6. številka. Trst v sredo dne 6. januvarija 1904. Tečaj XXIX Izhaja, vsak dan tudi oh nedeijak in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. PttMiezne številke v prodajajo po 3 novč. 16 stotinki * mn^h tobakarnali v Tr-tu in okolici. Ljubljani. Gorici, Celi Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. >t Petru. :Sežani. Nabrežini. Xnvemmestu itd. O^laae ln n&ročbe »prejema uprava iista -Edinost", •Hca Mol m p.ccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. On* oglasom 16 stotink na vr.*to perit: poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oelaai po pogodbi. TELEFON str. 870. Edinost Glasilo političnega društva ,.Edinost'* za Primorsko. V* edinosti je moč Naročnina znaža za vse leto 24 kron. pol leta 12 bron, 3 mesece 6 kron. Na narocbe brez doposlane naročnine s2 jpiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankavan« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODN1K. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12 Jz ogrske zbornice. Ur ojavno poročilo ) BUDIMPEŠTA .">. Pred prehodom na dnevni red izjavil je posl. PoloDvi, da se je i velikega razbur enja, ki vlada meti pri-irianimi vojaki v Bosni, podal s poslancem K' šut m k ministerskerau predsedniku, katerega e naprosil, naj ukrene potrebno, da arrske čete v Basni nadomestijo z dru-g mi. Posi. Polouvi je knzal na obžalovanja vredoc izgrede, provzročene po pridržanju doslaženih rojakov še nadalje v službi in je na ub >ge zapeljane ogrske sinove v Bosni ipeiirai, naj potrpijo še nekoliko, dokler ae j:m položaj z boljša. Posl. Polonvi je preciziral svojo izjavo :n vprašal: 1) na kakem temelju se ubogi v aki še vedno zadržujejo v Bosni; 2. je li m:n stereki predsednik napravil nujne korake za izboljšanje usode vojakov ? Ministeraki predsednik grof Tisze : Predvsem mi je odgovoriti na vprašanje: na ka-keui temelju da s? doaluženi tretjeletniki pridržujejo v vojakih: Zakonski člen 18. iz L (Posl. Ugron: Isti velja le zn slučaj mobilizacije ) Ministeraki predsednik: V zakonu ni nikakega govora o mobilizaciji, marveč stoji tam zapisano: »Kakor hitro to zahtevajo izredne okolšSine«. Oprostite, vendar mora za vsakega veljati kakor Izredni slučaj, ako vkljub volji pretežne večine ee že celo leto ovira ustavno delovanje in sicer po laktorju, ki nikakor ne more biti upravičen v to. Vsled tega sem prisiljen zavrniti gospoda predgovornika, ki je trdil, da je pridržanje dosluženih vojakov nezakonito, ker vendar fvopolnoma odgovarja zakonu, alco se dotični vojaki pridržujejo v službi. (Ugovarjanje na levici) Veatcakor je popolnoma naravna etvar. da odgovarja duhu zakona in odgovornosti vlade kakor tudi človeškemu čutu, ia trpljenje prizadetih ne prestopa mej naj -neobhodnejše potrebe. (Sple.šaa pohvala.) To so bile intencije ne le ogrske vlade, marveč tudi skupnega vojnega ministra ter vodilni princip o reševanju onih vprašanj, ki so se pojavi a v zvezi s tem. Ministeraki predsednik je slednjič zatrjeval, da ni vlada niti za ;as prekorač.la mej obrambne sposobnosti monarhije ter je v zaključku priznal, da je izmed vseh vojakov, ki morajo služiti preko določenega časa, najhujše za one, ki se nahajajo v Basni. Posl. K, ko >vsky (ljudska stranka) je izjavil, da z ministerBkim predsednikom popol d. ma soglaša v tem, da je prvi predpogoj vzdrževanje leda in discipline, vendar pa m<,ra prositi bonvedskega ministra, naj bi voorabil ves svoj vpliv v to, da bi na kom-petentoem mestu v odloč lnem trenotku opozoril oblasti na dejstvo, da eo se vojaki pod vplivom izvanrednih razmer dali zavesti do nediscipliniranega postopanja. Honvedski minister Nirvi je izvajal, da mora vsak član zbornice uvideti, da obrambena moč države temelji na brezprgojnej umirljivosti. Naravno je, da je vodstvo vojake imelo žalostno dolžnost strogo postopati proti vsem onim, ki so se pregrešili proti ubogljivosti. Jaz morem le izraziti upanje, da se vodstvo vojske ne bo zaprlo nasproti onim olajševalnim okolnostim, ki obstoje v sedanjih razmerah. (Splošna pohvala.) Na to je minister govoril o znanih žalostnih dogodkih v Bileku in je dejal, da so bila tozadevna poročila v listih moSno pretirana. Vendar pa je priznal, da so se dogodila prekoračenja, katera je zakrivilo GO mož proti 16 njih. I vedlo se je vojno sodno postopanje. Zbornica je zatem prešla na dnevni red in je poimensko glasovala o rekrutni pred logi in je isto sprejela s ltil proti 51 gla- sovom. PO I) L I STE K. Spolnjena želja. < erkveno opravilo je bilo dovršeno. L udje so drveli v polnih trumah proti domu. Pod staro lipo je kričal na vse grlo osiveli občinski sluga ter naznanjal kmetom nove dražbe posestev propalih posestnikov, katere ne imajo vršiti prihodnji teden. Zadaj za te-ročo množico eo šepetali tantje in dekleta, katera so nalašč ostala zadaj, da vsaka razveseli svojega ljubimca s svojo nedeljsko opravo. Je Ina se je hotela bolj nego druga prikupiti in priporočiti na večerni ples. A žal, da je bil kratek čas šepetanja njihovega. Stari Miha je dovršil svoja predavanja in naznanila. Dekleta so se jele pomikati ■ trga proti domu, boječa se očetov, ki so stali pred njimi, slušajoči občinske odredbe. Skoraj so cilsi vsi. Le tam za ovinkom mesarjevega zidu je bilo Čuti nekak prepir. Kržaj je zalotil svojega sina s Faniko bajtarja Otiča. Pravkar jo je vprašal Jakob, da li bo možno pregovoriti njenega očets, ko je pripihai Kržaj ter sakričal surovim glasom. Na to je zapričela padrobna razprava. Prvi je govoril posl. Szederkenv, ki je predlagal, naj bi se mesto izraza »skupna vojska« rabil izraz »ogrsko linijske čete«. Poročevalec Munich polemiziral je proti izvajanjem posl. iSzederkeny-ja in izjavil, da je izraz »skupna vojska« popolno v soglasju zakona. Predsednik je radi poznega časa prekinil debato. Ista se bo nadaljevala v prihodnji seji, ki bo v četrtek. Posl. Bakony interpeliral je honved-skega ministra, da so oni madjarski vojaki, ki so priredili izgrede v Bosni, zaprti in sicer že 3 mesece. Vprašal je ministra, v katerem stadiju da se nahaja ta zadeva in je zahteval nujno izpustitev iz zapora prizadetih. Honvedski minister Nirv je izjavil, da ni še v posesti meritoričnih dat. Kolikor on ve, nahaja se od 39. debrečinskega polka, ki je nastanjen v Bosni, komaj 7 vojakov v preiskovalnem zaporu. Isti so priznali svojo krivdo. Minister je na to izjavil, da popolnoma soglaša z naziranjem, da se v vojski ne sme politizirati ter da mora imeti svoje orožje vedno pripravljeno v obrambo prestola in domovine. Slednjič je govornik zavračal žalitve posl. Bakonyja in je zaključil z opazko, da se ne sme vplivati ua vojnosodno razsodbo. Minister je prosil, naj bi se njegov odgovor smatral le provizorlčnim. Predsednik je izjavil, da ni treba, da bi zbornica glasovala o ministrovem odgovoru, ker isti ni de lin i ti ven. Na to je bila seja zaključena. Prihodnja seja v četrtek. * ———— »Jaz ti bom pregovarjal čakaj ! Glej ! da se mi nemudoma izgubiš domov in da te nikedar več ne vidim to zavrženo pote-penko«. Jakoba je zbodla zadnja beseda, kakor bi mu z nožem presunil srce. Molčal je in milo pogledal v J anikin užaljeni obraz. Oči ao se srečale z njenimi. Oba sta čutila jednako bolest in solzice so se udrle po njunih licah. »Sin, ali te ni sram«, »jokati radi te beračice ? ! dobiti boljše in jednake Idi domov, pa takoj, pravim, če ne. —« Stari je vzdignil roko kakor bi hotel udariti. Ali Jakob ga je potisnil nazaj rekoč: »Da, oče, pojdem domov, a prej zasliši te odgovor na vaše krivo zasramovanje. Pravim vam, da ravno ta beračica, kakor jo nazivate, mora biti moja in nobena druga! Kljubujte kakor hočete, tako (mora biti in tako hočem imeti !