Naročnina me tečno
25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je ▼ Kopitarjevi uL 6/111
SLOVENEC
Telefoni nredništva I. uprave, 4<M>1, 404», 404)3, 40-04, 404» - Izhaja vsak dan ,lnfra! razen nonedelik, •»	™
Čekovniračnn.
Ljnbljana številk« 10.650 in 10.349 sa inserate,
Uprav«! Kopitarjeva nlica številka 6,
Upa potna znamenja Konferenca severnih držav v Kopenhaqenu
Medtem ko se je na severu Evrope poja-	————----------------------* * \vyp vi u luVjV^l LU
Medtem ko se je na severu Evrope poja vila nevarnost, da ne bi vojni vihar potegnil za seboj tudi skandinavskih držav, ki že od Napoleonovih časov niso imele nobene vojne z nikomer in so se je kljub največjim težavam znale ogniti tudi za časa minule svetovne krvave razprave, v kateri so delale visoke dobičke — pa na Balkanu, ki je dolga stoletja veljal za smodnišnico Evrope, po šestih mesecih vojne med zahodnima demokracijama in Nemčijo — Sovjetski Rusiji do danes še niso napovedale vojne — ne uživamo samo medsebojnega miru in miru z vsemi svojimi sosedi, ampak ga tudi bolj in bolj utrjujemo.
Da so danes skandinavske države, čijih zunanji ministri so zdaj v Kopenhagnu zbrani na konferenci, da zavzamejo skupno stališče proti poizkusom zunanjih sil, da bi se postavile na stran ene ali druge, prišle v težak položaj, je krivo dejstvo, da se Rusija pod sovjetskim režimom nahaja na strani Nemčije proti zahodnima demokracijama, dočim je carska Rusija pred šestindvajsetimi leti bila njuna zaveznica v borbi zoper Nemčijo Viljema II. Tudi takrat je bilo seveda obema strankama na tem, da bi ena ali druga Skandinavce pritegnila k sebi, toda severne države so se teh poizkusov veliko lažje otepale ko danes, čeprav jih je njihovo načelo nevmešavanja v vojno tujih koristi stalo veliko žrtev, ki so pa bile več ali manj odtehtane po dobri kupčiji z obema vojujočima se taboroma. Danes pa vojna med Nemčijo in njenima sovražnicama ni samo brezprimerno krutejša, ker oba tabora gresta za popolnim uničenjem, da ne bi nasprotnik mogel nikoli več vstati, ampak se je vojni požar vnel tik pred vratmi Švedske in Norveške, kjer mejita na Finsko, ki jo Sovjeti hočejo za vsako ceno zopet podjarmiti in se utrditi na Severnem ledenem (v tistih krajih prav za prav brezlednem) morju. Ker bi to zelo okrepilo političen položaj Sovjetske unije in bi to seveda prišlo v prilog tudi Nemčije, hočeta Anglija in Francija zaenkrat preprečiti vsaj to, da se ne bi vršila iz Severnega morja ob norveški* obali pod varstvom suverenitete norveške države izmenjava blaga in vojnega materiala med Nemci in Sovjeti, kar je mogoče seveda doseči le, če Norveška v škodo Nemčije sama prepreči ta prevoz po svojih vodah, opirajoč se na vojno silo Britanije, to se pravi, če se sama odreče pravice in dolžnosti, ki jo ima kot nevtralna država in na ta način seveda preneha biti nevtralna in tvega vojne protiukrepe od strani Nemčije. Drugič pa je demokratičnima velesilama' na tem, da bi si v slučaju potrebe izgovorili pravico, da smejo njune vojne sile priti Finski na pomoč na edinem kraju, kjer je to mogoče, to je na meji med Finsko in skandinavskima državama na severovzhodu, kar seveda spet pomeni nevarnost, da se tako Norveška kakor Švedska zapleteta v vojno z zaveznico Sovjetske Rusije, Nemčijo, in da bi se boji na severni fronti bili v prvi vrsti na račun Švedov in Norvežanov, česar se ti seveda kljub svojim simpatijam do hrabre Finske na vso moč branijo.
Izid te diplomatske borbe, ki je končno odvisen od tega, ali se bosta Anglija in Francija čutili primorani, da napovesta vojno tudi Sovjetom — imata namreč slejkoprej več pomislekov — nas zaenkrat ne zanima toliko, kolikor nas zanima Balkan, s čigar usodo je povezana naša. Spričo možnosti namreč, da bi se poleg severne fronte ali pa morebiti tudi brez nje razširila bojna fronta, ki se na za-padnem pasu Maginotovih in Siegfriedovih utrdb ne premakne z mesta, na jugovzhod od Kavkaza do zapadne črnomorske obali ali še delj, se je umevno pojavilo zadnje čase spet vznemirjenje v balkanskih in podonavskih deželah, da se ne bi ogromna borba tujih vele-gospodarskih in drugih koristi v tekmi za nadvlado na svetu skušala izvoje->-ati z našimi žrtvami. Dogodki zadnjih dni pa kažejo, da je Balkan danes, hvala Bogu, zelo trd oreh za kogarkoli, ki bi želel poravnati svoje račune na hrbtu balkanskih narodov in držav, ko pa moremo biti in ostati važen činitclj v zaprtem svetu kot solidarna velesila, če smo v prijateljstvu z vsemi in složni med seboj, ter naslonjeni na druge nevtralne velike in manjše sile, lahko položimo na tehtnico bodočega evropskega miru in reda okt nedotaknjena sveža in vedno na obrambo svoje neodvisnosti dobro pripravljena celota svojo neizrabljeno moč. Tisti, ki bi radi tudi nas zapletli v krvavo razpravo, so računali in računajo še na to, da so ostala na Balkanu sporna vprašanja ne samo od zadnjih mirovnih sklepov, ampak še iz leta 1878, ko je Turčija Dobrudžo odstopila Rusiji, ta pa Romuniji, za kar je sama dobila v zameno Besarabijo. Toda balkanski narodi so se očividno od zgodovine veliko naučili, česar se drugi niso, in vedno bolj kaže, da niso tako kratkovidni, da bi se zdaj, ko bi to bilo nekaterim zelo ljubo, med seboj spet sprli zaradi Dobrudže ali pa še zaradi kakšnih drugih vprašanj, ki so več ali manj sporna med Bolgarijo in Turčijo na eni, in med Bolgarijo in Grčijo na drugi strani. Vsi balkanski narodi se zavedajo, da bi, če bi ta vprašanja postavila sedaj na dnevni red, postali igrača v rokah tujih vojujočib se sil in nočejo ponoviti žalostnega zgleda drugih, ki so na enak način v teh težkih in žalostnih časih morali svojo kratkovidnost piačati z najdragocenejšim, kar
Skandinavske države ne bodo sprejele nobenih odločnih sklepov
Pariz, 24. februarja, t. Havas: Francoski poučeni krogi poudarjajo, da se je konferenca severnih držav danes sestala v Kopenhagenu v zelo' spremenjenih razmerah kot pa zadnja konferenca v Stockholmu dne 18. oktobra 1939. Na tedanjem sestanku je sodelovala tudi Finska in tedaj so vse severne države poudarile svojo veliko vzajemnost. Na sestanek v Stockholm so prišli vsi državni poglavarji severnih držav in ves svet je lahko opazil, kako velika povezanost druži severne države, ki so v vseh ozirih vodilne v evropski civilizaciji. Ves svet je tedaj odobraval to sodelovanje, ker je v tem videl skupnost držav, ki hočejo braniti najlepše ideale evropske civilizacije in kulture. Vse te manifestacije so se razvijale nekaj dni pred napadom sovjetskih čet na malo Finsko.
švedska proti radikalnim sklepom
Od tedaj, ko so Sovjeti napadli Finsko, je poteklo nekaj tednov. Sedaj pa se proti svoji volji Švedska nahaja s Sovjetsko Rusijo v istih sporih m težavah, ki so se oznanjali pred spopadom med rinsko in Sovjetsko Rusijo. Na sedanjem zasedanju v Kopenhagenu se bo torej švedsko zastopstvo trudilo v tej smeri, da ne bi storilo ničesar, kar bi lahko Sovjetska Rusija nato izrabljala proti njej. Prav tako se bo Švedska trudila, da konferenca severnih držav ne bo storila ničesar, nad čimer bi lahko bila nerazpoložena Nemčija.
Nobene skupne vojne pomoči Finski
Iz vsega tega se lahko sklepa — po mnenju francoskih krogov — da bo Švedska zastopala na konferenci v Kopenhagenu stališče, da se naj pomoč severnih držav Finski ne spremeni v tako pomoč, ki bi bila podbna vojaškemu poseganju v spor med Sovjetsko Rusijo in Finsko. Švedska bo zastopala stališče, da naj konferenca kot celota sploh ničesar ne sklene p Finski; vsaka članica konference naj sama odloča o tem, v kaktal obliki misli pomagati svoji nesrečni severni sosedi.
Nujna seja švedskega parlamenta
Stockholm, 24. februarja, t. Reuter: Jutri se bo švedski parlament sestal na izredno sejo. Nič ni bilo napovedano, kaj bo parlament razpravljal na svoji seji.
Danes je imela vlada več posvetov o tem, kakšno stališče naj zavzame k temu, da so sovjetska letala bombardirala švedsko mesto Pajala.
Moskva, 24. februarja. AA. Tass: Objavljen je uradni demanti vesti agencije Reuter, da so sovjetska letala napadla z zažigalnimi in plinskimi bombami švedsko mesto Pajala, ki je oddaljeno pet milj od finske meje. Tass trdi, da sovjetska letala niso letela nad Pajalo in da sploh niso letela nad švedskim ozemljem. Istočasno demantira Tass tudi vest agencije Havas, da je sovjetska vlada zahtevala od Letonske in Litve, naj jim odstopijo njihova vojna pristanišča, da na ta način zviša število vojnih poprišč ob Baltiku.
Giinther odpotoval v Kopenhagen
Stockholm, 24 februarja. AA. Zunanji minister Giinther je odpotoval danes dopoldne z letalom
v Kodanj, kjer bo prisostvoval sestanku zunanjih ministrov nordijskih držav.
Kopenhagen, 24. febr. t. Reuter: Švedski listi pišejo, da bodo na konferenci v Kopenhagenu zunanji ministri Danske, Norveške in Švedske govorili o tem, kako bi organizirali varno plovbo za svoje parnike po morju. Proučili bodo načrt o »convoju« tudi za svoje ladje, t. j. o spremljevalnem načinu plovbe po morju.
Kopenhagen, 24. febr. b. Danes se je tukaj pričela konferenca zunanjih ministrov Švedske, Danske in Norveške. Finskega zunanjega ministra ni bilo, pač pa je kot opazovalec prisostvoval konferenci finski poslanik v Kopenhagenu. Poročajo, da so se na konferenci predvsem posvetovali zaradi velikih izgub, ki jih imajo nevtralne države na morju. O sklepih bo izdano uradno poročilo v nedeljo popoldne.
Berlinski tisk napada nevtralno časopisje, ki obsoja poveljnike nemških podmornic ter grozi da Nemčija takšnih napadov ne bo dolgo trpela. Stock-holmski »Dagens Niheter« je ostro odgovoril Nemčiji, amsterdamski »Allgemeine Handesbladet. pa je celo vprašal Nemčijo, zakaj nemške podmornice tako junaško postopajo samo z trgovskimi ladjami malih nevtralnih držav in zakaj ne torpedirajo na primer italijanskih in ameriških ladij.
Vkliub stalnim ofenzivait -
Sovjeti ne morejo naprej
Nemčija naj posreduje
Na konferenci bodo pa mnogo govorili o tem, kako bi bilo Nemčiji mogoče, da naj posreduje v vojni med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Norveška, Švedska in Danska bodo zelo vestno in podrobno proučile način, kako naj se izvede postopek v tej smeri, da bi vendarle prišlo do posredovanja na severu, ki bi ga izvedla Nemčija.
Tudi v tem oziru bi imela prvo besedo Švedska in bo njen zastopnik najbolj odločno zagovarjal ta načrt posredovanja. Švedska bo to morala storiti iz razloga, ker je bila švedska vlada obveščena iz pooblaščenih virov, da Nemčija nikakor ne bi mogla dopustiti, da bi Švedska z vojno silo pomagala Finski. Švedska torej nikakor ne sme s svojo vojsko pomagati Finski in če bi to storila, tedaj bi Nemčija smatrala Švedsko za svojo sovražnico.
Agrarna reforma na Slovaškem
Bratislava, 24. februarja. AA. DNB: Slovaški parlament je sprejel zakonski načrt za ureditev zemljiške posesti: »Agrarna reforma« in za ustanovitev zemljiškega urada. Gospodarski minister je naglasil med debato, da bo mogel novoustanovljeni državni zemljiški urad kontrolirati, da bo zemlja smela preiti samo v roke zanesljivih državljanov. Kar se tiče obsega zemljišča, ki stoji na razpolago za agrarno reformo, je treba reči, da je svojčas po izdanih ukrepih 4307 Judov prijavilo zemljiško posest skupno 44.371 ha polja in 37.039 ha gozda. Ta zemljišča bo v vsakem primeru zajela agrarna reforma. Poleg tega obstoji možnost, da agrarna reforma zadene tudi posestva tujih državljanov. Na Slovaškem je 539 tujcev, ki imajo zemljo in sicer 61.877 ha in gozdov za 179.721 ha. Na podlagi novega agrarnega zakona spada pod agrarno reformo 631.000 ha plodne zemlje in 987.000 ha gozdov.
Helsinki, 24. febr. A A. Reuter: Dasi so sovjetske čete v toku včerajšnjega dneva vršile na odseku lOkin od Viborga izredno močan pritisk, so Finci ohranili vse svoje položaje. Zadnja finska uradna poročila naglašajo, da se sovjetsko fete trudijo na vse načine najti kako slabo točko ' na Mannerheimnvi črti, da bi se lahko prebile do Viborga. Vsi ti napori so ostali do sedaj brez-us|>ešni. Sovjetska jx>ročila javljajo, da-so sovjetske čete včeraj zasedle 12 utrjenih finskih položajev. Finci trdijo, da so odbili vse sovjetske napade pri Tajpali.
Haparanda, 24. febr. AA. Snežni viharji trajajo že 24 ur. Sovjetske čete so jx> kratkem odmoru ponovno podvzele ofenzivo na karelijskem bojišču. Podrobnosti o tej ofenzivi ni. Kolikor se lahko izve, obstoje po umiku Fincev na drugo obrambno, črto na Karelijski ožini tri vojne cone, to je jezerska v smeri proti Vuoksenu. cona pri reki Tajpali in cona ob obali Finskega zaliva. Najbolj srdite borbe se vodijo v jezerski coni.
Helsinki, 24. febr. AA. Havas: Včeraj je bil slovesen pogreb znanega finskega športnika He-kerta. Pogrebu so prisostvovali številni znani športniki in častniki, ki so prispeli z bojišča, da bi izkazali jx>kojniku zadnjo čast.
Kako so slavili svojo obletnico
Helsinki, 24. febr. AA. Havas: Na obletnico ustanovitve rdeče armade je aktivnost sovjetskih čet na karelijskem bojišču znatno popustila. Proslavljanje se je slišalo do finskih vrst. Krasno-armejci so trobili s trompetami in udarjali na bobne, ker so bili komisarji posameznih edinic odredili, da morajo vojaške godbe stalno igrati in to f>osebno v prvih vrstah, da bi se okrepila morala čet. Po kričanju in ropotu sodeč, je bilo razdeljeno med sovjetske vojake mnogo alkohola.
Helsinki, 24. febr. A A. Severnovzhodno od Ladoškega jezera vršijo Sovjeti napade v smeri proti Inkisaliju in Sartavali. Doslej so bili vsi napadi odbiti.
Moskva, 24. febr. b. Včerajšnja proslava 22-letnice ustanovitve rdeče vojske se je končala v Moskvi z veliko parado, ki so se je udeležili najvišja voditelji Sovjetov, dalje ]x>veljniki iz leningrajskega vojnega okrožja in številne politične osebnosti. Razočaranje je bilo jasno opaziti, kajti
Eroslava bi izpadla popolnoma drugače, če bi se ovjetom piosrečilo zavzeti Viipuri.
Nemški strokovnjaki pri Salmijerviju
ima vsak narod. Kljub ne malim nasprotjem, ki so še na Balkanu, zmaguje spoznanje, da se bodo vsa ta vprašanja mogla pravilno rešiti le v medsebojnem mirnem sporazumu brez vmešavanja tujih, k čemer bo najbolj pripomogla solidarnost Balkana v sedanjem tako izredno kritičnem trenutku za ves svet
Mod ra politika pokojnega kralja in sedanjega kneza namestnika ter njegove vlade nam je prinesla prijateljstva tako velikih sil, kakor drugih naših sosedov na Balkanu in izven njega, ki so se zdaj pokazala kot najdragocenejši činitelj v prizadevanjih, da se Balkan ne vmeša v sedanjo vojno ter uspešno varuje svojo neodvisnost in svojo politično ter vojaško moč za to, da se bo znal v pravem trenutku uveljaviti kot činitelj vpostavitve miru, v katerem bo lahko ostal prava velesila v mirni in pošteni politični ter gospodarski tekmi sveta. Sad take politike je bilo v zadnjih dneh potovanje romunskega državnika v Italijo ter napovedan obisk romunskega kralja v Rimu, kakor tudi obisk, ki ga je napravil romunski minister Constatinescu v Sofiji in napori, ki so se začeli kot posledica teh dogodkov, da bi
se pomirili tudi Romunija in Madžarska, ki tudi imata vprašanja, katerih gotovo ne gre reševati v sedanjem času, ko bi se na tak način postavila na kocko eksistenca tistih, ki se prepirajo, ko drugi-preži, da to izrabi. Čeprav ti sestanki in ta prizadevunja morebiti še niso rodila čisto konkretnega rezultata, pa so znaki, da se bodo sporna vprašanja sporazumno odložila in du ni nikogar na Balkanu, naj bi se mu sedanji položaj zdel še tako ugoden, da uresniči svoje težnje, ki bi hotel izzvati burjo, ko pa se vsak dobro in jasno zaveda, kakšne usodne jiosledice bi taka nepremišljena politika za gotovo imela.
Balkanski narodi pa so lahko pomirjeni, da nimajo nobene podlage različni strahovi, ki jih nekateri, bodisi da so v službi tujih sil, bodisi da v svoji lahkovernosti sprejemajo za čisto zlato tudi najbolj abotne domneve, že ves čas vojne trosijo okoli. Zavedajmo se, da more popolno zaupanje v politiko, ki jo vodi naša država, le brezprimerno veliko koristiti njenim prizadevanjem in prizadevanjem vseh odgovornih političnih činitrljev na Hnjkgr.,, .U u: šla vojna vihra mimo nas.
Helsinki, 24. febr. t. Reuter: Poročevalci švedskih listov poročajo s Finskega, da so sovjetski napadalci z letal postali zelo številni. Dnevno jih mnogo poskuša pristati na finskem ozemlju. Toda Finci so nanje zelo pozorni in veliko večino jih postrele že med tem, ko se spuščajo na tla, druge pa polove, ko pristanejo.
Sovjetska letala so bila danes zopet zelo delavna in so bombardirala Hovaniami. Štirikrat sc se sovjetski bombniki vrnili nad to mesto. Prav tako so sovjetske čete zelo napadale pri Salmijerviju, kjer so v bližini rudniki nikla. Finski strokovnjaki menijo, da so Sovjeti nesposobni, da bi izčrpavali te rudnike, vendar pa so opazili, da jo v ta namen prišlo v ta odsek fronte več strokovnjakov iz Nemčije.
Oslo. 23. febr. AA. Norveška telegrafska agencija: Navzlic snežnim viharjem so sovjetska letala bombardirala včeraj finsko pokrajino Ivalo.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 24. febr. t. Reuter: Finsko vojno poročilo pravi, da so bili vsi sovjetski napadi na Karelijski ožini odbiti. Na bojišču so Sovjeti pustili nad 1000 mrtvih. Pri Tajpali je bilo odbitih več sovjetskih napadov. Severovzhodno od jezera La-doga so Sovjeti pustili na bojišču nad 1000 mrtvih in 15 tankov.
I Ul —M—B—
Spopad na meji med Turčijo in Sovjetijo
Obsedno stanje v Turčiji?
London, 24. febr. t. Havas: Ameriški listi so danes objavili senzacionalno vest, da je prišlo do nevarnega obmejnega spopada na meji med Turčijo in Sovjetsko Rusijo.
Potrdil o tem dogodku iz Ankare še ni, pač pa se širijo vesti, da je bilo v Turčiji proglašeno obsedno stanje.
Za enkrat menijo v Londonu, da so vse vesti o tem še zelo pretirane.
Štiri nemške podmornice potopljene
London, 24. febr. b. V Londonu krožijo govorice, da so zavezniške ladje potopile zopet 4 nemške podmornice in sicer dve na Severnem morju, eno na odprtem morju pred škotsko obalo, eno pa pri Šetlandskih otokih. Pri tem je odlično sodelovalo britansko letalstvo. Uradnega obvestila o potopitvi štirih nemških podmornic še ni
London, 24. febr. b. Davi je letelo nemško letalo visoko nad Norfolkom. Britanski lovski aparati so se takoj dvignili, protiletalske baterije pa so pričele streljati na sovražno letalo. Slišale so se tudi eksplozije bomb nad obalo severno od INorfoIka. Tudi nad Sinderlandorn je letelo neko nemško letalo, ki so ga angleški lovci pregnali.
Nova trgovinska pogodba med Madžarsko in Francijo
. Par«. 24. febr. f. Reuter: Danes je bila podpisana trgovinska pogodba med AlaJžarsko in Francijo.
Zemunska vremenska napoved: Dvig toplote in postopna pooblačitev od severa in severozahoda. Tu pa tam bo jutranja megla. Pretežno vedro v južnih krajih in precej hladno v planinskih predelih.
Zagrebška vremenska napoved: Topleie. počasi se do pooblačilo, jutranje megle v dolinah. V južnih krajih pretežno jasno.
M
Davčna reforma In sporazum
»Hrvatski Dnevnik« prinaša uvodni članek, kjer naglaša, kako se je začel t>oj zoper davčno reforme, katere je uvedla HSS oziroma njen finančni minister. V stvari pa (e to bo| zoper sporazum. — Med drugim veli »Hrvatski Dnevnik« takole: »Boj zoper HSS.kot nositeliico teh reform je zelo riskanten. Tudi srbski kmetje bi razumeli, za kaj gre boj. Zato je prišel napad od strani. Namesto, da bi udarjali na HSS, »o začeli napadati sporazum. Račun le bil kaj enostaven: če se podere sporazum, pojdejo iz vlade tudi Hrvati in HSS, potem pa pojdejo za njlim tudi davčne reforme. Napad na sporazpm je bil kaj previden in kratek. Sporazuma niso namreč delali zgolj Hrvati, temveč so bili zraven tudi drugi. Ko so napadali Hrvate, so napadali tudi nje, kar pa ni bilo primerno. Zato so šli dalje ter so začeli napadati hrvatski narod. Treba je dobro pogledati, kdaj se Je začela ofenziva zoper sporazum in ofenziva zoper Hrvate. To je bilo v času davčnih reform. Takrat se je začelo besnenje nalprej Srbskega kulturnega kluba ter njecovih in čoroviče-vih listov. Za njim so začeli .prihajati po vrsti zastopniki raznih srbi lanskih strank, ljudje, ki so se z mestom vživeli ter s simpatijami spremljajo tiste, ki žele prejšnjega stanla... Danes je glavno vprašanje, ali more ta bes imeti ka| uspeha? Že zdaj pa Je znano: Vrnitve na staro ni, treba bo iti naprej. Zastopniki hrvatskega naroda so storili svojo dolžnost. Zdaj je vrsta na drugih, da precenijo odgovornost, ki je združena z njihovim delovanjem.«
Hrvati zoper Putnik in prometno ministrstvo
Glasilo HSS »Hrvatski Dnevnik« prinaša član-čič, kjer zahteva, naj bi turistična ustanova »Put-nika« v Zagrebu kupila hišo, kjer bi se prodajali železniški vozni listki ter bi bile v njej tudi druge turistične ustanove. List ostro graja, ker se to že ni zgodilo ler pravi: »Tem bolj je opravičena ta zahteva, ker je znano, da se dohodki »I'ut-nika« stekajo od turizma v hrvatskih krajih, saj je pretežni del turizma ravno na ozemlju banovino Hrvatske, kjer bi morali ostati tudi dohodki turizma. Ali pa morda v ministrstvu prometa mislijo, da v polslužbeni ustanovi »Putnika« smejo zanemarjati hrvatske pravice in interese? Hrvatski javnosti je dobro znano tradicionalno zatiranje Hrvatov v resoru prometnega ministrstva. Zato je že skrajni čas, da se to preneha, zlasti, ker v tem ministrstvu še sploh nilo začeli popravljati zapostavljanja Hrvatov.«
interesi srbskega naroda in sporazum
»Radikalna zastava«, novo glasilo glavnega odbora radikalne stranke, piše: »Srbski narod je opravičeno mislil, da so srbske deželo tiste, kjer srbski narod živi v relativni ali absolutni večini. Te dežele so: Bosna, Hercegovina, Vojvodina, Črna gora ih del Dalmacije. Srbski narod se je liojeval v prvi vrsti za to, da bi se združilo vse, lk«f je sfbskega. In ko bi' srbski narod no bil dovolj previden in dovolj odločen, bi se bilo res utegnilo zgoditi, da bi se njegovi vojni napori in njegovi cilji ne bili posrečili ter da bi bil srbski narod še za naprej ostal razdeljen pod razne uprave, ki si jih ne želi in ki niso naravne njegovi številni sili. Ne smemo pozabiti, da je interes srbskega naroda v prvi vrsti v tem, da ohrani svoj narod, vse drugo pa je mnogo manjše važnosti. Ta dejstva jo treba dobro premisliti, ko bo prišlo do tega, da se bo delal končni sporazum, ali prav za prav, ko se bo delal novi sporazum.«
»Srpska Riječ« zoper »Novo Riječ«
Glasilo samostojnih demokratov, ki zastopajo Srbe na Hrvatskem, je list »Nova Riječ«, katero ureja g. Vilder. Zdaj pa je začela izhajati tudi »Srpska Riječ«, ki pravi, da je ona pravi glasnik Srbov na Hrvatskem. Zaradi tega je »Nova Riječ« začela konkurenta napadati. Odgovarja ji v zadnji števlki »Srpska Riječ«, ki piše na naslov samostojnih demokratov in g. Vllderja: »Kriza, ki se je lotila vrst samostojnih demokratov, je zanesla zmedo in zmešnjavo tudi v uredništvo »Nove Ri-ječi«. Ta list, ki je še pred kratkim bil prednja straža levičarstva v naši državi, zdaj vedno bolj izgublja svojo smer v zunanji in notranji politiki. Ker ne more več braniti niti enega načelnega stališča, zdaj ta list na vsako kriliko odgovarja s psovkami, podtikanjem in zmerjanjem. To je storil tudi na naše pisanje. Za nas je to najboljši dokaz, da smo na pravi poti ter da je naše stališče v skladu z interesi srbskega naroda v banovini Hrvatski. Kar se pa tiče ponovnih napadov na Belgrad, je »Nova Riječ« podobna utopljencu, ki skuša potegniti pod vodo tudi svojega reševalca. Gospod Vilder bi moral prav zares vedeti, da ne sme upati na kako vodstvo Srbov v banovini Hrvatski, če istočasno napada Belgrad.«
Kaj piše srbski kmet iz Korduna
»Srpska Riječ« prinaša iz sela Utinje v Kor-dunu, kjer je največ srbskega prebivalstva, od tamkajšnjega srbskega kmeta dopis o tamkajšnjih razmerah, kjer med drugim pravi: »V vseh krajih naše države se izvaja s polno paro demokratizacija, tako tudi po vseh vaseh na Kordunu. Toda kakor se ta demokracija izvaja pri nas v Kordunu, to ni demokracija, marveč teror, večja diktatura od vseh dosedanjih. Pri nas vodijo demokracijo kmečki izobraževalelji, kar so v prvi vrsti učitelji, tisti, ki so bili največji pristaši dosedanjih režimov, organizatorji sokolstva, zdaj pa isti gospodje mečejo sokolske znake s svo|ih prsi. To so Jugoslovanil Taki so sramota naše narodnosti. Tri nas je postalo neznosno politično stanje. Kdor ni samostojen demokrat, ne more postati Župan, ne poljski čuvaj, ne odbornik in ne logar. Razdeljujejo nekako podpore v živežu, ki ga |e treba odslužiti z javnimi deli. Toda toga ne more dobiti največji revež, če ni samostojen demokrat. Mislijo si: Kmet je lačen, pa bo za zrno koruze skočii v vodo. Ali je to demokracija in svoboda? Kadar razne organizacije dobe brezplačno koruzo, jo gospodje dele le svojim pristašem, največ pa sebi. Kadar pa dobe brezplačen dovoz, voznino zaračunajo sebi. In to |e za nje demokracija. Taka demokracija nI nič drugega kakor to: Kmet orji, kopiji in briši si pot s čela, zraven pa moraš biti samostojen demokrat. Kadar pa pride bralev, bomo brali mil — Pri nas edino le še zadružništvo gre v korist kmeta in se briga za njegovo prihodnjost.«
Minister dr. Krek častni občan v Predosljah
V soboto mu j« bila slovesno Izročena diploma častnega članstva
Kranjt 24. februarja.
Nocoj Je bila slavnostna akademija na čast ministru dr. Kreku ob izročitvi diplome častnega občanstva občine Predoslje pri Kranju. Slovesnost je priredila krajevna JRZ v dvorani Prosvetnega doma, ki je btla napolnjena do zadnjega kotička.
Ob napovedanem času je prispel minister dr. Krek v spremstvu tajnika inž. Slapiaka, bivšega poslanca Stareta ln tovarnarja Joskota Zabreta. Med odličniki so bili navzoči tudi okrajni glavar dr. Vidic, domači župnik duh. svetnik Zupane, banski svetnik in župan Umnik iz feenčurja, predsednik JKZ za Kranj dr. Megušar, župan občine Predoslje Ivan Zabret s celokupnim občinskim odborom.
G. minister je bil ob vstopu v dvorano sprejet z velikim navdušenjem in dolgotrajnim ploskanjem. Z odra je zadonela državna himna, ki Jo je zapel domači pevski zbor pod vodstvom g. Šo-
lana. Sledila Je deklamacija priložnostne pesmi, nato pa slavnostni govor, ki ga je imel podžupan g. Janez Octenik ob izročitvi diplome častnega občanstva g. ministru po županu g. Zabretu.
Ob času, ko to poročamo, akademija še traja.
Minister dr. Krek v Sloveniji
Ljubljana, 24. februarja.
Z brzovlakom danes dopoldne se le pripeljal v Ljubljano gradbeni minister g. dr. Miha Krek. Takoj po prihodu je odšel na bansko upravo, kjer se je na tehničnem oddelku najprej zanimal za most čez Savo pri Krikem, potem pa tudi za razlastitveno postopanje zemljišč za cesto Ljubljana— Kran(. Danes popoldne se Je odpeljal v Predoslje pri Kranju, kjer bo drevi imel zborovanje. Jutri pa bo imel zborovanje v Radovljici. — Jutri zvečer se minitser dr. Krek že vrača v Belgrad.
Gibanje v srbskih političnih strankah
Belgrad, 24. febr. m. Snoči so Imeli sestanek člani izvršnega odbora Jugoslovanske narodne stranke (»Borbaši«). Seslanek je vodil Svetislav Hodžera. Na seji so posamezni člani poročali o delovanju stranke po posameznih krajih, predvsem pa o položaju v banovini Hrvatski.
Belgrad, 24. febr. m. Razen demokratov, ki Zaradi smrti svojega voditelja niso sklicali nobenega sestanka, so vse politične skupine za jutrišnji dan napovedale svoje shode. Med drugim bosta imela jutri zborovanje tudi vseuč. profesor na belgrajski univerzi dr. TasiČ in docent dr. Jovan Djordjevič, ki pripadata idejnemu krogu, ki so zbira okrog
»Napreda«. Govorila bosta v Vranju, ln sicer bo Tasič predaval o uredbi o banovini Hrvatski, Djordjevič pa o demokraciji in federalizmu.
Belgrad, 24. febr. m. Svoječasno smo že poročali o posebni skupini, ki jo vodi v zemljo-radniški stranki znani levičar dr. Dragoljub Jova-novič. Nasprotje med njim in vodstvom zemljo-radniške stranke se je v zadnjem času v Belgradu in na terenu tako zaostrilo, da se je Jovanovič odločil ustanoviti svojo zemljoradniško stranko. Dr. Jovanovič bo svojo stranko v najkrajšem času naznanil oblastem.
Finančno vprašanje banovine Hrvatske najtežje
Belgrad, 24. februarja, m V Belgrad je prispel ban banovine Hrvatske dr. Šubašič. Sprejet je bil pri finančnem in notranjem ministru in v ostalih merodajnih krogih v zvezi s čimprejšnjim prenosom notranjega ministrstva in ministrstva za ljudsko telesno vzgojo na banovino Hrvatsko kakor tudi v zvezi z vprašanjem finančne samostojnosti banovine Hrvatske.
To vprašanje je vsekakor najtežje od vseh, kar jih je postavil sporazum in je posebno pereče zdaj, ko je zaradi bližajočega se prvega aprila treba sestaviti državni preračun in tudi preračune drugih samouprav. Rešitev tega vprašanja bo še težja, ker te ie ni izvedla državna preureditev v celoti. Za izdelavo potrebne uredbe je že imenovana posebna komisija, v katero je g, Cvetkovič določil bivša finančna ministra ar. Vojina
Djuričiča in dr. Milorada Djordjeviča, dr. Maček pa finančnega ministra dr. Šuteja in njegovega pomočnika dr. Filipančiča. Komisija se do danes še ni sešla.
Zaradi reševanja vseh teh vprašanj, tako prenosa denarnih virov iz centrale na banovino Hrvatsko kakor tudi sestave državnega preračuna, se zdi, da bodo čisto politična vprašanja morala zaenkrat stopiti v ozadje. S tem pa ni rečeno, da se vlada ne bo pečala z njimi. Politični odbor bo, kakor znano, pripravil tekst zborovalne in združevalne uredbe. Poleg tega vprašanja bo kr, vlada posvetila prihodnje dni še večjo pozornost vsem nezdravim pojavom na vseh poljih našega gospodarskega življenja ter bo izdala potrebne ukrepe, s katerimi bo ljudstvo zaščitila pred I izrabljanjem.	J
Monumentalne železniške zgradbo v Nliu
Niš. 24. febr. AA. Zjutraj ie prispel v NiS prometni minister Nikola Beslič v spremstvu generalnega ravnatelja državnih železnic -Jojiča, ravnatelja direkcije Beograd—Jug Debeljeviča in drugi. Z ministrom Besličem je dojiotoval iz Belgrada tudi niški župan Zivkovič. Besliča je sprejel na železniški postaji podban Nagulič. osebni tajnik predsednika vlade Boža Atanasijevič, več bivših narodnih poslancev in predstavniki železniških uradov. S postaje se je minister Beslič odpeljal na bansko upravo, kjer je obiskal bana Krasoje-viča. Nato si je ogledal zemljišče, kjer bodo zgradili monumentalno zgradbo za železniško ravnateljstvo, kakor tudi nove stanovanjske hiše za železniške uslužbence. Ob 11 je inž. Beslič obiskal poveljnika armade generala Naumoviča. Sprejel je tudi zastopnike tiska in jim izjavil, da bo tudi železniško postajo v Nišu moderno uredil, kakor tudi moderne delavnice.
Angleški poslanec Wedgewood v Belgradu
Belgrad, 24. febr. m. Na svojem potovanju po Evropi se je ustavil v Belgradu angleški poslanec Wedgewood. V Belgradu bo imel dve predavanji »Dan angleškpga poslanca« in »Delovanje britanske ustave za časa vojne«. Iz Belgrada odpotuje v Sofijo, kjer bo imel prav tako predavanja. Tukajšnji Angleško-ameriški-jugoslovanski klub je priredil poslancu Wedge\voodu čajanko. G. Wed-gewood je obiskal pravosodnega ministra dr. Mar-koviča.
Uredbi o špekulantih in konfinacijah
Belgrad, 24. februarja, m. Kakor smo že poročali, pripravlja kr. vlada v smislu sklepov zadnje seje ministrskega sveta dve važni uredbi, to je uredbo o nastopu proti navijalcem cen in uredbo o postopanju s tistimi osebami, ki bodo zaradi svojega delovanja proti redu in miru v državi, konfinirane. Na delu so zakulisne sile, da bi bile gornje uredbe čim milejše.
Brzojavna in telefonska služba pri pošti Kapla
Dne 11. februarja t. 1. je bila pri pošti Kapla uvedena brzojavna in telefonska služba.
Osebne novice
Belgrad, 24. febr. m. Upokojen je učitelj Re-ginaldo Migič v Škofji Loki; za profesorja verouka je napredoval v 8. skup. Ivan Bombek, doslej na državni realni mešani gimnaziji v Mariboru.
Hitler je govoril ob 20. obletnici ustanovitve svoje stranke
Monakovo, 24. februarja, t. Nocoj ob 20.30 Je v Monakovu govoril, nemški kancler Hitler. Govoril je ob 20. obletnici ustanovitve narodne socialistične stranke. Proslavo so prenašale vse nemške radijske postaje.
Uvodoma je nemški kancler poudaril, da ni prišel pred 20. leti v to dvorano iz kakega pacifističnega kluba, ampak iz vrst nemške armade. Tedaj v tistih časih je nemški narod doživel najnižjo stopnjo, toda tudi zmagovalci niso bili vsi zadovoljeni. Tedaj niso preslepili samo nemškega naroda, ampak tudi Indijce, ki so jim obljubili svobodo, pevarali so Arabce, ogoljufali so Žide. Pa tudi drugi zmagovalci so tožili o krivicah.
Nato smo dobili ▼ Nemčiji parlamentarno demokracijo, ki je bila pravi raj za Žide, špekulante in mednarodno financo, ki je izčrpavala nemški narod. Tedaj so mislili, da so nemški narod spravili v po-
Solno suženjstvo in marsikdo je mislil, da je vsega onec.
Jaz sem pa šele ugotovil, da je sedaj šele vsega začetek. Stare oblike so se zrušile, toda narod je živel naprej. Sli smo mimo monarhističnih oblik, ker lahko brez njih boljše živimo. Prav tako ni bilo mogoče ohraniti obliko številnih zveznih držav.
Na znotraj pa se je narod razdelil med meščanski razred in na proletarski razred. Med njima so bili skoraj vsi mostovi porušeni. Vse zunanje oblike so se razbijale in mi smo prišli do prepričanja, da bo nemški narod lažje živel brez teh razdelitev. Kajti nemški človek nI bil zlomljen. V zadnji vojni je ta človek vzdržal proti 26 narodom in če bi tedaj bil na njegovem vodstvu Adolf Hitler in ne kak mušketir, tedaj ga ne bi zlomili, oziroma zahrbtno premagali.
Nastopil som kot predstavnik milijonskega nemškega naroda. Tedaj mi jo bilo jasno samo eno: napraviti konec družabnemu redu v Nemčiji in napovedati najhujšo borbo onim, ki so izkoriščali državo in narod. Vodila me je edina želja
osvoboditi najprej Nemčijo notranjih oklepov in vzgojiti mladino v novem duhu. Nisem vodil lo politične, voditi sem moral predvsem gospodarsko borbo. Po 13 letih našo gigantske borbe je zmagala naša misel in naša ideja, prav tako kakor je ta ideja zmagala tudi v Italiji. Trinajst let je trajala ta borba. Počasi smo šli naprej in smo zmagali. Zavladal je nacionlizem. ki je imel gigantski uspeh v tej borbi, ki jo sami najbolje poznate. Po 13 letih so naši sovražniki ležali popolnoma na tleh. I. 1933. je prišel čas, ko smo lahko pričeli ono, kar smo obljubljali v številnih izjavah in proklamacijah, pričeli tudi izpolnjevati. Narodni socializem je ustvarjal čudeže. To dokazujejo ogromni uspehi na gospodarskem, na političnem in kulturnem polju. Brezposelnost jo v Nemčiji izginila.
Hitler se jo nato dotaknil demokratičnih državnikov in jo predvsem napadel Anglijo, ki izkorišča večji del sveta, čeprav njeni demokrati niso sposobni voditi niti lastne države. In ti demokrati hočejo ustvariti novo Evropo, nov svet? To zveni kakor pregovori starih demokratov. Ti demokrati hočejo ustvariti tudi novo Nemčijo. Da, nova Nemčija bo prišla, toda brez njih. Prav tako bo prišel nov svei, toda tudi brez njih. — Hitler se je dotaknil nato versaillske pogodbe in jo ostro kritiziral. Dojal je, da so s takšnimi frazami lahko prihajali leta -918. Danes so so zavedle tudi male države, mali narodi, ki postavljajo svoje zahteve, ker sc zavedajo, da tako ne more iti dalje. Nemčija nima velikih zahtev. Dajo se spraviti v dve točki: J, zagotovitev varnosti življenjskega prostora in 2. vrnitev nemških kolonij, ki so nemška last. To so zelo omejene zahteve.
Prišli pa so Churchill, Cooper, Eden, Chamber-lain ln^ nazadnje Zid Hore Bclisha. Churchill je bil znan že v svetovni vojni kot nafvečji hujskač. Ti ljudje so bili najhujši vojni hujskači, ko sem jaz izpolnil kot navaden vojak samo svojo dolž-
Kako naj trgujejo nevtralci
Pariz, 24. febr. AA. Havas: Zmerom je mednarodno pravo dajalo vojskujočim se pooblastilo, da store vse ukrepe, da bi preprečili nevtralnim državam, da bi razvijale trgovino s sovražnikom in bi s tem omogočile sovražniku nadaljevan|e vojne. Tako se je v pretekli vojni pokazala potreba, da izvrše zavezniške bojne ladje pregled trgovskih ladij in da pošljejo nevtralne trgovske ladje v določene luke in tako preprečijo uvoz čezmorskih proizvodov v Nemčijo. Kljub hitrim formalnostim pa so morale nekatere ladje čakati po več dni ali več tednov preden so bile preiskane in so mogle nadaljevati plovbo. Zaradi tega so poskušali vpeljati poleg režima, ki je slonel na mednarodnem pravu, tudi izjemni režim, ki bi uvedel posebno proceduro zaradi zapletenosti posameznih primerov pri zaustavljanju nevtralnih ladij.
V ta namen so britanske pomorske sile v pro-teklt vo|nl ustvarile sistem pod imenom »navi-cert«. Na podlagi tega sistema |e bilo blago pre-gledalo, da bi se ugotovilo, če je tihotapsko, preden je bilo So natovorleno, ne pa po prihodu lndle v kontrolno bazo. Na ta način so izvozniki mogli na podlagi tega dokumenta zagotoviti v mejah možnosti, da dobava trgovskega blaga ni trpeia zakasnitve. Prav tako stanje ie bilo prve dni vojne. Nemška trgovska mornarica ie bila v celoti oinrtvičena, lad|e pa so bile prisiljene, čimprej zateči se v nevtralna pristanišča. Tako prizadela Nemčija je bila prisiljena truditi se z vsemi mož-
nimi sredstvi, da bi si zagotovila izmenjavo blaga med svojimi tržišči in svetovnimi tržišči. Da bi preprečili tako tihotapljenje blaga, so zavezniki začeli izvajati ukrepe nove oblike. Dne 4. septembra 1939 so londonske službene novine objavile seznani blaga, ki je proglašen za tihotapsko blago. Po 15 dneh je iste ukrepe uvedla tudi francoska vlada.
Zainteresirani krogi so se takoj potrudili, da bi se oskrbeli z dokumenti, ki bi olajšali prevoz njihovega blaga, Da bi dobili »novicert«, morajo izvozniki predložiti francoskemu in britanskemu veleposlaništvu podrobna r>oročila o trgovskem blagu, ime pošiljatelja in ime kupca, dan vtovar-ienja kakor tudi značaj blaga in njegov obseg. I Veleposlaništva v gotovih primerih pošljejo spre- I jete podatke odboru za tihotapstvo, ki zaseda v I Londonu. V tem odboru so tudi francoski člani, in ' ta odbor lesno sodeluje s pariškim odborom. Trgovsko blago se lahko dobavi brez druge formalnosti, če Ima dokumente in navicert. Natovarla-nje se mora vršiti v tem primeru najkasneje v 2 mesecih. Ta dokument ie medzavezniški dokument. ki ga je treba predložiti francoskim in britanskim pomorskim oblastem. Če ne pride do zlorab, omogoča ta dokument, da se izogne preiskavi blaga, ki |e že enkrat pregledano, ali pa se vsaj pospeši omejeni pregled, dn bi se videlo, če ima res vse blago na ladji, dokumente in navicert. Formalnosti bo Se krajše, če gre za blngo, ki ima vse dokumente na razpolago
nost. Po vojni so ti ljudje delali kupčije z orožjem. Jaz sem se istočasno boril za nemško svobodo. Kako smo se borili, veste samL Že leta so pripravljali in hujskali na vojno. Njih cilj je bila spet nova velika vojna. Mislili so, da bodo našli narode, ki bodo krvaveli zanje.
Nasproti njim je stal nemški vojak, ki je prav tako pripravljal Nemčijo na vojno, in sicer temeljito pripravljal. Moja edina želja je bila, da Nemčiji spet vrnem svobodo. Če me zato Churchill in drugi sovražijo, si štejem to samo v čast. Njihovo sovraštvo me ne bo spravilo iz ravnotežja. Če sem se trinajst let boril za svobodo svojega naroda na znotraj, se bom danes, če bo potrebno, boril za njegovo svobodo na zunaj. Gospodje so mislili, da bodo labko ponovili komedijo iz leta 1918 in so pošiljali letala, ki so metala nad Nemčijo številne letake. To so brez dvoma delali samo zato, ker današnje Nemčije ne poznajo. Položaj se je zelo spremenil. Nemčija je danes prijateljica z Italijo. To ni«samo prijateljstvo obeh državnikov, temveč spoznanje, da sta oba naroda v bodoče navezana eden na drugega. Tudi nasproti Rusiji se je položaj spremenil. Ta ogromna država, ki so jo leta 1914 nahujskali proti Nemčiji, gre danes z Nemčijo. Tudi Japonska je leta 1914 nastopila proti Nemčiji, danes ona ni na strani naših sovražnikov.
Tudi vojaško se je položaj zelo spremenil. Oborožitev Nemčije sem izvedel do skrajnosti in nisem o tem nič govoril. Raje sem delal in molčal. Danes je Nemčija bolj pripravljena kot pa leta 1914.
Tudi gospodarsko smo se tako pripravili, ča nam nobena blokada ne more nič napravili. Niti vo-jaSko, niti gospodarsko, Nemčija ne more biti premagana.
Kakšno pa je nemško vodstvo? Jaz sem magnet, kj kroži nad nemškm narodom in ki lovi jeklo iz njega. Kdor ni v našem tabotu, tako ni nič vreden. Organizacija nemškega naroda je sijajno izvedena. Ves nemški narod je danes zelo samozavesten, ker je šel skozi sijajno šolo. 23,000.000 nemških delavnih ljudi je v raznih organizacijah.
> To kar Chamberlain pripoveduje, nas prav nič no zanima. Vemo, da ima Chamberlain iste svotovalco, ki smo jih pred 8 leti spodili lz Nemčije. Naj govore kar hočejo, jaz bom izvedel to borbo do konca. Nikdo nam nc bo več predpisoval načina življenja. Kakor smo obračunali s sovražniki ? notranjosti države, tako bomo obračunali tudi z zunanjimi sovražniki.
V	zadnjih 5 mescclli sem ogromno delal. Vojaško ni bil nemški narod nikdar bolj pripravljen kakor jo danes. Kakor lahko vsi zaupajo v državno vodstvo, tako lahko zaupajo tudi v vojaško vodstvo.
V	ostalem pa verjamem samo eno: Previdnost je blagoslavljala naše delo in v zadnjih 16 letih jc Previdnost spremljala to naše delo. To ni tla-čenje drugih narodov, če sino si mi oskrbeli svoj življenjski prostor. Verujem v to Previdnost, verujem v to, da Previdnost nc more pokončati dela naše borbe. Jaz verujem, da naš narod ne more hiti zasužnjen od Francozov ali Angležev in danes bolj verujem v to kot kdajkoll poprej. Ne more hiti drugače: Mi moramo zmagati in rato bomo tudi zmagali!
w ^ ^ ^
Sovjetski petrolej na poti v Nemčijo
London, 23. februarja. AA. Havas: Dopisnik »Daily Telegrapha« poroča iz Bukarešte, da je prispela v Constanco iz Bakuja prva pošiljka sovjetskega petroleja. Ta petrolej je namenjen rafinerijam v Ploestiju, ki so pod nadzorstvom Nemčije. V kratkem pridejo 5e druge dobave. Petrolejska družba »Brok« je vzela v zakup vsa skladišča v Constanct, da spravi tja sovjetski petrolej.
1 Izpraznite podstrsifal Staro železje in vse kovine plača najboljše »Metalia«, Gosposvetska cesta 16, tel 3288.
Od nedelje
Zunanji pregled
Ta teden mednarodne politike se je začel z afero »Altmarka«, ki se je odigrala v malem norveškem fjordu. Nemški parnik »Altmark« se je pred zasledujočimi angleškimi vojnimi ladjami umaknil v norveške vode in se tako srečno izognil svojim zasledovalcem; toda na parniku je bilo 300 angleškim jetnikov, ki jih je v Južnem Atlantiku nalovila nemška žepna križarka »Admiral Graf von Spee« in jih preložila na ta nemški parnik, ki bi jih naj odpeljal v Nemčijo v jetništvo. Tri mesece je parnik z jetniki križani po Oceanu in koncem prejšnjega tedna se je ob norveški obali spuščal proti Nemčiji. Ko se je »Altmark« umaknila v norveško pristanišče, so jo po mednarodnih predpisih preiskale norveške oblasti; baje bi norveške oblasti morale na parniku najti angleške državljane in jih izpustiti na svobodo. To se pa ni zgodilo; zato je v norveško pristanišče zaplul angleški rušilec »Cos-sak« in izvršil nenavadno izvršbo nad nemškim parnikom. Zapeljal ie tik ob nemški parnik, v kratki borbi so angleški mornarji pobili 7 nemških mornarjev, nato pa so angleški mornarji osvobodili svoje tovariše in jih na rušilcu odpeljali nazaj v Anglijo.
Vse to je vzbudilo mnogo hude krvi po vsem svetu. Naravno je bila razprava o tej izvršbi najhujša v vojskujočih se državah, pa tudi v nevtralnih državah so zelo pozorno prisluhnili k vsemu temu, kako se bo razvijala vsa ta zadeva. Norveška vlada je vložila protestno noto v Londonu, angleška vlada pa v Oslu. V torek je o tej zadevi govoril predsednih angleške vlade Chamberlain, ki je v večjem govoru v spodnji zbornici utemeljeval, da so angleški mornarji pravilno postopali in je nato čestital kraljevi mornarici za to njeno dejanje.
Toda zadeva s tem še ni bila zaključena. Kmalu nato so začele krožiti vznemirljive vesti o tem, da križarijo ob severnih norveških in švedskih vodah angleške in francoske vojne ladje. Zavezniške vojne ladje so opazili celo v bližini Petsama, to je blizu tistega finskega pristanišča, ki so ga v prvem mesecu vojne med Finsko in Sovjetsko Rusijo rdeči oblastniki na vsak način hoteli zavzeti. Ta navzočnost zavezniških ladij v arktičnih, to je v severnih vodah razlagajo različno: nekateri menijo, da mislijo zavezniki na severu priskočiti na pomoč Finski in napasti sovjetsko vojsko pri Mur-mansku in zapreti to velevažno sovjetsko severno pristanišče. Še verjetneje pa je, da so zavezniške vojne ladje priplule tako daleč na sever zaradi tega, da bi popolnoma ustavile promet med nemškimi pristanišči in med Murmanskom. Prav tako ne bi nemški parniki smeli več pluti ob severni norveški obali, to je do Narvika, kjer nemške ladje nalagajo in odvažajo v Nemčijo švedsko železno rudo. To vse skupaj naj torej pomeni naslednje: izvršbo nad parnikom »Altmarkom« je treba izrabiti v vseh ozirih tako daleč, da po norveških vodah sploh ne bo smel pluti noben nemški parnik več.
To se pa lahko prepreči na dva načina: 1. ali da se zanese vojna na sever Evrope ali pa 2. da se zavezniškim vojnim ladjam dovoli, da bodo one stražile norveške in švedske vode tako, da tam nemški parniki ne bodo mogli več opravljati svoje naloge.
Vojna na severu traja že tri mesece, namreč vojna med Finsko in Sovjetsko Rusijo. V svojem senzacionalnem govoru v Devonportu je bivši angleški minister za vojsko zadnji petek zahteval, da naj gresta Francija in Anglija z vso svojo vojno silo na pomoč Finski. Angleške in francoske vojne sile pa praktično ne morejo na Finsko brez dovoljenja Norveške in Švedske. Ce se na severu zapleteta ob strani Finske v vojno proti Sovjetom tudi Anglija in Francija, tedaj bosta Norveška in Švedska prav gotovo morali v vojno in nad vse mSevernim morjem bi gospodarilo angleško brodovje.
Ce se pa ta načrt ne izvede, tedaj pa bosta najbrž zavezniški vladi poizkušali na vsak način doseči to, da plovba nemških parnikov proti severu ob norveški obali ne bi bila več mogoča. Iz Londona in Pariza prihajajo redno vesti o tem, da "se bo na severu zgodilo nekaj važnega. Listi pišejo zadnji čas zelo ostro proti nevtralnim državam in jih dolže, da niso dovolj nepristranske v tej vojni. Francoski listi so pretekli petek pisali, da ne gre, da bi »nevtralne države lepo dremale tam v svojih zapečkih in se bogatile na račun vojskujočih se držav.« Nevtralne države je treba naučiti, kaj se pravi biti nepristranski. — Nevtralne države pa se gotovo zavedajo vseh teh težav in dobro vedo, da ima vsak vojskujoči se tabor svoje pojme o tem kaj je to: nepristranost.
Poostreno nadzorstvo nad prometom v norveških vodah pa dokazuje, da zavezniki ne morejo biti popolnoma zadovoljni s svojo blokado proti Nemčiji. Skozi norveške vode je torej Nemčija dosedaj dovažala potrebščine s severa. To hočejo sedaj zavezniki' po drugi poti preprečiti. — Toda
do nedelje
istočasno bi zavezniki radi zaprli dovoz sirovin v Nemčijo tudi od drugod, posebno pa iz vzhoJa. Iz sovjetskih petrolejskih vrelcev pod Kavkazom Nemčija dobiva velike količine petroleja in drugih rudninskih olj, ki so za sodobne motorizirane armade silno potrebne. Dokler bo trajal redni dovoz teh sirovin v Nemčijo, toliko časa se bo angleška blokada le slabo čutila pri nemških potrebah za nadaljevanje vojne. Zato so se razširile te dni vesti o tem, da se pripravljajo hudi preobrati v Maii Aziji in da je možno, da se bo tam razvilo bojišče nove fronte sedanje vojne. Sovjetski tisk in radio sta začela hudo napadati Perzijo in Turčijo; nekateri listi so pisali, da so bili napadi prav taki, kakor so bili sovjetski napadi na Finsko, preden so sovjetske čete vdrle na finsko ozemlje. — Vzporedno pa so iz Londona prihajale vesti, da sta Perzija in Afganistan prejela veliko posojilo v Angliji zato, da bi se obrambna dela na sovjetski mej: še bolj pospešila. V Iraku je morala izbruhniti vladna kriza, da bi tam prišel na površje mož, ki nudi popolno poroštvo zato, da se bodo zavezniške vojske čisto mirno lahko pomikale iz Palestine in Sirije proti Kavkazu. Glavni cilj te vojske pa bi bil: zasesti sovjetske petrolejske vrelce pod Kavkazom in močno zaščititi petrolejske vrelce v Perziji in v Iraku. '
Sovjetska Rusija misli, da bi bila dovolj močna, da lahko tvega vojno na Kavkazu ob času, ko se še ni niti odločila usoda njenega sramotnega napada na Finsko. Sovjetska vojska doživlja na finski fronti dan za dnem same poraze in ubogi ruski mužik mora v smrt kar brez vsake potrebe in brez vsakih načrtov. Dosedanje sovjetske izgube na finski fronti so bile že strašne. Taka vojska bi naj poskušala vojskovati se še drugod in to na tistih ozemljih, kjer žive zasužnjeni Ukrajinci, Ge-orgijci, Armenci itd. Ta ljudstva seveda komaj čakajo, da bi se na njihovih mejah začel požar, ki bi odnesel s površja najstrahotnejši režim, kar ga je kdaj morala prenašati Rusija.
Ta režim je hotel Finsko spraviti s sveta v nekaj dneh, nato v nekaj tednih, tako tja do 20. decembra, ko je diktator Stalin slavi! svojo šestde-setletnico. Ta »tovarišč« pa mora biti med svojimi rdečimi vojaki tako priljubljen, da mu za njegovo obletnico tega šopka s fronte niso marali poslati. Ker pa Stalin ni dobil šopka, ga je hotel rdečim vojakom dati za njihovo obletnico, da bi tako v vsem svojem življenju »zagrešil« vsaj eno plemenito dejanje. Sporočil je na fronto vojakom, da naj za svojo 22. obletnico dne 23. februarja udarijo po Fincih, da jih ne bo pohvalil samo on, ampak ves komunistični svet. Toda ti rdeči vojaki morajo tega svojega »tovarišča« zelo spoštovati, kajti tudi tega mu niso hoteli izpolniti. Niso se hoteli ovenčati z lavorikami zmag nad finskim narodom in tisti dan so bile v nekaterih odsekih finske fronte sovjetske čete bolj poražene kot pa kdaj koli popre . Tako armada razkrinkava Stalinovo nepoštenost, ko bi morala biti steber njegovega režima!
naj se potem razpišejo volitve. Popolne ureditve države ni več dočakal. Umrl je v ponedeljek 19. t. m., ko je ves čas kratko bolezni govoril o javnem delu za ljudstvo. Zadnje ure, ko mu je srce že močno opešalo, pa je govoril še o svojih rajnih, zlasti o edinem svojem sinu, ki mu je bil padel nekje na solunski fronti takrat, ko je bil sam še aktivni minister. Zato je lahko povsod e ponosom lahko naglašal, da je državi dal vse, kar je imel najdražjega, da pa od javnega dela za državo ni bogatel. Umrl ie namreč razmeroma reven. Le majhna hišica, ki jo je imel še kot profesor, je' ostala za njim. Takih mož ni mnogo, zato ni čuda, če je srbski narod v celoti obžaloval njegovo smrt. Ob njegovi smrti so se ga spominjali tudi zastopniki drugih strank. Tako je slovenski voditelj dr. Korošec ob Davidovičevi smrti izjavil, kako sta skupaj delala v vladi in opoziciji in da sta si ostala dobra tudi takrat, kadar so se jx>ta njune politiko križala. Zlasti pa naglaša dr. Korošec Davidovičevo zaslugo za slovensko univerzo ter njegove čiste roke, ki jih je ohranil do smrti. Prav lep spomin je podal za rajnim tudi minister dr. Krek.
Takoj po Davidovičevem pogrebu se je sešlo vodstvo srbske demokratske stranke na domu rajnega, kjer so izvolili njegovega naslednika. Izvoljen je bil soglasno za voditelja demokratov g. Milan Grol, bivši profesor. Grol je znan politik demokratske stranke, ki je mnogo pisal in politično deloval ter je nastopal tudi v organizacijah prostozidarjev. Mačkova HSS je zadnje čase precej ostro nastopala zoper Grola, zdaj pa kaže pomirljivo stališče.
V domači slovenski politiki se kaže, da slovenski del JNS, ki ga vodi dr. Kramer. vedno bolj izgublja. Del njegovih pristašev se je odkrh-nil ter se pridružil SDS, katero vodi sedanji minister dr. Budisavljevič. Drugi del pristašev JNS pa se nagiblje k slovenski skupini radikalne stranke, ki jo vodita ljubljanska odvetnika dr. Puc in dr. Korun. Dr. Kramer v »Jutru« kaže svojo nezadovoljnost s tem ter očita svojim bivšim naprednim prijateljem, da se drže napačnega reka, češ da »v drobljenju je moč«. Sicer pa razumemo prizadevanje naprednih ljudi na Slovenskem, da bi prišli kam pod kako boljšo streho, kakršno pa jim more nuditi dr. Kramer s svojo JNS.
Dne 21. svečana se je skozi Ljubljano vozil na Francosko transport poljskih beguncev, kate rih je bilo z ženskami in otroki vsega skupaj 260 ljudi. Od Zagreba do Ljubljane jih je spremljal poljski konzul. Nesrečni begunci, ki so pribe-žali na Madžarsko in v Romunijo, gredo zdaj v Francijo, od koder jih bodo poslali v francoski Alžir v Afriki. Tam bodo ustanovili za poljske otroke poljske šole. Med begunci so bile, kakor povedano, skoro same ženske z otroki. Med drugimi je bila tudi poljska mati, ki je bila rojena v Sibiriji, kamor je bil njen poljski oče od carske Rusije pregnan. Ko se je po vojski vrnila na Polj-
Notranji pregled
Dne 19. t m. je v Belgradu omrl voditelj de mokratske stranke g. Ljuba Davidovi?, bivši večkratni minister ter ministrski predsednik. Rajni voditelj srbskih demokratov je bil nenavadno pri ljubljena osebnost emd Srbi ter je slovel po svoji' veliki poštenosti. Slovenci se ga spominjamo kot tistega moža, ki je leta 1919 kot takratni prosvetni minister predlagal in izvedel ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Dasi odločen Srb, ki je spočetka bil za centralizem, je pa kmalu uvidel usodno zmoto ter se je jjotem na vso moč trudil da bi se v naši državi dosegel sporazum glede ureditve države. Kot tak je leta 1924 skupaj s SLS in muslimani sestavil v sporazumu z Radičem novo vlado, ki naj bi izvedla sj>orazumno ureditev Jugoslavije v avtonomističnem smislu. Žal takrat tista vlada ni dolgo ostala, ker so jo vrgli drugi vplivi. Ko je Davidovič s SLS prišel v opozicijo, je takoj začel velik boj zoper korupcijo, ki jo je imel za veliko nevarnost za pravilno ure ditev države. Znano je še veliko zborovanje zoper korupcijo, ki je bilo naslednje leto v Ljubljani in kjer je poleg dr. Korošca, dr. Spaha govoril tudi stari Ljuba Davidovič.
Po 6. januarju leta 1929, ko je nastopila diktatura, je Davidovič vedno skušal ustvariti enotno fronto opozicije zoper diktaturo in za sjx>razumno ureditev države. Žal pa zaradi prevelike razcepljenosti med srbskimi strankami tega ni mogel doseči. Tako je mož, ki je svojih 20 let delal za sporazum, ostal ob strani, ko je bil lani sklenjen sjjorazum s Hrvati. Stari Ljuba Davidovič je bil sj)orazuma spočetka vesel, pozneje pa je začel grajati, da se je sporazum samo delno uresničil, ker ob enem s hrvatskim vprašanjem ni bilo rešeno tudi srbsko in slovensko vprašanje. Njegova stranka je jjoslej vstrajno naglašala, da je treba najprej urediti državo v njenih drugih delih, naj se ustanovi še srbska in slovenska banovina, nakar
sko, se jo poročila. Zdaj pa je bil njen mož poslan od rdečih oblastnikov, ki so ga kot poljskega častnika ujeli, v Sibirijo, ona sama pa z otrokom beži Afriko. Strašna, žalostna je usodu teh siroma-
m
PHANOMEN
PUCH Bianchi
MOTORJI IN KOLESA
kov. Bodimo Bogu hvaležni, da nam je doslej pri-zanesel.
Predsedstvo Jadranske Straže je te dni imelo sejo, kjer je splitski odbor predlagal, naj bi se spremenila pravila Jadranske Straže, ker se je tudi ureditev države spremenila. Predlagal je, naj bi banovinski odbori bili bolj avtonomni ter naj bi za svojo zastavo poleg državne imeli tudi še hrvatsko ali srbsko ali slovensko. Slovenski in srbski zastopniki tega niso sprejeli. Med njimi je Slovence zastopal bivši podban dr. Pirkmajer. Bodo pa o tem še govorili.
Založba NASA KNJIGA
LJUBLJANA — Jugoslovanska knjigarna
nudi svojim naročnikom za din 240-— na ntesefae obroke po din 20"— 4 krasne knjige.	Zahtevajte prospekti
Naročniki »NAŠE KNJIGE« uživajo izredne ugodnosti pri nakupu knjig Jugoslovanske knjigarne posebno še pri knjigah iz prejšnjih knjižnih zbirk.
Ali ste ie naročili knjižno zbirko .,NaSa knjiga**!
NE ZAMUDITE!	POŠLJITE NAM NAROČILNICO ČIMPREJ I
A če nam pridobite še novega naročnika, prejmete krasno knjigo
KOT NAGRADO!
V zadnjih dneh smo razposlali nebroj krasnih knjig kakor: Urban, Živi bič; Ammers-Kuller, Upornice; Kaye-Smith, Konec Alardov ; Turgenjev, Plemiško gnezdo itd. itd.
Seznam nagrad in vsa pojasnila pri založbi „N A Š A KNJIGA", Jugoslovanska knjigarna
Chamberlain je govoril:
„¥ojskovali se bomo, dokler ne bo rešena svoboda i"
Ob prihodu Rooseveltovega odposlanca v Evropo, je Chamberlain še enkrat pojasnil angleške vojne cilje
London, 24. febr. t. Reuter: Danes ob 15 je v Birminghamu govoril predsednik angleške vlade Chamberlain in odprl na ta način celo vrsto govorov. ki jih bodo te dni imeli člani njegove vlade.
Uvodoma se je Chamberlain spomnil najprej hrabre Finske, ki tako junaško braui svojo neodvisnost. Boljševiški vajenec so nima prav nič več učiti pri mojstru nasilja in krvoločnosti, toda v dosedanjih borbah še ni razvil vse svoje moči in še ni zbral vseh svojih sil.
Nato je Chamberlain podrobno govoril o trpljenju poljskega naroda, prav tako j>a je opisoval tudi stisko Cehov in Slovakov. Vse to trpljenje pa se širi zaradi tega, ker misli Nemčija uničiti tiste narode, ki se upro njenim napadom. Mali sosedni narodi okoli Nemčije žive v stalnem strahu za svojo svobodo in neodvisnost.
Sedanja Nemčija spoštuje tako malo pravice nevtralnih držav, da fiotaplja nevtralne parnike tudi tedaj, kadar prevažajo tovor med nevtralnimi državami. Nemške podmornice T>otapl.jajo trgovske parnike brez opozorila. Nevtralna država se tudi ne sme preveč pritoževati, če smo se mi potem odločili, da rešimo 300 naših mornarjev, ki so jih Nemci na nezakonit način hoteli odpeljati v koncentracijsko taborišče. Mi pri tem nismo nevtral-cem prizadejali nobene škode, sicer se pa najbolj razburjajo zaradi tega dogodka samo v Nemčiji. Naj nas naš nasprotnik obrekuje, eno je za nas jasno: Mi se ne bojimo izida te vojne in naj traja vojna, kakor dolgo hoče!
Mi v tej vojni nismo sami! Z nami je ves naš imperij. Ves naš imperij sodeluje pri stroških te
vojne.
Govoreč o poteku pomorske vojne je Chamberlain izjavil, da je od začetka vojno priplulo v angleška pristanišča 50 milij. ton ladij. Spremljevalni sistem, ki smo ga uvedli za ladje, se je tako posrečil, da je bilo od 90.000 angleških in nevtralnih ladij, ki so v spremljavi plule v Anglijo, potopljenih samo dve desetine odstotka teh ladij.
Chamberlain je nato podrobno govoril o duhu edinosti, ki vlada v Angliji in ki veže angleški narod v vsem imperiju. Angleški narod še nikdar ni bil v svoji zgodovini tako edin kakor je danes. Ves naš narod hoče sodelovati, da se premagajo vse težave.
Kajti mi vsi se borimo proti temu, da bi nemški narod zavladal nad vsem svetom. Mi se borimo proti razdiralnemu duhu, ki ga širi nemški narodni socializem. Toda pri tem ne želimo uničiti nobenega naroda na svetu. Mi so borimo zato, da bi lahko mali evropski narodi živeli varno in da se ne bi bali napadov na svojo neodvisnost. Prav tako se mali narodi ne smejo bati, da jih bo kdo mogel kdaj iztrebiti. Mi se ne borimo zato, da bi si prilastili gospodarstvo nad drugimi in si tudi ne želimo tujega ozemlja.
Mi se borimo zato, da bi se popravile krivice, ki jih je zagrešila Nemčija. Mislimo, da lahko žive vsi narodi v svobodi tako, da jim ni treba zato drugih narodov tlačiti v siižnost. Mi se borimo za svobodo osebne vesti in za svobodo vere in verskega življenja. Mi se borimo proti vsaki obliki preganjanja.
Borimo j>a ee tudi zato, da bi odstranili duha militarizma, da bi preprečili tekmovanje t oboroževanju, kajti to spravlja Evropo v bedo, prav tako pa spravlja v bedo tudi Nemčijo. Ce se vse to odstrani, tedaj bo Evropa zadihala v pravi varnosti.
Ce hočem biti stvaren, tedaj bi rekel, da mi zahtevamo, da naj se vrne neodvisnost Poljakom in
tovila — o tem pa se moramo tudi prepričati — da se bo vse to v redu izpolnilo in da bo dana beseda tudi ohranila svojo veljavo. Pod sedanjo nemško vlado pa za Evroj>o ne moro biti nobene varne bodočnosti. Nemčija mora storiti prvi korak in dokazati, da je enkrat za zmerom opustila načelo, da je sila isto kot pravica.
Francija in Anglija ne moreta in tudi ne želita sami urejevati nove Evrope. Drugi morajo priti in nam j>omagati pri tem delu, pri glavnem delu za razorožitev. Razorožitev more biti glavni temelj bodočega miru. Pri ujiostavitvi medsebojnega zaupanja v svetu pa bo ravno Nemčija lahko doj>rinesla več kot pa marsikateri drugi narod. Ko bo Nemčija nudila dokaze o svoji resnični dobri volji, tedaj se bomo znašli vsi skupaj na isti črti, da premagamo gosjjodarske težave, ki bodo spremljale prehod iz vojnega stanja v dobo miru. Kadar bo nastopil ta čas, tedaj bomo sodelovali z vsako vlado, ki bo zastopala iste nazore in dokazala, da je iskrena.
Toda dokazati moramo, da je svoboda zmagala in da svobode nista mogla streti tiranija in ustrahovanje. Tedaj bomo noiiali i vojno. Dokler pa se ne bomo prepričali, da je svoboda rešena, tako dolgo sc bomo vojskovali z vso svojo silo, mi sami in z nami ves naš imperij.
levamo. oa naj se »rii« ucuuuoiiuii • uijuhuiu . uu iic Cehom. Obenem oa moramo dobiti vsa zago- 1 nirale
Veseli dogodek v italijanski kraljevi hiši
Rim, 24. febr. A A. Štefani: Kakor je bilo že sporočeno, jo princesa Piemontska rodila nocoj ob 1.25 hčerko. Novorojena princesa bo dobila ime Marija Gabrijela, ki ga jc nosila princcsa Sa-voja Carignano v 19. letu. To ime je izbral osebno italijanski kralj in cesar. Mala princesa je težka 4 kg. Italijanska kraljica in cesarica je prispela snoči v Ncapelj. Ves čas se je nahajala poleg svoje snahe. 1'olcg kraljice in cesarice so prisostvovale srečnemu dogodku tudi infantinja Marija Josč, kneginja Bavarska, rojena Braganza in druge. Princ Piemontski jc prispel kmalu po srečnem dogodku iz Rima v Neapclj. Oh \hodu v kraljevi dvorec v Neaplju jo razobešen velik svilen trak, kakor je to navada v vseh italijanskih hišah, kadar se rodi v hiši otrok. Rojstvo tretjega otroka prestolonaslednika in prestolonaslednice je povzročilo v vsej Italiji veliko veselje. V Rimu jc bila vest objavljena s topovskimi streli. V vsej Italiji visijo zastave. Današnji listi tolmačijo veliko vesolje, vsega naroda, ki pošilja svoji dinastiji najlepše želje in izraze globoke udanosti, ki ga ob tem trenutku čuti ves italijanski narod do savojske hiše.
Angleška letala nad Prago
London, 24. februarja, t. Reuter: Letalsko ministrstvo je objavilo danes poročilo, da so angleška letala ponoči uspeino preletela Prago. Nad Prago so angleška letala zmetala več stotisoč letakov.
Nekatera angleška letala so poletela tudi nad Plzno. Nikjer niso letal obstreljevali s protiletalskimi topovi.
Prav tako so angleška letala izvedla več iz-vidniikih poletov nad severozapadno Nemčijo. Vsa letala so se vrnila, samo eno letalo se je moralo spustiti na tla v Belgiji. To letalo je pristalo 11 milj od Namurja. Belgijske oblasti so posadko inter-

