UDK 634.0.231:176.1 Quercus pedunculata : 176.1 Carpinus betulus : 181.6:228.81 NARAVNA OBNOVA IN RAZVOJ DOBA IN BELEGA GABRA V PRAGOZDNEM REZERVATU »KRAKOVO«* Mag. Marko A c ce t to (Ljubljana) A cc et to, M.: Naravna obnova in razvoj doba in belega gabra v pragozdnem rezervatu >>Krakovo«. Gozdarski vestnik 33, 1975, 2, str. 67-85. Slov., povzetek v nemščini. Za študij naravne obnove in razvoja gozda, na katerega se opira znanost gojenja gozdov, so nadvse pomembni pra- gozdni rezervati. V ta namen je bil za proučevanje naravne obnove in razvoja doba (Quercus robur) in belega gabra (Carpinus belu/us) izbran pragozdni rezervat (odd. 38) v Krakovskem gozdu pii Kostanjevici na Krki. Na osnovi poznavanja rastišč združb Pseudostellario-Carpinelum (Tom. 39 n. n.), Accetto ass. nova in Pseudoslellario-Quercelum roboris Accetto ass. nova je bilo ugotovljeno, da so razlike v obnavljanju doba med obema asociacijama neznačilne, pri belem gabru pa zelo značilne in so posledica predvsem rastišč.nih razmer. Naravni razvoj gre v prvi asociaciji prek mešanih gošč doba in belega gabra, v drugi pa prek čistih gošč doba. A cc e t to , M.: Naravna obnova in razvoj doba in belega gabra v pragozdnem rezervatu >> Krakovo«. (Regene- ration and development of Peduncled oak (Quercus robur L.) and Common hornbeam (Carpinus belu/us L.) in virgin forest reserve Krakovo) Gozdarski vestnik 33, 1975, 2, str. 67-85. In Slovene, summaries in German. Virgin forest reserves are of extreme importance for the studies of natural regeneration and development of the forest. These studies support the science of silviculture. In order to study the natural regeneration and development of tbe Peduncled oak (Quercus Robur L.) and the Common hornbeam (Carpinus belu/us L.) a virgin forest reserve was selected in the Krakovo Forest in the vicinity of Kostanje- vica on the Krka river (Section 38). On the basis of Ibe knowledge of the site-associations Pseudoslellario-Carpine- lum (Tomažič 39 n. n.) Accetto ass. nova and Pseudoslella- rio-Quercelum roboris Accetto ass. nova it has been esta- blished that the differences in the regeneration of Penduncled oak in both associations are insignificant wbile the diffe- rences in the regeneration of Common hornbeam are highly significant, primarily influenced by the site conditions. In the first association the natural development occurs through the mixed thickets of Peduncled oak and Common horn- beam, in the second one, however, it occurs only through pure thickets of Peduncled oak. Uvod in r2ziskovalni problem Tehnika in znanost gojenja gozdov se med mnogimi svojimi dejavniki opirata predvsem na naravno obnovo. žal o zakonitostih naravnega obnavljanja danes zelo malo vemo, ker tega vprašanja še niso načrtno proučevali. Pri nas so pričeli proučevati ''' Razprava je skrajšan drugi del magistrskega dela avtorja. 67 to vprašanje V. TREGUBOV, D. MLIN.SEK, F. GA.SPER.Sič in drugi, večinoma v jelovo-bukovih gozdovih visokega krasa. Mnogo več so se ukvarjali s tem problemom v Franciji, .Svici, Nemčiji in Avstriji. Med najuglednejše strokovnjake v tem pogledu prištevamo H. LEIBUNDGUTA, J. Kč>STLERJA, H. MAYERJA in druge. Skoraj vsi strokovnjaki so metodiko raziskovanja obnovitve gozdov zasnovali na študiju in poznavanju ekologije, ki nam omogoča bližje spoznavanje in obnašanje nekega subjekta v prostoru, kjer živi . Ekologija ali nj eni dejavniki žive in nežive narave nam omogočajo, da vrednotimo njihove vplive na posamezno živo bitje. Danes lahko predvsem ugotavljamo edafske in klimatske vplive, ki