« Na to jej je podal desnico ia voščil dober dan, vzlic temu, da ga je stari vlekel na Btran. Odšla sta tiho domov. Mati je pripravila kmalu obed, stari pa je sklical skupaj vso družino. položaj v vzhodni ^ziji. 'Brzojavno poročilo.) LONDON 5. Brzojavka »Dailv Tele-grapha« javlja : Po noči in po dnevu prihajajo ruske čete neprenehoma v VladivostDk, čegar prebivalstvo je v velikem razburjenju radi preokreta stvari. Listi v Tokiju sodijo različno o položaju ; medtem ko jedni trdijo, LM^je ruaki odgovor spravljiv in vidijo v tem še žarek nade, menijo drugi, da Rusija ;z-begava, da bi na Japonsko zvrnila odgovornost. PEKING 5. Reuterjeva pisarna javlja, da je Japan dobil odgovor Rusije na njegove zahteve. Vesti iz Tokija javljajo, da je grof Lamsdorl' obljubil izročiti v soboto odgovor japonskemu poslaniku v Petrogradu. KOLON J A 5. »Kolnische Zeitung« javlja iz Petrograda 4. t. m. : Včeraj je bilo pod predsedništvom carja Nikolaja kronsko posvetovanje, pri katerem so sodelovali : velika kneza Vladimir in Aleksij ter ministri zunanjih zadev, vojske in mornarice. Govori se, da se fje določil na tem posvetovanju odgovor na poslednjo japonsko noto. Trdi ae kakor gotovo, da je dobil namestnik Alek-sejev navodila, ticoča se ruskega odgovora. LONDON 5. Korejanaki zastopnik ee je izjavil dane3 Jnapram zastopniku Reuterjeve pisarne, da ima on vzroka misliti, da b.)do imela povoljen vspeh pogajanja med Korejo, Veliko Britanijo, Zjedinjenimi državami, Rusijo in .Japonsko, v pogledu otvorenja pri-Btanišč Viču in Jongamplio. Otvorenje luk se sklene v kratkem. On dyomi, da pride do vojne med Rusijo in Japonsko, nego da se doseže miren izhod iz sedanjih pogajanj. PARIZ 5. Agencija Havas javlja iz Tokija : Odgovor Rusije na japonako noto še ni dospel. Priprave za vkrcanje dveh četnih divizij ae z naglico nastavljajo. Misli se, da bosti ti dve diviziji odposlani za vepostav ljenje miru v pristaniščih južne Koreje. TOKIO 5. (Vest Reuterjeve pisarne.) Odredba, po katerej ae prepoveduje objavljivanje vesti o gibanju čet in mornarice, je izšla v posebni izdaji službenega lista. Naredba zadobi takoj moč. Vest iz Vladivo-stoka pravi, da je tudi tam ena eakadra pripravljena. Druga vest trdi, da je ena ruska križarka z malo četo odšla iz Port-Arturja. Mesto, kamor ima oditi je neznano, ali misli se, da bo najbrže Hemulpo. Ruski . - . ,, . , , 1 odgovor na zadnjo noto Japonske še ni do- Dopisnik »Kolnische Zeitung« sklepa po ® J 1 spel semkaj. vsem tem, kar sliši, da se ne sme optimi stično soditi o možnosti mirnega izida konflikta po ruskem odgovoru :n da je konec krize odvisen od odgovora japonske vlade. LONDON 5. »Standardu« javljajo iz Tokija: Tukaj kroži govorica, da je ruski odgovor od 2. januvarja nezadovoljiv, ali govorica vseeno ni potrjena. V krogih, katere se lahko Bmatra za dobro poučene, se veruje, da je ruska vlada pod vplivom one stranke, ki je za vojsko, čeprav so izražanja grofa Lamsdorfa miroljubna. Radi tega se tukaj ne računa na to, da bi mogel biti ruski odgovor povoljen. Na borzi v T o-kiju je po novoletnih praznikih nastopilo brezprimeruo padanje kurzov; dva borzna posredovalca sta propadla. PARIZ 5. Londonski itina« poroča, da je japonski Londonu izjavil, gradska vest, po Brzojavne vesti. Samovolja turških organov. CARIGRAD 5. Vreče s pismi, ki so prišle danes sem z Lloydovim parnikom, 90 bile od turških oblasti odprte, ali pisma si> ostala nedotaknjena. Proti samovolji nižjih organov bo uložen protest. Prihod avstrijskega civilnega agenta in konzula v Carigrad. CARIGRAD 5. Avstro ogrski civilni agent, dvorni svetnik Miillner in konzul Rappaport sta dospela semkaj. Podpolkovnik grof Salis pride v soboto. Komers Spodnje avstrijske odvetniške zbornice. DUNAJ 5. Na današnji Silvestrov ko-dopisnik »Ma- mers Spodnje avstrijske odvetniške zbornice poslanik v prišli so tudi : ministerski predsednik Korber, da je resnična petro- kakor voditelj pravosodnega ministarstva ter kateri da je namestnik visoka pravosodna funkcijonarja, sekcijski na-Aleksejev prejel od ruske vlade navodilo čelnik Klein in predsednik upravnega so-glede odgovora japonske vlade, tičočega se dišča Schonborn. Predsednik odvetniške zbor-Mandžurije in Koreje, ali to nič ne menja niče je napil cesarju. Koerberja je slavil baron ua položaju. Japonska vlada da bo vstrajala Maver. Na to se je oglasil za besedo dr. Koer-pri svojih zahtevah in da ne bo privolila v ber, ki je g«voril o sodelovanju odvetnikov nikako koncesijo. Ako Rusija ne pritrdi ja- in sodnikov o složnem delovanju. Povdarjal ponskim zahtevam, naredi Japonska v vzhodni je, da sodnik ne sme nikoli postati avtomat Aziji ono, kar smatra za dobro. — Dopisnik zakona, marveč mora biti njegov vestni tol-pridodaje k temu, da to nepopustljivo drža- mač, radi tega sme tudi čutiti. Justica ni jo-nje ne odgovarja resničnemu mišljenju ja- terija, povdarjal je govornik, v katerej bi ae ponske vlade. smelo poskusiti tudi z nezadostno utemeljeno je zarjovel oče, Si-li ne moreš tvojemu stanu ? Kmalu na to so sedeli za mizo in slastno uživali debele nakuhane kože v ješprenju. Le Jakobu se je upiralo' kosilo. Zamišljeno je gledal v skledo, kakor bi mu ne dišala jed... »No, kaj je pa tebi, da ne ješ ?«, je povprašala mati. Molčal je. Mesto njega pa je odvrnil oče zaniČljivo : »Jezen je, ker sem ga zalotil s tisto Fani in sem ga po sili privlekel domov. Da bi vrag vzel tisto beraško usiljtnko, katera ti roji po glavi. Toda jaz ti jo že izbijem, molči!« Utihnil je zopet in počal mašiti usta x nova z ješprenjem. Tudi Jakob je še vedno molčal. Vatal je iz-za mize ter odšel v hlev krmit konje. Vedel je dobro, da bo stari kmalu za njim. Rsb se je zgodilo tako. »No, vidiš to, to naj bo tvoja zabava, a ne ona punica! Seveda, lepa je, mlada, kajneda, hm, saj vem, da mladina ne gleda po bogastvu, marveč samo v lepo lice. Ali, dragi moj, iz tega ne bo nič !« »Ali je to vaša resna in zadnja beseda oče ? « »To si moreš misliti, da nikdar ne dovolim v to«. »Srčna hvala torej«. To je bil konec besedij. Stari je odšel in ga pustil samega. Jakobu je to zadostovalo. Dovršivši delo je odšel tudi on, a ne t hišo, temveč po vasi k Ot čevim. Pokukal je skozi okno, da-li je gospodar doma. Ni ga bilo. Urno je skočil v sobo in poklical Faniko. »Za božjo voljo, beži, urno Leži v našo dolino, kmalu pridem tja. Oče je na izbi. Tudi on naju je videl.