Iz poslovnega poročila Narodne banke posnemamo o lanskem položaju na naiem denarnem trgu naslednje podatke:
Razmere na denarnem trgu so se lani razvijale pod močnim vplivom velikih mednarodnih dohodkov. Leto 1938 je bilo še pretežno likvidno, toda lansko leto je bilo marsikaj v znaku zahtev po kratkoročnem denarju, posebno od začetka zapletljajev v Evropi.
V	začetku leta je bil položaj še ugoden, poslabšanje pa je nastopilo z marcem, ki se je stopnjevalo tudi v aprilu. Odtok vlog v denarnih zavodih je znašal 841 milij. din (od 11.809 na 10.968 milij din). Toda vse to 60 denarni zavodi z lahkoto zdržali. Od konca aprila do začetka avgusta pa so se vloge povečale za 532 milij. din na 11.500 milij. din. Toda v drugi polovici avgusta je nastopil preokret in so se vloge zmanjšale za 330 milij. din, tako da so dne 1. septembra 1939 znažale 11.177 milij. din.
Del tega zmanjšanja pa je pripisovati tudi dejstvu, da so v jeseni itah potrebe gospodarstva v likvidnem denarju znatno narasle, kar je običajen sezonski pojav.
V	septembru so razmere zahtevale najprej zaprtje denarnih zavodov in borz, dne 7. septembra pa je bila izdana uredba o izplačilu vlog pri denarnih zavodih, ki je dala vsem vlagateljem možnost, da dvigne brez odpovedi vsoto 5000 din, za večje zneske pa so bili predpisani sorazmerni odpovedni roki.
Dvigi in odpovedi na osnovi te uredbe 60 bili v začetku v večjem obsegu. Toda kmalu je nastopilo pomirjenje duhov, k čemur je pomagalo tudi točno in kuiaiitno izpolnjevanje predpisov uredbe s strani bank, kar jim je bilo olajšano s polno podporo Na-rodme banke v obliki izkoriščanja 6tarih, pa tudi odobrenih kreditov Dviganje je kmalu skoro popolnoma popustilo, vlagatelji 60 začeli vračati vloge nazaj za-
Naš denarni trs
vodom, v mnogih primerih pa tudi niso bile dvignjene že odpovedane vloge
Narodna banka objavlja tudi naslednji pregled o izplačanih vlogah, odpovedanih, pa odpovedanih in neodpovedanih vlogah (v mil. din):
odpovedane pa
izplačane odpovedane nedvignjene vloge vloge vloge
30.	septembra 616.8 977.5	—
31.	oktobra 883.5 1.103.1 114.8
30.	novembura 1.082.4 1.098.9 182.07
31.	decembra 1.398.9 1.094,35 506.3
Statistika se nanaša na vloge na knjižice ter v tekočih računih. Skupno je bilo izplačanih od 1. septembra dalje okoli 1400 milij. din, tako da so skupne vloge na koncu leta znašale v vseh denarnih zavodih (brez kreditnih zadrug) 10.145 milijonov dinarjev.
Povprečne terjatve denarnih zavodov na ži-rovnih računih so znašale v teku leta 1939 489.14 milij., dolga na osnovi meničnih posojil pa je znašal 740.4 milij. din. Na koncu leta 1939 so znašale terjatve denarnih zavodov na žirovnih računih 538.2 milij. din (na koncu 1938 462,9 milij. din). V teku lanskega leta je bilo gibanje teh računov naslednje: od 511 v januarju so padli na 475.8 milijonov din na koncu marca. Na koncu maja so bili najvišji s 611.9 milij., najnižji pa na koncu avgusta s 321.5 milij. din Nato so vloge stalno naraščale.
Skupni promet na žirovnih računih je lani narastel od 70.469 na 84.634 milij. din, torej za 20.1%. Od skupnega prometa odpade na virmanski promet 63523 (75.05%), leta 1938 pa 52,077 milij. din ali 74%.
Gospodarski pomen turizma za Slovenko
(Konec.)
Odgovor na to vprašanje nI enostaven. Prva težkoča je, ker turizem po svojem gospodarskem pomenu znanstveno razmeroma še ni zadostno preiskan. Nadaljnje težkoče so v tem, ker je turizem in sicer aktivni turizem šele od leta 1930 dalje uradno statistično zajet, a to zajetje obsega le glavni promet, ne vsega; ker način sestavljanja statistike turizma (posredni, kombinirani policij-sko-statistični način) pač zajamčuje pravilnost števila prenočnin, ne daje pa zanesljivih podatkov o višini (številu) obiska ali frekvence po poedinih narodnostih odnosno " državni pripadnosti turistov (eden in isti inozemski turist, n. pr. Bolgar, ki je obiskal tri razne turistične kraje in bil tam prijavljen, šteje v krajevni statistiki pravilno za enega, v osrednji statistiki pa pogrešno za tri bolgarske turiste); ker se statistika pasivnega turizma, ki je za bilanco turizma neobhodna protipostavka aktivnemu turizmu, vodi šele od leta 1937; ker statistika turizma ne daje nobenih podatkov o povprečnem dnevnem potrošku tujca pri nas odnosno naših državljanov v inozemstvu in mora biti ta potrošek Še vedno predmet cenitve. — So pa še druge težkoče. — Tako doslej ni niti približno dognano, kolikim osebam nudi turizem Slovenije kot delodajalec neposredno, pretežno sezonsko, a tudi že stalno zaposlitev; kolik je njegov delež na narodnem premoženju in delež na narodnem dohodku vsako leto, sploh, kakšen je vpliv turizma na celokupno gospodarsko življenje Slovenije.
Po vsem tem more biti odgovor na gornje vprašanje tedaj le nepopolen. Poleg ugotovitev ozir. dognanj, ki omogočajo eksaktno oceno dela tvarine, 6e je treba glede nekaterih neznank opirati tudi na izvajanja odnosno zaključke po svojem bistvu elastične cenitve ali verjetnostnega računa, zaradi česar dokončna rekonstrukcija slike gospodarskega pomena kot vsote vseh aktivnih vrednot turizma še ni mogoča.
Dognano in točno je, da je imela Slovenija zadnja leta (do vključno leta 1939.) obisk okroglo 200 tisoč tujcev z 1 milijonom prenočnin na leto. Od tega je bilo okroglo 58.000 inozemcev, ki so imeli 290.000 prenočnin; da je znašala povprečna doba bivanja 5 dni po tujcu; da je dosegel odtok prebivalstva Slovenije v inozemstvo leta 1938. okroglo 45,000 oseb.
Ceni se, da pripadajo obiskovalci Slovenije, do mači kakor inozemski, srednjim kvalitetnim turistom; da znaša tudi doba bivanja na£ih državljanov v inozemstvu povprečno 5 dni; da znaša povprečni celo-
Boguslav Kuczjnskis
Beg iz Varšave
»Ne čakaj,« mu je rekla nečakinja, »ne boš prišel na vrsto. Pojdi z mano na naš dom. Zdaj bo že odprto in bodo naši doma.«
Tam sta bili še dve njegovi mlajši nečakinji.
Ničesar ni na to odgovoril. Vzel je svoj zavoj in šel. Res, doma sta bili že dve njegovi nečakinji. Z njima je bila tudi Nina. Bela krsta je stala pod grmovjem.
»Mislili smo, da ne bomo dobili krste. Zato sem jo naročila pri mizarju, pa jo je prinesel sele sedaj, ko smo dete že pokopali,« je rekla. »Danes ponoči, danes, danes...« In je šla. Gotovo, da bi ne opazili solzu.
Stanovanje je imelo tri nevelike sobe, kuhinjo in predsobo. Meščansko sicer urejeno toda skromno. Dve Stachovviakovi nečakinji sta pospravljali s staro žensko. Pozdravili sta se z njimi in mu takoj začeli pripovedovati o drugih njegovih sorodnikih, ki so šli tod mimo prejšnje dni in pri njih prenočevali.
»Vsi beže, mi pa ostanemo,« je rekla ena izmed njiju. Preden pa je mogel odgovoriti, je druga rekla:
»Dva neznanca čakata na tebe. Nočeta vstopiti v hišo Sedita na klopi.«
Stachowiak se ni mogel takoj spomniti, kdo naj bi ga čakal. Zdaj, ko je našel svojce, mu ni nihče več potreben.
»Ali bodo pri nas nočili?« je vprašala nečakinja.
»Ne. Slučajno sem se z njima seznanil, ko sem šel k vam. Zgovoril sem se, da gremo odslej skupaj. Toda ostal bom tu čez noč.«
Stopil je. k njima.
»Tobak smo dobili,« je rekel eden izmed njiju in mu pokazal pakete. »To sva pa ku-
kupni potrošek turista, in sicer v aktivnem in pasivnem turizmu, 100 din na dan.
V zvezi s tem bi bilo zanimivo vedeti, kakšno je razmerje med Slovenijo in 06talimi pokrajinami države (v pogledu turizma). — Ker statistika turizma tuzem-6ke turiste po poreklu (banovinah) ne izkazuje, ugotovitev ni mogoča, a tudi cenitev bi bila le problematične vrednosti, ker nedo6taje za njo prav tako sleherne zanesljive podlage. — Gotovo je, da vplivajo posredno na aktivni saldo turizma tudi dohodki tuzemskih, izvenbanovinskih turistov in sicer v vsakem primeru povečujoči; v kateri meri, to 6e bo dalo izslediti šele 6 primemo reformo sedanje statistike turizma — če prej ne, morda po napovedani notranjepolitični preureditvi države.
Eno — in to naj bi posebej poudarile tudi prednje vrstice — pa je nesporno: da je turizem, ta še mlada veja narodnega gospodarstva perdvsem po svojem glavnem, t. j. gospodarskem pomenu že danes izredne važnosti za najo malo, po svoji dosedanji ekonomski strukturi pasivno domovino. — V bodočnosti, po zopetni, upajmo, trajnejši ureditvi splošnih razmer, ko bo zavzel turizem predvsem zaradi tehničnih pridobitev v prometnih sredstvih in odpravo slehernih ovir nesluten razmah, 6e bo njegova važnost tudi v Sloveniji znatno stopnjevala. Kakor v Švici, tako utegne postati ta veja tudi pri nas po svoji razvojni nujnosti (naravni pogoji, geopolitični položaj zemlje, kulturna stopnja prebivalstva) ena glavnih pridobitnih delavnosti naroda in 6 tem ob sicer neizpremenjenih prilikah tudi njegovo življenjsko vprašanje.
BANKA BARUCH
II. Bue Aubcr, Paril (9*)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle oajkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na oaše ček. račune: Belgija: št. 8064-64, Bruxelles Francija: štev. 1117-94, Paria; Holandija: številka 1458-08, Ned Dienst; Luksemburg: številka 59G7, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo _brezplačno naše čekovne nakaznica
Udeležba naše države na velesejmih. Belgrad, 24. februarja. AA. Naša država se bo uradno udeležila letošnjih spomladanskih vzorčnih sejmov v Leipzigu in Lyonu. Udeležbo organizira ministrstvo za trgovino in industrijo. Poleg tega pa se bo naša država uradno udeležila spomladanskih sejmov v Budimpešti, Milanu in Plovdivu. V Budimpešti je rezervirano za Jugoslavijo eno največjih mest na sejmu, tako da bo dostojno reprezentirana v last-
pila za vas. kakor ste nama naročili. Tobak in papirčki veljajo 1 zlot in 15 grošev.« '
Stachowiak je z veseljem plačal. Postal je nekaj časa z njima, se pogovarjal nato pa re-
. 'Jaz Pa sem se odločil, da bom noč prespal tu Oprostita!«
'iT0,' Aor.e-', P°idiva!« je bil kratek odgovor. Videti je bilo, da sta kaj takega pričaka-vala. Poslovili so se in onadva sta odšla, še celo caja nistn hotela piti.
• ,-,Šeo7e^kra! ,se j" 1)om spomnil, vem,« je. mislil Machowiak, ko je stopil v sobo nazaj. »Onadva se bosta rešila odtod, jaz bom pa že kje ostal...«
Miren je postal šele, ko je prišla njegova nečakinja Stanislava, ki je bila dežurna. Pripeljala je s subo nekaj žensk in otrok. Sest žensk in troje otrok. Z njimi majhen moški v uniformi.
»Na ulici sera srečala dve gospe,« je rekla Stacho\*iaku, »in povabila sem ju za noč k nam. Pokazalo pa se je, da so z njo še druge. Zato sem povabila še one. Avto iščejo.« __ Od C.arwolina, kjer je polkovnik s temi ženskami zapustil vlak, so se pripeljali sem z vozom, šele zvečer so prišli v Lukow, kajti dan so preživali v bližn ji vasi, kakor vsi. S polkovnikom — tisti moški v uniformi — je bila še njegova žena, mati in dva majhna dečka. Z njimi žena nekega majorja, mati in hčerka, ter še dve osamljeni ženski, žena podpolkovnika in kapitana. Vsi so se spravili v dve majhni sobici. Stachovviak je z nečakinjami postavljal zanje vojna ležišča in pripravljal modroce. Ženske so si dale posla v kuhinji.
Tako je minulo nekaj ur. Stachowiak je spal v zadnji sobi obenem z vsemi tremi nečakinjami. Dobil je posebno posteljo, že dolgo ni tako spni Nečak inje pa so spale vse tri na dveh sosednjih posteljah, ki so ju postavili tesno skupaj.
Zjutraj je bilo treba prinesti vedro s kalno vodo, s katero so se umili, potem pa poma-
nem paviljonu, kjer bo razstavila proizvode našega gospodarstva, predvsem pa one izvozne proizvode, ki pridejo za Madžarsko v poštev.
Carinjenje avtomobilov z radijskim aparatom.
Belgrad, 24. februarja, AA. Finančno ministrstvo je izdalo carinarnam tole navodilo:
Če je v računu izkazana cena avtomobila skupaj z radijskim aparatom, se ima v osnovo za pobiranje skupnega davka na poslovni promet vzeti skupna vrednost avtomobila in radijskega aparata z doklado carinskih dajatev in prevoznih stroškov ln plačati skupni davek na radijski aparat po stopnji za radijske aparate kot večjo, ker cene niso posebej navedene. Če pa je vrednost za radijski aparat v računu navedena posebej in posebej za avtomobil, se ima za odmero skupnega davka, odnosno luksusnega davka vzeti vrednost navedena za radijski aparat za carino in drugimi stroški in odmeriti skupni davek, odnosno luksusni davek. Glede na gori navedena zakonska določila in čl. 7 uredbe o odmeri luksusnega davka in glede na postopek za izterjavanje skupnega davka se Imajo postranski stroški, v kolikor niso v tovornem listu specificirani, dodati davčni osnovi, na katerem se pobira večja stopnja skupnega davka, odnosno luksusnega davka.
Borze
Dne 24. februarja 1940.
Denar
Devizni promet je znašal ta teden na ljubljanski borzi 14.178 milij. din v primeri s 13.441, 12.786 in 8.131 milij. din v prejšnjih tednih. ,„, Curih. Belgrad 10, Pariz 9.9975, London 17.64?, Newyork 446, Bruselj 75.275, Milan
22.52, Amsterdam 237.15, Berlin 178.80, Stockholm 106.20, Oslo 101.35, Kopenhagen 86.125, Sofija 5.50 ponudba Budimpešta 79'A ponudba, Atene 3.30 ponudba, Carigrad 3.55 ponudba, Bukarešta 3.30 ponudba, llelsingfors 7.50 ponudba, Buenos-Aires 104.25.
2lvlnskl sejmi
Živinski sejem v Ptuju 20. februarja. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): 63 (34) volov, 251 (155), krav, 14 (11) bikov, 27 (4) juncev, 80 (37) telic, 57 (14) konj, 5 (3) žrebet, skupno 517 glav, od tega prodanih 258 glav, od tega za izvoz v Nemčijo 9 goved. Cene so bile naslednje: voli 3.50—5 50, krave 1.75-4.50, biki 3.75-4,50, junci 3-4, telice 3.25 —5.25 din za kg teže, konj 400—5.000 din po komadu, žrebeta 800—1.900 din.
Prašičji sejem v Ptuju 21. februarja 1940. Prignanih je bilo 97 svinj in 32 prascev, skupno 129 komadov, od tega prodanih 44 komadov. Cene so bile naslednje: pršutarji 7.25—7.75 din, debele svinje 8—8.50, plemenske 6—7 din za kg žive teže..
Gospode duhovnike
vljudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici jugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija.
ŠPORT
Današnje športne tekme
V	LJUBLJANI: Skakalne tekme na Rožniku (na Mostecu) ob 15. - Prijavljenih nad 40 tekmovalcev,
V	MOJSTRANI: Medklubska tekma v skokih ob 14.
V	ZAGORJU: Sankaike tekme ob 15.30.

Današnja napovedana hokejska tekma med ljubljansko Ilirijo in gosti iz Karlovca je zaradi popolne odjuge odpovedana. Prav tako je odpovedano tudi mladinsko tekmovanje v drsanju, ki je bilo napovedano za danes dopoldne na drsališču Ilirije.
Vojaški smučarski tek na 18 km
Pokljuka, 24. februarja. Danes dopoldne je bil v okviru vojaških smučarskih tekmovanj za prvenstvo 4. armijske oblasti smučarski tek na 18 km. Tekmo je vodil komandant 1. planinskega polka polkovnik Markulj Ivan. Tekmovanju so prisostvovali komandant 4. armijske oblasti div. general Peter Nedeljkovič z načelnikom štaba generalom Lokarjem Antonom, komandant dravsko divizijske oblasti div. general Stefanovič Dragoslav z načelnikom štaba majorjem Perovičem, komandant savske divizijske-oblasti div, general Mihajlovič Marko z načelnikom štaba majorjem Markovičem, komandant 2. planinskega polka polkovnik Milan Popovič in major Mitrovič Ljubisav, za JZŠZ pa je prisostvoval tekmam podpredsednik g. Joso Goreč.
Proga je bila dolga 18 km in je potekala preko smuškega doma »Ljubljane« in preko Grajske planine. Kranjske in Javorniške planine nazaj pred smuški dom. Višinska razlika je bila 250 m.
Prvak 4. armijske oblasti v teku na 18 km je postal podporočnik Švigelj Jože iz 1. plan. polka v času 1:21:20. Ostali so se razvrstili takole:
2.	poročnik Crnobori Dragutin (1. plan. polk) 1:21:48;
3.	kaplar Boltavzar Milan (2. plan. polk) 1123!121
4.	podporočnik Primožič Franc (1. plan. polk) 1:24:28;
5.	podporočnik Kranjc Emil (2. plan. polk) 1:26:16.
6.	podnarednik Kranjc Anton (1. plan. polk)
X
7.	kapetan II. ki. Petrovič Tihomir (1. plan. polk) 1:27:24.
Jutri je prost dan, v ponedeljek pa so na sporedu patrolne tekme za prvenstvo patrol 4, armijske oblasti.
I v Na?® naiman>ii iz Boh. Bistrice na smučeh.
I Kakor lansko leto, tako in še v mnogo večjem ob-
Šati pospraviti in skuhati zajtrk, še prej pa je tachowiak, ki se je zgodaj zbudil, slišal šum v sosednji sobi. Bil je že v kuhinji, ko je stopila k njemu podfiolkovnica.
, i>P?.lkovni^ ,si ne zna nie pomagati,« je rekla Marta. I ako ji je bilo ime. »Tu bi moral biti nekdo, ki bi bil energičen in bi se znal upreti.«
°.i?mI0,fa,a je. Stachovviak je bil prav tako tiho. ledaj je rekla:
»In vi? Ali bi ne hoteli iti z nami?«
»Seveda, če hočete,« je rekel Stachowiak.
Dve ženski kolesi sta stali naslonjeni v vezi. Neki znanec si je hotel eno izposoditi, da bi se peljal v bližnjo vas.
»Ne posojamo sedaj,« je rekel Stachovviak. »Kolo je danes že premoženje, je lahko rešitev. Lahko se vam kaj zgodi in ostanete vi na cesti in kolo tudi. Nam pa bo lahko še zelo potreben.«
Sam si je mislil sposoditi kolo, da bi se odpeljal v Želehov. S seboj bi vzel še drugo kolo. Nečakinja bi gotovo pristala na to. In tako bi lahko pripeljal svojo ženo k sorodni-cam, kjer bi bilo gotovo boljše zanjo. Toda spet vprašan je, ki si ga je že tolikokrat zastavil: Ali bo še prišel pravočasno? Ali ga ne bo cas prehitel? In kar je glavno: ali bi mu ti ljudje, ki beze odtam, ne vzeli na poti kolesa in ga obrnili nazaj, ali pa mu ga ukradli? In tudi nečakinja mu je rekla:
.»Seveda lahko vzameš kolo in lahko se ne-jes tja. oda pomisli, da bo morda prav to kolo se edina naša rešitev.«
WCp°r'nr SVf ,spLuslil no P°f' V paniki so be/ah ljudje od Želehova.
je srečaj0 ^	je vprašal vsak^a. ki ga
»Dobro. Bomb niso metali tja. Toda mi bežimo, ker je boljše tako.«
»Ali bodo oni ostali tam?«
»Seveda. Mnogo jih ostane. Na vasi Tn v mestu samem tudi. Tja pa nikar ne vozite!«
segu je tekmovala naša katoliška mladina dne 22. februarja 1940. Tekmovali so mladci in-nara-sčajniki, mladenke in gojenke. Vseh je bilo 50. T ekme so se vršile pod vodstvom g. Brumna in g. Burje. Proga za mladce je bila dolga 3 km, za
naraščaj in mladenke 2 km, za gojenke 1 km.__
Rezultati: Mladci: 1. Mencinger Joža (19,49), 2. Thaler Stanko (19.50), 3. Šuligoj Ludovik (20.23) itd. Najboljši čas so dosegli naslednji nara&ajniki: Dimec Stanko, Perše Stanko, Markelj Anton, Male, Janez, Selan Polde, Thaler Janez, Brumen Al-. Janez- Mladenke: Markelj Marica (10.40), Arh Tilka (11.18), Mencinger Cilka (11.31). Gojenke! 1. Ogrin Milena, 2. Rozman Majda, 3. Korošec Mari, 4. Rant Mari. — Zopet smo spoznali, da je v mladini bodočnost tudi v smuku, zato ji morajo naša društva posvečati vedno večjo važnost. Upamo, da se bo naš mladi smučarski svet drugo leto zopet zbral ob Prosvetnem domu v Boh. Bistrici prav tako vesel in navdušen kot letos.
Kolesarska podzveza Ljubljana (službeno).' Obveščamo vse kolesarske klube, včlanjene v kolesarski podzvezi Ljubljana, da bo nadaljevanje rednega občnega zbora kolesarske podzveze v nedeljo, dne 3. marca t. 1. ob pol 9 v prostorih kavarne Vosper-nik, Ljubljana, Stari trg št. 34. Ker je glavna točka dnevnega reda volitev novega odbora podzveze, se klubi opozarjajo, da se po svojih delegatih občnega zbora sigurno udeleže. Obenem bo delegatom dana možnost prisostvovala tudi prvemu rednemu občnemu zboru Slovenske kolesareke zveze, ki K« istega dne ob 10 v istih prostorih. — Predsednik.
SK Ljubljana je dobila trenerja. Stalno je bilo slišat, na igrišču kritiko, zakaj si vendar »Ljubljana« ne najame trenerja. Trener je sedaj tu; vodstvo kluba je torej prijateljem nogometa ugodilo.
ffiffc 23 trener,a ,Pa • kk"b iz sv°>ih skromnih dohodkov ne more kriti. Odbor kluba zaradi te-ga apelira na vse simpatizerje, da se sedaj klubu oddolžijo s tem. da pristopijo k uvedeni trenerski
cS-T- * «otovlm mesečnim prispevkom. — Odbor oft. Ljubljane.
Telovadna akademija FO in DK Dev. Mar. v Polju
V nedeljo, 3. marca ob pol štirih popoldne priredba FO in DK D M. v Polju bogato in zLi-r°'el°Vadno kemijo, na katero že danes opo-zarjamo vse prijatelje naše organizacije.
Ni mu kazalo drugega, kakor da je obrnil kolo nazaj.
Ko se je vrnil s ceste, ni dobil v hiši ne polkovnika in ne žensk. Samo njihova služabnica je nesla za njimi prtljago.
»Stopf'hitro.«a aVt0>< 'mU jC rekla ne2akWa.
Stachmviak se je v naglici poslovil in stekel. Pozabil je klobuk, na kar se je spomnil šele med potoma. Ni pa se več vrnil, še v zad-njem hipu je našel avtomobil, ki je precej ve^
M,,'ri» J al °bu,S- Vo'ak »e sedel Pri krmilu. Takoj!«' Zakllcala 12 notranjščine: »Vstopite
Stachowik je sedel na prtljago pri Marti pogonu	ZCD1' h'P ie Bvto bil že v
w;nir>PrcV SrePo s?ra i"161-« se je mislil Staclio-„J • /?rc® mu ,Je nagloma začelo močneje udarjati. Že so izven mesta, cesta se je vila svobodno med polji v največjem soncu.
»Bencina nimam veliko,« je rekel polkov-mk zeni. Govoril ie tiho in bilo je videti, da ga are skrb. Sedel je sključeno. Črne brke je imel pristrižene nad ustnicami.
v Stachovviak se je šele tedaj ozrl po avtu. Voz se ni bil videti star Lna šipa je bila ubita, vrata se niso trdno zapirala. Na števcu je bilo se e 12.000 kilometrov. Pod Števcem je visela tablica z napisom, da so vsa mesta že zasedena. roleg naših znancev je tam sedelo še nekaj drugih oseb Na klopi spredaj dve mladi deklici,, v globini pa velike, preprosta ženska z maihnim fantom. Pri njej druga, oblečena v vojaški plašč, brez port in šarž.
Neki štiridesetleten in debel vojak, gofovo rezervist, je stal na sredi ceste in dajal znamenja z roko. Šofer je ustavil avto. Vojak je vstopil pr, zadnjih vratih. Takoj je našel mesto in začel govoriti. Ženska v vojaškem plašču in ta napol vojak sta bila hitro v pogo-
Kako je razdeljena industrija po Sloveniji
Celotna slovenska industrija šteje po zadnjih podatkih 1601 podjetje in zaposluje 65.825 delavcev; povprečno zaposluje podjetje torej po 41 delavcev. Te številke pa obsegajo res večja industrijska podjetja, ki zaposlujejo več kot 5 delavcev. Tudi se nanašajo te številke na podjetja, ki zaposlujejo v stalni meri približno isto število delavstva in tako slučajni ali pa manj kvalificirani delavci ne prihajajo v poštev. Po teh številkah sodeč bi pravega industrijskega delavstva v Sloveniji ne bilo še preveč in vsaj ne bi moglo deželi jemati njenega poljedelskega značaja. Toda med kmeti samimi prevladuje pri nas malo kmečko posestvo, kl le redko in s težavo vzdržuje svojega lastnika in njegovo družino. Člani takih vaških družin se morajo često preživljati z delom v drugih vrstah narodnega gos'podarstva; odstotek te udeležbe pa še ni nikjer vračunan.
Največ naših industrijskih podjetij je ob treh železniških progah
Koncentracija, to je zbiranje industrije in obrti, je v Sloveniji močno izražena ravno ob železniških progah. Nič manj kot 1409 ali 93.6% vseh obratov in 64.142 ali 97.4% vseh delavcev je nastanjenih v bližini železniških prog. Na obrt ali industrijo, ki leži vstran od proge, odpade torej samo 102 ali 6.4% vseh obratov in 1683 ali 2.6% vseh delavcev.
Hrbtenico vse te industrije pa tvorijo nekda: nja južna železnica Maribor—Rakek in Zidani most —Zagreb ter gorenjska in kamniška železnica. Ob južni železnici je nastanjenih 908 ali 56.7% vseh obratov in 36.273 ali 55.1% vseh delavcev Slovenije. Ob gorenjski ter kamniški progi je 323 obratov ali 20.1% vseh obratov in 17.962 ali 27.3% vseh delavcev. Ob teh treh progah je nastanjenih skupno 76.8% vseh obratov in 82.4% vseh delavcev. Ce pa delimo Število obratov in delavcev z dolžino proge, izraženo v kilometrih, dobimo naslednje številke: južna železnica ima 3.5% obratov in 138.9 delavcev na km, gorenjska ter kamniška skupaj pa 1.9 obratov in 107.3 delavcev na km. Ozemlje ob južni železnici je torej bolj industrializirano kot pa pas ob gorenjski in kamniški progi.
Ostale proge v Sloveniji si slede v tem redu: proga Celje—Dravograd 0.5 obratov in 29.4 delavce na km proge. Ob progi Pragersko—Gornja Radgona—Murska Sobota in Dolnja Lendava 0.4 obratov in 12.2 delavcev na km proge. Dolenjske proge 0.4 obratov in 9.2 delavca na na km proge. Ob koroški progi 0.3 obratov in 23.1 delavcev na pro-govni kilometer. Proga Grobelno—Rogatec 0.3 obra tov in 11.8 delavcev na km proge.
Južna železnica teče v Sloveniji po starodavni poti iz Srednje Evrope ob vzhodnem robu Alp na Jadran. Ta proga je kot prva na slovenskem ozemlju stekla v letu 1857 do Trsta. Do leta 1846 je bila ižgotovljena do Celja, do leta 1849 pa do Ljubljane. Po njej so sčasoma prišli v našo deželo ceneni industrijski izdelki iz severnih dežel nekdanje Avstrije in osvajali slovenski trg. Slovenska preprosta obrt je začela pešati in slovenska delovna moč je postala cenena in industriji na razpolago. Največji industrijski središči sta postala Maribor in Celje, dočim je Ljubljana poleg industrijskega središča postala tudi središče trgovine in uprave. Ob tej progi leže največji slovenski premogovniki Trbovlje, Hrastnik in Zagorje.
Gorenjska proga ,pa teče ob poti, ki je vodila iz zapadne Evrope na vzhod. Severni kot te proge je bil po delih v starih železarskih delavnicah primeren za to, da se tam razvije središče našega največjega težkoindustrijskega podjetja. Ob vseh teh treh najvažnejših slovenskih progah, ob južni železnici, ob gorenjski in kamniški progi se je kmalu raztegnilo močno omrežje .■ elektrifikacije; po vojni je to omrežje močno vplivalo na to, da se je lahko razvila tekstilna industrija.
Industrializacija pa je najmanj prodrla na Dolenjsko, v vzhodno Štajersko in v Prekmurje. Dolenjska je bila v prometnem oziru dolgo zelo zapostavljena, prav tako pa tudi Prekmurje, ki je poleg tega del Panonske nižine, ki je izrazito agrarna pokrajina Če je v teh predelih kaj industrije, tedaj se je ta naselila tam samo radi tega, ker je tam prebivalstvo najbolj revno in je torej delovna moč najbolj poceni na razpolago. Ob savinjski in koroški progi je sicer malo obratov, toda vsa podjetja, ki so tam, imajo značaj velikih industrijskih obratov.
Maribor — naše največje industrijsko središče
Ob glavnih železniških progah leži kar 8 največjih industrijskih podjetij, ki vsa zaposlujejo po nad 1000 delavcev. Največje industrijsko središče pa je Maribor, ki ima 245 podjetij in 13.755 delavcev. Glavno mesto Slovenije ima 454 podjetij z 12.185 delavci (torej 209 podjetij več kot Maribor in 1570 delavcev manj kot naš severni Manche-ster). Nato sledi Kranj, ki ima 59 podjetij s 5280 delavci, Celje 95 podjetij in 3960 delavcev, Jesenice 19 podjetij in 3907 delavcev, Tržič 27 podjetij in 2065 delavcev, Hrastnik 3 podjetja in 1534 delavcev ter Kamnik 15 podjetij in 1025 delavcev.
Po posameznih vrstah industrije, ki so zastopane v glavnih središčih naše industrije, vidimo, da so Maribor, Kranj in Tržič glavna središča naše tekstilne industrije. V Mariboru odpade na tekstilno industrija 46.7% vsega delavstva, v Kranju 69% in v Tržiču 57%. V Mariboru pride poleg tega močno do veljave še kovinska industrija, ki zavzema 25.1% vsega prebivalstva. Na tovarno gumijastih izdelkov v Kranju odpade 11.5% vseh delavcev. V Tržiču je močno zastopana tudi čevljarska industrija, in sicer je zaposlenega pri tem 24.7% vsega delavstva. Jesenice so središče naše železarske industrije, na katero odpade 92.9% vseh jeseniških delavcev, na celotno kovinsko in strojno industrijo na Jesenicah pa odpade celo 96.9% vsega delavstva. Močno središče kovinske in strojne industrije je tudi Celje, ker odpade nanjo 47.3% v tem mestu zaposlenega delavstva. Hrastniku je vtisnila svoj pečat steklarna, kjer dela 86.8% vsega delavstva. V Kamniku zaposluje nai,">č delavcev tovarna smodnika.
Prof. Marko Bajuk
ravnatelj klasične gimnazije
Z ukazom kraljevih namestnikov je bil na predlqg prosvetnega ministra imenovan za ravnatelja klasične gimnazije v Ljubljani g. prof. Marko Bajuk, inšpektor srednjih šol pri prosvetnem oddelku banske uprave.
Nova slovenska trgovina v Belgradu
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je odprla te dni v Belgradu svojo podružnico. Okusno opremljen lokal Tfeži na križišču Krunske in Jovana Ri-stiča ulice, v neposredni bližini cerkve Kristusa Kralja, ki je zbirališče belgrajskih slovenskih katoličanov. Tu bodo naši rojaki lahko dobili vse slovenske nabožne in leposlovne knjige, zlasti mladinske, dalje šolske in pisarniške potrebščine, ter vsakovrstne nabožne predmete: mašne knjižice, rožne vence, kipe, svetinjice, podobe in podobice itd. Z otvoritvijo te prodajalne je belgrajskim Slovencem zelo ustreženo.
»Kako ga le škoda!«
Spominski list f dr. Lojzetu Pollaku, umrlemu 20. februarja 1940 v 28. letu starosti.
Lojzel Ko sem zadnji večer Tvojega telesnega bivanja med nami dolgo jemal slovo od Tvojega bledega, a tako plemenitega in iz večnosti tako poduhovljenega obraza na mrtvaškem odru, je tik za menoj z dihom globokega doživetja dahnila drobna ženica: »Oh, kako ga je škoda!« Takrat šele je prav za prav prodrlo ---tudi v mojo dušo tisto, čemur sem ob Tvojem mladem licu med svečami dolgo izraza iskal.
Da, škoda Te je! Tako smo ob bridki zavesti trpeli vsi, ki smo Te veseli videli zdravih življenjskih sil stopiti med nas, pa smo kmalu nato doživeli, kako si se nenadoma zgrudil in nastopil pot trpljenja, ki mu nismo vedeli konca ...
Lojzel Prišel si, ko Te je malokdo poznal. Daleč od rodnega mesta si po Dunaju in Inomostu in Rimu uka željo tešil. Težko je bilo: sami slovesi, slovesi od Nemčije in njenih dragih, tujina mrzla in grenka, bridkost doma in njega propast Vse to je šlo po sredi Tvojih mladih let. Bolelo je. A videl si svoj cilj, ki si zanj vedel, da Te bo dvignil čez vse to gorje, ko se posvetiš temu, kar Te je na dnu duše blaženo grelo. In tako so se Tvoje zorne sanje o poklicu svetovnega gospodarstva izoblikovale v še lepši poklic duhovništva. Duša Te ni varala: blagor Ti, ki si ji sledil!
Še Te je bolela tujina, sedaj trikrat huje. 2eiei si si toplote domovine, tiste blagodejne to= plote, ki se tako prileže popotniku, ko se vrne

Varuj se zobobolal Tvoji zobje morajo biti trdni in zdravi.
Ne pozabi:
KALDDONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Dne 29. marca 1882 v Drašičih' pri Metliki rojen, je Marko Bajuk tam tudi dovršil ljudsko šolo. Gimnazijo je obiskoval deloma v Novem mestu, deloma pa v Ljubljani, kjer je leta 1903 maturiral. Nato se je posvetil študiju klasične filologije in literature na dunajskem vseučilišču. Vseučiliške študije je končal leta 1909. Služboval je nato eno leto na gimnaziji v Kranju, nato pa na raznih ljubljanskih gimnazijah, največ na III. drž. gimnaziji. Leta 1932 je prišel profesor Bajuk na I. državno realno gimnazijo, t. j. bivšo realko, kjer je ostal do no-
po dolgem romanju domov. Končno si bil doma, dvakrat doma in Tvoj veliki dobrotnik, Tvoj škof, Ti je storil dvojno uslugo. Cenil si to, ker si do dna okusil vso grenkobo preteklosti. Vse je bilo pozabljeno.
Takrat si stopil med nas Mlad. Poletje je bilo, a v Tebi je bila pomlad. Ah, kako lepa je polna pomladi Že takrat, ko se zganejo južni vetrovi in pobožajo trudno srce, da zavriska v prihajajočo vigred. Takrat pa, ko se razbohoti cvetje in zelenje, ko zašije sonce toplo in mehko, da vstane narava in se dvigne duša, se zaveš in začutiš: pomlad je... Lojzel Tak si Ti stopil med nas. Tipajoče si prisluškoval, če bomo videli Tvojo mladost. Videli smo jo in jo razumeli in jo z veseljem sprejeli. Postal si naš, čisto naš. Kako Ti je vžgalo oči, ko si se znašel sredi te tople zavesti. Vlila Ti je volje in moči za poklic, ki si ga končno učakal. Vzrastel si hitro, kakor posvečeno seme, zagorel si kakor kres, da smo bili veseli vsi, ki smo gledali vate. Veseli tem bolj, ker nam nisi prinesel samo pomladi. Vedeli smo, da je ljubezen občni zemeljski pojav; prijateljstvo, pravo in iskreno prijateljstvo pa je le redko. In tudi to si prinesel in nam dal. Hvala Til
Dolgost enega leta pa je kratka. Tem krajši so meseci, ki rastejo tako hitro iz dneva v dan, iz poletja v jesen. Tri mesece si bil med nami. Takrat, ko se je poletje razbohotilo okoli vročih dni in jasnih noči in so zašumeli življenjski sokovi, si prišel. V jesenski togobi, bridki in trpki, pa si odšel. Nismo vedeli, kaj se je zgodilo. Spoznali pa smo: Kako malo je bilo treba, da se Ti je vcepil smrtni strup v kri...
vembra leta 1937, ko je bil imenovan za inšpektorja srednjih šol.
Vse svoje življenje je bil prof. Marko Bajuk odličen pedagog in vedno strogo nepristranski ter korekten. Zato je bil med dijaki zelo priljubljen. Sestavil je latinske čitanke za sedmi in osmi razred realne gimnazije in za četrti in osmi razred klasične gimnazije. Bil je agilen delavec tudi v Profesorskem društvu ter je večkrat uspešno branil interese profesorjev v Belgradu. V dijaških letih je bil delaven Daničar, soustanovitelj Slovenske dijaške zveze ter je član Slovenskega katoliškega starešinstva.
Mnogo zaslug pa si je prof. Bajuk pridobil fudi za slovensko glasbeno življenje, kjer uživa velik ugled. Ze od 1. 1920 je pevovodja najmočnejše slovenske glasbene organizacije Pevske zveze in jp j? sam pomagal ustanoviti, sam je sestavil vsa njefla pravjla, Harmoniziral je za petje pet zvez? kov slovenskih narodnih pesmi, ki jih je izdal in ki so danes temelj slovenskemu petju narodnih
pesmi. L. 1922 je izdal prvo slovensko »Pevsko šolo«, ki je bila odobrena in še danes velja za šolsko knjigo. Za tamburaše je izdal »Tamburaško šolo« in pet zvezkov za tamburaške zbore po motivih narodnih pesmi. Dolgo vrsto let je urejeval »Pevca«. Po svetovni vojni je poživil slovensko glasbeno pevsko društvo »Ljubljano« in jo je več let vodil. Ustanovil je Društvo učiteljev glasbe in Učiteljski pevski zbor Bil je tudi vodja pevskega zbora v Društvu rokodelskih pomočnikov. Glasbeno vzgojo si je prof Bajuk pridobil na Dunaju, kjer je bil učenec Adlerja, Dietza in Gaens-bacherja, priznanih glasbenih pedagogov. Prof. Bajuk je izdal tudi obširno študijo »Mera v slovenski narodni pesmi«, ki obsega 200 strani.
Prof. Bajuk je res mož dela, ki dela, kakor se je o njem izrazil rajni skladatelj Emil Adamič, za tri može. Prepričani smo, da bo tudi kot ravnatelj I velikega srednješolskega zavoda, klasične gimna-zije^mož na svojem mestu. K imenovanju našemu sotrudniku in dobremu prijatelju iskreno čestitamo in mu želimo veliko uspehovl
Dejanja naj govore!
Široka, vesela in življenja polna kretnja je omahnila v bledo trepetanje. Začelo se je trpljenje, ki ga ne poznamo. Sleherni dan dolgih treh mesecev sem Te videl in Ti nosil božjo in človeško tolažbo. Videl sem: Trpel si in upal. V Tebi je rastel pogum. Tvoje telo je razpadalo, toda v očeh je gorel ogenj še svetleje, duša je postajala čistejša. Bolan in truden do smrti si polagal vso *voio uporno borbo v božjo dlan in nosil nebo v svojih
Mnogo se zadnje čase piše in še več govori o boju proti komunizmu. Dobro je to in potrebno. Še premalo odločno se borimo proti tej pogubo-nosni kliki. Toda pomislimo, če morda ni to le premalo uspešen boj. Pisanje in vsemogoče razpravljanje se premnogokrat prezre in tako pozabi. Ali nimamo uspešnejših in trajnejših sredstev? Imamo jih, pa jih ne uporabljamo. Dejanja, prava dejanja iz ljubezni do bližnjega so to; ta večno ostanejo. Skleni mo, da se bomo v bodoče sprijaznili tudi s tem načinom boja proti komunizmu.
Koliko manj uspehov bi komunizem imel po svetu, če bi se ljudje bolj spominjali soljudi, ki žive v bedi in pomanjkanju. Marsikatera nedolžna žrtev bi bila manj! Ubogi človek, ki ne ve, kaj bo z njim jutri, je dovzeten za vsako obetanje. Vsaka, še tako slabo zveneča obljuba ga preslepi in pridobi ea lažne ideje.
V Ljubljani že sedem let uspešno deluje dobrodelna ustanova, ki si je med drugim postavila tudi ta cilj, da bo pobijala komunizem s tem, da bo v dejanjih pomagala revnim in od vseh zapuščenim akademikom. »Vincencijeva konferenca za akademike« se imenuje. Mnogo dobrega je že sto-
živih očeh ... Telo se je zlomilo, duh se ni. Končno- je ugasnil lesk Tvojih lepih oči in srce, Tvoje nemirno srce, ki si vedel zanj od svojih novomaš-nih dni, da bo nemirno, dokler ne počije v Bogu, je prešlo, da se umiri za vedno. Potem pa smo le položili v cvetje, v Tvoje ljubljene rože, in zastr-meli v neznano...
i.Bridko smo začutili: Škoma Te jel Nismo mogli razumeti ostre nujnosti, ki je šla preko Tvojega telesa. Še manj krutosti ubitega hrepenjenja, umorjenih načrtov in mladosti, Tvoje zorne mladosti, ki je morala tako mlada na Golgoto. To cvetoče življenje, polno moči in bogastva, vse močno, vse nežno, zdaj ga ni več. Kakšna življenjska polnost bi bila še pognala, če bi bil živel, kolikor navadno žive ljudje. In smo trpeli: Zdaj je vse po-hojeno... O, čemu odhajati, če še nismo dopolnili življenja! Čemu dajati, kar je tako dragoceno!
Pa je iz Tvoje smrtne groze rastla polagoma, a živo močno, za bridke ure zavest: »Seme ne rodi, dokler ne umrje v zemlji. Vse naše trpljenje, naše darovanje in naša smrt je božja setev. Če smo združeni z božjo voljo, požene iz nje življenje, bogato življenje, za nas in za druge.« (Guardini.)
Mlada smrt je božja setev tem bolj. Lo|zel Zdaj veš to tudi Til Hočemo pa vedeti tudi mi, ki smo Te tako radi imeli, da smo iztrgali del od svojega življenja in ga položili v Tvoje span)e. Naj Ti bo to za večno luč in za tiste lepe sanje, ki Ti niso mogle v cvet... Lojzel Rad bi Ti stisnil dlan in Ti bil gorko hvaležen za očiščenje, ki ga je Tvoje trpljenje dopolnilo tudi v meni. Tvoja žrtev je bila tudi moje darovanje, Tvoje mlado umiranje je razvezalo tudi moje telo. Mlad je tisti, ki |e sproščen zemlje in vendar na zemlji. Mlad je tisti, ki iz zemlje objema nebo. Mlad je tisti, ki stoji med nebom in zemljo. Zato je smrt mladca velika, tako velika reč. (Mladost 1927.)
Lojze! Naj rastemo iz Tvoje smrtne groze vsi! Naj zaživimo z večjim pogonom vsi, ki kolebamo in čakamo. Zato, da bomo oprti na ognjene stebre v večnost rastočih duš oblikovali sedanjost, da bomo S krikom zmagovalca volili Večnega in častili Tvoj spomin,.»	Jože Jadogi'
rila; kolikim bi še pomagala, če bi mogla. Toda dati more le to, kar sama dobi. Dobi pa vsak teden nad dvajset prošenj za denarne podpore, za obleko, obutev, perilo in podobno. Vsa slovenska javnost bi morala brati te prošnje prezebajočih in stradajočih študentov. Vsa slovenska javnost bi morala videti stanovanja naših akademikov. O. vemo. srce, bi se vain razjokalo ob toliki — svetu prikriti bedi.
Zato pa vi, ki imate tople obleke; vi, ki bivate po zakurjenih sobah: vi. ki vam je prihranjen boj za življenjski obstanek, spomnite se. da tli vsem tako. Spomnite se onih akademikov, ki bivajo po vlažnih kletnih in mrzlih podstrešnih prostorih. Spomnite se tistih, ki jim ni dano. živeti v izobilju. Spomnite se tistih študirajočih kmečkih in delavskih sinov, ki so navezani sami nase in na dobre ljudi.
Dandanes je beda na svetu neizmerna, a vse premagujoča ljubezen mora biti neizmerno večja.
Vsa velikodušna darila za revne akademike pošiljajte na: Vincencijeva konferenca za akademike, Ljubljana, Semeniska ulica 2-II.
V spomin t Štefke Kulovec
Umrla je plemenita žena — žena z zlatim srcem in s dušo, polno sonca. To sonce je bilo njej lepota — ni je bilo lepe slovenske besede, da bi ji ona ne prisluhnila, pa naj je bila ta beseda iz pesmi, iz pravljice ali iz knjige, ki je slikala težko življenje ImI^ .^^^Hi naših dni. Ni bila bo-^^M gata, pa si je dosti (h||||HL j^^^^H pritrgovala za našo M«^ JH knjigo in našo podo-^	bo. Lepa in plemenita
duša išče v stvarstvu lepega in plemenitega so-zračja — to sozračje je našla v lepoti stvarstva Onega, ki je bil najboljši slikar — to stvarstvo je potem odsevalo iz njenih globokih zenic. Zato ni nikoli gledala na življenje površno — polno res-nobe je bilo zanjo. Kdor ljubi lepoto, je dobrega srca, kdor je dobrega srca. je blizu Njemu. Kdor je dobrega srca, ne mara za zlo. Borila se je proti zlu in lajšala bedo, kajti tudi iz besede se zlo rodi. Zato se do nje nihče ni obrnil zaman. Če ga je trlo gorje. Bila je ena izmed tistih, ki skoraj ne spadajo v našo prečudno zmaterializirano. grobo in neusmiljeno dobo: otrok lepote in zlatega srca, o katerem bi bilo mogoče pisati novo in živo pravljico. In kakor da bi usoda hotela — se je poslovila ta blaga žena nenadoma od nas in od svojih treh malih — dvema je pravkar podarila življenje — in se dvignila na tiste steze, po katerih se sprehajajo angeli, na tiste steze, po katerih se sliši skrivnostna godba vesoljstva. najlepša izmed vseh godb — harmonija najvišjega duha in harmonija stvarstva
M. B.
te novice
	
