PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem bra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pn Gorenji Trebuli. od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idnji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cs —! Vi O O- 33 ► M O O -C XI
o m rn o X! r o
primorski
M.	dnevnik I
Cena 600 lir - Leto XL. št. 235 (11.958)
Trst, sreda, 3. oktobra 1984
POMEN DANAŠNJE STAVKE NA GORIŠKEM
MARKO WALTIUTSCII
Gospodarski položaj je na Goriškem hud in istočasno zaskrbljujoč. Mladim ni dano, da bi dobili zaposlitve. Tisti, ki delajo v tovarnah pa so v velikem številu v dopolnilni bla Šajni, mnogi so se predčasno upokojili. če je za te vsaj nekako poskrbljeno, pa ni dela za mlade. Zato v družine ne prihaja več toliko denarja kot prej. Istočasno so se življenjski stroški povečali, zato je za mar sikatero družino položaj že nevzdržen. Tudi trgovci so že opazili ta ne Oativni trend, nanj opozarjajo goriš ke banke, saj je že sedaj, še pred koncem leta znano, da bo letošnja stopnja razvoja na Goriškem precej nižja od stopnje prejšnjih let. Dodajmo vsemu temu še veliko znižanje trgovinske izmenjave, vsaj drobne, s sosednjo Jugoslavijo, pa bomo dobili sliko o dejanskem položaju, pa čeprav se povprečnemu opazovalcu zdi, da vse poteka normalno.
Nekdo je pred tolikimi leti dejal, da je Gorica v slepi ulici. Pred leti Pa je gospodastvo Gorice cvetelo. Po eni strani je cvetela trgovna na drobno z Jugoslavijo, po drugi pa smo imeli v tovarnah polno zaposli-tev, precej po zaslugi tovarn z dr žavno udeležbo, torej državnih tonom, v katerih ni bilo nikdar krize. Kjer se je pokazala kaka težava, je že takoj priskočila na pomoč dežela z najrazličnejšimi dotacijami tovarnam, tako da se je zamašila marši katera luknja.
Pa so prišla leta suhih krav. V tr Bovini ni več moč dobiti zaposlitve. Ce prebiramo sezname protestiranih menic ugotovimo, da so mnogi trgov-9} v težavah. Seveda velja to le za “fte, ki so prelahko živeli. Kdor je bil v letih debelih krav previden, bo lahko še dolgo užival sadove takratnih zaslužkov. Javne oblasti so na mah nehale dajati tovarnarjem, v Blavnem neresnim in avanturističnim, . milijonske ali milijardne injekcije.
Mnogi med njimi so bili primorani zapreti svoj obrat. To se je zgodilo " Goroci, v Tržiču, v Krminu, v ^avodnjah in v Doberdobu. In seve-so delavci ter uradniki in tehniki morali na cesto. Pričelo pa je zakadi splošne krize v državi in v sve-u manjkati naročil tudi za tovarne z državno udeležbo. Na mah so se znašle v težavah tovarne kot so SA K°G, ANSALDO, ladjedelnica. Seve-'r* je v javnosti najbolj odjeknil pri-mer tržiške ladjedelnice, ker je bila . je s svojimi tisočimi zaposle-^‘mi še vedno največja tovarna v Pokrajini, zaposluje delavce iz sosed-Plh tržaške in videmske pokrajine in vsaka njena težava avtomatično Z°vzroči težave tudi v širšem družbe-fm kontekstu. Najhuje pa je, ker ,lma ladjedelnica nobenih naročil. V Pkem položaju ni še bila nikdar.
,Zato
*oriš'
hlrio
današnja splošna stavka na težkem. Sindikalisti in župani pr a
opozarjajo, da jim ne gre samo |.deklarativno manifestacijo, da ho-da se stvari premaknijo z mrtve
Zaradi tega so tudi podprli predlo-® Oospodarstvenikov in politikov, da gjma rimska vlada dati podporo go jj^^rstvu dveh pokrajin ob vzhodni države. Zato so tudi podprli e-2 V10 akcijo v korist Gorice in Trsta. Cso tudi pozdravili vesti, ki so k:, c tedna prišle iz Rima, da je z a v finančni zakon za leta 1985 in l naslednji dve leti vnešena postav-ji 0 finančni pomoči dvema pokra-n^ma. Vendar pa so zelo previd-n .v izjavah, ker ni še znano kako VerlJv kit ta denar uporabljen. Po-s^rf.ti Pa so zelo jasno: denarja ne sif°. javne uprave porabiti za finan-faraonskih javnih del, marveč in a di v podporo produktivnim de-ko n?stim. Zato, da bodo mladi lah-aobili delo v domači deželi.
Komunisti zahtevajo predstavnika v izvršni komisiji EGS
Srečanje med Craxijem in Natto znamenje izboljšanja odnosov med PSI in KPI?
Zaskrbljen pogovor De M ita-Spadolini - CK KPI o reformi inštitucij
RIM — Po mnenju rimskih političnih opazovalcev kaže, da je napetost med komunisti in socialisti nekoliko popustila. Včeraj je Craxi namreč sprejel v palači Chigi tajnika KPI Natto, s katerim je imel do'g pogovor, pa čeprav je bila tema pogovorov, vsaj po uradni verziji, dokaj ozka. Tajnik KPI je namreč zahteval, da bi bil eden od italijanskih članov izvršne komisije EGS komunist. V popoldanskih urah, ko je odprl zasedanje socialističnega vodstva
je Craxi nepričakovano ponudil dialog največji opozicijski stranki : po njegovem mnenju bodo RAI, referen dum in finančni zakon problemi, pri katerih bo jasno pria'a do izraza komunistična volja, da spremenijo svoj odnos do vlade. Vtis, da se nekaj v teh odnosih spreminja potrjuje tudi sestanek med De Mito in Spadolini-jem, iz katerega izhaja okrepljeno zavezništvo med KD in republikanci.
Skratka politični okvir se nekoliko spreminja in postaja enostavnejši : po
eni strani bi kazalo, da se oblikuje desničarski blok, ki sloni na demokri-stjanski hegemoniji; po drugi strani pa dve največji levičarski stranki, ki sta bili do sedaj v stalnem spopadu kažeta pripravljenost na obnovitev dialoga.
Včerajšnje srečanje med Craxijem in Natto, drugo odkar je slednji prevzel tajništvo KPI, je imelo kot o-srednjo temo izrecno komunistično zahtevo: opozicija mora biti zastopana s svojim predstavnikom znotraj najpomembnejšega organa EGS, tako kot se dogaja tudi v drugih državah gospodarske skupnosti. Komunisti šoto svojo zahtevo postavili že dvakrat: pred 8 leti, ko je vlada njihovo zahtevo odločno zavrnila, nato pa še leta 1980, ko se je vlada izmikaa rekoč, da so že imenovali italijanske komisarje. Craxi ni dal Natti jasnega odgovora, češ da bo kaj kmalu poročal v okviru kabinetnega sveta. Med drugim naj omenimo, da je Craxijev kandidat za komisarja v EGS nekdanji socialistični minister Forte, če bo privolil v zahtevo KPI, se bodo odnosi med obema stranka-
ma prav gotovo močno izboljšali.
Ta trend prihaja do izraza tudi znotraj socialistične stranke. Včerajšnje vodstvo ni sprejelo nobenih sklepov glede notranjih organigramov. Znano je, da se dva vidna predstavnika PSI kot sta Formica in De Mi-chelis zavzemata za obnovitev odnosov s KPI. V stranki se, po daljšem obdobju, ko je bila razprava skoraj onemogočeno spričo Craxi jeve nad-moči, sedaj spet začenja debatirati. Predsednik vlade zavzema spet vlogo političnega tajnika. Craxi je dejal, da ni nikoli mislil, da bi se v stranki morali izogibati poitičnih razprav. Še več, po njegovem mnenju je to zelo koristno. Skratka, Craxi je svoje sodelavce postavil pred dilemo: odpreti konstruktivno razpravo upoštevajoč dejstvo, da je on še vedno tajnik in da je njegov položaj zelo trden, ali pa odpreti notranjo krizo v socialistični stranki.
Včeraj popoldne se je začelo tudi zasedanje CZ KPI, kjer je Renato Zangheri imel dolgo poročilo o vprašanju reforme inštitucij.
R. G.
Morda danes v komisiji razprava o globalni zaščiti
RIM — Razpravo o globalni za- sedale. Vendar kaže, da bodo od-škiti slovenske manjšine v Italiji ložene seje — in torej tudi seja so ponovno odložili. Včeraj je nam- komisije za ustavna vprašanja — reč senatna skupščina obravna- na sporedu danes, ko naj bi torej vala zakon o odpustih za črne prišli na vrsto tudi problemi za-gradnje in zato komisije niso za- ščite slovenske manjšine, (bbr)
Sicilsko mafijsko podzemlje zajel pravi preplah
Palermski sodniki niso še povsem izkoristili vseh izpovedi skesanega mafijca Buscette
Tommaso Buse cita
PALERMO — »Don Mašino« Buscetta je palermskim sodnikom povedal precej več, kot so do sedaj izkoristili. Celo sobotni »blitz« z zapornimi nalogi in sodnimi pozivi so sodniki sprožili predvsem iz bojazni, da jim ne bi uspelo več prikriti tako eksplozivnih izpovedi. V tej negotovosti pa se je v Palermu začel beg »picciottov«, težakov mafijske organizacije, ki niso še napravili mafijske zaobljube. Iz mesta pa bežijo tudi »častitljivi«, ki ne vedo razsežnosti Buscettove izpovedi. Negotovost in strah med mafijci še stopnjujejo vesti, da ni »don Mašino« edini skesanec, da malho praznijo tudi drugi priprti mafijci.
Prednostna naloga varnostnih sil pa je sedaj izsleditev 62 ubežnikov, med katerimi so figure največjega kalibra v mafijski nomenklaturi. Po licija in karabinjerji upajo, da jim bo preplah v mafijskih vrstah olajšal delo, ker se ubežniki ne počutijo nikjer več vame. Preiskovalce nedvomno bodri tudi spoznanje, da so v New Yorku in v drugih krajih ZDA aretirali 28 Italoameričanov, ki so na seznamu 366 zapornih nalogov palermskih sodnikov. Za sicilsko mafijo niso več vame niti ZDA, vsekakor pa ne Brazilija, kamor bo v krat-
kem odpotoval palermski sodnik Falcone, da bi zaslišal Buscettove prijatelje.
Medtem pa kljub preiskovalni tajnosti počasi pronicajo na dan obtožbe na račun bivšega palermskega demokristjanskega župana Ciancimina. Obtožbe so trenutno bolj medle, kar delno opravičuje sklep sodnikov, da proti njemu izdajo sodna poziva in ne zapornega naloga. Vsekakor pa so v Palermu prepričani, da je »don Mašino« že pričel govoriti o tako imenovani »tretji ravni«, o tistem veznem členu med mafijo, političnimi silami in podjetniki, kjer se je praktično odločalo o mafijskih strategijah.
Palermsko sodstvo je nedvomno izbojevalo prvo uspešno bitko, a vojne rti še dobilo, boj proti mafiji bo še dolg in težak. Vse pa bodri spoznanje, da se je porušil zid neprebojnega molka, da je »don Mašino« s svojimi izpovedmi pričel osvetljevati 15 let najhujšega mafijskega terorja. Preiskovalcem je sedaj vsaj do »tretje ravni« znana vsa mafijska piramidasta struktura, znani so vmesni členi, po imenu poznajo vse kolovodje, kar pa so navsezadnje ugotovili že z lastnimi preiskavami, a brez otipljivejših dokazov.
Katinarski starši sprejeli predlagano začasno rešitev
Učenci slovenske osnovne šole Fran Milčinski bodo začeli s poukom, ko bo področni svet italijanskega didaktičnega ravnateljstva privolil v izpraznitev učilnice italijanske šole Stossich v šolskem poslopju v Ulici Marchesetti. Tako so na sinočnjem sestanku sklenili starši katinarskih otrok, potem ko so sprejeli edino začasno rešitev prostorske stiske, ki so jo občinski upravitelji predočili dopoldne na srečanju s predstavniki staršev slovenskih šol v tržaški občini.
Katinarski starši so privolili v pregraditev ene od učilnic oddelka nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod, vendar le po zagotovilu, da gre za začasno rešitev in obvezi tržaške občinske uprave, da bo še pred začetkom prihodnjega šolskega leta proučila skupno s šolskim skrbništvom ce-
lotni položaj slovenskih in italijanskih šol na Ratinaci, in to predvsem v perspektivi petih novih učilnic, ki bi jih morali v tem času dokončno urediti na italijanski šoli na Melari.
Odločili so se tudi, da bodo takoj po privoljenju italijanskega področnega sveta poslali svoje otroke v šolo, pri čemer naj bi se, do primerne u-reditve sedanje italijanske učilnice na šoli v Ul. Marchesetti, razredi izmenjavali v dosedanjih štirih učilnicah. Podobno naj bi bilo tudi na oddelku nižje srednje šole do dokončane pregraditve učilnice v prvem nadstropju. V tem primeru so bili starši mnenja, da bi lahko občinski delavci opravili to delo v znatno krajšem času, kot je bilo omenjeno na dopoldanskem sestanku na občini (en mesce).
NA 4. STRANI
Danes povratne pokalne tekme
Devet italijanskih in jugoslovanskih nogometnih ekip bo danes skušalo ooseči uvrstitev v drugo kolo evropskih pokalnih tekmovanj — pokal prvakov, pokal pokalnih prvakov in pokal UEFA. Za nekatere bo šlo le za golo formalnost, saj so že v prvi tekmi zlahka odpravile svoje skromne nasprotnike. To velja za italijanski enajsterici Juventusa in Fiorentine ter za beograjski Partizan. Vse tri ekipe so namreč zmagale na tujem. Težja je naloga Crve-ne zvezde in Rome. ki sta doma osvojili tesni zmagi nad Benfico oziroma Steauo, splitski Hajduk, sarajevski Željezničar, milanski In ter in reška Rijeka pa morajo celo nadoknaditi gol zaostanka, se pravi, da morajo zmagati najmanj z 2:0. Njihova naloga pa ni nemogoča, saj bodo vsi igrali pred domačim občinstvom.
NA 10. STRANI
Tri leta zapora za sodnika Costo
CALTANISSETTA — Zaradi nedovoljene posesti treh pištol so sodniki iz Caltanissette obsodili na tri leta zapora in tri mesece aresta namestnika državnega pravnika iz Trapanila Antonia Costo. Sodnik bo moral plačati 3 milijone globe in ne bo smel pet let opravljati javnih služb. Costa ostaja seveda v zaporu, .-.aj se bo moral zagovarjati še pred hujšo obtožbo, da ga je mafija podkupila.
Na včerajšnji razpravi ni bil Costa prisoten, njegov odvetnik pa je skušal zaman odložiti razpravo z zaslišanjem dodatnih prič, ki naj bi potrdile sodnikovo verzijo o povsem naključni posesti treh pištol. Sodnikov položaj je torej sedaj vse prej kot rožnat, saj imajo preiskovalci po včerajšnji razpravi dovolj časa, da zberejo vse dokazno gradivo o njegovih »uslugah« mafijskemu podzemlju.
Podražitev tekočih goriv
RIM — Nevzdržni vzpon dolarja na vseh valutnih borzah bo od ponedeljka v Italiji prizadel tudi navadne smrtnike, saj se bodo podražila vsa tekoča goriva. Plinsko olje za dieselske motorje se je resnici na ljubo podražilo že ta ponedeljek, a s prihodnjim tednom bo po vsej verjetnosti dražje za nadaljnjih 18 lir pri litru. Nedvomno pa večino zanima predvsem usoda bencina. Po trditvah zasebnih naftnih družb bi se morala tako super kot navaden bencin podražiti za 30 lir pri litru. Seveda bo moral glede bencina izreči končno besedo medministrski odbor za cene, a je skoraj gotovo, da bo uslišal prošnje naftnih družb.
Za ostala tekoča goriva pa ni večjih težav, da bodo podražitve skoraj avtomatične. Kurilno plinsko olje se bo podražilo za 23 lir pri litru, kurilni petrolej za 24 lir. Dražji bo tudi mazut, in sicer: za 17 lir pri kilogramu mazut z visokim odstotkom žvepla, za 19 lir mazut z nizkim odstotkom žvepla in 20 lir pri kilogramu tekoči mazut. S ponedeljkom pa se bodo podražila tudi tekoča goriva za kmete in ribiče. Kmetje bodo dieselsko gorivo in pogonski petrolej plačali po 17 lir dražje za liter, ribiči pa obe gorivi po 15 lir dražje.
Rekordni polet treh vesoljcev
MOSKVA — Sovjetska tiskovna a-gencija Tass je sporočila, da je včeraj v opoldanskih urah srečno pristala na Zemlji sovjetska vesoljska ladja »Sojuz T 11« po rekordnem poletu 238 dni v vesolju. »Sojuz T 11« je pristal na stepah Kazahstana, približno 160 kilometrov vzhodno od mesta Žezgazgan. Kozmonavte Leonida Kizina, Vladimira Solovjova in Olje-ga Atkova so zdravniki že pregledali ter izjavili, da je njihovo zdravstveno stanje dobro. Slednji so v tem »rekordnem« času od osmega februarja do včeraj v glavnem živeli in delali na vesoljski postaji »Saljut 7«.
Prejšnji rekord bivanja v vesolju sta postavila leta 1983 sovjetska kozmonavta Valentin Lebed jev in Anato-lij Berezovoj. »Letela« sta 211 dni.
Med včerajšnjo sejo CK ZKJ
Ali Shukrija poročal o pogovorih z Natto
BluGKAD — Predsedstvo CK ZKJ je na včerajšnji seji med drugim obravnavalo tudi ini ormaci jo predsednika Alija Shukrije o pogovorih, ki jih je imel z generalnim sekretarjem italijanske komunistične partije Alessandrom Natto ter drugimi funkcionarji KP1. Ocenili so, da so odnosi med KPI in ZKJ zgled plodnega sodelovanja med dvema partijama, ki temelji na načelih samostojnosti, enakopravnosti, vzajemnega spoštovanja ter odgovornosti vsake partije pred svojim delavskim razredom in narodom. Strinjali so se glede pomena tega sodelovanja ter potrebe po nadaljnjem utrjevanju, kar je vsekakor tudi v interesu krepitve dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki so postali eden od dejavnikov stabilnosti na Jugu Evrope in Sredozemlja, kot tudi v interesu boja za mir, demokracijo in socializem v svetu. Predsedstvo je izrazilo zadovoljstvo zaradi stališča Italijan ske komunistične partije glede globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, (dd)
Andreotti pred skupščino OZN včeraj pozval velesili k obnovitvi pogajanj o razoroževanju
NEW YORK — Nedavni pogovori sovjetskega zunanjega ministra Gromika z ameriškim predsednikom Reaganom oziroma državnim tajnikom Shultzem, čeprav niso obrodili tistih sadov, ki jih je mednarodna skupnost pričakovala po spravljivem tonu Reaganovega posega na skupščini OZN, vendarle kažejo na določeno otoplitev ozračja med velesilama in lahko predstavljajo izhodišče za obnovitev pogajanj o razoroževanju.
Iz te ugotovitve je včeraj izhajal italijanski minister za zunanje zadeve Giulio Andreotti, ko je pred glavno skupščino OZN predstavil stališča italijanske vlade glede vprašanja popuščanja napetosti med blokoma in njene poglede na sedanji mednarodni politični položaj.
Ve'esili se morata čimprej usesti za pogajalsko mizo, je poudaril Andreotti in obnoviti pogovore o razoroževanju, prekinitev katerih je toliko bolj nevarna, ker je sovpadala z obdobjem izredno slabih odnosov med blokoma. Poleg tega pa to odgovarja interesom in željam vseh narodov. Ključno vprašanje vsakega sporazuma na tem področju, je naglasil Andreotti, pa je uravnoveše-
nje sil, ki mora biti na najnižji ravni in temeljiti na točnih in objektivnih podatkih. Zato je predlagal redna srečanja mednarodnih znanstvenikov na najvišji ravni. Pobudnik za to bi morala biti OZN, ki so mora izogibati pogostih preveč splošnejših obravnav, kajti ne vodijo nikamor. Organizacija združenih narodov mora biti pobudnik tudi pogajanj o ukinitvi in prepovedi kemičnih orožij, je nadaljeval zunanji minister Andreotti. V tem smislu je nato poudaril pomen zasedanja v Stockholmu, ki " bo dalo velik prispevek k popuščanju napetosti če bo sprejeo in stvarno osvojilo načelo o odpovedi uporabe sile. Kot primer sedanje paralize OZN je Andreotti navedel tudi pobudo za odstranitev min iz Rdečega morja, ki bi morala potekati pod njenim nadzorstvom.
Drugi sklop vprašanj, kateremu je Andreotti posvetil posebno pozornost, je vprašanje odnosov med državami razvitega Severa in revnega Juga in njihove povezave oziroma interakcije, ki presega zgolj gospodarski okvir. Poudaril je uspeh pravkar sklenjenega zasedanja držav Srednje A-merike, skupine Contadora in EGS v Kostariki, ki je obrodilo konkretne pobude na področju bilate-
ralnega sodelovanja. V zvezi z vprašanjem Sever - Jug pa je Andreotti vztrajal pri nujnosti učinkovite mednarodne pobude za iskanje poti iz krize manj razvitih držav, ki jih dušijo dolgovi.
Pregledu položaja v Južni Ameriki, pri čemer je precej ostro obsodil čilski vojaški režim, ki z nasiljem odgovarja zahtevam opozicije po povratku k demokraciji, je Andreotti dodal sliko sedanjega preožaja na Bližnjem vzhodu in se pri tem osredotočil na žarišča napetosti ter napovedal pobude, ki jih namerava sprožiti Italija na tem področju, ko bo januarja prevzela vodstvo EGS.
Palestinsko vprašanje, je dejal Andreotti, mora ponovno pridobiti osrednji prostor v okviru odnosov med Izraelom in arabskim svetom. Potrebno je podpirati težnjo arabskega sveta po združitvi in predvsem pa prispevati k temu, da Palestinsko gibanje ponovno pridobi svojo notranjo kohezijo. Svoj dolgi poseg je italijanski zunanji minister sklenil z optimistično noto in sicer z napovedjo skorajšnjega vstopa Španije in Portugalske v EGS, kar bo še bolj okrepilo, kot je dejal, vlogo Evrope na mednarodnem političnem prizorišču.
V parlamentu se je začel postopek za odobritev finančnega zakona 1985
Razprava o položaju slovenske manjšine v Avstriji in Italiji
RIM — Včeraj se je v parlamentu začel postopek za odobritev finančnega zakona za leto 1985. Besedilo sta v poslanski zbornici obrazložila ministra Romita in Golia, ki sta se še zlasti zaustavila pri nekaterih bistvenih vprašanjih, med katerimi sta na prvem mestu pregled in perspektive splošnega gospodarskega stanja v državi ter skrb za večjo prozornost državnega proračuna.
Oba ministra sta predvsem poudarila, da obstajajo nekateri pozitivni premiki v italijanskem gospodarstvu, predvsem nižanje inflacijske stopnje in razvoj proizvodnih dejavnosti, poudarila pa sta tudi, da obstaja vrsta težav, ki izvirajo tako iz notranjega kot tudi iz mednarodnega gospodarskega stanja in da lahko samo jasno načrtovana strategija zagotovi res ugoden razvoj.
Kar zadeva tekoče leto 1984 je minister Romita ugotovil, da je bilo, glede na inflacijo in razvoj proizvod nje, še kar zadovoljivo. Bruto državna proizvodnja naj bi letos narasla za 2,8 odstotka (kar je viden napredek, če upoštevamo dejstvo, da je lansko leto upadla za 1,2 odstotka), pri čemer odpade največji prirastek na industrijo, medtem ko so na kmetijskem sektorju zabeležili padec proizvodnje. Zadovoljiv je tudi razvoj investicij, negativni pa so podatki o državnem primanjkljaju, ki naj bi letos znašal 96 tisoč miijard lir, kar je v bistvu ena tretjina vseh kreditov v državi. Zaskrblju
joči so tudi podatki o zaposlovanju, še zlasti o zaposlovanju mladine in tu je Romita poudaril, da razvoj ni zadosten, da bi lahko zagotovil primemo zaposlitveno raven. Minister za proračun se je tudi zaustavil pri investicijah v javnem sektorju, ki znašajo letos 36 tisoč milijard in bodo prihodnje leto narasle na 42 tisoč milijard lir. Treba pa je preveriti, je še dodal Romita, da gredo te investicije res v pravilno smer.
Minister Goria pa je svoje poročilo skoraj v celoti namenil vprašanjem v zvezi z obliko državnega proračuna, ki se razlikuje od proračunov za prejšnja leta. Proračun za prihodnje leto naj bi bil torej »prozomejši«, oziroma, z večjo lahkoto naj bi bilo mogoče razbrati, v katero smer gredo nekateri posegi. Goria je tudi omenil Visentinijev predlog o davčnih reformah, brez katerih bi se dohodki povečali samo za 3 odstotke, medtem ko se morajo povečati za 10 odstotkov.
O finančnem zakonu bodo začeli v komisijah poslanske zbornice razpravljati prihodnji teden, ko bo, zaradi te razprave, prekinjeno delo v zbornici sami; ni torej izključeno, da bi tudi letos, kot že lansko leto, vladi u-spelo doseči odobritev finančnega zakona do konca novembra, kar se v prejšnjih letih ni dogajalo.
BOJAN BREZIGAR
LJUBLJANA — Slovenska in jugoslovanska javnost ne moreta ostati neprizadeti in nezaskrbljeni spričo zadnjih dogodkov na ozemlju sosednjih držav Italije in Avstrije, kjer živi slovenska narodnostna manjšina. Okrepljeni pritiski šovinističnih in nacionalističnih sil, poskusi odvzemanja težko in samo delno uresničenih pravic manjšine, vzbujanje strahu in negotovosti, ogrožajo ne samo normalno življenje Slovencev v Avstriji in Itoli ji, ampak so tudi napad na demokratično ureditev obeh držav in na dobre sosedske odnose z Jugoslavijo.