« Tako je šepetala na pol osupnjena Fa-nika. Ubogal jo je. Sredi doline pod debelim hraBtom je sedel in čakal. Za pol ure časa, sta sedela oba. »Kaj se je zgodilo še doma potem, da si tako razburjen in otožen ?«, je vprašala ona. »Mučijo me strašne misli, Fanika, oče moj je trd«. »Tudi moj, Jakob, saj veš, radi tvojega. Tvoj oče je ošaben in mogočen, a moj je ubog, zato sta si nasprotna. Ko bi bil tvoj oče mirnejši, bi bilo vse drugače, ali ... . Beseda jej je zastala v grlu. (Zvraetek pride.) obtožbo. Sodni mehani/em funkcijonira točno le teiaj, kadar tožitelj, branitelj in sodnik i-5ejo le resnico in vso svojo bistroumnost postavijo v službo p:avičnosti. Minister^ki predsednik noče priporočiti sentimentalni sti, ker se sodno postopanje ne »me nikoli voditi od slabosr. Krivi provzro-čitelj kaznjivega dajanja podati se mora v nor šnieo ali v ječo. Slednjič je mrnisterski {•rfcd?o inik napil slogi med odvetniki in Bod-mki in slavi avstrijskega prava. Inre^tielje državnih železnic. DUNAJ b. S-iupni zoe-»ek poraoljenh svot od uprave državnih železnic za inve sticije je bil v ča dolgo nabijala železnima palicama, dokler se ni zgrudil mrtev na tla. Brata Sibul sta se maščevala, ker je njiju oče izgubil neko pravdo proti poel. Kreniesu. Štrajk pekovskih pomočnikov t Lvovu. LVOV 5. Na nekem shodu pekovskih pomočnikov se je določilo, da se pogaja z odposlanci delodajalcev, ali ob enem započeti štrajk. V uradu obrtnega nadzornika so se že danes sedli zastopniki pekovskih mojstrov in pomočnikov, ^irajkovni odbor označa v danes objavljenem okl cu vzroke, ki so pekovske pomočnike pris lili na stavko. Ob novem leiu — pro domo. u. ('e ne drugo : že aspiracije druzih narodov na to naše ozemlje bi morale prisiliti vse Slovence, da bi se vendar enkrat jeli zavedati važnosti, ki jo ima to ozemlje zbog svoje geografične lege. Ni samo nacijonalna ideja — sileča na to, da se ujedinjajo vsi deli naroda v eno nacijonalno celoto — in ni ?amo nemška nacijonalna ekspanzivnost Nemcev, ki delata, da obe ti plemeni stezati roki pa našem ozemlju. Će torej narod, ka-Koršen je nemški, ki živi na teritoriju, toli oddaljenem od našega ozemlja, in ki je tudi po druzih nenemškh plemenih ločen od tega ozemlja vidi v Trstu postojanko prvega reda: potem nam govori to dejstvo, da je naše tržaško ozemlje po svoji geografiSni legi — svetovne važnosti! In je res! Na bližnjem in daljnem Vztoku se pripravljajo veliki epohalni polit'čni dogodki, ki bodo imeli za seboj tudi velike evolucije v razmerjih svetovne trgovine. Velike države na kontinentu, požrešna Anglija, daljne mogočno vspenjajoče »e Zjedinjene države Ameriške vidimo v tekmovalnem boju, ker hoče vsaka čim najbolje možno varovati svojo moč in svoje koristi na Vztoku. A pet na Vztok vodi preko našega 1 rsta. Tu je izhodna točka za izvoz in dohodna točka za import: tu so vrata v veliki svet. Tu je takorekoč — kakor se vedno naglaša — oko, ki gleda na ves Vztok. Drugi narodi umevajo to in zato uveljavljajo svoje aspiracije na to naše ozemlje. Nemci niso le veliki necijonalni šovinisti, oni so tudi trezni računarji, pridni, podjetni, raci-jonaini trgovci in industrijalci. Vzgledujmo -e na njih, ko jih vidimo, kako intenzivno, zistematično, proračunjeno in vsestranski delujejo, da jačijo svoj element na tem ozemlju ! Oni se ne omejajo le na nemško infiltracijo v »acijonelnem in jezikovnem pogledu, ampak delujejo tudi na to — in kako vspešno! — da si prisvajajo teren velike trgovine. Vidite jih ! Oni so Italijanom tesni politični zavezniki v naši državi; ali, ko je govora o tržaškem vprašanju, se v hipu ne-huje veako zavezništvo in kličejo Italijanom : Nikdar ! Nikdar ne odnehajo Nemci od aspiracij na Trst. Njim je že pokojni nemški kancelar ostavil nauk : Trst mora postati nemški! Ta nauk čuvajo Nemci kakor sveto ded^čino in ga — izvršujejo dejanski in s tisto občudovanja vredno vztrajnostjo in ži-lavostjo, ki je že lastna nemškemu plemenu. A sedaj vas vprašamo, slovenski rojaki : čc že narodi, ki so teritorijalno tako oddaljeni od nae, umevajo važnost te naše točke, kako bi smeli ostajati brezbrižni vi, ki ste teritorijalno neposredno spojeni s to točko, ko je tržaško ozemlje sestaven del našega skupnega slovenskega teritorija ? ! Nam je enostavno nedoumno, kako more bit: le ena sama živa duša med zavednimi Slovenci, ki ne umeje življenskega interesa, ki je angfcž ran na tej točki za ves narod naš. Tu nam ni misliti samo na to, da si n&cijonalno obranimo toliko in toliko tisočev rojakov, ampak tu moramo čuvati velike gospodarske interese vsega naroda, kajti temu vendar ne bo oporekal nikdo, da malone vsa veča trgovina, kolikor jo imajo slovenske zeml,e, gravituje v nas TrBt. A še jeden moment treba povdariti po-ebno. Tu je točka, ki spaja naš narod s hrvatskim in srbskim plemenom in preko tega z narodi na Balkanu. Tu je točka, ki je najpripravneja za propag ranje čutstva narodnega jedinstva od Spielfelda tam gori pa do Carigrada. Ni to samo naroden ideial ! Ne ! V kolikor in-tenzivneji bo čut narodne enotnosti med nami in drugimi jugoslovanskimi plemeni, v isti mer* se bodo množili tudi gospodarski odno-šaji m<-d nami in njimi. Slovanski narodni in politični interesi in oziri na narodno ekonomijo nas silijo torej, da delujemo na to, da bo ves nas narod uniformno zastavljal svoje sile, da se narodno obranimo in gospodarski utrdimo na tržaški poziciji. akoravno je bilo na podlagi uradnih poizvedovanj dokazano veče število otrok, nego jih zahteva zakon — in sicer iz razloga, da slovenski mestni otroci lanko obiskujejo šolo v Rojanu, pri Sv. Ivanu, v Skednju, v Bakovljah in na K a t i -n a r i, da torej v Trstu za slovenske otroke ni potrebna slovenska šola z ozirom na omenjene okoličanske slovenske šole. Vkljub temu načelu c. kr. namestništva in c. kr. ministerstva, sklenil je mestni magistrat tržaški v seji od dne 31. julija t. 1., da se s prihodnjim šolskim letom ustanove na občinske stroške na slovenski šoli v sv. Ivanu italijanske paralelke za otroke, ki obi skujejo italijanski šolsfci vitec pri sv. Ivanu, o čemer oj ažam, da je od teh otr< k velik del s'ovenske narodnosti in da ti otroci obiskujejo italijanski š lski vrtec le radi tega, ena, obsezajoča štiri vrstice z lakoničnim naznanilom, da je admiral Aleksejev še le dobil instrukcij o odgovoru Rusije na japonsko noto. Niti črkice ni, ki bi zvenela z rožljanjem s sabljo ali kakor grožnje. Sicer pa so zadnje vesti sploh z nijanso pomirljiveje in dopuščajo možnost mirnega razrešenja. O odgovoru Rusije na zadnjo japonsko noto je čitati po listih razne podatke. To pa so le ugibanja in ni vredno jih beležiti. Sploh na~ pravlja na nas utis, da ropot in razvnetost Japoncev sta le na zunaj, dočim se pogajanja za diplomatskimi