	: inHI
mm t	
	
mgm^k <33	k, : * m- JHnS
	
Koledar
Nedelja, 26. februarja: Tretja postna nedelja; Matija (Bogdan), apostol; Sergij, mučenec.
Ponedeljek, 26. februarja: Valburga, devica, Feliks III., papež.
Torek, 27. februarja: Matilda, dfcvica; Viktor (Zmagoslav).
Jubilej vzornega moža
Danes praznuje 60-letnico svojega življenja eden izmed prvo-borcev katol. prosvetnega gibanja v delavskem mestu, markant-na osebnost Jesenic, livarski mojster gosp. Franc T o r k a r. Ne pišemo teh vrstic zaradi let, nego so napisane zaradi dela vzornega katoliškega moža, mojstra vsestranskega udejstvovanja, ki naj bo v vzpodbudo mladini.
Jubilant izhaja iz stare železarske družine, ki deluje pri gorenjskem železarstvu že nad 120 let. Njegov oče je bil plavžar že v fužinah v Bohinju, pozneje pa na Savi. Že kot 13 leten fant je hodil z očetom na šiht, da je plavžarjem pekel krompir. Ko ga je nekoč videl ravnatelj Trappen, da peče krompir na žlindri, mu je k »iznajdbi« čestital in mu dal »zeksar«. Že kot otroku se je vcepilo kovinarstvo v naravo in to zanimanje ga je napravilo mojstra svojega dela.
Gosp. Franc Torkar pa je tudi eden izmed prvoboreev za katoliško prosveto v železarskem mestu. Ko je leta 1897 obiskoval dr. Jan. Ev. Krek naše delavstvo, je mladi France že stal v ustanovitvenih vrstah. Dr. Krek mu je rekel: »Fant, kar podpiši, saj cesar ne bo vedel, da si premlad za to dobro stvar.« Od takrat dalje je deloval v društvenem -življenju neprenehoma. Zasluge pa ima tudi kot godbenik. Najprej pri tovarniški, potem pri Krekovi godbi. Ko je bil poklican k vojakom, ga je rešil godbeni talent in je sviral »marškom-panijanK. Iz te dobe življenja ima mnogo zabavnih prigod. Pri vojaški godbi se je tako uveljavil, da je pozneje pridobil celovško godbo za to, da je odstopila instrumente jeseniškim kovinarjem.
V	svoji stroki se je izobraževal več let v Ško-dovih tovarnah v Plznu na Češkem, kjer je deloval v najstrožji vojni industriji. Zanimanje za stroko ga je peljalo celo tako daleč, da se je sam izmed Slovencev prijavil na prvi varilni kurz na Dunaju, kjer mu je potem šel na roke prijazni dr. Krek. Tečajniki varilnega kurza so varili železna lepotičja na stopniščih cesarskih palač. V jeseniški železarni je prvi razumel in uvedel varjenje, ko so bili drugi še temu protivni. Danes je mojster ene največjih livaren v državi.
V	svoji iniciativi je šel tako daleč, da je pripravil KI D do tega, da je pričela ulivati zvonove. Danes poje po slovenski in jugoslovanski domovini nad 1200 zvonov, ki so bili vliti na prakso in uho samouka Franca Torkarja. Med njimi poje zvonovi pri Sv. Jakobu v Ljubljani, pri-Dev. Mar. v Polju in celo največji zvon v državi — na Gradu pri Starem trgu. Kako je dobil naš mojster modele ulivanja, še danes ne sme povedati, toda dobil jih je on sam. Kot zvonar je obiskal mnoge naše fare in je poznan sirom dežele.
Dal ie velja kot ustanovitelj delavske kolonije pri Sv. Križu nad Jesenicami, kjer je prvi zgradil svojo poletno hišico. Danes jih stoji tam 25. V kolonijo je postavil križ. Tja se rad umakne na počitek. Za Krekov prosvetni dom je pokazal prostor in je bil tudi prvi kulukar.
V	društvenem življenju deluje vsa njegova družine, žena, sinovi in hčerke. Gledališko društvo >Aljaž« ima v njem dobrega svetovalca za originalne zamisli, v njegovi družini pa največjo pomoč za nesebično igralsko delo. On sam stoji kot odločen Slovenec in kristjan v prvih vrstah javnih delavcev katoliške prosvete, pameten, dobrodušen in prežet z zdravim humorjem. Takih- klenih mož naj bi bilo več. takih jasnih in neuklonljivih značajev. — K jubileju zaslužnemu možu iskreno čestitamo!
— Pri ljudeh, ki jib pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenfc v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Reg po min soc. ool in n. zdr. S-br. 15 485 25. V. 35.
. — Duhovniki-člani UA (Unio Apostolica) iz dežele prirede v sredo, 28. februarja v Domu duhovnih vaj v Ljubljani mesečno duhovno obnovo. Začetek ob pol 10. uri dopoldne v hišni kapeli. Dana je tudi možnost za skupno kosilo. Iskreno sq vabljeni tudi vsi drugi duhovniki izven Ljubljane. — Škofijsko vodstvo.
—	Komunizem — največje 11 o sedanje dobe opisuje dr. Ahčin v enako imenovani knjigi. Pisatelj na izredno preprost in poljuden način popisuje do podrobnosti to zablodo našega časa in je zato knjiga primerna in dostopna najširšim množicam našega naroda. Knjigo toplo priporočamo ne samo v branje, ampak v temeljit študij. Cena kniigi je 10 din za broširan in 18 din za vezan izvod. Naroča sc pri Zvezi fantovskih odsekov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7-1.
—	Invalidnine in doklade za mesec februar 1940. Dravska finančna direkcija v Ljubljani, invalidnin in doklad po uredbi o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah za februar 1940. zato še ni mogla izplačati, ker ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje na njeno pravočasno zahtevo za te prejemke še vedno ni preskrbelo kredita. Ce ministrstvo prej ne bo zagotovilo kredita, tudi invalidski prejemki za marec ne bodo pravočasno izplačani. Invalidi in ostale vojne žrtve naj ne vlagajo zaradi izplačila prejemkov nobenih prošenj, ker jih finančna direkcija ne more upoštevati.
— Dva nova sejma v Blagovici. Kralj, banska uprava je dovolila v Blagovici 2 nova sejma za govedo, konje, prašiče in drobnico, ki bosta vsako leto 11. marca in 28. oktobra. Ker sta sejma, ki sta 25. januarja in 20. avgusta vedno zelo dobro obiskana, vabimo, da pridete tudi na novovpeljana Sejma. Zveze 30 zelo ugodne.
i — Tretja licitacija za tlakovanje državne ceste skozi Slovensko Bistrico je bila včeraj na tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Kakor pri prvih dveh, tako se tudi pri tretji licitaciji ni oglasil noben podjetnik. Preračun za tlakovanje 730 m dolge cestne proge skozi Slovensko Bistrico znaša 1, 134.000 din. Kakor čujemo, bo tlakovanje tega odseka najbrž izvršil tehniški oddelek banske uprave v lastni režiji, da se modernizacija ne bo še bolj zavlekla.
—	Graditve novih ielezohetonskih mostov. — Pred nedavnim je bila na teiiničnem oddelku banske uprave licitacija za zgraditev železobetonske-da mostu čez Krko na banovinski cesti Pertoča-Hodoš. Preračun za zgraditev mostu je znašal 314.000 din. Podjetje Svetina Ivan iz Ljubljane pa je zgraditev izlicitiralo za 313.700 din. 8. marca l>o na tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani prva licitacija za zgraditev železobetonskega mostu na državni cesti čez Pesnico v Zamošanih. Most je preračunan na 376.500 din. 9. marca pa bo prav tako na tehničnem oddelku banske uprave prva licitacija za zgraditev železobetonskega mostu čez Poljansko Soro na banovinski cesti v Zireh nad Škofjo Loko. Preračun tega mosta znaša 526.C00 din.
—	Podružnica Slomškove družbe za Litijo bo imela svoje zborovanje dne 2. marca ob pol 10 na ljudski šoli v Mostah v Ljubljani. Na sporedu je hospitacija pri jjouku v 2. razredu in dvoje aktualnih predavanj. Pridite vsi člani litijske podružnice!
—	Iz legije koroških borcev. Članstvo krajevne organizacije Legije koroških borcev v Celju vabimo, da polnoštevilno poseti zborovanje o priliki rednega občnega zbora, ki bo danes dne 25. t. m. ob pol 10 dopoldne v vrtnem salonu hotela Evrope v Celju. Bivše koroške borce iz kočevskega okraja pa pozivamo, da se udeleže rednega občnega zbora krajevne postojanke, istotako danes dne 25. t. m. in sicer ob 10 dojioldne v dvorani gostilne Beijan v Kočevju. Glavni odbor LKB.
—	Za duhovne vaje in obnove toplo priporočamo lepo novo knjigo »Božji otroci«. Bereš in zopet bereš, pa še ne izčrpaš njenega duhovnega bogastva. Naroča se v Pisarni Marijinih družb, Ljubljana, Streliška ul. 12/11. Cena broš iz v. din 16.
—	5000 dinarjev nagrade obljubljajo bratje pokojnega trgovca in posestnika Prodnik Franceta iz Stahovice nad Kamnikom tistemu, ki izsledi oziroma naznani pravega morilca njihovega brata, ki je bil 14. februarjat. 1. na zavraten in premišljen način umorjen s strelom karabinke skozi okno. Obljuba nagrade velja za eno letol
zgradnjo kostne snovi, posebno pa nakopičenje apna. Pozimi naj nadomešča sončno svetlobo vitamin D, ki prihaja v promet v obliki Vigantola. Znanstvenim raziskovalcem gre predvsem zasluga, da se je j>osrečilo z iznajdbo vitamina D preprečiti rahitis in njegove težke posledice.
—	Opozarjam vas na priložnostni nakup pisalnih strojev Continental. Glej »Male oglase«.
—	Prošnja. Cilko Sprager, doma ia Poljčan, ki je bila do 5. t. m. v Zagrebu, prosim, naj se mi takoj s pismom javi in sporoči syoj naslov. Prosim tudi "sakogar, ki bi vedol za njeno bivališče, naj mi to blagovoli sporočiti. Stroške rad povrnem. Štefan Kovaček, Zagreb, Harambašičeva ulica 03, dvorišče, prva leva vrata.
Osemdesetletnica rojstva
je včeraj obhajal v Toplicah pri Novem mestu g. Matija Le-g a n. Rodil se je 1860 v Toplicah, kjer je obiskoval tudi ljudsko šolo, S petindvajsetimi leti je prevzel po svojem očetu domačijo in se je v tistem času tudi poročil. Pred štirimi leti sta z ženo Jožefo obhajala zlato poroko. Ko je bil g. Legan star 42 let, je šel za delom v Ameriko, odkoder se je vrnil čez štiri leta. Njegov zakon je bil blagoslovljen s štirimi otroki, od katerih še živita dve hčerki. Naš g. Legan je bil več let občinski odbornik, že nad 40 let pa je cerkveni ključar. Za svoje dolgoletno delovanje pri gasilski četi je bil odlikovan z zlato svetinjo. Vse življenje je bil vnet pristaš SLS in sedaj JRZ. Več desetletij je naročnik »Domoljuba«, redno pa prebira tudi »Slovenca«. Odlikuje se po vzornem katoliškem in poštenem življenju. K visokemu življenjskemu jubileju mu iskreno čestitamo z željo, da bi ga Bog ohranil še dolgo vrsto let v zdravju in zadovoljnosti.
po dbuUwi
*	Slovaki kupujejo jugoslovanski tobak. V Split je pripelo zastopstvo tobačne režije slovaške republike, ki je pregledalo tamkajšnje skladišč e tobačne postaje in odkupilo okrog 300.000 kg dalmatinskega in hercegovskega tobaka. Iz Splita je zastopstvo s pamikom »Ljubljana« odpotovalo v Dubrovnik, kjer bo prav tako pregledalo ondonlno skladišče in odkupilo večjo količino tobaka.
*	Svinja zgrizla otroka. V vasi Seline pod Ve-lebitom so fitarji pustili doma samo šestmesečno
ŽREBANJE
I velike EFEKTNE LOTERIJE Obrtnega druStva za Kamnik In okolico
je na dan Sv. Jožefa dne
19. MARCA 1940
Glavni dobitek je Opel Kadet, moderna spalnica, motorno kolo, radijski aparat, 20 koles i. t. d. v vrednosti 120.000 Din
—	Čitateljem »Proteusa«. — Zaradi bolezni in smrti dosedanjega urednika, g. prof., dr. Pavla Orošlja, je naslaja precejšnja zamuda v rednem ifc-hajanju mesečnika »Proteb^.' Prirodoslovno dri-' štvo je ukrenilo potrebno, da se zamuda čimprej popravi in da bo redno izhajanje časopisa omogočeno. Zato je poverilo uredništvo posebnemu odboru, kateremu načeluje g. prof. dr. Lavo Čermelj.
V začetku marca izide dvojna številka 8—9 (VI. letnika) in takoj po veliki noči zadnja (10.) številka, s čimer bi bil letnik 1939 zaključen. Novi letnik bo začel izhajati z aprilom in se bo po možnosti zaključil že s šolskim letom. Uredniški odbor prosi vse dosedanje sotrudnike, da mu še nadalje ostanejo zvesti, in poživlja še druge prijatelje priro-doznanstvenih ved, da stopijo v krog sotrudnikov. Naslov uredništva »Proteusa« je odslej: Ljubljana, Dvorakova ul. 6-II.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 24. t. m. je objavljena »Uredba o nagradah in prejemkih zdravniških pripravnikov v naravi«, dalje »Uredba o sprfe-membi uredbe o državnem jamstvu za kredite zvezam agrarnih zajednic-zadrug v Novem Sadu, Pe-trovgradu, Osijeku, Zagrebu in Skoplju«, »Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o jugoslovanskem portfelju bivšega »Feniksa«, družbe za življenjsko zavarovanje na Dunaju«, »Odredba o činu raznih šol in tečajev«, »Dopolnitev pravil o opravljanju državnega strokovnega izpita v resoru ministrstva za trgovino in industrijo«, »Navodilo o izplačevanju nagrade gozdarskim honorarnim uslužbencem in dnevničarjem, poklicanim na vojaške vaje«, »Odločba o uradnem priznanju razstave Velesejma v Ljubljani«, »Odločba o oprostitvi žvepla in žveplovega cveta od uvozne carine« in »Pojasnilo za železne sode, v katerih ee uvažajo nafta in njeni surogati«.
—	Priljubljeno binkoštno romanje na Trsat in v Split je obenem najlepši majniški izlet z ladjo po morju: za trsatsko romanje na otok Rab, zn splitske pa na otok Rvar. Ker je rok za izredno znižano voznino zelo kratek, pošljite svoj naslov takoj na naslov: uprava »Po božjem svetu«, Ljub-1 ljana, Sv. Petra nasip 17, da vam pošlje romarski list in navodila brezplačno.
—	Da boste stalno zdravi, Je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Akcija za pobijanje raliitisa v Nemčiji! Akcija, katera je podvzeta to zimo zoper rahitis, zasluži največjo paznjo. Vsi dojenčki od 3—12 mesecev starosti — gra za precejšnje število: poldrugi milijon — morajo biti brezplačno zdravniško pregledani, ne glede na to, da-li je dotični dojenček zdrav ali bolan. Že pri najmanjšem znaku rahitičnega obolenja dobi mati otroka steklenico Vigantola; pregled se seveda ponavlja, zdravilo pa je na razpolago, dokler olrok ni popolnoma zdrav. Pri tej priliki dobi mati nasvete, kako 6e bo najbolje tudi sama borila zoper to bolezen. Doslej je večina smatrala rahitis izključno kot obolenje kosti. Toda pojave, kot pohabljenost udov in upognjenst hrbtenice so, čeprav najbolj vidne, le en del motenj za pravilno delovanje organizma. V večini primerov rahitični organizem ni v stanju, da za svojo zgradnjo potrebne snovi izkorišča, Telesni sokovi namreč niso kos svoji nalogi, organizem obvarovati povzročiteljev bolezni in njenih toksinov. Rahitis vlada tam, kjer sonca ni! Ako sonca ni dovolj, ultravioletni žarki ne prodrejo do človeškega oz. do otroškega organizma in tako ne morejo opravljati svoje važne naloge, t.
dete Maro Mikovič. Dete je ležalo v zibelki. Med odsotnostjo 6taršev je prišla v hišo svinja in odgriznila ubogemu otročičku desno roko in polovico glave. Dete je v strašnih mukah izdihnilo. Ko so se starši vrnili, jih je čakal doma strahoten prizor. Oblasti so uvedle proti nepazljivim staršem preiskavo.
* Mandljl cveto na Marjano. Na znanem griču Marjanu nad Splitom so na mestih, ki so zaščitena pred vetrom, že pričeli cveteti mandlji. To smatrajo kot znamenje skorajšnjega konca zime.
Žrebanje
za naročnike Domoljuba
bo jutri v ponedeljek 26. t. m, od ^ 10. ure naprej v prostorih uprave »Domoljuba«, — V komisiji za žrebanje bodo sledeči gg :
Franc Horvat, Bogojina 157 Franc Hren, St. Vid pri Stični Ignac Japelj, Vnanje gorice, Brezovica Anton Kastelic, Iglenik, Vel. Loka Tone Koritnik, Cerklje pri Kranju
Naročniki »Domoljuba« imajo svoboden pristop k žrebanju
Uprava
* Bosa 80 kilometrov po snegu. V Kosovski Mi-trovici je te dni zbudila splošno pozornost mlada kmetica, ki je prišla v mesto bosa in oblečena samo v vrečo. Biia je očitno povsem izčrpana. Neka ženska se je revice usmilila in jo povabila v hišo, kjer ji je dala jesti. Mlada kmetica ji je pričela pripovedovati, kaj jo je napotilo, da se je spravila na potovanje, ki naj bi bilo dolgo 320 kilometrov, in to bosa ter oblečena samo v vrečo. —Acija Suljagič, tako je ime kmetici, je iz vasi Duga Poljana. Preteklega leta so jo njeni starši dali za ženo kmetu Haiku Su-ljagiču, ki je plačal zanjo 1000 kilogramov pšenice. Minilo pa je leto, ne da bi mlada žena dobila dete. Vaška ccpernica je njenemu možu dejala da je Acija nerodovitna, toda ona pozna sredstvo, ki bo vzelo od nje to proklet6tvo. Acija mora iti v teku sedmih dni bosa in oblečena v vrečo v svojo rojstno vas, tam izkopati iz zemlje zeljnato glavo, se vrniti domov, kjer mora naslednjega dne zeljnato glavo pojesti. Obe vasi ležita v razdalji 160 kilometrov. Ker je bilo Suljagiču mnogo na tem, da bi dobil otroka, je svojo ženo prisilil na to potovanje. V torek se je podala bosa in oblečena samo v vrečo v mrazu skoraj 30 stopinj na pot. V dveh dneh je prehodila 80 kilometrov in prispela do Kosovske Mitrovice. Tu so seveda mladi kmetici na vse načine poskušali dopovedati, kakšen nesmisel je njeno početje in ji svetovali, naj se čimprej vrne domov. Toda mlada žena je oklevala samo nekaj trenutkov, kajti vera v besedo vaške copemice se ji je že preveč vtisnila v dušo. V ugodnem trenutku, ko niso pazili nanjo, se
je izmuznila iz gostoljubne hiše in se podala naorei «..	n___i:_: ai: i----■ t . . r.. 1
...	o-, -• na pot proti Duplici, Ali bo prispela tla, je veliko
j. pretvoriti podkožne snovi, podobne maščobi, v | vprašanje. Najbrže bo med potjo izčrpana padla v .vilamia D. Ta vitamin urejuje sestav krvi in 1 sneg in zmrznila.,,
Ljubljana, 25. februarja
Gledališče
Drama. Nedelja, 25. ob 15: »Na prisojni strani«. Izven. Znižane cene od 2 Odin navzdol. Ob 20: »Asmodej«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 26.: Zaprto. Torek, 27.: Zaprto (generalka).
• Opera- Nedelja, 25. ob 15: »Lumpaclus Vaga-bundus«. Izven. Ob 20: »Frasquita«. Izven. Gostovanje Zlata Gjungjenac. Ponedeljek, Zaprto. Torek, 27.: »Rusalka«. Red A.
Rokodelski oder
Drevi točno ob 8 bo v Rokodelskem domu igra »Deseti brat«, prirejena po istoimenskem Jurčičevem romanu. Za igro je zelo veliko zanimanje; zato naj j>o možnosti vsakdo, kdor žedi videti lepo igro, kupi vstopnico v predprodajl, ki bo danes dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Ko-menskega ulica 12. Zvečer bo mogoče dobiti vstopnice eno uro pred pričetkom predstave. Rokodelski oder upa, da bo drevi pri premieri igre »Deseti brat« mogel pozdraviti vse svoje prijatelje.
Radio Ljubljana
Nedelja, 25. februarja: 8 Jutranji pozdrav (plosce) — 8.15 Radijski šramel — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos bogoslužja iz frančiš. cerkve - 9.45 Verski govor (g. dr. Vilko Faj-'Aa L10™° Bosenske narodne pesmi poje gdč. Tinka Dolenčeva. — 11 Nedeljski koncert Radijskega orkestra — 12.30 Poročila, objave
—	13 Napovedi — 13.02 Pilihovi harmonikarji
—	16.30 Pol ure za dijake — 17 Kmet. ura: Pogled v kurnik in okrog njega (g. inž. Matičič Anton) — 17.30 Narodne pesmi. Pojo: ga. Sok Dragica gdč. Rupnik P. g. Jarc Andrej, g. Armic Mirko, igra Radijski orkester — 19 Napovedi, poročila - 19.20 Nac. ura: Samostan Oornjenica v Krajini (Isaije Mitrovič, Belgrad.
—	19.40 Objave — 20 Spominski koncert ob obletnici smrti skladatelja Zorka Prelovca: a) Uvodna beseda (g. Stane Megušar) b) Koncert
7n,ul?''!a, ega zvona ~ 2045 Operetni napevi j£™ijslu orkester) - 22 Napovedi, poročila -
Peldarj	(g' EmU Mez&ol,ts' Sdč- SL
Ponedeljek, 26. februarja: 7 Jutranji pozdrav - 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan vencek veselih zvokov (plošče) — 12 Vsakemu nekaj (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 JNapovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — IS Zdravstvena ura: O stricih in tetah (g. dr. A. Breceli) — 18.40 V zarji 20. stoletja na Goriškem (g. dr. Joža Lovrenčič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Resnica o spopadu Smail-Age Čengica 1. 184« (Novica Šaulič, Belgrad — 19.40 Objave — 19.45 Več manire — brez zamere (g. 1" ran Govekar) — 20 Komorni kvartet — 20.45 Plošče — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert Radijskega orkestra.
Drugi programi
Nedelja, 25. februarja: BELGRAD 20.30 Zabavni koncert. — ZAGREB 20 Opera — BRATISLAVA 20 Izseljenska oddaja — SOFIJA 20.30 Operetna g asba — ANGLEŠKE POSTAJE 19.40 Škotska pl. gl. - BERO-MUINSTER 19.50 Pis. večer - BUDIMPEŠTA 22.10 Pl. gl. - BUKAREŠTA 20 Ork. kon-c«* - JRST-MILAN 17 Variete _ 21 Ork. konc.
—	RIM-BARI 21 Ork. konc. — FLORENCA 20.30 Pl. gl. — SOTTENS 21 Spevoigra,
Prireditve m zabave
11. marca bo koncert APZ v Unionu ob 20. Akademski pevski /bor bo pel skladbe Gerbiča, Volariča, Pirnata, Sachsa in drugih. Vstopnice se dobe na univerzi v vratarjevi loži od 8—13 ter od 16 do 19.
Vič. Pevsko društvo »Edinost« priredi v nedeljo, 3. marca ob 20. v telovadnici meščanske šole na Viču prvi koncert pod vodstvom g. Cirila Oblaka. Na sporedu so slovenske narodne in umetne pesmi. Toplo vabljeni!
Prosvetno društvo na Viču ponovi danes ob 6 Klinarjevo dramo »Plavž«. Vabljenil
Opozarjamo na jutrišnji koncert Glasbene Matice ljubljanske, na katerem se bo izvajala Škerjančeva kantata na besedilo Prešernovega venca. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo ob 8 zvečer v veliki unionski dvorani.
Ljubljanski kvartet bo imel svoj redni letošnji koncert v petek, dne 1. marca ob 20 v veliki Fil-harmonični dvorani.
Orkestralno društvo Glasbene Matice bo proslavilo 20 letnico svojega obstoja v ponedeljek, 4, marca ob 20 v veliki unionski dvorani s simfoničnim koncertom pod vodstvom skladatelja L. M. Skerjanca.
Predavanja
Šentjakobsko prosvetno društvo priredi v
sredo _ 28. t. m. ob 8 zvečer v farni dvorani skioptično predavanje univ. prof. dr. Andreja Snoja z naslovom »Kraji Kristusovega trplje-nja«.
Prihodnje predavanje Karitativne zveze bo v torek, 27. t. m. ob 20 zvečer v Beli dvorani hotela Union. Predaval bo g. prelat univ. prof. dr. Franc Ks. Lukman o temi: Sv. Hieronim o bogastvu in dobrodelnosti. Vstopnine ni.
Sestanki
Združenje krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani vabi svoje članstvo, na redno letno skupščino združenja, ki bo v nedeljo, 3. marca 1940, ob 8 dopoldne v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani.
Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Ljubljani ima svoj letni redni občni zbor v soboto, dne 2. marca 1940 ob 20 v salonu pri »Levu« na Oosposvetski cesti. Pozivamo vse člane Legije koroških borcev v Ljubljani, da se tega občnega zbora zanesljivo in točno udeleže.
Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhi-tekov — sekcija Ljubljana sklicuje 21. redni letni občni zbor, ki bo v soboto 9. marca v društveni predavalnici na Kongresnem trgu l-II (poslopje Kazine). Poleg običajnih poročil je na dnevnem redu tudi izprememba društvenih pravil in poslovnika, oziroma njih prilagoditev pravilom Zveze in-zenjirskih društev kraljevine Jugoslavije. Morebitni predlogi in nasveti za občni zbor naj se pošljejo sekciji do najkasneje 7. marca 1940.
Jugoslovansko društvo za preučevanje in sati-ranje raka, pododbor Ljubljana bo bo imelo dne 1. marca t. 1. ob 18 v klubski sobi kavarne Union občni zbor.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Piccoli, Tyrševa cesta; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta; v ponedeljek: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trn-koczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar. Selenbur-gova ulica 7,
f DUBD4N4
Vseučiliška knjižnica dobi okna
Huda zima je sicer ustavila vsa gradbena dela na nedograjenih stavbah, vendar dela v notranjosti vseučiliške knjižnice niso počivala. Dokončane so bile vse instalacije, posebno težavna in zamudna instalacija centralne kurjave in posebnega ogrevanja s toplim zrakom. Prav tako so bile dokončane električne in vodovodne instalacije. Že lani so bila oddana mizarska dela; v zimskih mesecih pa so bile razpisane naknadne licitacije za razna dodatna dela. Tako je prevzelo dodatna mizarska dela v znesku 81.560 din podjetje Stebe A. iz Ljubljane, pečarska dela pa podjetje Kovačič iz Ljubljane za 78.768 din. Ti dve licitaciji Se nista potrjeni. Ministrstvo za gradbe pa je že potrdilo licitacijo za ključavničarska dela v znesku 195.385 din, ki jih je prevzelo podjetje Briški iz Ljubljane, in parketarska dela v znesku 265.200 din, ki jih je izlicitiralo podjetje Kane iz Ljubljane. Pred tednom dni sta bili tudi drugi^ licitaciji za dvigala in za telefonske instalacije v knjižnici. Proračun za dvigala je znašal 148.000 din ter je podjetje ing. Milač Polde iz Ljubljane ponudilo 5% popusta, tako da je bilo delo izli-citirano za 140.000 din; telefonske instalacije, pro-računane na 68.600 din, pa je voljno prevzeti z 10% popustom Jugoslovanska Siemens d. d. za 55.500 din. Prav verjetno je, da bosta ti dve licitaciji v kratkem potrjeni.	,
V	zimi so bila tudi razpisana steklarska dela za okna vseučiliške knjižnice. Zaradi negotovosti na trgu se pri vseh treh razpisanih licitacijah ni oglasil noben ponudnik. Tehnični oddelek banske uprave je nato s pomočjo direktne ponudbe dobil podjetje Fr. Strupi iz Celja, ki je prevzelo steklarska' dela za 237.000 din. Gradbeno ministrstvo je oddajo steklarskih del potrdilo in bodo zaradi tega v kratkem začeli v okna vstavljati šipe. Polovica vseh oken že sedaj čaka na stavbi, druga polovica oken pa je tudi že pripravljena in bo te dni prepeljana na stavbo. Zaradi tega bo vseučiliška knjižnica na pomlad dobila tudi že okna, ki bodo lepo poživila dosedaj zevajoče praznine v njeni zunanjosti. Izdelujejo se tudi že vrata, ki bodo v prihodnjih mesecih tudi vstavljena, s čemer bo vseučiliška knjižnica storila velik korak naprej do svoje dokončne ureditva
Karmel na Selu
V	četrtek, 29. februarja bo v karmelski cerkvi na Selu pri Ljubljani: ves dan izpostavljeno sv. Rešnje Telo. Ta dan pripada karme-ličanski cerkvi vedno češčenje vsako prestop: no leto. Ob 6 se izpostavi Najsvetejše, podeli blagoslov in odmolijo se litanije presv. Srca Jezusovega. Nato je slovesna sv. maša, peta.
Tihe sv. maše so: ob 7, 8, 9, 10 in 11. Po: opoldne ob 5 govor, (gospod župnik Alojzij „ošmerlj), nato pete litanije presv. Srca Jezusovega zahvalna pesem in blagoslov. Red če-ščenja: Ob pol 12 do pol 1 meščanska šola, po skupinah. Od 1 do 3 vzgajališče na Selu. Od 3 do 4 žene in dekleta. Od 4 do 5 možje in fantje. — Za vse druge ure najlepše vabimo druge vernike, da bo češčenje nepretrgano.
Za sociaino-higiensko akcijo na Koroškem
Da bi se oddolžilo svojim dobrotnikom-daro-valcem blaga in denarja kakor tudi predelovalcem blaga za slovenske koroške matere in otroke, pa tudi, da jim nudi priliko, da- si izdelke pred razdelitvijo ogledajo, razstavlja Društvo prijateljev Slovenskih goric f teh dneh v oknu ustrežljive »Nove založbe«, Kongresni trg 19, del teh izdelkov, in sicer od vsake vrste nekaj. Vsega blaga, kakor obleke in perila za matere ter šoloobvezne otroke, zaradi prevelikega obsega in premajhnega prostora ni mogoče razstaviti. Izdelki bodo razstavljeni do 28. februarja. Klara Majcen, predsednica Društva prijateljev Slovenskih goric.
Jubilej Krekovega učenca
Trgovski poslovodja v I. Delavskem konsumnem društvu g. Maks T e r č e 1 j se je te dni srečal z Abrahamom. Njegova markantna osebnost in viorna zvestoba, s katero že 21 let deluje pri konsumnem društvu, zaslužita, da se ga spomnimo ob tem jubileju. Rojen je bil na Erzelju v Vipavski dolini. Vipavska burja ga je utrdila za težke dni, gorko sonce pa mu je vlilo idealizma za zadružno delo. Učil se je v Krekovi šoli in ostal zvest njegovim idejam v najtežji dobi. Svetovno vojsko je prebil v Albaniji. S pokojnim Vrtovcem je ustanovil Šlaj-marjev dom. V Mahničevi ulici ima svoj dom, kjer
živi s svojo blago ženo in pridno neguje cvetlice na vrtu, ponosen na lepe rože in »rosetlje«. V njegovo hišo prihajajo vse knjige naših založb in vsak dan pridno prebira »Slovenca«, na katerega je naročen že od mladih let. Je še vedno mladeniško krepak. Želimo mu, da bi tak ostal še dolgo, dolgo vrsto let.
Ali so pilotne bolezni ozdravljive?
To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astmi, katar*, na ptjatifc. zastaral«« talil«. faik»tw|M. dolgotrajni MpavotU la hript. pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo a slikami, izpod peresa gospoda dr med. Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2'-) s točnim naslovom na:
PliHLMANN & CO., BERLIN 019, MtHHlelStrasse 25-23-0
Ogla« reg. od mlnliUstvi jocllilne politike, polteno oddelenle S. br. 2416 od 12. XIL 1931
Zobna ordinacija
dentist BAN BORIS
za zobozdravstvo in zobotehniko se je preselil « ielenburgovo ulico 4/1 poleg kavarne »Zvezde«.
1 Nočne častivce presv. Zakramenta vljudno vabimo k nočnemu češčenju v stolnici, ki bo v noči od 29. februarja na 1. marec (prvi petek). Opravile se bodo molitve. 6. ure: Češčenje sv. ran in sv. obličja Gospodovega in 9. ure: Češčenje žalostne Matere božje. Možje in mladeniči, pridite, molimo!
1 Stolna prosveta proslavi obletnico papeževa-nja Pija XII. s slavnostno predstavo v frančiškanski dvorani v nedeljo, dne 3, marca zvečer ob 8. Predvajal se bo kra6ni mi6terij »Miss Cathleen«. Pokroviteljstvo nad to 6večano prireditvijo je v svoji naklonjenosti do Stolne prosvete prevzel prevzvišeni knezoškof dr. Gregorij Rožman. Čisti dohodek tega večera je v celoti določen v podporo ubožcev stolne župnije sv. Nikolaja. Na prireditev že danes opozarjamo vse prijatelje Stolne prosvete.
1 Občni zbor družbe sv. Elizabete. Družba sv. Elizabete bo imela svoj redni občni zbor danes ob pol 5. popoldne v Marijanišču s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnice. 3. Poročilo blagajničarke. 4. Slučajnosti. Pred občnim zborom bodo ob 4. v kapeli litanije z blagoslovom. Družba s tem ne vabi samo članice da se ga polnoštevilno udeleže, ampak pričakuje tudi, da jo počaste številni prijatelji in dobrotniki družbe.
Novi modeli klobukov
od 1. marca dalje po zmernih cenah v novo otvorjenem salonu
„MODISTKA" - Ljubljana
Šelenburgova ulica št. 1 (dvorišče levo). Cenjenim damam se priporoča
Kune Ivanka,
£
1 Dekliški dom na Karlovški cesti slavi danes don Bo&kov praznik. K popoldanski proslavi, ki 6 3 bo začela v gledališki dvorani ob pol 6, so toplo vabljeni vsi prijatelji don Boskove mladine. Na sporedu sta dve igri: »Mučeniške rože« in »Pesem o božji ljubezni«. Med odmori deklamacije, petje in rajanje. Vstopnina običajna.
1 Pevkam in pevcem »Ljubljane«. Zaradi koncerta Glasbene Matice odpade pevska vaja v ponedeljek. Prihodnja pevska vaja bo v sredo, in sicer za pevke ob 7, za pevce pa ob 8 zvečer.
1 Trajne zveze med našo in ameriško Ljubljano. Stiki, ki jih je ljubljanski župan ob svojem obisku naših rojakov navezal tudi z uradnimi predstavniki ameriških mest in držav, so res. trajni, kakor dokazujejo redna pisma, ki prihajajo iz Amerike na naslov ljub-Fjanskega župana. G. Ilarold Burton, župan mesta Clevelanda, ki ga naši izseljenci imenujejo ameriško Ljubljano, je pravkar ljubljanskega župana pozdravil z naslednjim pismom: »Moj dragi dr. Adlešič! Blagovolite sprejeti Vi in Vaša gospa najboljše želje mesta Claveland in gospe Burton ter moje. Večkrat se spominjamo veselja našega sestanka z Vami tukaj ob posvetitvi Jugoslovanskega vrta. Večkrat imam priliko, da razlagam obiskovalcem poslanico dobre volje, ki jo predstavlja Miss Slovenija, stoječa v moji sprejemnici, pozdravljaje iz Ljubljane v Cleveland. Vas bo gotovo zanimalo, da nageljni, ki jih drži Miss Slovenija v stojih rokih niso le rože Slovenije, temveč tudi državne rože Ohio, kjer leži Cleveland. Z najboljšimi željami k srečnemu Novemu letu Vaš Harold H. Burton, župan.« V pismu omenjena Miss Slovenija je kip, ki ga je ljubljanski župan nesel seboj v Ameriko kot dar Ljubljane mestu Cleveland. Meseca majnika bo že dve leti po obisku in naša »Slovenka« v sprejemnici župana milijonskega mesta Clevelanda predstavnika mesta in njegove goste še vedno spominja na Ljubljano in, kakor čitamo v pismu, zbuja tudi pozornost s svojim šopkom slovenskih nageljnov.
1 O kmečkih uporih je predaval na zadnjem prosvetnem večeru insp. g. Silvo Kranjc, ki je v izčrpnem zgodovinskem pregledu orisal gospodarski in socialni razvoj slovenskega kmeta pred stoletji. Stiske, ki 60 tedaj uničevale kmečki razvoj, so zdramile prebivalstvo slovenskih in hrvaških pokrajin, da se je odločilo z orožjem v roki se upreti gospodi, ki je brez razumevanja za ljudske potrebe kmeta le izže-
mala. Po številnih uporih je gibanje doseglo 6voj višek v velikem hrvatsko-slovenskem uporu, ki je imel že pravi piogram in ni bil več navaden upor proti zatiranju. Na žalost je ta veliki in dobro zasnovani upor, ki bi v marsičem spremenil življenje slovenskega kmeta, žalostno propadel spomladi 1. 1573. Njegov vodja Matija Gubec pa je bil razčetverjen v Zagrebu. Predavanje so spremljale zanimive skioptične slike.
1 Namesto cvetja na grob gospe Nade Grošelj
je profesorski zbor klasične gimnazije v Ljubljani zbral 340 din in jih poklonil Dijaški podporni zalogi na klasični gimnaziji.
Ali ste že naroČili letošnje Mohorjeve knjige?
1 Predavanje o Finski. Finska je sedaj v središču pozornosti in občudovanja celega kulturnega sveta. V prepričanju, da želi cenj. občinstvo čim več vedeti o finskem narodu in njegovi domovini, je Prosvetna zveza naprosila za predavanje g. primarija dr. V. Meršola, ki je ob koncu svetovne vojne obenem z drugimi slovenskimi prostovoljci preživel 16 mesecev v pokrajinah ob Belem morju in ob Severnem ledenem morju. Predavanje bo bogato opremljeno z najnovejšimi skioptičnimi slikami o Finski in se bo vršilo v petek, 1. marca ob 20 v frančiškanski dvorani. Na to predavanje že 6edaj opozarjamo cenj. občinstvo.
1 Električna zadruga za Sp. in Zg. Šiško v Sp.
Šiški r. z. z o. z. v Ljubljani ima danes svoj likvidacijski občni zbor, ki se vrši, kakor je bil sklican. Vrhovno 6odišče v Ljubljani je s sklepom od 24. februarja 1940 potrdilo sklep okrožnega sodišča v Ljubljani, 6 katerim je bila razveljavljena začasna odredba na prepoved likvidacijskega občnega zbora. Člani zadruge naj se likvidacijskega občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Uprava zadruge.
1 Duhovna obnova za gospodične-dekleta šent-
Eeterske fare bo v župni cerkvi sv. Petra od 26. fe-ruarja do 4. marca 1940. Duhovno obnovo bo vodil prof. moralke na univerzi g. dr. Ignacij Lenček. Začetek bo v ponedeljek 26. februarja ob pol 8 zvečer. Po molitvi k Sv. Duhu bodo litanije Matere božje z blagoslovom, nato prvi govor. Nadaljnje dni bodo ravno tako vselej ob pol 8 zvečer litanije z blagoslovom in ljudskim petjem, nato govor. Prilika za sv. spoved bo dana vse dni duhovne obnove. Sklep s 6klepnim govorom, sv. mašo in skupnim sv. obhajilom bo v ponedeljek, 4. marca ob 5 zjutraj. Gospodične-dekleta šentpetereke fare, vljudno vabljene!
1 Društvo sv. Marte sporoča svojim članicam, da za danes napovedano predavanje g. dr. L. Ehr-Iicha odpade in bo marca, ker je danes pogreb naše Članice Helene Kladnik ob 16.30 iz Zavetišča sv. Jožefa.
1 Pogreb pokojne Fanči Neredove bo danes ob 4 popoldne
Krasen in vsebinsko globok češki film po Čapkovem romanu in motivih D^ofa-kove »Humoreske«. Režija: Otekar Vavra. Glasba: A.
Dvofak in B. Smetana
Predstave ob 15., 17, 19. in 21. uri
GOSLI VABIJO.
(Današnja matineja odpade!)
■ ■
Najboljši umetniki v
glavnih vlogah: J.Pruba, L. Boh a č, F. Smolik, J. Sejbalova
Tsl. 22-21
Kino Union

Pozor amutarjl In Športniki I Oglejte si polnoštevilno danes idiličen francoski f lm C fft&IIC fl ClfflDAni p°snet v zasneženih Alpah s prekrasno ganljivo vsebino
SnNIC II JVUDIiIII KINO MATICA tal. 81.24 - Ob 10.30. 15,17,19 in 21
KINO KOD ELI EVO — Telefon 41-64
Danes ob Va3., Vj6. in Va9. uri vele'lim glasbe, šlagerjev in humorja s priznanimi igralci:
Tirone Power, Don Ameche, Aliee Fay
Demonska simfonija
ALEKSANDER REGTIME BAND
Tarzanove pustolovščine
Senzacionalni doživljaji kralja džungle
Zabavna in smehapolna filmska burka. MIC K E Y ROONE Y
Andy Hardy milijonar
KINO SLOGA, danes ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri
Zdravnik
dr. Logar Ivan
se je preselil na
Rimsko cesto 7/1. (Ceita 29. oktobra)
in ordinira od 2. do 5. ure dnevno Telefon 41-52
i
1 Občni zbor Lovskega društva Ljubljana bo v
ponedeljek, dne 4. marca t. 1. ob 20 v stekleni dvorani restavracije glavnega kolodvora v Ljubljani. Zaradi nepričakovanih zaprek je moral biti občni zbor, napovedan za 19. februarja, preložen. — Odbor.
1 Zahvala. Ob 60 letnici mojega podjetja sem prejel veliko pismenih in ustnih častitk z željami za nadaljni uspeh in razmah podjetja. Ker se pa vsem ne morem pismemo zahvaliti, se tem potom vsem prisrčno zahvaljujem za laskave ocene uspehov mojega podjetja. Prav posebno se zahvaljujem gg. inženirjem, ki so me označili za svojega sodelavca in želeli nadalinega uspeha podjetju. Želim tudi nadalje po svojih močeh koristiti splošnosti in skrbeti, da ustreženi slehernemu cenj. naročniku kar najbolje. Posebno se zahvalim dnevniku »Slovenec«, ki je tako lepo opisal zasluge mojega pokojnega očeta, kot ustanovitelja podjetja in nadaljni razvoj podjetja pod mojim vodstvom. Vsem še enkrat: Najlepša hvala! Avgust Martinčič, ključavničarski mojster in posestnik, Ljubljana, Cesta 29. oktobra (Rimsko cesta) štev. 14.
— Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
I Prikrojevalni tečaj za krojače, ki ga bo v Ljubljani priredila kraljevska banska uprava, se prične 5. marca t. 1. Prijave sprejema referat za pospeševanje obrti v Ljubljani, Erjavčeva cesta št. 12.
1 Krasen češki film »Gosli vabijo« v kinu Unl-onul Mnogoštevilnemu občinstvu, ki je z veliko napetostjo čakalo napovedani češki film »Hej Slovani«, je uprava kina Uniona dala v zameno enako lep češki film »Gosli vabijo«, napravljen po romanu K. M. Čapka-Choda. Film je bil nagrajen s češko državno nagrado za umetnost. Glavne vloge so zasedene po najboljših umetnikih, katerih imena so povsod popularna, to 6o L. Bohač, F. Smolik, J. Pru-ha in Sejbalova. Nedvomno bo občinstvo češki film »Gosli vabijo« gledalo z navdušenjem in velikim užitkom.
1 Praktični psiholog in književnik Martin Kojc,
avtor raznih življenjskih knjig sprejema do nadalnje-ga v hotelu »Metro-pol« dnevno od 3 d0 6 popoldne. Praktični življenjski pouk, vsestranski preporod in podvig, posveti v vseh kočljivih življenjskih položajih.	,
1 Ker je odredila oblast izpraznitev podstreši) in ima marsikdo tam spravljeno staro pohištvo, 6like, les, dele oprave in drugo, se obrača uprava Narodnega gledališča na lastnike takih predmetov 6 prošnjo, naj jih ponudijo gledališču ter z dopisnico ali telefonično obvestijo upravo, kdaj, kje in pri kom si jih njen zastopnik lahko ogleda.
I Opozorilo vsem smučarjem in športnikom. Danes imate priliko ogledati si n a jk rasne j Si francoski film »Sanje o svobodi«, katerega dejanje se vrši nepretrgoma v 3200 m visokih zasneženih Alpah. Najlepša idila, bogata vsebina o idejni zamisli trinajsto-rice mladih ljudi, ki so 6i zaželeli popolne svobode, dajejo temu francoskemu delu poseben značaj. Kino Matica Vas vabi k številnemu ogledu filma.
1 Trgovci s kurivom v škripcih. Huda zima ni napravila velike škode le vsemu prebivalstvu, ki je
izdalo neprimerno več za kurivo, kakor je nameravalo, ampak tudi državi, ki je morala za svoje železnice porabiti mnogo več premoga, kakor je bilo preračunano. Na drug: strani pa je premog sedaj važen izvozni predmet. Tako se je zgodilo, da so številni ljubljanski trgovci s kurivom ostali skoraj brez premoga. Posebno hudo so prizadeti trgovci, stalni odjemalci TPD, ki dobivajo približno le po 50% tega, kar naroče. Ker zaradi tega ne morejo zadovoljiti svojih strank, dobavljajo svojim stalnim strankam le manjše količine premoga, kar jim podraži režijo. Za trgovce pa je še bolj nerodno to, da drugi prodajalci kuriva, ki so v zvezah i drugimi rudniki, dobivajo od teh toliko, kolikor naroče. Zaradi pomanjka-tja premoga so se tudi hudo podražila drva in trgovci s kurivom, ki ne morejo postreči s premogom, skušajo zadovoljiti stranke z drvmi. Stalne stranke pa seveda niso zadovoljne, če morajo plačevati drva prav drago, med tem ko zahtevajo premog. Zato mnogi trgovci, da svojih strank ne izgube, prodajajo drva skoraj po lastni ceni. Kljub temu pa je, cena drvam izredno visoka in 6e suče za kub. meter okrog 140 din. Trgovci kakor številni tisti, ki komaj čakajo na kurivo, pričakujejo 6edaj, ko se obeta pomlad, da bodo te neznosne razmere prenehale.
I Listnica uredništva. Ko smo včeraj zjutraj pregledovali časopise, ki prihajajo vsako jutro v uredništvo, smo zagledali med njimi časopis, ki ga doslej še nismo videli. »Naš list« mu je naslov in pod naslovom stoji v mastnih črkah zapisano: direktor, izdajatelj in urednik Vital Kovačič. Začudeno smo se spogledali in se vprašali:' Kdo pa je ta novi naš kolega, ki ima v teh težkih časih korajžo, da je spustil nov čolnič v morje slovenskega tiska? Povpraševali in telefonirali smo na vse strani in slednjič zvedeli, da je naš novi kolega droben učenček 2. razreda ljudske šole v Ljubljani. Oho, za to stvar je pa pristojen naš Kotičkov striček, smo soglasno ugotovili in le-ta si je že toliko nabrusil pero, da bo prihodnjo nedeljo v svojem kotičku novemu listu in njegovemu direktorju temeljito pretipal obisti.
60 let Matije Weidhauserja
Kar štiri praznike hkrati obhaja danes g. Matija Weidhauser, posestnik iz Zelene jame, katerega ime ima že več kot četrt-stoletja mogočen odmev med vrstami katoliških mož Zelene jame in Most, med zeleno bratovščino pa je znano po vsej Sloveniji.
Dne 25. februarja 1880 je bil rojen na Črnem vrhu nad Idrijo kot sin graščinskega nadgozdarja grofov Lanthirijev in je dobil istega dne pri sv. krstu ime Matije. Potemtakem obhaja danes svoj god, svoj krstni dan, svoj rojstni dan in svojo — šestdesetletnico življenja.
G. Matija prihaja iz lovske družine in je vzorom mladosti ostal zvest vseh 45 let, odkar nosi puško po slovenskih gozdovih. Med svojimi lovskimi trofejami, ki so bogate, pa najrajši razkazuje spomin na velikega, 50 kg težkega 1.80 m dolgega volka, ki ga je ustrelil pred 25 leti, še rajši pa svoje lovske prijatelje povabi na divjačino, ki jo zna po starih tajinstvenih receptih svojih dedov prirediti kot nihče od Triglava do Pohorja. Od Lanthirijev je šel v gozdarsko službo h knezom Windischgraetzom v Pianino, toda razmere so se tako obrnile, da je vstopil v železniško službo, kjer je bil 1. 1921 upokojen zaradi nesreče, ki ga je zadela v službi.
V	Zeleno jamo je prišel 1. 1912. Tam ga je zapeljala gospa Mici, ki je do današnjega dne ohranila vse lepe lastnosti brhke, kremenito krščanske, a tudi zgovorne šempetrske gospodinje, in ki je skozi toliko let vodila ugledni katoliški dom \Veidhauserjev v Zeleni jami.
V	tej dobi ]e bil g. Weidhauser dvakrat občinski odbornik Most (pod županovanjem g. Oraž-ma) in je stal toliko v ospredju javnega dela, da mu je bila 1. 1929. podeljena zlata kolajna za občinske zasluge. V istem 1. 1929. je bil tudi predsednik porotnikov ljubljanskega okrožnega sodišča. Nato je prišla diktatura, ki je tudi g. Weid-hauserja potisnila od javnega dela v veliko škodo takratne mogočne predmestne moščanske občine, kjer je Weidhauserjev dom ostal ugledna, spoštovana trdnjava krščanskega in slovenskega življenja in bo — od srca upamo — to tudi ostal še dolga desetletja.
Ko mu k njegovi 60 letnici izražamo iskrena voščila, se njemu in njegovi skrbni ženi v imenu revežev, ki so jim vrata Weidhaiiserjevega doma vedno na stežaj odprta, tudi toplo zahvaljujemo za dobrote, ki sta jih delila na vse strani, in ki sta jih bila deležna tudi cerkev sv. Družine v Mostah in Zavetišče v Zeleni jami.
Ko mu voščimo zdravja in božjega blagoslova, dodajamo kol posebno javno priznanje zahvalo za ie 28 let trajajočo nepretrgano zvestobo »Slovencu«, ki je z drugimi katoliškimi listi vred v to hišo prihajal kot prijatelj in kot javni dokaz duhovne opredeljenosti \Veidhauserjeve družine.
Dev. Mar. v Polju
FO in DK D. M. v Polju priredita svojo III. telovadno akademijo 3. marca 1940 ob pol štirih popoldne v Prosvetnem domu. Na sporedu je 20 točk: igre, simbolika, rajanje, proste vaje, gimnastike, orodna telovadba, petje \ Naši

