ. POKLICU Zva.p- Smer šolanja št. Število štipendij 2. Reprodulkcijski fotograf 2. Offset tis.kar 3. Eldktrotehnik — jdki tok 4. FJlektrotehnik — šibki tok 5. Kemijski tebnik 6. Lesni tehnik 7. Papirniški tehnilk 8. Gradbeni tehnik 9. Teikstilni tehnik 10. Grafični tehnik 11. Metalurški tehnilk 12. Farmacevtski tehnik 13. Ekonomski tehnik 14. Administrativni tehnik 15. Strojni tphnik 16. Uoitelj Titmike 17. Učitelj kitare 18. Učitelj praktičnaga pouka 19. KJnjižničar 20. Pravnik 21. Politolog 22. Inženir ele&trotehnike 1 2 l 25 10 2 2 15 12 1 1 1 14 3 31 1 1 1 1 7 1 7 23. Strojni ing. ikanstrukter 11 24. Metalurški ing. 2 25. Višji uipravni delavec 1 26. Diipl. ing. kemije 3 27. Dipl. strojni ing. 9 28. Dipl. ing. metalurgije 1 29. Gradbeni ing. 4 30. Ing. tehnologije . 1 31. Grafični inženir 1 32. Dipl. straj. ing. tehnolog 3 33. Dipl. ing. elektrotehn. 3 34. Dipl. ing. elektroteh. — avtom. 3 35. Organizator — programer 4 36. Dipl. fanmacevt 12 37. Zdravnik 2 38. Dipl. arhitetkt 1 39. Oipl. inig. AOP 2 40. Dipl. ekonomist 27 41. Dipd. komercialist 2 42. Diipl. ipsiholog • 2 43. Dipl. sociolog 1 44. Kustos pedagog_____________________1_____ SKUPAJ____________________________238 Najmooneje so zastopani diiplomirani ekonomisti, elektrotehniki, strojmi tehnilki, gradbeni tehniki in eko-nomski tehnifci. PREDVIDENE POTREBE PO KADRIH ZA LETO 1979 Na osnovi nepopolnih odgovorov in s podatki, ki so jih posredovale delovne organizacije, se lahko pri-kažejo le nekateri ipodatki, ki pa ob pomanjkanju metodologije ne morejo dati stvarne podatike o kadrih, ki jih združeno dolo y občini potrebuje v letu 1979. Poleg tega še niso pripravljeni podatki, ki jih Zbira SIS za zaposlavanje na osnovi obrazcev LP. ¦ Po zbranih podatkih se predvideva v organizacijah odhod delavcev zaradi: — upokojitve 194 delavcev — odhod v JLA 363 dolavcev Flulktuacija kadrov se predvideva od 2% do 25 %. Največjo fluiktuacijo kadrov predvidevajo v gradbe-ništvu. Zaradi neenotao zbranih ipodatkov ter ob pomanj-kanju metodologije so delovne organizacije zelo raz-lično odgovorile na "viprašanje o predvidevanjih odisot-nosti z dela. Od 18 organizacij združenega dela, ki so odaovorile v odstotkih so predvidevanja, da bo v letu 197~9 odsotnast z dela od 2 °/o do 24,5 °/o. Iz števMčnih ipodatkov se lahko ugotovi, da so v letu 1979 potrebe po kadrih, Tazvrščenih po kategori-jah zahtevnosti opravil skupno 2.203 delavcev. STANJE ZAPOSLEIVIH _______Potrebe v 1979. 1. _______________________________%_____% delavcev Einostavna opravila 10,0 7,7 169 Manj zahtevna opravila 19,2 20,1 443 Srednje zahtevna opravila 21,5 26,0 573 Zahtevna opravila 19,2 16,3 359 Bo»Ij zahtevna opravila 14,6 14,6 322 Zelo zahtevna opravila 7,3 7,3 161 Visoko zahtevna opravila 7,3 7,3 161 Visoko zahtevna spec. opravila 07,7 0,7 15 Plan kadrov za leto 1979 je zgornja strukturna raz-merja stanja zaposlenih zadržal, znižal je potrebe po delavcih za opravljanje enostavnih opravil in povečal potrebo po pdklicih manj zahtevnih opravil, sredaje zahtevnih opravil in zahtevnih opravil. Na osnovi ipotreb po kadrih v letu 1979 delovne organizacije planirajo pridobiti nove Ikadre: — (prek lastnih štipendistov 330 — prek SIS za zaposlovanje 695 — s iprerazporeditvijo iz drugih TOZD 66 — z ¦vračanjem zaposlenih v tujini 6 — iprek objave 1.106 IZVAJANJE DOLOČIL SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZAGOTOVITVI MINIMALNIH STANDARDOV PRI ZAPOSLOVANJU O izvajanju določil samouipravnega sporazuma o zagotovitvi minimalnih standardov pri zaposlovanju je posredovalo odgovor le 89 onganizacij da izvajajo določila ali pa da jih delno izvajajo; 4 organizacije so adgovoriile, da ne izvajajo določil, ostale organiza-cije pa niso posredovale podatkov. Najveoji problem je stanovanjsko vprašanje, ker delovne organizacije nimajo toliko finančnih sredstev za zagotovitev stanovanj, poleg tega ipa je izvajanje tega določila še povezano z veliko fluJktuacijo delavcev. V mekaterih organizacijah povečujejo število ležišč v samskih domovih, namesto stanovanj dodelijo kredite za gradnjo ali na'kup stanovanja. Ena organizacija je odgovorila, da ne morejo zagotoviti novo zaposle-nim stanovanj niti kreditov, zato preverjajo stanovanj-Ske razmere preden se delavec zaposli, ali pa ne sprej-mejo na delo delavcev, ki nimajo stanovanja. V večimi deilovnih onganizacij imajo urejeno vpra-šanje prehrane med delom, iprevoz na delo, vprašanje rfikreacije delavcev. Nočno delo se ni izpostavilo v posredovanih od govorih ikot problem, razen v eni delovni organizaciji, kjer je veliko število zaposlenih žensik. V "nekaterih organizaciijah je nočno delo sezonsko (predelava sadja). KADROVSKA EVIDENCA Na urejanju in ažuriranju 'kadrovske evidence na obrazcih KE-1 in KE-2 je bil v letu 1978 oarejen pre-mik, posebno še -po posvetovanju s kadrov&kimi služ-bami v občini, ki je imel namen obnoviti vsebino in navodila vodenja kadrovske evidence. V letu 1978 je bilo po^lano v računalniško obdelavo Sekretariatu za kadrovska -viprašanja v IS Skupščine SRS 1.963 obraz-cev KE4 (ipapis, sprememba, odjava), ki so jih posre-dovale delovne arganizacije občine Ljubljana-Šiška. 1. S sprejetjem novega družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območ-ju ljubljanskih občin, katerega sprejem se predvideva y 1979. letu, bodo naloge komisije za spremljanje izva-janja tega dogovora zelo obsežne in zahtevne, ter so te naloge vključene v program dela za 1979. Ieto. 2. Program dela komisije je sestavljen tako, da bo zajel spremljanje podpisovanja družbenega dogo-vora, spremljanje vgrajevanja določil v samoupravne akte delovnih organizacij in spremljanje izvajanja teh določil. Komisija