kulisami vrše z nekoliko manje temperamenta. Dogodki v Makedoniji. ItalijaLS&a vlada je že prijavila turški vladi imenovanje generallajtenanta Degior- Btt.UjrjU iiaiijauaii a ioni t i »v •— J ,, . , .. . j. , ■ • i l gisa Dovelinikom orožnistva v Makedoniji, ker jim ta vrtec nudi mnogo materijalnih &,att j j „ Rusiia ie izrekla želi >, naj bi pomočnika koristi z očitim namenom, da se jih tam po- A*-USiJa J » J 1 italijančuje. Dočim torej mestni magistrat in slavna vlada zavračati naše prošnje za ustanovitev RU3,Je-slovenske ljudske šole v Tistu za nad 2000 temu poveljniku dostavila Francija. Poslednja je baje pripravljena uBtreči tej želji otrok — češ, da isti morajo hoditi v slovenske okoličanske ši le —, pa mestni svet de-kretira ustanovitev italijanskih paralelk pri Dnevne novice. Odbor političnega društva »Edinost« HlCtlia UOtAUU V i tc w iLanjuuoo r , sv Ivanu za nedokazano število 200 italijan- ^ bo jutri v četrtek, ob 9. ur, zvečer svojo skh otrok, da-si ti otroci lahko obiskujejo ^er je na dnevnem redu konstituiranje izvrstno urejeno 5 minut od sv. Ivana odda- odbora, vabijo se vsi odborniki, da gotovo Ijeno šolo v ulici Kandler! (Pride še.) Dogodki v Avstriji. V nedeljo je bil v Kutnigori velik shod, notarski substitut g. Jakob Kogej. pridejo v to sejo. — Predsedništvo. Novi notar v Kanalu, gospod dr. Ferdinand T e r k u č je dne 29. m. m. položil predpisano prisego. Notarjem v Senožečah je imenovan ki je bil znamenit po govorih drž. poslancev Promocija. Na dunajskem vseučilišču Pacaka in Herolda. Prvi je izvajal, da so je bil promoviran te dni doktorjem vsega bili Čehi vsikdar pripravljeni za spravo z zdravilitva, g. Izidor Reja, prejšnji pred-Nemci. Na prvi konferenci pod Koerberjem sedpjk fer. društva »Adr.ja«. je bilo dobro razpoloženje za spravo, ali ne- Premeščenje v ministerstvo. Viši ko- spoaobnost sedanjega minnterskega predsed- mjsar na tukajšnjem poštnem in brzojavnem nika je vse pokvarila. Kar proklamirajo se- ravnateljstvu, gospod dr. Hugo M i c u 1 a daj Nemci, je direktna negacija čeških je pndodeljen ministerstvu za trgovino, zahtev. Novi župnik pri sv. Antonu novem Posl. Herold pa je menil, da je češko veieg. g0sp. Trif >n dr. P e d e r z o 1 1 i, je vprašanje, ki je bilo od nekdaj kardinalna minolo nedeljo slovesno umeščen. Velika točka avstrijske politike, stopila sedaj v ta- cerkev je bila natlačena. Cerkvene slavnosti kov stadij, da ne bo več možno odlašati z BO se udeležili zastopniki oblasti z namestni-aerno spomenico ter ^ rešt.njem .Umetno vzdržavanje nemškega kom grofom Goe«om na čelu. Slavnostno zahteve na tem važnem novzročiL> državi že mnoeokatero „rrtnrw«d ie imel župnik Martellanz, ki je razmere morajo Čehi zahtevati zanesljivih ga- Prejšnji g. župnik je res zaslužil v polni rancij, ki bodo popolnoma zagotovljale nji- meri tako priznanje in mi se lahko sklicu-hovo ekzistenco. jemo na dejstvo, da smo vsikdar radi pri- Istega dne je govoril svojim volilcem v znavali njegove vr ine, ker smo vedeli, da Delovanje 110L flrnštva „Edinost" v Mm društvenem leti Iz pori.čila tajnika, gosp. dr. B r n č i č a, na občnem zboru posnemljeno nadalje: Pravica našega jezika na sodiščih. Kar se tiče ravnopravnosti slovenskega in hrvatskega jezika na naših sod.ščih, imamo letos zabeležiti velik vspeh v tem oziru. Politično društvo »Edinost« je skupaj in sporazumno z našimi neumornimi odvetniki delovalo na to, da ee že enkrat tudi pri nas uveljavi razkričana ravnopravnost ter je odposlalo posebno deputacijo k predsedniku c. kr. višega deželnega sodišča v Trstu, kate> remu je izročila primerno spomenico ter ustmeno razložila naše zihteve na tem važnem ^;ja"jepOVzročiL) dlžavi že mnogokatero ^ o ved je imel župnik Martellanz, ki je Polju- . težko krizo. Čehi morajo delati na odstranjenje 9]av;i delovanje dosedanjega župnika in seda- Naši odvetniki niso opustili nobene Pn" sedanje ustave, katere senčne strani se uve- n:ega skolastika Fabrisa, izlasti pa njegovo like, da ne bi bili povsod! odločno zahtevali, ^ y upravj> z ozirom na aedanje ljubeznjivo8t z verniki. da se razprave vrše v slovenskem odnosno ^^ ^^ ^ zahtevati zane8ljivih ga- Prejšnji g. župnik j hrvatskem jeziku, dokler ni konečno tuli c. kr. vlada na Dunaju sprevidela, da se v interesu same justice in obtožencev more nekaj ukreniti, ter je uvela tudi na kazenskem de- Meranu '^aal ifberalec dr. Grabmayr. Kar ""bila krivda na njem, ako smo morali kaj želnem sodišču posebne slovenske oziroma ^ ^^ drfavnega zbora je mož dekretiral, grajati. hrvauke senate, v katerih se s Slovenci in ^ ^ ^^ nQ 8me priti d() 8ta,ne večine, Razprodajo »Edinosti« je prevzela z Hrvati vode razprave tudi v izključno slo- ^ ^ poyedal kar vemo yai u današnjim daem tudi gospa Marija Miklavec venskem oziroma hrvatskem jeziku. .Naj nam ^^ _ ^ je ^^ BVobodo. in pravico. t3bakarnarica v .Narodnem domu« v Celji. se ne očita, da se morda lvalimo ^ tem ljubje ter njihovo 8poštovanje do konstituci- C. k. uradniki na Kranjskem za vspehom ! Ali, ker smo tolika desetletja tr- nega principa : 5e s0 Ntmei kje v manj- nemski Scliulverein. Skoro da nas malce pel: toliko krivico, da smo že ;stej priučili ^ ^ ^poduje _ manjšina, Nemci veat pe5e, ker vedno . očitamo državnim kakor živina na palico, potem nas vendar ^ ^ ^v8triji Bicer v manjšini, ali večiaa v uradnikom, da so očitni pristaši nemško na- mora veseliti, da smo dosegli vsaj mrvico lameQtu mora biti vendar nemška!! cij0nalnih srditežev. Maribor je že prav blizu pravice. In ravno to nam dokazuje, da se z ^ Grabmayr je notori6en oproda dr.a aloven3ko nemške meje. Jeli se je čuditi, da vztrajnostjo in ob enem doslednim delom Knerberja on je'bil tudi vladin mešetar za 80 tamkaj državni uradniki taki, kakoršnji doseza marsikaj in nam podaja poguma da ^^ Qa Tirolskera. Dr. Grabmayr je v 80 ako vidimo, da v Ljubljani, v središču moramo tudi v bodoče tako postopati dokler najintjmnejih odnošajih z dr.om Koerberjem Slovenije, državni uradniki podpirajo tako ne bo izvedena enakopravnost na vseh crtah _ ^^ ^ menda pQpolaoma po. bojevno> 8gresivno, po slovenskih dušah se- našega javnega, političnega in socjalnega ^ y 9vojem ^qtu y Meranu si zajoče ^^ ;kakoršno je nemški^ Schulve- življenja. ^ prizadevai za zavezništvo mtd Italijani in rejn. >;e le, da vladno glasilo na Kranjskem Napisi na železnicah. Nemci. Da bi kaptiviral Italijane, jim je go- ' Ob tej priliki omenjam še, da je odbor vorj} kakor da je rešitev vseučiliščnega vpra- političnega društva »Edinost« odposlal kon- ganja že pred vratmi ter jim je laskal z na- cem decembra lanjskega leta protest • sporne- glašavanjem, da so Nemci in Italijani dva nico na ministerstvo državnih železnic, v ka- jednakovredna kulturna naroda, katerima teri je protestoval proti namenu ministerstva, obema grozi slovanska povodenj ! da se na nekaterih postajah državne železnice Tu imate Bedh] , Dalmatinskim in istr- Trst-Buje-Poreč uvedo dvojezični oziroma sa- skim Hrvatom daja dr. Koerber po kaki molaški nadpisi. ^ >Reichswehr« klicati v spomin, kolike krivic Šolstvo na Tržaškem. so že pretrpeli od Btrani Italijanov ; tu v Glede vprašan a ustanovitve slovenskih Meranu pa najintimneji pomočnik istega dr.a šol v Trstu vam je znano, da je ministerstvo Koerberja ščuva Italijane proti Slovanom in za bogočastje in pouk potrdilo odlok nameat jih 8traii 8 »slovansko poplavo« ! ! Od ene ništva, s katerim se je zavrnila naša prošnja. 