TJruga posebna izdaja. Poumnt u iiiaciuic. auiu/r •'»H* 41. 39.011, Praga In Dunaf it. 24.797 Pr aklamacija » Nj. Vel. kralja Aleksandra | Mojemu dragemu narodu! Vsem Srbom9 Hrvatom in Slovencem! Najvišji narodni in državni interesi ter njihova bodočnost mi zaukazujejo, da se kot vladar in kot sin te zemlje obračam neposredno na narod in da mu odkrito in iskreno povem ono, kar mi v sedanjem trenutku nalaga moja vest in moja ljubezen do domovine. Prišel je čas, ko med narodom in kraljem ne more in ne sme biti več posredovalca. Tekom tolikih prestanih naporov in tolikega potrpljenja, ki sem ga pokazal v izvrševanju svojih visokih dolžnosti, je mo io dušo trgal obupni klic naših narodnih množic, delavnih in rodoljubnih, toda tudi izmučenih, ki so, vodene po svojem naravnem in zdravem razsodku, že davno videle, da se ne more več iti po potu, po katerem se je dosedaj šlo. Moja pričakovanja kakor tudi pričakovanje naroda, da bo razvoj našega notranje - političnega življenja prinesel ureditev in konsolidacijo razmer v državi, se niso izpolnila. Parlamentarno delo m vse naše politično življenje dobivata vedno bolj negativno šBeležje. Od tega ima narod in država za sedaj samo škodo. Vse koristne ustanove v naši državi, njihov napre dek in razvoj celokupnega našega narodnega življenja so s tem prišle v nevarnost. Od takega nezdravega političnega stanja v državi ne trpi samo notranje življenje in napredek, temveč tudi ureditev in razvoj zunanjih od-nošajev naše,drža ve, kakor tudi okrepitev našega ugleda in kredita v inozemstvu. ' Parlamentarizem, ki je kot politično sredstvo po tradicijah mojega nepozabnega očeta ostal tudi moj ideal, so začele zaslepljene politične strasti zlorabljati v taki meri, da je postal zapreka za vsako plodonosno delo v državi. Žalostni razdori in dogodki v Narodni skupščini so omajali v narodu vero v koristnost te ustanove. Sporazumi, pa tudi najbolj običajni odnošaji med strankami in osebami, so postali popolnoma nemogoči. Namesto, da bi parlainen- iV Belgradu, dne 6. januarja.,1929. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje zadeve, Častni adjutant Nj. Vel. kralja, div. general Peter Živkovic, tarizem razvijal in krepil duh narodnega in državnega edinstva, pričenja — tak, kakršen je — dovajati do duševnega razsula in narodn \ razedinjevanja. Sveta moja dolžnost je, da z vsemi sredstvi čuvam državno in narodno edinstvo. Odločc** sem, da to dolžnost izpolnim brez ko-lebanja do konca. Čuvati narodno edinstvo in državno celoto, to je najvišji cilj moje vladavine, a to mora biti tudi najvišji zakon za mene in za vsakogar. To mi nalaga moja odgovornost pred narodom in pred zgodovino; to mi nalaga ljubezen do domovine in pieteta napram neštevilnim dragocenim žrtvam, ki so padle za ta ideal. Iskat; zdravilo proti temu zlu z dosedanjimi parlamentarnimi izpremem-bami vlade ali pa z novimi zakonodajnimi volitvami, bi pomenilo izgubljati dragoceni čas z brezuspešnimi poizkusi, zaradi katerih smo že izgubili nekoliko zadnjih let. Iskati moramo nove metode dela ter pripravljati nova pota. Prepričan sem, da bodo v tem resnem trenutku vsi Srbi, Hrvati in Slovenci razumeli to iskreno besedo svojega kralja in da bodo oni moji najvernejši pomočniki pri mojih bodočih naporih, ki imajo samo en cilj, da se v najkrajšem času doseže ustvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj odgovarjala splošnim narodnim potrebam in državnim interesom. Zaradi tega sem odločil in odločujem: Ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev od 28. junija 1921 se razveljavi. Vsi državni zakoni ostanejo v veljavi, dokler se po ootrebi z mojim ukazom ne bodo ukinili. Na isti način se bodo v bodoče ustvarjali tudi novi zakoni. Narodna skupščina, izvoljena 11. decembra 1927, se razpušča. S tem, da sporočam to svojo odločitev svojemu narodu, naročam vsem oblastvom v državi, da po njej postopajo, a vsem in vsakomur zapovedujem, da se ji pokoravajo. Aleksander s* r. Novi zakoni Belgrad, 6. januarja. Službene Novine od 6. jan. 1929 objavljajo sledeče zakone: Zakon o kraljevski oblast in vrhovni upravi Ta zakon določa v glavnih obrisih sledeče: 1 . Kralj je nosilec vse oblasti v državi. Zakone izdaja in proglaša kralj. Kralj odstavila in postavlja državne uradnike. Kralj imenuje predsednika in člane ministrskega sveta, kateri so njemu neposredno podčinjeni in odgovorni. Oni Todijo po pooblaščenju kralja vse panoge državne uprave. Število ministrstev določa kralj. Kralj izdaja in razglašuje zakone s kraljevskimi ukazi, ki sami po sebi pojenjajo zakon. Kralj more sam obtožiti ministre. Ministre sodi državno sodišče, ki je sestavljeno iz treh državnih svetnikov in treh kusacijskih sodnikov, katere imenuje kralj. Zakon o zaščiti javne sigurnosti in reda v državi Ta zakon J® zelo strog in zelo po-ostruje že obstoječi zakon o zaščiti države. Vsi čini, ki so naperjeni proti državi, se kaznujejo odslej s smrtjo ali robijo 20 let. Prepovedujejo se in razpustijo se vse politične stranke, ki imajo ali versko ali plemensko obeležje. Osnovanje novih udruženj in nadaljnji obstoj obstoječih društev, ki imajo drugačno obeležje in cilj kakor jc gori omenjeno, je vezan na posebno dovoljenje, oziroma velikega župana. Ako bi se v roku enega meseca to dovoljenje ne zaprosilo, )e smatrati, da dotično udruženje ni dovoljeno. Da 11 je društvo politično ali m. to presoja veliki župan. Shodi se morajo tri dni prej prijaviti * navedbo dnevnega reda. Ako bi bilo potrebno, da se v katero