in govor.
fantje in dekleta bodo s svojim
nastopom pokazali, kaj so se v zimskem času naučili in koliko so napredovali. Zato vljudno vabljeni v nedeljo popoldne v dvorano Prosvetnega doma! Preskrbite si vstopnice v predprodaji!
Št. Vid nad Ljubljano
Dramatični odsek Blaž. Potočnikove čitalnice uprizori v nedeljo, dn e3. marca ob pol 8. zvečer v Ljudskem domu igro »Deseti brat«. Snov jc vzeta iz priljubljene ljudske povesti našega slo venskega pisatelja Josipa Jurčiča, ki jo je za odre v lepe, učinkovite slike priredil Ferdo Debeljak. Vabimo in prav je, da vsakdo spozna naše, domače delo.
|_MARIBOR
Zgodovinsko vodstvo po stolnici
Marit>or, 24. februarja.
Restavracijska dela na mariborski stolnici, ki se vršijo že leto dni, so vzbudila med Mariborčani upravičeno zanimanje za ta izreden spomenik srednjega veka. Ker se bodo letos ta dela nadaljevala, jih bo javnost gotovo še z večjim interesom spremljala, saj so že dosedanji rezultati pokazali, da se vrši restavracija na način, ki bo lahko služil kot vzor za vsa podobna dela. Mariborska javnost je zato z velikim zadoščenjem sprejela Gregoričevo študijo o obnovitvenih delih v stolnici, ki jo je objavil včerajšnji »Slovenec«; prav tako živahen pa je bil odziv na poziv Zgodovinskega društva, ki je včeraj popoldne priredilo v stolnici zgodovinsko vodstvo.
Vodja ekskurzije je bil arh. Marjan Mušič, ki je uvodoma popeljal udeležence v historiat mariborske mestne župnije in župne cerkve. Opozarjal je, da se pojavi prvič dokumentarno mariborska župnija v začetku 12. stoletja; vodil jo je takrat prior žičke kartuzije. Istočasno se pojavi prvič v listinah tudi naselbina ob vijugi Drave na mestu sedanjega pristana. V tem času je bila prav gotovo na mestu sedanje stolnice že cerkev, ker si je brez nje župnijo težko zamisliti. Ni pa izključeno, da je bila cerkev — mogoče samo v obliki kapele, še mnogo pred to dobo, v času pokristja-njenja Slovencev, ki se je vršilo iz Solnograda. Dokaz temu bi bil župnijski patron sv. Janez Krstnik. Tako bi segali začetki stolnice v 8. stoletje. Domena solnograške metropolije je segala na mariborskem teritoriju do Drave, desni breg pa je spadal že pod oglejski patriarhat, tako da predstavlja mariborska župnija najjužnejši izrastek solnogrške metropolije. Po tein zgodovinskem uvodu je na podlagi letošnje leto odkritih arhivov pokazal romanski izvor stolnice kot stavbe, ki je obsegala približno današnje tri ladje. Gotika je osrednjo ladjo podaljšala proti vzhodu z gotskim presbiterijem, renesansa [e zapustila zvonik, barok pa je izoblikoval stolnico z obema kapelama sv. Frančiška in sv. Križa. Predelava za lavantin-sko katedralo v sredi 19. stoletja in obnovitev stolnice koncem 19. stoletja so poskušale dati cerkvi neogotski značaj. Današnja restavracija stremi za čim popolnejšo obnovitvijo prvotnega sloga ter za likvidacijo neogotskih dodatkov, od katerih ima umetniško vrednost samo glavni oltar.
Svoja izvajanja je arhitekt Mušič opiral na ohranjene gradbene in arhitektonske elemente v notranjosti in zunanjosti cerkve ter je seznanil udeležence ekskurzije z njih umetniško pomembnostjo in vsebino. — Ekskurzija je vsestransko uspela.
A žifne vložke in vse tapetniške iz rtaUftalCi de ke kupite najceneje pri
..OBNOVA", F. NOVAK. Glavni trg 1 in Jurflieva ulica 6.
m Neosnovane vesti. V Mariboru so se pojavile govorice, da je bilo v mariborsko bolnišnico prepeljanih več bolnikov, ki so oboleli na epide-mičnem meningitisu (vnetje možganske opne). Te govorice pa nimajo nobene podlage in izvirajo najbrž pač iz pisanja hrvatskih listov o vznemirljivem pojavu meningitisa v nekaterih hrvatskih krajih. Res je v mariborski bolnišnici nekaj bolnikov, ki imajo meningitis, toda ta bolezen se pojavi vsako leto ob prehodu zime v pomlad. Tudi /btos je nekaj takih primerov, vendar se bolezen ni pojavila epidemično. Zadnjo epidemijo meningitisa smo imeli pred dvema letoma, ko je na Tinju na Pohorju zbolelo 14 oseb, od katerih jih je nekaj umrlo. Večjega obsega epidemija nikoli ni zavzela. Kakor znano, je meningitis nalezljiva bolezen, ki se širi s kapljicami sline pri kihanju in kašljanju obolelih oseb. Opreznost v primeru takega obolenja je vsekakor na mestu. Meningitis spada med bolezni, katere pojav je po zakonu podvržen obvezni prijavi oblastem.
m Fantovski odsek Maribor II ima jutri ob oe-mih zvečer v običajnih prostorih sestanek, na katerem bo predaval ravnatelj dr. J. Aleksič o temi: Slike iz življenja v Palestini. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Za člane udeležba obvezna, prijatelji vabljeni I
m Dekliški krožek Maribor I ima v sredo, dne 28. t. m. ob sedmih zvečer v običajnih prostorih svoj redni sestanek, na katerem predava dr. Trstenjak. Za članice 6eetanek obvezen, vabljena so pa tudi druga dekleta. Strogo obvezno telovadbo ima krožek v ponedeljek ob 6edmih v običajnih prostorih.
m Društvo »Šola in dom« priredi jutri ob 20 v mali dvorani Narodnega doma predavanje, ki ga ho imel prof. Šilih. Predaval bo o šolski vzgoji nekdaj , in danes.
m »Mariborski trio«, ki ga tvorijo odlični mariborski glasbeniki Poljanec, Bajde in dr. Klasinc, priredi dne 6. marca v dvorani na Aleksandrovi cesti koncert.
m V Ljudski univerzi predava v ponedeljek prosvetni referent iz Ljubljane, g. Pirnat, o Fin-
ski, deželi tisočerih Jezer. Predavanje bodo spremljale skioptične slike.
m Skupščina gasilske župe Haribor-desni breg bo danes dojx>!dne ob 9 v Gasilskem domu v Mariboru, Koroška cesta.
m Redna letna skupščina Združenja prevozniških obrtov se vrši v soboto, 2. marca ob sedmih zvečer v prostorih Kazine na Slomškovem trgu.
m Dr. Benčan se je preselil in ordinira Sodna ulica 1 v palači »Drava«.
m Zel lena bratovšfina zboruje. Občni zbor Lovskega društva v Mariboru bo danes dopoldne ob 9 v lovski sobi hotela Orel.
m Smrtna kosa. Na Ptujski cesti 37 na TezViem je umrl uj>okojeni žel. Franc Baš, star 68 let; v bolnišnici je pobrala smrt 66-letnega Žel. v pok. Jožefa Krajnca; istotam je umrl 23-letni pekovski jx>močnik Vinko Rus; v Košakih je pokosila bela žena 70-letnega posestnika Jakoba Frasa; v Marijini ulici 25 je umrla v visoki 6tarosti 83 let soproga upokojenega prof. ga. Ana Fistravec. Naj počivajo v miru I
m Zdravniško dežurno službo za pomoč zavarovancem OUZD vrši danes zdravnik dr. Zimgaat, Maribor, Kralja Petra trg 3,. I. nadstropje.
m Sumljiva smrt? Zupan občine S. Lenart pri Veliki Nedelji je prijavil orožnikom, da so se v njegovi občini razširile vesti o sumljivi 6mrti nekega posestnika, ki je umrl že meseca avgusta 1. 1933. Pri česanju perja pri nekem posestniku, je sorodnica pokojnega pripovedovala, da je moža zastrupila lastna žena. Dala mu je baje jesti zvečer pečeno jx>gačo, v katero je primešala strupa. Orožnikom je enako zgodbo pripovedoval tudi sin pokojnega, ki je s tem hudo obtoževal svojo lastno mater, Id pa je pri zasliševanju vsako tako dejanje odločbo tajila in izjavila, da njen pokojni mož pred svojo nenadno smrtjo v sadonoeniku sploh ni ničesar zavžil. Zema trdi, da jo lastni sin obremenjuje zato, ker mu ni hotela izročiti posestva Orožniki s poizvedbami nadaljujejo.
m V stanovanju je zmrznil. Samskega vini čar j a Franca Trstenjaka iz Lešnice 60 našli zmrznjenega v lastnem stanovanju Domnevajo, da se je mož zvečer precej napil, v stanovanju pa mu je postalo sla-
bo, nakar je v nezakurjeni sobi na tleh zaspal. Iz spanja se ni več zbudil, ker mu je hud mraz ugasnil
življenje.
m Nova telefonska zveza. Včeraj je bila v Marenbegu odprta nova telefonska zveza. Doslej Marenberg ni imel telefonske zveze 8 postajo Vuhred—Marenberg, kar je bilo neugodno ne le za Marenberg sam, ampak tudi za ostale kraje, ki so sicer imeli telefon, pa vendar niso bili v telefonski zvezi z omenjeno postajo. Sedaj je bila ta zveza na posredovanje bivšega naroduega poslanca g. Gajška ujiostavljena.
m Še vedno skušajo uhajati tez mejo. Naši obmejni organi so na Viču pri Dravogradu prijeli kar 7 oseb iz hrvatskih krajev, ki so se hotele pretihotapiti v Nemčijo. Vse so imele veljavne jugoslovanske potne liste, niso pa imele nemškega vizuma, katerega je v sedanjih časih silno težko dobiti, ker se tudi Nemčija otepa tujcev.
m Hiša se jim je zrušila nad glavo. V Zor-njih Zerjavcih je zadela nesreča družino malega posestnika Jakoba Klemenčiča. Pod težo mokrega snega se je udala streha na njihovi že stari hiši in potem se je vse skupaj porušilo. Domači so na čudežen način ostali nepoškodovani, zato pa jim je nesreča uničila streho nad glavo in opremo stanovanja.
m Pravična kazen za uboj. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bila včeraj dopoldne razprava zaradi uboja, ki je bil izvršen na božični dan dopoldne pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Takrat je bil do smrti zaboden pred cerkvijo Franc Kram-berger. Njegova ubijalca: 24-letni viničar Franc Pšajt z Loškega vrha in j>osestniški sin Ferdinand Horvat sta prišla na zatožno klop ter prejela zasluženo kazen. Pšajt je bil obsojen na 5 let robije in 4 leta izgube častnih pravic, Horvat pa je dobil 3 leta strogega zapora. Dejanje sta izvršila zaradi maščevanja, ker je Kramberger nekoč udaril Fr. Pšajta s palico.
Gledališče
Nedelja, 25. febr. ob 15: »Via Mala«. Znižane cene.
Ob 20: »Cigan baron«. Ponedeljek, 26. febr.: Zaprto. Torek, 27. febr. ob 20: »Kovarstvo in ljubezen«.
Red C.
Celjske novice
c O kmečkih uporih na Slovenskem bo v torek na prosvetnem večeru KPD govoril g. inšpektor Silvo Kranjc iz Ljubljane.
c Koncert »Celjskega Zvona«. 9. marca t. 1.
ob 8 zvečer priredi pevsko društvo »Celjski Zvon« v proslavo 60-letnice skladatelja V. Vodopivca kon cert njegovih pesmi. V program je vnesenih precej skladb, ki bodo to pot prvič izvajane in bodo vsekakor nudile javnosti zanimiv vpogled v najnovejšo delavnost tega plodovitega slovenskega skladatelja. — Na koncert občinstvo že vnaprej opozarjamo.
c Kmečka zveza zboruje danes v Celju. Iz
vseh krajev Slovenije bodo prišli zastopniki kmečkega ljudstva, da spregovore besedo za svoje pravice. Pričetek zborovanja je ob 11 dopoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Na zborovanju 1fo govoril med drugimi tudi senator g. Smodej.
c Društvo Rdečega križa v Celju predvaja ^ 27. t. m. v svoji režiji film »Dr. Koch«, najhutffi-niji lilm, kar smo jih dosedaj videli, ki bo ostal vsakemu v neizbrisnem spominu. Odbor Rdečega križa vljudno vabi k obilnemu obisku obeh {ilmov. Cene so običajne.	•>,-<»i!,.;'/ • , - r
c Fantovski odsek in Dekliški krožek v VojnikU' priredita prihodnjo nedeljo, 3. marca ob 3 popoldne v posojilnični dvorani akademijo z zelo pestrimi točkami.
c Živinski in kramarski sejem bo v Vojniku v ponedeljek, 4. marca.
c Sreča Vas iščel Oglejte si krasne dobitke, razstavljene v trgovinah V. Hladil, A Lečnik, D. Gams, V Schramm, D. Rakusch in R. Stermecki, ki Vam jih nudi efektna loterija Godbenega društva poštnih nameščencev, če kupite 6rečke po 5 din. Avto znamke »Opel« pa je na ogled na pošti Celje. Žrebanje je pred vratmi, zato segajte pridno po srečkah"!
c Plašče, najnovejšega kroja ima na zalogi tvrdka G usti Vrač ko. Ne j>ozabitel
c V Aškerčevi ul. 8 je umrl 75-letni trgovec Franc Karbeutz. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek ob 3 popoldne na mestnem pokopališču. Naj, počiva v mirul
Zdravilno delovanje RogoShe mineralne vode:
Pri žolčnih kamnih in kroničnem vnetju žolčnega mehurja je treba piti štirikrat na dan 100 - 200 g ogrete vode Donat. Hitro pitil
4
Osebne doklad? državnih uslužbencev
in upokojencev
'O odrejene po draginjskem razredu, ki obsega gradbeni okoliš kraja, kjer je uslužbenec nastavljen, ali kjer se upokojenec stalno nastani. Po j 13. gradbenega zakona s smatra za gradbeni »koliš območje, ki je z regulacijskim načrtom namenjeno za zazidavo in naseljevanje mesta ali rga. Po § 127. gradbenega zakona sme ban s pravilnikom predpisati, da veljajo poedina določila iz prvega dela gradbenega zakona tudi za posamezne vasi. Tako je kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani izdala pravilnik o gradbenih predpisih za sela, ki so v neposredni bližini mest n trgov K. V. št. 3870-1 iz leta 1933. V tem pravilniku so našteti kraji, za katere veljajo materialna določila I. dela gradbenega zakona, in sicer-
1.	Vič, Zg. Šiška, št. Vid, Ježica, Moste, Do-brunje in Rudnik pri Ljubljani;
2.	Gaberje, Lisce, Lava, Breg in Zavodna pri Celju;
3.	Krčevina, Košaki, Tobrežje, Radvanje, Tezno, Studenci pri Mariboru;
4.	Spodnji in Zgornji Breg ter Vičava pri Ptuju;
5.	Zakot pri Brežicah;
6.	Boštanj in Log pri Sevnici;
7.	Dolga vas pri Dolnji Lendavi;
8.	Mekinje pri Kamniku;
9.	Stob, Studa in Vir pri Domžalah;
10.	Prevrat, Blato in Pristava pri Konjicah;
11.	Stražišče, Primskovo, Huje in Klanec pri Kranju;
12.	Bistrica nri TriiKm
13.	Videm in Stara vas pri Krškem;
14.	Gradec pri Litiji;
15.	Gornji Logatec;
16.	Gornja Bistrica pri Slovenski Bistrici;
17.	Stara Loka, Trata in Stari dvor pri škofji Loki;	■<
18.	Kurja vas, Sava in naselje »Pod Možakljo« pri Jesenicah.
Leta 1938. je bil pravilnik razširjen še na Šmartno pod Šmarno goro, Podgorico, Polje in vzhodni del upravne občine Dobrova (kraji: Kožarje, Vrhovce in območje Tržaške ceste).
S tem pravilnikom pa nikakor ni bilo odločeno, da spadajo našteti kraji ali občine v I. ali II. draginjski razred po zakonu o uradnikih.
Od naštetih krajev spadajo v I. ali II. draginjski razred le tisti, ki so bili inkorporirani Ljubljani ali drugim občinam II. draginjskega razreda in pa občine v okolici Maribora, ki so prešle po posebni odločbi kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani in po sklepu mestnega poglavarstva v Mariboru v ožji in širši gradbeni okoliš mesta Maribora. Vsi ostali našteti kraji pa spadajo slej ko prej v III. draginjski razred, ker imajo svoj lasten gradbeni okoliš ali pa spadajo v gradbeni okoliš sosedne občine, ki ni sedež okrajnega načelstva.
Državni upokojenci Iz teh sel in občin naj tedaj ne vlagajo prošenj za priznanje osebne do-klade po I. ali II. draginjskem razredu, ker finančno ravnateljstvo njihovim zahtevam in more ustreči.
c Danes na Celjsko kočo. Zimspožportni odsek Savinjske podružnice SPD je razpišal za danes podzvezno prvenstvo v alpski kombinaciji za prvenstvo Mariborske zimskošportne podzveze. Tekmovanje bo ob 9 pri Celjski koči.
c Sredpostnega kramar. sejma v Celju ne bo. c Celjski šahovski klub ima v sredo, 28. febr. v klubskih prostorih kavarne »Evropa« svoj občni zbor.
c Celjski harmonikarji nastopijo v ljubljanskem radiu. Zeljko Dobovišek in Tonček Hofbauer iz Ulja, Rudolf Hrovat iz Žalca in Rudi Schmidt iz Brežic bodo nastopili danes ob 13.02 v ljubljanskem radiu.
c Tečaj za mojstrske izpite se bo pričel v ponedeljek, 26. febr ob 7 zvečer v Obrtnem domu v Celju. Prijave za tečaj se še sprejemajo do pri-cetka tečaja v poslovalnici urada za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI.
c Redna letna skupščina gasilske župe celjskega okraja se prične danes ob pol 9 dopoldne v mali dvorani Celjskega doma.
c Krajevna organizacija Legije koroških bor. cev v Celju ima. danes pb pol, 10 dopoldne v vrtni dvorani hotela »Evrope« svoj redni letni občni zbor.
c t Hriberšek Apolonija. V Rečici ob Savinji je umrla včeraj 76 letna Hriberšek Apolonija. Pokojna je bila dobra krščanska mati, ki je svoje otroke vzgojila v strogo krščanskem duhu. Pogreb pokoj niče bo jutri, v ponedeljek, ob 10 dopoldne na farno pokopališče v Rečici ob Savinji. Naj počiva v miru! Svojcem naše iskreno sožalje!
c Člani Zadruge državnih uslužbencev so imeli snoči v Narodnem domu svoje redno zborovanje. Udeležilo se ga je veliko število članov iz Celja, okolice in tudi drugih krajev.
c Konto X v Celju. V režiji tukajšnjega domačina Milana Košiča je uprizorilo v petek zvečer mariborsko gledališče veseloigro »Konto X« Vodilne vloge so bile v rokah g. Danila Gorinška, gdč. Starčeve, ga. Nakrsta in g. Crnoborega. Delo samo je pisano lagodno, s prijetnim razgibanim dejanjem m rahlo poanto na aristokracijo, propadajočo sredi sodobno orientirane družbe, ki stav-lja osebno vrednost nad rodbinsko tradicijo in : puhlo konvencionalnost. Brez vidnejše satire, pol- : na vedrega humorja, dosega igra skoraj neopazno svoj zapletek ter se veselo razplete v korist mladima, po družabnem stališču ločenima ljubimcema. Vsemu poteku igre je dal najmočnejšo izrazno črto D. Gorinšek v vlogi pisarniškega vodje Reis-nagla, za kar je žel obilo priznanja kar ob odprti sceni. Ostali igralci so izčrpali svoje vloge do podrobnosti in podali lepo, skladno podobo celotnega dela, ki ie našlo v režiji g. Košiča sposobnega in domiselnega interpreta.
c Prednaznanilo. Narodno gledališče iz Maribora uprizori v sredo, 13. marca v mestnem gledališču znamenito Schillerjevo dramo »Kovarstvo in ljubezen«.
c Dr. Tominšek Viktor, specialist za očesne bolezni, zopet redno ordinira. Celje, Cankarjeva 9.
c Praktično dekoriranje izložb. Društvo za dekoracijo in reklamo priredi večerni tečaj »praktične
vurcug p£nb!
Tudi brez mencanja in dr-gnenja, če ga kuhate v raztopini Radiona, bo perilo bleščeče belo. Na ta način varujete tkanine, perilo bo bolj trpežno in Vas bo vedno znova razveseljevalo s svojo čudovito belino.
RADION BELINA!
dekoracije izložb« od 4. do 29. marca. Aranžerji in trgovci, nudi se vam prilika, da se izobrazite v tej panogi trgovstva, ki je najboljša reklama za Vas. Prijave sprejema in pojasnila daje Lah Ivan, aran-žer, fa. Stermecki.
c Celjska mestna občina razpisuje napravo po-
---J-----—------- ~	«	J UUJ71 U t U pu-
krova na gnojno jamo v mestni klavnici, napravo betonske ograje ob Voglajni, prebeljenje in oljnato pleskanje notranjih prostorov ter razna manjša mizarska in ključavničarska dela. Ponudbe je vložiti do 9. marca v sobi št. 9 na mestnem poglavarstvu.
c Predstojništvo mestne policije v Celju poziva, da takoj dvignejo svoje poslovne knjižice v sobi št. 37 sledeči: Oajšek Franc, Brenko Bernard, Jezernik Marija, Cverlin Ana, Knez Marija, Ko-rošec Rozalija, Kožuh Marija, Košec Franc, Koše-nina Ivan, Ojstršek Alojz, Mlakar Kari, Pirš Marica, Steble Jožica Podjed Pavla in Jelen Alojz.
Zidani most
Poverjeništvo kluba železničarjev JRZ na Zidanem mostu je imelo svoj redni občni zbor, katerega sta se kot zastopnika upravnega odbora udeležila njegov predsednik tov. Masič in tajnik tov. Cimperman. Navzoč je bil tudi prof. Bitenc iz Celja, ki se je kot bivši narodni poslanec laškega okraja rad odzval povabilu, da sliši mnenje in želje močne železni-čarske skupine največje postaje v laškem okraju in ene najtežjih postaj v sestavu ljubljanskega železniškega ravnateljstva.. Po poročilu društvenih funkcionarjev je povzel besedo tov. Masič, ki je v daljšem in izčrpnem poročilu predočil številnim navzočim železničarjem delo kluba, ki ga je vršil v kritičnih razmerah v minulem letu za zboljšanje materialnega stanja železniškega osebja. Opozoril ie navzoče predvsem na znano resolucijo, ki je bila soglasno izglasovana na klubovem občnem zboru in ki jo bo klub kot osnovno točko svojega programa skušal realizirati v novem poslovnem letu, v kolikor bodo razmere, v katerih živimo, dopuščale. Zelo dober vtis je napravila njegova naj>oved, da se bližamo časom, ko bo osebje v eksekutivnih edinicah po tolikem .razdobju moglo zopet dobivati zakonito zajamčeni dopust. Njegovo poročilo so vzeli prisotni z odobravanjem na znanje. Po predsednikovem jjoročilu so bile volitve novega odbora. Izvoljeni so bili z malimi spremembami skoraj vsi sedanji odborniki. Poročilo o. zunanjem m notranjem političnem položaju je podal prof. Bitenc. Njegova izvajanja, zlasti v kolikor so se tikala socialnih problemov, so bila tako izčrpna in prepričevalna, da so napravila na vse prisotne najboljši vtis. Tako poročilo more podati samo človek, ki je sam izšel iz skromnih razmer in ki je s svojim prosvetnim in socialnim delom med najširšimi sloji naroda spoznal vse stiske-in potrebe sedanjega časa tako, da mu more govoriti kot vodnik in učitelj. Njegova izvajanja so pri, šotni nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Po dobro uspelem občnem zboru je predsednik pozval navzoče, naj bodo tudi v bodoče disci-■Miniram, ker bodo s tem najbolj pomagali ubu pri uresničenju njegovega programa.
Preska
Danes popoldne ob pol štirih ponovi naš fantovski odsek krasno dramo iz časov španske državljanske vojne »Krvava Španija«. Vsi vabljeni
E!
Prve avstralske čete na poti v Evropo* da vstopijo v angleško armada
SODBA
(Povest b finske obale)
To se je zgodilo v oddaljeni vasi, daleč od obljudenih krajev, daleč od cerkve in še dalje od edinega mesta na otoku.
V vasi, ki se je zbrala na peščenem produ, revna in uboga, se je razširil glas, da je Sooru Andres zbolel za gobami.
pešči ;Ias,
Ribič Sooru Andres, čigar koča je bila blizu lope za mreže, je poslednje leto sem in tja zapazil čudno utrujenost, ki se je zadnji čas povečala v bolečino, ki je prežemala vse telo. Istočasno so se mu pokazale na rokah sive lise, ki so pod pritiskom izgubile sivo barvo in postale enake ostali koži. Sooru Andres se sprva ni niti oziral na svojo bolezen, temveč je še nadalje hodil na lov, ker je moral razen žene preživljati še tri otroke; ali čez leto dni se je njegova bolezen poslabšala. _ Pozval je neko staro ženo, ki ie znala zdraviti. Ona mu je pripravila vročo kopel in ga je krepko zdrgnila.
Imel je nekako štirideset let in ves čas je bil do sedaj zdrav in močan.
Nato se je malo popravil in vse poletje je hodil na ribji lov. A ko se je nekega dne zgodaj v letu vračal od nastavljanja mrež, je zaiel kablico vode in je začel v njej natančno ogledovati svoj obraz. Pri tem je z roko zdrsel po obrvih, pod katerimi je koža posinela in postala napeta in bleščeča, dokler niso obrvi izpadle. Ko se je nekoč ogledoval, je z nogo sunil v keblico in je kralko zapovedal ženi Tiiu: »Daj to proč!« Potem si je, pritožujoč se nad mrzfico, sam pripravil ležišče ob ognjišču in je od tam motril s steklenimi očmi vse, kar se je dogajalo v kolibi.
Sive pege na rokah so se spremenile v majhne tvore, ki so boleli. Prav tako so se ti tvori pričeli pojavljati tudi po licu, da je zateklo in ga nisi mogel spoznati.
Prišla je vsa vas, da obišče Andresa. Nekateri so ga plašili, drugi tolažili: tretji so mu dajali nasvete in on je poslušal vse; z neskončnim in vdanim potrpljenjem je požiral vsa zoprna zdravila, ki so mu jih dajali.
Čez- čas je zopet malo vstal in je vso zimo pletel košare, krpal mreže in izvrševal vsa ostala hišna dela. Prihodnje leto, ko so seno kosili, je moral ponovno leči. To pot se je pritoževal nad vročino. Obraz mu je bil gladek, kakor da je napet, a čelo se mu je zgubalo. Isto se je pokazalo tudi na rokah in nogah.
Končno je zapazil, in z njim tudi vsi ostali, da v njegovem telesu besni gobavost. Vso vas je navdal občutek nemoči in neka slutnja bližnje nevarnosti, prav kakor da vsem grozi kruto gorje gobavosti. Mnogi so pričeli izpra-ševati svojo vest, iskajoč skrite grehe, zaradi katerih bi morali biti sedaj kaznovani. Prestrašene matere so kopale otroke in so od glave do peta preiskovale njih telesa, ali se niso morda nekje pojavili sledovi bolezni. Vsak, tudi najmanjši lišaj, jih je nagnal v obup. Ali nihče ni niti pomislil na to, da bi pozval zdravnika, ker je vas ležala v najbolj oddaljenem koncu otoka, za peščenimi prodovi in neprehodnimi gozdovi, in vsakdo se je naučil, da samostojno živi in da samostojno, brez tuje pomoči, tudi umre.
Tiiu, Andresova žena, je z najmlajšim otrokom v naročju obšla soseda za sosedom, vse dokler ni obšla vso vas. Te večere je ležala gosta megla, pokrivala je vso vas, mreže in peščena pota. Samo tri vaške vetrnice so molele iz megle, kakor da plavajo na belih valovih.
Vse selo, razen otrok, je to noč bedelo. Razmišljali so in iskali izhoda, da bi se rešili nesreče, ki jim je pretila.
Prihodnji dan je bila nedelja. Vas je na svetlem in sijajočem peščenem bregu rasla iz megle. Niti en moški ni šel v cerkev, temveč so zgodaj zjutraj sedli v lopo za mreže.
Zborovali so. Govorili so tiho in počasi, vedajoč se, da imajo odgovornost za napredek in propad vasi. Mnogi od njih so bili bližnji Andresovi rojaki in tovariši iz detinstva. a vsi so tvorili ribiško občino, imeli so skupna lovi šča in skupne mreže.
Okrog poldneva, ko so se žene vračale iz cerkve, so moški pozvali Andresa. in mu od-kazali prostor izven svojega kroga, na pragu porušene lope.
Nobeden ni hotel pričeti, ker so bili vsi dobri tovariši. Andresova nesreča je bila njihova nesreča, a nihče ni mogel vedeti, ali ne bo nesreča prišla tudi v njegovo hišo, ker so vedeli, da imajo v mnogih vaseh po pet, šest m več gobavcev.
A ko so videli bolno vprašan je v izmučenih bolnikovih očeh, niso mogli molčati in najstarejši je rekel: »Mi vsi vemo, da imaš gobe!« Potem je zopet umolknil. Nad njih glavami so plavali raztrgani oblaki. Najstarejši ribič je prekinil molk: »Nas vseh je štirideset duš, vštevši otroke, a ti si sam. Ali ni bolj pravično, da umrje eden, ko da se uniči vsa vas?« — »Ne bomo pustili, da bi umrl od lakote, temveč se lx>mo zate brigali do smrti. A da ne okužiš nas vseh, svoje žene in svojih otrok, te bomo zaprli v staro stajo Reinu Kaarela. Upamo, da boš na to pristal.« — In nihče ni niti besedice več spregovoril: ne sodniki, niti sojenec, ker pri tej sodbi ni bilo branitelja.
Naslednji dan je bil prav tako veder dan kot prejšnji, poln sonca in luči. Otroci so že od ranega jutra tekali po mehkem pesku. Reinu Kaarel je spravil iz svojega hleva ostanke gnoja, očistil ga je in nanesel vanj suhe slame. Večina ribičev ni šla na ribji lov: ostali so doma. Samo kadar so stopili na prag. so nemirno pogledovali proti Kaarelovi koči. Ženske so odšle po vodo in so šepetale med seboj, med tem ko so se jim rdeče izvezene halje blestele
v soncu.	.
Okrog ene je prišel Reinu Kaarel s sivo-bradim ribičem h kolibi Sooru Andresa. Nista vstopila. Reinu Kaarel je samo malo odprl vrata in zaklical: »Pojdi veni« Najprej sta se pojavila Andresova najstarejša otroka, prerinila sta se skozi vrata in takoj stekla nazaj. Pozneje jih je radovednost zopet pognal« iz koče. Stala sta nedaleč od vrat in sta buljila t Reinu Kaarela.
V koči je ostalo vse mirno. Reinu Kaarel je sedel na panj in prižgal pipo, a sivobradati ribič se je zagledal v morje. Mahoma je Andres na^lo prišel iz kolibe. Bil je oblečen v svojo najboljšo obleko, a v rokah je imel majhen sveženj. Najmlajši otrok je pričel takoj glasno jokati, in oba starejša sta se mu pridružila. »Tiiu, vzemi otroke!« je zapovedal Andres z zamolklim glasom. Andres je hodil med Reinu Kaarelom in starim ribičem. Njegova žena Tiiu je hodila za njim in se je dušila v joku. V naročju je nesla najmlajšega otroka. Skozi vsa vrata in okna so strmeli radovedni obrazi. Nekoliko ribičev se je pridružilo sprevodu. Andres ni spregovoril besedice in prav tako tudi njegovi spremljevalci ne. Pa je pritekel An-dresov pes, začel je cviliti. in kakor da sluti
nesrečo, je objel s prednjima šapama Andresova kolena. »Ujemite psa!« je zapovedal Andres. Neki ribič je ujel psa za ovratnico, od-
vlekel ga je v bližnjo lopo in ga zaprl. Pes je cvilil, lajal in praskal po vratih. Sprevod se je obrnil proti koncu vasi. Ribičem so se noge udirale v pesek. Z brega se je približalo še nekaj moških in otrok.
Koča Reinu Kaarela je stala na koncu vasi.
ena rez
Proč od vseh koč je stala stara, neporablj« staja. Okrog nje je bilo vse prazno in b drevja. Vrata hleva so bila odprta.
Povsod je bilo mrtvaško tiho. Samo iz daljave se je čulo tožeče cviljenje zaprtega psa.
»Ali hočeš sedaj prostovoljno vstopiti in je to tvoja lastna želja?« je vprašal sivolasi ribič. — »Da!« je zamolklo odgovoril gobavec. Nekoliko žena je stopilo v hlev in so se takoj vrnile. Neki deček je poizkusil priti v hlev, a ga je Reinu Kaarel izvlekel iz njega.
Tedajci so vsi pogledali Tiiu, ki se je zvijala na tleh, glasno jokajoča, medtem, ko je dete kobacalo po pesku. »Brž, brž!« je priganjal Reinu Kaarel sivega ribiča. Oba sta zgrabila Andresa za ramena in sta ga pričela pori- . vati proti odprtim vratom hleva. Ali Andres se [
Pohorje: Zavetišče na Kremžarjevem vrhu
ju je z enim sunkom svojih ramen otresel in vstopil skozi vrata v hlev, ne da bi se obrnil nazaj. Reinu Kaarel je sedaj brž izvlekel kl juč, ki ga je skrival v žepu, in je hotel zakleniti vrata, ali Andres se je ozrl in rekel: »Počakajte, deček je tukaj!« In izvlekel je iz kupa slame v najtemnejšem kotu hleva svojega šestletnega sinčka, ki se je bil tam skril. Potisnil ga je ven, a Reinu Kaarel je z velikim ključem zaklenil vrata in je ključ porinil v žep.
Vsi prisotni ribiči so vzeli čepice z glave, a Lžene so sklenile roke. Molčali so. Teda j pa je začela Teiste Mari peti koral, tisti, ki ga pojo pri pogrebu. Peli so ga moški in ženske, slovesno in počasi, vseh sedem kitic, od začetka do konca.	(R. T - S. M,)
Zimske planinske postojanke v severni Sloveniji
Železniško križišče Zidani most je prvo glavno razpotje za vse tiste, ki se vozijo iz ostale Jugoslavije v zimskošportne in turistične kraje v severni Sloveniji. Sicer pa že
Ered Zidanim mostom vabi _ razgledna gora isca (947 m) in Dom na Lisci na obširne zasnežene planinske travnike, ki tvorijo za novince idealna vežbališča.
Kdor je namenjen k zimskim planinskim postojankam v porečju bistre Savinje ali v slovenskim Podravju, se iz Zidanega mosta odpelje z vlakom proti severu — na progi Zidani most — Maribor. Ljubko mestece Laško, znano po radioaktivnem kopališču, ki je odprto tudi pozimi, je izhodišče za smuški izlet h Koči na šmohorjn 743 m in dalje »Domu na Mrzlici«. V Celju, prijaznem glavnem mestu ob Savinji, izstopijo in prestopijo posetniki smu-ških terenov in smuških domov na gorah ob Savinji, v vzhodnih Karavankah in na zapad-nem Pohorju. Okolica mesta Celja ima mnogo
jn na sosedno Ojstrico z lepimi vežbališči, s postaj Mislinie ali Dovže gredo poti na zapad-no Pohorje i k »Senjorjevemu domu« (1522 m), h »Koči pod Veliko Kopo«. Iz mesta Slovenj-gradca pa vodi ena pot h »Koči na Krem/.arje-vem vrhu« na Pohorju, pot v nasprotni smeri pa k »Domu na Plešivcu«.
Glavna železniška proga gre iz Celja proti Mariboru ter nas pelje v kraljestvo belega športa na Pohorju. To gozdnato sredogorje se vleče južno od Drave od Sloven jgradca do Maribora ter sega od Drave do Slov. Konjic in do Vojnika. Oklepajo ga štiri železniške proge: Celje — Maribor, Celje — Dravograd, Maribor — Dravograd in Poljčane — Žreče. Z vseh postaj na teh progah, v kolikor se dotikajo vznožja, gredo markirane poti na Pohorje, iz Maribora, iz mesta Slovenska Bistrica in s postaje Brezno — Ribnica tudi avtocesta. Ta raj belega športa in zimovanja v višinskem soncu je posejan z zimskimi planinskimi postojan-
Edino hvala iz božjih ust mora biti za nas odločilna.
»Da, še bolj pa blagor tistim, ki božjo besedo poslušajo in ohrani jot. Morda je bila podobarju v mislih svetopisemska »žena iz množiceko je med letovišiarje, ki poslušajo Kristusa, postavil preprosto se-Ijanko. Ne samo z ušesi, tudi z odprtimi usti posluša nebeškega Govornika, kakor bi mu hotela zaklicati: »Blagor telesu, ki te je nosilo in prsim, ki so te dojileOn to potrdi, a dostavi: »še bolj blagor tistim, ki božjo besedo poslušajo in ohranijo*.
Ali je hotel Gospod v teh besedah svojo mater zatajiti? Gotovo ne! Hotel je samo reči, da je celo njegova mati le zato njega vredna mati, ker stori na najpopolnejši način voljo njegovega nebeškega Očeta. Marija namreč njegovo (Kristusovo) besedo posluša in ohrani, v znamenje, da ima božjo milost in ljubezen v najpopolnejši meri. Ko bi pa tega ne storila, ko bi jo v spoštovanju in zvestobi do besede božje nadkriljevala katera druga duša, kar seveda ni mogoče, tedaj bi ono dušo bolj častil kot njo, da, bolj ko svojo mater.
Resnično! Kot telesna mati je Marija Zve-ličarja le telesno rodila in je bila kot taka z njim le v telesnem sorodstvu. Toda, ko je besedo božjo po milosti sprejela v svojo dušo, je spotela svojega Sina tudi duhovno, to se pravi: bila je oblečena z odsevom njegove božje narave in svetosti in je s tem stopila v nebeško sorodstvo z njim.
Seveda se Marijina sorodnost z Bogom po milosti ne da ločiti od Marijinega sorodstva s Kristusom po materinstvu. Vsekako pa je resnično, kar pravi sv. Avguštin: »Male-J rinstvo bi Devici nič ne koristilo, če ne bi na presrečen način nosila Kristusa bolj v duhu kakor v telesu«. Iz lega nikakor ne sledi, da telesno materinstvo nima velike vrednosti za Marijo, marveč je prednost Marijinega materinstva prav v tem, da je neločljivo združeno z milostjo.
Spoznajmo torej, kakšna čast in sreča je za nas, če stojimo pri Bogu v milosti, če smemo upati, da je naše ime zapisano v knjigi življenja. Kako bi se mogli s kakšno časno prednostjo ponašati pred ljudmi, ko nas utegnejo ti in oni prekašati pred Bogom milosti, ki nas dela podobne Mariji, Materi božji.
Smočarji na »Rogli« na Pohorjn
vežbališč ter je izhodna točka za izlet k »Celjski koči« (700 m) pod Tovstom in na zapadu v sosedno vas. Svetine (650 m). Iz Celja gre stranska proga proti Dravogradu skozi spodnji del doline v Šmartno ob Paki in vozi tudi avtobus naravnost ob Savinji navzgor v Logarsko dolino. Tod je od Sv Petra v Sav. dolini dostop k »Domu na Mrzlici (1119 m), iz Mozirja k »Mozirski koči« (1344 m) na Golteh in mimo nje ali iz mesteca šoštanja (proga Celje — Dravograd h »Koči na Smrekovcu«) (1569 m). Kakor Golti nudi tudi visoka planota kraške Menine planine (1500 m) mnogo krasnih smuških terenov ter ima »Planšarski dom na Bibi« (1300 m), kamor je dohod iz Zadreške doline, iz Gornjega grada ali iz šmartna ob Dreti, sicer pa tudi z južne strani od inesta Kamnika. Visokogorska snežišča na Raduhi, Olševi, na Korošici in Okrešlju obiskujejo smučarji navadno šele spomladi, ko je v nižjih legah sneg že skopnel. O veliki noči in o binkoštih sta »Frischaofov dom na Okreslju« (1378 m) in Kocbekov dom na Korošici (1808 m) pod Ojstrico priljubljeno zbirališče smučarjev, dohod k prvemu je iz Logarske doline (Piskernikova koča), na Korošico pa iz Luč.
, Na progi Celje — Dravograd je mestece
1 Šoštanj izhodišče h »Koči na Smrekovcu« (1380 m). S postaje Velenje ali Sele pri Velenju vodi na »Paškt Kozjak« (rianinski dom)
kami, ki so vse priprave za daljše bivanje in zdravljenje, nekatere kakor »Pohorski dom«, »Mariborska« in »Ruška koča« tudi za goste z večjimi zahtevami. Razen imenovanih je v vzhodnem delu Pohorja še omeniti; »Planinski dom« pri sv. Treh kraljih«, »Sokolski dom na Pohorju«, Sv. Bolfenk na Pohorju ter vasi Šmartno na Pohorju in Tinje. V osrednjem delu Pohorju stoji »Koča na Klopnem vrhu«, »Hlebov dom na Smolniku« ter »Koča na Pesku« (1382 m) in Pension »Lobnica« na Smolniku«, potem pa vasi Kebelj in Sv. Kungota. Najlepša smučišča ima zapadni del Pohorja, kjer so ravni gorski hrbti brez gozda in lam so važna oporišča za smučarje že imenovani »Se-njorjev dom«, najsi ja jnejši smučarski dom na Pohorju, Koča pod Vel. Kopo in koča na Kremžarjevem vrhu Vasi Ribnica nn Poh. na severni strani. Skomarje (950 m) pa na južni strani, potem zaselki s cerkvicami Sv. Anton, Sv. Primož in Sv Danijel nudijo dobrodošla oporišča zimskim posetnikom Pohorja. — Na progi Maribor — Celovec ie Guštanj izhodišče v Rimski vrelec in na Plešivec, Prevalje pa izlet na Peco (2126 m) k Uletovi koci (1634 m).
Na zadravskem obmejnem Kozjaku je poleg zaselkov Sv. Urban, Sv. Križ, Sv. Duh in Kapla planinsko zavetišče Sv. Ponkrac na Radlah (900 m) tudi oporišča za smučanje.
Dr. Fr. Mišič.
Smešnica
»Kaj pa ste v civilu?«
»Igralec.« — »Potem ste pa slab igralec, ko niti vojaka ne znate dobro predstavljati.«
»Naša žirafa se je maln prchladila.«
Japonska legenda
Ko je jesenski veter cefrul poslednje liste t dreves in je pihal po strniščih, se je kinet Sogu ulegel, da bo umrl, iu v prvih dneh zime je slu tudi njegova žena za njim. Ona ni nerada zapustila zemljo, zakaj življenje je bilo zanjo trdo in jako grenko in \edelu je, da pride zdaj v veliki mir in pokoj Vendar ji je bilo bridko pri srcu, da bosta v tej grenkobi življenja ostala sama dva njena otroka, dva funt-ka, ki ju je bila doslej mogla braniti »pričo trdot slehernega dneva. In tako se je žena borila s smrtjo, ki jo je hotela odrešiti, borila se je dan za dnem in uro za uro. Toda nekega večera, ko so svečeniki udarjali na veliki zvon terapija, jo je vendar čutila, kako je stula pri njenem ležišču in zavedala se je, da ne bo brez nje nič več odšla iz hiše. Tedaj j« še enkrat povzdignila svoj, že pojemajoči glas k boginji Kvanoni, ki se zavzema za otroke in izročila ji je v varstvo svoja dva fantka, ki sta plaho ždela v kotu, tresoč se ko dve mladi živalci spričo bližine smrti.
A dozdevalo se je, ko da bi boginja Kva-iion v tej uri zatisnila oči in ko da nič ne vidi trpljenja, ki je zadelo oba otroka. Ostala sta sama v mali, ubogi koči, kjer so ponoči stokale lasene stene, kadar je brila burja. Ljudje so prišli in rekli:
»Vajini starši so nam dolžni proso še od zadnje žetve!<
Fantka sta molčala. Saj nista vedela, kaj da je dolg. Videla sla le, kako so se moški ozirali po lesni bajti, kako so vzeli skrinjo, majhno posodo in lonce in so vse odnesli. In zvečer je bila hiša prazna, tako prazna, kakor da bi 'o bil veter pomete). Na tleh sta čepsla oba antiča. Povešenih oči sta zrla v plapolajoči ogenj na ognjišču, ki ju je mogel komaj ogreti, tako je bil slaboten. In ko je ugasnil poslednji plamenček, sta razprostrla svojo tanko odejo in odela i njo svoja borna telesca in sta skušala zaspati. Močno sta se tiščala drug drugega in sta občutila drug drugega drhtsnje.
Starejši, Saki, je zašepetal:
>Vzemi več odeje, bratec, tebe tako tako zebe!«
»Nič me ne zebe,< je odvrni! mali Sito in zobki so mu zašklepetaii. »Ne, zares me le malo zebe, kar ti se zavij.*
Zjutraj se je hudemu mrazu pridružila še
...
v hiši. Otroka
- . -	P
lakota. A sklede in skrinje so bile drugi od-uesli in niti zrnca riža ni bilo sta odšla k vaškemu glavarju:
»O-Omo,« sta zaprosila, »daj nama dve' skledici riža!«
»Ali plačata?« je O-Omo vprašal in njegovi debeli prsti so žvenketuli z novci v žepu.
»Ne moreva, gospod,« je dejal Šoki, »nima-va nič denarju, loda od staršev imava odejo.«
»Pokaži jo, mogoče je vredna nekaj prgišč riža.« Ogledal si je ubogo odejo, se ozrl na po-
sode z rižem, ki so stale pripravljene za goste, in dal jima je najmanjšo. Fantka sta prekrižala roke na prsih in se hvaležno priklonila.
i
Počenilu sta na prag in medtem ko sta jedla, sta vid?la, kako pudajo velike snežinke. Potem sta počasi odšla. Visoko na hribu je stala soba boginje Kvanone, ki ljubi otroke. Saki je vedel za pot. Toda not je bila težka, sneg je že na debelo zapadel in bilo je hudo mrzlo. Otroka sta trepetala, zakaj oblekici sta bili že prepe-reli in nista nič greli. Nič nista vedela, kako dolgo sta hodila. Saki je tiho govoril o boginji, ki sedi v templju in se v svojem usmiljenju zavzema za ljudi, ko so utrujeni.
Otroka sta bila jako trudna. Komaj sta še čutila mraz. Saki je pripovedoval malemu bratcu Situ o cveticah, ki rastejo poleti pred boginjo, o belih cveticah, ki v njih bivajo duše majhnih otrok. Pripovedoval mu ie vse tista prisrčne legende, katerih ga je bila mati naučila in vse tiste drobne pesemee o smehljajočih se pomladnih dneh, ki pridejo na zemljo.
In smehljaje sta počivala otroka na poslednjem klancu pred templjem. Tedaj je pristopila boginja k njima in je pokrila oba trepetajoča otroka s svojim belim plaščem, ki sta pod njim poznbila na življenje. Tn ko je prišla pomlad, so spet vzcvetele bele rože pred Kva-nono, katera ljubi otroke in sprejema ljudi, kadar so utrujeni.
A kolikorkrat se je v krčmi na vznožju hriba ulegel kak gost pod tanko odejo obeh otrok, je zaslišal, kako sta šepetala drobna glasova:
»Vzemi več odeje, tebe tako tako zebe!«
»Nič me ne zebe, bratec, le kar ti odeni...«
se
Kreolske plesalke
Zaliv se je raztezal v tropični sončni opoldanski svetlobi, gladina se je oljnato pozibavala sem in tja, nobene lastovke ni bilo videti in ne bark, le nebo in morje — in pa Jones. Morje je imelo takšno zahrbtno, pepelnato sivo lice, da je Jones od jeze stri svojo pipo v levici. Navzlic temu ni bilo nikjer videti kopne zemlje, prav nič ne. Ker Jones ni imel nobene pipe več, da bi jo razdrobil, je začel premišljevati. Brez dvoma se je moralo nekaj pripetiti. In se tudi je.
Mala jadrnica »Serena« je s strtim jamborom ležala na valovih. Vse se je bilo prekucnilo v morje, jadro in jarbolo, in kar je še ostalo, je bilo razdejano in preluknjano. Vrtinec se je bil tako nenadoma pojavil kakor strel iz topa.
Tri kreolske plesalke so čepele na robu kljuna »Serene« in so majale s svojimi tem-norjavimi glavami. Jones je grozeče strmel vanje, nato se je sklonil, pobral težko sekiro in se jim je počasi bližal. One tri so kakor trop ptičev prestrašeno sfrlele narazen in se zadaj za hišico na jadrnici objele, pri čemer so se jim glave obrnile k njemu in so za-čebljale.
Jones je stopil v spodnji del. Ko se je Spet pojavil na krovu, je bil še bolj bled. Voda
Ž'e naraščala. Preden bi mogel pojesti melono, >i bila »Serena« že plen za ribe. Konec!
Ozračje je bilo mrtvaško tiho, morje je bilo gladko ko zrcalo in nobenega glasu ni bilo slišati, razen glasov teh treh plesalk seveda, ki bi naj jih bil prepeljal na otok St. Thomie, in ki zdajle še niso vedele, da je morje ondi osemdeset metrov globoko.
Jones se je mahoma zavedal tega strašnega položaja: sredi mirne vode, ob pripekajo-čem tropičnem soncu, pa ranjena ladjica, ki se potaplja, potaplja, strahoten pogled...
Jones je planil iz svoje ohromelosti kvišku fn je začel s sekiro trgati deske iz krova. Delal je kakor divjak. Les se je čefedral na trske z votlini glasom. Plesalke so vztrepetale, videč, da je brodnik znorel! Zlasti jim je bila sumljiva ta naglica, ki je z njo ta človek čefedral svojo lastno barko. Za božjo voljo, vso ladjo bo razbil: Kaj bi le počele, da bi ga spravile k pameti?
Jones je pograbil, kar je le mogel takega v naglici zgrabiti in je z vrvmi zvezal nekakšen plav. Naglica se je zazdela ženskam zdaj še bolj čudna. Plav? Ali se je bilo kaj zgodilo?
Nenadoma je Juanita kriknila. To je bil krik kakor vbodljaj z nožem. Vsa iz sebe je bolščala v vodo. V globini tu pod valovi so bile vidne neznanke, dolge sence, ki so polzele sem in tja. To so bili morski volkovi... . ,. »Serena« se je zmeraj hujše nagibala. Slišati je bilo pošastno, zamolklo hrumenje in pljuskanje iz notrine. Barka je bolj in bolj goltala vodo. Morski volkovi so lenobno polzeli okoli, kakor da bi se sončili. Vendar je vsakdo vedel, da imajo te nevidne zverine bistre^ oči kakor orli. Zgoraj je sonce pripekalo vroče in kamnitno na brodolomce, ki so videli tam daleč na obzorju samo majcen vršiček palme, sele tam je bila kopna zemlja.
v A tukaj so bili morski volkovi. In zdaj je začelo v »Sereni« šumeti, krov se je zagugai...
»Semkaj!« je kriknil Jones in je zagnal mizo v vodo. Vse tri plesalke so hipoma spoznale strahotno nevarnost. Videle so plav, ki ga je hotel Jones poriniti čez ograjo, prihitele so mu na pomoč, toda... bilo je prepozno.
Barka se je nagnila.
»Serena« je zagrgrala, pene so šinile kvišku, zašumelo in vzvalovilo je krog barke, še hip — in rdeče dno je že štrlelo kvišku iz globine. Nato se je potopil še ta spomin na bivšo »Sereno«. Ničesar več ni bilo videti kakor krožeče valove, ki so hiteli narazen. Miroljubno in tiho je sijalo ameriško sonce na prazno vodo, ki ni na njej plavalo ničesar drugega kot plavajoča miza.
In pa glava, ozka, črnolasa glava, ki je bila Juanitina. Še nekaj drugih reči se je prikazalo: rešilni pasovi, steklenice, deške in plav — vse to je ko velik blisk šinilo kvišku.
Jones je zavpil: »Semkaj, na plav!« In dvoje čudovitih glav se je gibalo proti plavu. A tretja glava, ki je bila Juanitina, je kričala. Potem se je potopila. Nato je bilo videti srebr-

Japonski vojak: na Kitajskem počastijo grob tovariša, ki je padel na bojišču.
nobele, lesketajoče se lakti, ki so udrihale izpod vode. Nato se je pojavila glava, nakar je spet zavpila.
Z nekaj sunki je bil Jones pri curljajoči glavi, ki so krog nje plavali dolgi lasje. Potisnil je mizo k njej, in Juanita se je je oprijela. Za eno samo nogo se je plesalka držala mize in ena sama noga jo je držala nad globino osemdeset metrov in še vedno je kričala.
Medtem sta se bili obe drugi plesalki povzpeli na plav in sta skušali z rokama prive-slati k Juaniti, pri čemer je Jones plavajoč pomagal.
Toda preden so bili pri njej, ie Jones zapazil nekaj nerazločnega pod seboj v vodi. Sivo je_ bilo in velikansko kakor potopljeni
oblaki. Jones je prebledel.
»Juanita!« je zakričal. Potem je šinil skozi vodo proti mizi, kjer je Juanita visela kakor mrtva.. Vlekel je mizo za seboj proti plavu. Ondi so se druge roke iztegnile na pomoč, ki so Juanito potegnile navzgor. Jones se je povzpel zadnji.
komaj je bil na plavu, ko se je voda grgraje razdelila in je puhajoč ko lokomotiva šinil velikanski morski volk iz globine. Prepozno! Vsi štirje ljudje so že čepeli na plavu in so se ozirali po vršiču palme na daljnem obzorju Amerike. Dolgo so tako čepeli tik drug pri drugem, zakaj plav. je bil majhen in se je pogugaval na valovih. Zapihala je sapa, a bili so brez jadra, brez vsakršne krpe blaga. Brez pomoči so švigali po vodi sem in tja in vse tri plesalke so se jokale. Mlade so bile še in prijetne vnanjosti in drevi bodo morale nastopiti v »Paraisu« v St. Thomieu. Malo so pojokale in so čakale, potem so pogledale Jonesa, ki je strmel na vršiček palme. Preudarjal je. Posrečilo se mu je ujeti iz vode drog s kavljem in je potreboval blaga, veter je tako lepo pihljal. Mahoma se je potegnil srajco čez glavo in jo je privezal na drog, da je bila namesto jadra.
Vse tri deklice so na kratko viknile in so prestrašenih oči bolščale na človeka, ki je bil v samih hlačah. Videle so, da je to mlad, opa-ljen brodnik ki se je hipoma obrnil k njim in pogledal. Plaho so se stisnile druga k driigi.
»Premalo je,« je deja Jones, »treba bi bilo še kaj, kar bi mogle dame žrtvovati. Jaz ne morem nič več.«
Užaljeno so molčale...« Sicer bomo teden dni takole begali,« je rekel Jones v zadregi in je bistro pogledal na palmov vršič na obzorju.
Tedaj sta se začeli dve plesalki jokati. Bili sta ljubki in sta se bridko razjokali', a to ni nič pomagalo. Samo Juanita je sedela za-• gledala tega človeka, ki ji je otem je počasi potegnila oble-'e dala. Ni se ozrl va-
in s posebno tekočino zvišajo pritisk v cevi na 5500 atmosfer (kg na cm8). Po tem postopku šele pride končno brušenje cevi znotraj in pa končna izdelava zununjega dela cevi.
Notranja cev topa je najbolj obremenjeni del. Zunanja cev, ki mora biti seveda prav tako skrbno izdelana, zahteva dosti manj dela. Kljub temu pa ostanejo še dovolj komplicirani deli zaklopov in vodil in še posebej naprave za upravljanje in polnjenje topa. Vendar pa vidimo že iz tega opisa, da je treba mnogo izkušenj in mnogo skrbnega strokov-njaškega dela za izdelavo enega samega orožja in da je prav za prav malo tovarn, ki zmorejo izdelati orožje, ki bi ustrezalo kakovosti modernih topov,
120 mm francoski top pripravljen za strel
mišljeno in je gledala tega človeka, ki ji je šil. Potem
mu jo ji
njo, le obleko je privezal na drog, in že je ve-
življenje reši ko čez glavo in mu jo
ter začel poganjati plav naprej. Pripeljal ga je naravnost na St. Thomie. Še pogledalni Jones plesalke Juanite, dokler se ni stemnilo.
Zjutraj, ko sta se obe plesalki prebudili iz dremavice, je Juanita sedela zraven Jonesa, ki je moral vso noč budno paziti na zasilno jadro in krmariti. Oba sta molče strmela preko sinje morske gladine. Ko sta pogledala kvišku, sta zapazila palme in nizke koče. Na belem bregu so stali ljudje in so jih čakali. Zdaj so bili rešeni.
Drugo jutro sta bili v »Paraisu« samo dve plesalki na odru. Tretja je ostala ob vodi, kjer je Jones stanoval.	(K. Munk.)
r^TEHNlKA
Kantina v nemškem oklojniku.
Angleški protiletalski topovi
Glavno orožje težkega angleškega obrambnega letalskega orožja je protiletalski top, čigar cev ima premer 9.4 cm. Te topove izdeluje v serijah kraljeva tovarna topov v Nottingha-mu po načrtih tovarne Vickers-Armstrong. Izstrelek iz tega topa doseže višino 12 tisoč metrov! Teža izstrelka je 1.27 kg. Top lahko odda 15 strelov v minuti. Upravlja ga devet mož. Pri transportu (top je na kolesih, ki so opremljena s pnevmatikami), doseže hitrost do 48 km na uro.
To je nekaj podatkov o najmodernejšem protiletalskemm orožju. S tehnične strani je izdelava takega orožja zelo zanimiva, ker združuje izdelavo v serijah s skoraj nerazumljivo preciznostjo, s katero morajo biti narejeni posamezni deli. Pri tem pa mora vsak del izpolniti zelo visoke zahteve, kar se tiče obremenitve materiala.
Poglejmo si na pr. cev tega topa! Cev topa je sestavljena iz dveh cevi. Zunanja cev predstavlja samo plašč, v katerega je vložena »duša« — notranja cev. Če odvijemo dno z zunanje cevi, je mogoče notranjo cev demontirati in vložiti noter novo dušo — in vse to na terenu, ne da bi bilo treba prepeljati top v delavnico v popravilo.
Kljub temu, da tehnika stremi za tem. da bi čimbolj skrajšala čas za obdelavo, oziroma izdelavo posameznih delov, je treba opraviti precej zamudnih del, preden se dobi material, ki je dovolj trpežen za topovsko cev.
Notranja cev je izdelana iz krom-nikelj-molihdenovega jekla. Celotna cev, ki je dolga približno pet in pol metra, je skovana iz enega samega kosa jekla. Jeklo segrejejo najprej na 500° C in ga v grobem skujejo na obeh koncih. Za nadaljnje kovanje se segreva vsak konec posebej vjiosebni peči po pet ur pri temperaturi 1100°C. Za »kovanje« služi Dosebna stiskal-
Samo tebe še čakajo!
Znano je, da je živel nekoč cesar, ki se je s kositrnimi vojaki vojskoval. Pri tem je zme-
majc	____r
tKS ni bil ne cesar ne general in sploh še ni-koli ni imel vojaške suknje na sebi. Vojno sovraži in sploh se mu je že od nekdaj studila sleherna nasilnost. Ker pa ie vojna izbruhnila proti njegovi volji in ne da bi jo bil mogel preprečiti, se je sprijaznil z njo in si je uredil življenje tako lepo kot le kaj. Ima svoje nazore, ki jih zajema iz skrivnih kotov in jih brusi. Izza plotu svojega civilnega življenja obsoja, se posmiha, poučuie, hvali in graja... in drugi ga poslušajo... Dobro mu je znano, kaj je hotel ta poglavar države in kaj namerju oni poglavar, zakaj se tretji posvetuje s četrtim itd. In polagoma se je ta, sicer tako miroljubni, gospod spremenil v besnečega: da se vojna prepočasi razvija! Če gospod Iks razgrne zjutraj ob siru, presnem maslu, medu in kruhu svoi časopis, se ne more premagati, da ne bi med dvema požirkoma vroče kave pripomnil, da naj bi tisti, ki jim velja njegova naklonjenost, vendar že kaj napredovali! če zavrti trikrat na dan ob času najnovejših poročil gumb na radiju, tedaj mu tisti znani glas nikoli nič prav ne pove. Gospod IKS zavzdihne, gubahči čelo in se hilduje namršenih obrvi: »Ali bodo že vendar udarili? Da bi jih grom in strela! Ti moj ljubi Bog, koga pa še čakajo?«
Mogoče bi se kdo dobil, ki bi gospodu Tksu pravilno odgovoril: »Dragi moj, samo tebe še čakajo!«	(Ren6e Landis.)
niča, ki proizvaja na vsak kvadratni centimeter površine kosa pritisk 6300 kg. Kos, ki je namenjen za izdelavo cevi, izdelajo seveda nekoliko večjega, tako da se lahko odvzame na vsakem koncu nekaj snovi, ki se v posebnem oddelku preizkuša glede na trdnost. S kovanjem samim pa izdelava še zdavnaj ni končana. Pri kovanju namreč nastanejo v jeklu notranje napetosti, ki bi lahko na končanem izdelku zelo neprijetno učinkovale. Da se te napetosti uničijo, se mora skovana cev žari ti. Samo žarenje traja 120 ur, in sicer se mora takoj po kovanju žariti jeklo 10 ur pri temperaturi 550", v nadaljnjih petih urah ga segrejejo na 450°, nato žarijo spet pet ur, da doseže temperaturo 850°; pri tej temperaturi se žari jeklo 8 ur. Nato se začne hlajenje, ki mora biti prav tako skrbno izvedeno. In sicer se hladi material najprej na 35 do 300° in ostane pri tej temperaturi kakih šest ur; potem se mora temperatura spet zvišati na 650", kjer traja žarenje zopet šest ur. Slednjič se jeklo počasi (20° na uro) hladi do temperature 450" in še bolj počasi (10° na uro) na temperaturo 100°.
Nato sledi struženje cevi v grobem. Da ostane cev točno ostružena in luknja (ki se vrta z obeh strani naenkrat) točno izvrtana, morajo imeti za struženje posebne stroje.
Za grobo struženje se cev zopet segreva na različne temperature, kali v olju in zopet segreva, kar traja nadaljnjih 19 ur časa. Nato odvzamejo cevi na vsakem koncu material, ki gre v oddelek za preizkuševnnje. če so rezultati v vsakem pogledu zadovoljivi, se začne šele končna izdelava. V tem študiju izvrtane luknje v topu morajo imeti premer točen do stotinke milimetra. Nato pride poseben način utrjevanja cevi (autofatoza). Osnova tega postopka je v tem, da se na notranji strani cevi povzročijo veliki pritiski, ki na notranji steni pri- t »Očka, kaj so pa ljudje prej imeli, tiskajo, na zunanji pa so natezne napetosti. ni bilo gramoifona in radija?« To dosežejo na ta način, da vložijo v cev bat i »Mit.«
ko še
Kurenčkuva Neška ma tud beseda
V
Vi na verjamete, kuku strastna plesau-ka sem bla jest soje čase. Sevede, tekat sem bla holt še mal bi mlada, koker sem zdej. Noja, pa čeuli tiste čase tud nisa bli še tku dragi, koker sa dondons. Ni blu nu-benga plesa, de b jest na bla zraven. Ce je biu kašen eliten ples, ke morja met plesauci lakaste čevle, al pa tak čist navaden bi za berače prirejen ples, ke ema skakal pu parket kar u gojzer-ceh, jest sem plesala, de se je use kadil ukul mene.
Ja, tekat sa bli še zlat časi. Ke se je začeu predpust, sem stupila k šuštari in s naručila en par lakasteh čevelčku. Sevede na ubroke, de se je mn puznal. S tem čevelčkem sem shajala ceu predpust, pa če je biu prou Seenkat dalši, koker je biu letašen. Plačala sem jih pa tud punavad saj du tekat, ke se je začeu nou predpus't. Kuštal sa pa tud ena bagatela. Dondons sa pa čeuli dragi, pa še plačat jih moreš prec. Zatu praum jest, de ma usak prou velek greh, če hod zdejšne čase še na plese. Lepu vas prosem, sej more vender usaoga pametenga čluveka srce bolt, če pumisel, kulk je dondons takeh utrok, de še u šilta na morja hodet, ke ni maja čeulu. Ti jih boš pa pu plesneh veselicah trgu. Plesi nej b se kar ajnfoh prepuvedal, pa b blu prec mal bulš na svet.
Puglejte! Jest puznam enga mužakarja, ke je mende pr pošt, če se na motem. Devetstu-petdeset dinarčku ma na mesec, povrh pa še kup utručičku. Ta mužakar je let in dan tiste di-narčke, kulker jih je holt mogu, na stran devu, de b lohka utrocem za zima, ke bo treba jit u šula, čevlčke kupu. Pu zim vender na boja mogel hodet busi u šula. Koker je mraz mal bi prtisnu, je mogu dat pa ves tist ta pršparan gnar za plinska maska, ke sa pršle zdej zaden čas u moda. Sevede, ta viši gespoda se holt buji, de b jim še tisteh p» r Idi, ke sa jim še na razpu-lagajne, souraženk na zagiftu. Sej tu je lepu, de se za soje Idi bujeja. Clouk je le člouk, pa nej bo že tak al pa tak, ampak čeuli sa useglih še mal bi putreben, koker pa piinske maske. Ke je duma utrocem puvedu, de letaš na bo nč s čevelčkem, sa začel pa tku jokat, de jih ni blu za utulažet. Nemu je blu pa tud hedu pr src, ke b rad utrocem pumagu, pa jim na more. No, zdej nej pa eden reče, če tu ni res hedu.
Ampak, če člouk ta reč mal bi dober pre-mieel, bo pršou pa nazadne le du spuznajna, de je fotre plinska maska useglih bi putrebna, koker pa utrocem čevelčki. Zdej sa holt tak časi, de more člouk na vse miselt. Kua b nucal utrocem čevelčki, če b jim fotra s plinarn eden zagiftu. Kene, foter za cela familja skrbi in ja redi, čevelčki b jim pa na mogel prou nč pumagat. Sam tu je hudiman, ke se nam ni sam strupeneh plinu za bat, ampak tudi tisteh bomb, ke jih z lufta dol na Idi spušaja. Če enmu taka bomba na buča prleti, more kar križ naredit čez žeulejne. Nu-bena žauba mu na more več pumagat. Tud plinska maska čluvek prou nč na zaleže.
Koker eem slišala, je tudi Bata že na tu
mislu. Zatu je zdej že precej doug časa štederu, kua b blu treba naredit, de b tud bombe na mogle ldem škodvat. Sej tu vender usak pameten člouk ve, de u tiste zakluniša, ke jih zdej na useh konceli in krajeh kopleja, se na boja mogel skrit usi Ide, pa če se še tku skp stiskaja. U teh zaklunišeh Se za ta viši gespoda na bo prostora, ke taka gespoda vendar na more lakote trpet, ke ja ni navajena. Tu boja s saba prnesel cele kište provijanta. Pa na butilke najbrž tud na boja pu-zabil. Men verjemte, de se boja še ctu kar z autu-mubilem not prfural, ke se jim garaže na boja zdele dost varne za autumubile. Kam se boma pa pol srumaki djal, ke bo not use tku nabasan, de še dihat na boma mogel, če bo treba tud pud zemlja dihat> Jest nimam pusebnega zaupajna du teh zaklunii. Jest tud na bom tla jit pred pud zemla, de m boja uči zatisnel.
Jest mislem. de more bit Bata glih teh misel, koker sem jest. Zatu je začeu premišlevat, na kašna viža b tud reveže zavarvu pred bombam. Tu ni tku ajnfoh. No, nazadne je pa le pugruntu, de u ta namen b ble še ta narbl prpraune, kašne take marele, de b bombe, če b jih z lufta dol na Idi metal, kar udskakvale ud nh, koker če gre toča. Za putent je že proSna uložu. Prec, ke bo en-kat zadost plinskih inask narejeneh, boja začel pa še take marele delat. Ta peru jih boja naredel za držaune uraoenke, ke te sa ta narbl točen in tud gvišen plačniki, ke država garantira zajne. No, pol boja pa te marele tud drugem ldem na razpulagajne, če boja mel gnar, ke na puf se take reči nubenmu na morja dajat.
Noja, za dons sem vam mende že zadost na-klubasala ud plinskeh mask, ud tisteh ta noveh marel in pa tud ud tisteh jam, ke sa jih zdej začel že za take Idi kopat, ke sa še pr žeulejn in jim še u glava na pade, de b začel že zdej ud žeulejna sluvu jemat, če prou sa reveži. Kar je bugatinu, maja pa tku že gor pr Svetmu Križe soje grufte. Tu je zdej že use u rede. Sam tega še nubeden na ve, ki tega al pa unga nasreča čaka.
Puglejte! Pratka vam že za en ceu let naprej puve, kdaj bo jasen, kdaj bo ublačen, pol
kdaj bo veter al pa megla, kdaj bo dež, sneg, grom, toča, use izveste iz pratke. Tud kdaj bo uroče al pa mraz, vam tud natančen puve. Se clu kdaj bo stanuviteu ureme, ali pa nestanuvi-ten. Kdaj bo sonce inrknu al pa luna, tud lohka izveste iz pratke. Prou use vam pratka puve. De b pa puvedala, kdaj in pa ki čluveka nesreča čaka, ke tu b blu za nas še ta narbl važen, pa na puve, koker de b tu nam nč mar na šlu. Kulk nasreč se zavle tega na svet zgudi, ke b na blu treba. Kua nas briga, če se bo sončen mrk sam tam nek u Afrik vidu. Sej tist, ke Pratka ven dajo, mende ve, de na bo šou lid nas nubeden ke u Afrika sončen mrk gledat. Ta špas b preveč kuštou. Nej b raj puvedala, kdaj in pa ki bo tega al pa unga kašna nasreča zadela, de b se ja lohka izugnou. Casupisi sa usak dan pouhen ud teh nasreč, ke je vender useglih al verna tu al pa ne. Pu toč tku na pumaga zgunit. Pred nej b pu-vedal tu, de b se jim lohka pomagal. Ce b stal u Pratk, ta al pa ta s bo ta dan pr smučajn noga zlomu, vem de b biu tku pameten, de b se na šou smučat. Ce b se pa useglih Sou, nej b s pa nasreča sam seb prpisu. Nas b tu nč na- brigal. Še u časopis b na blu treba takeh nasreč dajat.
Al b na blu putreben, de b država, al pa ker drug, razpisala kašna prou velika nagrada, de b ja dubu tist, ke b znaidu kej tacga, de b Ide lohka že naprej zvedel, kdaj in pa ki se bo ta ali pa un punasreču? Tu b se kmal znajdu kašen tak učenak, de b tu pugruntu. Zasitojn s na bo nubeden s takem rečmi glava belu. Puglejte! Ce sa znajdel eroplane, de lohka Ide letaja pu luft, kakor matafiri, al pa de se spušaja prou na dnu murja, koker ribe, b ja tudi tu pogruntal, kdaj bo kerga nasreča duletela. Kene, ta al pa un zleze na streha, de b sneg dol udmetu. Ta srumak ma pa taka smola, da prec dol telebne in se ubije. Veste, de b ta nekol na lezu na streha sneg ud-metavat, če b že naprej vedu, de se bo ubou. Smučat b se tudi nubeden na šou, če b vedu, de s bo noga al pa še kej druzga zlomu. Prou gvišen b pol na blu več tulk nasreč skori usak dan, koker jih je zdej. Ce ni glih za tu dost gnarja pr hiš, nej b se pa še kasen nou fond naštimu. Sej b se dauplačvaucem še na puznal, če b še u ta res potreben dobrodelen fond ene par kraj-cerju plačval. Fondu mama že tku tulk, de več na verna, kam z nim. Ce že use te fonde prema putrpežliu, nas tud ta ta nou na bo spra-
vu pud zemla.
K. N.
Na švedskem je šahovsko življenje tudi letos živahno. Tam se je mudil Flohr, se še mudi Spielmann in bo prišel baje tudi madžarski mojster Szabo. Flohr in Spliemann sta odigrala več simultank s švedskimi amaterji. Spielmann se je udeležil tudi več turnirjev. Tudi Szabo bo igral simultanke in se udeležil nekaj krajših turnirjev.
Danes je letni občni zbor Slovenske šahovske zveze v Trbovljah. Najmočnejši ljubljanski šahovski klubi so se o sestavi novega poslovnega odbora sporazumeli in smemo pričakovati v tem letu že, da bo tudi od strani šahovske zveze stor jeno vse, da se naše šahovsko življenje poživi. Prva zvezina prireditev, medklubske tekme so v teku in se jih udeležuje lepo število v zvezi včlanjenih klubov. Pričakovati je, da bo ta važna zvezina prireditev vzpodbudila vse klube k še živahnejšemu
šahovskemu udejstvovanju. Tekme bodo končane v maju in vlada med šahisti veliko zanimanje, kakšen bo njih končni izid.
V matchu med dr. Euwejem in Keresom je zanimiva deseta partija, v kateri se je Euwe poslužil kot črni iste obrambe, s katero je imel Keres proti njemu izreden uspeh. Keresovo obvladanje otvoritev je pa tudi to pot bilo večje od Euvvejevega. Ta partijo danes prinašamo.
P. Keres — dr. M. Euvve.
1. d2—d4, Sg8—f6, 2. c2—c4, e7—e6, 3. Sbl— c3, Lf8—b4, 4. Ddl—c2, Sb8—c6 (to je švicarska obramba, s katero je Keres imel uspehe proti Euweju v prejšnjih partijah matcha.), 5. e2—e3 (običajnejše je na tem mestu Sgl—f3, da si beli še pridrži možnost vezave Lcl—g5. Keres je v nekaterih partijah pokazal, da beli z vezavo Let—g5 nič posebnega ne doseže.) e6
Tako vidi podmorniški poveljnik skozi kukalo izpod morja sovražno ladjo in da je torpedo dobro zndol
—e5,6. d4Xe5, Sd7Xe5, 7. Let— d2 (s to upev rabo damskega lovca doseže Keres v tej partiji uspeh.) d7—d6, 8 n2—a3, Lb4Xc3, 9. Ld2Xc3, 0—0, 10. Sgl—f3, Sf6—d7 (na SXf3+ bi beli ]x> g2Xf3 grozil z Lfl—d3 oslabiti črno kraljevo krilo,) 11. Lfl—e2. Dd8—e7, 12. Tal—dl (Keres noče napraviti velike rokade, ker vidi, da je kralj varnejši v sredini deske, kukor na dnin-skem krilu.) Se5Xf3 + (s to potezo omogoči črni belemu nevaren napad na g-liniji.) 13. g2X f3!, f7—f5, 14. Tht-gl, Tf8—17, 15. Dc2-d2, Sd7—f6, 16. c4—c5! (beli je že spravil črnega v kočljiv položaj. Črni ne sme dopustiti šaha na d8 in izgubi kmeta.) d6—<15 (Euvve da d-kmeta za ceno izmenjave silnega belega damskega lovca in žrtvuje še kmeta damskega krila, da bi ohranil v igri zapletijaje.) 17. Lc3X f6, De2Xf6, 18. Dd5X(15 (grozi I.e2—c4, tako da ima črni v naslednji potezi edini odgovor.) Lc8-e6, 19. Dd5Xl>7, Ta8-f8, 20. f3-f4, 177— e7, 21. Tdl—d2, Le6-f7, 22. Db7Xa7, Df6-li4, 23. Da7—b7! (brani li-kmeta in obenem pripravlja, če črni vzame e-kmeta, zamenjavo dame.) Te7Xe3, 24. Db7—g2, g7—g6, 25. Dg2—g5, Te3—h3, 26. Dg5Xh4 (s tem je nevarnost črnega napada odstranjena in beli more začeti izkoriščati svojo premoč kmetov na danskem krilu.) Th3Xh4, 27. Td2-d4! Th4Xh2, 28. Le2 —f3, Lf7—e8, 29. a3—a4, Tf8—f6, 50. Tgl—hI (z zamenjavo te trdnjave beli oprosti svojega kralja, katerega rabi na dnmskem krilu.) Th2 Xhl+ 31. Lf3Xhl, Kg8—f8, 32. I.hl—1)7 (z grožnjo a4—a5 s hitro odločitvijo.) Le8—c6. 33. Lb7 Xc6, Tf6Xc6, 34. b2—b4, Kf8—e7, 35. Kel—<12, h7—h5 (edina nada črnega je prosti h-kmet, s katerim še skuša rešiti partijo.) 36. a4— a5, Te6—a6, 37. Kd2—c3, Ta6— a8, 38. c5—c6, Ta8— h8, 39. b4—b5, h5—h4, 40. 1)5—W>, c7Xl>6, 41. a5Xb6, h4—h3, 42. b6-b7, h5—h2. 4'.. Td4—dl. Th8—d8, 44 TdlXd8 (Keres je izračunal, da njegov kralj uide iz šaha, če dovoli črnemu novo damo.) h2—hI D, 45. b7—1>8D, IJhl—cl+, 46. Kc3—b4, Del—b2 + , 47. Kl>4— u5, Dl>2—c3+, 48. Ka5—1)6, Dc3—1>4+, 49. Kb6—c7 in črni se vda, ker dobi sicer belo trdnjavo, toda inord menjati dame in beli zmaga s c kmetom.
Zlogovna križanka
1	l	m	3	4	5	■	mmmmm		6	7		»	i	9
10		u	B	12			13		14		■	15		
	m	16	17	B	18	19		2		B	žl		m	
22	23	B	24	25 |	II		■		O	25 .		m	21	
«	23	2)	B	30	31		■	32	33		m	34		m
35	B	36	37	B	38					»	39		m	40
41	42	B	43	44	■				H	45		a	46	
	47	48			■				n	49		50		1
			■	■						■	■	i	L.	
1	I51		52	53	■				■	54	55		56	
»		B	58		■	59	L	60	■	61		II	62	03
	B	64		B	65				66	O	67	68	8	
11	69		B	70			■	71		72	O	73	74	II
75		B	76		m		1»		8	77	<8	■	79	80
	m	81		B	82		j 83		84	»	85	86	li	
87	88		B	39		E	1	1	90	91	II	92		-1
94		■	93				mmmmm					m	97	1
Pozor! Na željo nekaterih reševalcev pri-občujemo za spremembo križanko, v kateri so le slovenske besede torej brez tujk. V njej tudi ni osebnih in zemljepisnih imen. V vsak prostorček vstavi en zlog, ki ima dve ali tri črke, kakršna je beseda.
Vodoravno: 1. Venkaj štrleč obridek, višje ležeč prostor, 3. Pojedina, ženitovanje, pogo-ščevanje, 6. Vroč, vlažen vzduh; izparina, 8. Piha, vleče, šelesti, 10. Nasprotje od vstati in sedeti, 12. Kuha, pripravlja (jed); spaja železo, 14. Listnato drevo, vaški simbol, 15. Dalj-
nogled, vrste očal, tudi ura s posebnim gln-som, 16. Jelka; tudi vrsta človeškega gibanja, 18. Svetovati, pripravljati koga na kako dejanje, prepričevati, 21. Kuhinjska posodo, 22. Cunja, kos blaga, raztrganost. 24. Majhen, nasprotje od veliki, 26. Smer, namera, ravna črta, 27. Ilovica, snov iz katere >pečejoc lonce, 28. Velikonočna jajca, darilo, 30. Kar je napačno, nasprotno, obrntno, 32. Slovenskt izraz za refren — ponavljaioči se del pesmi, 34. Seno, suha trava, 36. Mogoče, najbrž, pravijo, 38. Les gozdatega drevesa, 39. Kraj zadnjegu počitka, lesen zaboj, 4„. Velika človeška pleme-
na, 43. Danes zjutraj, 45. Nadležne živalce z dolgim repom, 46. Kozolec, leseno poslopje za shrambo mrve, 47. Hvaliti (koga), povadjgo-vati, povečavati, 49. Zastavljanje, poroštvo, prevzem obveznosti, 51. Mesečni stvarni izdatek — plačilo stanovanja, 54. Osvežujoča zdravilna pijača, 57. Črta, ik loči dvoje oblasti, posestvi, državi itd., 58. Ljudski izraz za kravo črne barve, 61. Denarna enota, vroči hlapi, gonilno sredstvo, 62. Droben pesek, gost, dro-ban sneg in morska riba, 64. Grmovje, ki daje zdravilen sad, iz katerega kuhajo žganje, 65. Menjati bivališče, voziti se iz kraja v kraj. 67. Samovoljnež, krut oblastnik, 69. Poljsko delo, 70. Stran neba v prilastkovi obliki, 71. Upodabljati, črtati, slikati, 73. Uterjen kraj, kjer so se naši predniki branili pred Turki, beseda pomeni tudi l judsko zborovanje, 75. Posoda za zajemanje vode, 76. Vrh, pobočje, del glave, 77. Pot, smer, potovanje, prometna žila, 79. Nevestna oprema, 81. Priprava za odrivanje vode, spada k čolnu,'82. Krah, rušenje, blama-ža, 85. Mehka snov, se rabi pri obvezovanju, 87. Druga beseda za nikdar, 89. Poljsko orodje — gnojno, 90. Ljudski izraz za ničvredneža, brezpomembneža, 92. Brazde, posledice oranja, 94. Druga beseda za sličen, enak, 95. Del noge, zavoj pri reki, 96. Vrsta trošarine na uvoženo blago, 97. Ladja, jadrnica.
Navpično: 1. Zimski pojav. 2. Kmetijski opravek, jemanje mleka, 4. Drug izraz za morsko peno, 5. Pomladanska setev, mlado žito, 6. Začiniti s soljo, 7. Otroški izraz za jedačo, tudi atek, oče, 8. Zunanji del očesa, 9." Les iglastega gozdnega drevesa, 11. Mir! Tišina! 13. Drugo ime za paznika, 15. Domači zajec, 17. V zemljo izkopana vdrtina, jarek, globina, 19. Kdor nionogo govori, 20. Les visokega listnatega drevesa, 21. športni poklic, človek s puško — pa ne vojak, 23. Prenese vse -— služi za pisanje, zavijanje itd., 25. Majhno okence, 26. Stara zgodovinska doba, 27. Drugo ime za gobo, tudi bakterijo, 29. Napaka, nedostatek, 31. Žleb, zajeza, raka, 33. Razpršena tekočina, mehka, svetla snov na vodi, morju itd., 34. Druga beseda za koren, 35. Prvi svit, jutranji soj, 37. Jed, jelo, 39. Grebljica, zakrivljena železna palica, ki se potrebuje pri štedilniku in za katero po večini uporabljamo' germanizem, 40. Hrepeni po zdravju, 42. Pomeni: jasno je, nedvomno, 44. Zvijati, spletati, 45. Del pohištva, 46. Poljsko delo (kot 69. vodor.), 48. Južen sad, ki daje osvežujoč in zdrav sok, 50. Skupen izraz za domače živali, 51. Druga beseda za hlev, jasli, 52. Rjuti, mukati, rigati, 53. Upanje, 54. Drevo, listnato, 55. Nujno izvršiti; glagol, ki izraža skrb, 56. Čeprav, četudi, 57. Hranivo, ki ga vegetarijanci ne jedo, 59. Dobro mnenje, stvar, ki igra veliko vlogo, 60. Prijateljstvo, sožitje, razume\ anje, 63. Dolžinska ali debelinska mera, eden izmed prstov, 64. Ostro, občutliivo rezilo, sovražnik kosmatih obrazov, 65. Pravi, razodene, sporoči, 66 Drevo, 68. Lesena preč-nica, lata, plot, 69. Siv konj, 70. Vir življenja, iz njega požene rastlina, 72. Pod nebom milo pojo, 74. Boj, boritev, 75. Travnik, zelenica, paša, 76 Drug izraz za nerodne/a, bedaka, 78. Pogodba, ki odvisi od kakega dogodka ali izvršljivosti, in katere nagib je osebno mnenje, 80. Rastlina, iz katere spletajo vence zmagovalcem, 81. Ukaže, zahteva, 82. Kos lesa, pripravljen za kurjavo, 83. Čistilno sredstvo, nje-
gova poraba je merilo kulturne stopnje, 84. Jutranja zvezda, 86. Izrazi pri tehtanju, 88. Vprašalnica, 89. Poljsko — vrtno orodje (kot 89. vodor.), 91. Nevarnost za ladje — skalovje, 93. Zobni zdravnik ali dentsit.
Rešitev hrižanhe
z dne 18. februarja
Vodoravno: 1. Kalup, 6 perut, 11. popis, 16. Miron, 21. otika. 22 (imelo, 23. oteti, 24. obema, 25. topol, 26. žival, 27. letak, 28. Tivut, 29. Alarik, 31. Malaga, 32. olikan, 34 bisaga, 35. Rina, 38. Ciper, 4«. Klur, 43. golf, 46. težuk, 48. oval, 50. spis, 52. apaši, 53. leinenatar, 58. Ivana, 59. zeli, 62. pisk, 63. Ave, 64. Anomalija, 65. Aro, 66. azil, 67. Irma, 68 a. vreti, 69. Relativen, 70 a. drevo, 71. Riko, 72. zbor, 74. sklad, 75. klub, 78. lože, 80. Reket, 81. arak, 84. vuleta, 87. revija, 90. epigon, 93. coputa, 96. Elida, 97. jelen, 98. vodeb, 99. metil, 100. zenit, 101. enota, 102. aroma, 103. Atoli, 104. Atoli, 105. nakit, 106. Kalin. 107. Nosan.
Navpično: 1. Kotor, 2. Atoli, 3. lipa, 4. ukor, 5. palica, 6. požari, 7. Emil, 8. reva, 9. Uluga, 10. tolar, II. polog, 12. Otelo, 13. peti, 14. itak, 15. sikati, 16. motika, 17. Ibis, 18. reva, 19. omaga, 20. Natal, 30. kiparka, 3t. mešetar, 33. nevaren, 34. Banovec, 36. nismo,, 37. Askar, 39. Pavel, 40. Klark. 41. Laval, 42. znati, 44. la jež, 45. Frane, 47. žarek 48. o/.ara, 49. vezir, 50. spi, 51. pir, 54. mol, 55. Lina, 56. ali, 57 Ivo, 60. lik, 6t. ilo, 68 a. vstati, 68 b. idejen, 70 a. droban, 70b. otoman, 72. zveza, 73. balet, 76. ujeti, 77. Banat, 78. levak, 79. opora, 82. Atila. 83. kalin, 85. lino, 86. Edil, 88, vena, 89. Ilok, 91. Idol, 92. gemi, 54. peto, 95. Atos.
Rešitev zlogovnice
a) Blokada, b) draginja, c) Karelija, d) Lumpacij Vagabund, e) Mannerheim.
Z!ogovn'ca
Sestavi iz zlogov: ca, ga, ga, ju, kr, lin, mar, me, na, na, ni, od, pan, ri, roč, tin, ve, ve — besede sledečega pomena:
a)	vrhovni poveljnik francoske oborožene
sile.
b)	Levstikova vzorna povest.
c)	kar čititelji »Slovenca« včasih radi pozabijo.
d)	vremenski pojav.
e)	ljubka gozuna živalca.
Znani SALV AT CA J proti Jolft-nim kamenčkom ln bolečinam Solznega mehurja xe dobiva pri glavnem zmtnpnlkn: Anntnkn St. Ivan«. Zagreb. Kaptol 17. -l rospekte o zdravljenju poil-Uamo zastonj.
O. r. S. br. 27870-183& Bu. 3487.
t