8trani 86 ^«vajo Italijani proti Slovanom, od Proti tej odločoi visokega ministerstva uložil druge Slovani l>™ti Italijanom. Tako je ure- je dr. Gregorin (kateri se je največ žrtvoval ™dno naš germanizatorni ziatem. Narodi na polju našega narodnega šolstva) rekurz na 8* morajo ubijati med seboj, da more on upravno sodišče, pa do danes nimamo še ni- živeti! kake rešitve. Vže skoraj 20 let se borijo tržaški j Konflikt med RttSljO 111 Japonsko. mestni Slovenci za slovensko ljudsko šolo,1 Včeraj smo povdaijali zopet, kako trezno katera bi se imela vstanoviti v središču me- in dostojanstveno se vede Rusija v vsem tem sta na občinske stroške. — Toda borijo se konfl ktu. V včerajšnji številki na pr. smo brezvspešno. priobčili vrsto došlih nam brzojavk o polo- Zadoje teh prošenj so bile odbite od mest- žaju na skrajnem Vztoku. Bilo jih je vmea nega magistrata, od c. kr. namestništva in iz New Yurka, iz Kolonje, iz Pekinga, Rima, c. kr. ministerstva za bogočastje in pouk — Londona in \Vashingtona; a iz Petrograda (menda v vspodbujn) prinaša imena onih, ki so ob novem letu kaj darovali za to društvo, marveč tigurirajo med darovalci tudi viši politični uradniki, kakor na pr. dvorni svetnik na kranjski vladi, grof Sohatfgotsch. Umestno pripominja »Slovenec«: »Nam je naravnost neumljivo, da funkcijonar, če^ar glavna naloga je, in ki je v to plačan, da dela v smislu socijalnega sporazumijenja m socijalnega napredka, javno z denarjem podpira društvo, čegar tendencija je sovražna domalega vsemu kranjskemu prebivalstvu. Ali ni imel gospod svetovalec na razpolago druzih društev in korporacij, s katerih podpiranjem bi bil pokazal svoje eminentno pa- trijotiČno mišljenje?« Da da, »načela« slave na Kranjskem svoje triumfe — nemški Schulverein pa dobiva denarcev iz c. k. žepov! ! Ne znajo - pa tudi znajo. V Man-riboru so dobili novega notarja, ki čuje na ime dr. Haas. Prišel je s Koroškega na prostor, katerega je popred zavzemal >lovenee. (O, dr. Koerber je vedno idrjalno objektiven mož !!) Mož je Beveda velik Nemec pred materjo Germanijo. Mož je došel — kakor rečeno — s Koroškega, kjer kriče, do hri« pavega, da oni ne umejo tiste nove slovenščine. Tu ]>a nas je dr. Haas kar hkratu postavil pred zagonetko. Oni, ki je prišel iz iežele, kjer ne umejo novoslovenščine, razpošilja sedaj župnim uradom okrožnico na aemškem in »no vosi >venskem < jeziku, v ka-ier: obljublja, da bo služil strankam v nemškem in »novoslovensktm« jeziku. Taki so ti Nemci : kadar jim gre za to, da kratijo na-r iu pravice, tedaj ne priznavajo našega je-z ka ; če pa gre za to, da bi vlekli denar iz slovenskih žepov, tedaj pa se celo ponujajo v slovenskem jeziku ! ! Iz boja za — načela ! V nedeljo po-poludne se je vršil na starem strelišču v Ljubljani javen shod, katerega sta skl cala posl. dr. Šusteršič in dr. Krek. »SlovenČevoc tKtročilo o tem shodu zatrja, da »so se proii poskus: nasprotnikov jalovo razbili in da ta nastop »mora mogočno vplivati tudi na gibanje v deželi«. Poročilo v »SI »venskem narodu« pa ravi, da sta »dr. Šu-tešč in dr. Krek begala pred delavstvom« m »da je klerikalna družba sramotno pobegnila«. Prepušča mo čitateljem, naj ugibljejo -ami, na kateri strani je bdo več resnice! Mi pa ti ne moremo kaj, da ne bi pritisnili na papir neke ep zjde s shoda, kakor jo opiraje »Slovenec«. Ko je hotel govoriti socijalni demokrat Linhart, je bilo ljud-tvo silno ogorčeno in m u ni dalo govoriti. »Da se ljudstvo pomiri, napeli so nekateri cesarsko pesem. Naenkrat je pela vsa množica«. lli so se Slovenci udeležili borbe za svobodo balkanskih Slovanov? Ko so «e nedavno vračali slovanski sobojevniki med makedonskimi ustaši, so na razn h shodih in po slovanskih listih poročali, koliko je bilo Led temi junaki Cehov, Rusov, Srbov : molčali pa o tem, ali bi bil šel tudi kak "vo^enec. pomagat ustašem! O tem so se .»iscu teh vrst c vzbudili različni spomini na roprejšnje ustaje. To tudi rato, kar je slo venski, pred 25 leti živahni pesnik Josip Stritar opisoval slovan-ko rajo, trpečo pod .-irsko okrutottjo. A še živeje ae je spominjal opisov po nemških in tujih listih, kako -o slovenskega junaka Afiroslava Hub-majerj-i proslavljali in kako eo se slovanski narodi zanimali za tega hrabrega mlade-d ki se ni zbal nda $0 poveljnikov vstanka v Bo-mi. Sestanek ta se je vršil v najlepšem parlamentarnem redu, kateri bi bil gotovo ako imponiral, posebno onim turkoljubnim iušam, ki tako radi psujejo na vataše, kakor zia divje nosove rezoče barbare. Želel bi bil, da bi bel iz lastnega pogleda, da vstaši, &akor se vedo hrabro boriti na bojnem iju, s i se pposobne pokazali tudi v parla-n eatarnej sobi. Sklenilo se je. vstanek vzdržati čret z mi in ga organizirati do spomladi tudi v Bosni enako onemu v Hereegoviai. 7 8 poveljnika vseh bosensk h čet bil je promašen Slovenec Miroslav Hubmajer, kateri e v velikem čislu pri vseh ustaših zbog ikritega svojega značaja in nesebične nav-ušenosi!. Mladi knez Petar Karagjorgjev:«-', znan tudi pod imenom Urkonič, bil je nav-z.K*en. a kazalo se mu je v lice, da vstaši ne morajo služiti njegovim osobnim intere-- ter da naj jih zapusti. Izmej slovenskih prostovoljcev sta še tukaj Merlak in Kovale, ostali so se zbog Deugodne osnove razkropili na vse strani. Men m, da so večjidel doma, morda bode na spomlad stvar bolje šla izpod rok«. Tako vidijo Slovani, da Slovenci ne mejo samo nabirati darov za današnje be-, -v ine in sirote, nahajajoče se sedaj največ na olgarskih tleh, temveč da so dali tudi izrednega junaka, ki je v svoj čaB šel v boj I za osvobojenje raje in ki je de danes toliko čvrst, da bi se posuvil na čelo vstaškim Vtam, ko bi dopu'čale to razmere njegove, v ovan: torej ne morejo prezirati dejstva, da ima tudi slovenski narod zasluge za svobodo med balkanskimi Slovani. Nekdo. ■ f Nemška učiteljica v Lešah na Koroškem — Štrajka. O škandalu na šoli v L* šah smo že poročali tudi v »Edinosti«. Otroci sa izključno slovenske narodnosti, učne moči pa izključno nemške. Povedali smo bili tudi, da si je učiteljica skušala pomagati z jezikom mutcev — s kazanjem. Končno smo bili povdarjali, da so take razmere v zasmeh vzvišenemu namenu ljudske šole. Na vse zadnje pa je menda uvidela dotična učiteljica sama, kako žalostno ulogo igra pred otroci. Zaprosila je bila — kakor čitamo v »Slov. Narodu« — da jo premeste. Njena prošnja je prehodila vse inBtance in končno jej je deželni šoUki svet — odrekel ugodno rešitev. V istem zmislu kakor učiteljic* sta prosila obč. zastop in župan celo do Dunaja — vse zastonj. L č teljica je morala os-tati na svojem mestu. K) pa je videla, da ves n e napor o9taji brezvspešen, ker ne zna jezika učencev, je posegla po radikalnem sredstvu: ni šla več v šolo! Kdo je vreden ve čega sp štovan;a: ali ta priprosta uč teljica, ali pa t sti mogočni čimtelji, ki se imenujejo deželni šolski svet koroški, naučna uprava in pa on, dr. Koerber, ki drži svojo roko nad vsem tem zistemom krivice in absurdnosti ? ! Petindvajsetletnica koperske čitalnice. Javljam i resatci na ljubo, da dopisa v sobotni številki »Edinost« nismo prejeli od gospoda Ivana Kostiala, niti ga ni spisal ta gospod. Oni dopis smo prejeli od rodoljuba v koperski okolici. Za možko podružnico družbe sv. Cirila In Metodija v Trstu. G. S. iz Skednja, ker se ni mogel ohraniti z narodnim papirjem za svalč.ce v celi rojstni vasi 3 K, Leopo d P^dlesnik v Gotovljah volilo pokojne Franč.