Zaradi tega je komisija skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose na svojo sejo uvrstila obravnavo trenutnih razmer in položaja slovenske manjšine. V podrobni razpravi, katere sta se udeležila tudi konzula SFRJ v Celovcu in Trstu Marko Kržišnik in Drago Mirošič so opozorili, da se kljub zagotovilom oblasti nadaljujejo protimanjšinske akcije, ki
Gospodarstveniki ob svetovni gospodarski krizi
Pred globoko krizo, ali novim razcvetom?
V trenutku, ko se cena dolarja neutrino dviga in spravlja v obup vse tiste, ki so od ameriške valute v veliki meri odvisni, se mnogi sprašujejo, ali ne bo to privedlo do svetovne gospodarske krize. Sami ekonomisti si niso enotni: nekateri gledajo v prihodnjost zelo pesimistično, drugi pa z zaupanjem napovedujejo nov razcvet svetovnega gospodarstva (seveda so tu mišljene industrijsko razvite države). Med optimiste spadajo tudi tisti ekonomisti, ki verjamejo v ciklično nihanje svetovnega gospodarstva.
Ti trdijo v bistvu naslednje: na podlagi analize svetovnega gospodarstva od industrijske revolucije dalje, je opaziti, da obstajajo v ekonomiji ciklična obdobja, ki trajajo približno petdeset let. Te cikluse lahko razdelimo v 4 obdobja: obdobje gospodarske rasti, obdobje gospodarskega razcveta, obdobje gospodarske recesije in odbobje gospodarske depresije. Znani ekonomist Schumpeter je tako »valovanje« razlagal takole: rast in razcvet gospodarstva dovoljujejo tehnološke inovacije; recesija in depresija pa sta odvisni od dejstva, da take inovacije & časom zastarijo, a jih podjetja ne zamenjajo pravočasno z novimi. S časom pa se pojavijo
druge inovacije, ki dajo novega zagona gospodarstvu. Ta dejstva je podkrepil z zgodovinskimi dokazi: v obdobju indunstrijske revolucije v drugi polovici 18. stoletja so izumili parni stroj, tekstilne stroje in sodobne načine za pridobivanje jekla; drugi razcvet je svetovna ekonomija doživela, ko so, po letu 1835 po celem svetu pričeli graditi železniške proge, uveljavile pa so se tudi ladje s parnim pogonom; v tretjem ciklusu, ki je svoj višek dosegel tik pred prvo svetovno vojno, so izumili elektriko, telefon, telegraf in avtomobil in postavili temelje sodobni kemijski industriji; četrto »zla to« obdobje se je zaključilo okrog leta 1965, zanj pa je bil značilen razvoj petrolejske indù strije, letalskega prevoza, farmacevtike in e-lektronike.
Po letu 1965 je sledilo obdobje recesije, s s petrolejsko krizo leta 1973 pa obdobje depresije svetovnega gospodarstva. Če bo vse šlo po predvidevanjih, nas sedaj čaka obdobje rasti svetovnega gospodarstva: za to naj bi bil dokaz uveljavitev nuklearne energije, razvoj telekomunikacijskih sredstev in mikroelektronike ter odkritja na področju biotehnologije.
Seveda pa se obdobje rasti ne bo pričelo,
po mnenju ekonomistov, ki zagovarjajo to teorijo, istočasno po celem svetu. Najprej bodo na vrsti Združene države Amerike, nato Japonska. Zahodna Evropa bo pri tem nekoliko zaostala, predvsem zato, ker ne bo mogla izkoristiti potenciala starih, »bolnih« industrij, ki so jih evropske države s podporami obdržale pri življenju, medtem ko bi morale, po ekonomski logiki, pro prnsti. Še v manjši meri naj bi se z inovacijami okoristile države; v razvoju, ki dobesedno plavajo v dolgovih. *A tudi v tem pogledu so nekateri precej optimisti. Nizozemski ekonomist Van Dujin je mnenja, da je povezava med ekonomijami vseh svetovnih držav že tako tesna, da bo gospodarski razvoj v ZDA nujno prinesel blagodejne učinke prav po celem svetu.
Se nam torej obeta rožnato obdobje približno tridesetih let? Ekonomisti, ki so zaverovani v teorijo valovanja ekonomskih ciklusov, so v to prepričani in v dokaz navajajo tudi zmanjšanje inflacije in povečanje notranjega bruto proizvoda v zadnjih letih v vseh industrializiranih državah. Razvoj dogodkov v svetovnem gospodarstvu bo to teorijo potrdil ali ovrgel.
MARKO OBLAK
so celo v nasprotju z mednarodno prevzetimi obveznostmi do slovenske manjšine.
Nedavni referendum na Koroškem, ki naj bi sprožil postopek za odpravo zakona o dvojezičnem šolstvu, je potekal ood taktirko skrajne desničarske organizacije Heimatdiensto in je ogrozil proces sožitja na Koroškem. Čeprav je bil referendum z moralnega stališča poraz nacionalističnih sil, je s formalnopravnega stališča u-spel, med drugim tudi zato, ker je bil predmet medstrankarskega predvolilnega barantanja preko hrbta manjšine, in zato lahko pričakujemo parlamentarno razpravo o ukinitvi o-ziroma reviziji omenjenega zakona. Kljub zagotovilom avstrijske vlade, da se to ne bo zgodilo, je bojazen u-pravičena, saj dosedanji razvoj dogodkov kaže na veliko nedoslednost oblasti in neupoštevanje stališča naprednih demokratičnih sil Avstrije, ki so obsodile referendum.
V Italiji pa nikakor ne steče prestopek sprejemanja zakona o globalni zaščiti manjšine. Še več. Zadnje čase so se stopnjevali pritiski lokalnih oblasti in desničarjev na manjšino.
Zato je slovenska narodnostna skupnost v odpreru pritiskom in širjenju lažnih informacij o dejanskih zahtevah manjšine, odpravila nekatera notranja soglasja in je svojo enotnost in odločnost, da ne prepušča več, prikazala na nekaj zadnjih zborovanjih in v akcijah v zvezi s šolskimi prostori, uporabe slovenskega jezika in dvojezičnih napisov.
Na sestanku komisije so ugotovili, da je treba še naprej stoti ob strani manjšini in njenim zahtevam, ki jim nihče ne more očitati, da so nerealne in pretirane. Njihov problem mora biti navzoč pri srečanjih s predstavniki družbenopolitičnega življenja obeh sosednjih držav prav tako pa je treba zagotoviti moralno in materialno predprero, kot tudi še bolj pro-globiti kulturne stike matičnega naroda in manjšine. Pri tem je treba sodelovati z naprednimi političnimi silami v Italiji in Avstriji, komisija p»a je predlagala, naj skupščina SR Slovenije nameni temu problemu del e-enega izmed svojih zasedanj v prihodnjem letu, na katerem bi celovito in predrobno seznanili delegate z razmerami, v katerih se je znašla manjšina ter poiskali nove možnosti pomoči.	ZORAN	SENKOVIČ
V soboto v Velikem Korinju pri Grosuplju
Slovesno odkritje spomenika padlim tržaškim garibaldincem
Ob Kmetijskih dnevih v Bol juncu
Domžalski gostje obiskali Hranilnico na Opčinah
TRST — Ob priliki Kmetijskih dnevov, ki so bili pred kratkim v Bo-ljuncu, je Hranilnico in posojilnico na Opčinah obiskala tudi skupina članov kmetijskih in obrtnih zadrug iz Domžal in okolice. Delegacijo je vodil predsednik Zveze posojilne službe v Ljubljani Demšar, ki je že dalj časa v stiku s predsedstvom in ravnateljstvom openske banke in se je lani tudi uradno udeležil slovesne proslave njene 75-letnice.
Gostje so se takoj po svojem prihodu na Opčine pred spomenikom poklonili spominu žrtev za svobodo. Ob tej priložnosti sta spregovorila predsednik Hranilnice Pavel Milič in pa domačin Vremec, ki je na kratko prikazal zgodovino Opčin.
Postanek v prostorih openske Hranilnice in posojilnice je bil seveda obvezen, ravnatelj Gantar pa jim je razkazal razne oddelke, opisal uporabo sodobnih bančnih tehnik z računalniki in terminali ter še drugo. Med skromno zakusko, ki je sledila, je predsednik Milič spregovoril o gospodarskih in socialnih razmerah kraških vasi ter še o sodelovanju med tukajšnjimi slovenskimi kmečkimi in obrtnimi posojilnicami in drugimi kreditnimi zavodi in gospodarskimi ustanovami.
Mladi SSk bodo gostili godbo mladih Nemcev iz Severnega Šlezvika
Za utrditev stikov z nemško manjšino na Danskem
TRST — V Velikem Korinju blizu Grosuplja bo v soboto slavnostni dan. Odkrili bodo namreč spomenik na kraju, kjer je med 17. in 21. oktobrom 1944 žrtvovalo svoja življenja 33 partizanov, ko so poskušali odbiti nacistično ofenzivo. Ta spomenik 33 borcem četrtega bataljona 14. udarne garibaldinske brigade »Trieste« je predvsem opomin za sožitje med narodi, saj je bila večina padlih v tej bitki Italijanov.
Spomenik je postavila Zveza združenj borcev NOV iz Grosuplja ter goriški pokrajinski odbor VZPI - AN Pl. Na slavnosti bodo nastopili pevski zbor iz Doberdoba, ženski pevski zbor iz Grosuplja ter godba na piha-
Umetniki F-JK v Celovcu
VIDEM — Včeraj so v Celovcu odprli razstavo grafik petih umetnikov iz Furlanije - Julijske krajine, ki nosi naslov »Junge Kunstler aus Friaul« (Mladi umetniki iz F-JK). Razstave, ki bo trajala do 19. oktobra, so udeležujejo Arrigo Buttaz-zoni in Giancarlo Caneva iz Vidma, Mario Di Iorio iz Gorice, Andrea Rosso iz Pordenona, medtem ko bo Trst predstavljal slovenski zamejski umetnik Marjan Kravos.
Razstavo so priredili v okviru kulturnega sodelovanja dežel Alpe-Ja-drana.
la iz Ljubljane.
Slavnosti se bosta med drugimi u-deležila tudi vsedržavni predsednik VZPI - ANPI Arrigo Boldrini ter podpredsednik skupščine SR Slovenije Jože šušmelj. člani častnega odbora pa so med drugimi predsednik deželnega odbora F-JK Comelli, predsednik deželnega sveta Vinicio Turello, parlamentarci Arnaldo Baracetti, Nereo Battello, Antonio Cuffaro, Francesco De Carli ter še mnogi drugi.
Na slavnost se bo podalo kar osem avtobusov iz Tržiča ter še avtobusa iz Trsta in Nabrežine, ki bodo v Veliki Korinj popeljali bivše borce, člane VZPI - ANPI pa tudi njihove prijatelje in družinske člane.
TRST — V dneh od nedeljo, 14. oktobra, do četrtka, 18. oktobra, bo do gostje mladinskih sekcij Slovenske skupnosti v Trstu in Gorici člani skoraj 50-članskega glasbenega ansambla mladih Nemcev iz Severnega Šlezvika na Danskem.
Stiki med mladimi zastopniki Slovencev iz naše dežele in Nemcev na Danskem so _stari že več let, saj skupno sodelujejo v medmanjšinski
Konferenca obmorskih dežel
TRST — V kongresni dvorani tržaške Pomorske postaje se je včeraj pričela konferenca obmorskih perifernih dežel Evropske gospodarske skupnosti, ki jo prireja dežela Furlanija - Julijska krajina. Na zasedanju, ki se bo zaključilo v petek, sodelujejo predstavniki iz 62 dežel ZRN, Danske, Irske, Francije, Italije, Grčije, Portugalske, Španije in Velike Britanije.
Na včerajšnji uradni otvoritvi sta med drugimi spregovorila tudi predsednik deželnega odbora Comelli in tržaški župan Ri-chetti. Predsednik deželne vlade se je v svojem govoru zavzel za večje sodelovanje med vsemi obmorskimi deželami ter v tem sklopu omenil delovno skupnost Alpe-Adria.
organizaciji FUENS. Ko je bilo letno zasedanje te organizacije pred leti v Dragi na vabilo Slovenske skupnosti, so bili zastopani tudi Nemci na Danskem, ki so ravno letos gostili ostale manjšine na mladinskem kongresu FUENS v svojem središču Knivsberg. In ravno v Drago so si želeli mladi Nemci iz Šlezvika, ki so se odločili za gostovanje med nami.
Godba Nemškega mladinskega zdru-
ženja za Severni Šlezvik je prilju bljena glasbena skupina tamkajšnje skupnosti, ki šteje le 23.000 pripad nikov, a je družbeno in kulturno precej _razgibana in življenjska. Sestavljajo jo fantje in dekleta od 12. do 22. leta. Z njimi pa bo tudi nekaj starejših predstavnikov manjšine, ki jo bomo mogli tako pobliže spoznati.
Skupina bo bivala v Domu v Dra-
gi, kjer bo že v nedeljo, 14. oktobra zvečer, srečanje z našo mladino. V ponedeljek bo obiskala Goriško, kjer bo koncert za slovensko mladino in športno srečanje. V torek bo obisk nekaterih krajev na Tržaškem, ob 20. uri pa bo okrogla miza mladih Nemcev in Slovencev v Slomškovem domu v Bazovici. Končno bo za široko javnost na Tržaškem še koncert in sicer v sredo, 17. oktobra.
Opravljena cenitev škode zadnjega neurja na Obali
KOPER — V vseh treh obalnih občinah so posebne' komisije okvirno že ocenile škodo, ki jo je prejšnji ponedeljek povzročilo dveurno divjanje morja in vetra. Po prvih podatkih je škode za približno poldrugo milijardo dinarjev. Najbolj pa sta bili prizadeti koprska in izolska občina. Visoki valovi so največ škode povzročili v koprski občini, kjer je morje močno načelo pomole v Valdoltri, Ankaranu, starem koprskem pristanišču in varovalne nasipe na stari semedelski vpadnici ter na obalni cesti med Koprom in Izolo. Po ocenah koprske komisije, ki je ugotavljala posledice neurja, je škode za okoli 810 milijonov dinarjev. Vprašanje pa je, koliko bodo stala dela za popolno sanacijo poškodovanih objektov. Dejstvo je, da bodo morali pristopiti k temeljiti obnovi, saj že manjše neurje bi sedaj še bolj načelo razjed ano obalo. Ob stari semedelski vpadnici in ob vsej obalni cesti med Koprom in Izolo bi morali Postaviti tako imenovani skalonet, ki bi zagotavljal po-
polno zaščito pred podivjanim morjem. Poleg na obalnih objektih je v koprski občini neurje povzročilo za približno 45 milijonov dinarjev škode v kmetijstvu, posebej še na grozdju in jesenskem sadju, za okoli 30 milijonov pa je škode na skladiščni hali Slovenijalesa v koprski luki. Medtem ko je na čolnih, ki so bili prirezani v koprskem mandraču, škode za približno 2,5 milijona dinarjev. Izolska komisija je ocenila, da je neurje v njihovi občini povzročilo za nekaj več kot 570 milijonov škode. Največ na delu obalne ceste, ki spada pod izolsko občino. Približno 5 milijonov škode je prijavil Tozd Riba, 3,5 milijona škode je bilo na kmetijskih pridelkih in 2,5 milijona v ladjedelnici 2. oktober. Po ocenah luške kapitanije je na čolnih, ki so bili privezani v izolskem mandraču za približno 3,8 milijona dinarjev škode. Po besedah direktorja piranskega komunalnega podjetja Gvida Mavriča, je na njihovih objektih škode za okoli 55 milijonov dinarjev.
Včeraj na Obali izreden naliv
PIRAN — Na meteorološki postaji na Belem križu so nam povedali, da je včeraj od 7. ure zjutraj do 16. ure popoldne padlo več kot 30 mm dežja, kar pomeni več kot 30 litrov vode na kvadratni meter. Najhuje je bilo nekaj po 14. uri, ko je v pičlih desetih minutah padlo 20 litrov na kvadratni meter, kar meteorologi že štejejo med obilnejše in izdatne nalive. To se je poznalo tudi na piranskem Tartinijevem trgu, ki ga je danes spet zalila voda. Tokrat ni bilo krivo visoko morje, ampak odtoki, zamašeni še od zadnjega neurja, pred osmimi dnevi.
Poplava je največ težav povzročila avtomobilistom. Delavci komunalnega podjetja bi morali zdaj zaradi nedavnega neurja med drugim tudi dodobra očistiti vse odtoke. Samo za Tartinijev trg bi potrebovali dva do tri dni. Ta čas pa bi moral biti trg zaprt za ves promet.	B. S.
V Izoli naprodaj sveže ribe
IZOLA — Pred dobrim mesecem je v Koprski ulici v Izoli Marino Pogliese odprl zasebno ribarnico in s tem popestril siceršnjo skromno ponudbo rib v najbolj ribiškem mestu Slovenije. Mladi Izolčan zagotavlja, da bo v ribarnici prodajal le sveže ribe, s katerimi ga bosta oskrbovala brata Nevio in Loredano in Drogin Tozd Riba. Tudi cene svežih rib, ki jih ponuja Pogliese, so nižje kot v koprski ribarnici. Mladi trgovec pa se bo tudi zavzemal, da bi v njegovi ribarnici po dogovoru s sindikalnimi organizacijami, Izolčani ribe kupovali tudi po povsem dostopnih sindikalnih cenah.
IZTOK UMER
Uspeh slovenskega strokovnjaka v mednarodnem merilu

Dr. Jože Štirn
Dr. Jože Štirn, morski biolog in varstvenik okolja, redni profesor ljubljanske univerze, širši javnosti bolj znan kot nekdanji • predstojnik Morske biološke postaje (sedanjega Morskega raziskovalnega in izobraževal-«ega centra — MR1C), je že dve leti zdomec. V Južnem Jemenu namreč kot svetovalec Unesca vodi ustanavljanje tamkajšnje nacionalne raziskovalne ustanove za morske vode in iiorska bogastva. Nalogo izvaja specializirana organizacija Združenih na-vodov, finansira pa jo v glavnem Islamska razvojna banka v Džldi (Saudska Arabija). Projekt so začeli uresničevati leta 1977 tako rekoč j* nič, zdaj pa pri njem sodeluje 67 ljudi, ki so doslej porabili več kot stiri milijone dolarjev (ne upoštevaje prispevek jemenske vlade). Veliko besede pri razporejanju sredstev o kakršnih lahko jugoslovanski raziskovalci le sanjajo, ima petdesetletni
znanstvenik iz Portoroža. Njegov o-sebni uspeh pa je obenem tudi eden ne ravno pogostih primerov uveljavi tve slovenske znanosti v tujini.
Raziskovalci, ki v Adenu pomagajo ustanavljati prvi jemenski morski raziskovalni center, so prišli iz različnih koncev sveta. Dograjena je že stavba centra, tu je že tudi knjižnica, samo za raziskovalno opremo so porabili dva milijona dolarjev. Vlada Severnega Jemena pa je poskrbela za nabavo zelo sodobne japonske raziskovalne ladje, na katero so morski biologi še posebno ponosni. »MRIC česa takega ni nikoli imel,« ob tem pripomni sogovornik, ki pač ne more mimo primerjav z domačimi razmerami.
»Vsako področje pokriva res strokovnjak, s financami se ukvarja finančnik, z arhitekturo arhitekt, in tako naprej. Tako se človeku ni treba ukvarjati z vsem mogočim. Vse je dobro organizirano. Moram reči še to, da v Severnem Jemenu zelo dobro vedo, kaj lahko morje ponudi človeku. To je sicer tudi razumljivo, saj so ribe glavna izvozna dobrina. Šele v zadnjem času so začeli izkoriščati tudi nafto. Rib nalovijo okoli 150 tisoč ton letno, v Adenskem zalivu pa so za povečanje ulova še velikanske možnosti.«
Projekt za novo zgradbo, namenjeno marikulturam, je izdelala arhitektka Milojka Štoviček - Urbar iz izolskega Studia, ki je nalogo opravila po naročilu Unesca. Kot pravi sogovornik, so projekt zelo pohvalili.
Dr. Jože Štirn bo ostal v Jemenu še dve do tri leta, do zaključka prve laze ustanavljanja raziskovalne ustanove.
VIKTOR KOGOJ
Dr. Jože Štirn o znanosti in praksi...
»Morsko znanost smo vedno skušali usmerjati v dejansko uporabno znanost. Menim, da se v Sloveniji, ki ima tako majhen kos morja, najbrž ne bi smeli ukvarjati z nekimi zelo bazičnimi raziskavami, temveč s stvarnimi, ki jih je treba uresničiti. Gre predvsem za ribištvo, po drugi strani pa tudi za problematiko osne-snaževanja morja. Dejansko smo to poskušali vseskozi uveljavljati, vendar pa dokaj neuspešno. V zadnjem času sem v časopisju bral ocene profesorja Miroslava Zeta (predstojnika MRIC, op.p.), ki je kritiziral, da se je MRIC usmeril proč od ribiških raziskovanj, češ da je to pravzaprav zamisel univerze in da univerza to usmeritev podpira. Do sedanjega stanja oziroma do tega, da naša morska znanost ne dela za prakso, je prišlo zaradi nerazumevanja prakse. Nikoli nismo uspeli zbrati sredstev, da bi delali tisto, za kar je morska znanost v Sloveniji poklicana. Bila pa so sredstva za druge namene, in zdaj je prišlo do tega, da se pojavljajo kritike v smislu: »Tu imamo neki inštitut, ki dela neke superznanstvene raziskave, za ribištvo pa se ne zanima«. Ampak za to je krivo ribištvo! Nikoli nismo hoteli ponuditi sredstev za nobeno stvar! Zdaj slišim, da ustanavljajo svoj lastni inštitut...«
.. .poštenosti razprav. ..
»Sorazmerno dobro smo lahko delali le na področju onesnaženja morja. Napravljenih je bilo veliko del, bilo je tudi veliko zelo neposredno in praktično uporabnih rezultatov. Veliko jih je bilo upoštevanih, še več pa ne. Edini primer, ki ga lahko z veseljem navedem, primer,' da ]e praksa dejansko sodelovala z nami in da sploh ni bilo nikoli razprave o tem, ali imamo prav ali ne, ali bomo nekaj napravili ali ne, in tako naprej, je bila — v vsem času, kar pomnim — koprska Luka. Luka je stoodstotno spoštovala mnenja ekologov in ni študij samo naročala, temveč jih tudi plačala in izvedla. Veliko prahu se je dvigovalo ob teh mestnih kanalizacijah, stvareh, ki še vedno niso rešene, in če se bo tako nadaljevalo, nikoli ne bodo rešene (mišljena je polemika o koprskem kanalizacijskem sistemu, ki jo je v javnosti
sprožil dr. Štirn z objavo svojega prispevka v Primorskih novicah, op.p.). Pri teh stvareh izpade, kot da si idiot, ker se pač ne pogovarjamo pošteno. Začne se pač takšna razprava: »Ali je to res dober strokovnjak?«, »Ali je to verjetno?«, in tako naprej... Saj mi vendar ne more neki ekonomist govoriti, ali so moji rezultati verjetni ali ne! Jaz tudi ne dvomim v njegove! S tem se prikriva nemoč tistega, ki bi moral ta sredstva vložiti...«,
• , .smešnih stvareh in krizi...
»Morska biološka postaja v Portorožu je zagotovo izpolnila svojo funkcijo, je pa v zadnjem času zašla v določeno krizo, deloma zaradi notranjih napak, precej pa tudi zaradi sistema. Človek se včasih vpraša, kdo je pri nas dejansko uporabnik in kdo ve, koga naj bi uporabljal... Dogajajo se prav smešne stvari. Tak primer je naše školjkarstvo. Mi smo te tehnologije že zdavnaj požnaVi, jih obvladali, in tako naprej. Dobesedno silili smo v prakso, da bi se kaj premaknilo. Pa se ni nič. Zdaj pa je to prišlo okoli vogala, in tvoj sosed (mišljena je Droga, ki ima upravno stavbo v neposredni bližini MRIC, op.p.) išče nasvete in tehnologijo pri Italijanih — stvari, ki smo včasih Italijane mi učili. Eden najbolj priznanih italijanskih školjkarjev, Mario Busani, avtor pred kratkim izdane knjige o tehniki školjkarstvo, je bil naš študent! Pri nas je bil v okvtru študijske izmenjave med Jugoslavijo in Italijo, in pri nas se je učil, kako se gojijo školjke! —- To so stvari, ki jih sicer nisem razumel. No dobro je to, da se je sploh kaj premaknilo... Če ne bi bilo tega zidu med prakso in znanostjo, bi lahko v marsikateri stvari, tudi z našega področja, prednjačili. V marsičem smo bili krepko pred Italijani, zdaj pa... jasno, raziskovalna ustanova je raziskovalna ustanova in neke stvari ne more pripeljati čisto do končne uresničitve. To tudi ni naša naloga. Tu vmes očitno nekaj manjka, in verjetno bo treba nekoč premisliti, kako naprej. Mislim, da je tudi v ostalih panogah znanosti huda kriza. Ne verjamem, da gre samo za denar. Gre za nekatere bistvene nesporazume...«
Skupen poseg predstavnikov staršev vseh slovenskih šol v tržaški občini
Na srečanju na občini so starši zahtevali zagotovila za rešitev stiske na Katinari
Globoko nezaupanje v občinsko oblast, razočaranje in nemoč je bilo razbrati na obrazih katinarskih staršev in predstavnikov staršev vseh slovenskih šol v tržaški občini po vče-, rajšnjem skoraj triurnem srečanju z občinskimi upravitelj, na katerem naj bi dokončno rešili vprašanje prostorske stiske na osnovni šoli Fran Milčinski in na oddelku nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod na Katinari. Na sestanku so občinski možje ponovili že znani predlog o pregraditvi ene od učilnic slovenske nižje srednje šole, kar sploh ne zadovoljuje katinarskih staršev. Ker drugih rešitev za letošnje šolsko leto po mnenju občinskih upraviteljev sploh ni, so slovenski starši ob koncu sestanka sprejeli na znanje to možnost; upraviteljem so povedali, da bodo privolili v tako začasno rešitev, a le pod pogojem, da se bo občinska uprava obvezala za celovit pregled položaja v šolskih poslopjih na Katinari še pred začetkom prihodnjega šolskega leta in dobila za obe slovenski šoli tako dokončno rešitev, ki ne bi bila slabša od položaja na katinarskih šolah v letu 1954, ko sta bili šoli vključeni v seznam zaščitenih manjšinskih šol v Londonskem memorandumu. Ta-
krat je imel vsak razred obeh šol primerno učilnico, italijanska šola pa je razpolagala z enim učnim prostorom.