jih neposredno in so- razmerno poceni vrednotimo. Teže pa danes ugotavljamo še druge procese, med katerimi so zelo pomembni kemijski procesi v tleh . Dokaj preprosto si lahko razlagamo ekološke vplive s pomočjo vegetacije oziroma fitocenološke znanosti. Vegetacija je zvest odsev vseh ekoloških dejavnikov v nekem prostoru in času - posebno če je naravna, tam, kjer ni bilo nobenega tujega vpliva, predvsem človekovega. Zato so za taka raziskovanja dobrodošli naravni rezervati gozdov pragozdnega tipa oziroma pragozdovi. Izredno pomembno je očuvati pragozdne rezervate, ker nam omogočajo raznolika proučevanja, kjer lahko ugotavljamo tako znanstvena kot praktična dognanja v njih. Ti objekti so pomembni tako pri proučevanju fitocenoloških in ekoloških dejavnikov kot pri gojenju gozdov ter še pri mnogih drugih raziskovanjih. Proučevanje obnovitve na ekološki osnovi v naravnih mešanih gozdovih doba in belega gabra lahko opravljamo le v omejenem obsegu. Gozdovi hrastov in belega gabra so bili človeku najbolj dostopni in jih je v preteklih stoletjih najčešče spreminjal v poljedelska zemljišča . Podobno velja tudi za vlažnejšo obliko teh gozdov, kjer je glavni graditelj dob, beli gaber pa je primešan posamič. Nekoč mogočni in razprostra- njeni gozdovi doba in belega gabra ter doba pokrivajo dandanes le manjše in srednje površine. V večjih strnjenih kompleksih pa poraščajo ti gozdovi najvlažnejša, za kmetijstvo manj primema rastišča, kot so mokra, oglejena ali s hranili obubožana tla. Zaradi vseh prej omenjenih dejavnikov, kot so velik kmetijski interes, lahka do- stopnost in raven svet, je razumljivo, da so pragozdni ostanki teh nekdaj obsežnejših gozdov zelo redki. Pragozdni ostanek doba in belega gabra (sl. 1) ter doba v Sloveniji, ki sem ga izbral za raziskovalni objekt, je v sklopu obširnega Krakovskega gozda severno od Kostanje- vice na Krki. To je v oddelku št. 38, ki je z zakonom zaščiten in ohranjen kot sestoj s pragozdnim značajem, ki prehaja v sekundami pragozd. Obnova kot pomemben člen v razvoju gozda je zamotan proces, ki je odvisen od biološko-ekoloških dejavnikov, med katerimi so zlasti pomembni: starost, razvojna faza in zgradba sestojev na eni ter rastiščni dejavniki na drugi strani. Zato sem si v svoji nalogi zastavil vprašanje: kakšne so zakonitosti pri naravni obnovi in razvoju doba in belega gabra na rastiščih Krakovskega gozda. 1.0 Opis in metoda dela Pri proučevanju obnavljanja v gozdovih pragozdnega tipa se pri vzorčnih ploskvah zahteva razen njihove čim večje fitosociološke in ekološke podobnosti, zadostnega števila in velikosti ploskev tudi izbira teh v čim bolj ohranjenih in ses tojno podobnih predelih. Le pod takimi pogoji je njihova medsebojna primerjava mogoča in bo dala uporabne rezultate. Izbira bolj ali manj homogenega rastišča, ki bi imelo čim bolj podobne, skorajda enake fitocenološke ali ekološke dejavnike, je težavna. Narava je zelo heterogena in 68 spremenljiva na vsakem koraku. Razen tega je težko odmeriti primerno velikost in obliko prostora s takšnimi pogoji. Predvsem pa smo še odvisni od »enake«, torej podobne strukturne oblike gozda oz. ohranjenosti sestoja pragozdnega tipa na tem prostoru in ustreznem rastišču. Zato sta izbira in večje število podobnih vzorcev zelo omejena. če želimo kljub omenjenim dejstvom dobiti uporabne rezultate z razmeroma manj- šim številom vzorcev, potem moramo zagotoviti naključni izbor vzorcev, na osnovi katerih lahko z uspehom preskušamo nekatere hipoteze o pojavih ali populacijah (BLEJC 2). Da lahko izločimo rastiščno bolj