ške Podlesnik 4 K. Srčna hvala. Bagajništvo. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metohija na Greti je daroval g. Lovrenc Ščuka 2 K. Za »Božićnico« so darovali: g. dr. Dregotin Treo, odvetnik v Gorici 10 K, ga. Josipini Kranjc 4 K, g. Stanko Goiina in ga. Jelislava Gulič po o K, g. Elvira Rupel 2 K, ga. Karla Nachtigal in g. Juraj Vranjac. c. k. fiu. viši straž, v Izoli po 1 K, g. Julij Mikota 1 K, g. Srebotnjak iz Lokve 4 m. barhanta. Bog živi vse darovalce! Blagajništvo. Občni zbor pevskega društva »Kolo« vi šil se je v nedeljo popoludne — kakor srno že javili — ob izredno veliki udeležbi. Predsednik gospod Miha Kam usčie je povdarjal v svojem nagovoru svoje veliko veselje na velikem zanimanju na društvo od strani členov. Hvalil je vztrajnost teh poslednjih, katerim se ima društvo zahvaliti na svojem razvoju. Iz tainikovega poročila posnemamo sledeče : Odbor »Kola« je imel v minolem društvenem letu 2V» sej. Dne 'Jij. marca je imelo društvo k- ncert v barkovljanskem »Narodnem domu«. Dne 13. aprila je društvo izletelo v sv. Križ. Istega meseca (pred zadnjimi volitvami) je bilo v Gropadi, Padriču in po drugih delih naše okolice. Dne 31. maja je bil veliki izlet v Ajdovščino. Dne 14. junija korporativen izlet v Herpelje. Dne 10. julija je društvo obhajalo obletnico razvitja svoje zastave in sicer z vrtno veselico pri sv. Jakobu. Dne 8. novembra je imelo to društvo koncert v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu. Sodelovalo je na veliki veselici v korist družbi sv. Cirila in Metodija, na veselici pevskega društva »Zastava« v Lonjerju; na veselici pevskega društva »Danica« na Kontovelju, na veselici »Zavoda sv. Nikolaja« itd. Vse veselice, koncerti, izleti in sploh vse prireditve prirejene v minolem letu, so izpale v občo zadovoljnost v vseh obzirih. Dru$tvo je pristopilo k »Zvezi slovenskih pevskih društev v Ljubljani * in je odposlalo na »Zvezino« zborovanje svojega zastopnika. Med letom j« temu društvu umrl vrli pevec VekoBlav Lozej iz Poddrage. Oo tej priliki je društveni zbor pel ob mrtvaškem odru pokojnika žalostinke, društvo je položilo venec in se je korporativno udeležilo pogreba. Tajnikovo poročilo se dalje zahvaljuje našemu in drugim slovenskim listom za ob-javljanje društvenih stvari ter »Delavskemu podpornemu društvu« ki prepušča »Kolu« prostore ca jako nizko odškodnino, Poročilo je občni zbor vsprejel z odobravanjem. Iz blagajnikovega poročila posnemamo, da je društvo imelo 31^2 K 88 st. dohodkov in 3114 K 22 st. stroškov; skupnega prome ta torej 6207 K 10 st. Člen Fran Kravo3 je predlagal, naj bi se povodom odkritja Prešernovega spomenika priredil izlet v Ljubljano. Občni zbor je pritrdil temu predlogu enoglasno in z navdušenjem. Pevovodja G e rb e c je priporočal, naj bi društvo v bodoče bolj gojilo priprosto narodno pesem, ker take pesmi najbolje služ jo na izlet h med narod. Predno je prišla na dnevni red točka »vol tev novega odbor «, je izjavil g. predsed nik Kimušč č, da mu neugodno zdravstveno stanje ne dc pu^ča. da bi še nadalje vršil to čast. V it-krenih besedah se je zahvalil na dosedanjem zaupanju in je zagotov i, da mu Kolaši vsikdar ostanejo »ljubljenci«. Vimenu društva se je zahvalil od stopaj oče m u predsedniku člen Fran Kravos, zaprosivši ga, naj tudi nadalje ohrani svojo nakl njenost temu društvu, čemur so zburovalci pritrjevali ži vahuimi »živio«-klici. V novi odbor so bili izvoljeni : Makso Cotič, predsednikom. Odborniki : A iten Vatovec, Anton Turk, Fran Kravos, Vekoslav Volčič, Anton Ssrinjar, Josip Rože, Josip Lekan, Milan Korošec in Josip Kolb. Namestniki : Ivan Lozej. Zmago-slav Krt in Sttfan Bratuša. Pregledovalci računov: Zdravko Luznar, Fran Sešek in Dragomir MoliČ. Koncertno veselico, objavljeno za dne 10. t. m., je pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah, radi nen-dejanih zaprek, prelo žilo na nedeljo dne 24. t. m. Nezmernost v pijači. 37-letnega te žaka Josipa Culot iz Rjcola št. 113. je včeraj grozno ztblo. Da se nekoliko ogreje, je stopil v prodajalnico žganja nahajajočo se v ulici Sette Fontane št. 19. ter tam izpil kozarček tistega, ki razgreje kri. Po prvem kozarčeku je spil druzega, po drugem tretjega in po tretjem... no, to bi šlo predolgo da bi mi našteli, vse kozarčke, katere jc iz praznil. Povemo naj le to, da jih je i7praz-nil tjliko število, .da ga je slednjič vrg o na tla, kjer se je precej hudo pobil v levo sence. I/, lekarne Manzoni so telel'mjČnim potom pozvali zdravnika se zdravniške postaje, kateri je, prišedši na lice mesta, najprej Cu-lotu obvezal glavo a potem mu dejal pod nos v amonijaku pomočeno bombaževino Ko je Culot potegn 1 sapo vase skoz no3, je zi čel takoj grozno prskati in kihati a kmalu potem je bil popolnoma pri zavesti ter je dušel sam domov. Tepena sta bila: 20-letna Julija Pan-cotto iz ulice Nuova št. 9., katera je dobila na čelo precejšuje znamenje pesti svojega ljubČeka, in 27 letni težak Anton Locatello iz ulice Sv. Frančeška št. 15, kateri je bil ranjen na glavo, pa ni hotel povedati, kdo da ga je ranil. Dobila sta oba prvo zdravniško pomoč na zdravniškej postaji. Nezgode na delu. Včeraj predpoludne je 18 letni težak Viadinir Stalio spremljal voz blaga, katero je imelo biti nakrcano na parnik »Lopad«, ki je usidran poleg pomola št. 1 v prostej luki. Spremljaje voz, je pa Stalio sedel na istem. Ko je voz dospei na mesto, je Stalio skočil z njega a tako nesrečno, da si je zlomil pišČal leve noge. Po klican teleioničnim potom je prišel na lice mesta zdravnik ee ziravniške postaje ter je nesrečnežu obvezal nogo, a potem ga dal prenesti v bolnišnico. — 15-letni kovaški vajenec Joahim De Biagio iz ulice Giuliani si je hudo opekel obraz, vrat in obe roki. Sel je na zdravniško postajo, kjer je dobil potrebno zdravniško pomo?. Moč vinskih duhov. Pod tem naslovom smo prinesli v svoji številki od ponedeljka 4. t, m. vest, da se je 52-letni Ivan Bergan, prižigalec plina blizo ko'odvora sv. Andreja poškodoval vBled padca, ker da je bil tudi nekoliko vinjen. Danes je prišel pa v naše uredništvo njegov sin, ter nam zatrdil, da ni res, da bi bil njegov oče takrat pijan in da ga tudi niao spravili na njegovo stanovanje, res je marveč le, da je vršil svojo službo na kolodvoru sv. Andreja in ua je padel z lestvice, ko je prižigal tam ter se o tem težko poškodoval, tako, dft go ga moraji odvesti v bolnišnico. Trgovina. Borzna poročila dne -"». januvarja. Tržaška borza. Nanoleoni K 19.0ol.,—19.0S1/,, angležke lire K 23.00 do 23.95, Londjn kratek termin K 239.20—239.85, Fracija K 95.10—95.35, Italija K 95.20—95.45. italijanski bankovci K 95.20—95.50, Nemeja K 117.10—117.40, nemški bankovci K 117 15—117.40. avstrijska ednotna renta K 100.50—100.80, ogrska kronska renta K 98.80—99.15, italijanska renta Iv 102.00—102.30, kreditne akcije K 677.