/SLOVENEC
Kako je kraljiček medveda premagal
(Basen.)
Nekoč sta se medved in volk sprehajala po gozdu. Sredi gozdu je medved nenadoma prisluhnil navzgor in vprašul volka:
»Kdo pa tako lepo poje nu drevesu? »Kralj vseh ptičev — kraljiček,« je odgovoril volk. »Globoko se mu morava prikloniti.«
»Kje pa ima kraljevsko palačo, če je kralj vseh ptičev?« je prezirljivo zamomljal medved. »Povedi me tja!«
»Ne gre tako hitro, kakor t; misliš,« ga je zavrnil, volk. »Počakati morava, da pride še njegova ženka — kraljica.«
Kmalu na to je res priletela kraljica s tolstim črvičem v kljunu in začela z možičkom-kraljičkom pitati mladiče.
Medved je hotel planiti tja, volk pa ga je zadržal in posvaril:
»Nikdar ne bodi tako predrzen!« šele tedaj, ko sta kraljiček in kraljica znova odletela lačnim mladičem hrane iskat, je volk svetoval medvedu, naj se približa kraljič-kovemu domu v votlem drevesu. Medved je nekaj časa debele buljil v gnezdo in majal z glavo, potem pa je zarenčal, da so mladiči od strahu zatrepetali:
»To naj bo kraljevska palača? Pojdi no! Beračija je to in ne palača!«
Mladiči so užaljeno dvignili kljune in za-vreščali:
Tekači v cilindrih
Na sliki vidite tri imenitne gospode v cilindrih. Prav nič niso podobni športnikom, najmanj pa tekačem, kajti v cilindru še nihče ni v teku tekmoval in odnesel prve nagrade, kar svet stoji.
In vendar so ti trije gospodje imenitni tekači, čeprav na prvi sliki stojijo tako leseno, kakor da bi imeli samo po eno nogo. Treba jih je samo iz-rezati in nalepiti tako, da iz njihovih nog napra-
»Te žalitve ti nikoli ne odpustimo! Le čakaj, ko se vrneta očka in mama domov, ti že
pokažeta!«
Medved se je zbal hude grožnje. Potegnil je glavo iz votline in odlomastil z volkom nazaj v svoj brlog.
Ko sta se očka kraljiček in mama kraljica vrnila domov in so jima mladi kraljički povedali, kako grdo jih je medved razžalil, sta se na vso moč razjezila. Odletela sta pred medvedov brlog in zakričala:
»Za prekruto žalitev ti kazen ne uide! Vojno ti napoveva!«
Medved je sprevidel, da nikakor ne gre drugače in začel se je pripravljati na vojno. Sklical je vse štirinožne živali: jelena, srno, zajca, volka, lisico in še mnoge druge.
Kraljiček pa je sklicai vse, kar leta po zraku, ne samo ptice, marveč tudi muhe, čmr-Ije, ose, čebele in sršene.
Napočil je čas, ko bi sovražnika morala zdrveti drug na drugega. Kraljiček je poslal svoje vohune v sovražnikovo taborišče. Najbolj zvita med njimi je bila drobna muha. Sedla je na list l^ošatega drevesa, pod katerim ie imel medved zbrano svojo vojsko in prisluškovala.
Slišala je, kako je medved rekel lisici:
»Najbolj prekanjena si med nami, bodi po-veljnica naše vojske!«
Lisica je bila zadovoljna in ie rekla:
»Dobro pa bom! Zmenimo se, kako bi ukanila nasprotnika. Poslušajte! Dajala vam bom skrivna znamenja, ki se jih morate dobro zapomniti. — Kadar bom držala rep kvišku, naj vam bo to znak, da zmagujemo, kadar ga bom pa pobesila, pustite vse skupaj pri miru in zbežite.«
Muha jia drevesu si je dobro zapomnila besede tete lisice. Hitro je odletela nazaj h kraljičku in mu povedala vse.
Kmalu na to sta obe sovražni vojski trčili druga v drugo. Začelo se je krvavo morilno klanje. Sredi najljutejšega boja, ko je medvedova truma že začela zmagovati, se je kraljiček spomnil, kaj je muha izvohumla in brž je ukazal osam, naj se zaženejo v lisico ter jo pošteno opika.jo okoli repa. Ose so ukaz hrabro in z veliko vnemo izvršile. Lisica se je nekaj časa še premagovala in mirno držala rep pokonci. Ko pa so postajali piki čedalje hujši, je začela nemirno opletati z repom in je s tem čisto zbegala svoje hrabre vojščake in vojšča-kinje. Mislili so, da se zmaga nagiblje na nasprotno stran Ko pa lisica od bolečin ni mogla več vydržati in je stilnila rep pod noge ter zbežala, je zbežala za njo vsa vojska.
Kral.jičkova armada je ubežnike še nekaj časa zasledovala in grozeče kričala nad njimi, potem se je pa obrnila in se mtd zmagoslavnim petjem vrnila v svoje kraljestvo.
Medved si je ta svoj poraz tako zapomnil, da ni poslej nikoli več žalil nobenega ptiča ali mu kaj žalega storil.
Hrabri palček
Z bridko sabljico in puško sem in tja koraka sredi tihe, temne šume hrabri palček Jaka.
Vhod v kraljestvo palčkov sitraži zvesto dan in noč, kot vojak na fronti resno se drži na moč.
Če se kdo približa, strogo mu zakliče: »Stoj!« Cev morilno vanj pomeri: »Le kar brž z menoj!«
Kdor ga ne uboga, kroglo, tanko kakor grah, sproži vanj, da pade vznak in milo vzdihne: »Ah!«
Prebrisani Janezek
V šoli so imeli risanje. Učitelj je ukazal učencem, naj narišejo konja z jezdecem. Vsi 60 se z vnemo lotili dela. Narisati jezdeca na konju —■ prava reč!
Čez nekaj časa je učitelj stopil med učence in si po vrs'ti ogledoval risbe. Pred Janezkom je ve6 presenečen obstal, Janezek je imel na papirju samo vodoravno črto.
»Ali še zdaj nisi končal?« ga je očitajoče vprašal.
»Saj sem že!« je odgovoril Janezek in pokazal črto na papirju. »Poglejte, to je cesta.«
»Cesta?« se je začudil učitelj. »Dobro, če misliš, da je to cesta, naj pa bo. Kje pa je jezdec?«
»Konj ga je vrgel s sedla,« ie povedal Janezek in pokazal na klop ob levem robu papirja, »veste, konj je pa pobegnil od tukajle!«
Kaj je hotel učitelj? Moral je na tihem priznati, da Janezek ni tako neumen, kot je mislil, in ga zato ni nič kaznoval.
MLADA NJIVA
M
V spomin Jerneju Smoletu
Napisati hočem njemu v spomin in v slovo nekaj vrstic in povedati vsem, da je umrl moj dobri prijatelj Jemejčtk, ki je rad prebiral »Mladega Slovenca«. Ni bil samo moj prijatelj, vsi so ga odi ■meli. Hudo nam bo, ker ga ne bomo videli ve5.
Vso zimo smo ga pogrešali, ker je ležal belan. Ni ga bilo v šolo in ne med nas, ko smo se igrali in smučali. Kadar sem ga obiskal, je bil vesel. Mislili smo vsi, da mu pomlad prinese zdravie a upali smo zastonj. Umrl je, star komaj 8 let. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Saj ga je spremljala vsa šolska mladina. Na grobu se ie poslovil od njega v imenu vseh njegovih sošolcev Franci Košir-
Dragi Jemejček, počivaj v miru! Poslovili smo se od Tebe vsi, pozabili Te ne bomo nikdar.
Rafael Šoberl, učenec ? razr. na Koroški Beli.
Zakleta kneževina
Uganka
Brez rok, brez nog,
prav nič ne lažem,
po svetu roma
križem kražem.
Neslišno se približa koči,
kot veverica v izbo skoči,
pretakne vse kotičke,
pobeza v vse grmičke,
še pod klobuk ti kdaj pokuka,
razmrši ti la6e, pocuka
za nosek našo Cilko
vsak list in vsako bilko.
Ne vidi nič — prihaja v vas,
brez ust je — piska na ve6 glas,
s snežinko sredi polja raja,
kot škrat poreden vsem nagaja.
Le kdo je to? se čudi Peter.
Ne ve, ne ve, da to je — (j3j3a.)
Srečni čevljarček
Neki čevljar je zabredel v hudo revščino. Nazadnje mu je ostalo le še toliko usnja, da bi mogel urezati iz njega par čevljev. Žalosten je zvečer legel k počitku.
Ko pa je drugo jutro vstal in izmolil svojo običajno molitev, je ostrmel: tam, kamor je bil zvečer položil zadnji ostanek usnja, je ležal par lepo izdelanih čeveljčkov. Iznenaden jih je vzel v roko in si jih ogledal od vseh strani. Čeveljčki so bili mojstrsko delo: nobenega šiva ni bilo preveč, nobenega premalo; vse je bilo skrbno in natančno izdelano.
Kmalu nato je 6topil v čevljarjevo hišo gospod in kupil čeveljčke za svojega sina. Zelo so mu bili všeč, zato je plačal zanje toliko, da si je čevljar mogel kupiti usnja za dva para čevljev.
Čevljar je položil usnje k čevljarskemu stolčku, da bi ga zjutraj vzel v delo, in odšel k počitku. A glej čudo božje: čevlji so bili zjutraj že narejeni. In tudi kupca zanje je kmalu našel: plačala sta mu zanje toliko, da si je mogel kupiti usnja za štiri pare čevljev.
Drugo jutro so bil" tudi ti čevlji izgotovljeni brez njegove pomoči. In tako je šlo dalje brez konca: kar je čevljar zvečer pripravil in urezal, je bilo zjutraj narejeno. Tako si je čevljar kmalu opomogel.
Nekega
večera je čevljar kakor navadno pripravil in urezal usnje. Pa se je domislil in rekel ženi:
»Dognati morava, kdo je najin skrivnostni dobrotnik. Skrijva se to noč in čakajva, da pride.«
Ženi ie bilo to všeč. Stisnila sta 6e v kot za obleko, ki je visela s stene, in kradoma oprezovala izza nje.
Ponoči 6ta stopila v izbo dva pritlikava možička. Sedla sta k čevljarski mizici in z drobnimi prstki začela tako hitro in spretno delati obutev, da čevljar kar ni mogel oči obrniti od njiju. Ko sta delo dokončala, sta 6pet tiho odšla.
Naslednjega dne je rekla čevljarjeva žena:
»Možička pritlikavčka 6ta nama pripomogla do bogastva. Hvaležna jima morava biti. Veš kaj? Napravi vsakemu par čeveljčkov, jaz jima bom pa se-šila srajčko, hlačke in 6uknjico, da ne bosta bosa in gola.«	...
In sta res vse lepo sešila in pripravila ter zvečer namesto usnja položila na mizo. Nato sta se stisnila za obleko v kotu in radovedno čakala, kako bosta možička sprejela darove.
Možička sta priskakljala in hotela pričeti z delom. Ko pa sta namesto usnja našla tam srajčko, hlačke in suknjico, sta bila na vso moč iz-nenadena in vesela. Ročno sta se oblekla in obula. Ogledala sta se od vseh strani in zapela:
»Gospodka zdaj sva zala, nova — nič več čevljarila ne bova!«
Židane volje sta zarajala po izbi in razposajeno skakala čez stole in klopi. Šele proti jutru sta vriskajoč odhitela čez prag.
Poslej se nista vrnila nikdar več. Pa tudi ni bilo treba: čevljar je ostal bogat do smrti.
Tonček: »Očka, kaj so imeli ljudje poprej, ko še ni bilo radija?«
Oče: »Mir.«
*
Samogovor prosjaka: »Čevlje mi je dal bančni ravnatelj, hlače — lekarnar, suknjič — stari baron, klobuk pa župnik, pa sem vendar videti kakor potepin.«
Legenda o sv. Hierominu
Sv. Hieronim je bil puščavnik. Kmalu se je o njegovem svetem življenju razuesel glas daleč naokrog. Z vseh vetrov so hiteli k njemu pobožni ljudje, ki so hoteli posnemati njegov sveti zgled. Sv. Hieronim jih je ljubeče vzel v svojo zaščito in jim zgradil samostan in cerkev sredi divje puščave.
Nekega dne je pozvonil samostanski zvonček. Vratar je hitel odpirat. Lahko si mislite, kako se je prestrašil, ko je skozi linico zagledal, da stoji pred vrati lev. Kar nič ni bil podoben mogočnemu kralju puščave; žalostno je šepal in zadnjo nogo vlačil za seboj. Ni rjovel kakor lev, ampak turobno zavijal kakor maček.
Na vratarjevo prestrašeno vpitje so prihiteli drugi menihi in tudi sv. Hieronim se je prikazal iz samostanske celire. Ko so videli, za kaj gre, so takoj vzeli pete pod pazduho in jo ucvrli, kar so jih nesle noge. Ne tako sv. Hieronim. Spustil je leva v samostan in ga ljubeznivo pobaral, kaj bi rad. Lev mu je pomolil svojo zadnjo šapo, v kateri je globoko tičal trn. Sv. Hieronim je potegnil trn iz rane in levovo šapo obvezal s cuujo, ki jo je odtrgal iz meniške halje.
Od tega časa lev ni več zapustil sv. Hieronima. Kakor zvest pes ga je spremljal na vseh njegovih potih. Če ne verjamete, kar poglejte v pratiko ali koledar, pa boste videli, kako zvesto stoji lev sv. Hieronimu ob strani!
Ker je imel v samostanu vsak svoj posel, je sv. Hieronim tudi levu naložil delo. Vsak dan je moral na vse zgodaj gnati osle na pašo in jih pozno zvečer spet prignati domov. Tako je nekega dne gnal na pašo samostanskega tovornega oslička. Nekaj časa ga je zvesto varoval, ko pa je vročina le prehudo pritiskala, se je vlegel v senco pod palmo in zadremal.
Tedaj je prišla mimo dolga karavana. Ljudje so videli, da se osel pase sam in so ga vzeli s seboj. Ko se je lev prebudil in ni našel osla nikjer, se je hudo prestrašil. Tekal je sem, tekal
V
natančno v sredini drobno luknjico. Če vrtimo ploščo na igli, vidimo na svoje presenečenje, da go-spodej tečejo, kakor da bi jim gorelo pod petami. Poskusite, pa boste videli)
tja in njegovo rjovenje se je razlegalo daleč v puščavo. Vsa živa bitja so trepetala v bojazni, ko so slišala njegov razkačeni glas. Le osliček ni trepetal in tudi odgovoriti ni mogel svojemu pastirju, ker je bil že predaleč.
Lev je spoznal, da je vsako iskanje zaman. Žalostno je jjovesil ponosno glavo z zlato grivo in klaverno odhlačal proti domu. Sramoval se je, da je tako zanikrno branil svojega varovanca, ki mu ga je zaupal svetnik. Menihi ga niso hoteli spustiti v samostan, ker so bili prepričani, da je ošla sam požrl. Tudi jesti mu niso dali. Nagnali so ga z besedami:
»Prebavi najprej osla, ki si ga požrl, saino-goltnež!«
Sv. Hieronim pa je verjel, da je lev nedolžen in spustil ga je v samostan. Ukazal mu je, da mora poslej namesto osla voziti dvokolnico. Tako je moral ponosni kralj puščave žalostno korakati pod oslovim jarmom.
Ko je nekega dne spet vlekel dvokolnico, Be je v oblaku puščavskega prahu prikazala ista karavana, ki je levu ukradla osla. In glej — na čelu karavane je peketal ljubljeni osel, obložen do vrha z vrečami, polnimi draguljev in dragih kamnov. Lev je zarjul tako mogočno, da so roparji (karavana ni bila nič drugega kakor navadna puščavska roparska tolpa) od strahu popadali na tla, nato pa jo ucvrli čez drn in strn. Še toliko časa niso imeli, da bi vzeli s seboj svoje kamele in mule.
Lev je vse kamele in mule, ki so nosile na svojih plečih bogate zaklade, zgnal skupaj in jih z oslom vred odgnal v samostan. Menihi so bili kajpak presenečeni, ko so zagledali čudoviti sprevod. Odprli so vrata in skoznje je prikorakala dolga vrsta živali, na koncu pa ponosno in samozavestno lev, ki je kakor psiček prijazno mahal z repom.
Menihi so bili zelo veseli Jezuščkovega darila — ta dan je bil namreč ravno božični večer. Najbolj pa je bil vesel lev. Imel je spet svojega ljubega oslička in mu ni bilo treba več prevažati I ponižujoče dvokolnice.
V davnih časih je živel knez, ki je bil na vso moč krut in brezsrčen. Nikoli še niso njegove roke obdarile siromakov, nikoli otrle žalostnim solze z lic. Kdorkoli je potrkal na vrata njegovega dvorca, je moral oditi' ponižan in brez tolažbe. Zato ljudje kmalu niso več hodili v bližino knezovega dvorca.
Neki večer je priromal do knezovega dvorca neznan popotnik in prosil kneza za prenočišče. Knez pa ni hotel poslušati njegove prošnje. Napodil ga je z grdimi besedami.
Odhajajoč s knezovega dvorca si je božji popotnik otresel prah s sandal ter poklical prekletstvo na brezsrčnega kneza in vso njegovo kneževino. In Bog ga je uslišal. Nenadoma se je stemnilo, sonce na nebu je ugasnilo, po vsej kneževini je zavladala črna noč. Ljudje so začeli obupno viti roke in jokati; nihče ni vedel, kako bi rešil kneževino strašnega prekletstva.
Kmalu na to je stari knez umrl in kneževski prestol je zasedel njegov sin, ki je bil dober in blag mladenič. Ljudje so bili prepričani, da se bo črna noč takoj spremenila v beli dan, ko bo zavladal mladi knez. Črna noč pa je trajala dalje.
Nekoč je mladi knez jezdil skozi gosto šumo. Vse okoli njega je bilo temno ko v rogu. Ko je nekaj časa brez cilja jezdil sem in tja, je zapazil, da se na tleh nekaj svetlika. Skočil je s konja in se sklonil, da bi bolje videl.
Bile so kresnice, edine lučke, ki so jih ljudje v zakleti kneževini tu pa tam videli. Sirote so za-blodile na velik list, ki ga je voda odnesla s seboj.
Mlademu knezu so se uboge kresnice zasmilile. Nagnil se je nad vodo, potegnil list iz nje in položil kresnice v svoje pokrivalo. Potem je spet zajezdil konja in se vrnil proti domu.
Doma je vzel premrle kresnice na dlan in jih začel ogrevati z dihom. Kresnice, ki so bile že napol mrtve, so oživele in se začudeno ozrle. Ko so zagledale nad seboj dobrotni obraz mladega kneza, so se ohrabrile in ga vprašale:
»Kje pa srno?«
V kozji rog ga ie ugnal
Okoli mize je bila zbrana lovska družba. Kramljali so pravkar o psih. Eden izmed lovcev je takole začel hvaliti svojega psa:
»Moj pes je tako pameten, da mu ga ni para na vsem svetu. Zdaj ga učim računstva in bo v kratkem šel za trgovskega pomočnika. Naučil sem ga tudi, da gre vsako jutro k peku po žemlje. V košarico mu dam dva dinarja in pek mu izroči štiri žemlje. Poslušajte, kaj se je zgodilo zadnjič! Pek mu je dal samo dve žem|ji namesto štirih. Kaj je storil pes? Ko je videl, da ga je pek oci-ganil, je stekel na stražnico, pokiical stražnika in odšel z njim k peku. Tam je vpričo strogega moža postave zahteval še dve žemlji in jih je kakopak tudi dobil.«
Neki drugi lovec je pokimal in rekel: »Tvoj pes je res moder in zvit, a moj pes je še mnogo bolj! Pa ni samo zvit in moder, ampak tudi pošten in resnicoljuben. Ko je zadnjič neki lovec pripovedoval izmišljene lovske dogodivščine, je moj pes planil k njemu in mu odgriznil jezik, ! češ: Tako, zdaj vsaj lagati ne boš mogel večl«
Na te besede se je vsa družba glasno smejala, I prvi lovec pa je osramočen utihnil,	I
Knez jim je pojasnil, da so v njegovem dvorcu, v katerem vlada večna tema. Povedal jim je nato vso zgodbo o prokletstvu, ki je doletelo njegovo deželo zaradi brezsrčnosti njegovega očeta, starega kneza.
Kresnice so se spogledale in mu obljubile, da mu bodo poslej ono svetile. Mladi knez se je nasmehnil in ni mogel verjeti. Nenadoma pa so kresnice v resnici tako čudovito zažarele, da je postalo v dvorcu svetlo kot podnevi. Vest o tem se je raznesla po vsej deželi in ljudje so bili prepričani, da bo kmalu postalo svetlo tudi drugod. Veliko veselje je zavladalo. Prepevali so in rajali, da se je razlegalo v deveto deželo.
Nekega dne je tja zanesla pot spet popotnika, ki je priklical jezo božjo nad deželo. Vprašal je ljudi, zakaj so tako veseli. Povedali so mu, da je brezsrčni stari knez že zdavnaj umrl in da vlada zdaj v deželi njegov dobri sin, mladi knez. V njegovem dvorcu je že postalo svetlo kakor podnevi in kmalu bo postalo svetlo po vsej deželi.
Popotnik božji se jim je zahvalil za pojasnilo in se napotil proti dvorcu. Tam je prosil mladega kneza za prenočišče. Mladi knez ga je gostoljubno povabil k sebi in ga pogostil.
Drugo jutro je popotnik izginil. In tudi kresnic ni bilo več videti nikjer. Bil je dan. Sonce je mogočno zažarelo na vzhodu V sončni svetlobi za-temnijo lučke kresnic, zato jih mladi knez ni mogel videti. Zvečer pa so kresnice spel iriletele na knezov vrt in ga bajno razsvetljevale.
Učitelj: »Imamo štiri letne čase. Kakšen čas je sedaj, Lojzek?« — Učenec: »Moj oče vedno pravi, da je sedaj slab čas.«
Z navadnim čolnom čez Tihi ocean. Iz Los Ange-
lesa poročajo, da sta dospela v San Pedro (Kalifornija) dr. Ali en Petersen, ameriški učenjak, in njegova žena, ki sta se z 12 metrov dolgim kitajskim čolnom pripeljala čez Tihi ocean. S svoiim moštvom, ki je obstojalo iz dveh mladih Rusov, sta preplula daljavo od Sanghaja do San Pedra, okrog 7000 morskih milj, v 85 dneh. Njihova glavna hrana je bil riž. Ves mesec so se vozili skozi gosto meglo, da niso videli niti podnevi sonca niti ponoči lune. Orientirati so se morali samo s pomočjo kompasa. Doživeli so najrazličnejše dogodivščine. Pogosto so plavali kiti, ki so bili še enkrat tolikšni kakor čoln. ob čolnu: bila je velika nevarnost, da ga ne prevrnejo.
Pomlad brez cvetja
Mnogo sonca, veliko sreče in veselja je v tisti družini, kjer so otroci, a je ondi tudi mnogo blagoslova. Iz družin z veliko otroki »o doma največje osebnosti in slavni ljudje. Tako je bil, na primer, slavni skladatelj Haydn 12. otrok družine; sv. Ignacij Lojolski je bil 11. v družini; sv. Klemen Hofbauer 12., veliki industrijalec Siemens pa prvi od štirinajstih otrok in veliki Napoleon je imel enajst bratov in sester.
A kako žalostno in tiho je lam, kjer hrepeneče želijo otroka in kjer bi ga z veseljem sprejeli — pa jim je ta sreia odvzeta. Ena takih trpelih žend je napisala tele pretresljive besede: »Vse žrtve, vso ljubezen, vse premagovanje, vse trpljenje sem položila v čašo svojega bodočega materinstva. In bila je polna do vrha, polna do prekipevanja, čakajoča na izpolnitev. A Bog je žel mimo mene — zakaj? — Svojo brezmejno materinsko ljubezen sem morala očistiti v bridkem ognju neskončnega trpljenja, zato da je postala pristna in resnična za tujega otroka, za siromašno družino, za otroka pijanca, za ubogo in zavrženo kraj poti, za deklico, ki je potrebna matere, za otroka brez staršev.«
Kakor ta žena bi moglo govoriti nešteto drugih, zakaj: kakor pomlad brez cvetja, kakor ptič brez petja in kakor poletje brez toplote je družina brez otrok. Blagor taki ženi, ki je potem toliko požrtvovalna in junaška, da sprejme tujega otroka kot svojega.
Kar pa je za mnoge ženske največja sreča in bogastvo, to je za druge skrb in breme. Ne rečemo, da te ženske ne bi imele ljubezni polnega srca za otroke in da bi ne bile pripravljene žrtvovati se zanj! One same bi srčno rade vse prestale, a v dno duše jih boli, ker je otrok revež. Ali ni to zares velikansko junaštvo, ko žena iz božjih rok spre jema še tega in tega in tega otroka, pa ne v6, kako ga bo prehranila, s čim oblekla, kako vzgojila? Koliko primerov nam je znanih, ko je oče brezposeln in ne more skrbeti za družino! In koliko, ko noče skrbeti in zvali vse breme na pleča svoji ubogi ženi!
Koliko jih je, ki bivajo v majhnih, zatohlih, nezdravih stanovanjih! Koliko jih je, ki še najpotrebnejšega nimajo za življenje! Le pojdite kdaj v nezdrave stanovanjske kasarne — in se nikar ne čudite več, če ima zgarana in vsa od skrbi razjedena žena temne trenutke, ko ne ve, ne kod ne kam!
Ali ni potem tako zapeljiva tista skui njava: »če bi pa...« Bori se in bojuje uboga mati in potem le zmaga »Oče naš v nebesih ...«, ki preživlja še ptiče pod nebom Taka mati spozna, da je »uničenje življenja poseg v načrte samega Boga in je na vekomaj skrunitev božjega veličastva.« Vse sile zbere \ in ostane hrabra in junaška.
Vendar ni zmeraj gospodarska beda kriva, da se največji sreči zapre vhod s trdnim zapahom. Poleg junaških žena se dvigajo tudi mrki liki. Najrajši človek ne bi govoril o tem, če bi ta zadeva ne bila tako žalostna! Dolga vrsta žensk je, ki zabranijo otroku
vstop v življenje zaradi materializma, zaradi lagodnosti, sebičnosti in samo-Ijubja. Sleherno veselje in zabavo hočejo užiti, žrtvovati pa nočejo ničesar. Časa in veselja imajo na pretek za vse, le za otro-k a nimajo prostora v hiši.
Se danes, po dolgih letih, je v duhu pred nami lepa, mlada uradnikova žena. Vse, karkoli si poželi Človeško srce, je bilo njeno. Imela je dobrega moža, lepo hišo, krasne obleke, obilne dohodke, avto in psička. Za vsakovrstne zabave je bila hiša odprta. Mnogo gostov je prihajalo in odhajalo, toda ni ga bilo kotička v hiši za otroka. »Hočem biti bogata in lepa in srečna in hočem življenje uživati,« je rekla vsakomur, ki je bil v njeni družbi.
Dve kratki leti je trajala sreča. Zdaj moreš v zavodu za živčne bolezni videti lepo oblečeno damo, ki z brezizraznimi očmi ljubkuje lutko in ji prepeva zazibalke ...
Pa ta ni edinat Vprašajmo kdaj zdravnike za živčne bolezni in v bolnišnicah in zvedeli bomo, da izhaja največ ženskih bolezni iz življenja, ki je bilo protinaravno in — brez nadnaravnosti! To, kar je v srcu ženske najbolj sveto in najbolj globoko, ni moči brez kazni poteptati z nogami.
Mnogo moči in veliko sreče izgubi svet zaradi brezvestnosti v točki: otrok. Veliko družin se razbije in razdvoji, ker se žena ne zaveda svoje velike odgovornosti in pozna le svoj dragoceni »Jaz*.
(Iz »Luksemburike žene*.)

P&Sb&t*!
Darmol, sredstvo za odva|an|e se često potvarja Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol In zarezo v obliki Crke T. Zahtevajte samo originalni Darmol

Deška čepica z naušnicama
Ta čepica je po meri za enoletnega fantka. Dobro se prilega glavici in res greje ušesa.
Potrebuješ 1 štreno rumenkaste in 1 sve-tlomodre volne (ali drugačne preje). Delaš s 5 pletilkami za nogavice št. 14 in z 2 št. 3.
Plesti začneš najprej n a u š n i c i in na-pentelj in pleteš po 2 d. 2 1. takole: 1. vrsta: lili.
snemaš zmeraj po 1 pentljo manj. Če ni med snemanjem nobene pentlje več. potegneš nitko skozi pentlje in jo pritrdiš v čepici. Potem nabereš spodaj na robu pentlje, pleteš 6 levih vrst naokoli s svetlomodro volno, skončaš, in prišiješ na vrh čepice lično čopko.
Potem pleteš po 2 d. 2 1. še ozek trak, ki ga pod eno naušnico prišiješ in pod eno prišiješ gumb. Lahko vpleteš tudi dva trakova, če hočeš, ali skončaž vrvico, ki jo pod bradico zavežeš s pentljo.
snuješ 8
2.	vrsta: 1 d. čez desno pentljo in 1 1. čez levo pentljo;	,
3.	vrsta: 1 1. čez desno pentljo in 1 d, čez levo pentljo;	,
4.	vrsta: 1 d. čez desno pentljo in 1' 1. cez levo pentljo.
Te štiri vrste tvorijo vzorec. V vsaki drugi vrsti spleteš pri drugi in predzadnji pentlji 2 pentlji, dokler nimaš 28 pentelj. Prav tako pleteš drugo naušnico.
Za glavo na«nuješ 9 pentelj na pletilko št. 3 in pripleteš eno naušnico na pletilko, na-snuješ še 30 pentelj in pripleteš drugo naušnico in spet nasnuješ 9 pentelj. Nato pleteš 7 cm po 2 d. 1 1., pleteš spet s pletilkami za nogavice in pleteš 2 cm okroglo. Potem se začne snemanje: Najprej napleteš 8 pentelj. potem spet 8 in tako dalje okroglo do konca. Potem sledi okrogla vrsta brez snemanja. Obe te vrsti se ponavljata izmenoma, pri tem pa
Topfa in mrzla greda
Spomladi je zemlja mrzla in se prav počasi toliko razgreje, da more setev vzkahli. Ko bi čakali, da bi se zemlja na vrtnih gredicah naravnim potom zadosti razgrela in bi šele potem sejali, bi kaj pozno prišla nu mizo prva solata in razna druga zelenjud, ki jo vsako pomlad tako težko pričakujemo. Zato se pa vrtnarji in tudi ljubitelji vrtov že od nekduj poslužujejo raznih pripomočkov, da zemljo zorana spomladi, ko je včusih vrt še pod debelim snegom (kakor n. pr. letos), razgrejejo, da morejo čim prej opraviti prve setve in tako doseči pridelek več tednov, pa tudi mesece prej, preden bi ga dosegli brez teh pripomočkov. Ze od pamtivekn se uporablja v to svrho svež konjski gnoj, ki se, prihčno 40 — 70 cm na debelo stoičen v primerno jamo močno razgreje in toploto dalje časa obdrži. Ako na tako pripravljen in razgret gnoj nasipatno 20—50 cm na debelo dobre vrtne zemlje, se od gnoja razgreje tudi zemlja. Da se toplota prehitro ne razgubi, obdamo zemljo z lesenim ali betonskim obodpm, ki ga pokrijemo z okni, čez noč pa še s slamnicami in lesenimi pokrovi. To je običajna topla ali gnojna greda.
V najnovejšem času razgrevajo zemljo za toplo gredo tudi z vročo vodo, iz skupne centrale. To je nekaka centralna kurjava za raz-grevanje zemlje v toplih gredah. Poskusili so razgrevanje zemlje tudi z elektriko, kar se je istotako dobro obneslo. Samo da je vse to umetno razgrevanje zemlje za naše prilike še nekoliko predrago. Če pa pomislimo, da bo v bodoče vedno manj konj in zato tudi vedno manj konjskega gnoja, ja gotovo, da se bodo tudi za razgrevanje zemlje vedno bolj uveljavljali drugi sodobni viri toplote. Pred gnojem ima umetno razgrevanje to prednost, da se da toplota poljubno vravnavati in da je mnogo bolj stanovitna nego toplota, ki jo proizvaja gnoj. Ta se izpočetka sicer močno razgreje, tako da nastane prehuda vročina in moramo s setvijo počakati, da odneha na kakih 30 stopinj C. Toda ta toplota potem kaj hitro ponehava, tako da se že v nekaj tednih skrči na precej nizko stopnjo, kakor je pač gnojna plast debela in kakor je zavarovana proti zemlji, ki jo obdaja.
Pri topli gredi računamo pa še na neki drugi vir toplote, ki sicer ni stalen, ki ima pa to dobro lastnost, da je od dneva do dneva jačji in tako izpopolnjuje toploto iz gnoja, ki od dneva do dneva peša in pojema. To je sončna toplota, ki jo lovimo skozi steklo in pridržujemo v zaprtem prostoru pod okni.
Naprave za toplo gredo so dosti drage. Precej stane že obod, ki drži zemljo in ga tesno zapiramo z okni, okna stanejo še več. Pa je treba še slamnic in lesenih pokrovov, zlasti za tople grede zarana spomladi ko ponoči še zmrzuje. Poleg tega pride pa še guoj, ki ga je vedno težje dobiti.
Vsa naprava se izdatno poceni, ako si priredimo namesto oboda primerno visok nasip iz zemlje (ilovice) in kar na njega položimo okna. Namesto oken s šipami si v sili pomagamo s preprostimi iz remeljnov zbitimi okvirji, ki so prevlečeni z močnim belim papirjem, prepojenim z oljem, da je vsaj prosojen, če že ni popolnoma prozoren. Seveda je to le pripomoček v sili, in za poznejšo dobo, ko toplo gredo čez dan lahko precej na visoko odpiramo — zračimo. Namesto slamnic zadostuje za silo tudi kaka druga odeja n. pr. vrečevina ali v več gub zložen časopisni papir.
Naposled se opravi tudi brez gnoja, zlasti ako priredimo gredo pozneje (marca meseca), ko je sonce že razmeroma zelo toplo in ne nameravamo gojiti kakih težko kalivih in za tal
»Črne kokoši so bolj pametne kot bele, veš, mama «
»Zakaj pa?«	.
»Zato. ker črne kokoši lahko nesejo bela jajca, bele kokoši pa ne morejo črnih.«
Krilo mora biti enako dolgo
Vsako krilo, ki je okroglo urezano, naj vsaj 24 ur visi, preden ga zarobiš, ker se počez urezano blago zmeraj neenakomerno vleče. Za vsako krilo je treba še druge osebe, ki od tal meri natančno dolžino, kakor vidiš na sliki.
Luskine od rib brž odpadejo. Če ribo po-liješ z vročo vodo. Potem se luskine nako-drajo in brž odletijo.
Riba obdrži nežno meso, če jo skuhaš na vodenem mleku, kar je zlasti zdravo za bolnike.
Moderna jopica za h praznit obleki
Jopico narediš iz blaga, ki je živahne barve. Lahko jo imaš kot bluzo pri dolgem krilu, ali pa kot jopico za k pražnji obleki, kot vidiš na pričujoči risbi.
Klobuk
Slab, poceni klobuk je dvakrat slab in drag. Dober klobuk iz boljšega materiala je poceni, ker je trpežnejši, drži barvo in obliko in je za dva ali tri cenejše klobuke. Poleg tega ima klobuk, ki je iz boljše snovi, to je iz zajčje dlake, še to prednost, da se lahko da z uspehom popraviti.
Klobuk je najvažnejši sestavni del moške garderobe. Kogarkoli srečaš, ali pozdraviš, ali govoriš z njim, ga gledaš v oči, v glavo in ne-ote in nevede ti uide pogled na klobuk. Niti
no toploto posebno zahtevnih, mehkužnih rastlin. Taka greda pa se ne imenuje več topla, ampak mrzla greda. Od tople se razlikuje sa^
kravata, niti ostala obleka, niti čevlji ne predstavljajo tiste važnosti, kot jo ima na prvem mestu klobuk Po njem spoznaš okus vsakega moškega.
Četudi trdi večina, da je izbira in nakup klobuka težka zadeva, je to v trenutku odstranjeno, ako se pri nakupu novega klobuka obrnete na strokovno trgovino V taki trgovini so na razpolago strokovnjaki, ki pri izbiri pomagajo in svetujejo. Izbira in nakup klobuka je vsled tega silno lahka in v vsakem primeru je stranka popolnoma zadovoljna Potrebno je le izreči svojo željo ter imeti nekoliko zaupanja, dočim se strokovni trgovec potrudi s svoje strani, da postreže z obliko in barvo klobuka, ki bo pristojala plašču, obleki in obrazu.
V	letu 1940 so poglavitne izrazite modne barve v prvi vrsti rjava v svetli, srednji m temni niansi, vijoličasto-modra. gladko siva, zelena in »top«. Ža poletje na pastelne barve, predvsem svetlosiva in rjavkasta.
V	tem letu prinaša moda najnovejšo mo- ... demo obliko »Dux«. ki predstavlja moški klo- lahkega ln prijetuep« odvajanja, buk z na pol zavihanimi, kroginkrog navzdol 0giM reg. pod Sp. br 9W» od as. X. 1938 obrnjenimi krajevci.	— -
mo v tem, da zemlje ne grejemo od spodaj, (ki je brez gnoja), ampak samo od zgoraj s sončno toploto, ki jo lovimo skozi šipe in zadržujemo pod šipami tudi čez noč s primernimi odejami. Tudi na mrzli gredi, ki jo priredimo najbolje v zavetju ob kakem južnem zidu, prav lahko vzgojimo od zelenjadnih rastlin sadike, ki so boljše nego one iz toplih gred, ker niso tako razvajene. Sicer moramo pa z mrzlo ravnati prav tako kakor s toplo, ker tudi v njej se setev lahko pokvari, ako ob sončnem vremenu pozabimo zračiti, ali ako bi jo ob zelo neugodnem, mrzlem vremenu pozabili zapreti.
Za ljubitelja je sedajle še prezgodaj za prirejanje tople grede, še celo pa prekmalu za mrzlo gredo.
Kako se ta in ona pravilno pripravi in kako se z njima ravna, pa drugič.
Gospodinjski nasveti
Natrgani deli v preprogi se dajo popraviti s platnom, ki ga na narobni strani prilepimo z mizarskim klejem na preprogo..
Namizno perilo, ki ga le malokdaj uporabljamo, je najbolje skupaj strkljati in ne zložiti, da se ne začne trgati.
Voda, kjer opereš meso, je dobro hranivo za cvetlice in sohne rastline.
Železne kožice popolnoma očistiš, če jih obribaš s soljo.
Da ostane zelje med kuho belo in obdrži dober okus, kani v posodo nekaj kapljic citronovega soka.
Zmrzlo zelenjavo daj v mrzlo vodo in prgišče soli zraven. Potem se osveži.
Sesekljano zelenjavo (peteršilj, drobnjak, majaron) daj šele na koncu v jed, ker sicer izgubijo svoj vonj.
Kako ravnaš z ribo? Ribje meso med kuho kaj rado razpade. Zato prilijmo večkrat malce mrzle vode. Da riba ne bo neprijetno dišala, jo umijemo z jesihom.
Varujte svoje zdravje s tem, da skrbite za
redno stoli c o.
Jemljite dnevno po jedi 1 do 8 Leo-pilule, ki Vam pomagajo do
Likalnik ne zarjavi, č« še gorkega nama-1 žeš z stenarinom (svečo).
Leo-pilule
P. R. št. J. D. - 25 let ste stari, navidez postavna kmečka žena. Dve leti ste poročeni. Pred dvema mesecema ste dobili hčerko, za ku tero menite, da Vam je pokvarila zdravje Prebave nimate v redu. V blatu, zlasti kadar je zapečeno, opažate kri. Mislite, da imate rano v črevesu. Pili ste čaj za iztrebljenje. Ke- se vain to ni zdelo dovolj učinkovito, pijete vsak dan ricinusovo olje Iztrebljate se redno, blato pa je vedno nekoliko zapečeno. Zoskušate tudi s prehrano urediti prebavo Razgibljete se nekoliko pri svojih gospodinjskih delih, zunaj pa hodite le malo. . Nadloga, ki vam dela preglavice, je v zvezi oziroma izvira iz nosečnosti. Zlato žilo imate, ki se posebno radu in pogosto pojavlja ob taki priliki. Poskusite s prehrano in zdravili za iztrebljanje odpraviti nadlogo. Ne veste pa, če je prehrana prava. Jejte sočivje, sadje vseh vrst (razen borvnic in brusnic), kompote (zlasti iz sliv ali namočenih suhih smokev), med itd. Za pijače pa uživajte cviček (v malih množinah previdno radi punčke), rogaško ali radensko slatino. Jejte ržen kruh. Vsa hrana naj bo kolikor mogoče v tekoči obliki. Po vsakem iztrebljanju si napravite sedečo kopel. Delajte dnevno krajše sprehode. S tem si lioste nadlogo znatno omilili. Če pa to ne bo izdalo, se pozneje odločite za bolj korenito zdravljenje, to je za injekcije ali operacijo. Kar pa se čišče tiče, je prav in v redu. — Naj vas ne skrbi.
A. Š. šk. L. — 43 let ste stari, mati 6 otrok. Zadnje čase hudo krvavite. Krvavitve so dolgotrajne in se pogosto pojavljajo. Skrbi vas, če ni to morda rak.
Dvojno je mogoče. Lahko je to v zvezi z meno, čeprav je še zgodaj. Ali pa izvirajo nenadne, dolgotrajne, ponavljajoče se krvavitve iz bul na rodilih. Ni pa potrebno, da bi bil to že rak. So še druge bule, ki povzročajo ta*e krvavitve. Prav pa je, da ste pozorni na to, ker se prav v teh letih to rado dogaja. Svetoval bi vam, da se obrnete na strokovnjaka za ženske bolezni. Odločiti, kaj je, more le preiskava.
K. A.: Kako bi si pozdravili svoje zobe? Že štir leta se vam inajejo. Sprva sta se vam majala samo dva, zdaj pa se vam majejo že vsi. plesen vam oteče in se ognoji. Oteklina potem izgine, dlesen pa začne odstopati. Če pride mrzel zrak do zob, vas začno boleti. Stari ste 32 let.
Zelo dvomim, da bi si mogli sami pozdraviti zobe. Mnogo ste zamudili. Hitite vsaj zdaj. Zdravljenje je uspešno le pri strokovnjaku-zobozdravniku. Vzroki so številni in različni. Včasih povzroči to nadlogo malomarnost in ne-snažnost lastnika zob, ki zanemarja zobe in pušča, da se nabira na njih zobni kamen. Včasih pa spremljajo nadlogo druge splošne bolezni, kakor n. pr. sladkorna bolezen, motnje v presnavljanju, motnje v delovanju žlez z notranjim izločanjem itd.
M. S. Lj.: Gospodinja ste, stara 30 let. Že od mladosti ste bolj bolehni. Zadnje 4 mesece čutite pekoče bolečine v prsih. Ves čas plju-jete kri po malem. Boli vas glava,' oslabeli ste in postali bledi.
Sredi tako velikega mesta, sredi tolikega števila strokovnjakov in različnih bolniških ustanov vam vendar ni treba pogrešati zdravniške pomoči. Ne bodite malomarni. Dostikrat je prav malomarnost bolnikova kriva njegove usode. Pojdite takoj k strokovnjaku za pljučne bolezni.
F. F. I. — 48 let ste stari. Ob mesecu niste več redni. Zaostajate 2 do 3 mesece. Zdaj pa
ste zopet hudo krvaveli. Večkrat vas boli glava. Lotevajo se vas omotice. Srce vam večkrat močno utriplje Pred kratkim ste si dali meriti kri. Sami ste videli, kako hudo kri imate. Tekočina je kar skakala gori in doli v termometru. Mislite, da imate bolno srce.
»Termometra« za merjenje krvi sicer ne poznam. Mislim pa, da ste bili pri kakšnem krošnjarju, ki goljufajo ljudi okoli po svetu. Ta vam je najbrže tudi obesil, da ste bolni na srcu. Znaki pa, ki jili naštevate, govorijo za to, da so prišla leta. Vse te nadloge so v zvezi z njimi lo je naravno in se ne da odpraviti. Z'leti bodo same prešle. Proti glavobolu jemljite n pr. pyramidon, za pomirjevanje pa pomirjevalna sredstva.
F. P. K.: Pred enim mesecem so vam odrezali prst na nogi. Rana pa se vam noče zaceliti. Bolijo vas še trije prsti, pa krč vas prijemlje v nogo.
Če bi vedel, zakaj so vam odrezali prst, bi vam lahko odgovoril na vprašanje, zakaj se runa noče zaceliti. Morda je to v zvezi s sladkorno boleznijo — ali pa se je ognojila kost ali pa dovolj ne negujete rane. Noga mora mirovati, počivati. Hodite čim manj I Če pa že hodite, mora biti čevelj dovolj prostoren. Rano morate prevezati najmanj vsak drugi dan. Izperite jo s kakšnim razkužilom (hypermangan, vodenčev prekis) ali pa s kamelicami in čisto zavijte.
P. F. V.: Lani ste na naboru tehtali 53 kg, veliki pa ste 170 cm. Vaša suhota je često predmet spotikanj in opazk. Vzroka pa ji je iskati po vašem v želodcu. Jezik imate večkrat belo obložen, rada vas boli glava. Teka nimate, bi j ujete večkrat. Mastna hrana vam škoduje. Ob kolinah dobite drisko. Po nekaj dneh si zopet opomorete — pa se vam čež nekaj časa zopet povrnejo težave.
Znaki, ki ste jih našteli, govorijo res zato, da prebavila niso v redu. Lahko je to samo vnetje želodčne sluznice — je pa tudi kaj hujšega mogoče. Treba je vestne in temeljite preiskave. Uživajte le lahko prebavljive jedi, ki ne dražijo želodčne sluznice. Jedi naj ne bodo ne prevroče, ne premrzle. Tudi ostrih začimb se izogibljite. Ne uživajte omak. Pražene jedi smete le v zmernih količinah. Jedi naj bodo zabeljene z maslom ali smetano. Ogibljite se alkohola in tobaka. Pijte radensko ali rogaško slatino.
F. S. M.: Ischias vas tare že eno leto. Zdravili ste se v bolnišnici 40 dni. Poskušali so vsa sredstva: masažo, elektriziranje, ogrevanje z elektriko in grelnikom, z injekcijami, nategovali so vam nogo. Vse ni nič izdalo. Bili ste tudi v toplicah. Uspeha pa ni bilo. Šele v decembru so bolečine popustile za 14 dni. Zdaj pa so se zopet ponovile. Kako bi se še zdravili?
Težko nalogo ste mi dali. Izčrpali ste že ves stari in novi zdravilni zaklad, uspeh pa je le malenkosten. Pri vsakem lschiasu je potrebna celotna preiskava, da' moremo izključiti ali e to samobitna bolezen ali pa le zveza druge jolezni. Po ugotovitvah se ravna tudi zdravljenje. Najbolj uspešno je bilo pri vas, kakor e videti, zdravljenje v toplicah. Zato bi vam iriporočal, da greste ponovno v toplice, kadar 30 čas za to. Kar pa še drugega ostane, je edino še rentgen, obsevanje z rentgenovimi žarki, ki ga kot edino uspešnega priporočajo zlasti francoski avtorji. Zato pa mora biti dober, izkušen rentgenolog.
P. I. Č.: Pravljice o boleznih, ki se dobijo v sanjah, so znane. Žal, da so to res le sanje; resnica pa je bridka in huda.