Že sam začetek včerajšnjega sestanka na občini ni bil kdovekaj spodbuden. Slovenski starši so zaprosili za srečanje s tržaškim županom, zna-
šli pa so sc pred odbornikom za šolstvo Vattovanijcm in odbornikom za javna dela Barijem ter občinskimi tehniki. Po besedah odbornika za šolstvo je bil župan nujno zaseden na nekem drugem sestanku.
Vattovani je staršem že spet iznesel star predlog o pregraditvi ene od
učilnic nižje srednje šole. Ta dela naj bi se po mnenju tehnikov zavlekla kar cel mesec, saj bi morali poleg pregraditve urediti še nov vhod in električno napeljavo. Starši so ta predlog že ob obisku Vattovani ja na katinarskih šolah zavrnili. Že spet so mu predocili, da sta obe šoli zaščiteni po Londonskem memorandumu in da se nahajata sedaj v mnogo slabšem položaju kot pred tridesetimi leti.
V razpravo je posegel tudi ravnatelj italijanskega didaktičnega ravnateljstva Magi, ki je obrazložil položaj na italijanskih šolah (dve večrazrednici in en razred za skupnih 27 učencev). Omenil je, da bo šola na Melari dobila prihodnje šolsko leto pet novih učilnic, s čimer bi bilo lažje poiskati primernejše rešitve, in poudaril pripravljenost italijanskih staršev, da zapusti en italijanski razred poslopje v Ul. Marchesetti in se preseli v bivšo policijsko kasarno.
Predstavniki slovenskih staršev so se domenili, da se popoldne vrnejo na občino, da bi izvedeli za zagoto vila občinske uprave; zvečer po so se katinarski starši srečali na nižji sred nji šoli na Katinari, da bi ocenili dopoldansko srečanje in predlog občinskih upraviteljev.
Šolska refekcija: obsodba CGIL
Šolska refekcija že spet buri duhove. Sindikat CGIL je ostro obsodil sklep občinske uprave o novem načinu plačevanja šolske refekcije, pri čemer očita odbomištvu za šolstvo, da je enostransko določilo nove cene posameznih kosil (2.000 lir v otroških vrtcih, 2.500 na osnovnih in nižjih srednjih šolah s celodnevnim poukom). Do konca lanskega šolskega leta so plačevali starši mesečni prispevek za šolsko refekcijo, in sicer po raznih dohodkovnih pasovih. Manj premožne družine so plačevale nižji prispevek, premožnejše pa višjega. Nove tarife bi torej spet največ prizadele manj premožne sloje.
Sindikat CGIL je tudi ostro obsodil ukinitev šolske refekcije za šole s podaljšanim umikom, ki še najbolj prizadene slovenske osnovne šole v Skednju, pri Sv. Ani in na Opčinah, in sklical za jutri ob 18. uri v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares 8 skupščino prizadetih staršev, na kateri bo govor prav o teh vprašanjih.
Zasedanje etologov
Skoraj stopetdeset strokovnjakov se bo od danes do petka na tržaški univerzi udeležilo 10. zasedanja italijanske družbe za etologijo, se pravi vede, ki preučuje navade in način življenja živali. Poročila o raznih vidikih etologije bodo imeli nekateri italijanski izvedenci, kot so Danilo Mai-nardi, Leo Pardi in Floriano Papi.
Okrnjen pouk v občinskem otroškem vrtcu v Slovenskem dijaškem domu
Pri Trebčah ustrelili velikega merjasca
Začetek letošnjega šolskega leta res ni bil ugoden za slovenske šole in vrtce. Po prostorski stiski na katinarskih šolah se je v začetku tega tedna znašel v hudih težavah tudi slovenski občinski otroški vrtec v Slovenskem dijaškem domu, pri čemer ima že spet prste vmes tržaška občinska uprava.
Tržaški župan je izdal sklep, s katerim v bistvu ukinja suplence v občinskih vrtcih, češ da občina nima denarja za plačevanje suplentov. V primeru bolezni ene od dveh vzgojiteljic bi ostal pouk v teh vrtcih nujno okrnjen, ker obolele vzgojiteljice ne bi zamenjala suplentka, kot je to veljalo do letos.
To se je pripetilo v vrtcu v Slovenskem dijaškem domu. Ena od dveh vzgojiteljic v tem vrtcu je pred časom zbolela. Odsotnost vse do tega tedna ni povzročala velikih težav, saj je imel vrtec le dopoldanski pouk; za o-troke je lahko primemo skrbela druga vzgojiteljica.
V ponedeljek so uvedli v vrtcih in celodnevnih šolah v tržaški občini šolsko refekcijo. S tem se je tudi podaljšal umik v vrtcih do 16.30. S popolnim umikom pa je nujno potrebna prisotnost dveh vzgojiteljic v vrtcu. Županov sklep o ukinitvi suplenc v otroških vrtcih je preprečil možnost, da bi slovenski vrtec dobil suplentko. Brez suplentke pa je onemogočeno normalno delovanje vrtca. Otroci so
bili tako v ponedeljek in včeraj prisiljeni zapustiti vrtec ob 12.30.
Sindikalne organizacije,/ svetovalska skupnost KPI v tržaškem občinskem svetu in koordinacijski odbor za otroške vrtce so že včeraj ostro obsodili županov sklep, ki hudo prizadene italijanske in slovenske starše, in zahtevali, naj ga pristojne oblasti prekličejo. O tem vprašanju bo danes govor na sestanku koordinacijskega odbora za otroške vrtce, ki bo ob 18. uri v Ul. Toro 12 (1. nadstropje).
Sestanek nabrežinske občinske koalicije
V ponedeljek zvečer so se v Nabrežini sestali predstavniki občinskih sekcij PSI, Slovenske skupnosti in KPI in nadaljevali razpravo o izvolitvi novega devinsko - nabrežinskega župana. Srečanja so se udeležili tudi pokrajinski tajniki treh strank. Delegacije KPI, SSk in PSI so izrekli priznanje občinskemu odboru, ki je v tej prehodni fazi v celoti zajamčil u-pravno dejavnost v občini in poverile svojim predstavnikom, da na prihodnji od borovi seji skličejo zasedanje občinskega sveta. Predstavniki KPI, SSk in PSI se bodo spet sestali v ponedeljek.
Ko je pred par tedni prišla v našo redakcijo vest, da se po pobočju Globojnerja nad Drašco podvijo divji prašiči, smo menili, da gre samo za šalo. Tudi šop dolgih temnih kocin, ki naj bi jih Padričarji prinesli iz merjaščevega brloga v borovi goščavi pod razglednim stolpom Alice v podkrepitev vesti, je le malokoga prepričala, da se je prašičja divjad nasedla v sami neposredni bližini mesta.
Očitno pa ni šlo za šalo. Divji prašiči so se res pripodili v naše gozdove. Neizpodbiten dokaz je gornja slika, posneta včeraj zjutraj v Treb-
čah. Slo dvajset kilogramov težak merjasec je v ponedeljek zvečer končal svojo življenjsko pot na trebenski gmajni, potem ko ga je že prej obsodil na smrt Pokrajinski odbor za lov. Ob za naše kraje nenavadni lovski trofeji vidimo lovca Livia Penka, ki se mu je menda prvič v povojni zgodovini našega področja nasmehnila takšna lovska sreča.
Pred trebensko domačijo, kjer so trofejo razobesili, včeraj ni manjkalo radovednežev. Presenečenju, ki ga ustvarja takšen dogodek, pa je treba dodati tudi presenečenje ob dejstvu, da se je v tržaški pokrajini for-
malno odprl lov na divjega prašiča, kar je prav gotovo zanimiva novost. To dokazuje, da so pokrajinski odbor za lov in lovske družine že dalj časa seznanjene z obstojem divjega prašiča na našem področju. Odkod so se živali pripodile v naše kraje, ni še točno preverjeno. Možno je, da so prišle iz notranjosti Slovenije, nekateri pa pravijo, da so pred par leti zbežale iz nekega zasebnega hleva. Ugotovljeno je vsekakor, da se pri nas v prostosti že razmnožujejo. Kocine, ki so jih Padričarji prinesli v našo redakcijo, so bile dejansko iz brloga, v katerem so se izvalili mladiči divjega prašiča.
Zaenkrat lovski odbor še ni ugotovil, da bi divji prašiči povzročili kakšno škodo na našem teritoriju. Kljub temu pa je po daljši razpravi izdal odlok, da se s 1. septembrom odpre lov na merjasca. Kot vidimo, ni bilo treba dolgo čakati, da je žival padla pod lovskimi streli. Pripetilo se je na pobočju trebenskega hriba, nekje med Bani in Henriquezovim vojnim muzejem.
Kai bodo sedaj z nenavadno trofejo? Predvsem bo moral žival pregledati živinozdravnik, potem pa bo vzhodnekraška lovska družina odločala, kako in kaj. Poštena lovska večerja bo prav gotovo obvezen akt v počastitev neobičajnega lovskega dogodka.
Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji
Po požigu vasi ostala le kraška »kaluna«
Slivno
(Drugi del)
Po vojni 1. 1919 je bila ustanovljena v Sli vnem šola, ki so jo obiskovali tudi prečenski otroci. Prej so otroci obiskovali šempolajsko šolo. Sedanje šdsko poslopje je bilo dograjeno leta 1976. Podružnična cerkev sv. Magdalene je bila posvečena 1. 1820. Med prvo vojno je bila poškodovana, kasneje pa so jo obnovili. Okrog nje je pokopališče, v glavni steni pa sta vgrajena kipa sv. Blaža in sv. Silvestra. Pil na cestnem križišču je dal postaviti prejšnji župnik Stanko Žerjal.
Prebivalstvo je v glavnem stalno in ni beležiti večjih odselitev oz. priselitev. Zlasti med obema vojnama pa so se nekateri vaščani odselili v Argentino, a so se pozneje povečini vrnili. V kraju je obstajalo nekoč več društev: Pevski zbor Soka', Ljudski oder. Godbeno društvo in Športno društvo. Danes sodelujejo pevci iz Slivne-ga v zborih Igo Gruden v Nabrežini in Fantje izpod Grmade v Devinu, godci pa pri godbi na pihala v Nabrežini.
Vaščani so aktivno sodelovali v NOB. Veliko moških je bilo odpeljanih na prisilno delo v Nemčijo ali v taborišča. 11 vaščanov je padlo v partizanih. V vasi je spominska
plošča, postavljena leta 1975 ob proslavi 30. obletnice osvoboditve.
Jugovzhodno od vasi sta dve prazgodovinski gradišči: na Cerovcu in na Gradcu. Slednje je deloma ohranjeno in poimenovano po C. Marchesetti ju, enem izmed prvih raziskovalcev kaštelirjev na Tržaškem. V tem gradišču so znanstveniki z radiokarbonsko metodo analizirali ostanke ognjišča in ugotovili, da so tam kurili ogenj približno 1450 let pred n.š. Nad vasjo se še poznajo sledovi rimske ceste, ki je bila speljana iz Tržiča preko šempolaja na Kranjsko.
Od tod sta doma msgr. Albert Me-tlikovec (1920-1982), častni doktor teološke fakultete v Ljubljani, strokovnjak v katehezi in Alojz Milič (r. 1932), igralec pri Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Tu se je rodil in preživel zgodnje otroštvo dr. Teodor (Dorče) Sardoč (r. 1898), politični delavec, obsojen na drugem tržaškem procesu 1. 1941 na dosmrtno ječo.
Pogosti priimki so: Marušič, Kralj, Mokole, žužek, Sardoč, Peric, Fabjan.
Vižo vije
V Vižovljah, vižovski, Vižovci, it. Visogliano. 1981: 214 preb. Sesljan - 0,8
km, fara Mavhinje 1,5 km, občina Nabrežina - 4,5 km, Trst 18 km. Nadmorska višina 120 m. Naselje stoji na položnem pobočju Hriba (184 m) in Vra-njeka (157 m) ter obsega Gorenji in Dolenji konec. Hiše starega in novega dela imajo gručasto razporeditev;, o-krog 30 novih hiš si sledi približno 600 m daleč ob cesti proti, Mavhinjam, precej novih hiš so zgradili tudi na vzhodni strani vasi na Brdicah, kjer je bi prej večji Blažinov pašnik. Skozi naselje drži pokrajinska cesta Sesljan - Mavhinje, s katere se tu odcepita poti v Cerovlje in pešpot do Sliv-nega.
Naselje obdaja kamnita kraška gmajna, ki je poraščena z grmičevjem in različnim drevjem (brin, ruj, reše-ljika, koprivovec, dren, navadna smrdljivka, javor, jesen, črni gaber, hrast). Ker rabi les le redkim za kurjavo, se je rastUnje precej razraslo. Le na severni strani so še pašniki, medtem ko so proti Cerovijam (Poljane) obdelane nekatere njive, kjer pridelujejo nekaj krompirja, zelja in repe za kisanje, sicer pa so tu manjši trtni nasadi. Večje vinograde imata edino dva kmeta, ki se sicer ukvarjata z živinorejo. Domžda imajo pa vse hiše zelenjavni vrt in sadno drevje (češnje, . breskve, hruške, češplje, figovci) za domače potrebe. Oljke in mandeljnov-
ce v okolici vasi je leta 1920 uničUa huda zima.
Vodovod je speljan iz Š ti vana. Pred zadnjo vojno, ko ga še ni bilo so imeli na voljo kapnico, živino pa so napajali v Sesljanu Na kaliču, ki so ga zasuli. Večina hiš je enostanovanj-skih in enonadstropnih. Stari del vasi, ki so ga nacifašisti 16. avgusta 1944 požgali, je bil takoj po osvoboditvi dograjen, nekateri domačini pa so si začeli graditi nove hiše v smeri proti Mavhinjam. Tu in na vzhodni strani vasi so se pridružile še hiše priseljencev. Kmečkih gospodarskih poslopij je le dvoje: eno od teh je ohranilo še staro zunanjo strukturo, drugo pa je zgrajeno po sodobnih kriterijih. V naselju sta dve gostilni, od katerih ena s prenočišči, ter bife ob železniški postaji. Po požigu vasi je ostala le kraška »kaluna« pred domačijo Jožefa Kravanje.
Med zadnjo vojno je bilo zaradi sodelovanja z OF mnogo vaščanov deportiranih, eden je umrl v Dachauu, trije pa so padli. Od aprila pa do požiga vasi je v Vižovljah delovala slovenska osnovna šola, ki je bila ustanovljena na željo in z denarnimi prispevki staršev samih. V vasi je spominska plošča, odkrita leta 1971 v spomin na požig veisì.
Kraj železniške proge je obnovljen pil, posvečen sv. Notburgi. Pred drugo
vojno je obstajal še Ljudski oder (1923). Danes ni tu nobene kulturne dejavnosti in vaščsmi so vključeni v kulturna in športna društva, ki imajo sedež v Praprotu ali Devinu.
Vižovlje so nastale v 16. stoletju. Zrasle so na zemljiški posesti devinskih grofov. Konec 19. sto et j a je tu bivalo 14 kmečkih družin, ki so se barile v glavnem z živinorejo. Pred prvo vojno so redili okoli 100 glav govedi, zdaj jih je štirikrat manj. Močno je bilo tudi sadjarstvo ter donosen zlasti pridelek mandeljev in orehov. V vasi je bila tudi torklja za stiskanje oljk. Leta 1910 je vas dobi'a železniško postajo ob progi Trst - Tržič.
Arheološke najdbe so odkrili v Jamih pri Vižovljah. V obeh so iz poka li rimske in prazgodovinske ostanke. V Jami pri Vižovljah so na začetku stoletja izkopali prsizgodovinske ostaline, ki pa so bile med prvo svetovno vojno uničene, ker je bila jama preurejena v vojaško zaklonišče. Druge najdbe so izkopali nad vasjo v vrtači pod previsno steno, kjer so bili Eir-tefakti iz starejšega paleolitika in kosti nosoroga. Na hribu nad VEisjo (Brestovica 157 m) je stala prazgodovinska utrjena naselbina z obodom 160 m.
Stari priimki vaščEmov so Gabrovec, Furlan, Legiša, Pipan, Žužek, Kravanja.
Na sinočnji ganljivi in pomenljivi svečanosti v Prebenegu
Spoštljiv poklon petim kurirkam ki so dale življenje za svobodo
So obletnice, ki jih naši ljudje niso in tudi ne bodo nikoli pozabili. Med takšne spada obletnica smrti petih mladih deklet, kurirk Mire Bandi, Slave Grahonja, Anice Parovel, An-Bele Bandi in Elvire Kocjančič, ki so dale svoje življenje v boju za svobodo, za mir in pravico.
Letos poteka 40 let od njihove tra-Bične smrti. Zato je bila tudi svečanost, ki so jo sinoči pripravili v Prebenegu domačini skupno s sekcijami Vsedržavnega združenja partizanov nalije iz Doline, Mačkolj in Prebe nega še pomembnejša ter povezana tako s polaganjem vencev in cvetja pred spomenik padlim v vasi, kot tudi s prireditvijo, ki je zaradi slabe-Ba vremena potekala v Srenjski hiši.
Številnim udeležencem, med katerimi so bili predstavniki sekcij Vsedržavnega združenja partizanov Ita lije iz vasi dolinske občine, Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje in dolinske Občine, je spregovorila v imenu društva »Jože Rapotec« Geni Kozina, ki je pozdravila vse vaščane, kot tudi predstavnike sosednjih društev, ki so se odzvali vabilu na tokratno svečanost, ter poudarila pomen tokratne proslave, s katero so želeli, je dejala, domačini počastiti dan, ki še vedno o-pozarja na grozote izpred štirih desetletij, tokrat še z večjim poudarkom. »Prepričani smo,« je dejala Geni Kozi-™- »da je vedno koristno in neizogibno potrebno obujanje ter obnavljanje spominov na nekdaj in še danes teptane vrednote. Takrat je okupator že teptano prebivalstvo še huje prizadel s požigom več stanovanjskih in gospodarskih poslopij. To je bilo leta 1943. Leto kasneje pa so ustrelili na openskem strelišču pet mladih deklet, kurirk iz Prebenega. Glede na vse grozote,« je dejala govornica, »ki so jih naši ljudje preizkusili v dobi dru 9e svetovne vojne in še prej pod fašizmom, želimo, da bi s takimi proslavami še bolj utrdili ideje miru in brastva med narodi, med našimi Ijud-mi in posebno med mladimi, ki so nam dogodki znani le iz pripovedi
starejših.«
Sledila sta govora novinarja Jožeta Korena in pa predsednika sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije za Prebeneg, Dolino in Mačkolje Dušana Lovrihe. Spomnila sta se 41. obletnice požiga Prebenega in smrti petih, kurirk ter dejala, da so hoteli nacisti s temi grozotami ustrahovati prebivalstvo in ga odvrniti od njegove aktivne udeležbe v narodnoosvobodilnem gibanju, v katerem so so-delovali, sta dejala, tisti, ki so se s puško v rokah borili v partizanskih edinicah kot vsi ostali, ki so borcem v gozdovih pomagali z zbiranjem o-rožja, hrane, s skrbjo za ranjence, s prenašanjem pošte in drugega gradiva.
Govorom je sledil prisrčen kulturni Program, ki so ga začeli otroci iz Prebenega s krajšim recitalom na temo miru, ki ga je pripravila učiteljica Olenik Nevija. Nato je sledil na-
stop moškega zbora Fran Venturini od Domja s partizansko in borbeno pesmijo. Splet poezij na temo Pesnik v času uporništva je občuteno povedal igralec Stane Raztresen, ki je nato prečital tudi spomine, ki jih je
na dogodke izpred 40 in 41 let zbrala in sestavila domačinka Geni Kozina. Po svečanosti v Srenjski hiši so u-deleženci položili venec pred spomenik padlim v vasi, v času svečanosti pa so v Prebenegu zažgali tudi kres.
Pred spomenikom padlim v Prebenegu
Ob napovedanem desetkanju zasebnih radijskih postaj
TUDI RADIO OPČINE SE BORI ZA OBSTOJ
Zasebne radijske postaje, ki so v zadnjih letih dobesedno razgrabile vse razpoložljive frekvence na UKV področju, trepetajo za svoj obstoj. Brezskrbni sen radijcev je zasenčila mora bližnje decembrske konference v Ženevi, na kateri bodo skušali enkrat za vselej določiti sistem dodeljevanja oddajnih valovnih dolžin posameznim radijskim postajam, pri čemer bodo bržda najkrajši konec potegnile prav zasebne radijske postaje, ki jih dokaj neprizadeto trpe le italijanska ustavna določila o svobodi obveščanja in posredovanja informacij. Prenasičenost radijskih signalov, pred katero si nikar ne zakrivajmo oči, namerava italijanska vlada na priporočilo EGS zredčiti z zakonom, ki naj zdesetka zasebne radijske postaje. Temna bodočnost teh ljubiteljskih postaj je na mah povezala vse radijske operaterje na Tržaškem, kjer se v pretesnem zračnem prostoru gnetejo in vsevprek križajo popevke in reklamni oglasi kakih dvajsetih radijskih postaj : u-redniki teh postaj so sredi minulega tedna staknili glave ter se pomenili, kako bi z večjo samokritičnostjo in smislom za pravo mero skrčili domet oddajnikov ter se odrekli relejnim postajam.
V zvezi z nastaim položajem je
Preverjanje se bo nadaljevalo jutri v Trstu
Zastopniki vseh šestih strank potrdili veljavnost sedanje deželne koalicije
Med predstavniki šestih strank deželne večine je še vedno v teku politično - programsko preverjanje; niti včerajšnji skupni sestanek med zastopniki KD, PSI, PRI, PLI, PSDI in SSk, ki je bil na sedežu deželnega sveta v dopoldanskih in popoldanskih urah, ni razčistil nastalega položaja, saj so bistvena vprašanja ostala še brez rešitve. Predstavniki omenjenih strank se bodo ponovno sestali jutri ob 9.30 v deželni palači v Trstu ; predvideva se, da bo srečanje dolgo in da bi se moralo zaključiti s konkretnimi rezultati.
Po včerajšnjem skupnem sestanku niso izdali nobenega uradnega sporočila; izvedelo pa se je, da je bila razprava na njem osredotočena na programske ^pernice večine, v o k viru katerih so bile določene tri prioritetne izbire, katerim bo treba posvetiti največjo pozornost; gre za vprašanja gospodarskega stanja, decentralizacije, s posebnim ozirom na vprašanje pooblastil pokojninam in pa posodobitve deželne upravne strukture. Predstavniki vseh šestih strank so vsekakor potrdili veljavnost sedanje večine, ki jo je zato na tem preverjanju treba potrditi, še vedno pa je ostalo odprto vprašanje Trsta in njegove upravljivosti,
kateremu bo večja pozornost posvečena prav na jutrišnjem srečanju.
Za potrditev sedanje šestčlanske večine se je v ponedeljek izreklo tudi deželno vodstvo KD, ki se je zavzelo za čimprejšnji zaključek preverjanja, da ne bd le-to zaustavilo delovanja deželnih organov.
O poteku preverjanja so stališče zavzeli tudi komunisti ; strankino deželno vodstvo je namreč ugotovilo, da se na njem stranke večine sploh ne lotevajo tistih velikih problemov hude krize in velikih sprememb, ki so v teku v FJK, ampak se omejujejo, predvsem KD, le na golo porazdeljevanje notranjih ravnovesij in ureditve in torej le na problem o-blasti znotraj iste večine in tistega sistema, ki je bil ustvarjen v letih demokristjanske hegemonije. Odprlo se je preverjanje in že na začetku sio _ njegovi protagonisti potrdili prejšnji program in isto koalicijo, pravi KPI, ki še dodaja, da je treba iskati edino novost v poskusu zamenjave kakšnega človeka ali pa v poskusu vključitve v deželno večino krajevnih sil, ki so v očitnem zatonu, a se jih skuša poživiti kot se dogaja v Trstu s sporazumom med KD in LpT. Po mnenju deželnega vodstva KPI pa je treba odpreti no-
vo fazo v deželnem življenju, ki se mora lptiti resničnih problemov, s katerimi se spoprijema prebivalstvo.
Il Piccolo včeraj ni izšel
Italijanski tržaški dnevnik II Piccolo včeraj ni izšel zaradi 24-urne stavke, ki so jo oklicali novinarji. V komunikeju sindikalnega odbora se opozarja na nespoštovanje nekaterih notranjih sporazumov in na stalno odsotnost odgovornega predstavnika u pravnega oddelka, ki bi se lotil in rešil številna obstoječa nerešena vprašanja. Novinarji poleg tega še čakajo, je rečeno v komunikeju, na taki založniški načrt, ki bi predvsem zajamčil ohranitev sedanjega produktivnega organika.
Skupščina novinarjev je pooblastila sindikalni odbor, ki se bo jutri sestal z lastniki dnevnika, da lahko v katerem koli trenutku izkoristi štiri dni stavke.
• V škedenjski železarni Temi bo danes od 10. do 11.30 sindikalna skupščina,
tudi Radio Opčine izdal dvojezično sporočilo, ki so ga včeraj ob 12.50 preko radijskega mostu predvajale vse zasebne radijske postaje v Italiji. V njem zavzema uredništvo te radijske postaje stališče glede napovedanih omejitev. Sporočilo (v slovenskem prevodu) objavljamo v celoti:
»Tudi Radio Opčine, edina zasebna slovenska radijska postaja v tržaški pokrajini, se pridružuje vsedržavnemu protestu zasebnih radijskih postaj zoper napovedano skrčenje števila zasebnih oddajnikov. Tak'e ukrep nas še posebej ogroža, saj je glavni namen naše radijske postaje dokazati večinskemu narodu živo prisotnost slovenske narodne manjšine v F—JK, posebno v tržaški, goriški in videmski pokrajini, kar bi nekateri radi zanikali. Ob tej priložnosti pozdravljamo tudi vse slovenske poslušalce«.