--680.—, državne želez lice K 667.--670.—, Lombardi K 83.00—85.00. Llovdove akcije K 780--7N7.—. — Srećke: Tisa" K 326 — 331—, Kredit K 470 do 476, Bodrnkredit 1880 K 291 — 297.—, Bo- denkredit 1889 K 286.--290.—, Turške K 133.50 do 136.—. Srbske 2% —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. uri popol. : včeraj danes Državni dolg v papirju 100.65 100.60 v srebru 100.65 100.60 Avstrijska renta v zlatu 120.55 120.55 n v kronah 4% 100.65 100.65 Avst. investicijska renta 31/,*/« 93.20 93.20 Ogrska renta v zlatu 4°/0 119.05 119.20 v kronah 4% 9*.90 9S.95 „ renta 3'/, 91-05 91.05 Akcije nacijonalne banke 1585.— 1587.— Kreditne akcije 678.50 677.— London, 10 Lstr. 239.35 239.40 100 državnih mark 117J2V.117.15 20 m,rk 23.44 23.4 i 20 frankov 19.04 19.04 100 ital. lir 95.25 95.25 Cesarski cekini 11.32 11.32 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.27, 5°(0 italijatska renta 104.30, španski exterieur 88.42, akcije otomanske banke 590.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.—. Lombardi 86.50 unificirana turška renta 88.05, menjice na London 251.60, avstrijska zlata renta 102 —, ogrska 4 '70 zlata renta 102.50, Lilnderbank —.—, turške arečke 130.75, parižka banka 11.32, italijanske m^ridijonalne akcije 735.—, akcije Rio Tinto 12.40. Mlačna. L o n d o n. (Sklep) Konsolidiran dolg 88.' Lombardi 3V, arebro 269/16 španska renta 86%, italijanska renta 101 ' 4, tržni diskont 3*/«, menjice na Dunaju 24.21, dohodki banke —.—, izplačila banke —.—. Mirna. Tržna poročila 5. januvaria. BudimpeSta. PAenica za april K 7.93 do 7.94, za oktober od 7 73 do 7.74. Rž za april K 6.70 do 6.71, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.53 do 5.54, za maj Iv —.— do —.—. Koruza za maj K 5.25 do 5.26. Pšenica: ponudbe srednje —.— ; povpraševanje : omejeao. mirneje. Prodaja 4U00O met. st., nespremenjeno, druga žita nespremenjeno. Vreme : Mraz. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gool average za januvar 38, za marec 387- maJ 39, za september 40, vzdržano; kava Rio navadna loco 33.^6, navadna reelna 37.40, navadna dobra 41.43. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good average za tek. mesec po 50 kg 45.75 frk, za marc 46.25 frk. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za januvar 16.80, za februvar 17.10, za "marc 17.25, za maj 17.55, za avgust 17.95, za oktober 1S.15. Mirno (Vreme: zmrzlo). London. Sladkor :z repe surov 8 . Java 9.041/, Sh. Mirno. Sladkor, tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 64.75 do 66.—- za september K —.— do —.—, jan.-avg. 64.75 do 65 75, Concassti in Melispil«-promptno K 69 50 do 70 — , za sept. K —.— do —.—, jan.-avg. 67.30 do 67.80, New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodoče dobave. Vzdržano : 5 in 10 st. zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15—, rž za februar 15.—, za marec-april 15.—, za uiarec-junij-15.10 (mirno>. — Pšenica za tekoči mesec 21-60. za februvar 21.05, za marec-april 21.35, za ma-rec-junij 21.40, (trdno.). — Moka za tekoči mesec 28.90, za februvar 28.90, za marec - april 28.85, za maree-junij 28.55 (trdno.). — Repično olje za tekoči mesec 53.75, za februvar 53.50, za ______ipril---, „ Sladkor surov 88° uso no/221/., — 223/v - (mirno) bel za tekoči mesec 25.50 za februvar 25 87^ (mirno), za maj-aveust 26.877,. za okt.-jan. 27.37",ratiniran, 561/,.—57—. Oblačno. Trgovina s it zaklanimi prašiči. Včeraj je bilo pripeljanih na trg 151* prašičev, ki ho se prodali vsi in sicer najboljše blago iz Kranjske po K 120, iz okolice po K 108.— ter slabše blago po K 88.— Kupčija je bila jako dobra, toda blaga je bilo premalo. Odeja imbotirana za eno in dve osebi se prodaja po nizki ceni v ulici Maiolica 15, II., vrata 7. Ljubitelji dobre čaše čaia. zahtevajte povsod najfinejša in najboljši v četja INDRA TEA Zmes najflinejšega čaja Kine, Indije in Cejlona. Pristen le v izvirnih zavitkih. Zaloge je raz videti iz lepakov. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi - ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje), Cene, da se ni bati nikako konkurenco. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnili načrtih. tlu*trovan otalk bnipU6io in franko. Kašelj - Katari Dohroznane katramnate paštilije Kavasini. koje se izdelujejo z izvlečkom kemično čistega norveškega katrama. imajo same na sebi že raedicinalno moč, dcbro zdravijo vsakov r-ten kašelj, vse b( lezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in črevesne zaBliženja. Ena -katljiea z navodilom 80 »tot. Zahtevati je le pa^tilije z vžganim imenom „Kavasini- ter zavračati vsakovrstna ponarejanja Po poŠti požilja proti povzetju naj nanj ,'J -katljice. Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu. Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah : Autoniazzo škedenj, Biasoletto Ponterosso. Gmeiner ulica Giulia, Jeroniti ul. Caserma, de Leitenburg pri javnem vrtu Leiteiiburg trg S. Giovannj, I i.ciolo Barr. vecehia. Serracalo ul. Pešce, Suttina Corso, Vidali <£ Vardabasm pri sv. Antonu nov. ; v in Pontoni; na REKI : Prodam in Schituiler. in v glavnih lekarnah v GORICI: Custofoletti Avstvo-Ogerskej. Svoji k svojim ! Zlatar DKAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča avojo prodaj alnico zlatanine. arebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbc, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. IV" Cene zmerne. Svoji k svojim ! < Odlikovana 1894. OilMaiia 1894. 1891. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Doljat v Solkana pri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. r Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnej^ih do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi Htrugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako, da lahko prevzame in izvrši v najkraj&em času vsako delo vseh slogov; prevzame tudi mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohiStvom. Za mizarje. Velika zbirka obkladkov (remeča), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, korni/.ev in vseh drugih mizarskih potrebščin. \-aka konknrema izključena. ker se dela samo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drii gesla: Solidnost in točnost v postežbi. V ibu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Bizojavi: Doljak —olkan. podpirajte družbo Cirila in jtietoda Zdravje je največje bogatstvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nedosegljive Kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranjo in zunanjo rabo. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter cz iravijo vsak glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ubit /-Ujejo katar, umirujejo bievanje in lajšajo naduho. Pospešujejo preba vijanje, čistijo kri in čreva. Odvajajo velike in male gliste in vse bolezni provzročene od glist. Delujejo izvrstno proti hripavosti, zdravijo vse bolezni na jetrah, »koliko« in trganje v želodcu. Odstranijo vsake mrzlice in vse bolezni izvirajoče iz mrzlice. Najbolje sredstvo groti maternici in madronu. Te kapljice ne smejo manjkati v n< l>eni mestni in kmečki hiši. Dobiva se samo v mestni lekarni v Zagrebu. Naročila naj se naslovlia : Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 44., v bližini cerkve sv. Marka. Denar naj se pošilja naprej, drugače se posije po povzetju. Manje kot jeden ducat (12 steklenčic) se ne poš Ija. Cena je sledeča franko na vsako pošto: 1 'J steklenic K 4.—, 24 s-teblemc K 8.—, 36 steklenic K 11.—, *4 steklenic K 14.60, 60 steklenic K 17.—. Na razpolago je tisoče in tisoče priznalnih pisem, ki se ne morejo vsa priobčiti, zato navedemo samo imena nekaterih gg., kateri so s pasebnim vspebom uporabljali kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Karetinčič, učitelj ; Janko hišur, k', nadgozdar ; Štefan Barčič, župnik; Ilija Mamič, opankar : Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanovič, kmet itd. Mestna lekarna. Zagreb, Markov trg 44, v bližini cerkve sv. Marka. : Zdravje je največje bogatstvo! : Zaradi oiođa iz Trsta se uroda po jako nizki ceni dve slovenski krčmi ter zalogo dalmatinskega in istrskega vina. Pojasnila daja Anton S">rli Trgovinska kavarna v Trstu. Najboljši in najpopolnejši glasovirji (pianini) se Tkupijo najceneje proti takojšnemu plačilu ali na mesečne oboke (tndi na deželo) nepo-sedno tovarni rju HENRIK BREMITZ-u c. kr. dvornem založnikr glasovirjev (pianinov) v TRSTU, Borzni trg št. 9. Svftnvua. razstava, v Pariza 190:i. najviije odlikovanje Av-irir Ogerske za glasovirje. Varatvena znamka: SIDRO. [131H . CAPSGICOMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod pr-ljubijenega domačega zdravila na se pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih z našo var stveno znamko „SIDRO" z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni Mterjm lekarna pri zlatem levu ? Pran I. Bliaabetine ali O a 6. prodajalstica izgotovljenih oblek — Ji Gitta fli Trieste" tvrdke EDVARD KALASCH S Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" g s krojačnico, kjer se iz^ ršujejo obieke po meri in najugodnejših cenah. V Yf prodajalnici ima tudi zalogo pe ff rila za delavski stan po izvenredno fV ft nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih Miovij. /t yti a^r VELIKI IZBO K K S izgotovljenih hlač za delavce X kakor tudi blaga za hlače, ki se ia pravijo po meri. ^ I Avt orizovana krojačnic. ^ KXXKKXKK«XXKWKK« Ostanke /.druženih tovarn konjskih pla.sccv sera j. -blasčcn prodajati ju/, za polovico cene. Ponujam tc<:.»j debele in trpežne zimske konjske plasre izvrstne kakovosti, tople, nene in mehke barv.»mm robom, ki se jih more rai>iti tudi kot odejo ter so po jako nizki ceni. Sivi volneni zim.-ki konjski plašči vrsta A i joX1 i ° K 4.— ; vrsta li. kakovosti K 5-—: vrsta » double, volneni plašči za gosposko 150X^00 najini, kakovosti K 7.50 komad. Naslov: M. Rundbakiu. Dunaj IX., Berggasse 3, Pri tleh. Umetna gnojila! Najboljša umetna gnojila za p jljedeljBtvo kakor: rudn.naki, kostni superfocidt in kalijeva sol, se dobiva na debelo v zalogi Konsumnega društva Ricmanje nizke cene. ZOBOZDRAVNIK Dmv. Meti Dr. MaRso Brillant v TRSTU ulica S. Antonlo št. 9. H. nadstr. Izvršuje /.adelanje z emajlem, porcelanom srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobore kakor tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9.-1*2 predp., ."». popol ► Pekarna v mestu ki jako dobro vspeva se proda radi bolezni v družini. Naslov pri upravi »Edinosti«.! Vsaka rodbina r.:.j In pr: I rabila U Kaihroinerje^ o Kneippovo siadno kavo kot prime- v.-:ik-danji kavni t ij::i i. Trgovina z jestvinami in delikatesa'«! Peter Novak Ulica ('omereiale št. 7 TRST. Priporoča se slavnemu ohčiiistvit v mestu in na deželi za mnoi>o-brojen obisk in jamči za točno in najboljšo postrežbo. Pošiljatve na deželo izvršujejo se točno in sicer po poštnem povzetju Ženitbena bonudba. Udovec bres otrok, hišni posestnik v Ljubljani, 2500 kron dohodkov, želi vzeti v zakon ktero bolj priletno, samico oziroma vdovo od 40 let naprej a primerno doto. Šivilje oziroma kupeevalke imajo prednost. Tudi se sprejme slučajna ponudba za pristopilca. Naslov za pisma: I. Fajdiga v Ljubljani dunajska cesta številka 35. Ure od elektr. plaque zlata. Samo 16 K TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST Pozor! Prodajam po jako nizkih cenah spece-rijsko-jedilno blago iz prvih tovarn in sicer Ilirske testenine Znideršič & Valenćič nadalje napol tanske in tržaške testenine prvo vrste in vsake velikosti, s točno postrežbe na dom. Na deželo pošiljam po poštnem pov zetju od 5 klg. naprej. Proti takojšnemu plačilu 2°/0 odbitek. Priporočam se udani Josip Luin. TRST. - Via Giacinto Gailina št. 6. - TRST. Kdor želi imeti natančno ur naj si naroči zaupno pristno ^enTsko remont, uro «»d 3 4 karat. plaquć zlata, koja. ura je bila na zadnji pariški razšla v i odlikovana z največjim darilom. Te ure imajo ueprckosljiv preeizij-ski lek. katerepa jam-Čimo pismeno za leta. Okrov ure obstoji iz treh odskoč jivih p -krovcev (savonettel jo krasno opremljen, tii vdolben in graviran, modernega ozkega facona napravljen /. novcizoaideno popolnoma nespremljivo amerikansko to zlatih ur, ker ubdrže svojo vred- ost. Da se te ure ra/.Mrijo. amo ceno možkim in ženskim uram postavdi le na K 16,— irinko poStnine in carioe (prej so st tle K 35.—). K vsaki uri dodi se etvij. Krasna moderna verižica za možke fth žensk, (ob jednem tudi za okoli vratfi) od plaque zlatn K 5.—, 8.— in 12.—. Vsako uro. koja nr ugaja, se sprejme n" : > . tedaj ni kak rizik. Svetovna znanost naše tvrdke kakor tudi vsak dan dohajajoča uriznalna pnma in n knadna narorila. jamčijo za resničnost tega, kar oznanjamo. Pošiljanj*-se vrši po povzetju ali pr:dplačilu dotičuega zneska, Naročbe se imajo pošiljati na sodno protok, tvrdko M. FEITH, Dniiaj, VIL, MariaMlferstrasse 36 # Zaloga švicarske tovarne za ure „Chronos". # V Žavljah se dajo v najem h še dedičev Križana-.*. Pojasnila pri odvetniku dru. Ry ar ju v Trstu, ulica S. Spiridione št. '».