čigav je pes? I. S. L.
V	svojem lovskem revirju 6te zalotili znanega kmeta z lovskim psom. Zapretili ste mu, da boste psa ustrelili, če ga še enkrat vidite v revirju, kmet vam pa je ponudil psa v nakup in ste ga kupili, plačali in prijavili v domači občini. Sedaj se je pa zglasil lovski čuvaj iz drugega lovišča ter trdi, da je ta lovski pes last njegovega gospodarja in zahteva psa nazaj ter vam hoče povrniti tudi vse 6troške. Vprašate, čigav je ta pes. — Če 6e ne bi izkazalo, da je pe6 ušel ali pa bil ukraden, ga boste morali vrniti pravemu lastniku. Od dotičnega kmeta, ki vam je tujega psa prodal, boste mogli zahtevati povračilo kupnine, od pravega lastnika pa povračilo vseh izdatkov, ki ste jih imeli s psom. Svetujemo vam, da čimpreje vrnete psa, sicer tvegate, da se tudi proti vam uvede kazenski postopek.
Skrb nezakonske matere. M. M. Lj.
V	zakonu ni določeno, do katerega leta starosti otroka mora oče plačevati preživnino ,ampak je le izrečeno, da je nezakonski oče dolžan vzdrževati nezakonskega otroka, dokler se isti sam ne bo mogel preživljati. V sporu bo o tem odločalo varstveno sodišče, bodisi na predlog očeta ali pa varuha. Če se očetovi dohodki občutno zmanjšajo, sme nezakonski oče predlagati, da se sorazmerno zniža tudi preživnina. Tudi o tem 6klepa po zaslišanju prizadetih oseb varetveno sodišče. Nezakonski otrok napram svojemu nezakonskemu očetu nima nobene dedne pravice. Dolžnost vzdrževanja nezakonskega otroka pa preide ob 6mrti očeta kot dolg zapuščine na očetove dediče.
Odpeljani hlodi. J. K.
Na žago vam je pripeljal in ponudil v nakup neki posestniški sin štiri hlode, češ, da so iz očetovega gozda. Hlode ste kupili in so 3 tedne ležali na kapu. Potem pa je prišel neki drugi posestnik, trdil, da so ti hlodi bili ukradeni iz njegovega gozda in jih je naložil in odpeljal domov. Vprašate, kako morate postopati, da dobite svoje hlode nazaj. — Če so bili hlodi res v gozdu ukradeni, potem ste jih dolžni na zahtevo vrnili pravemu lastniku. Svetujemo vam, da ovadite 6tvar orožnikom: brez odločitve sodišča vam ni smel posestnik odpeljati hlodov. Ta posestnik mora dokazati, da so hlodi res njegovi. Če ne bo imel za to dokazov, vam jih bo moral vrniti ali kratkim potom po posredovanju orožnikov, ali pa na vašo tožbo. Ce pa dokaže, da so hlodi res njemu bili ukradeni, boste mogli odškodnino zahtevati od fanta, ki vam je ukradene hlode prodal,
iiNiiiimiiiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiH 0DRE2ITF iiiiiimiiiimiiiiimiiiiniiitiiiiiiiiiiiiii

I odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek 1
| ,Slovenec4 25. lebruarja 1940 g
fflllllllllM llllflfllllllllllMIMIIMIUIIIIIIlllllllllIllItfllllllllllfllllllllllllllllllllllllllltllllllllllltllllllllfn
Uničeno posestvo. T. J. M. P.
Vas je zastopal odvetnik in vas še zastopa. Zato njemu zaupajte; če pa vam noče dati obračuna, zahtevajte pri 6odišču, da sodišče odmeri vaše stroške; te stroške si bo smel odvetnik zadržati; ostalo vata bo moral pa vrniti. — Da vas ni obvestil o prizivni razpravi, ni moglo vplivati vam v škodo. K pririv-nim razpravam pridejo stranke le, če jih sodišče izmeno vabi, sicer pa zastopajo stranke le odvetoiki. Dozdevne krivice v izvršilnem postopanju se sedaj ne dajo več popraviti. Sproti bi se morali pritožiti. Ker se niste, dasi ste bili zastopani po odvetniku, je pač izvršilno postopanje teklo v redu. — Če vam pa je kdo namenoma kako škodo napravil, ga pa lahko tožite za odškodnino. Posvetujte se s svojim zastopnikom. On vam bo že mogel prav svetovati, le zaupajte mul
Izpričevalo o službi. F. K. L. — Služboda-jalec ie dolžan izdati na zahtevo službojem-nika, ko prestane službeno razmerje, izpričevalo o trajanju in vrsti službe. V izpričevalu se ne sme niti s črkami napisati, niti z znaki označiti nekaj, kar bi službojemniku oteževalo sprejem v drugo službeno razmerje. Če službo-davec noče izdati spričevala, ga more uslužbenec tožiti na izstavitev istega. Službodajalec s tem tudi krši predpis obrtnega zakona ter ga obrtna oblast zaradi take kršitve lahko kaznuje.
Vojnica. J. K. — Od leta 1933 ste zavezani plačevati vojnico, pa vam je še do sedaj niso odmerili. Vprašate, ali bi kazalo, da se prijavite davčni upravi. — Vsekakor bi vam to svetovali, ker boste sicer morali plačati vojnico tudi za nazaj.
Bolnične pristojbine. A. B. K. Vprašate, ali bi vam kazalo vložiti prošnjo za znižanje bol-ničnih pristojbin, in ali se bolnični stroški odbijejo pri izračunavanju čistega dohodka od podjetja ali obrata za ugotovitev davčne osnove za plačanje pridobnine. — Višina bolničnih pristojbin se ravna po višini osnovnega davka, ki ga plačuje oseba, ki ima plačati bolnične stroške. Plačanja bolničnih stroškov so oproščene v javnih bolnicah osebe, ki plačajo osnovnega davka do 100 din. V bolnicah za duševne bolezni pa ne plačajo stroškov davčni zavezanci z letnim neposrednim davkom do všteto 400 din. Ker niste povedali, koliko davka plačujete, ne moremo povedati, kako visoke bolnične stroške morate plačati. Pripominjamo pa, da so plačevanja bolničnih stroškov oproščene ne glede na davke tudi vse osebe, za katere se ugotovi, da bi plačilo bolničnih stroškov ogrožalo njihov ali njihove rodbine gospodarski obstanek. Bolnični stroški se ne odbijajo od kosmatega dohodka za izračunanje čistega dohodka zaradi odmere pridobnine.
Rang triletne obrtne nadaljevalne šole. M. S. Dovršili ste pet razredov ljudske šole, eno leto srednje šole, nakar ste se izučili obrti in ste tudi dovršili triletno nudaljevalno šolo. Služili ste pri mestnem uradu kot dnevničar, se-
daj ste pa brez posla in vprašate, ali lahko prosite za mesto zvaničnika. — Prosvetni minister je po zaslišanju glavnega prosvetnega odbora odločil, da triletna obrtna nadaljevalna šola ustreza izobrazbi dveh razredov srednje strokovne šole in daje kvalifikacijo za zvanič-niško zvanje po S 10. zakona o uradnikih, lz tega sledi, da se lahko potegujete za zvanični-ško službo.
Prejemanje pokojnine iz Italije. P. š. L.
Italijanski upokojenec ste in prejemate pokojnino potom kliringa, kar pa je zelo zamudno. Vložili ste prošnjo na finančno ministrstvo, da bi vas prevzela naša država in vam plačevala pokojnino. Prošnja pa je bila zavrnjena. Niste se pa pritožili na državni svet. Radi bi izvedeli, kaj bi ukrenili, da bi se vam ugodilo. — Če je prošnja pravomočno zavrnjena, pač prejemajte pokojnino naprej, kakor dosedaj. Za-vrnitveni odlok je gotovo obrazložen. Če mislite, da razlogi ne drže, ali so nastopili kakšni novi momenti, ki bi govorili v prilog vaše prošnje, pa isto ponovite. Dvomimo pa, dj bi uspeli, ker manjkajo za to zakoniti razlogi.
Žalitev. A. E. Žalitve, ki jih omenjate v svojem pismu'in ki so se izvršile v letu 1939, še niso zastarane. Preganjajo se pa lahko na zasebno tožbo, ki jo morate vložiti v treh mesecih od dne, ko ste izvedeli za kaznivo dejanje. Če se glede sestave zasebne tožbe ne obrnete na odvetnika, jo pa dajte na uradni dan pri sodišču na zapisnik. Sami je pa nikar ne sestavljajte, ker že iz vašega pisma vidimo, da jo boste težko v formalnem pogledu pravilno sestavili.
Podpora rodbini osebe, ki je vpoklicana v vojaško službo. V. D. Po uredbi o podpori rod-

binam oseb, vpoklicanih v vojaško službo, pripada taka podpora rodbinam tedaj, če so ostale brez nujnih sredstev za življenje. Tudi v prošnji je treba navesti, da prosilec nima sred-
Posabno pazite, kaj bolnik pije I
Pitje ni le sa sdravega človeka selo vilno, temveč tudi sa bolnika mnogokrat rainejie od hrane i
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češSe našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci!
Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
stev za vzdrževanje. Dvomimo, da bi mogel pristojni odbor smatrati ženo-učiteljico privatnega uradnika, ki je vpoklican na orožne vaje, za tako revno, da bi ji podelil podporo, čeprav ima skrbeti ža enega otroka.
Občinska podpora. R. Vaš svak je že dalj — - -jJa. Preži " "	"
ko govoriti; V delokrog občine sicer spada skrb za vzdrževanje in podpiranje ubogih, toda občinski odbor mora v vsakem posameznem primeru presoditi in odločiti, ali bo podelil prosilcu podporo ali ne.
Izgubljena srečka. P. F. Vprašate, kam se vam je obrniti zaradi izgubljene srečke. — Gotovo mislite, da bi mogli dobiti duplikat in izgubljeno srečko proglasiti za neveljavno. To pa ne bo mogoče. Po zakonu o izvenspornem postopanju, ki predpisuje postopek o tem, kako je treba izgubljene listine sodno proglasiti, da so izgubile svojo pravno veljavnost, je izrečno rečeno, da se srečke, kakor tudi državni vrednostni papirji, ki igrajo za dobitke, ne morejo sodno razveljaviti.
Nas živino zdravnik
Mehurčasta jetra. F. G. H. — Na Vaši kme tiji že drugo leto opažate pri zaklanih svinjah mehurčasta jetra. Jetra so polna večjih in manjših mehurjev, ki so napolnjeni s tekočino. Za jetra veste, da niso uporabna, za meso pa niste sigurni, ali je brezhibno ali ne. Želite zvedeti, kaj povzroča mehurčasta jetra, kako se bolezen imenuje, in kako bi bolezen preprečili oziroma zdravili. — Mehurčasta jetra svinj, govedi, ovac niso tako redek pojav. Povzroča jih nedozorela oblika pasje trakulje — taenia echinococcus — ki rabi za svoj razvoj dve Vrsti živali, n. pr. psa in svinjo, govedo ali ovco. Zrela trakulja živi v črevesju psa, odkoder izloča členke polne jajčec. Členki z jajčeci dospejo z blatom psa v zemljo ali vodo, kjer ostanejo dolgo časa sposobna življenja. Ako pridejo svinje v dotik s takimi kraji, kjer so jajčeca trakulje, naj si bo to neposredno, da rijejo po dotičnih mestih, ali pa posredno z zeleno hrano ali pitno vodo, dospejo jajčeca trakulje v želodec svinje, kjer se razvije iz jajca zametek, ki potuje po telesu in se končno naseli navadno v jetrih, pljučih, redkeje v drugih organih. V jetrih se zametek razvija na-
prej in dela tiste poznane mehurje dveh velikosti. Ti mehurji vsebujejo zopet več zametkov. Ako poje pes taka mehurčkasta jetra svinje, goveda ali ovce, se razvije v njegovem
črevesju iz zametka popolna trakulja, ki zopet izloča jajca oziroma členke in razvoj gre znova. Jajčeca trakulje sb nevafna tudi člOvekli. V Islandiji n. pr. umre vsak sedmi človek vsled mehurnjaka, kakor se imenuje razvojni stadij
raznese potem trakuljo po vsej okolici. Mehurčasta jetra svinj boste najlažje preprečili tako, da boste skušali preprečiti vsak stik posreden ali neposreden z blatom psov. Psom je dobro dajati večkrat sredstvo proti trakulji, n. pr. Kamalo. Razume se tudi, da psi ne smejo jesti mehurčastih jeter. Če se jemehurnjak v svinji že naselil, je borba proti njemu brezuspešna. Kar tiče mesa svinj z mehurjastimi jetri, je meso užitno z izjemo eventualno spremenjenih delov.
Še o poginjanju mačk. D. I. K. — Javljate, da ste imeli pri boleznih mačk lepe uspehe z »turk oljem«, ki ste ga dajali bolnim mačkam z mesom ali mlekom. Želite, da se to zdravilo objavi. — Vaše zdravilo »turk olje«, pravilno nazvano »Tierkohle« ali po naše živalsko oglje, latinsko: carbo animalis, je v gotovih slučajih res uspešno sredstvo pri vnetju črev in želodca mačk, seveda, če to vnetje ni kužnega značaja. Ker to zdravilo v nobenem slučaju ne more škoditi, je priporočljivo dajati mačkam, ki trpe na bruhanju in driski. — Pravilno je vaše mišljenje, da so site mačke boljše lovice kakor pa lačne, česar pa mnogi ljudje ne vedo ali ne verjamejo.
Srbež konja. F. C. S. - Vašo 6 let staro kobilo srbi po vsem životu. Neprestano se drgne in grize ter ne najde nikjer miru, niti v hlevu, niti, ko je vprežena. Sosed je izrazil sumnjo, da je kobila mogoče glistava ter da je glistavost vzrok srbeža. Glist zadnje čase niste videli. Želite nasveta, kako bi svojo kobilo rešili srbeza. — Vzrokov srbeža je več. V glavnem so dvojni: zunanji in notranji. Med zunanjimi pridejo v poštev v prvi vrsti razni kožni zaje-dalci, kakor so n. pr. uši, ki bodo v vašem slučaju najbrž pravi vzrok srbeža pri kobili. Sedaj imajo konji dolgo dlako, ki je kaj primerno skrivališče za uši. Nadaljnji vznik srbeza bi lahko bile garje. Če opazite kje na kozi večje ah manjše kraste na mestih brez dlake, ima sum na garje že precej podlage. Srbez koze povzročajo nadalje tudi razna površna vnetja kože nazvane eccemi. Od notranjih vzrokov srbeža hi prišli v poštev naslednji vzroki: pomanjkljiva enostranska hrana, zastrupljen la, kronična obolenja notranjih organov in delno tudi glistavost. Glistavost povzroča v glavnem srbež le v bližini debelega črevesja, če opažate na kobili poleg srbeža tudi se mrsavost vkljub dobri hrani, tedaj vedite, da je vzrok srbeža neka motnja v notranjih organih ki bi se dala točno ugotoviti le s pomočjo strokovnega pregleda. Ali je konj glistav ali ne, se najlažje prepričate, če prinesete blato na brezplačno preiskavo v drž veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani Li-pičeva ulica 2. — V kolikor ima srbež svoj vzrok v spremembah oziroma obolenjih notranjih organov, boste sami v boju z njim kaj malo uspeli. Ker pa mislim, da v vašem slučaju ne bo vzrok v notranjih spremembah, ampak bo najbrž zunanji, vam svetujem, da pri dnevni svetlobi točno pregledate kožo kobile, posebno pod grivo. Če pn pazljivem prebiranju dlake opazite kaj živega, tedaj ste lahko skoro za trdno prepričani, da ste našli vzrok srbeza. bredstev za zatiranje uši je več, kot so
n. pr. tobačni izvleček, raztopina kreolina, petrolej. Enostavnejše je rokovanje z kreolinsko raztopino (2%), s katero operite kobilo in jo nato dobro osušite, sicer bi lahko prišlo do vnetja kože. Ni pa dovolj, da uničite uši samo na kobili, morate jih uničiti tudi v hlevu, na konjski opremi in različnih pokrivalih. Vse to pol it je z vrelim lugoin ali pa namočite v kreo-hnski raztopini. Opisani postopek je treba večkrat ponoviti. Opozarjam vas tudi na dejstvo, da sedaj živali menjavajo dlako in da mrtva dlaka tudi povzroča srbež. Zato je dobro, da s kobile čimpreje odstranite vso mrtvo dlako.
Davčni nasveti
F. P. Lj. — Prenosna taksa: Kupili ste neko posestvo. Kupno pogodbo ste prijavili pristojni upravi dne 27. januarja 1939. Davčna uprava Vam )e odmerila prenosno takso že po novi taksni noveli v izmeri 6% od kupne cene, čemur se pa Vi upirate.
Po § 9 uredbe o izpremembah ki dopolnitvah zakona o taksah z dne 22. decembra 1939 je povišana prenosna taksa iz tar post. 12 zakona o taksah od 4 na 6 % za nepremičnine in od 1 na 2% za premičnine. Ta uredba je stopila v veljavo dne 23. decembra 1939. V Vašem primeru je merodajen datum, kdaj ste pogodbo sestavili. Če ste pogodbo sestavili in datirali pred 23. decembrom 1939 in jo prijavili pristojni davčni upravi 27. dec. 1939, potem je zavezana ta pogodba prenosni taksi po 6tari izmeri, t. j. 4%. Če pa ste pogodbo sestavili in datirali s 23. decembrom 1939 ali kasneje, potem je odmera davčne uprave s 6%-no prenosno takso pravilna. Oglejte si morda razpis finančnega ministrstva z dne 5. januarja 1940, št. 1108/III v finančnem zborniku št. 2 z dne 11, januarja 1940, ki podrobneje pojasnjuje take spore.
A. V. Z. — Namestitvena taksa; Davčna uprava Vam je ob priliki nastopa službe občinskega tajnika predpisala neko takso in kazen, češ da niste prijavili službene pogodbe. Vprašujete, če je predpis te takse sploh osnovan v zakonu in kako bi se v pritrdilnem primeru rešili kazni.
V Vašem primeru gre za namestitveno takso. Tej taksi pa so načelno zavezana vsa službena razmerja. Izjemo tvorijo le službena razmerja državnih in banovinskih uradnikov in po zadnji reformi taksne zakonodaje tudi službeni odnosi duhovnikov in vseh priznanih ver Občinski tajnik je torej zavezan tej tak6i, če obstoji kakršenkoli pismeni zapis o njegovi postavitvi Tak zapis pa za občinske tajnike mora obstojati. Osnova takse za občinske uradnike, ki so javnopravnega značaja, je enoletna plača, taksa pa zmaša 1% od te osnove. Redno takso boste torej morali plačati. V zakonu pa tudi ni osnove za odpis kazni, ker se mora vsaka službena pogodba, namestitveni dekret itd. v 15 dneh prijaviti pristojni davčni upravi, ker se sicer stranka kaznuje po čl, 51 zakona o taksah s trikratno kaznijo.
... Kalijeva gnojila. Visokopostotna kaneva gnojila to so 40%na kalijeva sol in 48% d0.'2% zvepleno kisli kalij, so za povečanje in poboljsanje poljskih pridelkov izvanredne' važnosti in neobhodno potrebna. V sedanjih časih se mora več pridelati in pridelek mora biti
? i J5'\ ~ • na ,ka |jevih gnojil se je znižala, vsled tega je potrebno, da spomladi vsak kmetova ec svoja polja, predvsem pa krompir, peso, deteljo, lucerno, vse jarine, koruzo in pa travnik pognon z 100-150 kg 40%ne kalijeve soli po oralu. Vinograd, hmelj, sadno drevje, in domači vrt pa z isto količino 48-52% žvepleno kislega kalija. - Vsak kmetovalec naj si takoj zasigura potrebno količino kalijevih soli, da mu bo ta v času potrebe na razpolago.
Domača priprava »kranjskih klobas« in salam.
—	Popravek. — V »Slovencu« od 28. januarja t. 1. so se med kmetijskim nasvetom pod tem naslovom vnmle nekatere napake, ki jih moramo popraviti • V 10. vrsti je tam zapisano: vzemite 20 kg svinjskega mesa; glasiti bi se moralo: 30 kg. — V 13 vrsti «e potem glasi: na 30 kg skosane mešanice. — Spodaj predzadnja vrsta je izpadla množina: primešajte na 1 kg mešanice 30 g soli, 2 g belega popra itd. — Citatelji naj blagovolijo to popraviti.
Trt« črni muikatelec. F. P. N. - Imate trto Cmega muškatelca, čije grozdje in jagode so podobne »Smederevki« Grozdi veliki, bolj redki z ovalnimi jagodami. Ker so jagode redke, smatrajo, da je bolj odporno proti oidijumu - plesnobi; ne gnije rad in ne poka Želite vedeti za ime te sorte trte
—	Po vašem opisu bi se dalo sklepati, da gre tu za hamburški muškat, ki ima slične grozde in jagode, kakor jih vi opisujete. Z gotovostjo se pa to ne da trditi, ker imamo več sort črnega muškatelca. Prava sorta bi se dala ugotoviti le v vinogradu, ko aori grozdja, '
Na Fajlovem hribu po 22 letih
Gnalo me je že dolgo, da se vrnem na Fajtov hrib, kjer sem prebil 1.1917 celih 8 mesecev,
Drdrali smo čez Kras. Gibčna moderna lito-rina nas je peljala. Ima samo en voz, kvečjemu dva. Navadna naglica 70—8? km na uro. Dima nič, sedeži mehki, vse snažno; le en vtis te kar ne more pustiti: Na ovinku se bomo prevrnili...
Dntovlje. Prej Dutovlje-Skopo. Tega je 35 let, ko so gradili železnico in sta se borili obe občini za ime postaje. Uprava drž. železnic je rešila zadevo tako, daje ugodila obema z imenom Dutovlje-Skopo. Danes se je pa vto-pila občina Skopo v dutovski, in na postaji čitaš ie še ime Duttogliano. Dutovska postaja! Kaj se je godilo tu med svetovno vojno! Gledali smo kar cele gore vojnega materiala, desk, žice, tramovja, zabojev, krdela živali, celo vrsto pekarn, ki so bile znane takrat le pod imenom Pekeraj (Backerei). Tu je bil odcep vojne železnice (Feldbaum), še zdaj stojijo v dolini Hermana Hribrovega orjaški podstavki cementnega mostu, po katerem je odhajala ta železnica proti Kostanjevici. Po cestah okoli postaje in dalje proti Dutovljam prahu do gležnjev, oziroma ob dežju toliko blata, da si ga moremo sedaj komaj predstavljati, po njem pa odhajajoči bataljoni, trudni in premočeni, molčeči in obloženi, da jih mehak človek sploh gledati ni mogel. Odhajali so v bobnenje na spodnjem Krasu, naslednji večer pa smo jih že spet videii pred dutovsko bolnišnico na no-silih: pravkar so jih pripeljali: Eden je bil brez roke, drugi brez obeh nog, slepi, nečloveško razbiti... Ne gre mi izpred oči oni revež: obe roki in obe nogi mu je odbilo, glavo je imel vso razbito, povsod sama ilovica in obveze, le eno oko je menda še buljilo topo v me, kolikor ga ni zemlja pokrivala...	.
»Vi ste že zopet tu? Odkod? »S Fajti hri ba.c »In vi?« »S Kostanjevice...« »Jaz pa iz — pekla!« »Gospod zdravnik, zabodite me, končajte me, ne morem več.. .* Oči je stiskal pred menoj od groznih bolečin in žeje, noga mu je pa ležala v naročju.	, ,
Dutovlje... V tistih strasnih poletnih večerih 1915, 19t6 in 1917 smo sedeli na Rusi zemlji in smo gledali nemi tja proti Fajtovem hribu: grmelo je tako, da nisi sploh čuj presledka, v zraku se je pojavljalo tam doli tisoč kresnic, sami šrapnelski razstrelki, vmes bliski težkih granat in migljanje reflektorjev, jasno smo slišali rezke poke min, ki so pretresali zemljo... Samo tu pa tam je kdo vzdihnil: In tam doli je naš Janez, tam na Grmadi je naš Tate, Bog ve, če je še živ... Pa se je oglasil že stari Miha, počasi je govoril, moder je bil: »So bli res potrebni malo šibe ti fantiči, so bli res potrebni, človek jih ni mogel vec krotiti..., ma, kar je preveč, je preveč...« in solza mu je kanila iz očesa.
Štanjel. Značilna vas! Mrzla m zračna, stara in upoštevana, svoj grad ima na zahodni strani, ki ne dosega sicer po mogočnosti "hen-berškega. vendar pa je grad... in misliš ob pogledu nanj na žalostno zgodovino tlačanstva in pesti, ki so se dvigali proti tem stavbam, bolje rečeno proti gospodarjem teh gra: dov. Zdaj je v njem županstvo, in pa precej praznih sob. štanjelski zvonik prečudne oblike. Konica je podobna »štoku« cukra iz starih, dobrih časov.
Desno ob štanjelski postaji vidimo prvo vojaško pokopališče. Grob za grobom, sami trpini, ki so tako žalostno končali svoj zemski hod, daleč od svojih, daleč od doma.
Predor, za njim hitro drugi, navzdol g
.. i-----.i.. J0|,
mo, padamo s Krasa proti Tjraniški doTini; Litorina tega ne upošteva, naglost ista, nehote stopim do motorista: Pozor, da se ne »zatom-boliramo« čez nasipe v braniško dolino, eh! Samo pogledal me je z južnaško brezskrb-nostjo: »e garantito,« bodite brez skrbe, se ne bomo, in se je nasmehnil.	v
Pod nami Spodnja Branica. Oho, novo solo ima, pa še kako lepo! Vsak trg bi bil ponosen nanjo. Ob šoli pokrita in proti nam odprta lopa za telovadbo in drugo. Skoraj da se tam zadaj stoječa Marijina cerkvica nekam sramuje, češ nisem več prva in največja, vsaj po zunanji lepoti ne...
Tam gori višje: Svino. Kako bi neki razložil Jože Ivanov iz tomajskega Križa to ime? Nam se zdi to ... prav lahko... pa. ne prikaži se potem pred očeta Gruntarja z njegovo briškolo in harmoniko. Bi slabo opravil!
Rihemberk. Rifenbergo čitamo na postaji. Jo j, kaj dela je dala ta postaja! 15 m skale vsaj so morali sestreljati in odvoziti, da so postavili tja tole postajo. Vsa je v osojnem, neprijetna je. Nad njo pa mogočni grad rihemberški, menda eden najlepših v deželi s svojim velikim obzornikom. Moško je zamišljen ta velikan, človek bi ga občudoval, ko bi ne poznal njegove žalostne zgodovine...
Tam na nasprotnem gričku, prek sonca je farna cerkev. V njej je stopal na prižnico in pred oltar mehki naš goriški slavček Simon Gregorčič. Tu je spesnil svojo nesmrtno: »Pod trto bivam zdaj,« tu je vzdihoval po svojih nepozabnih planinah: »Nazaj v planinski raj!« Ko bi ga mogli le enkrat slišati, dragega gospoda Šimna! Kako mehko, boječe in prisrčno božajoče je govoril in molil on v tej cerkvi... In pa še one čudne reči pred 10. leti v tej župni cerkvi... Ko je bilo zašumelo po vsej Vipavi in po Krasu o čudežnih prikazovanjih v rihemberški farni cerkvi...
Prvačina. Smo v dolini. Pogled nam gre na drugo stran, na Gradišče, mirni Gregorčičev dom, kjer so mu v molku krvavele in se le počasi celile skeleče rane, zadane mu po prestrogih kritikih.
»Vidiš ono-le veliko hišo tam dol na levi?« »Vidim.« »Tam mimo smo šli v ogenj. Ponoči. Vedno bolj tihi smo bili. Preden smo prekoračili onile hrbet tam gor, so nam rekli: Wort-los weiter und Feuer einstellen! (Od tukaj dalje vsi tiho in Bog varuj prižgati si cigarete!)« »Ste se kaj bali?« »Da in ne, ampak onemeli smo pa vsi in nekaj topega nas je vse prevzelo.«	, .
Volčja draga. Izstopimo Prijazni strojnik se nam nasmehne kakor bi se hotel pohvaliti, da nas je srečno pripeljal. Prijazno nas ogleduje: »Dove si va?« (Kam?) »Sul Fajti!« (Na Fajtov hrib.) »Buon viaggio e... očo di sotto, eh!« (Srečno in varujte se!)
Most čez železnico, še ima znamenja voj ne. Na več krajih je zakrpan. Ta je kaj videl ona krvava leta svetovne vihre! Par sto metrov desno od nas so bili že strelni jarki tja poševno proti Biljam in od tam gor čez Fajtov hrib. — Razpotje. Gremo na Renče ali na . Bilje? Fanta, ne izgubljajmo časa! Moramo 1 prehoditi Fajtovo morišče. vse obronke proti 1
Kostanjevici, Lipo, Skrbino, Komen in vse peš tja do dutovske postaje. Pojdimo na Renčel
Renče. Prva vas, ki je bila skoraj vsa sesuta. Hiše kažejo po večini novo lice. še povsod znamenja vojne. Na zavite železne kline žičnih ovir se naslanja zdaj vinska trta, bodeča žica — žalostnega spomina! — zapira zdaj vrzelo, granatna patrona je Hčna cvetlična vaza na oltarju Gospodovem tako dobro kakor na kuhinjski pogrnjeni mizi
Pred župno cerkvijo. Vstopimo. Svetla je, prijetna, snažna, vsa nova. Na zadnjo klopco pokleknemo vsi trije in sklonimo glave pred Njim, ki ima v rokah usodo narodov in ki je sodil tolike tisoče, umirajoče prav na tem okrvavljenem ozemlju.
»Ti, poglej, kor je odprt, poglejmo še orgle!« — Vsi trije organisti, kajpada, na kor, tam se čutimo domal...
Lepo, vse v redu, nikjer običajnih letečih relikvij cerkvene muzike, kakor jih najdemo, žal, na tolikih cerkvenih korih, znamenje »rednega« organista in premalo energičnega gospoda župnika.
Nove orgle... in organist ob njih. To nekaj pomeni, tako nekako kakor železo in magnet ob njem.
Pogledam v organistovo klopco. Nič — Pogledam po orglah. Nič! — Pa sežem z desnico na orgelsko omaro pred prospekt: Evo ga! V moji roki je zaklad, ključek renških orgel!
Zmagoslavno počasi pada roka proti orgelski ključavnici...
»Kako si mogel vedeti, da je gor?« »Kako? Tudi jaz sem organist in poznam organistovske tbolezni». ..«
Dva manuala, goriška tvrdka, meh že hro-pe in po cerkvi se sprostijo božajoči mehki akordi. Renčani, vaša Vox coelestis je divna. Nismo se je kar mogli naužiti... »Tomajska je podobna!« »Je, pa je ta še prijetnejša!« Pod korom smo čuli odpiranje vrat, nekaj korakov je zašelestelo po cerkvi, mi trije pa smo pozabili, da bi nas lahko kdorkoli za predrznost potegnil za ušesa.
»Ti, fantič, kje je župnišče?« »Al* gremo tudi tja?« »Človek! Kdo bi pa mogel iti skozi Renče, ne da bi se oglasil pri očku Pipanu?] Ko čuješ ime Renče, misliš, na g. Pipana. Boš videl! Bog daj, da bi ga le doma našli!«
Župnijski urad. Ura, nekaj slik po zidovih, nekaj miz, shedula Unije, na mizah pisalno orodje, nekaj svinčnikovih »čikov«, v kotu dežnik in nekaj palic, na častnem mestu slika nove maše nečaka Ladota, povsod tista značilna patriarhalnost naših častitih župnišč... Pa matice v kotu, zenica naših duhovnikov.
»Ja, kam pa ti? In ta dva s teboj?« »Veš kaj? Prvič, tebe pozdravit, drugič boš dal en »kikiriki za dprat lor» (frakelček) in tretjič, gremo na Fajtov hrib...« »Ja, za božjo voljo, kaj boste pa gor iskali, anti ne pameti? Gor je še nikdar ni bilo!« »Čuj Pipan, si bil že gor?« »Bil! Enkrat sem bil že gor, odkar sem živ in mrtev in še takrat so me moji dunajski gostje in še posebno ščebedrave dame med njimi prav prisilili, da sem šel...« »Dragi Pipan, ta-le se je pa gor boril za domovino...« »In potem pa še hodite gor, na to Kalvarijo naše krvi! No, vas bom pa malo spremil, če že hočete ravno iti.«
Pri izhodu nas pozdravlja prijazno kuhinjsko osebje. Nekaj kij»ov si ogledujemo, pa nas gospod prehiti? »Veste, so iz stare cerkve, so jih hoteli zavreči, pa naj bodo rajši tukaj. Tile so videli in slišali kaj tista leta, ki jih Bog več ne daj!«
Počasi stopamo mimo renških hiš. Izza oken in vrat radovedni obrazi, po poti nam prihaja nasproti punčka.
»Hvaljen Jezus!« — »Amen na veke. Tončka, kako je s teto? Je boljša?« »Je boljša,« odgovori dekletce in gleda zaupno na svojega krstitelja in veroučitelja. »Pozdravi jo, veš, in ji povej, da jo pridem obiskat.« »Hvala, bom,« odgovarja dekletce že za nami. »Ja fantje, tu gor je bil pravi pekel. Kar naenkrat smo prejeli ukaz: Vsi proč! Avgusta 1916. Samo nekaj ur časa, da smo se pripravili. Kakšni prizori, kaj vzdihov in nepopisnih občutkov, bilo je, kakor da bi bilo leglo jeklo okrog naših src. Prvi dan do Rihemberka, potem pa naprej v prognanstvo...« »Ti, si šel z njimi?« »Seveda, šel sem med zadnjimi iz vasi, vse sem pustil tukaj, le najpotrebnejše smo pobrali.« »In matice?« »Matice sem pa poslal že naprej, saj so to najdragocenejša stvar, vedel sem, da se bo to gotovo prej ali slej zgodilo...
Udarili smo jo desno navkreber po travi. Visoko nad nami vidimo gručo ljudi, ki gledajo radovedno na nas, še višje drugo gručo in prav na vrhu hriba so tudi človeške postave.
Kaverna. »Gremo noter?« »Se ne splača, tudi je že polzasuta in bomo dobili še marsikatero priliko za to... Poglejta, tu gori je druga, tam že tretja, četrta. Kjerkoli vidiš kupček belega zmletega apnenca, vedi, da je zraven kaverna. O, ekrazit, ta je delal! Sam pesek smo nosili po eksplozijah iz teh vražjih lukenj!«
Kaj delale?...
X)če, kaj delate?« »O, Bog daj, saj vidite, železo iščem, a kaj, ko je že vse 20 krat prekopano in preiskano! Od vojne sem se mar-tramo po tem hribu. Mnogo 100.000 lir železa smo že odnesli s Fajtovega hriba, zdaj samo še repkamo.« »Ga dobite še kaj?« »Malo, prav malo! Nekaj kilogramov na dan, nekaj lir žor-nade mi pride vsega skupaj, pa upamo vedno na več. Ce se primeri, da zadenemo na zakopano «prese» (granato), se to danes bogato izplača!« »Pa se ne bojite, da vas raznese?«
Mož se nasmehne. »Bi ne bil prvi, ne zadnji...« Prav isti hip se nam zdi. da se je zamajal hrib pod nami: z vrha Fajtovega hriba je zadonel silen, grozanski pok in temu sledeče žvižganje po zraku. Zbledeli smo zaradi tega nenadnega silnega vtisa. Pogledamo gor: velik oblak črnegav umazanega dima se je dvignil v zrak... »Kaj je to?«
Mož se nam nasmehne: »Ne bojte se, nic hudega! Granato so našli in so jo razstrelili. Imajo srečo!« »Je prav, pa ni to nevarno?« »Je in ni. Imamo veliko prakso pri takih operacijah. Kaj sem jih že tako razparal. .« »Kako pa naredite to?« »Na granato denemo nekoliko ekrazita. jo dobro založimo, zažgemo in stečemo proč. Ta eksplozija jo razpoči, drugo napravimo sami« »Koliko robe ste nabrali danes?« »Pol kilograma železa, nekaj šrapnel-skih kroglic, malo bakra, na drugo pa upamo.« — »Dobro srečo, očka, varte si kož" in Bog vam pomagaj, da pridete še danes do debelega, močnega «preseta»... Pa še rajši onega v hlevu...« »Bog daj in hvala za voščilo, kam
pa kam vi drugi?« »Gremo na Fajti hrib... gledat, da bi ga kupili...« »Veste kaj? še malo »očakajte, pa vam ga damo celega za dve uri. Več ne bo vreden!«
Tod je lehla rdeča kri...
»Poslušaj, kaj je neki ta črta, ki gre gor >o strani? Vidim, da je prekopuna, spet zasuta in prerastla.« •
»To? Aha! To je dovodnik. takrat smo jim rekli Laufgraben, ki se je zlival v prvi strelni jarek. Po tem jarku je hodilo ubogo ljudstvo v to prekleto mesnico. (Ja ni bilo naroda v monarhiji, čigar fantje in možje bi ne bili vzdihovali po tem le rovu. Tod so nosili v prednjo črto živež, strelivo, vodo, pošto, sploh, to je bila žila dovodnica za vse potrebno tega dela fronte, odvodnica pa za pobite in razbite žrtve. Ko pridemo na prostor, kjer sem jaz preživel 6 mesecev, vama bom to še bolj natančno opisal.«	,
»Tam le dol, glejta, tisti rtič, tam je sla fronta čez tisti kostanjev gozdič po vasici Špacapani in čez reko Vipavo in dalje na Vertojbo. Joj, kaj je bilo tukaj grmenja in ropotanja in peklenskega treskanja. Še zdaj se mi zdi, da čujem rjovenje množic ob nečloveškem klanju, ki se je tod vršilo...*
Tod je šla avstrijska fronta, tam-le gor pri tisti rešeliki pa nasprotna. Stopamo više. Vse prekopano, vse prevrženo. Iloja je vedno težja. Zemlja čimdalje bolj izginja, pod vrhom doline med Fajtom in Debelim vrhom na prevalu hriba je že samo kamenje. Sam razpaljen, režeč se apnenec, stokrat prebrnjen, stokrat razbit, oster, da bi lahko rezal z njim.
Poglejta ta črna znamenja po apnencu. To so udarci svinčenk. Skoraj vsak kamen je zaznamovan, in sicer tako, da ne bo mogel dez nikdar sprati več teh svinčenih poljubov človeškega sovraštva.
Kar ne moremo dalje. Predstavljamo si 14-mesečno trpljenje množic na tem prostoru v dežju, v vročini, v lakoti, v mrazu, v ranah in v mrtvaškem hropenju. Povsod divje razmetan grušč, v njem večje udrtine zadetkov težkih granat. Iz. samega kamenja je zrastla rešelika, že kot pest debela. Visoko nad nami je vrh Fajtovega hriba, kjer je pred četrt ure zagrmelo. Ga obidemo, ker naš cilj je njegov rtič proti Kostanjevici.
Cez malo dolinico se dvigamo na levo: hra-stičje, gabrovna, re.šelike, robida, trnje jx>-rašča ta kraj neizmernega trpljenja. Med trnjem zapazimo nenadoma dva otroka, fantka in punčko, ki nas začudeno opazujeta in se že ozirata, kod bi ušla.
»Sta sama?« »Ne. tud tata je t6, koplje tle gori.« »Kaj pa iščeta?« — Namesto odgovora pobere fantič s tal vojaško posodico in nam pokaže v njej nekaj železa, svinčenk in granatnih drobcev.
»Tukaj-le gor bo pa naš cilj. še malo napora, pa bo! Dvigamo se po prevrnjenih pečinah, oprijemajoč se za gabrove veje, robida se nas prijemlje, krvavimo, padamo po pečevju, smilijo se nam čevlji, ker je kakor bi hodili po nožih. Kdor še ne pozna Krasa, naj pride sem... Med skalami koščki železa, kot spomin na^.vojno vihro. Stojim na vrhu rtia. Pogled Se itii odpira proti Lipi in dalje na vzhod proti Komnu, na jugu stoji Kostanjevica, še nižje Grmada in tam doli pa morje.
VsejKivsod skalovje, vojaški prepereli pasovi, rjaste konservne škatle, rumen smodnik, leseni ostanki razbitih bajonetov in pušk, tam zadaj pa kaverna ob kaverni.
Pridita, smo na mestu. Našel sem dovodnik od Lipe sem, zdaj se lahko orientiram: Glejta, tukaj je prihajal v strelni jarek, tukaj spodaj mora biti kaverna, počakajta! Res razvali nekaj skal in pokaže se luknja vhoda v podz.em-sko krtino naših ubogih fantov! Naprej! Preskočimo nekaj skal in naš tovariš se ustavi, ginjen, zamišljen. S prstom kaže prostor za skalo: Tukaj je bil moj prostor...
Tedaj je zazvonilo v Kostanjevici poldne. Onemeli smo se odkrili in smo molili glasno Angel Gospodov in potem še očenaš za vse tukaj padle...
»Prijatelja! Kako lahko bi vidva tudi zame tukaj molila ... Vsaj trikrat sem ušel smrti za las ...«
»Veš kaj? Nič! Sedaj se moramo najprej malo okrepčati! Boš pravil potem dalje. Daj sem nahrbtnik!« Na treh skalah smo si sedeli nasproti. Rženc s fovčem rezan in kraški pršut nam je prišel presneto v koris*
„Cugslirer" Rezek ...
Tam za ono steno je bil moj brlog. Naša kompanija je segala od vznožja tega rtiča do znožja glavnega vrha Fajtovega. Tu nasproti na sosednjem grebenu proti zapadu pa so bili »sosedovi«. Tukaj, glejta... ja, prav tukaj spodaj, kjer sedaj sedimo, je bilo kritje ali kot smo tedaj rekli dekenga naših šaržev, med njimi je bil — oprostita, o mrtvih ni lepo govoriti z jezo, pa ta tukaj naj bo izjema! — med šarži je bil četovodja ali cugsfirer Režek.
Naš tovariš vstane, jeza ga popade, oči se mu zaiskrijo: Vesta, ta človek je bil zverina! Kaj sera potrpel zaradi njega! Poslal me je na prednjo, stražo tukaj doli, 20 m pred našo glavno linijo. Ko je videl moj zbledeli obraz, se mi je brezsrčno zagrohotal: »Anti boš ja crknil; bo vsaj eden manj za menažo!
Poslal me je po sodček vode na Material-platz, 500 m od tukaj. Prosil sem ga za pomoč, pa me je s kletvijo odgnal. Sem jo moral nesti pač sam na rami. Tako je bilo mrzlo, da so mi prsti kar odreveneli. Ko sem se vrnil, sem odložil sodček, pa so me prsti tako strašno zaboleli, da me je prešinila od vrha do tal skeleča neznosna bolečina: prsti so bili pri-mrznili k sodčku in se mi je koža kar odtrgala... Trpel sem in — molča'.
Zdaj pa tisti nepozabni večer. Biti je moralo okoli 19. januarja 1917. Tukaj doli na desno je bila kaverna z našo Kompanie-ko-
Otrok na novo priseljenih Nemcev iz bivše Poljske v šoli v Nemčiji.
utonu J v- una 1.1. .... ..i. t	-------r' _
mando, tukaj noter v jarku po so bih sarzi: Nepozabni blagi frajtar Ilrovatič, nesrečni Režek in še en tretji, imena ne vem več. Čez jarek so imeli traverze, ob strani pa vojaške plahte, noter so si kurili v vojnem pokrivalu, in sicer samo s siadko suho jelovino, ki ne da dima. Kajkrat sem šel mimo na komando in sem jih zavidal... Njega, Režka. pa nisem mogel mimo pogledati. Ravno nekaj dni prej sem prišel s prednje straže s »šnehavbo« čez ušesa in sem se mu javil. Pa me je v svoji objestnosti zgrabil in mi je s silo potegnil čepico raz obraz. Mislil sem, da so šla z njo tudi oledenela ušesa. Ta človek je bil naravnost strašen z nami vsemi'
Torej tisti večer! Nekuko ob 10 je bilo. Začujem od zupada salvo 4 pokov, žvižganje po ziaku in silna eksplozija v moji neposredni bližini me vrže okoli. Blisk nekaj strelov, dim, žvižganje drobcev in kamenja in smrad smodnika, vse pomešuno. Levo od mene je bil dragi mi frajtar Ušaj. Bog ve, kje je on sedaj? Ravno sera hotel na kraj nesreče, ko mi strastno zakriči: Ne, ne zgani se, ker pride gotovo še druga salva na isto me«lo! In res, komaj pol minute za tem, prižvižgajo druge štiri granate na isto mesto: isti pok in ista zmešnjava in groza in žvižganje vse naokoli. Ko bi ne poslušal dobrega Ušaja. bi m~ bilo takrat konec... Tukaj, prav tukaj na tem mestu . . .
Skočim ven. Traverze razmetane, plahte so tlele, na par razbitih truplih pa povsod ogorki in tleče iskre od razmetanego ognja. Hitel sem proti kaverni našega komandanta, pa nera se spotaknil na nekom in padel.
»Jaz... Ilrovatič... ves... razbit., polomljen ...«
tlbogi moj Ilrovatič, kako plemenita duša je bil ta človek! Žal mi je zanj! Prinesli so ga živega še do Štanjela, tum je pa kmalu potem umrl in je tudi tam na že imenovanem pokopališču pokopan.
Režek je bil na mestu ubit... Tam nekje pri Lipi so ga pokopali, oziroma kar > rgli v jamo, ker ga nihče ni mogel prenašati...
Komando našega voja je prevzel kaprol Gradenti. Dober človek! Isti dan zjutraj sein ga »ablezval« (nadomestil) na predstraži. še me je tiho vprašal: »Ti. kaj je bilo gor v jarku, počilo je kot strela?'« »Gradenti, Ro-žeka je ubilo ..« »Ubilo? Je res? No, potem smo pa odrešeni, konec je trpljenja, hvala Bogu!«
Dimnikar Blaž
čudežno uide smrti
Tamle na levo je imel svoje mesto tnnj dobri prijatelj Blaž. Dimnikar je bil prej. miren fantič, brez hudobije. Doma je moral biti nekje blizu. Poglejte (vrže kamen), tam, kjer je sedaj tistale robida, je ime! svoje mesto. Nekega večera smo prejeli menažo in pošto. Ko smo se okrepčali, sem odprl zabojček od doma, ki me je tako razveselil, kakor doma največji praznik.
»Blaž,« sem mu rahlo zaklical. »pojdi sem, bova bratsko delila!« »Pusti me, ravno sem se pripravil, da zaspim.« Glavo je imel res že na nahrbtniku. »Ne! sem pojdi, boš videl: kruli, meso, knjige, sladkarije, pojdi no sem'« Pa je vendarle prišel, čeravno nevoljen in sedel poleg mene, tam le za tisto steno.. Ravno je vzel prvo reč v roke, tedaj pa žvižg, tresk, ogenj, dim... Granata je treščila ravno na prostor, kjer je on prej ležal. Njegov nahrbtnik je šel v tisoč koscev, vse je bilo razdejano naookli... Samo debelo me je gledal . . na tla se je sesedel obledel ...: sedaj bi bil že mrtev, če...
Se en pogled...
Nekaj ur smo poslušali te grozote na rtiču
g roti Kostanjevici. Končno smo ga obšli. Moj og, kakšna razvalina! Samo kamenje, trumov-ie in ostanki onih groznih dni. Menim, da sc lx> poznalo do sodnega dneva, kako je gospodarilo tukaj sovraštvo bratu do bratu. Vprašali smo same sebe ob pogledu na to stokrat razbito grobljo: Kako je še mogel en človek tukaj živ ostati?
Po groblji dovodnika smo skakali s stene na steno, pregledali par kavern, si pošteno umazali roke z rumenim ekrazitom in videli še tu pa tam cele šrapnele ali njihove ostanke. Skoro smo molče dospeli do bivšega skladišča vojnega materiala (Materialplatz) na vzhodnem vznožju razbičanega rtiča
Do tu so nam nosili menažo. Tri tako dobre kuharje smo imeli: Žale, Židan in Zupan so se klicali. Vsak večer je prišel eden sem dol, da je razdelil hrano na posamezne voje. Kdo ve, kod so sedaj ti dobri fantje?
»Otroci, imate kaj vina?« »Du m' ga je dav? Pa vode imam. Ceste pit?« — O kako je dobra jk> vsem tem, kar smo doživeli ta dan. »Povej, kaj pa delate tu na gmajni?« »Želejzo iščemo, pa ga je malu več ...« »Le potrpi, tuka j spodaj boš našel eno eno prav debelo ^prese«. »Movčte, movčte, kako bo debelo? Saj je povsod sama griža...«
Smo na cesti proti Lipi in Temnici.
Ko bi vidva videla, kako smo tiste dneve tekali po tej cesti nazaj. Ko so nas izmenjali bilo je vedno ponoči, po polnoči, smo dospeli na to pot. Tihi, vsak zase. Mlad in star, tod je vsak tekel, kar je mogel, da le pride čimprej iz območja sovražnih granat, ki so obsipale to cesto. Čuli smo samo rožljanje tega, kar jc vsak na sebi nosil. Marsikdo je -eve;ln pritekel ravno na mesto, kamor je granatn udarila in obležal. To vam je bila ta cesta lepa, gladka! Podnevi popolnoma izumrla, jx>noči pa vsa v direndaju. V teh kavernah ob njej so bila višja poveljstva, tu gori na ovinku sem pa slišal vedno peti električne svedre, tu gori mora biti nekaj velikega, poglejmo! In res, našli smo velikansko kaverno kar z dvema vhodoma in t" takoj nad potjo, ki pelje iz Temnice za Fajti-hribora po serpentinah v Renče, tam kjer sc
zlije vanjo naša pot od Fajti hriba sem. •
Kakšna zgodovina naših kraških razbitih krajev! Žal, da smo je tako malo rešili. Po večini bo šla z našimi bojevniki v grob. Samo groblje in podirajoče se kaverne bodo pravile zanamcem, kaj se je v letih 1913—1917 tukaj godilo.
Da bodo imeli bodoči rodovi vsa i en pojm o grozotah teh let, v ta namen sem z/ipisal te vrstice.	(Nibla.*
Novomeški park prodan za stavbišče
Novo mesto, 23. febr.
Pod tem razburljivim naslovom je prineslo »Jutro« v svoji številki od 18. februarja t. 1. vest, da je občinski odbor na seji 30. januarja t. 1. sklenil prodati Uradniški nabavljalni zadrugi 1600 ms velik prostor poleg mest. parka za stavbišče po 40 dinarjev m«, tedaj za 64.000 din in da naj bi s tem — po krivdi občinskih odbornikov, ki so glasovali za to odprodajo — občina utrpela 100.000 din izgube, ker da gre za najidealnejši kraj, za poletno zatočišče Novomeščanov in za najlepši del mesta.
»Jutrov« naslov je tako že sam ovržen po vsebini njegovega poročila, da gre za prostor poleg parka. Točnost vsega članka je pa tudi sicer tako pomanjkljiva in tako v nasprotstvu z resničnim stanjem, da potrebuje prav temeljitih popravkov.
Pod županom dr. Režkom je bilo pokopališče preloženo iz mesta sedanjega parka na Ločno. Pod županom Pavčičem, ko so bili somišljeniki »Jutra« edino odločujoči, je bil določen obseg parka tako, kakor je danes zasajen, za tak obseg so bili izdelani načrti za izgradnjo in zasaditev parka je bil delno dvignjen (v kake svrhe, tega še do danes nikdo, najmanj pa prof. Plečnik, ni doumel) ter je na zapadni strani parka v tem obsegu bila izgrajena trdna, za težji cestni promet sposobna cesta. Pod sedanjo občinsko upravo pod županom dr. Polenškom je bil park zasajen ter izvršena niala, a nujno potrebna poprava potov. To je na kratko vsa meščanom znana zgodovina parka. Da je bil park v osnovi zgrešeno izgrajen, zato pa govori že park sam dovolj jasno in ne more na tem dejstvu ničesar spremeniti, niti »na veliko iz-pečeni hlebec« sredi parka, kjer je prej stala starinska častitljiva kapelica, niti gostobesednost tistih, ki so pod prejšnjo upravo zagrešili pri tem parku napako za napako.
Da je bil park zlasti tudi na zapadni strani mejno strogo določen že pod županom Pavčičem, zato govori bolj zgovorno kot vse besede cesta, ki je tam bila zgrajena ter jx>večanje terenskih razlik med sedanjim parkom in Gor. Loko. Harmonična enotnost parka, ki je namenjena v veliki meri starejšim osebam, ki terenske razlike težko premagujejo, zahteva, da se vsaj ne ustvarja terenskih nepremostljivosti. Tako pa vidimo na jugozapadni strani parka onstran ceste pravcat visok nasip, ki ga je občina pod županom Pavčičem napravila in s tem poudarila terensko izločenost Oor. Loke iz parka. Vsak dvom o tem, da je bila jsod županom Pavčičem meja parka na zapadu in jugozapadu dokončno določena, pa mora razpršiti cesta na dotični strani parka. Vozna cesta namreč nikakor ne spada v park.
Vsaka vozna cesta povzroča prah in ropot. Svrha parka pa je nasprotno, da' služi oddihu in nudi mir in čisti zrak obiskovalcem za težke tisočake, ki so vloženi v njega. Ze sama določitev gotovega sveta za park pomeni, če ni resnične potrebe, luksus in izgubo sto tisočev. Ce se je cesta na zapadni strani parka brez prave potrebe zgradila na račun davkoplačevalcev, smo to težko razumeli in še težje opravičevali te izdatke. Ce se pa »danes trdi, kakor je to primer v članku »O regulaciji Novega mesta' v Slovenskem narodu od 20. febr. t. 1., da so prejšnji mestni očetje kar naj-budnejše stražili razgled iz parka proti Krki in-šmihelu — s čemur se tnenda hoče nainigavati, da so imeli namen združiti Gor. Loko s parkom — potem postane pravcata uganka, kako, da so bivši budni mestni očetje zamogli delati ravno nasprotno od onega, kar bi bili morali delati, če so imeli res namene, kakor sedaj zatrjujejo. Morali bi namreč razliko v terenu sedanjega parka in Gor. Loke omiliti, ne pa povečati, morali bi staro cesta ob bivšem pokopališču spremeniti v parkovo stezo, ne pa napraviti iz nje s potrato več nepotrebno zabitih tisočakov novo cesto za težji cestni promet. Zatrjevana budnost bivših mestnih očetov jx5d županom Pavčičem je bila, če si jo pobližje pogledamo, slabša kot spanec. V spancu se vsaj ne kvari svojih načrtov in ne spravlja v resne dvome svojih bodočih trditev. Sicer pa je bila budnost takratnih mestnih očetov, s katero so baje stražili razgled iz parka proti Krki in Šmihelu, potem, ko so že zaspali ob čuvanju razgleda iz parka proti Trški gori, vsaj ob poletnem času povsem nepotrebna iz enostavnega razloga, ker se zaradi gosto zasajenih kostanjev, ki jih je opazil celo »Jutrov« dopisnikar, in iz razlogov v terenu, iz parka ven enostavno ne vidi ne na Krko in ne proti Šmihelu.
»Najidealnejši kraj in najlepši del našega mesta, se razburja »Jutro«, je bil prodan za trgovsko poslovalnico. V resnici je to, kakor vsi meščani vemo in vsak čas lahko vidimo, zapuščen prostor s konstanji, katerih debla so na nekulturen način zasuta delno do ca. 1 in visoko z ilovico, je to prostor, v katerega še ni zašla zaradi oddiha nobena noga tistih, ki vodijo pod krinko skrbi za občinske finance in za idealnejšo smer našega mestnega razvoja borbo proti občinskemu sklepu. Ta prostor leži tik ob živinskem sejmišču, s katerega se ravno poleti, ko iščejo meščani zatočišče, dvigajo oblaki smradu od živinskih odpadkov ter roji muh in obadov. Pri tem pa tudi ne gre za postavitev kake drugovrstne stavbe, temveč za reprezentativno stavbo Zadružnega doma, ki po zunanjosti ne bo spominjala na trgovsko poslovalnico.
Najvišja cena, ki je bila do danes v našem mestu, kjer je oviranje vsakega razvoja in napredka že dolga desetletja sem načelo gotovih »naprednih« meščanskih krogov, dosežena v privatnem prometu stavbišč, znaša 40 din ms.
Upoštevati pa je, da Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev ni nobeno privatno-profitar-sko podjetje. Je to največja gospodarska ustanova javnih uslužbencev na vsem Dolenjskem, ki na temelju zadružne misli služi lastnim članom pa tudi vsem obrtnikom, delavcem in vobče malim ljudem iz mesta in bližnje okolice. Ta zadruga drži cene vseh nujnih življenjskih potrebščin na najnižji stopnji in imajo zato vsi konzumenti iz mesta in okolice kar največje koristi Od nje kot najvažnejšega regulatorja cen. Ta zadruga je zato ustanova najširšega pomena za vse mestne prebivalce. Mestna občina ima dolžnost, da jx>dpira vsako akcijo, ki koristi širokim slojem mestnih prebivalcev ter je iz tega razloga in s teh vidikov morala reševali prošnjo navedene zadruge za odprodajo potrebnega stavbišča. Da gre le za 1500 m* in ne 16(X)in! omenjamo le mimo grede resnici na ljubo. O kaki izgubi, ki bi jo naj mesto utrpelo pri tej kupčiji, zato z vidika pravilno pojmovanih dolžnosti mestne občine ne more biti najmanj govora za nikogar razven za ljudi, ki gledajo na vse le z ozkega individuralistrčno-profitarskega stališča in ki smatrajo, da je občinska uprava le zato tu, da ščiti njihove osebne ali stanovske interese, četudi so z interesi širše splošnosti v očitnem nasprotstvu. Izvani po kričanju o izgubi vprašamo za enkrat le, če je že pozabljena izguba 1.5 miiij. din vojnega posojila, ki bi se bilo dalo pri večji budnosti prejšnjih gospodarjev pretežnim delom rešiti. Vprašamo, kdo je kriv, da je pri Kreditni banki zamrznjenih okoli 10 milijonov dinarjev in trpi Mestna hranilnica letno stotisoče dinarjev izgube na obrestni razliki, ker dobiva od Kreditne le približno polovico toliko na obrestih, kolikor mora sama plačevati svojim vlagateljem.
Nikaka tajna ni v mestu, kdo stoji za vso akcijo proti sklepu sedanje občinske uprave, ki je pokazala ravno s tem sklepom za naše mesto nenavadno visoko stopnjo razumevanja socialnih vprašanj. Visoke socialne zavesti večine članov sedanje
uprave ne moremo dovolj pohvalno poudariti.
Da je za kapital in kapitaliete vsaka količkaj povolna rešitev večno perečega vpr«janja, kako zasigurati širokim slojem potrošačev življenjske
potrebščine »mračna zadeva«, nekaj takorekoč nezaslišanega..., kakor trdi brez vsakega ovinka I. P. v Slovenskem narodu od 20. febr. t. 1. v članku »O regulaciji Novega mesta«, kaže, da je sedanja doba kljub nevarnim znamenjem na obzorju doslej šla še brez — sicer že nujno — potrebne reakcije mimo večine naših trgovcev. Sicer bi naši trgovci namesto z borbo pozdravili vsak korak zadrug z mirno zavestjo, da so zadruge edini socialni in edini demokratični še možni izhod iz gospodarskega kaosa in iz bede današnjih dni ter da edino zadružna misel od vseh reformatorskih stremljenj še jamči življenje, lastnino in možnost uživanja doslej nakopičenih dobrin.
Občinski upravi stalno tudi ni mogoče iti mimo dejstva, da je Novo mesto izrazito uradniško mesto in da je doslej mesto od uradništva prejemalo le koristi, pa doslej še prav ničesar ni dalo uradništvu izvzemši ene stanovanjske hiše na Ljubljanski cesti, katero hišo pa so uradniki itak z najemninami že dvakrat poklonili mestu nazaj. Oni, ki stojijo za vso to akcijo proti občinskemu sklepu in proti največji gospodarski ustanovi naših javnih uslužbencev, pozabljajo pri tem, da se ne razburjajo samo oni, temveč tudi vsi javni uslužbenci in da se sliši v teh dnevih prav pogoste in ostre kritike njih početja. Omenimo le eno takih kritik, ki smo jo slišali v teh dnevih o nabiralcih in jx>d-pisnikih protesta proti občinskemu sklepu z dne 30. januarja t. 1.: »Sramota za njih, da še do danes ne vedo, da bi bilo Novo mesto brez uradov in brez državnih uslužbencev navadna dolga vas, nekdanji »budni mestni očetje« pa navadni »zaspani vaški očanci —«. »Kje bi bil in kakšen bi bil tedaj »mestni park«, si potem ni težko naslikati ravno-tako pa tudi ne bi bilo ležko preračunati, koliko bi v taki dolgi vasi stal m* Gor. Loke danes.«
I Upamo, da bodo ta pojasnila zadoščala za enkrat, da se »pereča zadeva« umiri. Na željo pa lahko postrežemo še z nadaljniini pojasnili.
Po slovenski domovini
Ptuj
Po uspehih tujini prireja naš znani koncertni pevec tenorist Slavko L u k m a n v družbi z režiserjem in dramskim igralcem Milanom Skrbinškom po vseh večjih mestih domovine koncertne in recitaci jske večere. Najprej se je predstavil v Ljubljani in si osvojil občinstvo s svojim lepim glasom. Po uspelem koncertu v Tržiču si je izbral sedaj nietro]>olo naše Prlekije, Ptuj, kjer bo priredil v začetku marca svoj koncert, zopet s sodelovanjem ga. Skrbinška. Zapel nam bo arije iz opere <Evangeljnik>, iz »Marte« iz Verdijevega »Rigoletta« in pevske točke domačih in tujih skladateljev: Pavčiča, Štritofa, Preglja, Flajšmana, Curtisa. In na zadnje še prelepo »Princesito« — v španskem jeziku.. — G. Skrbinšek, ki deluje pri koncertu iz idealizma, da pomaga naši umetnosti, je itak dovolj znan našemu občinstvu. Njegova umetnost ne potrebuje reklame. Recitiral bo med drugim Prešernov »Krst«, Kosovelovo »Balado«, Gregorčičevo »Soči« in samospeve iz Shakespearovih tragedij. Podrobnosti bomo še objavili, občinstvo pa opozarjamo že danes na ta koncert.
Prosvetno društvo v Ptujn priredi jutri, v ponedeljek 26. t. m. zanimivo predavanje >Rim ali Moskva?«. Predaval bo gimnazijski ravnatelj g Alič Fran ob sprernljevanju skioptičnih slik. Začetek ob 20 v društveni dvorani minoritskega samostana.
Okrajna kmečka zveza je imela 20. t. m. v Ptuju svoj redili letni občili zbor ob zelo veliki udeležbi zastopnikov posameznih krajevnih orgunizacij. Zborovanje je vodil predsednik g. Prelog Franc, ki je podal tudi obširno jioročilo o uspešnem delovanju odbora v preteklem poslovnem letu. Vsa poročila so bila sprejeta z velikim navdušenjem od vseli mnogoštevilnih zborovalcev. Zborovanje je izzvenelo za še čim večjo aktivnost posameznih krajevnih organizacij. Pri volitvah so bili izvoljeni: Prelog Franc za predsednika, Skaza Simon, podpredsednik, poslovodja »Vinarske zadruge« Bračko, tajnik, Ilerbst Ivan, tajnikov namestnik, in Ilnbjančič Franjo, blagajnik. Novemu odboru želimo mnogo lepili uspehov v borbi za našega kmeta.
Krajevna organizacija KZ v Ptuju je tudi imela te dni svoj redni letni občni zbor, ki ga je namesto zadržanega predsednika g. Sven-ška vodil podpredsednik g. Hubjanič Franjo. Iz poročil odbora je bilo razvidno, da je v organizaciji včlanjenih mnogo delavnih članov in da je odbor precej delal za čim boljši napredek organizacije. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Skaza Simon, podpredsednik Ilabjanič Franjo, tajnik Herbst Ivnn, blagajnik Vrabl Ciril. Odborniki: Križej Matevž, šegula Anton, Golob 1. in Zorko j.
Kino Royal, Ptuj, predvaja danes prekrasen zgodovinski film »Maria Antoinetta«. V glavni vlogi Norma Shearer in Tyrone Power. Pride: film v češkem jeziku »Hajduk Janušik«.
Obiskujte knjižnico prosvetnega društva v Ptuju, ki je na novo preurejena! Dohod z Minoritskega trgal
Pogled na nemško ladjo »Altmark« v norveškem fjordn Jossing.
Mesto venca na grob pokojnemu dr. Bela Štu-hecu sta mariborska zdravnika dr. Alf. Wankmiiller in dr. St. Pogrujc darovala Dijaški kuhinji v Ptuju vsak po 100 din. Iskrena hvalal
Cirkovci na Dravskem polju
Diletantski odsek tukajšnjega Bralnega društva se zelo pridno giblje kljub zimi. Tako ee bodo danes, t. j. 25. t. m. zbrala cirkovška dekleta ter nam pokazala 6voje zmožnosti v krasni ljudski igri »Dve materi«, in sicer ob 3 popoldne v društveni dvorani.
Polzela
Motorno kolo, plug, kolesa in druge razne
gospodarske potrebščine lahko dobite, ako si nabavite srečke loterije FO na Polzeli. Žrebanje bo nepreklicno dne 25. marca 1940.
Katoliško prosvetno društvo ponovi v nedeljo, dne 3. marca krasno dramo iz narodnega življenia: »Plavž«.	' '
Vuhred
Dne 21. februarja 1940 smo imeli tu izredno krstno slovesnost. Gospa Katarina Kralj p. d. Ška-cedovnica, žena dolgoletnega cerkvenega ključarji, je prinesla h krstu 12. svojega otroka, bil je deček in mu je boter g. notar v Marenbergu in bivši narodni poslanec Karel Gajšek izbral ime Karel. Mati je dekliško zdrava, je dobra katoličanka in zavedna Slovenka. Naj jo ohrani Bog še dolgo let pri zdravju. Dosti takih mater bi potrebovali, da bi našemu narodu posebno tu na meji ne mogel škodovati mrzli tuji veter.
Rajhenburg
Zvočni kino igra v nedeljo 25. februarja krasen film »Smehljaj sreče« v katerem nastopi ljubljenka vsega občinstva mala Shirlev lemple.
Sejem, bi moral biti 25. februarj-, bo zaradi nedelje, v ponedeljek, 26. t. m. — Umrla je v četrtek g. Pleterski Pepca, vdova po znanem gostilničarju in cerkvenem ključarju. Isti dan je umrla tudi Jožefa Kostanjšek v 90. letu starosti. Naj jima sveti večna luč! Svojcem iskreno sožaljel
Došla je nova pošiljka klobukov za Vel. nož in poletje!
LO B U K I
m oda za
GOSPODA
Poleg farne cerkve 1
Posledica pomanjkanja petroleja
Sv. Peter pod Sv. Gorami, 24. febr.
Kakor znano, je zadnje čase vladalo po našem podeželju veliko pomanjkanje pstroleja. Ljudje so si v stiski pomagali z nadomestkom, takozvanim ter-pijolom, ki pa je povzročil že več nesreč. Taka nesreča se je dogodila tudi v občinski pisarni tukajšnje občine. Zvečer je v pisarni pri luči delal občinski tajnik. Po nesreči se mu je prevrnila petrobj-ka in v tistem trenutku je z močnim pokom eksplodirala. Vsi obliti predmeti so bili takoj v plamenih. Tajniku se je vnela tudi obleka, da je bil v trenutku podoben živi bakli. K sreči so v pisarno takoj prihiteli ljudje, ki so pričeli gasiti, najprej sCveda taj-nikovo obleko. Da ni bila pomoč takoj na mestu, bi tajnik bil ob življenje, zgorela bi pa tudi občinska hiša. Občinski tajnik je dobil strahovite opekline po vsem telesu, saj je vsa obleka na njem zgorela. Oddali so ga takoj v bolnišnico v Brežicah.
Dol pri Hrastniku
Umrl je trgovec in gostilničar g. Jakob Draksler. Bil je 12 let župan dolske občine, izvoljen od SLS, Pod njegovim županovanju se je na Dolu precej naredilo. Zgrajena je bila ponosna narodna šola Kraljice Marije, napravil je vodovod, elektriko, skrbel za občinske ceste, sodeloval jc tudi pri gradnji društvenega doma itd. Kot načelnik gasilske čete jc iz stare šole preuredil moderen gasilski dom, nabavil motorno brizgnlno. Kot župan j° bil vesten vsakemu je rad pomagal, kakorkoli je mogel." Star je bil komaj 55 let. Naj mu bo Bog plačnik za vse. - stega dne je umrl še en dolski gostilničar g. Matija Pust, ki je dopolnil Drav
Angleški vojaki na oddihu pri nogometu v Parizu
ta dan 68 let starosti. V njegovo gostilno so radi zahajali ljudje zaradi njegove šaljivosti in dobrosrčnosti, bil je velik prijatelj pokojnega msgr. Gašpariču, ko je bil tukuj za kaplana. Mnogo je sodeloval tudi pri gradnji dolske cerkve. Bil je odločen kat. mož. Zapušča ženo in pet otrok. Naj počiva v miru!
črnuče
Prosvetno druitvo uprizori v nedeljo, 3. marca lepo vojaško dramo »Za hrepenjenjem po materi«, in sicer ob 3 popoldne ter ob 8 zvečer. Vsi vabljenil
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes ob 3 popoldne glasbeni film »Verdi«, drevi ob 8 »Ljubav-ne noči velikega kneza«, življenje ruskih beguncev po krvavi boljševiški revoluciji. Za dodatek kratki predfilmi.
Pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice ZZD na Javorniku vabi na ustanovni občni zbor, ki bo danes ob pol 10 dopoldne v dvorani cerkvene hiše na Koroški Beli.
Sporočilo javnosti Številni prošnjiki za službena mesta pri naši industriji prilagajo svojim prošnjam znamke za odgovor. Nekateri prošnje celo kolkujejo. Do nedavna smo te priložene poštne vrednote vračali prošnjikom. Ker pa povzroča to vračanje preveč zamude časa, odstopamo sedaj vse take vrednote blagajni Bratovske skladnice na Jesenicah. Toliko v vednost prizadetim. — Insp. dela KID.
Novo mesto
Knjižnica Prosvetnega društva v Novem mestu se je preselila v sejno dvorano Prosvetnega doma, kjer bo odprta vsak torek od 7—8 zvečer. Spopol-nila se je z večjim številom novih knjig.
ZFO
Dve veliki telovadni akademiji ZFO in ZDK v Unionu
Letos se nam bo mladina naših organizacij Zveze fant. odsekov, Zveze dekliških krožkov ter dijaškega pomladita predstavila v dveh telovadnih akademijah v Unionu. Naši mladci in mladenke ter najmlajši nastopijo v svoji
akademiji v nedeljo, 3. marca ob 11 doplodne v veliki dvorani hotela Uniona. Program bo zelo pester in bogat in je tudi dobro naštudiran. Mladina nam bo predvedla več novih točk z orodjem, na orodju in brez orodja, lepo zborno deklamacijo itd. Vstopnice se dobe cel ta teden v pisarni Prosvetne zveze na Miklošičevi cesti m si naj jih vsakdo takoj oskrbi, ker jih bo zadnje dni gotovo zmanjkalo kakor vedno doslej.
Glavna akademija bo 10. marca
ob osmih zvečer tudi v Unionski dvorani. Tudi za to akademijo se naše članstvo pridno pripravlja ki nam bo pokazalo zopet nekaj novih in lepih točk. Pri obeh akademijah sodeluje godba Sloga iz Ljubljane.
One, ki lansko leto niso dobili vstopnic, opozarjamo, da si jih letos takoj omislijo, če hočejo prisostvovati dvem lepim prireditvam, o katerih bomo še podrobneje poročali.
Današnje smučarske tekme ZFO
V Radovljici: Smučarske tekmo radovljiškega F okrožja >a Črnem vrhu: II. dol smučarskih tekem triglavskega F. okrožja. Stari trg pri Slo-venjgradcu: III. smuč. tekme koroškega F okrožja. Dol pri Ljubljani: Smučarske tekme zasavskega F. okrožja.
Smuške tekme zasavskega okrožja ZFO
P^klo nedeljo je priredilo Zasavsko okrožje rij , yi_bostr.em smuške tekme za člane in mladce.
i?^>a,Pn. tekmah Je bila rekordna; v obeh smuških disciplinah v teku in smuku je nastopilo 112 članov in mladcev. Na prva mesta so se povzpeli sledeči člani in mladci:
Tek članov na 7 km s časom: 1. Jerman Jože, uot, 18 min. 2. Jerman Franc, Sv. Peter 20.21 min. 3. Dolinar Tone Sv. Peter 21 min.
Te", mladcev na 4 km: 1. Resinan Jože, Polje 16.38 min. 2. Kuhar Jakob, Dol 16.54 min. 3. Somrak Lado, Moste 17.48 min. .. .V ®™1'fu Pa ie bil pri članih prvi Zapotnik
Zro Polje dom' pri mladcih pa Resman j°že
Po končanih tekmah je bila v Prosvetnem domu razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Zasavsko okrožje je prvič priredilo smuške tekme, zaradi česar je organizacija tekem nekoliko trpela, zlasti, ker se ni pričakovala 'ako velika udeležba tekmovalcev. Proga za smuk ni bila srečno izbrana,
kar je motilo posebno bolj rutinirane tekmovalce. *
Danes priredi Zasavsko okrožje ZFO smuške tekme v teku na 10 km v Dolu pri Ljubljani. Zbirališče je ob pol 9 pred društvenih domo v Dolu, start pa bo točno ob pol 10. uri Tekmujejo posamezniki in moštva. Prijave se sprejemajo na zbiral lifti v Dolu,
MALI OGLASI
V malih oglatih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglati 2 din. Debelo tltkane natlovne besede te računajo dvojno. NajmanJIl znesek za mali oglat 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolontka, S mm visoka petltna Eutlca po I din. — Za pismene odgovore glede malih oglatov treba
prllolltl znamko.
(B	E	VHSSSk	1
Dekle
vešče vseh hišnih del — Išče službo v LJubljani. Naslov v upravi »Slov « pod St. 2328.	(a
ilužbodobe
Krojaškega pomočnika
za boljša dela sprejmem. Košorok Alojz, Sevnica.
Pošteno dekle
1 š C e službo v gostilni; vajena tudi kuhinje. — CenJ. ponudbe v upravo »Sloven.« pod »Poštena« 2270.	<a
Ekonom
v vseh panogah kmetijstva verziran, želi na pomlad nastopiti Blužbo. Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod 325. (a
Iščem službo
za hotelskega slugo ali vratarja. Obvladam 7 Je-Eikov. Naslov v vseh poslovalnic. »Slovenca« pod St. 2295.	<B
Strojni ključavničar
izučen vseh poslov, tudi v orodju, išče primerno Blužbo. —r Sel bi tudi za skladiščnika ali čuvaja. Dopise v upravi »Slov.« pod »Penzion« 2474. (a
Vrtnarski pomočnik
dobro izvežban, z dobrimi spričevali, želi službo najraje v Ljubljani. Nastopi lahko takoj. Po-nubdbe na upr. »Slov.« pod »Mlajša moč« 2552.
Dobra kuharica
starejša, želi zaposlenja čez dan ali v dopoldanskih urah. Plača ne pride v poštev. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 2558.
Hlapca
za konje, dobrega, rabim. Vprašati: Mivka 16, po poldne od 12. do 13.
Dekle
mlajšo, za hišna dela ln pomoč gospodinji sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2555.
Krojaškega pomočnika
takoj sprejme Diacct Fr Sv. Jedert, Laško. (b
Dekle
pripravno za vse, kolesarko, sprejme trgovina Krnc, Brdo nad Vičem.
Kmečkega fanta
mladega, vajenega konj sprejme Vtžtntin, Ljubljana, Močnlkova 13. (v
Samostojno kuharico
perfektno .sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2526.	- (ib
Dekle
za vrtna dela sprejmem! iz ljublj. okolice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2553.	(b
Samostojna kuharica
vešča tudi drugih del v ' gospodinjstvu, se sprejme s 1. marcem k štiričlanski družini. Vprašati v podruž. »Slovenca« Celju.	<b
Krojaškega pomočnika
zanesljivega za male kose, takoj sprejme GaSper-šič Leonard, krojač — Kropa, Gorenjsko. (b
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH
CENIK ZASTONJ
NAJVEČ1A DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI
KLOBUKI, ČEVLJI, NOGAVICE, ROKAVICE, KRAVATE, ROBCI, DEŽNIKI
Trgovski pomočnik
pertekt. železninar, verziran tudi v usnju in steklu, želi premenltl mesto takoj aH s 15. marcem. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Samo stalna služba«, (a
Gospodično
za dopoldanske ln večerno ure (popoldne prosto) k otroku Iščem. Hrana v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanes ljiva 206« 2444.	(b
Poljskega praktikanta
po možnosti vojaščine j prostega, ki je vajen pri ' motorki ln poljskem delu Iščemo. Ponudbo podruž. »Slovenca« v Celju pod »Motorka«.	(b
Kuharico
mlado, pridno, pošteno, ki obvlada tudi nemšči-1 no - sprejme tričlanska I rodbina v Zemunu. Služba stalna, plača dobra. -Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zemun« 2447.	(b I
Šiviljo
za posteljno perilo, z znanjem nemščine, iščem. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Pridna« 326.	(b
Hlapca
! pridnega in poštenega, I navajenega konj in vožnjo po mestu, sprejmem I takoj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2575. (b
Služkinjo
za vsa hišna in poljska dela, pridno in pošteno, sprejmem. — Fr. Rotar, trgovina, Tržič.	(b
Prodajalka
[ mešane stroke, dobra ma-nufakturlstinja, se takoj sprejme v večjo trgovino na deželi. Ponudbe brez priloge znamk v upravo »Slovenca« pod »Prodajalka« 2340	(b
Krojaški pomočnik
vajen tudi sejmarskih del (prednost z dežele) se takoj sprejme. Fr. Rels-ner, Poljanska cesta 13.
Službo hlapca
za razna dola dobi kmečki fant, 18 let star. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Priden-pošten« 2647.
Kovač-specialist
za pluge ln vozove, so takoj sprejme. Ponudbo podružnici »Slovenca« v Celju pod »Industrija« št. 2645.	(b)
Kuharico
25 do 40 let staro, vajeno tudi pospravljanja, iščem k dvema osebama za prvi april. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »300 din« št. 2611. (b)
Služkinjo
za vsa hišna dela, zmožno nekoliko kuhe, pridno, pošteno, sprejmem. Plača 300.— din. — Šimenc, Sv. Križ 53, Ljubljana.
Gospodična
z dobro korespondenco išče zaposlitve kjerkoli: v pisarni, tiskarni (eks-pedlt). Gre tudi kot prodajalka v slaščičarno ali pekarno. Nastop 15. marca. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2564.	(a
U22H31
Češko in nemško
poceni poučuje mlad doktor (češki emigrant). Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2448.	(u
Služkinjo
pošteno in zdravo dekle, srednjih let, moralno ne-oporečeno, sprejmem za kuhinjo pri trgovski hiši ne daleč od Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Služkinja« št. 2516.	(1
Svetovna zavarovalnica
išče šeta organizacije za celo dravsko banovino. V poštenv pridejo samo prvovrstne močt. Služba stalna. Ponudbe s točno navedbo zanesljivih referenc, curriculum vitae in zahtevkov upravi »Slov.« pod »Prva moč« 2450. (b
Angleščino
poceni poučuje mlad pedagog. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Moderna metoda« 2449.	(u
Sprejmem
poučevanje katerega koli predmeta nižjih razredov gimnazije. —' Ponudbe: Galjevica 44, Ljubljana.
Prvovrsten pouk
angleščine, nemščine, latinščine, klavirja za Celje in okolico. Ponudbe podr. »Slovenca« v Celju pod »Akademik«.	(u
Oblastv. koncesionirana
šoferska šola
aa poklicne šoferje tn amaterje
L Gaberšček
blvSl komisar za šoferske Izpite Kolodvorska ulica St 41 Telefon 28-28
Efektna loterija Zveze absol. kmet šol v Ljubljani ie preložena za nedoločen čas, ker zaradi tiabihrazmer žrebanjem mogoče. Vse kupce srečk opozarjamo, da hranijo svoje srečke.2rebanje bo objavljeno pravočasno.
Zmožno uradnico
ki obvlada državne In nemški jezik, sprejme industrija. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Industrija« št. 2522 v slovenskem ln nemškem jeziku,	(b
mm\
Pekovskega vajenca
sprejmem. Duhanič Franc, Klunova 11, Ljubljana.
Kmečko dekle
iz poštene hiše, ki bt se uporabilo v gostilni ter pomagalo v gospodinj stvu, sprejmemo. Prednost imajo one, ki znajo računati ln nekaj šivati. Ponudbe podruž. »Slov.« v Celju pod zn, »Trajno mesto«.	(b
Modistinjo
prvovrstno, sprejme salon Julči Klopčlč, Reslje-cesta 8.	(b
Mizarskega pomočnika
samostojnega, za stavbna dela, takoj sprejme Franjo Sivic, Brezje, gorenjsko.	(b
Služkinjo
pametno kmečko dekle, poštenih staršev, staro 25—35 let, išče večja hiša v Domžalah za vsa kmečka dela ln pomoč v gospodinjstvu. Plača po dogovoru. Ponudbe s točnim naslovom v upravo »Sloven.« pod »Poštena« 2298.	<b
Kmečko dekle
vajeno vrtnih del, takoj sprejmem. Kušar Helena | trgovina, Rožna dolina, c. IX. št. 5.	(b
Več kolarskih pomočnikov
sprejme kolarstvo Slavko Krabonja, Maribor, Aleksandrova cesta 19. (b)
Krojaškega vajenca
sprejmem. Plevel Vinko, št. Vid nad Ljubljano.
Zaslužek
Bukove hlode
kupuje Remec-Co, Kamnik.	(k
za
6C0 barvic
pirhe dobite franfto Vaša pošta za 100 din. Naročite takoj. LindiC, Ljubljana 245-c.
Postranski zaslužek
1000 do 1600 din nudimo agllnim, sposobnim osebam za obisk strank na deželi v vseh krajih. Po nudbe podružnici »Slovencu« v Celju pod »Organizator 1000«.	(r)
Športno kolo
z dlnamo, malo rabljeno, kupim. Smole A., St. Vid nad Ljubljano 12. <k
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbeiter, Maribor, Dravska 15.
Nikel
rabljen, in bakreno kotle ter vse kovino plača najboljše »Metalla«, Gosposvetska 16.	(k)
Staro Hato, zlato zobovfe In srebrne krone
kupujem po najvišjih cenab A. KAJFIiZ
trgovlnn z urami ln zlatnino
precizna delavnica za popravila vsakovrstnih ur
Ljubljana, Miklošičeva 14
Vajenca
za krojaštvo sprejmem. Naslov v upravi »Slov.«
št. 2656.
(v
Pekovskega vajenca
sprejme takoj Podsorelec Štefan, parna pekarna, Boh. Bistrica, Gorenjsko.
Zastopnike
potrebuje večje podjetje, ki bi poleg svojega zastopstva lahko prevzeli tudi prodajo stolov za vse kraje države. Naslov I v upravi »Slovenca« pod | št. 2607.	(b)
insHfli
Radijski aparat Šohaub
4 plus 1, rabljen, v brezhibnem stanju, se poceni proda. — Nova trgovina, [ Tyrševa 36.
Mizarskega vajenca
sprejme Karel Erjavec, pohištveno mizarstvo — Brod št. 10, St. Vid nad Ljubljano.	(v
Mladega fanta
z dežele, ki ima veselje do trgovine, sprejme takoj M. Kompare, Ljubljana, Gradišče 7. (v
I
Pohištvo
B
Več spalnic
po Jako ugodni ceni naprodaj. Skrbinc et komp., I Vižmarje, p. St. Vid nad LJubljano.	(š |
Trgovsko pomočnico
vajeno konfekcije, sprejmem. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Nada« št. 2648. (b)
Za ključavničarja
bi se rad izučil močan fant z Gorenjske. Ponudbe' upravi »Slovenca« pod »17 leten«.	(v)
Pomočnika in vajenca
dobra, sprejmem takoj. Damsko in moško krojaštvo, Pogačnik Viktor — Zaloše, p. Podnart. (b
Filatelisti pozor!
Kupujem vsakovrstne posamezne znamke kot tudi celotno zbirke po najvišjih dnevnih cenah. Istočasno nudim filatelistom znamke v serijah ali posamezne po najbolj ugod nih cenah. Poizkusite ln prepričali se boste. Knjigarna Janez Dolžan — Ljubljana, Stritarjeva 4.
Čitajte in širite ?> Slovenca«]
Kuharico
za vsa dela, zdravo — sprejmem k 2 osebama v večjem kraju pri Ljubljani. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Starejša oseba« št. 2520.	(b
Samostojen poslovodja in organizator
za večjo kmetijsko zadrugo Be takoj sprejme. Ponudbe s kavcijo imajo prednost. Ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod »Poslovodja ln organizator« 2605.	(b
Blagajnik
trgovsko naobražen, zmo žen vodstva prodaje elektrotehničnega materijaia, vešč knjigovodstva, prost vojaščine, b primerno kavcijo, dobi Btalno službo s 1. aprilom 1940. — Ponudbe s prepisi dosedanjih spričeval in a navedbo zahteve mesečne plače poslati do 6. marca 1940 na naslov: Gornje-radgonska občinska podjetja v Gornji Radgoni.
Dobrega hlapca
ki bi bil zmožen voditi samostojno manjše posestvo — takoj sprejmem. Plača dobra. L. Marlnšek Naklo.	<b
2 ključavničarja
i ki se spoznata po možnosti tudi v elektriki ali | obratno, sprejmemo. Naslov V upravi »Slovenca« pod St. 2567.	(b
Knjigovodjo
(knjigovodkinjo)
zmožnega samostojnega vodstva pisarne, z večletno prakso in dobrimi spričevali, samo prvovrstno moč, veščega slovenščine in nemščine, popolnoma zanesljivega — išče velepodjetje v Mariboru. Pri primerni usposobljenosti stalno mesto z dobro plačo. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Točno delo 48-40 kr«.
Kmečko dekle
lepe zunanjosti, simpatično, pošteno, ki Ima veselje do gostilne, hišnih in kmečkih del, staro 20 do 25 let, takoj sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 2477. (b
Poslovodkinjo .
agllno, simpatično, pošte no, katera bi prevzela vpeljano trgovino z mešanim blagom v svoji režiji, sprejmem. Potrebno nekaj gotovine. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Ugodni pogoji« št. 2691.
Izvežbano moč
prvovrstno, ki bi bila zmožna samostojno voditi prodajo in nakup išče za takoj detajlna modna trgovina. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2612. (b)
Gospodična
z vzgojiteljsko prakso se sprejme k dvema dečkoma. Predpogoj muzikal-nost in znanje nemščine. Prednost Imajo učit. ali otroške vrtnarice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Popolnoma samostojna« St. 2627.
Vajenko
za šteparlco sprejme takoj Lovro Mulej, čevljarstvo, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. (v)
Natakarski vajenec
17 let star, ki se je že dve leti učil, želi uk dokončati. — Ponudbe na: Reich Anton, čevljar — Pragersko.	<v
Učno mesto frizerske obrti
za fanta, ki Ima že tri leta učne dobe, iščem. Ponudbe podružnici »Slo venca« v Celju pod »Strogi mojster« št. 2629. (v)
Učenca
zdravega, poštenih kmečkih staršev, ki je dovr-išl vsaj 2 r. mešč. šole sprejmem. Naslov v upr Slovenca« pod 2463. (v
Fant z dežele
15 let star, močan, zdrav išče mesto krojaškega vajenca, po možnosti z oskrbo v hiši. - Slapnik Milan, Novi klošter, Sv. Peter v Sav. dolini. (v
Vsakovrstno
pohištvo
dobavlja Se vedno po starih cenab v moderni lr> I solidni Izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesta 60. Sprejemajo se naročila.
Kupimo
Rabljeno bradljo
ali drog kupimo. Ponud-1 be na Fantovski odsek,
Muta.
(M
Vsakovrstno ZlafO
srebro in briljante kupuje vsako količino po najvigjib cenab
A.BoIK, Ljubljana
Frančiškanska ulica 8.
Peč
za lakiranje, rabljeno — I kupim takoj. Sušteršič, Frankopanska 21.	(h |
Lipove in jelševe plohe I
60, 60 in 70 mm kupuje f v VBaki množini »PETA«, d. z o. z., Radeče pri I Zidanem mOBtu.	(h I
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naJvtSjib eanab CERNE, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica St. 8
Kmečki fant
z dobrim spričevalom, 16 let star, se želi izučiti v večji trgovini. Zaradi poštenosti položi tudi večjo kavcijo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2622.
Krojaškega mojstra
išče mlad fant z dežele, najraje v Celju ali okolici, s hrano in stanovanjem v hiši. — Mokotar Leopold, Veliko Šlrje — Zidani most	'a)
Bukova drva
za kurjavo, sveža, ln bukove hlode, kupujemo v vsaki količini. • Ponudbe | na I. MeštrovlO, Zagreb. Zrlnjevac 16, tel. ti-612.
Smrekovo smolo
precejeno, kupujemo v I večjih ali manjših količinah. Cena po dogovoru I Ponudbe upravi »Slov.« pod »Smrekova smola« [ 2478.	(ki