Sledi pozdrav v slovenščini : »Ob tej priložnosti posredujemo vsem Slovencem, ki sedaj širom Italije poslušajo to oddajo, naš prisrčen pozdrav in vabimo, da tudi s svoje strani podprejo to važno pobudo, ki se zavzema za dosledno ustavno uveljavitev svobodnega izražanja tudi s pomočjo zasebnih radijskih postaj«.
Sporočilo se zaključuje z zahvalo vsem poslušalcem skupne radijske oddaje ter pobudnikom te zamisli.
Dr. Renzo Piccini generalni direktor Tržaške hranilnice
Novi generalni direktor Tržaške hranilnice (Cassa di risparmio) je s 1. oktobrom postal dr. Renzo Piccini, ki je bil od leta 1977 generalni pod-direktor tega denarnega zavoda. Nasledil je dr. Giordanu Deliseju, ki je zaradi upokojitve po 19 letih zapustil hranilnico. Zamenjavo v njenem vodstvu je sklenil upravni svet pred nekaj meseci. Dr. Renzo Piccini se je rodil v Trstu pred skoraj 50 leti; diplomiral je na ekonomski fakulteti, kjer je tudi poučeval kot asistent bančne in profesionalne tehnike. Bil je predsednik Trieste Consult, v Tržaško hranilnico pa je vstopil leta 1959.
Dosedanjemu generalnemu direktorju Deliseju se je na zadnji seji u-pravnega sveta za opravljeno delo toplo zahvalil predsednik hranilnice odvetnik Aldo Terpin.
Dne 2. oktobra nas je za-1 pustila naša draga
Rosalia Poles roj. Družina
Pogreb bo danes ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Repnič.
žalostno vest sporočajo: mož Antonio, sin Livio, hči Norma, snaha On-
Štipendije za vajence šle tudi članom SDGZ
Mala in srednja industrijska podjetja ter obrtniške delavnice imajo zadnja leta vse več težav pri zaposlovanju vajencev. Pa ne Zato, ker teh ne bi bilo dovolj na voljo, am-Pak, ker jih preveč stanejo, kakor zatrjujejo podjetniki. V pripravi je sicer deželni zakon, ki predvideva posebne prispevke za vzdrževanje vajencev, ni pia ga mogoče finansirati, ker je denarja, kot pravijo, Premalo. Vrzel je deloma zapolnila Trgovinska zbornica, ki je včeraj podelila šestim industrijskim in 14 obrtnim podjetjem tako imenovane štipendije za delo v znesku 1,8 milijona lir za vsakih šest mesecev v obdobju treh let. štipendija, ki se bo od leta do leta postopno nižala, velja samo za novo najete vajence.
Med ^ podjetji, ki so bila deležna zborničnega prispevka, je tudi šest slovenskih, ki so včlanjena v Slovenskem deželnem gospodarskem združenju : Electra, Angelo Kermez, ^orrado Andolšek, Luciano Cergol, "Ornardo Sossi in Igor Sossi.
Openski tramvaj že spet vozi
Openski tramvaj bo pričel spet da-"es. zjutraj brž po sedmih spet redno užiti. Kakor je znano, tramvaj dva Qn* ni vozil, ker je specializirano o-
sebje moralo opraviti periodični tehnični pregled vlečnice.
Stališče CGIL o ukrepih za Trst
V zvezi z 220 milijardami lir, ki jih namerava vlada dodeliti razvoju tržaškega in goriškega gospodarstva, je včeraj pokrajinsko tajništvo CGIL izdalo tiskovno noto, v kateri izraža mnenje, da bo treba ta denar investirati v stvarne posege in ne ga razpršiti, kot se je večkrat zgodilo doslej.
Z AVTOM DO SMRTI POVOZIL ŽENSKO
Gianfranco Pumo, rojen 1. 1949 v Palermu in stanujoč v Trstu, Ul. Murai 8, je sinoči s svojim fiatom 128 do smrti povozil 48-lctno Bruno De Fontana iz Ul. Lazzaretto Vecchio 9. Zgodilo se je na Nabrežju Grumu-la (v križišču z Ul. Burlo), ne vemo pa, če je nesrečnica prečkala cesto na prehodu za pešce, ki je tam blizu. Zadobila je prelom lobanjske kosti in med drugim zlom leve piščali ter desne stegnenice, zaradi česar so si zdravniki v katinarski bolnišnici pridržali prognozo, dve uri po sprejemu pa je izdihnila.
Pod Katinaro našli rekordno veliko gobo
PRAVA PAŠA ZA OČI
Trideset centimetrov premera in 93 dekagramov teže: tolikšen je kukmak, ki ga je v ponedeljek zjutraj pobral nekje pod velenaseljem Melare med Rocolom in Katinaro dvanajstletni Igor Gerdol. Igorja, ki obiskuje oddelek nižje srednje šole sv. Ciril in Metod na Katinari, smo ovekovečili kar v našem uredništvu, kamor je prišel pokazat gobo z očkom Lucianom, naročnikom Primorskega dnevnika, ki stanuje v Ul. Forlanini 9, torej na nekdanji Rocolski cesti. Igor je obenem pobral še drugo, manjšo, vendar vseeno prav lepo gobo iste vrste, ki jo drži v levi roki in ki tehta 35 dekagramov.
Takšnih kukmakov je v preteklosti bilo pri nas seveda veliko, da pa takšnega dobiš tik nad mestom, je danes skorajda neverjetno, saj so predmestje nesmotrno zacementirali, navrh pa zijajo vsevprek divja odlagališča trdnih, neuničljivih odpadkov.
dina, zet Claudio, vnuki Alessandro, Massimiliano in Barbara, bratje, sestra ter drugo sorodstvo.
Trst, 3. oktobra 1984 (Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Vittoria Cossutte
Posebna zahvala dr. Vitu Lupincu in dr. Francesco Settimu.
Križ, 3. oktobra 1984 (Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in none
Antonije Husu por. Verša
se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ter na katerikoli način počastili njen spomin.
Prosek, Melbourne, 3. oktobra 1984
Pogovor z na brezi riškim kamnosekom Borisom Zidaričem
V kakšnih pogojih živijo in delajo kamnoseki danes?
Brata Miloš in Boris Zidarič v svoji delavnici
V občini Devin - Nabrežina je bilo kamnoseštvo od nekdaj ena pogla vitnih gospodarskih panog. Kako so živeli in v kakšnih pogojih so delali »ti beli nabrežinski kamnarji« je v svojih pesmih pristno izpričal Igo Gruden. V kakšnih pogojih pa živijo in delajo kamnoseki danes. 2000 let potem, ko so Rimljani od prli prvo kamnolom v Nabrežini? O tem smo se pogovarjali z Bori som Zidaričem, ki vodi z bratom Milošem kamnoseško delavnico v Šempolaju. Naj med drugim povemo, da je tvrdka Zidarič naredila dela za spomenike padlim v Prebenegu, Mačkovljah in Zgoniku.
Koliko let se že ukvarjate s tem poklicem?
Odkar sem začel s kamnoseštvom, je minilo že petindvajset let. Naj prej je tvrdko vodil oče, pred štirinajstimi leti pa je prepustil vodstvo delavnice meni in bratu.
Kakšna dela pa opravljate?
Predvsem nagrobne spomenike, pa tudi druga dela, kot na primer stopnišča ali kamnite okvire za okna. Danes sta okus in potrebe povsem drugačni kot nekdaj. Ljudje se odločajo predvsem za trše materiale, kot je npr. granit, in zanemarjajo druge, kot sta nabrežinski ali re-penski kamen. To pa zaradi tega, ker se granit bolje obnese v novi gradbeni tehniki. Če pa želimo obdelovati granit, se moramo posluževati drugačnih popolnejših strojev. Splošno znano je namreč, da je granit najtrši kamen, tako da ga z na vadnimi stroji	ne	moremo obdelati.
Pred	časom	je	Slovenski	deželni
zavod za poklicno izobraževanje priredil v Nabrežini tečaj za kamnoseke. Kaj menite o tej pobudi?
Prav	gotovo	je	vse hvale	vredna.
Škoda,	da se	je	izjalovila.	Takšen
tečaj bi bil izredno koristen za naše
vajence. V današnjih pogojih je zaposlitev vajenca precejšen problem za obrtnika. Nakoplje mu cel kup skrbi, ki bi jih z delavcem ne imel. Največja skrb so nesreče, ki se neveščemu vajencu lahko pripetijo v kamnoseški delavnici. Če pa bi imel vajenec za sabo ustrezno šolo, ki bi mu dala osnovne pojme o poklicu, bi se takim nevšečnostim lažje izognil in tudi vključevanje vajenca v delovni proces bi hitreje steklo.
Ali imate poklicne stike z drugimi kamnoseki?
Ne, razen osebnih stikov. Dejansko je pomanjkanje trdnejših poklicnih vezi precejšnja hiba. Z združe nimi moči bi lahko veliko več dosegli. Danes mora namreč vsak obrt nik vložiti veliko denarja v stalno, posodabljanje strojev. Tako se dogaja, da imajo vse manjše delavni ce iste stroje, s katerimi ne morejo opraviti veliko dela. Če pa bi se združili v konzorcij, ali kaj podobnega, bi lahko nakupili več vrst
strojev, po katerih bi lahko segel vsak član konzorcija. Tako bi imeli več tehnoloških možnosti in tudi izdatki za nabavo strojev bi bili manjši.
Na kakšne težave pa naletite pri vašem delu?
Predvsem na računovodske težave. Danes je vsak obrtnik prisiljen, da dejansko izbira med pisarno in delavnico. Jaz sem izbral delavnico in sem predal vse računovodske posle Slovenskemu gospodarskemu združenju. Pred časom smo zaradi uvedbe pologa s strani jugoslovanskih oblasti zabeležili znaten padec strank z onstran meje. Danes pa so se stvari izboljšale. Kot sem že prej omenil, nastanejo težave tudi zaradi velikih izdatkov, ki smo jih primorani vlagati v nove stroje, če želimo biti konkurenčni. Kljub vsemu pa so per spektive kamnoseštva dobre in tudi dela ne primanjkuje.
WALTER ŠKERK
Slavje kriških petdesetletnikov
Tudi kriški petdesetletniki so se zbrali in skupaj praznovali svoj jubilej.
Zbrali so se v gostilni Pri Nacjotu. Tu so jim lanski slavljenci podarili cvetje in jim želeli vse najbo’jše. Nato so sc udeležili maše, pri kateri jim je zapel domačin, tenorist Karlo Košuta, čigar žena je bila tudi med slavljenci. Obiskali so grobove svojih vrstnikov, ki počivajo na kriškem oz. tržaškem pokopališču. Nato so položili venec pred spomenik padlim v NOB.
S’avnostni dan so preživeli v veselem razpoloženju. Obujali so spomine na otroška leta, mladost, na težka vojna leta. Ves dan jim je stala ob strani domačinka Jole, ki je požrtvovalno vlekla harmoniko in spremljala njihovo petje. V spomin na to srečanje je vsak udeleženec dobil lepo okrašeno listino, na kateri je skupinska slika s podpisi vseh slavljencev in verzi Košute. S tem so izpričali svojo ljubezen in zvestobo svoji rojstni vasi. Zbrali se bodo spet čez pet let.
razna obvestila
KRUT - Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem obvešča vse, ki so se prijavili za plavanje v Strunjanu, da je odhod avtobusa jutri, 4. t.m., ob 14. uri iz Trga Perugino.
Filatelistični klub Košir sporoča, da bo, kot vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, redna seja članov danes, 3. t.m., ob 19. uri na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da bo odhod avtobusa za srečanje s sorodnim goriškim društvom v soboto, 6. t.m., ob 10.30 iz Ul. F. Severo, ob začetku Ul. Romagna nasproti sodnijske palače.
Sekcija VZPI-ANPI s Proseka in Konto ve la obvešča vaščane, da je odbor skupnosti borcev 30. divizije IX. korpusa sklenil postaviti spomenik padlim borcem v Kanalu ob Soči. Ker omenjeni odbor nima zadostnih sredstev za kritje stroškov, je prosil zamejske sekcije bivših partizanov, ki so pripadali brigadam omenjene divizije za pomoč. V ta namen vabimo vse bivše borce, sorodnike padlih in druge vaščane, da prispevajo pri plemeniti nabiralni akciji. Prispevke sprejemejo: za Prosek -Guerino Husu; za Kontovel - Livio Albi in Vida Gerlanc.
merila
Ul. sv. Frančiška 20 - Trst
Vas vabi danes, 3. t.m., ob 18. uri na srečanje z razstavljale!
ARS COPIANDI
o problemih in prespektivah »copy art«.
Diskusijo vodita MARIA CAMPI-TELLI in FRANKO VECCHIET
razstave
TG Galerija, Ul. sv. Frančiška 20. Odprta je razstava eksponatov »copy art« ARS COPIANDI.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. MAGDA STAREC - TAVČAR razstavlja svoje tapiserije do 7. oktobra. Umik; ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure.
V galeriji Cartesius bodo v soboto, 6. t.m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja Pietra Grassija. Razstava bo odprta do 18. oktobra.
*^»SKO GLEDALIŠČE V TRSTU
razpisuje
ABONMA ZA SEZONO 1984-85
Vpisovanje abonentov do 10. oktobra od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 5. oktobra od 9. do 14. ure. Telefon 734-265.
gledališča
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	petek, 5. oktobra, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije -Rumeni abonma.
Okrogla dvorana
V	petek, 5. t.m., ob 22. uri: Petkov nočni program K. Marx »Sovražnik ljudstva«.
Srednja dvorana
Jutri, 4. oktobra, od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure: Simpozij ob 80-letnici rojstva S. Kosovela.
Sejna 3.
V	petek, 5. t.m., ei 18. do 22. ure: Kugy - TV nadaljevanka v treh delih.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 3. oktobra, ob 20. uri: E. O' Neill — »Dolgega dneva potovanje v noč«. Predstava za abonma sreda - S in izven v gledališki dvorani v Solkanu.
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE - TRST
Slovensko stalno gledališče Vas vabi, da v sezoni 1984-85 ostanete oziroma postanete njegov abonent. Repertoar : A. T. Linhart - TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI. režija J. Babič; I. Hergold - PARACELS (ASKLEPIJU SMO DOLŽNI PETELINA), režija B. Kobal; E. Petrolini - CHICCHIGNOLA, režija M. Uršič; T. Williams - MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI, režija D. Mlakar; D. Jančar - DISIDENT ARNOž IN NJEGOVI, gostovanje Drame SNG Maribor; I. Pregelj -M. Kmecl - PLEBANUS JOANNES, gostovanje PDG Nova Gorica.
koncerti
VERDI
Operna sezona 1984-85. V četrtek, 18. oktobra, otvoritveni večer z opero »Sampson in Dalila« C. Saint-Saénsa.
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in obnovitev starih abonmajev.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 3. oktobra TEREZIJA
Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 17.42 -- Dolžina dneva 11.36 — Luna vzide ob 15.21 in zatone ob 23.59.
Jutri, ČETRTEK, 4. oktobra
FRANČIŠEK
Vreme včeraj : temperatura zraka 17,2 stopinje, zračni tlak 1002,3 mb pada, veter severovzhodnik 12 km na uro, vlaga
85-	odstotna, padlo je 12 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 20,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE; Andrea Costantini, Francesco Pellicano, Davide Rizziteli!, Giorgia Tamburini, Thomas Chiurlotto, Marco Zelaschi, Martina Zelco, Robert Cunja, Sara Raco, Elisa Colella, Martina Malalan.
UMRLI SO: 59-letni Giuseppe Balbi, 95-letna Antonia Martinuzzi vd. Giocolanti, 83-letni Vincenzo Mancino, 87-lctna Dora Cosulich vd. Matievich, 85-letna Amabilia Foggini, 77-tetni Bruno Grisilla, 80-letna Pietra Colombài por. Zerpin, 73-letni Michele D’Amico, 73-letna Lidia Maraspin por. Corro, 84-letna Cecilia Paussa vd. Bacillare, 87-letni Giuseppe Glavina, 80-letna Francesca Košuta vd. Serra, 60-letni Giovanni Rossanda, 80-letni Elio Maram-pon, 63-letna Rosalia Družina por. Po-les, 76-letni Giordano Bisia, 81-letna Margherita Villanovich vd. Perini, 87-letni Francesco Lovrinich, 58-letni Aldo Surian, 75-letni Luigi Giurgevich, 89-letni Ernesto Longa rolli, 78-letna Stefania Caputo, 83-letni Andrea Sarini, 71-letni Alvaro Bisiacchi, 84-letna Antonia Vesna ver vd. Radetti. 87-letna Maria Per-tot vd. Rebula, 65-letni Carlo Zorzetto, 83-letna Giuseppina Zeiller vd. Sigon,
86-	letni Bruno Risegari, 80-letna Antonija Husu vd. Verša, 71-letni Cosimo Fiorella, 74-letna Rosa Apollinari, 82-letni Giordano Micheletto.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Prosek, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Prosek, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124. Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001. Zgonik: tel 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan:
tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
Ariston 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Oblo-mov«.
Eden 16.30 — 22.00 »Nudo e crudele«. Film za vsakogar.
Fenice 18.00 — 22.15 »Claretta«. Claudia Cardinale.
Excelsior 17.00 — 21.00 »C'era una volta in America«. Režija Sergio Leone. Robert De Niro.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Lolita la governante erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30—22.10 »Scuola di polizia*.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »Casanova - II.«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Conan il distruttore«.
Mignon 17.00 — 22.15 »Fink Floyd The Wall«.
Aurora 16.30 — 22.00 »I desideri di Angela«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 17.00, 19.30, 22.00 »All'inseguimento della pietra verde«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Tabo la vetrina del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Animai House«. John Belushi.
Radio 15.30 — 21.30 »Vanessa, porno show«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Querelle di Brest«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
darovi in prispevki
Ob obletnici smrti dragega očeta Angela Tenceja daruje hčerka Marta 20.000 lir za ŠD Vesna, 20.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika in 20.000 lir za Dom A. Sirk.
V spomin na Cvetka Stefančiča darujeta Grozdana in Herman Sulčič 15.000 lir za kriško godbo »Vesna«.
60-letniki iz Križa se spominjajo umrlih vrstnikov in prispevajo 45.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
ZSKD sporoča, da bo sestanek za zbo-rovodsko šolo jutri, 4. oktobra, ob 17. uri na šoli Glasbene matice v Ul. R. Manna 29.
SSG vabi na MLADINSKI PLES, ki bo v soboto, 6. t.m., ob 20. uri v baru Kulturnega doma v Trstu. Zastonj.
SKD I. Gruden sporoča, da bo prvi sestanek otroškega pevskega zbora in staršev danes, 3. t.m., ob 17. uri v društvenih prostorih.
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, priredi v nedeljo, 7. t.m., popoldne TRADICIONALNI KARAMALNI PRAZNIK ter uprizoritev komedije »Primorske zdrahe«. Vabljeni!
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom -Knjižnica P. Tomažič in tovariši. V petek, 5. oktobra, ob 20. uri v/ibimo na večer posvečen temi NAŠE GLEDALIŠČE DANES (Njegova vloga in nerešena vprašanja). Srečanja se bodo udeležili prof. Josip Tavčar, ravnatelj in umetniški vodja SSG Miroslav Košuta in člani ansambla SSG. Vah
KD Primorsko - Mačkoljc danes, 3. oktobra, ob 17. uri položilo venec padlim vaščanom na spominsko ploščo v Zazidu.
čestitke
PD Slovenec Boršt - Zabrežec iskreno čestita ROSANI ABRAMI bo uspešno opravljeni maturi.
Iskrene čestitke za današnji NEVEN-KIN rojstni dan in VESNIN, ki ga je praznovala 21. septembra, jima pošiljata starša.
mali oglasi
PRODAM na novo prebarvano Alfa Romeo Alfetto/1600 v odličnem stanju, letnik 1977. Tel. 040/227-179 ob uri kosila.
PRODAM 6 mesecev rabljen štedilnik, primeren tudi za centralno ogrevanje. Telefonirati od 9. do 12. ure na št. 040/212-648.
V CENTRU DOLINE prodam stanovanje, 60 kv. m, v 2-nadstropni hiši s kletjo in 200 kv. m vrta. Tel. 040/64411.
PRODAM Renault 5, letnik 1973, za 700 tisoč lir. Tel. 040/228-390.
PRODAM okrog 700 metrov zazidljivega zemljišča v predmestju Gorice. Telefonirati po 19. uri na 0481-86464.
PRODAM vpsdo po ugodni ceni. Tel. na št. 228-580.
GltuZDJE ZA VINO oddaja Riolino, Zgonik. Tel. 229-331.
OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36.
UČITELJICA suplentka na osnovni šoli, z znanjem italijanščine, slovenščine, angleščine in srbohrvaščine, z opravljenim tipkarskim tečajem, vešča u-radniškega dela, išče katerokoli zaposlitev v popoldanskih urah. Tel. na št. 818-067 od 15. do 18. ure.
18-LETNO DEKLE išče katerokoU zaposlitev. Tel. 412-543.
PRODAM plavnik, 22 hi. Tel. 200-169.
GOLF GTI/1600 cc, črne barve, letnik 1982 v odličnem stanju prodam. Informacije v večernih urah na tel. št. 0481/991-040.
GORIŠKO PODJETJE zaposli uradnika/ co z znanjem slovenščine. Pisati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Knjigovodja«.
UČITELJICA z večletno prakso nudi pomoč pri učenju ali sprejme katerokoli zaposlitev. Tel. 231-851.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst.
menjalnica
2. 10. 1984
Ameriški dolar................ 1.870.—
Kanadski dolar..................1.410.—
^"‘carski frank............... 748.—
Danska krona..................... 170.—
Norveška krona................... 211.—
švedska krona................. 216.—
Holandski fiorini............. 548.—
Francoski frank.................. 200,—
Belgijski frank.................. 27.50
Funt šterling...................2.310.—
Irski šterling................. 1.900.—
Nemška marka.................. 618.—
Avstrijski šiling................ 78.50
Portugalski eskudo................ 11.—
Japonski jen....................... 6.—
Španska pezeta.................... 10.—
Avstralski dolar.............. 1.420.—
Grška drahma.................. 15.—
Debeli dinar....................... 9,—
Drobni dinar...................... 8.50
m
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
THST - U1ICA r.'FlLZMQ ('£2	61-<ldQ
GROZDJE ZA VINO
^ qY>SUPER0RT0FRUTTIC0L0 ~ Trg Cagni 1
c zadnja postaja Št. 19) TELEFON 81-03-21
SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE

avtomobil in človek
S serijo X se nadaljuje uspeh malega peugeota 205
Osnovna značilnost nove serije je troje vrat
mNMh
Pri Peugeotu se ne zadovoljujejo več z osmimi različicami svojega malčka 205, temveč je od septembra na voljo še nadaljnjih 6 različic, od katerih dve z dizelskim motorjem. Nova serija ima v zadku siglo X, označuje pa jo troje vrat in nekoliko bolj revna izvedba. Sicer pa so novi modeli, kar zadeva zmogljivosti, povsem enakovredni obstoječim.
Francoska tovarna je od vsega začetka načrtovala 1000 205 na dan: septembra letos je ta svoj plan prekosila za celih 100 od sto. V treh tovarnah namreč proizvajajo kar 2000 205 dnevno. Konec junija je že šlo v prodajo 333 tisoč peugeotov 205, tako da se položaj Peugeota v Franciji, kljub splošnemu padcu, ki so ga zabeležili na tržišču (—13,7 od sto), izboljšal za 0,5 odst., kar gre v glavnem pripisati velikemu uspehu prav peugeota 205.
V Italiji so že prodali skoraj 20.000 peugeotov 205, kar predstavlja 53,3 odst. vsega Peugeotovega deleža in bi jih prodali tudi več, če bi tovarne v Franciji bile zmožne večje proizvodnje. Za prihodnje leto predvide-
vajo, da bodo v Italiji prodali od 53 do 54 tisoč 205, kar najbrž ni pretirano, še zlasti, če upoštevamo, da se bo nehala prodaja modela 104.
Serija peugeotov 205 X obsega kot smo rekli šest različic, od katerih dve dizelski. Model je namenjen predvsem mladini in ženskam, saj je peugeot 205 X, v vseh različicah, kar zadeva ceno, f/ kar zanimiv. Cena pa se suče tam nekje med 8.200.000 za model XE s štirimi prestavami, do skoraj 12 milijonov lir za 205 XRD, se pravi z motorjem diesel in 5 prestavami.
Pri tem ne bi omenjali posebej zmogljivosti in ostalih lastnosti serije X, saj se bistveno ne razlikuje od dosedanje serije G, ki seveda ostaja še vedno naprodaj. Izstopata edino modela GT in GTI, ki nimata enakovrednih modelov v seriji X. Pri tem je treba vsekakor poudariti izredno varčnost vseh modelov 205, še zlasti pa dizelskih, s katerimi bi se vozili skoraj zastonj, če si država ne bi omislila superdavka na dizelska vozila, ki v primeru peugeota 205 znaša kar 580 tisoč lir.
radio tele vi sija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
12.00	Dnevnik 1 Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella? - opoldanski spored
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
13.55 Dnevnik 1 - Tri minute...
14.00	Pronto... Raffaella? - zadnji poziv
14.05	II mondo di Quark - dokumentarec
15.00	Scooby Doojeve dogodivščine -risanke
15.20	Un campione, mille campioni
15.30	šola in vzgoja: Umetnost
16.00	L’impareggiabile dottor Snugg-les, risani film
16.25	Per favore, non mangiate le margherite TV film
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.30	Brendon Chase - 8. nadaljevanje
18.00	Dnevnik 1 - Kronike
Sever kiče Jug - Jug kliče Sever
18.30	Taxi - TV film
19.15 Action now: nora Amerika
20.00	Dnevnik
20.30	Professione: pericolo! - TV film
21.20	Caccia al tesoro - TV igra
22.30	Dnevnik
22.40 Filmske novosti 22.45 Športna sreda
Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
12.00	Segreto diplomatico - 3. epizoda
13.00	Dnevnik 2 Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - O knjigah
13.30	Capital TV film
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem: aktualnosti, igre, radovednosti
16.00	11 mistero della settima strada -TV film
16.25 Šola in vzgoja: Tečaj nemščine
16.55 Due e simpatia
La freccia nera, 12. nadalj.