ali manj homogene vzorce, nam zagotavlja splošno priznana standardna srednjeevropska ali zliriško-montpellierska šola. Z njenimi metodami dosežemo razen floristične enotnosti tudi ekološko enotnost posameznih vzorcev. V dveh površinsko prevladujočih in na karti v merilu 1 : 5000 prostorsko omejenih asociacijah (glej sliko 2) sem izbral za študij naravne obnove doba in belega gabra naključno po 15, torej skupno 30 ploskev. Površina vsake ploskve meri 36m2 (6 X 6 m) Sl. l. Gozd gabra in evropske gomoljčice (Pseudostel/ario-Carpinetum) v pragozdnem rezervatu »Krakovo«. 69 in sem jo dobil na temelju prej analiziranega števila mladic. Pri tem sem opravil štiri ponovne meritve v vsaki fitocenozi in postopoma večal površino ploskve, zaradi ugo- tavljanja koeficienta variacije (KV) števila mladic, kot ga prikazuje slika 3. Iz slike je razvidno, da z večanjem površine ploskve KV v bolj vlažni asociaciji - Pseudo- stellario-Quercetum sprva zelo hitro, kasneje pa počasi pada. V asociaciji Pseudo- stellario-Carpinetum ali v varianti gageetosum spathaceae, je KV nižji in zelo počasi pada. KV števila mladic se od površine ploskve 36 mz naprej bistveno ne izpremeni. Pri tej površini ploskve se v primerjavi z 2,8-krat večjo ploskvijo porabi pri štetju mladic tudi precej manj časa. Izbrana površina ploskve se v obeh primerih izkaže kot optimalna. Uporaba ploskev v obliki kvadrata ni najboljša, ker imamo vedno opravka z robnim prostorom. S tega stališča bi bolj ustrezala oblika kroga. Kljub temu sem se iz praktičnih razlogov odločil za kvadratno obliko ploskev, ker sem pri ugotavljanju števila osebkov lahko uporabljal kvadratni okvir 1 X 1 m z 20 cm kvadratno razdelbo. Tako je delo potekalo hitreje in natančneje. Izbrane ploskve s površino 36 mz sem razdelil na 4 manjše vzorce s površino 9 mz. Na teh manjših vzorcih sem ugotavljal število mladic, posebej za dob in posebej za beli gaber in tako vzporedno dobil su- marno število mladic na posameznih ploskvah in v obeh združbah. S tem mi je bilo omogočeno, da sem statistično preveril razlike v številu mladic med ploskvami in med asociacijama. V ta namen sem uporabil analizo variance - model hierarhične raz- delitve Xii k= IL+ Ai + Bii +Lii k ter t-test (BLEJEC 2, SNEDECOR 12). Poleg tega sem na ploskvah ugotavljal še starost in število odmrlih mladic. Za prikaz strukturnih razmer v sestojih sem izločil v vsaki fitocenozi po eno ploskev s površino 0,42 ha (140 X30 m). Na teh ploskvah sem meril višine in število dreves ter lesno zalogo po drevesnih vrstah in debelinskih stopnjah. S projekcijo krošenj, ki sem jih posnel le na delu površine teh ploskev, pa skušam posredno prikazati različne svetlobne razmere v njih in s tem povezano starost mladic. Starost drevja v raziskovalnem objektu sem ugotavljal, kolikor je bilo mogoče, s štetjem letnic na številnih, a žal le redko povsem ohranjenih panjih. Socialne razmere v hrastovi gošči sem zaradi pomanjkanja primernih objektov proučil le v enem primeru (ass. Pseudostellario-Quercetum). Z njim skušam prikazati nadaljnji razvoj mladja. Pri obravnavanju razvoja mladja sem upošteval tudi izsledke iz poglavja o razvojni dinamiki združbe, zlasti pa še analize poteka debelinske rasti. 