M
o
N
iK

N

|yN

\
HiS. "'"""i
iiftMft&m
'"'/r
TABLETE - MAST
Pri revmatlzmu, gihtu in išijasu masirajte boleče dele z »Nibol« mastjo in vzemite »Nibol« tablete.Tudi pri prehladu, gripi in glavobolu pomagajo
»Nibol« tablete. »Nibol« v lekarnah Din 20-— Apoteka Mr. BAIIOVEC, Ljubljana
Upr. br. 17, 810/35
Nepremičnine
Sirom Slovenijo kupujo ln prodaja;
stanovanja
najugodneje najamete ln oddaste v Realltetni — Ljubljana, Gosposvetska cesta 3.	(p)
Prodam parcelo
prt Sv. Krištofu. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2634.	(p)
Hišo
onoBtanovanJsko, ne po polnoma gotovo, prodam. Kožarje, Tržaška 105. (p
Stavbno parcelo
2000 m1, na Gorenjskem, prodam. Naslov v upravi »Slovcnca« pod 2142. (p
Kmečki mlin
na stalni vodi prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2268.	(p
Hišo
do 200.000 din kupim. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ljubljana« 2484. (
Hišo z vrtom
prodam 5 minut od postaje. Istotam 2 stavbni parceli po 8 din m*. — Košak, Škofljica.	(p
Stavbna parcela
v Ljubljani, lepa, sončna — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2570.	(p
lin ali žago
na Dolenjskem kupim. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stalna vodna moč« 2423.	(p
Trgovina s papirjem
je naprodaj. Interesenti naj se javijo pismeno na upravo »Slovenca« pod »Papir« 2485.	(p
Poletno hišico
pod Sv. Joštom nad Kranjem — ugodno prodam. Dostop z avtomobilom mogoč. Elektrika, edinstven razgled, idealno zaklonišče. Naslov v upr. »Slovenca« pod 2306. (p
Hišo
eno- aH dvostanovanjsko, z vrtom, kupim v bližini Ljubljane ali blizu cerkve. Morda kupim tudi gozd. Gotovina 40.000 dinarjev. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2563.
Posestvo
srednje, in stavbno parcelo proda Alojzij Zabu-kovec, Škofljica.	(p
Posestvo
blizu mesta, zraven cerkve, ceste in žel. postajo prodam. VpraSatl v gostilni Marušek, Sp. Ilaj-dina, Ptuj.	(p
Gozd
11 ha, zaraščen, smreka, Jelka in delno bukovina, oddaljen od ceste 600 m, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2445.	(p
Hišo
z veliko delavnico, pripravno za vsako obrt, z veliko stavbno parcelo, prodam v Ljubljani. Ponudbo upravi »Slovcnca« pod »Center« 2573. (p
Stanovanjsko hišo
večjo, v surovem stanju dodelana, v gorenjskem mestu, z načrti in proračunom ugodno oddam. Vprašati SI. Seme, Ljubljana 1, pošt. predal 219.
Hišo
Slo 1 10.000 dUl- kupim.
Najraje v Rožni dolini. Glincah ali v tej bližini. Kupim tudi parcele v omenjenih krajih. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Gotovina št.. 2557.
Važno!!!
»REALITETA« posredovalnica, Prešernova ull(*a St. 54/1., tel. 44-20, proda trgovsko hišo v centru, 2 palači, 37 stanovanjskih ■ hiš, 2 vili, razno parcelo ln zemljišča. — Kupi takoj za več milijonov raznih poslopij (v centru ali prometnem kraju), kakor tudi več donosnih nepremičnin v Ljubljani. Ustne informacije brezplačno. Ne ža-mudite ugodne prilike i
Stavbne parcele
lepe, naprodaj; ker prodajamo zadnje, tudi na mesečne obroke, škrbinc, Vižmarjo.	(p)
Vila »Meta«
Ljubljana, Zg. šlška — Vodnikova ulica 120 — ugodno naprodaj. Ogled vsak dan.	(p)
Hišo
z dvosobnim stanovanjem — prodam. Vprašati v gostilni Zadnlkar, Brdo-Vič.	(p
Hiša z gosp. poslopjem
na križišču na Tržaški cesti naprodaj. Pojasnila daje dr. Vrtačnik, Trdinova 7.	(p)
Hišo
dvo- ali večstanovanjsko, z vrtom, v Trnovem ali šiški, tudi zadolženo — kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2550.
Zemljišče, njive
primerno za stavbno parcelo, okoli 6000 kv. m — prodam. Poizvedbe pri : Stropnik, Trnovlje 180, Celje.	(p)
Enodružinsko hišo
z velikim vrtom, v predmestju Ljubljane, oddam poceni v najem ali prodam. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« št. 2651.	(p)
Posestvo
SCHKEIDER
ZAGBEB, NIKOLIČEVAIO
ZAHTEVAJTE BRESPIACNI CENIK
Poleg Kamnika
prodam ob cesti 9270 m3 zemljišča. - Dr. Levičnik Miloš, Kamnik.	(p)
[
Kam pa kam?
Važno!'
Vsak teden en mlečni dan — vsaka dama ostane zdrava, vitka ln mlada. Mleko, jogurt, sir in smetanco, zajtrk in večerjo priporoča mlekarna »Drama«, Erjavčeva 2.
Vnajcm
Trgovski lokal
oddamo v novi	hiši v FUgnerjevi ulici.	Informacije : Slograd,	Vrtača št. 9.	(n
Gostilna!
Odda se na račun gostilna v bližini Ljubljano poročenemu ter da ima še kak drug postranski zaslužek. Poizve se v pisarni I. Ogrln, Laverca pri LJubljani.	(n)
IŠČEJO:
valjčni ali kmečki na stalni vodi, vzamem v najem. Ponudbe podruž. »Slovenca« v Ptuju pod 2432.	(m
Trgovino
z mešanim blagom, dobro vpeljano, s stalnimi odjemalci, v promet, kraju ljubljanske okolice - oddam v najem. V hiši je tudi stanovanje. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2480.	(n
Mesarijo
vzamem v najem kjerkoli izven Maribora. — Ponudbo, s pogoji upravi »Sloven.« pod »Čimprej« 2325.	(m
Mlinar
išče kmečki mlin v najem ali na polovico. Nastop čez dva meseca. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Najraje na Gorenjskem« 2326.	(m
Enodružinsko hišico
vzamem v najem, najraje na periferiji Ljubljane. Plačam za 1 leto naprej. Naslov v upravi Slovenca« pod 2476. (m
70 oralov, ob banovinski ^estl, rundirano, za din 260.000, stanovanjska hiša v Celju za 60.000 din naprodaj. Crepinšek, Celje, Glavni trg 5. (p)
Velika hiša
s trgovskimi lokali v mestu Celju naprodaj. Ponudbe poslati podružnici »Slovenca« v Celju pod pod »Prilika« 2411. (p Oblastv. koncesionirana
Novo hišo
poleg Šoštanja, z dobro urejenim gospod, posl., 11.000 m' vrta, primerno za vsako obrt ali upokojenca, ugodno prodam. — Pojasnila daje Ivan Sre-bre, Gorenje, Šmartno ob Paki.	'(p
Opremljeno hišo
s tremi do štirimi sobami s prltlkllnaml ln vrtom, v bližini cerkve, vzamem v najem za vse poletna mesece v katerem koli kraju rta Gorenjskem. — Ponudbe staviti upravi »Slovenca« pod »Gorenjsko« št. 2224.	(n)
ODDAJO:
j ■
V najem
oddam restavracijo hotela »Triglav« na Jesenicah. Marija Oražem.
Kmetski mlin
se da v najem. Graščina Zalog, p. Petrovče, Sav. dolina.	(n)
Zobozdravniško ordinacijo
v mestu v Sloveniji, dolgoletna, dobro vpeljana, opremljena s kompletnim zobozdravniškim ln zobo-tehničnim inventarjem — oddam v najem. Ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod »Zdravniška ordinacija« št. 2521.	(n
Stanovanja
IŠČEJO:
Enosobno stanovanje
(boljše) iščem. Ponudbe pod »Uradnik« st. 2620 upravi »Slovenca«. (c)
Gospodinje in neveste!
Prešite odeje svilene od din 220 naprej, klotaste z dobro vato od din 120 naprej, tekače (tepihe) šir. 65 cm od din 26 naprej, predposteljnike, preproge za pod mizo, zastore za okna, gradi za madrace, platno za rjuhe in' kapne, razno laneno platno, svila, batisti in poplini za perilo, namizne garniture dobite največjo izbiro v špecijalnem oddelku tvrdke
Goricar, Ljubljana, Sv. Petra c. 30
Istotam se izdeluje vsakovrstno osebno in posteljno perilo, kompletne opreme za neveste i. t. d. Tvrdka ima moderno predtiskarijo in strojno vezenje za izdelavo perila 1
Ob priliki nakupa ne pozabite na to trgovino I
Trisobno stanovanje
lepo, sončno oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2490
Trisobno stanovanje
s kabinetom, kopalnico in vrtom, udobno, mirno in sončno, v novi dvo-stanovanjskl hiši poleg bežigrajske gimnazije — oddam s 1. majem. Infor macije v Lectariji, Kon grešni trg 5.	(č
ODDAJO:
Sostanovalca
iščem. Kastellc, Gosposka ulica 10/11.	(s
Opremljeno sobo
oddam. Bezenškova 36, Zelena jama.	(s
Dvosobno stanovanje
v mestu, visokoprltlično ali v prvem nadstropju, išče za maj ali prej upokojen uradnik s soprogo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik« št. 2493.	(6
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
z vsflm komfortom oddam v Herbersteinovi ulici 26 (za Stadionom).	(č
Dvosobno stanovanje
s kopalnico oddam za maj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2621.
Mlekarno
i
s stanovanjem oddam v sredini mesta. Tonucibe upravi »Slovenca« pod »Redka prilika« št. 2587.
■ 1
Dvosobno stanovanje
kabinet, kopalnica, vrt, oddam poceni samo starejši mirni stranki za maj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kode-ljevo« št. 2497.	(č
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
17) Že so prišli do Ančke. Na kraljevo jx>velje so vsi palčki izginili, razen Rdečelička. Morda so kje iz kakega oddaljenega kotička gledali, toda videti bi jih ne mogel. Medtem se je že čisto stem-dilo. Samo lunica je prijazno sijala na spečo deklico in na dva palčka.
(18) Rdečeliček je čisto narahlo potrkal na Ančkino roko. Prestrašena se je zbudila in zagledala dva čudna možička. Joj, kakšna tema! Kje pa je? Kje sta oče in mati? V strahu je začela jokati. Tudi Pucek se je zbudil in čudno mežikal z očesci.
Stanovanje
soba, kuhinja, pritikline, oddam 1. marca, drugo pa 1. aprila na Vodnikovi cesti 200, blizu tramvaja ln šole. Poizve se pri Lončarju, Celovška cesta 66.	(j
Smuči
in smučarske potrebščine dobite najceneje pri Ba-njal, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20.
Opremljeno sobo
separlrano, oddam. Komenskega ulica 16-1 d.
Sostanovalca
sprejmem k akademiku. M. Jurjec, Pred škofijo št. 1-IV.	(s)
Opremljeno sobo
oddam v centru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2635.	(s)
sprejmem na stanovanje. Mancinl, Sv. Petra nasip St 71/1.	(S
Sobo
za pisarno oddamo. Dro-gerija Hermes, Miklošičeva cesta 30.	(s
IP^HBUfl—I
IHTTTH1
Bmntfrn toor v rsnANJO
Ženitbe
II
Posestnik
29 let star, Išče nevesto 20—30 let, z nekaj gotovine — zaradi takojšnjo ženitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod 2310. (ž
Zahtevku« brezpiačm katalogi
MEINEOHEROID "St:
AoMKrtfu&itJIAIUBOaft 102
Gramofon
HIs Masters Voice, dobro ohranjen, ln nekaj ploSč, prodam. Rožna dolina, Cesta IX. St. 29.
Diatonično harmoniko
trivrstno, skoraj novo, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2487. (g
Gramofonske plott«
Slagerje, plesne, narodne p harmoniko in netjem samo Din 35 -.
Dva gospoda
vzamem na stanovanje s hrano; 400 din. Knavs, Malejeva 12, podstrešje, Kodeljevo.	(s)
Pianino
s kovinasto konstrukcijo, dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2500.
Sobo
lepo, sončno, z uporabo kopalnice, oddam. Vido-vič Franjo, Bleiweisova št. 46/111.	(S
Sobo
prazno aH opremljeno, s souporabo kopalnice oddam s 1. marcem. Poizve se v Dvorakova ulica 6, pritličje.	(s
Dve lepi prazni sobi
sončni, parketiranl, na najlepši točki pri sv. Jožefu, takoj oddam. Klav-dar, Stare pravde ul. 1.
Kupujemo
stare, toda še dobre Inštrumente za godbo na pihala. Naslov pove uprava »Slovenca« St. 2600.
Specijalna izdelovalnica HARMONIK
JOS. FLE1SS
(prei F. Lubas in sin) LJUBLJANA, Tyrševa 36
Zahteva.)le cenik.
Kupujte pri naših inserentih!
Resnega znanja
želi mlad trgovec in gostilničar na deželi s trg. naobraženo gospodično z nekaj dote. - Dopise na upravo »Slovenca« pod »Lep dom« št. 2488. (ž
Mlad vdovec
brez otrok, v državni službi, želi znanja s ca. 35 let staro gospodično s samostojno obrtjo, posestvom ali gotovino, v svrho čimprejšnje sklenitve zakona. Resne ponudbe b sliko, ki se zanesljivo vrne, upr. »Slovenca« pod »41« št. 2491.
Gospod
samostojen, z lepim značajem, dobro vzgojen In naobražen, Išče zaradi ne-poznanstva sebt primerno gospodično v svrho poznejše ženitve. Naslov, po možnosti s sliko, oboje ostane diskretno, s podatki poslati na upravo »Slovenca« pod »Dobra vzgoja — podlaga lepemu življenju« št. 2554.
iminoifini
Tovorni avto
na plin oziroma oglje, ge dobro ohranjen, prodam. Vprašati: Kovač, Prisojna ulica E.	(f
\nmn\
Težko kobilo in voz
prodam. Puš, Zrkovska 62, Maribor-Pobrežjo. (1
Kravo
s teličkom prodam, štrukelj, Zapuže št. 4, št. Vid nad Ljubljano.	(j
Žive jerebice
več parov, takoj kupim. Plačam dobro. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Jerebice« št. 2615.
Poizvedbe
I
V Celju se je izgubil
mlad pes, ilirski ovčar, brez ovratnika, ki sliši na ime Rolf. Najditelj naj ga vrne proti dobri nagradi na naslov: De-leja, Cret 85.
Brea posebnega obvestila.
+
Neizmerno užaloščeni sporočamo, da je naš iskreno ljubljeni, nad vse dobri soprog, oče, stari oče, brat, tast in stric^ gospod
dr. Emil Stare
odvetnik v Ljubljani in rezervni kapetan I. klase
danes opoldne ob eni uri v 64. letu starosti po daljši bolezni mirno in previden s tolažili svete vere Bogu vdano za vedno zaspal. Pokopali ga bomo v ponedeljek, dne 26. februarja ob 4 popoldne izpred mrliške veže Šlajmerjeva ulica 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Blag mu spomini
Ljubljana, Višnja gora, dne 24. februarja 1940.
Žalujoči ostali
(CZSISSEl
Jajca, evetje
vedno v zalogi pri Bi-lohu, Kolodvorska It.
Najugodnejši nakup
ni o s k l b oblek nudi Presker, Bv. Petra o. 1«. LJubljana.
Vodno črpalko
električno, z 250 1 rezer-voarom, proda Podbevšek Dev. Mar. v Polju. (1
Nove kante
Iz bele pločevine, vse dimenzije, prodam. Lavrič, Celovška 28, Ljubljana.
Borove plohe
1 m dolžine, B cm debeline, do 40 cm širine, več vagonov proda A. Dre-čar, Skaručna, Ljubljana
Mizarji!
)kovje za pohištvo in vse vrste orodje
izberete pri »Jeklo« - Stari trg
Damske smulSi
dobro ohranjene. In damske smučarske hlafle (za manjšo postavo) prodam. Rožna dolina, Cesta IX. et. 29.
Fotoaparat
refleksni »Zecca - Flex« 6X6, Xenar 3.5, Compur Rapid, zložljiv, ugodno ugodno naprodaj. Tabor 6t. 5/11., desno.	(1
Sedlarji!
okovje za konjsko opremo, žimo, afrik, špago peresa, orodje — ugodno kupite pri A. SUŠNIK, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta.	(1
Lestenec
ea električno luč, lz ko vine, za 3X3 in eno močnejšo žarnico — ugodno prodam. Beethovnova 14, X. nad. (mezzanin), levo, v pisarni.	(1
Suha drva
prvovrstna, v vsaki množini ln po zmernih cenah dobite pri Kržiču v šiški, Frankopanska 8, telefon 45-57. Istotam trboveljski premog.	O
Continental
na ugodne mesečne obroke t
Ivan Legat
Voziček
na štirih kolesih, dobro ohranjen, prodam. Ko-menskega ulica 34. (1)
Vet pisalnih strojev
rabljenih, v prvovrstnem stanju, proda »Torpedo«, Miklošičeva cesta 18. (1)
Ljubljana
Prešernova 44
Maribor
Vetrlnjska 30
Trgovska oprema
za delikatesno trgovino slaščičarno ali bufet poceni naprodaj. Maribor Aleksandrova cesta 29-1
v bližini poceni naprodaj Poizvedbe v pisarni dr Vrtačnlka, Trdinova 7 — tel. 32-50.	O)
VINA
za vse prilike naročite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON STEV. 25-73
* fe PREMOG + %
wyC •» drva
XV OGLJE
PREMOG DRVA OGLJE
dcstavlja na dom tvrdka
Bartol Anton LJubljana VII.
PodmilSčakovn IS
Telefon 35-40
„VEMEBIT"
otroški vozički ZAGREB, Ilica št 55
Najnovejši, do sedaj nevi deul modeli za 1940 v speci ialni in največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino. Prevoz in omo! se ne računa — Cenik s sli komi brezplačno. — Izreii oglas zaradi naslova.
Čitajte »Slovenca«
Smrečje
Hranilne knjižice I
3% obveznic«
tn druii vrednostna
papirje kupuje tn plača najbolj«
BANČNO KOM. ZAVOD
MARI SOB Aleksandrova cesta 4*
Družabnlco
mlajšo ln pošteno, s primerno gotovino ali drugo vrednostjo, ki bi sodelovala, sprejmem. Navesti starost ln Izobrazbo. Po-nube na upravo »Slov.« pod šifro »Lepa In dobra stroka« št. 2543.	(d
Nova hladilnica
elektroavtomatska, primerna za mesarje aH gostilničarje, se proda Izpod normalne cene. Vprašanja nasloviti na upravo »Slovenca« pod »Hladilnica« št. 2636.	(1)
Denar
25 do 30.000 din
posojila na zemljišče — iščem. Vse drugo po dogovoru. Kovač, Prisojna ulica 5, LJubljana. (d
Kompanjona
za lesno trgovino sprejmem ali pristopim. Sprejmem tudi primerno službo. Vložim kavcijo Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Promet« St. 2496.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno po najvišjih cenah ln proU takojšnjemu plačilu.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka U

Kdo popravi posnemalnik
»Domo« ali kje je zastopstvo teh strojev? Ponud be upravi »Slovenca« pod »Domo« št. 2337. (r)
Ureditev premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskibl) nabavo posojil in družbe nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZE
Ljubljana, Gledališka uL7
izdelujemo za svoje pacien te popolnoma po naravi
F.MI.NM
Wiesbaden
v Ljubljani: Splošna bol
niča, rčcsni oddelek dne 4. ln 5. marca 1149.
Davčne prošnje
za odpis davkov, napovedi, sestavlja strokovno Davčna poslovalnica — Ljubljana,, Kolodvorska Št. 41. '	(r)
Jh
Zahvala
Za mnoga topla sožalja, ki so nam bila izkazana ob pretežkem slovesu od naše ljubljene in nepozabne soproge, mamice, stare mamice, sestre in tašče, gospe
Franje Ludvik roj. Špilar
izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo
glasbenemu društvu »Sloga« za ganljive žalostinke, vodstvu in podružnicam C. M. D. za častno spremstvo, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so blagopokojno spremili na njeni zadnji poti, ali kakorkoli počastili njen spomin.
Ljubljana, 25. Icbruarja 1940.	.
'	Žalujoči ostali.
m
Pomlad...
Kakor narava, tako Je obnemoglo tudi naše telo ter se le s teiavo bori proti boleznim. Zato ma moramo pomagati in ga na-praviti odpornega in zdravega. Očistiti ga morama telesa škodljive navlake ter mil dovajati nove, osvelnjoče sokove. Zato ae priporoča naravno zdravljenje s
II
PLANINKA"-čaiem
ki J« večinoma pripravljen 1» najboljših planinskih zdravilnih rastlin, katerih koristno delovanje priznava že znanstvena medicina.
Dolgoletna eknšnja nam potrjuje, da Je »Planinka« zdravilni čaj zelo dobro Ijndsko zdravilo, ker so njegove sestavine vzete Is znanstvene, deloma pa tndl iz ljudske medicine.	q »Planinka« zdravilni Saj Je dober rern-lator sa čiščenje In obnavljanje. Zato je m zdravljenje 6-12 tednov a »Planinka« čajem * Bahovec Izredno dobro: ^
*a
pri alabl prebavi In saprtjn.
pri nerednem delovanju črevesja.	f
pri napetosti In omotici, glavnbnlo,	-
nespečnosti In zgagi.	S
pri obolenjih nefno klallne.	g,
pri nbolenln Jeter In hemoroidov.	g
pri nervotl In živčnih boleznih.	<j
——— M
m
Zdravilni čaj »Planinka« pospešuje tek. Za- _
htevajte v apotekah izrecno »Planinka« čaj g Bahovec, ki je aamo tedaj pravilon, če Je ^ zaprt ln plombiran ter nosi ime:
MR.BAH0VE0 AP0TE,W
LJUBLJANA
."Nt /'i
-'.V-
Aviitti GA J v,
šivalni stroj y naši podružnici na Miklošičevi cesti
omarica, malo rabljen, bo	"
poceni proda. Nova trgovina, Tyrševa 86, nasproti Gospodarske zveze, (i
Za uslužbenstvo
hotelov, restavracij ln večjih gospodinjstev priporočamo krasno Ilustrirano strokovno knjigo Jelenc-Velikonja:
SERV1RANJE
Dobi se pri Banovinski zalogi šolskih knjig ln učil v Ljubljani ter v vseh knjigarnah vezana po znižani ceni 40 din.
HMi
Poceni naprodaj!
8 popolnoma novih šivalnih strojev, več koles, otroških vozičkov ln raznih drugih predmetov pri »Promet«, nasproti Krl-žanske cerkve.	<1
Mizarji, kolarji!
Poravnalni stroj ln brusilni aparat za nože — ugodno prodam. Na željo tudi stružnico za les. Vse v najboljšem stanju. Slbal Jože, Jesenice. (1
Specijalna delavnica
za previjanje in popravljanje elektromotorjev ln dinam. Kvalitetni elektro-materijal in elektromotorji svetovnoznane firme »Siemens« vedno na zalogi.
Franio PerčinlU
koncss. eleMropodJeUe, Ljubljana, Gosposvetska c. II, Mlsfon 23-71.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi, ki nas je zadela s prerano smrtjo našega
ljubljenega soproga, očeta, tasta, brata in strica, gospoda
HENRIKA NABERNiKA
uradnika dri. žel. v pokoju
se za izražena sožalja ter poklonjene vence in cvetje tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč duhovščini, gg. stanovskim tovarišem kurilnice Ljubljana I za spremstvo in poklonjeni venec, g. doc. dr. Matku za njegov požrtvovalen trud ob bolezni ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo brala na izrecno pokojnikovo željo na Brezjah pri Mariji Pomagaj.
Ljubljana, Maribor, Milano, dne 24. februarja 1940,
Žalujoči ostali.
Kovaško stružnico Pelton turbino in različne diname
ugodno proda
A. VERBAJS, Ljubljana
Gosposvetska 10.