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.40	La pietra di Marco Polo - TV film
18.15	Spaziolibero: Programi pristopanja
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	I professionals - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20 Dnevnik 2 - Šport
20.30	Fino all’ultima ripresa - firn
22.00	Sindikalna tribuna
22.30	Dnevnik 2 - Vesti
22.40	Chaplin sconosciuto -Tesori nascosti - 3. del
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
16.00	Šola in vzgoja:
L'arte del tessile: Nule - 2. oddaja
16.30	Šoa in vzgoja:
Informatika - 5. del
17.00	Piccola storia della musica - 10. oddaja
17.15	Dadaumpa -
18.25	Speciale Orecchiocchio: Glasbena oddaja - Rockline
19.00	Dnevnik 3
19.10 Dnevnik 3 - Deželne vesti
19.35 Fatti di famiglia -La pietà filiale
20.25	Šo1a in vzgoja Dire fare immaginare poesia -2. del
20.30	Ultimi bagliori di un crepuscolo film
22.30	Delta serie:
Vita selvaggia in Australia
23.05 Dnevnik 3
23.40 Europa cinema '84
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ti in morje
Pred 24. mednarodnim navtičnim sejmom
V Genovi čas obračunov za italijansko navtiko
Od 13. do 22. oktobra bosta v Genovi 24. mednarodni navtični sejem in 14. sejem potapljaške opreme, na katerih bodo kot vsako leto dali obračun letnih uspehov ali neuspehov italijanske navtike, obenem nakazali smernice za bodoče delovanje. Za ljubitelje navtike pa je genovski sejem obvezna točka pri seznanjanju z novostmi, saj prav v Genovi italijanska navtična proizvodnja predstavlja svoje nove izdelke.
Sodeč po zadnjih vesteh pa preživlja italijanska industrija precejšnjo krizo. Kot običajno pa le redki iščejo vzroke v sebi samih, v zgrešenih konceptih in izbirah v proizvodnji, ter raje valijo krivdo na zunanje faktorje. V Genovi si lahko torej pričakujemo precejšnje polemike glede tako imenovanega »dohodkometra«, ki naj bi po mnenju proizvajalcev zavrl povpraševanje. Že sedaj se v specializiranih revijah in tudi v samih komunikejih o pripravah na genovski sejem pojavljajo trditve, da je »dohod-kometer« krivičen in nepošten. Nedvomno bo držalo, da bo sedaj marsikateri petičnež, ki pa je kot davčni plačevalec pravi revež, dvakrat pontisti preden bo kupil drago jahto, saj bi z njo lahko vsaj približno ugotovili njegove realne dohodke. To pa nima nobene veze s »poštenjem« dohodko-^tra. Italijanska navtična industrija je vse preveč računala prav na take sloje »uradnih revežev« in ni pomislila na realno kupno moč italijanskega kupca, tistega, ki mu je malo mar »dohodkometer«, saj mora svoje prejemke pošteno javiti. Že nekaj let so na genovskem sejmu predstavili skoraj izključno izredno drage novosti, tako imenovana »ljudska navtika« je bila postopoma porinjena v ozadje. Morda pa bo letos prišlo do Pridh sramežljivih premikov. Seveda je treba pri tem računati, da je zaslužek pri »ljudski navtiki« precej nižji. kot pri proizvodnji velikih jaht.
Marsikateri obrat bo zato zabredel v težave, a vsaka pretirana napihnjenost, ki sloni na trhlih in »nepoštenih« nogah je v gospodarstvu nedopustna. Pri vsem tem so še najbolj zgovorne številke. Tisti italijanski obrati, ki so imeli pestro ponudbo od najmanjših do največjih plovil in so del svoje proizvodnje usmerjali v izvoz, le v manjši meri doživljajo krizo.
Napočil je torej čas spremembe koncepta italijanske navtike, postopnega prilagajanja severnoevropskemu in francoskemu konceptu, kjer je navtika predvsem rekreacija, športna dejavnost in ne puhlo razkazovanje standarda. Pehanje za profiti tudi za ceno stečajev pa bo še vedno glavno gibalo.
V Genovi si bomo torej po vsej verjetnosti tudi letos samo pasli oči, saj bo večina proizvodnje in razstavljenih plovil nedostopna za povprečni italijanski žep. Med kopico razkošnih jaht in orjaških kajutnih gliserjev pa bomo lahko vseeno v kakem kotičku odkrili bolj proletarsko jadrnico ali gliser. Za ljubitelje navtike pa bo Genova zanimivejša predvsem zaradi navtične opreme in tehnoloških inovacij, ki jih bo kot vedno tu na pretek. S tega vidika je obisk genovskega sejma nedvomno posrečen, saj se bo lahko marsikdo seznanil in morda celo nabavil kako novost, ki mu bo olajšala poletno plovbo. V mislih imamo predvsem naprave, ki poenostavljajo jadranje s sistemi avtomatičnega krajšanja glavnega jadra, ki ni le modni hit, tem več smotrna naprava pri družinskem jadranju. Prav tako Genova nudi vpo gled v vse tiste naprave, ki povečajo udobje med križarjenjem od najsodobnejših hladilnikov do dušilcev za motorje in izolirnih materialov. Vsekakor pa moramo v Genovo prispeti z že prej jasnimi pojmi, saj se bomo v nasprotnem primeru na takem orjaškem razstavišču dobesedno zmedli.
Ljubljana
8.45, 10.35 TV v šoli 17.50 Teletekst 18.05 Poročila
18.10	Ciciban, dober dan:
Z otroki iz dai’jnih dežel
18.25	Dolenjski obzornik 18.40 Poročilo s seje CK ZKS
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I
20.00	Večer športnih in turističnih filmov Kranj 84:
Atletske variacije - češkoslovaški film
Hodnik pozabe - francoski film Žoga tango - pakistanski film Sveorna cesta - svedski film Gyòrgy Guczoghy - madžarski film
Senca - jugoslovanski fi'm
22.00	Dnevnik II
22.10	Omizje
Zagreb
17.45 Kamp Sonce - otroška drama 18.15 TV koledar 18 45 Prijatelj glasbe 19.30 TV dnevnik
20.00	Športna sreda 22.20 Šahovski komentar
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Srečanje na občini zaradi ka-
limirkkp ùitlp
TIPANA — Izvolitev novega župana TRST — Skupen nastop slovenskih zamejskih izdaj na sejmu knjige v Frankfurtu
TRST — Intervju z Miroslavom Košuto o repertoarju Slovenskega stalnega gledališča
TRST — Fotografska razstava Gorazda Vilharja
TRST — Pobuda ZŽI v zvezi z zakonskim osnutkom proti spolnemu nasilju.
14.30	Nogomet : Osijek :
Hajduk - Dinamo
17.00	Poročila
18.00	Popoln zločin - film
19.30	TVD stičišče 19.50 Dokumentarec
20.20	Sarajevo: Željezničar - Si ven Osijek : Hajduk - Dinamo
22.00	Turistični vodič
22.10	TV vse danes
22.20	Hitchcock - TV film
23.10	Yu made music
ZASEBNE POSTAJE
CANALE S
8.30	Phyllis - TV film
9.30	Una vita da vivere - nadalj.
10.00	Foglie d'autunno - film
12.00	I Jefferson - TV film
12.25	Help - glasbena oddaja
13.00	II pranzo è servito - kviz
13.25	Sentieri nadalj.
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
16.25	II mondo degli animali - dokumentarec
17.00	Galactica - TV film
18.00	Tarzan - TV film
19.00	I Jefferson TV film
19.30	Baretta - TV film
20.25	Cleopatra - film
24.00	Canale 5 News
RETEQUATTRO
8.30	Mary Tyler Moore - TV film 9.00 Passi nella notte - film
11.00	Samba d’amore - TV novela
11.45	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Fiore selvaggio - TV novela
14.50	Lisbon - film
17.50	Febbre d’amore - TV film
18.45	Samba d’amore - TV novela
19.30	TV film
20.25 La valle dell’Eden - nadalj.
3. del
22.30	Mai dire si - TV film
23.30	Šport
24.00	Pollice da scasso - film 01.40 Hawaii Squadra Cinque Zero
TV film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	La baia di Napoli - film
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy Show - TV film
13.00	Bim Bum Barn
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim Bum Barn 17.40 Wonder Woman - TV film 18 40 Kung-Fu - TV film 19.50 I Puffi - risanka 20.25 OK! Il prezzo è giusto - varietejski program
22.20	L’avvertimento - film 00.20 Un uomo d'azione - film
TELEPADOVA
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Marna Linda - TV film
15.00	Blackstar - risanka
15.30	Yattaman risanka
16.00	Grizzly Adams - TV film
19.00	Candy Candy risanka
19.30	Mama Linda - TV firn
20.20	Anche i ricchi piangono - TV film
21.20	Nina - film
TRIVENETA
13.15	The Great Detective - TV film
14.30	H mostro invincibile - film
16.30	The Outsiders TV film
18.00	1 naufraghi - TV film
18.30	Fuga disperata - TV film
19.30	The Great Detective - TV film
20.30	Frou-Frou dal Tabarin - film
22.00	Angoscia - TV film
TELEFRIULI
17.00	Birdman Galaxy Trio - risanka
18.00	Longridge Story - TV film
19.00	Dnevnik
19.30	Veronica il volto dell’amore -TV film
20.30	2 più cinque - missione Hydra -film
22.45 Šport
23.15	Attenti ai ragazzi - TV film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik:
8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 9.0 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, — vmes-: Koledar;
7.40 Pravljica; 8.10 Športna tribuna (ponovitev) ;	8.40 Slovenska lahka
glasba; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri;
12.00	Sestanek ob 12.00: Liki iz naše preteklosti; 12.20 Glasbeni potpuri;
13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena priloga ; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: — Povejmo v živo; 15.00 En, dva, tri... Otroci, zdaj ste na vrsti vi! Pripravlja Mirjam Mikolj; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Glasbeni listi: 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba : glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Poezija slovenskega zapa-da; 18.20 Swing-time.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev - glasba za dobro jutro — Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP;
6.45 Prometni servis; 13.00 Otvoritev — Danes na valu Radia Koper; 13.40 Delo Glasbene mladine: začetek koncertne sezone GM Koper; 14.00 V znamenju rocka ; 14.40 Zanimivost — Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Pogovor o...; 17.35 Kotiček za narodnozabavno glasbo: ansambel Vita Muženiča.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijske vesti; 6.00 Jutranji program; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vrtiljak; 10.45 Lov v Jugoslaviji; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Na tvoji strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program ; 16.00 Besede, ki so znane in neznane; 16.15 Edig Galletti' 16.32 Time music; 18.00 Dvojni tir; 18.45 Oscar Strauss: Sogno di un valzer; 19.00 Jazz; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 15.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.02 Zeleni val;
9.00	Radio anch’io '84; 10.30 Popevke skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.10 La partita infernale - radij, priredba; 11.30 Piccala Italia - varietejski program; 13.20 Master glasba; 13.56 Zeleni val Evropa; 15.03 Habitat;
16.00	Aktualnosti: 17.30 Radiouno El-lington '84; 17.55 Zeleni val; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Pianistka Klena Leonova; 19.20 Na naših tržiščih; 19.29 Audiobox Urbs; 20.00 Le superdonne; 19.20 Na naših tržiščih; 21.30 Sodobni glasbeniki; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja: otroštvo, kako in zakaj?; 8.05 Radio-due predstavlja; 8.45 Per piccina che tu sia - radij, priredba ; 9.10 Disco-game; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Saj je samo igear 15.00 Rondone e rondinella - radijska igra; 15.42 Omnibus; 18.32 Glasbeni program; 19.50 Kulturni program; 19.57 Srečanje petih; 21.00 Jazz, 21.30 Radiodue 3131 -nočni program.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.5 Dobro jutro otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Izbor v sredo; 9.05 Glasbena matineja ; 10.05 Rezervirano za. . .; 10.40 Lokalne radijske p»staje; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo p» Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture ; 13.00 Danes do 13.00 Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Veseli napevi; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.25 Minute za EP- 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka; 20.00 Zborovska glasba p» želji p»slušal-eev; 20.35 Novi posnetki slovenske violinske glasbe; 21.05 »Tisoč in en večer v operi« ob 75-letnici Antona Dermote; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini ; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz na vse; 00.05 - 4.30 Nočni program.
Manifestacija bo ob 10.30 na Travniku
V obrambo delovnih mest na Goriškem danes protestni shod vseh slojev
Tudi letos v Novi Gorici dva koncertna abonmaja
Današnja manifestacija v obrambo goriškega gospodarstva ne sme biti le manifestacija delavstva, ki brani svoja delovna mesta v tovarnah, marveč mora biti skupna manifestacija vsega prebivalstva, vseh slojev, kajti kriza povzroča težave vsem dejavnostim v pokrajini, tudi trgovskim in obrtnim. To je bilo rečeno na sestanku v Tržiču v ponedeljek zvečer. Župani trži-škega okoliša so prišli na ta sestanek na povabilo tržiškega župana Gina Saccavinija, potem je glavne misli povedal zastopnik tajništva enotne sindikalne zveze Giuliano Bon.
Gospodarski položaj je zares hud. Po podatkih urada za zaposlovanje v Gorici ni še bilo nikdar, od leta 1948 sem toiko ljudi brez dela oziroma v dopolnilni blagajni. Seveda niso sem všteti vsi mladi, ki so komaj končali šolo in ki se niso še vpisali v sezname brezposelnih ker upajo, da bodo dobili delo zaradi poznanstev. Kriza, ki je v prejšnjih letih zajela le de-
Zapleti, pravzaprav bi jih lahko i-menovali kar ovire, glede odprtja s'o-venske sekcije pri Industrijskem tehničnem zavodu ITI v Gorici, so bili predmet dokaj obsežne razprave na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta. Najprej je o tem vprašanju na kratko poročal predsednik pokrajinske u-prave, profesor Silvio Gum peta, ki je dejal, da so v Rimu določeni odpori birokratskega značaja in da si pokrajinska uprava prizadeva za njihovo premostitev. Gum peta je izrazil tudi prepričanje, da ne bi smelo biti zadržkov politične narave ter upanje, da bo zadeva v kratkem ugodno rešena. 0 vprašanju odprtja slovenske sekcije je govoril tudi socialist Jože Gej. »Težave v Rimu najbrž kažejo na to, da ni mogoče uresničiti niti majhnih korakov na poti priznavanja pravic slovenski narodnostni skupnosti«.
Vendar se je prava razprava razvila šele po interpelaciji komunistične svetovalke Aleksandre Devetakove, ki je izrazila presenečenje nad dejstvom, da sta kar dva člana pokrajinskega odbora (predsednik C um peta in odbornik Špacapan) v kratkem časovnem razdobju preko tiska smatrala za potrebno seznaniti javnost o težavah, ki se kažejo pri reševanju vprašanja. Devetakova je tudi prebrala prevod pisma, ki ga je odbornik Špacapan posi1 al Primorskemu dnevniku (objavljeno je bilo 29. septembra) in zahtevala pojasnila, kako je z dejanskim reševanjem vprašanja odprtja slovenske sekcije in če se stališča o tem vprašanju v odboru razhajajo. Na postavljena vprašanja so odgovorili trije. Odbornik
lavske sloje, sedaj udarja tudi po drugih dejavnostih. Če ni v hiši denarja ni niti denarja za nakup v trgovinah.
Prav zaradi tega goriška manifestacija ne more biti le v podporo trži-ški ladjedelnici marveč mora biti skupna akcija vsega prebivalstva v obrambo vseh gospodarskih dejavnosti pri nas. Zato je prav da so v njej angažirane tudi javne uprave, cerkev, gospodarska združenja, trgovci, dijaki. Tako stališče sindikatov so zastopniki krajevnih uprav dobro razumeli, povedali pa so tudi, da se ne smemo več omejiti na deklarativne nastope.
Nekateri so menili, tako je dejal Bon, da bi bilo najbrž treba današnjo manifestacijo odpisati ker so v soboto iz Rima prišle vesti, da je vlada dala v finančni zakon za prihodnja tri leta nekaj stotin milijard za tržaško-goriško območje. Zadovoljni smo s to vestjo, je še dejal Bon, vendar mora-
Spacapan, ki je bil v svojem posegu zelo zajedljiv, podpredsednik pokrajinskega odbora Fabbro, kratko in u-mirjeno, najbrž z namenom, da pogasi ogenj polemike, ki jo je z nekaterimi izjavami in grobimi napadi nedvomno povzročil odbornik za šolstvo. Na kratko je ob koncu posegel tudi predsednik Competa.
Resnici na ljubo je treba zapisati, da je poseg pokrajinskega odbornika za šolstvo vzbudil pri svetovalcih večine in manjšine ter žal, redkih poslušalcih, (med katerimi je bil tudi naš novinar) dokaj čuden, lahko bi rekli mučen občutek. V bistvu je dr. Špacapan potrdil to, kar je že napisal v zgoraj omenjenem pismu : da smo v naših prizadevanjih za dosego pravic sami. »če se je vprašanje preko poletja, potem ko je kazalo, da ne bo problemov glede odprtja slovenske sekcije, zapletlo, pomeni, da so posredovale vmes sile, ki nasprotujejo odpiranju do manjšine, sile, ki so i-mele vpliv na zelo visokih mestih«. Špacapan je svoj poseg izrabil tudi za grob napad na komuniste, ki da samo kritizirajo, dejansko pa ničesar ne ukrenejo. Napadel je tudi osebno sen. Baitela in Gerbčevo, ki sta se zganila le toliko, da sta menda poslala telegram ministrici. Naj ob koncu povemo še to, da smo bili žrtev napada tudi pri Primorskem dnevniku, »Pripis in pojasnilo k mojemu pismu je odraz gonje, ki jo Primorski dnevnik vodi proti meni«.
Ob koncu pa samo še ugotovitev: bila je to razprava, ki je šla povsem mimo bistva vprašanja.
mo tudi ugotoviti kaj bo na tem resničnega in če bodo nakazi'a prišla nedotaknjena iz dolge razprave v parlamentu, saj so nekateri ki grozijo, da je treba taka in podobna nakazila zmanjšati.
Danes bodo delavci prišli v Gorico s posebnim vlakom, ki odpelje iz Tržiča ob 8.10, z avtobusi, ki vozijo na rednih progah, s svojimi vozili. Sindikalna zveza vabi trgovce, da zaprejo svoje trgovine, dijaki pa, da sodelujejo v sprevodu in na shodu. Delavci naj se zberejo pri spominskem parku, odkoder bo odhod sprevoda ob 9.45. Shod bo na Travniku ob 10.30. Napovedan je prihod pomembnega sindikalnega funkcionarja. V sprevodu bodo sodelovali župani s prapori občin. Tudi goriški nadškof je obljubil sodelovanje ter dal župnikom navodila, da v nedeljo med mašo preberejo njegovo stališče v prid zaposlovanju na Goriškem.
Včeraj smo v zvezi s težavami okrog odprtja slovenske sekcije pri zavodu ITI v Gorici prejeli sledeče tiskovno poročilo pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti, ki ga v celoti objavljamo.
»V zvezi s težavami, ki so nastale pri odprtju tehničnega zavoda za Slovence v Gorici, pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti ugotavlja, da smo pred ponovnim poskusom zavlačevanja rešitve slovenskih proble*» mov, kakršnih smo na žalost v zadnjih časih priča vse pogosteje.
»Slovenska skupnost poudarja, da so se za ta zavod zavzele vse slovenske sile. od Sindikata slovenske šole, do pokrajinskih oblasti, to je odbornika za šolstvo, ter samega predsednika pokrajinske uprave. Ko je po več letih bila zadeva tehnične strani že dokaj urejena, so se v teh dneh, ko bi šola morala začeti, pojavile težave politične narave, ki izvirajo iz
Kulturni dom v Novi Gorici prireja tudi letos bogato in zanimivo glasbeno sezono. Koncertna sezona bo tudi tokrat razdeljena na dva abonmajska ciklusa, ki ju označujeta zeleni in rdeči abonma. Ljubitelji glasbene muze bodo lahko izbirali med orkestralno in vokalno instrumentalno glasbo, glasbo à capello in komorno ter solistično glasbo.
V Novi Gorici se bodo tako v prihodnji sezoni zvrstili vrhunski slovenski ansambli in solisti, gostje iz drugih jugoslovanskih republik ter izvajalci iz tujine. Abonmajsko ponudbo Kulturnega doma bodo popestrili z raznovrstnimi programi izven abonmaja, skupno z ljubljanskim Cankarjevim domom pa bodo skušali tudi novogoriškim ljubiteljem glasbe zagotoviti nekaj izjemnih, programov, ki bi bili sicer nedosegljivi.
Vsaka od obeh abonmajskih ponudb obsega po šest koncertov. Program rdečega abonmaja se bo pričel 2. novembra in se bo pričel z gostovanjem Janačkove filharmonije iz Ostrave (ČSSR), ki jo vodi dirigent Otokar Trhlik. Spored naslednjih koncertov je sledeč: 19. novembra Sim-
samega vrha državnega aparata.
»Slovenska skupnost ugotavlja, da na žalost predsednik vlade in vsedržavni tajnik stranke PSI, Craxi, ni še, po vseh zahtevah, sprejel enotne delegacije Slovencev, ki bi mu pre-dočila te in druge naše probleme, kar tudi sedaj negativno vpliva na ta specifičen goriški problem.
»Slovenska skupnost poziva vse sile, naj pokrajinski upravi in posebej pokrajinskemu odborniku za šolstvo, ki je med drugim edini Slovenec v pokrajinskem odboru, da vso možno podporo, da bodo njihova prizadevanja rodila pozitiven rezultat.«
razna obvestila
V župnijskem domu v Štandrežu bo drevi ob 20.30 redni občni zbor slovenskega prosvetnega društva »Štan-drež«.
fonični orkester, zbor in vokalni solisti konservatorija »G. Tartini« iz Trsta, dirigent Stojan Kuret; 17. decembra moški pevski zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine, dirigent Klavdij Koloini in mešani pevski zbor »Obala« iz Kopra, dirigent Mirko Slosar; 14. februarja *85 nastop simfonikov RTV Ljubljana, dirigent Anton Nanut (koncert bo neposredno prenašal ljubljanski radio III.); 4. aprila Simfonični orkester Slovenske filharmonije, dirigent G. Lehel; 21. maja pa bo gostoval angleški komorni ansambel London Sinfonietta.
Program zelenega abonmaja obsega letos sledeče koncerte: 15. oktobra pianist Vladimir Krpan; 9. novembra Komorni ansambel Collegium musicum; 3. decembra poljski Kvartet Wilanow iz Varšave; 8. januarja '85 recital sovjetskega pianista Pavla Kogana; 8. marca ansambel Camerata slovenica; 29. aprila pa Trio Arcadia.
Interesenti lahko izbirajo med e-nim ali drugim abonmajem, lahko pa vpišejo tudi oba po zelo ugodni ceni, z dodatnim popustom za dijake in študente. Za informacije o vpisu abonmajev in poteku sezone naj se zainteresirani obrnejo na upravo Kulturnega doma v Novi Gorici, Leninova 2. tel. 25619, v dopoldanskih urah.
čestitke
V petek je na konservatoriju v Trstu diplomirala iz klavirja MAGDA PRINČIČ. Ob uspešno zaključenem študiju ji čestita šola Glasbene matice iz Gorice.
izleti
SPDG priredi v nedeljo, 7, oktobra, celodnevni izlet po Krasu z lastnimi sredstvi. Zbirališče na Travniku ob 8.30. Vodila bosta prof. Milko Rener in Zdenko Vogrič. Ogledali si bomo kulturnozgodovinske znamenitosti Branika, Štanjela, Kobdilja, škrbine in še kaj. V primeru slabega vremena izlet odpade.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00	»007 Missione
Goldfinger«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Porno college girl«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »All’inseguimento della pietra verde«.
Tržič
PRINCIPE Zaprto
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Di che segno sei«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Kamion smrti«.
SVOBODA 20.00 »Strup in med«.
DESKLE 19.30 »Beli pes«.
Senatorja Battello in Consoli za ohranitev delovnih mest
Večkrat smo že pisali o položaju v tovarni SAFOG ter o prodaji te tovarne s strani državne industrijske družbe zasebni družbi METELCO. Novi lastniki so na sestanku s sindikatom na deželi zagotovili ohranitev sedanje zaposlitvene ravni. Sedaj pa se ne držijo tega dogovora in sindikat je zaradi tega že protestiral.
Komunistična senatorja Battello in Consoli sta zaradi tega poslala ministru za državne udeežbe interpelacijo s katero hočeta izvedeti kaj namerava vlada napraviti, da se ohrani dana obljuba o ohranitvi zaposlitvene ravni v tej tovarni, kjer je zaposlena moška delovna sila. To tudi v zvezi s hudo gospodarsko krizo na našem območju.
V pokrajinskem svetu razprava o (ne)odprtju slovenske sekcije ITI
Stališče Slovenske skupnosti o industrijskem zavodu Galilei
Dež močno ovira delo trgačev - grozdje pa gnije
Deževje močno ovira trgatev na Goriškem. Ne gre samo za občutno zamudo pri spravilu pridelka. Zaradi visoke stopnje vlage in visokih temperatur je grozdje v zadnjih dneh pričelo močno gniti. Stanje se je izrazito poslabšalo zlasti po padavinah v nedeljo in predvčerajšnjim. Gniloba se hitro širi zlasti v vinogradih, kjer niso pravočasno opravili zaščitnega škropljenja. Nič čudnega torej, če vinogradniki hitijo s trgatvijo, kljub razmočenim tlom, kljub dežju. Sila kola lomi, pravi star pregovor. Tako smo v ponedeljek dopoldne nekje na Krminskem videli obiralce, ki jih iz vinograda ni pregnal niti gost dež.
Trgatev se je na Goriškem letos pričela s skoraj tritedensko zamudo, v primerjavi z lanskim letom. Krive so menda predvsem neugodne vremenske razmere, nizke temperature spomladi, potem pa daljše deževno obdobje. Položaj pa se je zdaj še bolj zapletel zaradi zelo nestabilnega vremena. Trgatev je tako obtičala nekako na pot poti. Za spravilo celotnega pridelka bi potrebovali še dober teden suhega vremena, če bo ali ne bo sonca, to zdaj niti ni več pomembno, ker nekaj sončnih dni ne bo bistveno vplivalo na stopnjo sladkorja v moštu, ki je letos, kakor ugotavljajo, precej pod poprečjem. Dozorele pa so že tudi rdeče in pozne sorte grozdja. Pomanjkljivosti narave bo treba nadoknaditi s primernim kletarjenjem, da se odjemalcem zagotovi kolikor toliko standarden pridelek, vsaj po kakovosti. Žal pa je količina letos znatno nižja od lanske
predvsem zaradi toče, ki je ponekod uničila tudi 90 odstotkov pridelka in se bodo posledice ujme predvidoma poznale še prihodnje leto. »še dva do tri dni bi potrebovali za spravilo belih sort«, nam je v ponedeljek povedal ravnatelj zadružne kleti v Kr-minu. Takoj zatem bodo pričeli odkupovati rdeče sorte, ki imajo manjši delež v celotni proizvodnji. V enem tednu bodo predvidoma prevzeli celoten pridelek svojih članov.
Poti na območju Brd so te dni precej podobne tistim v Vojvodini, ki so zlasti v jeseni, pokrite s plastjo blata, izjemne razmere pač!
Z zaskrbljenostjo pričakujejo izboljšanje vremena zlasti vinogradniki, ki sami pridelujejo in ustekleničijo vino. Z vsakim dnem so prikrajšani za večjo ali manjšo količino grozdja, ki ga
uniči gniloba. »Predvsem bodo nastradali tisti, ki niso pravočasno škropili proti gnitju«, nam je dejal Lucijan Vogrič s Klanca v števerjanu, ki se je spričo ponujenih cen grozdja raje odločil, da bo ves pridelek tudi letos predelal doma, pa čeprav bo treba posebno skrb posvečati kletarjenju.
Tako kakor Vogrič se v zadnjem času odloča vse več srednjih in tudi malih vinogradnikov. Da prav cene so tiste, ki danes vzbujajo največ zaskrbljenosti, saj, čeprav smo sredi trgatve, še ni povsem jasno, koliko bodo vinogradniki iztržili za grozdje. Sicer pa so cene zelo delikatno vprašanje. če kmetje iz upravičenih razlogov zelo neradi govorijo o tem, so razlogi za molk trgovcev še bolj prepričljivi. Po informacijah iz različ-
nih virov se odkupne cene za kvalitetno grozdje z briškega območja sučejo od približno 550 lir za kilogram do 950 (slišati je bilo celo tisoč) lir za žlahtni sauvignon. V teh okvirih nekako naj bi se sklepale pogodbe. Bodo cene zares držale ali ne, to pa je spet drugo vprašanje. Menda se je lani zgodilo, da so se vinogradniki tri mesece po trgatvi marali ponovno pogajati za ceno pridelka!
Tik pred pričetkom trgatve je bilo veliko besedi najemanju sezonskih delavcev. kar naj bd po tolmačenju nekaterih uradov pomenilo zaposlovanje na črno.
Pojav pa je kot kaže, posebno letos, zelo omejen in je torej vprašanje izgubilo na aktualnosti. Večina vinogradnikov se zanaša namreč v glavnem na pomoč družinskih čla-
nov, oziroma se poslužuje raznih o-blik izmenjave dela. Po drugi strani pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da v Brdih prevladujejo mala in srednja kmetijska posestva in da torej v večini primerov trgatev opravijo z lastnimi silami. Pristojni organi so menda tudi letos prav ob trgatvi — lani je bilo nekaj težav zaradi tega — poostrili nadzorstvo. O kakšnih posebnih ukrepih pa ni slišati.
Trgatev se torej nagiba proti koncu, kdaj se bo zaključila pa je odvisno predvsem od vremena. Ta ugotovitev se nanaša kajpak na vinorodni okoliš pri nas, kajti pri sosedih, v jugoslovanskih Brdih, se trgatev pravzaprav šele pričenja.
Sicer pa se s spravilom pridelka skrbi in težave vinogradnikov, zlasti tistih, ki grozdje sami predelajo v vino, ne nehajo. Na to so nas posebej opozorili pri štekarjevih. Gre za vprašanje uporabe, oziroma odkupa tropin. Zaradi neurejenosti odkupa so cene neprimerno nizke. Skorajda bi se tropine splačalo uporabiti kot gnojilo. Škoda le, da tega ni mogoče brez zapletenega birokratskega postopka in nadzorstva finančne straže, (vk)
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26 - tel. 72341
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52 - tel. 83349.
POGREBI
Danes v Gorici: Avgust Škorjanc ob 14.45 iz splošne bolnišnice.
Kje je jesen?
Prvi koncert Glasbenih popoldnevov
Deževje kar noče in noče prenehati in spravlja vse v slabo voljo. Pravijo, da takega vremena ni bilo od leta 1926, ko so nad to pokrajino stali še hujši in usodnejši oblaki. K sreči so tisti oblaki samo še zgodovinski spomin, čeprav lahko rečemo, da niti danes ni nebo čisto jasno. Kar nas v teh čemernih vremenskih neprilikah lahko razveseljuje, pa je vsekakor kulturni utrip.
Le malokdaj se je z vstopom koledarske jeseni v naše življenje tako močno zarezal prav kulturni signal, ki izpričuje žilavost, ustvarjalnost, duhovitost, inverici jo. Seveda, ni vse zlato kar se sveti in drugače niti ne bi moglo biti. Slabosti in pomanjkljivosti se z isto domovinsko pravico vraščajo v ta obod in ga prepletajo, A vse to je nekako omiljeno in ne-izbrušeno, v sozvočju pač z znano »zamejsko tradicijo«, kjer različne ideje (v smislu drugačnosti) le težko dobijo državljanstvo.
Dejstvo vendarle je, da se je v zadnjih mesecih uresničilo precej projektov, ki so po svoje obogatili celoten prostor. Tu lahko pomislimo na predstavo »Burkaški misterij«, na številne glasbene prireditve, kabaretne predstave, v zadnjem času na predstavitve novih knjig, razstavno dejavnost pa na še vrsto drugih mani-festacij, ki spadajo v širši delokrog kulture. Vsa ta množica dejavnosti je pred očmi našega človeka, je v ^njegovi zavesti. Kaj pa v zavesti 'drugih? Kako to odmeva v »enotnem slovenskem kulturnem prostoru«?
Lahko rečemo, da malo ali nič, da je »matični Slovenec« o tem pod vsako kritiko slabo obveščen. Brezbriž-
nost, ki vlada v srčiki Slovenije do te problematike je vsekakor nerazumljiva, še več, velikokrat gre za podcenjevanje tistega, kar nastaja izven središča (če lahko sploh govorimo o kakem središču). Naša ustvarjalnost ima že usoden predznak »zamejsko•«, kar v glavah nekaterih pomeni: Milo in z rosnimi očmi glejmo nanje — zamejce, dobrohotno glejmo na njihovo ustvarjalnost, mi ■»osrednji Slovenci« pa se moramo itak ubadati z usodnejšimi stvarmi...
To seveda z jesenjo in deževjem nima kaj opraviti, kvečjemu to, da se vprašamo, kje je jesen močnejša!
(mč)
Prvi letošnji koncert iz ciklusa Glasbenih popoldnevov, ki jih že vrsto sezon prireja Oddelek za staro glasbo pri Glasbeni matici v sodelovanju s tržaškim sedežem RA1, je pri občinstvu vzbudil precejšnjo pozornost. Kljub slabemu vremenu, ki je prejšnjo nedeljo pestilo tržaško območje, se je v openskem Prosvetnem domu zbralo lepo število tako slovenskih, kot italijanskih ljubiteljev glasbe. Nedvomno gre tako polnoštevilen odziv pripisati gostom tega prvega srečanja, to je Trobilnemu kvintetu ljubljanske Akademije za glasbo, v sestavi Miran Majcen in Aleš Bolje (trobenti), Boris Dovšak (rog), Dušan Kranjc (pozavna) in Darko Ro-
šker (tuba), ter perkusianistu Gior-giu Ceruttiju iz Brescie. Trobilni kvintet se namreč kot zasedba le poredkoma pojavlja na tržaški glasbeni sceni in je zato razumljivo, da vsakokrat vzbudi dokajšnje zanimanje. Ko pa se v tako zasedbo vključijo še tolkala, se zanimanje avtomatično poveča in pridruži se mu še radovednost.
Treba je pa vedeti, da so bili podobni instrumentalni sestavi konec 16. in v teku 17. stoletja nekaj povsem običajnega. In prav poznorenesančni in baročni glasbi je bil posvečen koncertni spored, ki je obsegal skladbe Italijana Gabrielija, Nemcev Praeto-riusa in Scheidta, Angležev Doiulan-da, Holboma in Purcella ter sloven-
skega skladatelja Poša.
Če preidemo h kritični oceni nedeljskega koncerta, moramo najprej podčrtati, da se je Trobilni kvintet ljubljanske Akademije za glasbo, ki vadi pod vodstvom priznanega slovenskega trobentača Stanka Arnolda, iz-kn-pi za homogeno glasbeno skupino. Odlikuje se po uglajenih in bogatih tonih posameznih instrumentov ter po precizni intonaciji, čeprav so vsi člani kvinteta še študentje, ni preveč, če rečemo, da dosega njihovo igranje že kvalitetno profesionalno reven.
Poglavja zase pa je vreden Giorgio Cerutti, ki je igral na kopije baročnih bobnov lastne izdelave. Ta glasbeni strokovnjak, diplomiran v modernih tolkalih in kontrabasu ter do pred kratkim član orkestra milanske Scale, se danes ukvarja predvsem s poučevanjem in izvajanjem stare glasbe, kot tudi s proučevanjem glasbene paleografie. S svojim nastopom (part je improviziral, kot je bilo takrat v navadi), je v izvedbo vnesel karakteristične elemente baročnega stila in jo bistveno približal originalu. Odločilnost njegovega nastopa je bila očitna zlasti pri drugi točki sporeda (Praetorius), potem ko smo pri prvi (Gabrieli), katero je kvintet zaigral brez spremljave tolkal, zazvonili nekoliko ritmičnih netočnosti. Pripombo bi imeli tudi glede samega notnega teksta, saj nekatere premalo stilne priredbe niso dopustile izbire pravega tempa (npr. prepočasna Gagliarda) in primerne ritmične spremljave. Kljub temu pa lahko ocenimo koncert kot zelo pozitiven, kajti le po poglobljenem proučevanju stare glasbe dosežemo kvaliteto, ki nas bo vsestransko zadovoljila.
K A
NATEČAJ ZA IZVIRNO RADIJSKO IGRO
Z oktobrom se tudi na tržaški slovenski radijski postaji »Radio Trst A« pričenja nova kulturno-umetniška sezona, ki bo tako kot doslej razdeljena na tri tromesečja, iztekla pa se bo junija.	•
Med nove pobude, ki jih gre v tem sklopu zabeležiti, sodi nedvomno RAZPIS deželnega sedeža RAI za Furla-nijo-Julijsko krajino ZA IZVIRNE SLOVENSKE RADIJSKE IGRE. Prireditelji natečaja, ki obsega tri kategorije (izvirna radijska igra, izvirna radijska igra za otroke in doraščajočo mladino ter izvirna radijska igra v narečju) si nadejajo, da bi s tem novim razpisom pospešili nadaljnjo rast tovrstne ustvarjalnosti v slovenskih deželnih oddajah Radia Trst A.
Natečaja se lahko udeležijo avtorji s stalnim bivališčem v Italiji, predložena dela pa morajo biti izvirna in neobjavljena. Oblikovno morajo ustrezati zahtevam radiofonskega medija.
V prosti žanrski obliki naj tematsko posegajo v živo stvarnost današnjega trenutka, izvirne radijske igre za otroke in doraščajočo mladino pa naj ponazarjajo svet o-trokove domišljije.
Določene so tudi naslednje nagrade:
a)	IZVIRNA RADIJSKA IGRA: prva nagrada 600.000 lir, druga nagrada 450.000 lir, tretja nagrada 300 tisoč lii* *
b)	IZVIRNA RADIJSKA IGRA ZA OTROKE IN DO RAŠČAJOČO MLADINO: prva nagrada 400.000 lir, druga nagrada 300.000 lir, tretja nagrada 200.000 lir;
c)	IZVIRNA RADIJSKA IGRA V NAREČJU: prva nagrada 400.000 lir, druga nagrada 300.000 lir, tretja nagrada 200.000 lir.
Izid natečaja bo objavljen najkasneje do 31. maja 1985, nagrajena dela pa bo postaja Radio Trst A izvedla v lastni produkciji ter jih oddajala od oktobra 1985 dalje. Dela bo ocenjevala posebna 7-članska komisija, ki bo izbrala najboljše prispevke za nagrado ali odkup.
Avtorji morajo poslati svoja dela s priporočeno poštno pošiljko najkasneje do 31. januarja 1985. Interesenti lahko dvignejo izvod pravilnika natečaja na Deželnem sedežu RAI — Slovenski sporedi — Ulica Fabio Severo 7 — Trst.
Retrospektiva o »preroku westerna«
V Fami prikazujejo
Črna silhueta moža s klobukom, ki si leže podpira glavo je simbol »Dne-vov nemega filma«, ki jih organizirajo v Pordenonu. Davidu W. Grif-fithu in Mačku Sennettu se letos pridruži še retrospektiva o Thomasu H. (Harperju) Inceu, »preroku westerna«. Tako je trikotnik Griffith - Sen-nett - Inče popoln. V določenem obdobju njihovega življenja so se ti trije genialni režiserji-producenti a-meriških nemih filmov združili pod eno firmo: Triangle (trikotnik), ki se je delila na Triangle Fine Arts (Griffith), Triangle Keystone (Sen-nett) in Triangle Kay Bee (Inče). O filmih, ki jih je Inče režiral s to firmo, o tistih (velika večina) od katerih si je lastil režijo, o novem načinu produkcije, ki jo je u-vedel, o njegovih slavnih igralcih, o pravilnem vrednotenju delovanja e-nega izmed najbolj zanimivih pionirjev ameriškega filma debatirajo v Pordenonu od včeraj (festival traja do sobote).
Program, ki je izredno bogat se bo uradno začel danes zjutraj ob 9. uri s predvajanjem osmih Incevih filmov, za skupnih 182 min. Ob 15. in ob 21. uri bodo spet na vrsti triurne predstave retrospektive, tako da si bomo lahko v enem dnevu ogledali približno devet ur filmov, s stalno klavirsko spremljavo tržaškega glasbenika Carla Moserja, ki si je za to priložnost »izmislil« tudi originalno spremljavo. Moser bo počival le v petek in soboto zjutraj, ko bo na vrsti simpozij o Inceu in o
njegovi umetnosti. Tega se bodo u-deležili tudi nekateri svetovno znani filmski kritiki in zgodovinarji. Presenečenj pa ni še konec. V soboto, 6. oktobra, bodo ob 21. uri vrteli »Nosferatu« F. W. Mumdua in to v spremstvu simfoničnega orkestra. Bo vsedržavna premiera nove kopije e-nega izmed najlepših nemih filmov nemške šole, ki jo je izrecno preuredil direktor Miinchcnske kinoteke, Enno Patalas. Glasbena spremljava celotnega orkestra pa spada v tradi-
cijo velikih filmskih gledališč, v dobi, ko je bila filmska umetnost šele na začetku, ko je občinstvo navdušeno polnilo velikanske dvorane, ko so v Ameriki odkrili pusto pokrajino. kjer je zemlja bila tako poceni, da si lahko tako rekoč brezplačno gradil velike studiose, obenem pa snemal celo letu na odprtem zaradi ugodnih vremenskih razmer. Inče & Co. so na tem terenu iz niča ustvarili Hollywood.
EVA FORNAZARIČ
William S. Hart (na sredi) v »The Rargain« T. H. Incea - 1914
slovenske filme
FANO — Retrospektiva slovenskega filma je eden od nosilnih stebrov manifestacije »Kino, odporništvo, mir«, ki se je začela včeraj popoldne v Fanu in ki jo prireja tamkajšnja občinska uprava v sodelovanju z deželo Marke, s pokrajinskim združenjem ANP1, ministrstvom za javno šolstvo in drugimi ustanovami. Pobudo, ki so jo organizirali ob 40-letnici osvoboditve mesta, so otvorili s predvajanjem filma Trst, ki ga je posnel oče slovenske kinematografije France Štiglic.
»Odporništvo in mir — je zapisal župan Fana Gustavo Manzoni — sta nerazdružljivi temi, ki ju je treba vztrajno poudarjati z vsakim sredstvom zlasti v trenutku negotovosti in zmede kot je čas, v katerem živimo. V italijanski zgodovini je bilo odporništvo časovno kratek pojav, imelo pa je trajne posledice in še danes mora biti trajni opornik v političnem dogajanju pa tudi v vesti vsakega državljana. Biti mora izhodiščna in stična točka za vsestransko rast naše skupnosti, ki si želi pravičnosti, napredka in miru.«
In slovensko kinematografijo, tudi tisto, ki obravnava težavne čase vojne vihre in revolucije, stalno preveva iskrena želja po miru, po napredku, po bolj humanih medčloveških in družbenih odnosih. Prav zaradi tega kot tudi zaradi dejstva, da na tiste čase gledajo nedogmatično in problemsko, so se v Fanu odločili za slovenske filme, izbor katerih je pripravil Sandro Scan-dolara.
»Ob koncu petdesetih let — je zapisal Scandolara v uvodu v katalog manifestacije — je slovenska kinematografija začela obravnavati vprašanje vojne problemsko. Zakaj ubijanje? Vprašanja, dvomi, ki jih avtorji sicer izražajo včasih banalno in v dramaturško skromni obdelavi, so po eni strani odraz pomembnega preloma z »obveznim triumfalizmom«, po drugi pa odražajo napor povezave s temami, ki so jih obravnavali najvidnejši slovenski kulturni ustvarjalci in ki jih je načenjala tedanja evropska kultura. Filmi kot Tri četrtine sonca, Akcija, Veselica in Balada o trobenti in oblaku predstavljajo vojno kot tragedijo in kot nujnost. V teh delih se slovenski kino oddaljuje od prikazovanja vojne kot igre in kot avanture, nasprotno sprejemanje nasilja je odraz dramatične razpetosti med nasiljem in vrednotami lastne zgodovine.«
Ob retrospektivi bodo na manifestaciji v obmorskem mestecu Mark prikazali še zanimive filme, ki so jih na temo odporništva pripravile šole, in pa dela filmskih amaterjev. Med temi velja omeniti prisotnost Aljoše Žerjala, ki se bo predstavil s svojo »Rižarno«.	VOJMIR TAVČAR.
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
________________ 259._________________
Skoraj do kože premočena sta s poslednjimi močeni Po vseh štirih prelezla kopo in si na oni strani izbrala skrivališče. Tik ob leseni steni sta dolbla luknjo v seno, dokler se nista prikopala skoraj do dna. Rov sta potem zadelala s senom.
Poslušala sta votlo grmenje, zavijanje vetra in štropotanje kapelj po strehi, ki je bilo vse bolj enakomerno in uspavajoče.
Pavleta, ki je imel pri svojih petnajstih letih še otroški obraz, je tresla vročica. Lotevala se ga je Pljučnica^ Iz rane mu je po prsih še vedno mezela kri, stegna pa je imel otrpLa. Še sreča, da mu krogle niso prebile kosti.
Lojzeta pa je roka, v kateri je bila kost zlomljena, bolela, da bi tulil, samo če se je narobe premaknil.
»Umrl bom, Lojze,« je tožil deček. »Zmanjkuje mi zraka, žejen sem.« Oči so mu gorele in čelo je imel Posuto s kapljicami.
»Pavle, ne boš umrl. Samo potrpi in skušaj zaspati. Deževje bo spodilo Lahe v dolino. Šla bova k Osojniku, ta ima črni smodnik, ki pozdravi pljučnico
in vsako vnetje. Pa skrivališče ima, kjer bova varna. Mož zna zdraviti rane pri živini in pri ljudeh.«
»Misliš, da prideva tja, Lojze? Kaj pa če naju tu najdejo Italijani?«
»Ne bodo naju.«
»Kaj pa, če naju bi? Na vse morava misliti, tudi na najhujše, je večkrat dejal Frane.«
»No ja, živa jim ne bova padla v roke, da bi naju mrcvarili kot Marijo. Saj imaš še eno bombo.«
»Imam jo, pravo kragujevko.« Pavle jo je otipal, privezano k pasu, s skrbjo in tesnobo, kot bi jo že moral uporabiti.
»Saj sva domenjena: šla bova za Franetom in Edvinom. Bomba naju bo ubila brez bolečin.«
»Bo res brez bolečin?«
»Brez skrbi, Pavle, v trenutku se bo vse nehalo. Pa še zgorela bova v tej kopi sena. Smrt ni boleča, pač pa boli strah pred njo.«
»Tudi to je dobro. Tako Italijani vsaj ne bodo vedeli, da so ubili še dva Bečanova. Bolje je, da se nas boje.«
»Nas drugih se ne tako kot Karla.«
»PaVle, Karlo naju bo že našel, ne razmišljaj o tem, da bi vžgal bombo.«
»Jutri bo mamin god. Lani smo ga proslavljali. Se spomniš štrukljev, krhkih, politih z ocvirki in smetano, pa potic?«
»Kako se ne bi spomnil! Da, potic, pečenega junčka in vina, na vse se spomnim.«
»Boljše kuharice od naše mame ni.«
»Pa ne le kuharica, za vse je dobra.«
Pavle je globoko vzdihnil. Materi ni mogel niče-
sar odreči. Ovc ni maral pasti, ker se je z njimi vedno počutil sam. Oče ga je večkrat ošvrknil čez hrbet, preden je odgnal čredo. Mati pa je samo rekla: »Pavle, slišiš, kako bleja čreda? Lačne so, paše se jim hoče.« In šel je z njimi.
»Kdo ve, kje je mati, kje oče, kje Marija in Kristina; pa še za Jožetom je izginila sled,« je govoril Lojze...
»Na mamo največ mislim, Lojze. Kalj praviš, bi zanjo zmolila kak očenaš? Pa še za druge?«
»Pavle, molila pa ne bova, to se za skojevca ne spodobi.«
»Saj ne bo nihče vedel, Lojze, morda pa pomaga... Saj sva bila šele pred kratkim sprejeta... Saj niso rekli, da ne smeš moliti, če si v stiski.«
»V patrulji si bil, ko smo govorili o veri. Zdaj sva opravila s cerkvijo.«
»Ali je tudi cerkev z nama? Saj še nismo izobčeni?«
»Rajši misli na mamo, pa bo odleglo.«
»Mama pa moli za naju, je povedal župnik Sirk, midva, pa ne smeva zanjo...«
»Vojna je, Pavle, ne fantaziraj. Saj si streljal in bombo si vrgel.«
»Seveda sem.«
»In še boš, ko se pozdraviš.«
»Jaz ne bi rad nikogar ubil. Najraje bi molil za mamo potihem; glej, da ne boš povedal na sestanku; tudi za naju bi molil, da ne bi prišli Italijani.«
»Pa moli, Pavle, če ti je tako bolje. Zastran mene lahko tudi na glas, nihče te v tem šumenju dežja ne bo slišal.«
Danes povratne tekme prvega kola v raznih evropskih nogometnih pokalih
Italijanske in jugoslovanske ekipe niso brez možnosti
Danes zvečer bomo dobili odgovor na vprašanje, koliko italijanskih in jugoslovanskih ekip bo uspešno prestalo prvo kolo v raznih evropskih nogometnih pokalih. Bo zmagoslavje ali se bo kaka izmed devetih enajsteric izgubila po poti?
V	pokalu prvakov so možnosti petdesetodstotne. Juventus bo sicer nastopil brez Rossija in Tardellija, vendar je že vnaprej jasno, da štirje zadetki prednosti iz prvega nastopa na Finskem proti Uvesu več kot zadoščajo in nocojšnja tekma bo za Turinčane le dober trening in priložnost za novo bero zadetkov. Zelo težka naloga pa čaka Crveno zvezdo, ki v Lizboni igra z golom prednosti, vendar tudi z zavestjo, da bi ji bil že en sam zadetek domačinov lahko usoden. Zato Beograjčani obljubljajo, da bodo igrali napadalno, saj je znano, da Benfica doma igra celo nekoliko slabše, kot na tujem.
V	pokalu pokalnih prvakov podrobnejša analiza kaže, da trda prede bolj Italijanom kot Jugoslovanom. Res je, da je Roma v prvi tekmi zmagala, Hajduk pa izgubil, vendar so obeti vsekakor boljši za Spli-ča.ne. Ti bodo igrali na nevtralnem igrišču v Osijeku. Močnejši bodo za štiri reprezentante, ki so okrevali po poškodbah. Sliskovič, Bakrac, Vu-lič in Deverič bodo zanesljivo igrali, v Moskvi, kjer Dinamo kljub zmagi ni pokazal kdove kako briljantne
igre, pa kot znano jih ni bilo. Nasprotno bo Roma v Bukarešti proti Steaui še vedno nastopila brez Fal-caa. Conti ja in Ancelottija, katerim so se na spisku poškodovanih pridružili baje še Oraziani, Buri ani in Jorio. Kljub temu so pri Romi optimisti in odkrito računajo na neodločen izid.