»Anker« šivalne stroje
najnovejše cikcak za ent lanje, za robčke, z dvema iglama, za šivilje, krojače, gospodinje, malo rabljene, Veritas Cen tralbobin, prodaja »Triglav«, Resljeva c. 16. (1)
MIZARJI!
Več skobeljnih strojev -400—600 mm širine in trostrani skobeljni stroj za Izdelavo ladijskega poda (Schlffboden) takoj na razpolago. Oglejte si veliko izbiro
Dovžan Ivan, Ljubljana,
Frančiškanska 4. Telefon št 45-42.
Zahvala
Vsem, ki ste počastili in spremili našo nepozabno mater, staro mater in taščo.
gospo
Ivano Skof «>i. Potočnik
na njeni zadnji poti, in vsem, ki ste z besedo ali z mislijo sočustvovali z nami in nas skušali to ažiti v neizmerni žalosti - Bog plačaj!	.
Sveta maša zadušnica bo v torek, dne 27. februarja 1940 ob 7 zjutraj v farni
cerkvi na Viču.
Ljubljana, dne 24. februarja 1940.
Žalujoči: sinovi in*. Rudolf, Valentin in Ludvik; bčeri Iva in Matilda; družine Šuštar, Janežič, Dobrovoljc.
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol t pop. in od 2 do 6 pop.
Telefonska številka 30-30
Zahvala
Vsem, ki ste ob smrti našega predragega očeta, deda, gospoda
Rudolfa Zarlija
sočustvovali z nami in ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, naša prisrčna zahvala.
V Ljubljani, dne 24. februarja 1M0.
Žalujoči ostali.
ZAHVALA
Ko smo tako prezgodaj izgubili našega nepozabnega, zlatega
LOJZETA
se za vso izkazano ljubezen ob težkih dneh njegove bolezni, smrti in pogreba vsem in vsakomur kar najprisrčneje zahvaljujemo.
Prav posebno globoka zahvala naj velja prevzv. gosp. škofu dr. Grcgoriju Rožmunu za vso dolgotrajno ljubečo naklonjenost, obiske v bolezni in izvršene pogrebne obrede. Prav tako Lojzetovemu zvestemu prijatelju, g. škof. kanclerju Jožetu Jagodicu, ki ga je vsak dan obiskoval, mu podelil poslednje zakramente in mu stal ob strani v smrtnem boju. Dalje se zahvaljujemo šentpetrskemu župniku g. Alojziju Košmerlju za vso ljubeznivo skrb in pomoč ter šentpetrskemu cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo žalostinko. Vsi, ki so rajnega obiskovali v bolezni in ga kropili na mrtvaškem odru, kakor tudi vsi, ki so ga v tako izrednem številu spremili na zadnji poti, naj bodo posebej zahvaljeni. Čutimo tudi vdano hvaležnost gg. zdravnikom za ves trud, da bi nam rešili najdražje življehje. Ne nazadnje pa smo iz srca hvaležni vsem darovalcem krasnih vencev in rož, ki jih je naš Lojze vedno tako rad imel, in vsem, ki so nam ustno in pismeno izrekli sožalje, zlasti onim, ki so nas zagotavljali, da v teh težkih dnen molijo za pokoj rajnika in našo tolažbo. Vsem, prav vsem bodi dobri Bog na priprošnjo našega Lojzeta bogut plačniki
Slovesna masa zadušnica sc bo darovala v mestni župni cerkvi sv. Petra V Ljubljani, v sredo, 28. februarja ob 7 zjutraj.
V Ljubljani, dne 24. februarja 1940.
Rodbina KARL POLLAKOVA z vsem sorodstvom.
Vse vrste
mlinskih strojev
n
umetne mlinske kamne
dobite pri Prvo jugoslov. mlinostavno podjetje
S. Forstnerit, Maribor, Melje
Kauče
otomane, naslonjače dobavlja najceneje »Obnova« P. NOVAK, Glavni trg 1 — in Jurfičeva ulica 6
Razno
Gumbnke, gumbe, plise,
monograme, entel, ažur 'ino 'n hitro izvrSi
Matek & Mike*
Ljubljana. FranUJkanska ulita
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Zelo lepo blago za damske pomladanske
plaiie se
dobi poceni MARIBOR
Vetrinjska 15
pri Trpinu
Kolesa Nolnovetfti olr. vozički
II
Pohištvo
i
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG'
MEIMEL& HEROLD
7altv0rnics glasbil. M AR I D O R 4 109
Zahvala
G. dr. Lavriču, primariju splošne bolnišnice v Ljubljani, kakor tudi čč. sestram, se najiskre-neje zahvaljujem za veliko skrb, ki so mi jo posvetili ob te/ki operaciji, s katero so mi rešili življenje. Silovšek Ana, škale pri Velenju.
Mreže za postelje
Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje A loja Andlovlc, Gregorčičeva ulica tt. t (prt OradMCu).
Modroce
patentne postelne mreže, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13 Otomane od Din 820'—
Citajte »Slovenca«
■trojne sodaritvo
FRANC PIRC
Dr a vije - Ljubljana
Kletni sodi. Bukovi sodi ta eksport sadnih sokov, barve in olja. Kadi xa namakanje, spe-cijalne kadi za mlekarne in kemično industrijo. IMPREON/RAN/E sodov. Strokovna popravila. Nizke cene. — Točna m solidna postrežba.
Bukove metrske cepanice
zdrave, suhe ali sveže, kupim večje partije za izvoz. Prav tako kupim tudi celulozni les. — Ponudbe z navedbo cene na upravo >Slovenca« pod značko »Bukova drva« 2530i
Prlloinoatne prodaje. upravljanje In nadzorovanje hli prevzema
.IM0B1LIJA'
BEOGRAD
Knez Mlhallova 17
Telefon 26-167 in 28-260
ZAHVALA. Za vse iskrene izraze sočustva ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, sina, brata in strica, gospoda
FELIKSA ŠKAFARJA
posestnika na Barju
se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala gg. dr. Krajcu in dr. Hafnerju za lajšanje bolečin, preč. g. dr. Kotniku in čč. sestram za tolažbo in postrežbo in čč. duhovščini. Naša zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja, dalje okr. org. JNS, Gospodarskemu društvu, Sadjarskemu društvu ter gasilski četi na Burju, Sokolu Ljubljana IV., di jakom IV. a 1. trg. ak. ter vsem, ki so spremili dragega pokojnika na poslednji poti. — Sv. maša zadušnica bo v cerkvi sv. Mihaela na Barju v sredo, 28. t. m. ob pol 8.
Ljubljana, 25. februarja 1940. Žalujoči ostali.
molorfi irlclKlH Šivalni slroll
K
ii
s\
»
® Igra Sni vozički, aklrojl, avtomobilski, kole«, deli »
Tribuno f. D. L. Ljubljana, Karlovška c.4
Podružnica: MAKI BOK, Aleksandrova 26.
Razpis
Dražba lesa
Razpis
I KRANJ
Vse *a šolo
ljudsko, meščansko, srednjo itd. ter vse pisarniške potrebičine in devocionalije dobite v po* družnici
jugoslovanske knjigarne
v Kranju
{Majdičeva hiša — sodnijaj
Uprava občine Zreče, okraj konjiški, razpisuje pogodbeno mesto
občinskega zvaničnika
(pomožnega pisarniškega uradnika)
Predpisana kvalifikacija: 2 razreda srednje ali strokovne šole in odslužen kadrovski rok. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokumenti v smislu čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih je vlagati najkasneje do 25. marca 1940 pri podpisani občini. Uprava občine Zreče, dne 22. februarja 1940.
NaSa žima Je higiensko očigčena In sterilizirana na pari 115* O, ne dlll, Je brez maSčobe in fermentov, ker Je naSa tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji ln aparati. Odklanjajte žimo le prepovedanih SuSmarskih obratov, ker Je slabo In nehigiensko Izdelana, ni dezinfeclrana, vreliuje fermente in ima neprijeten duh. V njej
se zaredijo moli in mrčes. Prepričajte se pred nakupom I	NaSe eene so najsolldnejie j
Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno znamko
STERILIZIRANO
»SLOVENEC«, podružnica t Miklošičeva cesta št. 5
Začasna držav, uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 24/L, razpisuje na dan 27. marca 1940 pismeno dražbo za okoli 16.300 ms mehkega (iglastega) tehn. porabnega lesa na panju iz območja šumske uprave Kočevje.
Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornji upravi v Ljubljani in pri šumski upravi v Kočevju.
Občina Cerklje na Gorenjskem, okraj Kranj, razpisuje pragmatično mesto
občinskega tajnika
Šolska izobrazba: popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Varščina: 5000 din. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po uredbi o občinskih uslužbencih je vložiti v 50 dneh po objavi v »Službenem listu«.
Občina Cerklje na Gorenjskem, dne 18. februarja 1940.
Preklicna izjava
Podpisani Triplat Janez, posestnik, Moste št. 20, p. Žirovnica, obžalujem, da sem dne 11. 1. 1940 govoril o Polak Ceciliji in Balob Julki neresničnosti, nanašajoče se na mojega prašiča ih moje posek&ne jablane. Preklicujem te svoje izjave kot neresnične in izjavim, da nisem imel nobenega razloga in povoda, kaj takega govoriti. Zahvaljujem se obema, da sta odstopili od kazenske tožbe.
Moste pri Žirovnici, 29. januarja 1940.
Triplat Janez.
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
cad. s neom. jam. Ljabljana, HikioSifeva testa 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge
najugodneje.
Nove in stare vloge ki so
y celoti vsak čas izplačljive
obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5%
Za vedno so nas zapustili naš skrbni soprog, oče, stari oče in tast, gospod
Anton Loiar
posestnik in bivši dolgoletni cerkveni ključar v Bizoviku
po kratkem trpljenju, prevideni s tolažili sv. vere, v 83. letu svoje starosti.
Pogreb bo v torek, dne 27. februarja 1940 ob 9 dop., iz hiše žalosti Bizovik št. 20 na pokopališče v Bizoviku. V Bizoviku, dne 24. februarja 1940.
Rodbine: Ložar - Grad - Bricelj.
Z žalostjo javljamo vest, da nas je po kratki bolezni zapustil naš ljubljeni soprog, papa, brat, ded, tast, gospod
Josip Heybal
organist
Pogreb bo v nedeljo, dne 25. februarja ob 16 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice v Ljubljani.
Sveta maša zadušnica bo v ponedeljek, 26. februarja ob 7 v frančiškanski cerkvi.
Priporočamo ga v molitev!
V Ljubljani, dne 24. februarja 1940.
Žalujoči: Cecilija, soproga; Cilka por. Tome, Erna, p. Pavlin, Valči, otroci;
Kari in Heinrich, brata; vnuki in vnukinje
Jakob K. Heeri
24
Berninski kralj
Roman • Švicarskega pogorja.
V tem hipu je prišel po stopnicah Marko Paltram in se prezirljivo posmejal zdravniku.
»Pija ne bo umrla za vnetjem, za to bom poskrbel jaz in gospodična Premontl«
»Birič vas bo odgnal v Samaden!« je odvrnil doktor ostro. »Zagovarjali se boste zaradi nedovoljenega zdravljenja pred sodiščem!«
»Ne boste me dajali goniti v Samaden, doktor,« je odvrnil Paltram krepko in s srditim pogledom. »Osmešili bi se.«
Tako sta se doktor in Paltram razdraženo prerekala.
»Mislim,« je zavpil Paltram divje, »da nosi moja zdravniška umetnost in moje kirurško znanje bolj slaven podpis, nego vaš doktorski naslov. Ali vam je znano ime profesorja Lagourdeta v Parizu?«
»Lagourdet,« je zajecljal mladi doktor iznenaden, in kakor bi hotel izpričati svojo lastno znanost, je dejal: »To je pariški kirurg, ki trdi, da je odstranjevanje udov nepotrebno, temveč se morajo za ozdravljenje poživiti samo mišice in živci.«
»On tega ne trdi samo,« se je razjezil Paltram, »on tako tudi dela. Bil sem v St. Etiennu ključavničarski vajenec in sem o priložnosti kdaj brusil nože in pincete za vojaško bolnišnico. Prvo naključje — in tri leta sem bil potem tam pri vseh težkih slučajih njegov pomočnik. Preden se je profesor odselil v Pariz, je dejal: Marko, med tvojimi gorami ti bo utegnilo, kar si se naučil, dobro služiti. Tu imaš izkaz, moj podpis pod njim, te bo priporočil po vsem svetu.«
»Pokažite mi izpričevalo!« je dejal zdravnik.
»Tožitel Pokazal ga bom pred sodiščeml« Se je rogal Paltram.
»Dobro. Tožil bom.«
S tem sta zdravnik in birič odšla, prvi jezen in srdit, ker je videl zmagoslavje na Paltramovem obrazu.
Cilgija je bila sledila spopadu z največjo pozornostjo in doktorjev poraz jo je kraljevsko veselil. Pogovor med obema ji je nenadoma mnogokaj razodel na Paltramu. »Da, ako bi o njem vse vedeli,« je pomislila, »bi pri njem vse razumeli.«
Toda vedno bolj sta se drug drugemu odtujevala, njuni pogovori so bili vedno bolj kratki in hladni. Nekega večera ko je po obisku pri Piji sedela Cilgija s svojo knjigo zgoraj pri cerkvici Matere božje, sta
se komaj z največjo silo pozdravila in Cilgija se skoro še ozrla ni od svoje knjige.
Tedaj se je nenadoma ustavil in obrnib
Delala se je, kakor da ga ne vidi, toda črke so ji plesale pred očmi.
Hropel je slišno kakor pod težkim bremenom ter stal in stal.
Ona se pa ni ganila.
Tedaj je začel: »Ne morem več prenašati tega obupnega življenja! Govorite z menoj, gospodična! Drugače bom zblaznel!«
Cilgija je dvignila lepe oči z velikim notranjim zadovoljstvom. Skoraj bi se nasmehnila. Toda prestrašila se je, ko mu je pogledala v obraz in hladno je odvrnila: »Nič vam nimam povedati, saj morate
razumeti, da se ne morem družiti in prijateljiti z možem, ki ubije mater pred otrokom.«
Smrtno je prebledel in sunkoma so se mu utrgale z ustnic besede: Cilgija Premont, usmilite se, kakor se je usmilila Katarina Dianti, sezite mi v roko, obljubim vam, da ne bom nikoli več v svojem življenju ubil ne gamsa ne kake druge živali.«
Tedaj je Cilgija s plamenečim obličjem vstala.
»Kaj pravite, Paltram? Vi bi zmogli — Premislite za hip,« je drhtel njen glas, »ali bi mogli držati, kar obljubujete. Mrtvi, ki počivajo v grobovih okoli naju, čujejo, kar obetate, in ne bi se dobro izteklo, ako bi svojo besedo prelocnilil«
Paltram se je bil vzravnal; težko je dihal in ji pri tem pogledal odkrito in z bleščečimi očmi v obraz.
»Držal bom, tako mi pomagaj Bog! Dajte mi na to svojo roko, Cilgija Premont. Stokrat laže se odrečem lova nego vas!«
Jasno, trdno in veselo je govoril.
Tedaj je položila svojo vitko nežno desnico v njegovo žuljavo delovno roko, in njuna svobodna, odkrita pogleda sta se ujela.
»Mir vam bodi!« je dejala preprosto in mirno.
»Več — več zahtevam od vas!« je hropel kakor razočaran.
»Zaradi vašega velikega moškega sklepa vas bom zopet spoštovala, kakor vas nekaj časa nisem.«
Cilgija je govorila resno, on je molčal. Šele po premolku je dejal topo: »In nič več?«
V zadregi se je vgriznila v ustnice in vsa zardela povesila dolge trepalnice Potem se je nenadoma zganila, kakor bi hotela oditi.
Paltram jo je pa prijel za obe roki in si jo potegnil na prsi.
»Cilgija Premont, nisem še zadovoljen! Tam zgoraj pri gozdu ste mi nekaj pripovedovali in to me žge ko ogenj. Dejali ste, da hodijo
po svetu žene, kakor nekdaj Katarina Dianti, in hodijo, zares hodijo, zakaj vi sami ste takšna Katarina Dianti! Kaj moram storiti, da se boste sklonili z besedo ljubezni k meni, o Cilgija Premont, ne morem več živeti brez vasi«
Njegove besede so se trgale iz plamtečih prsi in njegove oči so jo goreče prosile.
Ona je pa oklevala, kazalo je, da hoče pobegniti.
»Ukažite, naj vam prinesem najvišji plamen z nedostopne Ber-nine, in šel bom ponj ter vam ga prinesel v svojih rokah! Našemu Engadinu ugaša svetilka, prižgal mu bom novo luč, da mu bo svetila in da njegove vasi ne bodo razpadale! To je moj sklep od ure, ko ste mi govorili kakor apostolka. ln držal bom besedo, kakor bom držal tudi obljubo, da ne bom nikdar več hodil na lov. O, jaz sem močan, Cilgija Premont, močan ko gora, toda vaše oči morajo bedeti nad menoj.«
Sram in navdušeno zaupanje sta se zrcalila v vročem Cilgijinem obrazu. Njene oči so se zmagovito svetile. Stopila je za korak proti njemu.
Jecljaje je šepetala: »Saj vas ljubim že dolgo, Marko, toda »ami ste mi priznanje tako neizmerno oteževali.«
In povesila je ponosno, lepo glavo v vdani ponižnosti.
»Cilgija Premont!« Okamenel od sreče je stal Marko Paltram in menil, da pojeta nebo in zemlja njeno ime. In njune roke so se našle, prevzeta od ljubezni sama nista vedela kako, dihala sta ko v sanjah. Cilgija je naslanjala glavo na Paltramovo ramo.
»Da, Marko,« je šepetala, »izbrisal boš krvavo podobo iz Roseške doline z dejanji blagoslova.«
»Ne spominjaj me tegal Ker si govorila takrat z menoj pri gozdu, sem odšel s težko vestjo na lov. Menil sem, naj bo samo še enkrat, in šel sem, ker sem vedel, da te ni v Potresini. Prišla si k strelu ko božja kazen, in čudno, odkar si stala tam pred menoj liki bajno bitje, me je strah pred gamsi. In ako bi moral kdaj še proti kateremu dvigniti puško, bi se mi zdelo, kakor bi jo dvignil proti tebi!«
»To slišim rada, Marko,« je dejala mehko. »Zakaj mene pač ne boš streljal.«
Oči so se ji zasvetile in z jasnejšim glasom je nadaljevala: »Ne, ne, Marko, ti meri na višje cilje. Tvoja naloga bodi, da prineseš luč z vrha Bernine, da rešiš Engadin iz njegovih težkih stisk. Saj si močan kakor nobeden drugi.«
Vsa razvneta mu je pripovedovala o Mladinski zvezi, ki jo je ustanovil Lorsa pri božjepotni cerkvici v St. Moritzu.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Jože KramariŽ
Izdaiateli: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenlit
jI LJUBLJANA
Vseučiliška knjižnica dobi okna
Huda zima je sicer ustavila vsa gradbena dela na nedograjenih stavbah, vendar dela v notranjosti vseučiliške knjižnice niso počivala. Dokončane so bile vse instalacije, posebno težavna in zamudna instalacija centralne kurjave in posebnega ogrevanja s toplim zrakom. Prav tako so bile dokončane električne in vodovodne instalacije. 2e lani so bila oddana mizarska dela; v zimskih mesecih pa so bile razpisane naknadne licitacije za razna dodatna dela. Tako je prevzelo dodatna mizarska dela v znesku 81.560 din podjetje Stebe A. iz Ljubljane, pečarska dela pa podjetje KovačiS iz Ljubljane za 78.768 din. Ti dve licitaciji še nista potrjeni. Ministrstvo za gradbe pa je že potrdilo licitacijo za ključavničarska dela v znesku 195.385 din, ki jih je prevzelo podjetje Briški iz Ljubljane, in parketarska dela v znesku 265.200 din, ki jih je izlicitiralo podjetje Kane iz Ljubljane. Pred tednom dni sta bili tudi drugi licitaciji za dvigala in za .telefonske instalacije v knjižnici. Proračun za dvigala je znašal 148.000 din ter je podjetje ing. Milač Polde i-l Ljubljane ponudilo 5% popuste, tako da je bilo delo izli-citirano za 140.000 din; telefonske instalacije, pro-računane na 68.600 din, pa je voljno prevzeti z 10% popustom Jugoslovanska Siemens d. d. za 55.500 din. Prav verjetno je, da bosta ti dve licitaciji v kratkem potrjeni.
V	zimi so bila tudi razpisana steklarska dela za okna vseučiliške knjižnice. Zaradi negotovosti na trgu se pri vseh treh razpisanih licitacijah ni oglasil noben ponudnik. Tehnični oddelek banske uprave je nato s pomočjo direktne ponudbe dobil podjetje Fr. Strupi iz Celja, ki je prevzelo steklarska' dela za 237.000 din. Gradbeno ministrstvo je oddajo steklarskih del potrdilo in bodo zaradi tega v kratkem začeli v okna vstavljati šipe. Polovica vseh oken že sedaj čaka na stavbi, druga polovica oken pa je tudi že pripravljena in bo te dni prepeljana na stavbo. Zaradi tega bo vseučiliška knjižnica na pomlad dobila tudi že okna, ki bodo lepo poživila dosedaj zevajoče praznine v njeni zunanjosti. Izdelujejo se tudi že vrata, ki bodo v prihodnjih mesecih tudi vstavljena, s čemer bo vseučiliška knjižnica storila velik korak naprej do svoje dokončne ureditva
Karmel na Selu
V	četrtek, 29. februarja bo v karmelski cerkvi na Selu pri Ljubljani: ves dan izpostavljeno sv. Rešnje Telo. Ta dan pripada karme-ličanski cerkvi vedno češčenje vsako prestopno leto. Ob 6 se izpostavi Najsvetejše, podeli blagoslov in odmolijo se litanije presv. Srca Jezusovega. Nato je slovesna sv. maša, peta.
Tihe sv. maše so: ob 7, 8, 9, 10 in 11. Po: popoldne ob 5 govor, (gospod župnik Alojzij Košmerlj), nato pete litanije presv. Srca Jezusovega zahvalna pesem in blagoslov. Red ce-ščenja: Ob pol 12 do pol 1 meščanska šola, po skupinah. Od 1 do 5 vzgajališče na Selu. Od 3 do 4 žene in dekleta. Od 4 do 5 možje in fantje. — Za vse druge ure najlepše vabimo druge vernike, da bo češčenje nepretrgano.
Za socialno-higlensko akcijo na Koroškem
Da bi se oddolžilo svojim dobrotnikom-daro-valcem blaga in denarja kakor tudi predelovalcem blaga za slovensko koroške matere in otroke, pa tudi, da jim nudi priliko, da si izdelke pred razdelitvijo ogledajo, razstavlja Društvo prijateljev Slovenskih goric v teh dneh v oknu ustrežljive »Nove založbe«, Kongresni trg 19, del teh izdelkov, in sicer od vsake vrste nekaj. Vsega blaga, kakor obleke in perila za matere ter šoloobvezne otroke, zaradi prevelikega obsega in premajhnega prostora ni mogoče razstaviti. Izdelki bodo razstavljeni do 28. februarja. Klara Majcen, predsednica Društva prijateljev Slovenskih goric.
Jubilej Krekovega učenca
Trgovski poslovodja v I. Delavskem konsumnem društvu g. Maks T e r č e 1 se je te dni srečal z Abrahamom. Njegova markantna osebnost in vzorna zvestoba, s katero že 21 let deluje pri konsumnem društvu, zaslužita, da se ga spomnimo ob tem jubileju. Rojen je bil na Erzelju v Vipavski dolini. Vipavska burja ga je utrdila za težke dni, gorko sonce pa mu je vlilo idealizma za zadružno delo. Učil se je v Krekovi šoli in ostal zvest njegovim idejam v najtežji dobi. Svetovno vojsko je prebil v Albaniji. S pokojnim Vrtovcem je ustanovil Slaj-marjev dom. V Mahničevi ulici ima svoj dom, kjer
živi s tvojo blago ženo ln pridno neguje cvetlice na vrtu, ponosen na lepe rože in »rosetlje«. V njegovo hišo prihajajo vse knjige naših založb ln vsak dan pridno prebira »Slovenca«, na katerega je naročen že oa mladih let. Je še vedno mladeniško krepak, Želimo mu, da bi tak ostal še dolgo, dolgo vrsto let.
Cljl
dentist BAN BORIS
za zobozdravstvo in zobotehniko se je preselil v Selenburgovo ulico 4/1 poleg kavarne »Zvezde«.
1 Nočne iastivce presv. Zakramenta vljudno vabimo k nočnemu češčenju v stolnici, ki bo v noči od 29. februarja na 1. marec (prvi petek). Opravile se bodo molitve. 6. ure: Češčenje sv. ran in sv. obličja Gospodovega in 9. ure: Češčenje žalostne Matere božje. Možje in mladeniči, pridite, molimo!
1 Stolna prosveta proslavi obletnico papežerva-oja Pija XII. s slavnostno predstavo v frančiškanski dvorani v nedeljo, dne 3. marca zvečer ob 8. Predvajal se bo krasni misterij »Miss Cathleen«. Pokroviteljstvo nad to svečano prireditvijo je v svoji naklonjenosti do Stolne prosvete prevzel prevzvišeni knezoškof dr, Gregorij Rozman. Čisti dohodek tega večera je v celoti določen v podporo ubožcev stolne župnije sv. Nikolaja. Na prireditev že danes opozar-amo vse prijatelje Stolne prosvete.
1 Občni zbor družbe sv. Elizabete. Družba sv. Elizabete bo imela svoj redni občni zbor danes ob pol 5. popoldne v Marijanišču s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnice. 3. Poročilo blagajničarke. 4. Slučajnosti. Pred občnim zborom bodo ob 4. v kapeli litanije z blagoslovom. Družba s tem ne vabi samo članice da se ga polnoštevilno udeleže, ampak pričakuje tudi, da jo počaste številni prijatelji in dobrotniki družbe.
Mi so pljučne bolezni ozdravljive?
To nad vse važno vprašanje ianima v«*, ki bolehajo m art* katar* H HW M*ara*ee UBla,
iMtamfc talialirtal Mpmrtl to M* p« doslej ntao našli zdravila. Vet taki bolniki dobe od nas popolnoma bresplaCno knjigo • •llkaml, izpod peresa gospoda
dr med. Quttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2 -) ■ točnim naslovom na:
PUHLP1ANN A C®., DEKLIN §19, noagelstrasse 25-25-n
Oglu r*«. od alnlttntn «xl|»ln« poiiUlu,	oddelki. S. b.. M16 od 12. X1L 193a
Novi modeli klobukov
od 1. marca dalje po zmernih cenah v novo otvorjenem salonu
„MODISTKA" - Ljubljana
Šelenburgova ulica št. 1 (dvorišče levo). Cenjenim damam se priporoča
Kune Ivanka.
1 Dekliški dom na Karlovški cesti slavi danes don Boskov praznik. K popoldanski proslavi, ki s J bo začela v gledališki dvorani ob pol 6, eo toplo vabljeni vsi prijatelji don Boskove mladine. Na sporedu sta dve igri: »Mučeniške rože« in »Pesem o božji ljubezni«. Med odmori deklamacije, petje in rajanje. Vstopnina običajna,
1 Pevkam in pevcem »Ljubljane«. Zaradi koncerta Glasbene Matice odpade pevska vaja v ponedeljek. Prihodnja pevska vaja bo v sredo, in sicer za pevke ob 7, za pevce pa ob 8 zvečer.
1 Trajne zveze med našo in ameriško Ljubljano. Stiki, ki jih je ljubljanski župan ob svojem obisku naših rojakov navezal tudi z uradnimi predstavniki, ameriških mest' in dr-' žav, so res trajni, kakor dokazujejo redna pisma, ki prihajajo iz Amerike na naslov ljubljanskega župana. G. Harold Burton, župan mesta Člevelanda, ki ga naši izseljenci imenujejo ameriško Ljubljano, je pravkar ljubljanskega župana pozdravil z naslednjim pismom: »Moj dragi dr. Adlešič! Blagovolite sprejeti Vi in Vaša gospa najboljše želje mesta Claveland in gospe Burton ter moje. Večkrat se spominjamo veselja našega sestanka z Vami tukaj ob posvetitvi Jugoslovanskega vrta. Večkrat imam
mala. Po številnih uporih je gibanje doseglo svoj višek v velikem hrvatsko-slovenskem uporu, ki je imel že pravi program in ni bil več navaden upor proti zatiranju. Na žalost je ta veliki in dobro zasnovani upor, ki bi v marsičem spremenil življenje slovenskega kmeta, žalostno propadel spomladi 1. 1573. Njegov vodja Matija Gubec pa je bil razčetverjen v Zagrebu. Predavanje »o spremljale zanimive skioptične slike.
1 Namesto cvetja na grob gospe Nade Grošelj
je profesorski zbor klasične gimnazije v Ljubljani zbral 340 din in jih poklonil Dijaški podporni zalogi na klasični gimnaziji.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
1 Predavanje o Finski Finska je sedaj v središču pozornosti in občudovanja celega kulturnega sveta. V prepričanju, da želi cenj. občinstvo čim več vedeti o finskem narodu in njegovi domovini, je Prosvetna zveza naprosila za predavanje g. primarija dr. V. Meršola, ki je ob koncu svetovne vojne obenem z drugimi slovenskimi prostovoljci preživel 16 mesecev v pokrajinah ob Belem morju in ob Severnem ledenem morju. Predavanje bo bogato opremljeno z najnovejšimi skioptičnimi slikami o Finski in ee bo vršilo v petek, 1. marca ob 20 v frančiškanski dvorani. Na to predavanje že sedaj opozarjamo cenj. občinstvo.
1 Električna zadruga za Sp. in Zg. Šiško v Sp.
Šiški r. z. z o. z. v Ljubljani ima danes svoj likvidacijski občni zbor, ki se vrši, kakor je bil sklican. Vrhovno 6odišče v Ljubljani je s sklepom od 24. februarja 1940 potrdilo sklep okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bila razveljavljena začasna odredba na prepoved likvidacijskega občnega zbora. Člani zadruge naj se likvidacijskega občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Uprava zadruge.
1 Duhovna obnova za gospodične-dekleta šent-peterske fare bo v župni cerkvi sv. Petra od 26. februarja do 4. marca 1940. Duhovno obnovo bo vodil prof. moralke na univerzi g. dr. Ignacij Lenčok, Začetek bo v ponedeljek 26. februarja ob pol 8 zvečer. Po molitvi k Sv. Duhu bodo litanije Matere božje Z blagoslovom, nato prvi govor. Nadaljnje dni bodo ravno tako vselej ob pol 8 zvečer litanije z blagoslovom in ljudskim petjem, nato govor. Prilika za sv. 6poved bo dana vse dni duhovne obnove. Sklep ■ sklepnim govorom, sv. mašo in skupnim sv. obhajilom bo v ponedeljek, 4. marca ob 5 zjutraj. Gospodičoe-dekleta šentpetereke fare, vljudno vabljene!
1 Društvo sv. Marte sporoča svojim članicam, da za danes napovedano predavanje g. dr. L. Ehr-licha odpade in bo marca, ker je danes pogreb naše čtanice Helene Kladnik ob 16.30 iz Zavetišča ar. Jožefa.
1 Pogreb pokojne Fanči Neredov* bo danea ob
•4 popoldne
Zdravnik
dr. Logar Ivan
ie je preselil na
Rimsko cesto 7/1. <Ce$ta 29. oktobra)
in ordinira od 2. do 5. ure dnevno Telefon 41-52
priliko, da razlagam obiskovalcem poslanico napovedan za 19. februarja, preložen. — Odbor, i i ___1 • 1 • • --A/fioo QlAVonim	i Tr i____i_	c.r\	—
dobre volje, ki jo predstavlja Miss Slovenija, stoječa v moji sprejemnici, pozdravljaje iz Ljubljane v Cleveland. Vas bo gotovo zanimalo, da nageljni, ki jih drži Miss Slovenija v stojih rokih niso le rože Slovenije, temveč tudi državne rože Ohio, kjer leži Cleveland. Z najboljšimi željami k srečnemu Novemu letu Vaš Harold H. Burton, župan.« V pismu omenjena Miss Slovenija je kip, ki ga je ljubljanski župan nesel seboj v Ameriko kot dar Ljubljane mestu Cleveland. Meseca majnika bo že dve leti po obisku in naša »Slovenka« v sprejemnici župana milijonskega mesta Člevelanda predstavnika mesta in njegove goste še vedno spominja na Ljubljano in, kakor čitamo v pismu, zbuja tudi pozornost s svojim šopkom slovenskih nageljnov.
1 O kmečkih uporih je predaval na zadnjem prosvetnem večeru insp. g. Silvo Kranjc, ki je v izčrpnem zgodovinskem pregledu orisal gospodarski in socialni razvoj slovenskega kmeta pred stoletji. Stiske, ki eo tedaj uničevale kmečki razvoj, so zdramile prebivalstvo slovenskih in hrvaških pokrajin, da se je odločilo z orožjem v roki se upreti gospodi, ki je brez razumevanja za ljudske potrebe kmeta le izže-
1 Občni zbor Lovskega društva Ljubljana bo v
ponedeljek, dne 4. marca t. 1. ob 20 v stekleni dvorani restavracije glavnega kolodvora v Ljubljani. Zaradi nepričakovanih zaprek je moral biti občni zbor,
Krasen in vsebinsko globok češki film po Capkovem romanu in motivih D^ola-kove »Humoreske«. Režija: Otokar Vavra. Glasba: A.
Dvofak in B. Smetana
Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri
GOSLI VABIJO...
(Današnja matineja odpadel)
Najboljši umetniki v
glavnih vlogah: J.Pruba, L.Bohač, F. Smolik, J. Šejbalova
Kino Union 22*21
I Pozor smularil In Športniki I
SANJE 0 SVOBODI
Oglejte si polnoštevilno danes idiličen francoski f lm posnet ▼ zasneženih Alpah s prekrasno ganljivo vsebino KINO MATICA 1*1. 21-94 - Ob 10.30, 15,17,19 in 21
I
1 Zahvala. Ob 60 letnici mojega podjetja sem prejel veliko pismenih in ustnih častitk z željami za nadaljni uspeh m razmah podjetja. Ker se pa vsem ne morem pismemo zahvaliti, se tem potom vsem prisrčno zahvaljujem za laskave ocene uspehov mojega podjetja. Prav posebno se zahvaljujem gg. inženirjem, ki so me označili za svojega sodelavca in želeli nadaljnega uspeha podjetju. Želim tudi nadalje po svojih močeh koristiti splošnosti in skrbeti, da ustrežem slehernemu cenj. naročniku kar najbolje. Posebno se zahvalim dnevniku »Slovenec«, ki je tako lepo opisal zasluge mojega pokojnega očeta, kot ustanovitelja podjetja in nadaljni razvoj podjetja pod mojim vodstvom. Vsem še enkrat: Najlepša hvala! Avgust Martinčič, ključavničarski mojster in posestnik, Ljubljana, Cesta 29. oktobra (Rimsko cesta) štev. 14.
— Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
1 Prikrojevalni tečaj za krojače, ki ga bo
v Ljubljani priredila kraljevska banska uprava, se prične 5. marca t. 1. Prijave sprejema referat za pospeševanje obrti v Ljubljani, Erjavčeva cesta št. 12.
1 Krasen češki film »Gosli vabijo« v kinu Uni-
KINO KODELJEVO — Telefon 41-64
Danes ob V.3-, j/j6. in uri vele film glasbe, šlagerjev in bumorja s priznanimi igralci:
Tirone Power, Don Ameche, Aliee Fay
Demonska simfonija
ALEKSANDER REGTIME BAND
Taizanove pustolovščine
Senzacionalni doživljaji kralja džungle
Zabavna in amehapolna filmska burka. MIC K E Y ROONE Y
flndy Hardy milijonar
KINO SLOGA, danes ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri
onul Mnogoštevilnemu občinstvu, ki je z veliko napetostjo čakalo napovedani češki film »Hej Slovani«, je uprava kina Uniona dala v zameno enako lep češki film »Gosli vabijo«, napravljen po romanu K. M. Čapka-Choda. Film je bil nagrajen s češko državno nagrado za umetnost. Glavne vloge so zasedene po najboljših umetnikih, katerih imena so povsod popularna, to so L. Bohač, F. Smolik, J. Pru-ha in Šejbalova. Nedvomno bo občinstvo češki film »Gosli vabijo« gledalo z navdušenjem in velikim užitkom.	, „
1 Praktični psiholog ln književnik Martin Kojc, avtor raznih življenjskih knjig sprejema do nadalnje-ga v hotelu »Metropol« dnevno od 3 do 6 popoldne. Praktični življenjski pouk, vsestranski preporod in podvig, posveti v vseh kočljivih življenjskih položajih.	,
1 Ker je odredila oblast izpraznitev podstrešij m ima marsikdo tam spravljeno staro pohištvo, slike, les, dele oprave in drugo, se obrača uprava Narodnega gledališča na lastnike takih predmetov s prošnjo, naj jih ponudijo gledališču ter z dopisnico ali telefoničoo obvestijo upravo, kdaj, kje in pri kom si jih njen zastopnik lahko ogleda.
1 Opozorilo vsem smučarjem in športnikom. Danes imate priliko ogledati si najkrasnejši francoski film »Sanje o svobodi«, katerega dejanje se vrši nepretrgoma v 3200 m visokih zasneženih Alpah. Najlepša idila, bogata vsebina o idejni zamisli trinajsto-rice mladih ljudi, ki so si zaželeli popolne svobode, dajejo temu francoskemu delu poseben značaj. Kino Matica Vas vabi k številnemu ogledu filma.
1 Trgovci s kurivom ▼ škripcih. Huda zima ni naoravila velike škode le vsemu prebivalstvu, ki je
izdalo neprimerno več za kurivo, kakor je nameravalo, ampak tudi državi, ki je morala za svoje železnice porabiti mnogo več premoga, kakor je bilo preračunano. Na drug: strani pa je premog sedaj važen izvozni predmet. Tako se je zgodilo, da so številni ljubljanski trgovci s kurivom 06tali skoraj brez premoga. Posebno hudo so prizadeti trgovci, stalni odjemalci TPD, ki dobivajo "približno le po 50% tega, kar naroče. Ker zaradi tega ne morejo zadovoljiti 6Vojih strank, dobavljajo svojim 6talnim strankam le manjše količine premoga, kar jim podraži režijo. Za trgovce pa je še bolj nerodno to, da drugi prodajalci kuriva, ki so v zvezah z drugimi rudniki, dobivajo od teh toliko, kolikor naroče. Zaradi pomanjkanja premoga so se tudi hudo podražila drva in trgovci 6 kurivom, ki ne morejo postreči s premogom, skušajo zadovoljiti stranke z drvmi. Stalne stranke pa seveda niso zadovoljne, če morajo plačevati drva prav drago, med tem ko zahtevajo premog. Zato mnogi trgovci, da svojih strank ne izgube, prodajajo drva skoraj po lastni ceni Kljub temu pa je cena drvam izredno visoka in se suče za kub. meter okrog 140 din. Trgovci kakor številni tisti, ki komaj čakajo na kurivo, pričakujejo sedaj, ko se obeta pomlad. da bodo te neznosne razmere prenehale.
1 Listnica uredništva. Ko smo včeraj zjutraj pregledovali časopise, ki prihajajo vsako jutro v uredništvo, smo zagledali med njim] časopis, ki ga doslej še nismo videli. »Naš list« mu je naslov in pod naslovom stoji v mastnih črkah zapisano: direktor, izdajatelj in urednik Vital Kovačič. Začudeno smo se spogledali in se vprašali: Kdo pa je ta novi naš kolega, ki ima v teh težkih časih korajžo, da je spustil nov čolnič v morje slovenskega tiska? Povpraševali in telefonirali smo na vse strani in slednjič zvedeli, da je naš novi kolega droben učenček 2. razreda ljudske šole v Ljubljani. Oho, za to stvar je pa pristojen naš Kotičkov striček, smo soglasno ugotovili in le-ta si je že toliko nabrusil pero, da bo prihodnjo nedeljo v svojem kotičku novemu listu in njegovemu direktorju temeljito pretipal obisti.
60 let Matije Weidhauserja
Kar štiri praznike hkrati obhaja danes g. Matija Weidhauser, posestnik iz Zelene jame, katerega ime ima že več kot četrt-stoletja mogočen odmev med vrstami katoliških mož Zelene jame in Most, med zeleno bratovščino pa je znano po vsej Sloveniji.
Dne 25. februarja 1880 je bil rojen na Črnem vrhu nad Idrijo kot sin graščinskega nadgozdarja grofov Lanthirijev in je dobil istega dne pri sv. krstu ime Matije. Potemtakem obhaja danes svoj god, svoj krstni dan, svoj rojstni dan in svojo — šestdesetletnico življenja.
G. Matija prihaja iz lovske družine in je vzorom mladosti ostal zvest vseh 45 let, odkar nosi puško po slovenskih gozdovih. Med svojimi lovskimi trofejami, ki so bogate, pa najrajši razkazuje spomin na velikega, 50 kg težkega 1.80 m dolgega volka, ki ga je ustrelil pred 25 leti, še rajši pa svoje lovske prijatelje povabi na divjačino, ki jo zna po starih tajinstvenih receptih svojih dedov prirediti kot nihče od Triglava do Pohorja. Od Lanthirijev je šel v gozdarsko službo h knezom Windischgraetzom v Planino, toda razmere so Be tako obrnile, da je vstopil v železniško službo, kjer je bil L 1921 upokojen zaradi nesreče, ki ga je zadela v službi.
V	Zeleno jamo je prišel 1. 1912. Tam ga je zapeljala gospa Mici, ki je do današnjega dne ohranila vse lepe lastnosti brhke, kremenito krščanske, a tudi zgovorne šempetrske gospodinje, in ki je skozi toliko let vodila ugledni katoliški dom Weidhauserjev v Zeleni jami.
V	tej dobi je bil g. Weidhauser dvakrat občinski odbornik Most (pod županovanjem g. Oraž-ma) in je stal toliko v ospredju javnega dela, da mu je bila 1. 1929. podeljena zlata kolajna za občinske zasluge. V istem I. 1929. je bil tudi predsednik porotnikov ljubljanskega okrožnega sodišča. Nato je prišla diktatura, ki je tudi g. Weid-hauserja potisnila od javnega dela v veliko škodo takratne mogočne predmestne moščanske občine, kjer je Weidhauserjev dom ostal ugledna, spoštovana trdnjava krščanskega in slovenskega življenja in bo — od srca upamo — to tudi ostal še dolga desetletja.
Ko mu k njegovi 60 letnici izražamo iskrena voščila, se njemu in njegovi skrbni ženi v imenu revežev, ki so jim vrala VVeidhauserjeveca doma vedno na stežaj odprla, tudi toplo zahvaljujemo za dobrote, ki sta jih delila na vse strani, in ki sta jih bila deležna tudi cerkev sv. Družine v Mostah in Zavetišče v Zeleni jami.
Ko mu voščimo zdravja in božjega blagoslova, dodajemo kol posebno javno priznanje zalivalo za že 28 let trajajočo nepretrgano zvestobo »Slovencu-r, ki je z drugimi katoliškimi listi vred v to hišo prihajal kot prijatelj in kot javni dokaz duhovne opredeljenosti IVeidhauserjeve družine.
Dev. Mar. v Polju
FO in DK D. M. v Polju priredita svojo III. telovadno akademijo 3. marca 1940 ob pol štirih popoldne v Prosvetnem domu. Na sporedu je 20 točk: igre, simbolika, rajanje, proste vaje, gimnastike, orodna telovadba, petje in govor. Naši fantje in dekleta bodo s svojim nastopom pokazali, kaj so se v zimskem času naučili in koliko so napredovali. Zato vljudno vabljeni v nedeljo popoldne v dvorano Prosvetnega domal Preskrbite si vstopnice v predprodaji!
št. Vid nad Ljubljano
Dramatični odsek Blaž. Potočnikove čitalnic« uprizori v nedeljo, dn e3. marca ob pol 8. zvečer v Ljudskem domu igro »Deseti brat". Snov je vzeta iz priljubljene ljudske povesti našega slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča, ki jo je za odre v lepe, učinkovite slike priredil Ferdo Debeljak. Vabimo in prav je, da vsakdo spozna naše, domače delo.
Najnovejša poročila
Prestolni govor bolgar. kralja
Sofija, 24. febr. AA. Bolgarska telegrafska agencija: Danes ob 16 je kralj Boris s prepolno besedo otvoril novo zasedanje narodne sobranja Kralj Boris je meji drugim rekel: Z globokim zadovoljstvom ugotavljam, da je iskrena politika miru in nevtralnosti, ki smo jo dosedaj vodili, povsod naletelu na zasluženo priznanje. Pred vami, narodnimi zastopniki, *eliin poudariti, da bo Bolgarija brez ovinkov hodila po jasno določeni poti, ki v teh časih, bogatih po izkušnjah in posledicah odgovarja željam ljudstva in interesom države. Naši prisrčni odnosi z Jugoslnvijo in Turčijo so utrjeni z obstoječimi pogodbami o večnem prijateljstvu, z ostalimi sosedi pa se trudimo ohraniti odnose vse večjega vzajemnega zaupanja in iskrenega sporazuma. Vlada je trdno odločena ohraniti in razvijati prav tako odnose z drugimi velikimi in malimi državami. Ko se bo prilagojevnla duhovnemu razpoVižen ju ljudstva, bo nadaljevala s svojimi napori, da bi imela Bolgarija samo prijatelje in da bi bili njeni interesi v pravični meri spoštovani. Ta politika, navdahnjena z miroljubnim duhom,
Angleški demanti
London, 24. febr. A A. Reuter: Angleška uradna poročila, ki so prišla iz Ankare, ne potrjujejo vesti, da bi na sovjetsko-turški meji prišlo do oboroženih spopadov. Reuterjev diplomatski urednik misli, da so bile vesti o spopadu med turškimi in sovjetskimi vojaki vržene v javnost z namenom, da bi se povzročilo vznemirjenje in nezaupanje na bližnjem vzhodu. Ta alarmanten prikaz stanja na tem delu sveta je treba smatrati kot nadaljevanje živčne vojne. Toda turški narod ostane zvest prijateljstvu z Veliko Britanijo in Francijo in se ne razburja. Sicer pa je šef angleške misije, ki je bila poslana v turške pokrajine, ki so trpele zaradi potresa prišel iz Ankare v London in izjavil, da Velika Britanija in Francija nimata bolj trdnega in neomajnega prijatelja kukor je Turčija.
Weygandovo poslanstvo
Rim, 24. febr. A A. DNB: »Popolo di Romac objavlja posebno poročilo iz Carigrada o poslanstvu Weyganda na Bližnjem Vzhodu. List pravi med drugim sledeče: Medtem, ko angleška in francoska diplomacija z naglico delujeta, pa pripravlja general Wevgand vojaške kadre za vojno na vzhodu. Ker Nemčija nima namena začeti s kakršnokoli akcijo proti balkanskim državam in ker zaradi tega zahodne države nimajo izgovora za svojo intervencijo,
• Zgodovinsko vodstvo po stolnici
Maribor, 24. februarja.
Restavracijska dela na mariborski stolnici, ki se vršijo že leto dni, so vzbudila med Mariborčani upravičeno zanimanje za ta izreden spomenik srednjega veka. Ker se bodo letos ta dela nadaljevala, jih bo javnost gotovo še z večjim interesom spremljaj, saj so že dosedanji rezultati pokazali, da se vrši restavracija na način, ki bo lahko služil kot vzor za vsa podobna dela. Mariborska javnost je zato z velikim zadoščenjem sprejela Gregoričevo študijo o obnovitvenih delih v stolnici, ki jo je objavil včerajšnji »Slovenec«, prav tako živahen pa je bil odziv na poziv Zgodovinskega društva, ki je včeraj popoldne priredilo v stolnici zgodovinsko vodstvo.
Vodja ekskurzije je bil arh. Marjan Mušič, ki je uvodoma popeljal udeležence v historiat mariborske mestne župnije in župne cerkve. Opozarjal je, da se pojavi prvič dokumentarno mariborska župnija v začetku 12. stoletja: vodil jo je takrat prior žičke kartuzije. Istočasno se pojavi prvič v listinah tudi naselbina ob vijugi Drave na mestu sedanjega pristana. V tem času je bila prav gotovo na mestu sedanje stolnice že cerkev, ker si je brez nje župnijo težko zamisliti. Ni pa izključeno. da je bila cerkev — mogoče samo v obliki kapele, še mnogo pred to dobo, v času pokristja-njenja Slovencev, ki se je vršilo iz Solnograda. Dokaz temu bi bil župnijski patron sv. Janez Krstnik. Tako bi segali začetki stolnice v 8. stoletje. Domena solnograške metropolije ie segala na mariborskem teritoriju do Drave, desni breg pa je spadal že pod oglejski patriarhat, tako da predstavlja mariborska župnija najjužnejši izrastek solnogrške metropolije. Po tem zgodovinskem uvodu je na podlagi letošnje leto odkritih arhivov nokazal romanski izvor stolnice kot stavbe^ki je obsegala približno današnje tri ladje. Gotika je osrednjo ladjo podaljšala proti vzhodu z gotskim nresbilerijem. renesansa je zapustila zvonik, barok pa ie izoblikoval stolnico z obema kapelama sv. Frančiška in sv. Križa. Predelava za lavantin-sko katedralo v sredi 19. stoletja in obnovitev stolnice koncem 19. stoletja so poskušale dati cerkvi neogotski značaj. Današnja restavracija stremi za čim popolnejšo obnovitvijo prvotneea slosza ter /.a likvidacijo neogotskih dodatkov, od katerih ima umetniško vrednost samo glavni oltar.
Svoja izvajanja je arhitekt Mušič opiral na ■»hranjene gradbene in arhitektonske elemente v aotranjosti in zunanjosti cerkve ter je seznanil udeležence ekskurzije z njih umetniško pomembnostjo in vsebino. — Ekskurzija je vsestransko uspela.
žične vložke in vse tapetniške iz rldUlfllCi de ke kupite najceneje pri
,.OBNOVA". F. H0VAX, Glavni trg 1 in lurflieva ulica 6.
m Neosnovano vesti. V Mariboru so se pojavile govorice, da je bilo v mariborsko bolnišnico prepeljanih več bolnikov, ki so oboleli na epide-mičnein meningitisu (vnetje možganske opne). Te govorice pa nimajo nobene podlage in izvirajo najbrž pač iz pisanja hrvatskih listov o vznemir-jivem pojavu meningitisa v nekaterih hrvatskih krajih. Res je v mariborski bolnišnici nekaj bolnikov, ki imajo meningitis, toda ta bolezen se po-,avi vsako leto ob prehodu zime v pomlad. Tudi 'etos je nekaj takih primerov, vendar se bolezen ni pojavila epidemično. Zadnjo epidemijo meningitisa smo imeli pred dvema letoma, ko je na Tinju na Pohorju zbolelo 14 oseb. od katerih jih jc nekaj umrlo. Večjega obsega epidemija nikoli
zajamčuje državi mir in prinaša blagodejne rezultate na vseh poljih našega socialnega in državnega življenja. Ko je nato omenil ozdravljenje državnih financ in državnega proračuna, je kralj Boris poudaril, da je bolgarska uprava za dosego teh ciljev sklenila več mednarodnih sporazumov, ki imajo namen dati nov polet proizvodnji in ojačiti zunanjo in notranjo trgovino. Prestolni govor prav tako poudarja, da sta notranji mir in urejenost v državi tako neobhodno potrebna za splošen napredek Bolgarije in se zato morejo še naprej zagotoviti v okviru obstoječih zakonov. Ko je omenil nato nedavno spremembo vlade, je kralj Boris rekel: Izprememba vlade, do katere je prišlo 15. t. m., ni v ničemer spremenila zunanje in notranje politike Bolgarije. Ta politika ostane nespremenjena in zavoljo tega ne dvomim, da lioste vi pnklonili vladi polno vašo podporo, da bi z našimi skupnimi napori mogli prebroditi vse težave Na koncu svojega govora je kralj rekel: Želeč vam plodno zakonodajno delo in popoln uspeh, objavljam, da je odprto prvo redno zasedanje 25. sobranja.
in ker tudi vreme ne dela samo proti Nemčiji, pa išče Weygand priložnost, da bi vrgel Rusijo na pozornico Zaradi tega pripravlja vojsko na vzhodnem bojišču. Na ta način namerava preprečiti, da bi Sovjetska Rusija preskrbovala Nemčijo s pretrolejem. S tega namena naj ne bi potegnil Weygand v vojsko samo Turčije, temveč vse države podpisnice pakta v Saba-dadu. Treba je zdaj najti samo izgovor, ki bi opravičil intervencijo proti Sovjetski Rusiji. Iz prejšn jih izkušenj se ve, da zna Veiika Britanija najti take izgovore. List na koncu pravi, da je zelo pomembno, dn je Turčija že uveljavila svoj zakon za drž. obrambo.
Italifansko mneire
Rim, 24 febr. AA. Reuter: Italijanski listi objavljajo danes obširna poročila iz raznih evropskih prestolnic, v katerih poudarjajo, da preti splošna vojna od Črnega pn do Arktičnega morja. Te vesti dokazujejo italijanski listi, dn bi se mogla začeti vsak trenutek borba nn Kavkazu nli pa na severu Evrope. Poudarjajo pa, da bodo Balkanske države ostale izven te vojne.
Belgrad, 24. febr. AA. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr. namestnikov in na predlog predsednika vlade je bil za namestnika trgovinskega ministra dr. Ivana Andresa, ki se mudi v inozemstvu, postavljen minister za ptt. dr. Josip Torbar.
ni zavzela. Kakor znano, je meningitis nalezljiva bolezen, ki se širi s kapljicami sline pri kihanju in kašljanju obolelih oseb. Opreznost v primeru takega obolenja je vsekakor na mestu. Meningitis spada med bolezni, katere pojav je po zakonu podvržen obvezni prijavi oblastem.
m Fantovski odsek Maribor D ima jutri ob osmih zvečer v običajnih prostorih sestanek, na katerem bo predaval ravnatelj dr. J. Aleksič o temi: Slike iz življenja v Palestini. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Za člane udeležba obvezna, prijatelji vabljeni I
m Dekliški krožek Maribor I ima v sredo, dne 28 t. m ob sedmih zvečer v običajnih prostorih svoj redni sestanek, na katerem predava dr. Trstenjak. Za članice sestanek obvezen, vabljena so pa tudi druga dekleta Strogo obvezno telovadbo ima krožek v ponedeljek ob sedmih v običajnih prostorih.
m Društvo »Šola in dom« priredi jutri ob 20 v mali dvorani Narodnega doma predavanje, ki ga bo imel prof. Šilih. Predaval bo o šolski vzgoji nekdaj in danes.
m »Mariborski trio«, ki ga tvorijo odlični mariborski glasbeniki Poljanec, Bajde in dr. Klasinc, priredi dne 6. marca v dvorani na Aleksandrovi cesti koncert.
Gledališče
Nedelja, 25. febr. ob 15: »Via Mala«. Znižane cene.
Ob 20: »Cigan baron«. Ponedeljek, 26. febr.: Zaprto. Torek, 27. febr. ob 20: »Kovarstvo in ljubezen«. Red C.
Celjske novice
c O kmečkih uporih na Slovenskem bo v torek na prosvetnem večeru KPD govoril g. inšpektor Silvo Kranjc iz Uubljane.
c Koncert »Celjskega Zvona«. 9. marca t. 1. ob 8 zvečer priredi pevsko društvo »Celjski Zvon« v proslavo 60-letnice skladatelja V. Vodopivca koncert njegovih pesmi. V program je vnesenih precej skladb, ki bodo to pot prvič izvajane in bodo vsekakor nudile javnosti zanimiv vpogled v najnovejšo delavnost tega plodovitega slovenskega skladatelja. — Na koncert občinstvo že vnaprej opozarjamo.
c Kmečka zveza zboruje danes v Celju. Iz
vseh krajev Slovenije bodo prišli zastopniki kmečkega ljudstva, da spregovore besedo za svoje pravice. Pričetek zborovanja je ob 11 dopoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Na zborovanju bo govoril med drugimi tudi senator g. Smodej.
Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode:
Pri žolčnih kamnih in kroničnem vnetju žolčnega iniliur.a je treba piti štirikrat na dan 100-200 g ogrete vode Dona t. Hitro pitil
c Društvo Rdečega križa v Celju predvaja do 27. t. m. v svoji režiji film »Dr. Koch«, najhuma-niji film, kar smo jin dosedaj videli, ki bo ostal vsakemu v neizbrisnem spominu. Odbor Rdečega križa vljudno vabi k obilnemu obisku obeh filmov. Cene so običajne.
c Plašče, najnovejšega kroja ima na zalogi tvrdka G usti Vrač ko. Ne pozabite!
c V Aškerčevi ul. 8 je umrl 75-letni trgovec Franc Karbeutz. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek ob 3 popoldne na mestnem pokopališču. Naj počiva v miru!
c Fantovski odsek in Dekliški krožek v Vojniku priredita prihodnjo nedeljo, 3. marca ob 3 popoldne v posojilnični dvorani akademijo z zelo pestrimi točkami.
c Živinski in kramarski sejem bo v Vojniku v ponedeljek, 4. marca.
c Danes na Celjsko kočo. Zimspošportni odsek Savinjske podružnice SPD je razpisal za danes podzvezno prvenstvo v alpski kombinaciji za prvenstvo Mariborske zimskošportne podzveze. Tekmovanje bo ob 9 pri Celjski koči.
c Sredpostnega kramar, sejma v Celju ne bo. c Celjski šahovski klub ima v sredo, 28. febr. v klubskih prostorih kavarne »Evropa« svoj občni zbor.
c Celjski harmonikarji nastopijo v ljubljanskem radiu. Željko Dobovišek in Tonček Hofbauer iz Celja, Rudolf Hrovat iz Žalca in Rudi Schmidt iz Brežic bodo nastopili danes ob 13.02 v ljubljanskem radiu.
c Tečaj za mojstrske izpite se bo pričel v ponedeljek, 26. febr ob 7 zvečer v Obrtnem domu v Celju. Prijave za tečaj se še sprejemajo do pri-četka tečaja v poslovalnici urada za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI.
c Redna letna skupščina gasilske župe celjskega okraja se prične danes ob pol 9 dopoldne v mali dvorani Celjskega doma.
c Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju ima danes ob pol 10 dopoldne v vrtni dvorani hotela »Evrope« svoj redni letni občni zbor.
c f Hriberšek Apolonija. V Rečici ob Savinji je umrla včeraj 76 letna Hriberšek Apolonija. Pokojna je bila dobra krščanska mati, ki je svoje otroke vzgojila v strogo krščanskem duhu. Pogreb pokojnice bo jutri, v ponedeljek, ob 10 do|X)ldne na farno pokopališče v Rečici ob Savinji. Naj počiva v miru! Svojcem naše iskreno sožalje!
c Člani Zadruge državnih uslužbencev so imeli snoči v Narodnem domu svoje redno zborovanje. Udeležilo se ga je veliko število članov iz Celja, okolice in tudi drugih krajev.
Zidani most
Poverjeništvo kluba železničarjev JRZ na Zidanem mostu je imelo svoj redni občni zbor, katerega sta se kot zastopnika upravnega odbora udeležila njegov predsednik tov. Masič in tajnik tov. Cimperman. Navzoč je bil tudi prof. Bitenc iz Celja, ki se je kot bivši narodni poslanec laškega okraja rad odzval povabilu, da sliši mnenje in želje močne železni-čarske skupine največje postaje v laškem okraju in ene najtežjih postaj v sestavu ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Po poročilu društvenih funkcionarjev je povzel be-Isedo tov. Masič, ki je v daljšem in izčrpnem poročilu predočil številnim navzočim železničarjem delo kluba, ki ga je vršil v kritičnih razmerah v minulem letu za zboljšanje materialnega stanja železniškega osebja. Opozoril ie navzoče predvsem na znano resolucijo, ki je bila soglasno izglasovana na klubovem občnem zboru in ki jo bo klub kot osnovno točko
vetrtue p&t&r!
Tudi brez mencanja In dr-gnenja, če ga kuhate v razto* pini Radiona, bo perilo ble-ščeče belo. Na (a način varujete tkanine, perilo bo bolj trpežno in Vas bo vedno znova razveseljevalo s svojo čudovito belino.
RADION BELINA!
svoiega programa skušal realizirali v novem jx>slovnem letu, v kolikor bodo razmere; v katerih živimo, dopuščale. Zelo dober vtis je napravila njegova najioved, da se bližamo časom, ko bo osebje v eksekutivnih edinicah po tolikem razdobju moglo zopet dobivati zakonito zajamčeni dopust. Njegovo poročilo so vzeli prisotni z odobravanjem na znanje. Po predsednikovem jx>ročilu so bile volitve novega odbora. Izvoljeni so bili z malimi spremembami skoraj vsi sedanji odborniki. Poročilo o zunanjem in notranjem političnem položaju je podal prof Bitenc. Njegova izvajanja, zlasti v kolikor so se tikala socialnih problemov, so bila tako izčrpna in prepričevalna, da so napravila na vse prisotne najboljši vtis. Tako poročilo more poduti samo človek, ki je sam izšel iz skromnih razmer in ki je s svojim prosvetnim in socialnim delom med najširšimi sloji naroda spoznal vse stiske in potrebe sedanjega časa tako, da mu more govoriti kot vodnik in učitelj. Njegova izvajanja so prisotni nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Po dobro uspelem občnem zboru je predsednik pozval navzoče, naj bodo tudi v bodoče disci-linirani, ker bodo s tem najbolj pomagali "ubu pri uresničenju njegovega programa.
pli ki
Preska
Danes popoldne ob pol štirih ponovi naš fantovski odsek krasno dramo iz časov španske državljanske vojne »Krvava Španija«. Vsi vabljeni.
Osebne doklade državnih uslužbencev
in upokojencev
so odrejene po draginjskem razredu, ki obsega gradbeni okoliš kraja, kjer je uslužbenec nastavljen, ali kjer se upokojenec stalno nastani. Po § 13. gradbenega zakona s smatra za gradbeni okoliš območje, ki je z regulacijskim načrtom namenjeno za zazidavo in naseljevanje mesta ali trga. Po § 127. gradbenega zakona sme ban s pravilnikom predpisati, da veljajo poedina določila iz prvega dela gradbenega zakona tudi za posamezne vasi. Tako je kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani izdala pravilnik o gradbenih predpisih za sela, ki so v neposredni bližini mest in trgov K. V. št. 3870-1 iz leta 1933. V tem pravilniku so našteti kraji, za katere veljajo materialna določila I. dela gradbenega zakona, in sicer:
1.	Vič, Zg. Šiška, Št. Vid, Ježica, Moste, Do-brunje in Rudnik pri Ljubljani;
2.	Gaberje, Lisce, Lava, Breg in Zavodna pri Celju;
3.	Krčevina, Košaki, Pobrežje, Radvanje, Tezno, Studenci pri Mariboru;
4.	Spodnji in Zgornji Breg ter Vičava pri Ptuju;
5.	Zakot pri Brežicah;
6.	Boštanj in Loa pri Sevnici;
7.	Dolga vas pri Dolnji Lendavi;
8.	Mekinje pri Kamniku;
9.	Stob, Studa in Vir pri Domžalah;
10.	Prevrat. Blato in Pristava pri Konjicah;
11.	Stražišče, Primskovo, Huje in Klanec pri Kranju;	' ■ .
12.	Bistrica pri Tržiču;
13.	Videm in Stara vas pri Krškem;
14.	Gradec pri Litiji;
15.	Gornji Logatec;
10. Gornja Bistrica pri Slovenski Bistrici;
17.	Stara Loka, Trata in Stari dvor pri škofji Loki;
18.	Kurja vas, Sava in naselje »Pod Možakljo« pri Jesenicah.
Leta 1938. je bil pravilnik razširjen še na Šmartno pod Šmarno goro, Podgorico, Polje in vzhodni del upravne občine Dobrova (kraji: Kožarje, Vrhovce in območje Tržaške ceste).
S tem pravilnikom pa nikakor ni bilo odločeno, da spadajo našteti kraji ali občine v I. ali II. draginjskt razred po zakonu o uradnikih.
Od naštetih krajev spadajo v I. ali II. dra-ginjski razred le tisti, ki so bili inkorporirani Ljubljani ali drugim občinam II. draginjskega razreda in pa občine v okolici Maribora, ki so prešle po posebni odločbi kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani in po sklepu mestnega poglavarstva v Mariboru v ožji in širši gradbeni okoliš mesta Maribora. Vsi ostali našteti kraji pa spadajo slej ko prej v III. draginjski razred, ker imajo svoj lasten gradbeni okoliš ali pa spadajo v gradbeni okoliš sosedne občine, ki ni sedež okrajnega načelstva.
Državni upokojenci iz teh sel in občin naj tedaj ne vlagajo prošenj za priznanje osebne doklade po I. ali II. draginjskem razredu, ker finančno ravnateljstvo njihovim zahtevam in more ustreči.
c Sreča Vas išče! Oglejte si krasne dobitke, razstavljene v trgovinah V. Hladin, A Lečnik, D Gams, V Schramm, D Rakusch m R. Stermecki, ki Vam jih nudi efektna loterija Godbenega društva poštnih nameščencev, če kupite srečke po 5 din. Avto znamke »Opel« pa je na ogled na pošti Celje. Žrebanje ie nred vralmi, zato segajte pridno po srečkah!
Prve avstralske čete na poti v Evropo, da vstopijo v angleško armado.