Lažjo nalogo imajo italijanska in jugoslovanska moštva v pokalu UE FA. Milanski Inter, Rijeka in sarajevski Željezničar, ki so v prvi tekmi doživeli poraz z 1:0 zagotavljajo, da na domačih tleh ne bodo imeli težav. Pri Interju bo krstni nastop v mednarodni areni opravil tudi Rum-menigge, nasploh pa so Milančani v dobri formi. Rečani so prepričani, da bodo zmagali z dvema goloma razlike, Željezničar pa namerava tudi v pokalu igrati v prvenstvenem slogu, po katerem vodi na skupni lestvici po 5. kolih.
Le formalen pa je nastop Fiorentine in Partizana.
Tako po TV
13.30 IT, TV 1: Steana - Roma (neposredni prenos); 14.30 KP in LJ: Hajduk - Dinamo Moskva (neposredni prenos) ; 20.20 KP: željezničar -Sliven in Hajduk - Dinamo (skrajšana posnetka) ; 22.10 IT, TV 1: Juventus - Ilves in Fiorentina - Feuerbache (skrajšana posnetka); 23.15 IT, TV 2: Inter - Sportul (skrajšani posnetek).
POKAL PRVAKOV
ŠESTNAJSTINA FINALA
O Stuttgart (ZRN) — Levski Spartak (Bol.)	(1:1)
•	Liverpool (Angl.) — Lech (Pol.)	(1:0)
O Dynamo (NDR) — Aberdeen (škotska)	(1:2)
•	Juventus (It.) — Ilves Tampere (Fin.)	(4:0)
•	Panathinaikos (Gr.) — Feyenoord (Niz.)	(0:0)
9 La Valletta (Malia) — Austria (Avs.)	(0:4)
•	Benfica	(Port.)	— Crvena zvezda (Jug.)	(2:3)
•	Goteborg (Šve.)	— Avenir Beggen (Luks.)	(8:0)'
•	Ath’etico Bilbao (Šp.) — Bordeaux (Fr.)	(2:3)
9 Honved (Madž.) — Grasshopper (Švi.)	(1:3)
•	S pa rta Praga (ČSSR) — Valerengens (Nor.)	(3:3)
•	Djepr (SZ) —- Trabzonspor (Tur.)	(0:1)
•	Akranes (Isl.) — Beveren (Bel.)	(2:2)
O Shamrock (Irska) — Lienfield (Sev. Ir.)	(0:0)
6 Lyngby	(Dan.)	— Labinoti (Alb.)	(3:0)
O Omonia	(Ciper)	— Dinamo (Rom.)	(1:4)
POKAL POKALNIH PRVAKOV
ŠESTNAJSTINA FINALA
•	Moss (Nor.) — Bayem Miinchen (ZRN)	(1:4)
•	Porto (Port.) — Wrexham (Wal.)	(0:1)
6 Barcelona (Šp.) — Metz (Fr.)	(4:2)
•	Hajduk (Jug.) — Dinamo Moskva (SZ)	(0:1)
•	Steaua Bukarešta (Rom.) — Roma (It.)	(0:1)
•	Fortuna Sittard (Niz.) — Copenhagen (Dan.)	(0:0)
•	Dynamo Dresden (NDR) — Malmoe (Šve.)	(0:2)
•	Vest Mannaeyjar (Isl.) — Wisla (Pol.)	(2:4)
•	Luxemburg (Luks.) — Trakia Plovdiv (Bol.)	(0:4)
•	Besiktas (Tur.)	— Rapid Dunaj	(Avs.)	(1:4)
•	Larisa (Gr.) —-	Siofoki Banyesz	(Madž.)	(1:1)
•	Hamrun (Malta) — Ballymena (Sev. Ir.)	(1:0)
•	Kuusysi (Fin.) — Inter Bratislava (ČSSR) (1:2)
•	Everton (Angl.)	— Dublin (Ir.)	(0:0)
•	Celtic (Škotska)	— La Gantoise	(Bel.)	(0:1)
Q Servette (Švi.) — Apoel (Ciper)	(3:0)
POKAL UEFA
DVAINTRIDESETINA FINALA
•	Standard Liege (Bel.) — Glentoran (Sev. Ir.)	(1:1)
•	Tottenham (Ang .) — Sporting (Port.)	(3:0)
9	Atletico Madrid (Šp.) — Sion (švi.)	(0:1)
•	Eindhoven (Niz.) — Vorvvaerts (NDR)	(0:2)
•	Ajax (Niz.) — Red Boys (Luks.)	(0:0)
6	Innsbruck (Avs.) — Real Madrid (Šp.)	(0:5)
•	Dukla Praga (ČSSR) - Videoton (Madž.)	(0:1)
9	Auxerre (Fr.) — Sporting Lisbona (Potr.)	(0:2)
•	Raba Vasas (Madž.) — Manchester (Angl.)	(0:3)
O	Borussia (ZRN) — Banska Bystrica (ČSSR)	(3:2)
•	Rijeka (Jug.) — Real Valladolid (Šp.)	(0:1)
•	Heart (Škotska) - Paris	S.B. (Fr.)	(0:4)
•	Werder	Bremen (ZRN) —	Anderlecht (Bel.) (0:1)
•	Dundee United (Škotska) — Aik (Šve.)	(0:1)
•	Queen’s P.R. (Angl.) — Reykjavik (Isl.)	(3:0)
e	Hjk Helsinki (Fin.) — Dinamo Minsk (SZ)	(0:4)
•	Pogon Szcecin (Pol.) .— Kòln (ZRN)	(1:2)
•	Brugge (Bel.) — Nottingham Forest (Angl.)	(0:0)
•	Lokomotiv Leipzig (NDR) — LiFestroem (Nor.)	(7:0)
•	Odense	(Dan.) — Spartak	Moskva (SZ)	(1:5)
•	Aarhus	(Dan.) — Widzew	Lodž (Pol.)	(0:2)
•	Hamburg (ZRN) — Southampton (Angl.)	(0:0)
•	Rangers (Škotska) — Bohemians Dublin (Ir.)	(2:3)
•	Linz (Avs.) — Oesters Vaxjo (Šve.)	(1:0)
•	Inter (It.) — Sportul (Rom.)	(0:1)
•	Limassol (Ciper) — Bohemians (ČSSR)	(1:5)
•	Xamax (Švi.) — Olympiakos (Gr.)	(0:1)
•	Željezničar (Jug.) — Šliven (Bol.)	(0:1)
•	Ura. Craiova (Rom.) — Real Betis (Šp.)	(0:1)
•	CSKA Sofija (Bol.) — Monako (Fr.)	(2:2)
•	Fiorentina (It.) — Fenerbache (Tur.)	(1:0)
•	Rabat Ajax (Malta) — Partizan (Jug.)	(0:2)
(V oklepaju izidi prvih tekem)
Drevi oh 20.30 Stefanel-Australian za italijanski pokal
Že drugi tržaško-videmski derbi
šport na primorskem
Odmeven uspeh kolesarjev
Z nepričakovano zmago Benettona nad goriškim Segafredom se je položaj v drugi kvalifikacijski skupini italijanskega košarkarskega pokala še bolj zapletel.
Dobre možnosti za uvrstitev v nari aljne kolo ima predvsem tržaški Stefanel, ki bo svoji zadnji tekmi odigral na domačem igrišču. Že drevi ob 20.30 se bo pomeril z videmskim Australianom, v drugem izmed štirih letošnjih derbijev (pokal in prvenstvo) med tema peterkama. V Vidmu so po dokaj medli igri slavili zmago Nikoličev! varovanci, ki so tudi v nedeljskem prvem kolu A-l lige izbojevali točki proti Indesitu. Po drugi strani so Tržačani v Bologni proti Granarolu zapustili dober vtis, tako da bi moral biti dreviš-nji derbi dokaj izenačen. Tako Au-
V nedeljo so se rolkarji SK Devin in ŠD Mladina udeležili četrte preizkušnje letošnjega državnega prven stva. Rolkarji SK Devin so res vredni pohvale: društvo namreč ni razpolagalo s potrebnimi finančnimi sredstvi in naši rolkarji so vse stroške kar sami krili,
Tekmovanje je bilo v Brinziu (Varese). Proga je bila speljana večinoma v reber. Naši so se pomerili na treh razdaljah: 2.500 m, 4.600 m in 8.200 m. Andrej Antonič (cicibani) je kot po navadi zmagal in za skoraj minuto prehitel drugouvrščenega, Rajko Zečevič pa si je s 6. mestom poslabšal položaj na skupni lestvici.
Pri mlajših začetnikih so se naši v zelo ostri konkurenci (tekmovalo je 22 rolkarjev) dobro uvrstili, še najboljši pa je bil Mitja Pernarčič (9. mesto). Tudi pri mladincih je bila konkurenca zelo ostra, najvišje pa se je uvrstil Aleksander Sosič (10. mesto). Med mladinkami je Roberta Sardoč (ŠD Mladina) zasedla dobro drugo mesto, ki pa ji ne zadostuje za državni naslov, tako da se sedaj poteguje za drugo mesto na skupni lestvici.
Na društveni lestvici je Devin v moški konkurenci med 20 društvi zasedel dobro 7. mesto, ŠD Mladina je bila 18., med ženskami je bil Devin 8., Mladina pa 20.
REZULTATI
CICIBANI:" 1. Antonič 8’50"02; 6. Zečevič 1’21"00; 11. Šušteršič (vsi Devin) H’44"02; SKUPNA LESTVICA: 1. Antonič (državni prvak) ; 2. Cariammo 209 točk; 3. Soresi 178; 6. Zečevič 148; 11. Šušteršič 57.
MLADINKE: 1. Comi (Alpini Como) 17’25”03; 2. Sardoč (Mladina) 18’09”07;
SKUPNA LESTVICA: 1. Brumello 196; 2. Cinquanta 119; 3. Sardoč 111.
MLAJŠI ZAČETNIKI: 1. Bonaldi
stralian kot Stefanel sta odigrala tekmo manj od Benettona in Segarfeda in sta torej v očitni prednosti.
STANJE V 2. SKUPINI
Benetton (5 tekem) 6; Australian (4), Stefanel (4), Segafredo (5) 4.
Jutri košarkarski pokal prvakov
Za nogometnimi bodo v teh dneh stekla tudi košarkarska evropska pokalna tekmovanja. Italijanske in jugoslovanske peterke bodo zaposlene le v pokalih prvakov, prvakinj in Ronchetti (ženske), saj sta v pokalu pokalnih prvakov tako Indesit iz Ca-serte kot Bosna iz Sarajeva vnaprej kvalificirana za nastop v drugem ko-
(Pettinelli) 13T7''09; 9. Pernarčič (Devin) 16’24”01; 11. Ervin lori (Devin) 16’34”04; SKUPNA LESTVICA: 1. Bonaldi (državni prvak) ; 2. Bertoldo 221; 3. Tosin 203; 11. Pernarčič 113; 12. lori 104.
MLADINCI: 1. Bonaldi (Pettinelli) 25'41"07; 10. Sosič (Devin) 30T2”08; 12. Elio lori (Devin) 31’10”02; SKUPNA LESTVICA: 1. Stanziai (državni prvak); 2. Ponti 211; 3. Scremin 146; 14. Sosič 102; 18. lori 83.
DRUŠTVENA LESTVICA NEDELJSKEGA TEKMOVANJA 1. GS L2 Trento 1.216 točk; 2. Pettinelli Mestre 1.003 ; 3. Dameno sport tipe 664 ; 7. SK Devin 229; 18. ŠD Mladina 51.
SKUPNA ZAČASNA DRUŠTVENA LESTVICA 1. GS L2 4.240 točk; 2. Sci club Bettinelli 4.116; 3. SC Bassano 3.179; 8. Devin 1006 ; 20. ŠD Mladina 233 točk.	Elio lori
Športna šola Sv. Ivan
obvešča, da so se na stadionu »1. maj« v Trstu pričele vadbene ure za osnovnošolsko mladino z naslednjim sporedom: ob torkih in petkih: 1. in 2. razred od 15. do 16. ure; 3., 4. in 5. razred od 16. do 17. ure.
SPDT
obvešča, da sc v petek, 5. t.m., prične predsmučarska telovadba, ki jo vodi prof. Ivan Furlanič. Telovadba bo vsak petek na stadionu »1. maj« s pričetkom ob 20.30. Vabljeni!
Šahovska komisija ZSŠDI
prireja v petek, 5. t.m., prvi sezonski mesečni šahovski brzoturnir, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 30/11. nadstr.) s pričetkom ob 19. uri. Vabljeni vsi zamejski šahisti !
lu (ki bo 30. oktobra), v Korače-vem pokalu velja isto za Ciaocrem iz Vareseja, Peroni iz Livorna, Ši; benko iz Šibenika in za Zadar, beograjski Partizan, milanski Simac in Jollycolombani iz Cantuja pa so že v finalni skupini.
V	pokalu prvakov bo italijanski državni prvak Bancoroma jutri igral na Danskem proti Kopenhagnu, zagrebška Gibona pa se bo v Sofiji pomerila s CSKA.
V	ženski konkurenci državnih prvakinj bo Vicenza nastopila v Švici proti Nyonu, članice beograjskega Partizana pa bodo igrale šele 1. novembra
Že danes bodo na igrišče stopale v pokalu Ronchetti košarkarice Avel-lina (v Grčiji proti Solunu) in Tuzle (v Belgiji proti Bruxellesu).
Konec tedna je bil za kolesarje tort jerske Adrie izredno zanimiv in bogat. V soboto je na naporni krožni dirki v Dolini s ciljem v Prebenegu Jože Hafner zasedel odlično tretje mesto na absolutni lestvici cikloama-terjev in bil prvi v svoji kategoriji, podobno kot Komac. V nedeljo pa je skupno s Kunaverjem premočno zmagal v vožnji parov na kronometer za 17. »trofejo sv. Justa«, ki jo prireja tržaški klub Pedale Triestino. Adria je že drugo leto zaporedoma osvojila ekipno zmago na tej dirki, ki se odvija na 26 km dolgi progi od Opčin do Šempolaja in nazaj.
Nasploh pa je konec sezone uspešen za predstavnike lonjerskega društva. V septembru so cik'oamaterji nastopili na sedmih dirkah in povsod bili tudi glavni protagonisti v ostri konkurenci furlanskih kolesarjev. Na vseh dirkah pa jim je ekipna zmaga ušla le enkrat.
Ob tem ne gre pozabiti, da se pri Adrii istočasno odvija tudi kolesarska dejavnost, ki ima izrazito rekreacij-
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 3. t.m., ob 21. uri na sedežu ŠD Polet seja košarkarske komisije. Dnevni red: 1. potrditev načelnika komisije; 2. imenovanje odbora komisije; 3. razno.
Gimnastični odsek ŠZ Bor
obvešča, naj se prijavljeni telovadci in telovadke zberejo za domenek o umiku in poteku vadbe v Borovem športnem centru danes, 3. oktobra, po naslednjem razporedu : ob 15.00 začetniki in začetnice; ob 16.00 lanska prva skupina in ob 16.30 vsi ostali. Telovadci in telovadke naj prineso s seboj športno opremo, ker bodo imeli istočasno tudi prvi trening.
športni konec tedna je bil najbolj pester v Izoli. O odbojkarskem turnirju smo že poročali. Danes omenimo prvi letošnji namiznoteniški turnir za prvenstvo Slovenije. V konkurenci desetih ekip so igralke Semedele, lanske članice medrepubliške lige, dokazale, da se bodo že v letošnji sezoni znova potegovale za prestop v višji razred. Vseh devet srečanj so namreč prepričljivo dobile in se tako v drugo kolo kvalitetnejše skupine uvrstile s šestimi dragocenimi točkami. Druga ekipa Vrtojbe je po obetavnem začetku popustila in s štirimi porazi zasedla šesto mesto.
Med nastopi primorskih tekmovalcev na pomembnih preizkušnjah je bil najbolj odmeven uspeh kolesarjev
ski značaj. Predstavniki društva nameravajo v prihodnji sezoni tudi formalizirati to sekcijo z namenom, da bi nastopili na večjih rekreacijskih prireditvah v naši deželi in v Sloveniji.
V nede’jo pa bo v Lonjerju zaključna dirka sezone za cikloamaterje. Tekmovalci se bodo pomerili na naslednji 70 km dolgi progi : Lonjer -Boljunec (tu bo krožna dirka na progi Boljunec - Domjo - tovarna Velikih motorjev - Boljunec) - Domjo -Naselje sv. Sergija - Ul. Brigata Casale - Trbiška cesta mimo Razk'ane-ga hriba do semafora na Opčinah ter nato proti kamnolomu Faccanoni in po Bazoviški cesti do cilja nad Lonjer jem.
Vrstni red dirke za »trofejo sv. Justa«: 1. Hafner - Kunaver (KK Adria), ki sta 26 km prevozila v 35’40” s poprečno hitrostjo 34,72 km na uro; 2. Cerasari - Nascig (Gentelman Trst) po 31”; 3. Bianchetti - G at (Bottec-chia Pordenone) 36”; 7. Marušič -Poropat (KK Adria) 2’13”.
ŠD Breg
obvešča otroke letnikov od 1968 do 1974, ki bi radi igrali nogomet, da so treningi na dolinskem nogometnem igrišču ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure. Prijave kar na treningih.
ŠD Breg
obvešča člane, da bo danes, 3. oktobra, ob 21. uri v športnem centru v Dolini začetek rekreacijske telovadbe. Vadba bo redno ob sredah in petkih.
SD Breg
Odbojkarski odsek
obvešča, da bodo treningi minivolleya za deklice letnika 1972 in 1973, ob po-
idrijske Sloge, ki so na državnem prvenstvu v gorski vožnji ponovno dokazali, da sodijo v sam vrh jugoslovanskega mladinskega kolesarstva. Na prvenstvu, ki bo ostalo v spominu predvsem zaradi tragične smrti enega najbolj nadarjenih jugoslovanskih kolesarjev, 19-letnega člana ljubljanskega Roga Roberta Trampuža, je namreč član Sloge Bonča med mlajšimi mladinci zmagal.
V ligaških tekmovanjih sta še vedno v ospredju nogomet in rokomet. Nogometaši so tokrat le delno zadovoljili: Koper je sicer proti mariborskemu Železničarju v gosteh iztržil dragoceno točko, Vozila so se z zmago proti novincu iz Brežic zadržala pri vrhu lestvice, zato pa je ponovno razočarala Izola, ki je na domačem igrišču vnovič doživela poraz (tokrat proti Kovinarju z 0:1), ki jo je potisnil na rep prvenstvene lestvice. Uspešnejši so bili rokometaši in rokometašice : Burja s Škofij je visoko zmagala na Ravnah (29:12), ajdovski Mlinotest in izolska Jeklo-tehna pa sta si v primorskem derbiju razdelila točki. Vse tri ekipe so po štirih odigranih kolih na vrhu lestvice. Med moškimi so Ajdovci v gosteh nepričakovano lahko premagali Mokerc, hrpeljski Jadran in izolska Jeklotehna pa sta v medsebojnem obračunu igrala neodločeno.	Miran Kljun
mladinske igre
Veneto — Kosovel	27:22
Kosovelovi fantje so tudi svojo drugo rimsko tekmo izgubili, a tokrat žal resnično ne po zaslugi nasprotnikov, saj je Ventu očitno pomagal sodnik. Naj navedemo le podatek, da je Kosovel v svojo korist dobil le eno sedemmetrevko v vsej tekmi. Naši si vsekakor kljub porazu res nimajo ničesar očitati, saj so dobro zaigrali, v drugem polčasu celo odlično. Gole zia naše só dali Čebulec 8, Čeme 3, Kocman 1, čač 5, Tognetti 5. (Inka)
nedeljskih in četrtkih od 16.30 do 18.00, za deklice letnika 1974 in 1975 pa ista dneva od 18.00 do 19.30 v dolinski telovadnici.
Rekreacija SZ Bor
obvešča, da se ta teden.prične vadba za vse oddelke in sicer v Borovem športnem centru danes ob 10. uri za Zvezdo in ob 20.30 za Skupino 10 ter v četrtek, ob 20.30 za Trim. Za skupino starejših telovadk se je vadba že začela, na sporedu pa bo tudi ob sredah ob 9. uri in petkih ob 18. uri.
Odbojkarski odsek ŠZ Bor
obvešča, da so treningi miniodbojke za deklice in dečke (letnik 1972 in mlajši) vsak ponedeljek od 15. do 17. ure v telovadnici liceja »Prešeren« in vsak četrtek od 14. do 16. ure v Borovem športnem centru. Vpisovanje neposredno na treningih.
Rolkarsko tekmovanje v Brinziu
Antonič znova najboljši
Adrievci znova v ospredju
obvestila
Košarkarji članske ekipe Bora Radenske v Idriji
Trenirali in igrali
Košarkarji članske ekipe Bora Radenske so uspešno sklenili vikend priprave v Idriji, kjer so ob treh trekingih oddigrali še dve tekmi, in sicer v Ljubljani z Ježico ter domačini Iskre Idrije.
Treningi so bili posvečeni predvsem uigra vanju taktičnih variant napada, pa tekmah pa so borovci poleg bjtre Jgre skušali uvajati še agresivno o-brambo, ki naj bi bila letos značilnost te ekipe. Tekme so pokazale, da razpolagajo borovci z izredno homogeno ekipo, v kateri lahko enakovredno igra vseh deset igralcev in ob dobri telesni pripravi lahko vzdrži visok tempo vseh štirideset minut. Vendar bo treba vložiti še veliko truda, da bo ekipa nared, kajti do začetka prvenstva je le še slab mesec.
Ježica — Bor Radenska	99:92
(43:36; 24:41; 32:25)
BOR RADENSKA: Sosič 10 (0:1), Maver, Corbatti 6, Čok 12 (2:4), Volk 6, Ražem 15 (3:6), Zobec, Can-ciani 6, Furlan 16 (2:5), Semen, Pisani 10 (0:3), Pregare 11 (5:8).
Iskra Idrija — Bor Radenska 141:122 (58:31; 43:43; 40:48)
BOR RADENSKA: Sosič 20 (2:3), Maver 16 (4:5), Čok 14, Volk 15 (1:3), Ražem 14 (2:2), Zobec 5 (1:3), Canciani 3 (1:3), Furlan 2 (2:2), Semen 3 (1:3), Pisani 7 (5:9), Pregare 13 (1:3).	(V. Vatovec)
Derbi »plavim«
Bor - Sokol	97:34
BOR: Bajc 6, Arena 15, Pavlica 6, Pregare 14, Ažman 23, Oberdan 21, Gregori 4, Doles, Preselj 2, Milone 6.
SOKOL: Tence 2, Gerii, Stanissa 10, Paulina 6, Gabrovec, D. Sosič, M. Sosič 4, A. Gruden, Pertot 2, M. Gruden 8, Adam 2.
V prijateljskem derbiju moštev »propaganda« na »1. maju« je Bor gladko premagal ekipo Sokola. Borovci so pokazali večjo izkušenost, vsekakor pa niso zadovoljili, saj so izgubili veliko število žog in so bili netočni pri metu. Ekipo Sokola sestavljajo predvsem neizkušeni igralci, ki pa so zelo zagrizeni v obrambi in pod košem.
(Luka Furlan)
Pokrajinsko prvenstvo v atletskem troboju
Borovec Iztok Pečar drugi
V Trstu je bilo pokrajinsko prvem styo v troboju kategorij dečkov in deklic.
Tekmovanja, ki je za dečke obsegalo tek na 80 m, skok v daljino ter Jttet kroglice, za deklice pa tek na w m ter daljino in kroglico, so se u-deležiii tudi trije borovci v moški ter enaborovka v ženski konkurenci. Najboljšo uvrstitev je po treh tekmah dosegel Iztok Pečar, ki je z rezul tatom 954 točk pristal na drugem mestu.
Omenimo naj tudi pokrajinski rekord Murina v kroglici.
DEČKI
1. Murino (Prevenire) 1260 točk (80 m: 10”8; dalj.: 4,20 m; krog.: 51,42 m) 2. Iztok Pečar (Bor Infardata) 954 točk (11”7; 4,50 m; 38,28 m);
6.	Dean Oberdan (Bor. Inf.) 800 točk (12”2; 3,96 m; 42,06 m); 9. Igor Stopar (Bor Inf.) 548 točk (11”8; 3,59 m; 26,08 m).'
DEKLICE
1. Barbo (Fiderà) 1035 točk (60 m: 9”4; dalj.: 3,51 m; krog.: 22,94 m);
7.	Maja Pečar (Bor Inf.) 871 točk (10 ”0; 3,37 m; 23,08 m). (F. Ruzzier)
Ob visokem jubileju Kmečke banke iz Gorice
Priredili odbojkarski turnir
Kmečka banka iz Gorice letos slavi 75-totnico delovanja. Ob tej priložnosti se bo konec oktobra, s slovesnostjo v Kulturnem domu, spomnila na ta jubilej. Sicer pa je v letošnjem letu pripravila že več prireditev, ki se vključujejo v ta jubilej. Tako je rekreacijski krožek banke pripravil v telovadnici Kulturnega doma, medbančni odbojkarski turnir, ki so se ga poleg prirediteljev udeležili še odbojkarji tržaške Kreditne banke, openske 1 osojilnice ter novogoriške Ljubljanske banke.
Kar zadeva petkovega turnirja, so se igralci Kmečke banke izkazali za najboljše.
IZIDI: Kmečka banka - Openska posojilnica 2:0 (15:6, 15:6) ; Ljubljanska banka - TKB 2:0 (16:14; 15:7); TKB -
OP 2:1 (15:7; 10:15; 15:9); Kmečka banka - Ljubljanska banka 2:0 (15 4-15:11).
VRSTNI RED: 1. Kmečka banka; 2. Ljubljanska banka; 3. Tržaška kreditna banka; 4. Openska posojilnica.
POSTAVE
Kmečka banka: Corva, Baša, Fran-dolič, K'anjšček, Kobal, Ferfolja, Berdon, Kuštrin, Klede.
Ljubljanska banka: Vrabec, Viser, Hašlakijevič, Jakopič, Zorzenone, Humar, Bajt.
Tržaška kreditna banka: Milič, Metlika, Guštin, Knaip, Pernarčič, šu-man, Petaros, Bemetič, Blažina, Visentin, Sosič.
Openska posojilnica : Carli, Tavčar, Milkovič, Čuk, Stopar, Zobec, Luxa, Kos, Rebula, Premolin. (R. Pavšič)
naši nogometaši v mladinskih ligah
Spet protislovenski izpad na naših igriščih
NARAŠČAJNIKI
Vesna — Fortitudo 2:1 (1:0)
STRELCA za Vesno v 15. min. Za-rotti, v 79. min. Fagin (11-metrovka)
VESNA:	Martinuzzi, Bembi, P.
Švab, Zarotti, Micheli, Sedmak, Fagin, Kuzma, Tence, Mondo, Bianchi.
Vesna je v nedeljo pospravila drugi par prvenstvenih točk. 'Rezultat sam na sebi žal ne more prikazati vsega dogajanja na igrišču. Povedati je namreč, treba, da smo bili priča skrajno nešportnemu vedenju gostujoče ekipe. Že od vsega začetka so namreč gostje zelo grobo zaustavljali naše igralce, jim grozili ter jih sramotili z nam dobro znanimi žaljivkami, ki vselej prihajajo iz ust tistih Italijanov, katerim smo kot Slovenci že od nekdaj trn v peti.
Sodnik je precej žalitev, psovk ter grobo igro gostov spregledal, kar je bilo novo nedopustno početje.
Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da so gonjo podžigali predvsem spremljevalci in starši igralcev, ki jim kot zgleda ni šlo v račun, da morajo njihovi otroci igrati proti slovenski ekipi. Najlepšo gesto so v nedeljo napravili nogometaši kriške Vesne, ki so na očitne provokacije odgovorili s korektno in učinkovito igro, ki jim je tudi v poslednji minuti prinesla tako pričakovano zmago. (A. Kostnapfel)
Zaule — Zarja 1:1 (1:1)
STRELEC za Zarjo: Žagar v 20. min.
IZKLJUČEN : Zeugna v 30. min.
ZARJA: Purič, Tomez, Leban, Kalc, Zerbo, Oanciani, Škrk, Castelli, Zeugna. Žagar, Carli (Perosa, Škabar).
Brez dvoma je bil pravi protagonist tekme sodnik. Odkrito lahko rečemo, da je tokrat Zarja igrala proti ekipi, ki je na igrišče stopiia z »dvanajstimi« igralci ter da se je večji del srečanja proti njej borila v desetih, saj je sodnik z izredno dvomljivo odločitvijo že v prvem polčasu izključil Zaugno.
V	začetku so bile sicer Zaule v premoči, saj so predvajale boljšo skupno igro. Nepričakovano pa je Zarja v protinapadu povedla in tudi prevzela pobudo v svoje roke. Po izključitvi Zeugne pa so Zaule takoj izenačile. V drugem polčasu so se zarjani pošteno potrudili, da bi iztržili vsaj točko, kar jim je tudi ospelo. (B. Primožič)
Montebello - Breg 6:0 (1:0)
BREG: Zeriali, Ota, Ceccotti, Ole-nik, Sancin, Boneta, Koren, Stržaj, Bandi, Paro vel, Hervat.
V	prvem polčasu so bili Brežani domačim nogometašem enakovredni. Le-ti so namreč povedli z enajstmetrovko. V nadaljevanju pa je našim zmanjkalo moči in Montebello je dosegel še pet zadetkov.
Moštvo je bilo tudi v težavah, ker nekatera standardni igralci niso prišli na tekmo in zato vodstvo društva naproša starše teh igralcev za večjo sodelovanje. (M. Švara)
IZIDI 3. KOLA
Campanelle - CGS 2:2, Vesna -Fortitudo 2:1, Roianese - Olimpia 2:3,
Monte bello - Breg 6:0, S. Luigi - Opi-cina 4:0, Zaule - Zarja 1:1, Muggesa-na - Domio 3:1.
LESTVICA
Muggesana 6; Roianese, Zarja, Vesna, S. Luigi, Olimpia, 4; Fortitudo, Montebello 3; Opicina, Domio, Campanelle 2; CGS, Zaule 1; Breg 0.
NAJMLAJŠI
SKUPINA A
Breg - Fortitudo 0:3 (0:0)
BREG: Cottar, Sancin, Lovriha, Bandi, Bevk, Mauri, Lisjak, Vodopivec, Slavec, Kraljič, G la vina.
Po izenačenem prvem delu tekme, ko so Brežani enakovredno igrali z gosti, so v nadaljevanju naši nogometaši popustili in tako prejeli tri zadetke. Usoden za Bregove nogometaše je bil prvi zadetek gostov, ki so ga dosegli iz prostega strela. Naše je ta gol potrl, da so povsem popustili. Kljub porazu pa je bil v Bregovom moštvu opazen napredek. Bre-govo vodstvo pa tudi starše teh igralcev naproša, da bi društvu stali bolj ob strani. (M. Švara)
IZIDI 3. KOLA
Campanelle - Muggesana 3:3, S. Luigi A - Olimpia 2:0, S. Vito - Pon-ziana 3:1, Costaiunga - Chiarbola 0:1, Breg - Fortitudo 0:3.
LESTVICA
S. Luigi A 6, Muggesana, S. Vito, Fortitudo 5, Costalunga, Olimpia, Chiarbola 2, Campanelle 1, Ponziana, Breg 0.
SKUPINA B
Kras - Servola 8:0	(4:0)
STRELCI: A. Škabar v L, 11., 21., 50. in 59. min, Leone v 29. min, Žagar v 52. in 58. min.
KRAS:	Kočevar (Kralj), Grgič
(Dragoni), Umek, L. Škabar, Leone, Grmek (Križman), Tavčar, A. Škabar, Ferluga, Žagar, Kavalič.
Na razmočenem repenskem igrišču, so bolj izkušeni krasovci brez težav polnili mrežo novoustanovljene ekipe iz Skednja. Telesno nekoliko šibkejši gostje se na travi niso najbolje znašli in domačini so odigrali skoraj vseh 60 minut na njihovi polovici igrišča. Videli smo osem lepih zadetkov in številne zapravljene priložnosti. Sedem minut pred koncem srečanja je bil po nepotrebnem izključen kapetan naše združene ekipe Ferluga. Trener Čuk bo tako imel v nedeljo proti Triestini na razpolago kar 4 igralce manj, ker so Šuc, Čeme in Ka c na mladinskih igrah v Rimu. (B. Ravbar)
IZIDI 3. KOLA
S. Andrea - CGS 0:0, S. Luigi B -Triestina 1:2, Kras - Servola 8:0, Don Bosco - Opicina 0:1, Portuale - Montebello 5:0.
LESTVICA
Portuale, Triestina 6, Opicina 5, Montebello 4, Kras, S. Andrea 3, S. Luigi B 2, CGS 1, Servola, Don Bosco 0.
________ZAČETNIKI__________
SKUPINA A
San Luigi - Breg 7:0 (2:0)
BREG: Cah, Cigli Fano, M. Gom-
bač, Kozina, Ota, Zeriali, Labiani, R. Gombač, Grilanc, Gropazzi, Mauri.
Bregovi začetniki so v krstnem nastopu doživeli visok poraz. Plačali so predvsem davek »velikega igrišča«, na katerem se še niso znašli. V delno opravičilo visokemu porazu pa gre omeniti, da sodi San Luigi med boljše ekipe v tem prvenstvu in da starta na višja mesta. (M. Švara)
IZIDI 2. KOLA
S. Luigi - Breg 7:0, Zaule - S. Sergio 2:0, Costalunga - Domio 1:0, S. Vito - Ponziana 0:3.
LESTVICA
Ponziana 4; Breg, Fortitudo, Zaule, Domio, S. Luigi, Costalunga 2; S. Vito, S. Sergio 0.
SKUPINA C
Primorje — Triestina 0:9 (0:6)
PRIMORJE: Blažon (Štolfa), Ukmar, Gherbassi, Trampuš, Prašelj, Li-gozzi, Žagar, M. Štoka, Škabar, P. Štoka, Prinčival.
Iz samega izida je razvidno, da je bila Triestina za Prosečane premočna. Vsekakor smo od domačinov pričakovali nekaj več, čeprav je bila razlika med ekipama le prevelika; Proseč ani namreč v vsem srečanju niso sprožili niti enega strela na nasprotnikova vrata. Triestina je stalno igrala na polovici igrišča Primorja in brez težav prihajala do gola.
IZIDI 2. KOLA
S. Andrea - Supercaffè 3:2, Portuale - Campi Elìsi 1:0; Primorje - Triestina 0:9, Roianese - Opicina 0:3 .
LESTVICA
Triestina, Portuale 3; CGS A, Opicina, S. Andrea, Campi Elisi, Primorje 2; Supercaffè, Roianese 0.
NA GORIŠKEM
Begliano - Mladost	3:1
MLADOST: Gergolet, Pelizon, Spacai, Zampar, Colja, Devetta, Ponkert, R. Devetta, Lakovič, Tomšič, A. Gergolet, Narduzzi, M. Gergolet.
STRELEC ZA MLADOST: A. Devetta.
V Beg’ianu so začetniki Mladosti doživeli poraz, ki ga je treba pripisati izključno neizkušenosti kraške vrste. Domačini so takoj povedli po napaki doberdobske obrambe. Zatem pa so gostje zaigrali odločneje in z Devetič tudi izenačili. V drugem polčasu pa je prišla na dan premoč Beg liana, ki je dosegel še dva zadetka.
Zaradi pomanjkanja prostora smo v današnji številki žal morali izpustiti poročila o srečanjih naših ekip v prvenstvu cicibanov (Costalunga - Breg 5:2, Primorje - CGS 0:5, Mladost -Staranzano 3:6, Juventina - Azzurra 0:1) ter mlajših cicibanov (Breg - Giarizzole 1:6), ki jih bomo skupaj z ostalimi izidi in lestvicami objavili v jutrišnji številki. Bralce prosimo za razumevanje.
Pogovor s trenerjem Domovih košarkarjev pred pričetkom promocijskega prvenstva
B. Hvalič: »Naš cilj je osvojitev tretjega mesta«
Košarkarska sekcija goriškega Do-ma stopa v novo sezono 1984/85 s trdno voljo, da prebrodi krizo, ki jo pe-sti že nekaj let. Do lanskega leta društvo ni imelo ustreznega odbora, ki bi lahko uspešno vodil vso organizacijsko dejavnost. Vse je slonelo le h? delu skromnega števila posameznikov, v glavnem samih igralcev. Tudi finančna plat ni bila najbolj rožna-saj je sekcija shajala le z velikimi težavami. Letos pa, kot kaže, Je društvu uspelo sestaviti odbor, ki Je že odobril smernice bodočega delovanja.
Glavni cilj bo privabiti k igranju košarke čimvečje število mladih. Tako bo letos nastopilo več Domovih ejyP v raznih prvenstvih. Poleg član-s..e ekipe, ki se bo udeležila promo-eijskega prvenstva in pa ekipe mla-
dincev, ki bo nastopila morda v 1. diviziji, namerava Dom prijaviti tudi ekipi mlajših, in sicer ekipo v mi-nibasketu in moštvo v prvenstvu »propaganda«. Tokrat bomo začeli s predstavitvijo članske ekipe, ki je že začela s pripravami na novo sezono. Tudi letos bo ekipo vodil trener Berto Hvalič, izkušeni goriški košarkar, ki že vrsto let nastopa v Domovih vrstah. Stopili smo do njega, da bi malo pokramljali o bodočih nastopih domovcev.
»Po dolgih letih bo letošnja sezona prva, odkar boš sedel na klopi le kot trenerčemu tale odločitev?«
»S košarkarskim maratonom, ki smo ga organizirali letos konec junija sem zaključil svojo dolgo igralsko pot. Biti trener in istočasno igralec
Tako Domovi košarkarji za sezono 1984-85
BEKI
Mauro Dornik	179	1960
Livio Semolič	179	1961
Renzo Uršič	184	1954
Glauko Nanut	176	1954
Marko Komel	175	1965
Marko čubej KRILA	178	1959
Flavio Terčič	182	1959
Graziano Coretti	185	1955
Ugo Dornik	182	1963
Ivan Cej	190	1951
CENTRI		
Igor Prinčič	197	1961
Silvano Kristjančič	195	1945
Franko Podberšič	201	1961
TRENER: Berto Hvalič
ni najlažje. Zato sem se odločil, da se bom letos posvetil le treniranju.«
»Kako si načrtoval letošnje priprave, ali boste odigrali tudi kakšno prijateljsko srečanje?«
»S treniranjem smo pričeli v začetku septembra, in to po dvakrat tedensko. Žal imamo na razpolago telovadnico le ob poznih večernih urah, kar gotovo ne olajša prisotnost igralcev. Nekaj prijateljskih srečanj bi radi tudi odigrali s tržaškimi slovenskimi ekipami, ki nastopajo v promocijskem prvenstvu.«
»Kakšna je slika letošnje članske ekipe, ali je prišlo v ekipi do kakšnih bistvenih sprememb?«
»Ekipa se je letos nedvomno ojačila. Po treh letih odsotnosti zaradi delovnih obveznosti bo zopet igral z nami center Franko Podberšič, ki bo gotovo skupaj s Prinčičem in Kristjan-čičem trd oreh za vsako ekipo. Renzo Uršič pa bo okrepil Domove beke, prinesel bo ekipi novega elana. Je hiter in prodoren igralec, ki je pred leti nastopal tudi v italijanski B ligi. Poleg ostalih standardnih igralcev pa računam tudi na nastop kakšnega Domovega mladinca.«
»V lanskem promocijskem prvenstvu je ekipa zasedla končno peto mesto, kar je bilo nedvomno solidna u-vrstitev. Kej meniš o letošnjih na-slopih?«
Postava goriškega Doma, ki je igrala v lanskem prvenstvu. Letos so ekipo okrepili nekateri novi igralci
»Letošnje promocijsko prvenstvo je še prava neznanka, saj je zveza z letošnjim letom sklenila prepovedati nastop v tem prvenstvu tistim ekipam, ki ne gojijo naraščaja. Če povemo še to, da so lani nastopila kar štiri takšna moštva, je sedaj res problematično reči, kdo bo sestavljal goriško skupino. V lanski sezoni pa
so izpadla iz D lige kar tri goriška moštva. Ta bi torej morala letos igrati z nami, toda lahko bi se zgodilo, da bi kateremu teh treh moštev le uspelo zopet nastopiti v D ligi. Vsekakor pa mislim, da se bo naša ekipa letos borila za najvišja mesta, končno tretje mesto pa je naš cilj.«
(M. Čubej)
Norotnino Mesečno 10.000 lir • celoletna 120 000 lir V SFRJ številko 20 00 dm. naročnina za zasebnike mesečno 180 00. letno 1800 00 dm. za orga mzociie in podjotio mesečno 250.00, letno 2 500.00
Poštni tekoči račun io Molijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. - telefon 223023
Oglosi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi ? 900 lir zo mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'- IVA 18'; Osmrtnice, zahvale m sozolio po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čoio pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
3. oktobra 1984
TRST Ul. Montecchi 6 RP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubei» 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samse
Izdaje L JzTT in tiska” ” Trst
član haReuhi mn Časopisnih zatainfcov F1EG
Trije mladi ponesrečenci še v življenjski nevarnosti
TREVISO — Zdravstveno stanje treh dijakov, ki so bili hudo ranjeni v ponedeljkovi prometni nesreči pri Trevisu, je še vedno kritično. Včeraj so 13 letno Gio-vanno Stefanio Matteazzijevo, 15-letnega Mirca Merletta in 14 letnega Carla Quinta operirali, vendar pa so si zdravniki še nadalje pridržali prognozo.
Sedaj raziskujejo vzroke prometne nesreče, ki je terjala sedem smrtnih žrtev, v glavnem mladih dijakov. Včeraj so oba šoferja vpletenih vozil še enkrat zaslišali, vendar sta v glavnem ponovila že znane trditve. Kot je znano, je bila v trenutku nesreče cesta mokra, ker je še do pred kratkim lahno deževalo, kar je prav gotovo botrovalo tragediji. Na tistem cestnem odseku, takoj po postaji v kraju Varago, je cesta zelo ozka, tako da ne moreta vzporedno pripeljati vozili, ki pri-
hajata iz nasprotnih smeri. Dejstvo je, da avtobus ni mogel voziti hitro, ker je pač pravkar odpeljal s postaje. Na ostrem ovinku mu je privozil nasproti tovornjak s prikolico, ki je, ali zaradi hitrosti ali pa zaradi razmočenega cestišča, zaplesala na desno, se zarezala v levi bok avtobusa in ga popolnoma uničila.
Dejstva so torej v glavnem jasna, saj nadaljnja preiskava po vsej verjetnosti ne bo odkrila kaj bistveno novega. Domačini iz bližnjega kraja Varago trdijo, da je bilo na tistem cestnem odseku že preveč smrtnih nesreč ter glasno zahtevajo odločne ukrepe, da se ozki ovinek kakorkoli že odpravi. Zahtevo so podprli tudi krajevni sindikati prevoznikov, ki so včeraj od 13.10 do 13.20 v pokrajini Treviso izvedli desetminutno stavko avtobusov.
Prva švicarska ministrica
Švica je izgubila šc eno od svojih trdno zakoreninjenih tradicij: eden od sedmih članov zvezne vlade, imenovane Bundesrat, je namreč postala ženska. To je 47-letna radikalka Elisabeth Kopp, ki jo je fotograf ujel v njeni delovni sobi
Milijarda lir izkupiček bančnega ropa v Frosinonu
Število kaznivih dejanj v Italiji še vedno na zelo zaskrbljujoči ravni
PROSINONE — Do zadnje podrobnosti načrtovan napad na poslovalnico bančnega zavoda Banco di Santo Spirito v Frosinonu je včeraj navrgel štirim roparjem približno milijardo lir.
Do ropa je prišlo ob 8.30 zjutraj, ko so že bili na delu vsi uslužbenci banke, ni pa še bilo strank. Štirje roparji so najprej onesposobili čuvaja pred vhodom banke in nato z naperjenimi pištolami prisilili direk torja in druge uradnike, da jih pospremijo do kleti, kjer so se točno ob pol devetih avtomatično odprla vrata železne blagajne. Z bogatim plenom so nato pobegnili z ukradenim avtomobilom, ne da bi pustili za seboj ka kršnokoli sled.
RIM — Kljub malenkostnemu nazadovanju v primerjavi z letom 1982 se je v Italiji število kaznivih dejanj lani obdržalo na nadvse zaskrbljujoči ravni: kar 2.017.422 različnih prestopkov, kar pomeni 5.527 na dan, 460 na uro ali 7 kaznivih dejanj na minuto. Krivci treh četrtin teh zločinov so ostali še neodkriti, obtoženih je bilo skupaj 567.981, od tega kar 20.608 je bilo še mladoletnih. Edino tolažbo vidi državni zavod za statistiko, ki je te podatke objavil, v dejstvu, da je bilo lani 27.697 zločinov manj kot predlanskim.
Recept za dolgo življenje
MOSKVA — Najnovejši »recept« za dolgo življenje je Sovjetom na straneh revije »Trud« ponudil veterinar Suren Arakeljan: s pogosto praznim želodcem in z odpovedjo hrani živalskega izvora lahko doživimo najmanj 120 let!
»Recept« je torej skrajno preprost, umni živinozdravnik pa trdi, da ga je že z uspehom preizkusil na tisočih kokoši in krav. Hotel je namreč ugotoviti, zakaj krave in kokoši po določenih letih prenehajo dajati mleko oziroma valiti jajca in odkril, da po mesecu posta živali spet pričnejo svoj »proizvajalni proces«. Gospodarski učinek je seveda na dlani, saj prihranimo na krmi, živali pa se celo navadijo manjših količin hrane. Tisto, kar preseneča pa je ugotovitev, da lačne kokoši živijo trikrat več od ostalih.
»Reaganomics« v ozadju ropa
DENVER — Rop v takšni ali drugačni obliki je dandanes žal tako navadna stvar, da se temu nihče več ne čudi. Nekaj povsem neobičajnega pa se je zgodilo v ameriškem mestu Denver, kjer je neznan ropar z naperjeno pištolo od upravnika neke restavracije zahteval ves denar, shranjen v železni blagajni. Mimo razumljivega strahu pa je moral nesrečnež še poslušati pravo predavanje o »reaganomies«, oziroma o gospodarski politiki ameriškega predsednika, in opravičilo, da pač mora oropati restavracijo, ker ga »v to sili Reagan«.
Razpredelnica zločinov se začne s povprečno tremi umori dnevno in se nadaljuje s 3.751 krajami prav tako na dan, 92 ropov, po 15 izsiljevanj in se končuje z 58 goljufijami. Najpogostnejše so torej kraje, ki jih je bilo lani vsega kar 1.369.418, za katere je bila ogromna večina krivcev neodkritih in so pač ostali »običajni neznanci«.
Statistični urad je tudi ugotovil, da so Italijani še vedno zelo prepirljivi (sodnih prijav je bilo lani kar skoraj 800.000), medtem ko se je število zakonskih razvez zmanjšalo za 5 odstotkov: ločilo se je 13.045 zakoncev, sodno se jih je razšlo pa 31.957. V severni Italiji je razporok skoraj dvakrat toliko, kot v vsem južnem in otočnem delu države.
Kar zadeva razmere v kaznilnicah je ISTAT ugotovil (za dobo od januarja do aprila letos), da se še vedno polnijo, kljub temu "da sodniki zatrjujejo, da pospešujejo razprave. V štirih mesecih je prišlo v državne zapore 40.246 obtožencev, zapustilo jih je pa 34.827 ljudi. Aprila je bilo tako zaprtih 44.845 jetnikov, 15,5 odstotka več kot leto prej. Zadnji podatek beleži, da so vojaška sodišča obsodila 678 mladincev, ki iz moralnih razlogov niso hoteli obleči suknje, 1.102 dezerterja, 132 vojakov zaradi neubogljivosti in 64, ker so si sami povzročili pohabljenost, da ne bi služili vojske.
Klic divjine
Prvi rezultat liberalizacije turizma
Poljaki od letos potujejo mnogo več
VARŠAVA — Zadnje čase se turizem v Poljski vse bolj razvija. Pa niso samo mladi, ki so odkrili čar izvendržavnih ali celo izvenevropskih potovanj. Tudi starejši Poljaki vse raje potujejo, čeprav ni njihov namen prvenstveno turistični. Slednji v glavnem potem doma preprodajajo uvoženo blago in s tem mnogo zaslužijo.
Poljaki letos mnogo več potujejo v tujino kot v prejšnjih letih. Tako je v prvih osmih mesecih tega leta dobilo potni list za države zahodne Evrope kar 297 tisoč državljanov. Če pomislimo, da je v vsem lanskem letu potovalo na Zahod le 90 tisoč Poljakov vidimo, da se je promet več kot početveril. Prav zato je v vzhodne države lani potovalo milijon in 150 tisoč poljskih državljanov, to številko pa so v prvih osmih mesecih letos že presegli.
Kateri so razlogi za tak »boom« turizma v Poljski? Ravnatelj urada za potne liste pri poljskem notranjem ministrstvu general Rudolf Rusin jih je nanizal nekaj. Dejal je, da je prvi in glavni razlog za ta neverjetni razvoj turizma vladni odlok, ki je stopil v veljavo 1. aprila letos. Ta odlok je zelo liberaliziral potovanja Poljakov v tujino, saj med drugim v njem piše, da lahko pristojne oblasti državljanu, ki prosi dovoljenje za potovanje v tujino, to dovoljenje odbijejo le iz »važnih družbenih in državnih razlogov«. In še v tem primeru morajo to zavrnitev pismeno utemeljiti.
Odkar je stopil v veljavo ta odlok, so poljske oblasti pravzaprav odbile izredno malo prošenj. Skupno so do sedaj odbili komaj pet prošenj za potovanja v države vzhodnega bloka ter približno 3,5 odstotka prošenj za »potepanje« v države zahodne Evrope. General Rusin je izjavil, da so lani
pristojne oblasti odbile približno 19 odstotkov prošenj za Zahod, izdale pa so kar 200 tisoč dovoljenj za odhod v vzhodne države. Teh dovoljenj ni bilo treba Poljakom vračati, tako da jih lahko še uporabljajo.
Omeniti pa moramo, da je za časa vojnega stanja v Poljski, ki je doseglo svoj višek decembra 1981, odšlo v tujino kar pol milijona Poljakov od katerih se jih sto tisoč še ni vrnilo.
V zadnjem času potovanja na Zahod prirejajo skoraj izključno turistične agencije, ki so pomnožile svoje delovanje. Poljaki odhajajo na Vzhod v glavnem v skupinah, vendar pa je po ocenah urada za izdajanje dovoljenj pri poljskem notranjem ministrstvu le od deset do petnajst odstotkov pravih turistov. Ostali, ki so seveda velika večina, »potujejo« na nakupe tistega blaga, ki ga ni moč dobiti v Poljski. To blago seveda potem preprodajo in pri tem še dosti zaslužijo. Čeprav so skušale poljske oblasti tak tip »biznisa« na vse mogoče načine preprečiti, se »šverca-nje« še nadaljuje z nezmanjšano močjo. Edini rezultat teh odlokov je bil, da je pretihotapljena roba stala na črnem tržišču mnogo več, kar je sprožilo pravi val negodovanja med ljudmi, ki so to blago nakupovali, ker ga pač niso dobili na domačem trgu. Sicer pa so poljske oblasti prepričane, da bodo z liberalizacijo, potovanj v tujino ta problem vsaj delno rešile.
D BONN — Naravno bogastvo je v Zvezni republiki Nemčiji vse bolj o-groženo. Iz komaj objavljenih statističnih podatkov namreč izhaja, da sta že dve tretjini dreves v jugozahodnem predelu Nemčije bolni, medtem ko je lani — po izjavah pristojnih deželnih organov za kmetijstvo in zaščito okolja — načela bolezen le polovico gozdnih rastlin.