2.0 Opis raziskovalnega objekta Raziskovalni objekt, odd. št. 38, leži med 450 52' 23" ter 450 52' in 57" severne geografske širine ter med 150 24' 24" in 150 24' 39" geografske dolžine vzhodno od Greenwicha. Je pravokotne oblike, ki izvira še iz oddelčne razdelitve prvega ureditve- nega obdobja. Površina objekta, ki meri po dolžini 1050 min po širini 380m, je 40,5 ha. Zastopanost drevesnih vrst po masi je naslednja: Quercus robur 91 Ofo, Cmpinus betulus 6 Ofo, Alnus glutinosa 3 Ofo. 3.0 Rezultati raziskav in razpravljanje 3.1 Naravna obnova in razvoj doba in belega gabra Obnova gozda je zamotan bioekološki proces in prva razvojna faza k prihodnjemu gozdu. Pod tem procesom razumemo sprva številen vznik ter pozneje pomladek (MLINSEK 7). Osnova obnovitve so ugodni biološki in ekološki dejavniki, med katerimi 70 PREGLED RASTLINSKIH ZDRUŽB V ODO. 38 KRAKOVSKI GOZD M1:5000 PSEUDOSTELLARIO - CARPINETUM PSEUDOSTELLARIO - QUERCETUM a -gageetosum spathaceae D -cancetosum brizoidis rn -caricetosum pendulae O - deschampsietosum caespitosae [JJ] Alnus gi. - Carex elongata stadij l ~ ~·· [ Leucojum aestivum-Ainus gi.-Fraxinus ox. ass . Sl. 2 ODVISNOST KOEFICIENTA VARIACIJElKVl ŠTEVILA MLADIC DOBA KV OD VELIKOSTI POVRŠINE PLOSKEV 0,90 0,60 - 0,30 2x2 L. xl. !IZBRANA PLOSKEV 1 P. C g~~losum "P· 2 P. O. c.:tr>cr-tosum br. ---.------ -~- 6X6 Bx S 10x 10 m Sl.3 je treba posebej omeniti starost sestojev ali drevja ter s tem v zvezi semenitev, razvojno fazo rin strukturo sestojev ter ugodne rastiščne razmere. Na te in še mnoge druge ekološke dejavnike so opozorili že številni raziskovalci (KRAHL-URBAN 4, NATHER et col. 10, TSCHERMAK 13 in drugi). 3 .1.1 Starost ter semenitev doba in belega gabra Starost dreves sem ugotavljal s štetjem letnic na panjih in v enem primeru z vrtanjem (hrast ej) 1,3-17 cm; starost 10!,3+60 let). Ker je bila opravljena zadnja sanitarna sečnja pred 9 leti, posamezno ležeče drevje pa je bilo zaradi snegoloma in vetroloma podrto v l. 1970 in 1971, bi bila sedanja starost taka: Dob Premer Starost Drevje posekano Starost št. na prerezu ob poseku ali podrto leta 1972 (cm) pred leti 1 71,1 154 1 155 2 61,5 133 1 134 3 60,1 139 2 141 4 72,0 153 2 137 5 72,0 153 9 162 6 49,4 155 2 157 7 62,3 147 1 148 8 46,7 121 9 130 srednja starost: 146 ± 121et Be 1 i gaber št. Premer na prerezu Starost ob poseku (cm) (1972) 1 41,2 101 2 16,0 52 3 33,9 108 4 18,9 50 Razpon starosti doba je razmeroma majhen, med 130 in 162 leti. Le v enem primeru je bila ugotovljena starost samo 70 let. Starost belega gabra zelo variira, kar pomeni, da imamo tod zastopanih več generacij te vrste. Pri belem gabru je bil ugotovljen razpon starosti med 50 in 108 leti, vendar z gotovostjo računamo na večjo zgornjo in spodnjo starostno mejo. Dob prične .semeniti v sestoju med sedemdesetim in osemdesetim letom (AMANN 1). Po tej starosti pa obrodi skoraj vsako drugo ali tretje leto. Polne obrode pri dobu pričakujemo vsakih pet do sedem let (KRAHL-URBAN 4). Semeni lahko še v pozni starosti (TSCHERMAK 13) . Glede na starost dobovih dreves so v raziskovalnem ob- jektu vse možnosti za uspešno fruktifikacijo. Dobova semena dobimo zaradi njihove teže v glavnem pod krošnjami. Beli gaber prične semeniti v sestoju veliko prej; ponavadi s 30--40 leti in nato semeni skoraj vsako leto. Seme je lažje, tako da ga veter raznese tudi nekoliko dalj od matičnih dreves. Glede na zgodnejše fruktificiranje in glede na starost so pri belem gabru ugodnejše možnosti za semenitev kot pri dobu . 72 Odd N m' ploskev št 1 povrs . 0.42 ha ·P.C.gageetosum spathaceae "1 1 + t 1 8 + t 20 1 4 1 2 4 6 6 10 12 14 16 16 20 22 DEB. ST ŠT.DREVJA LES.ZALOGA Ouercus robur L. carpinus betulus L. Alnus glutinosa CU Gaert. Ulmus laevis Pallas Acer campestre L. Sl. 4 o [ill] • ~ [;] Odd . 38 ploskev št . 2. površ . 0 ,42. h o PO.coricetosum 'mizoi:. t / + ,. 1 1 + ,' I"V\ v 1 • ---~· • / + + / ')+ ! \ + •Q:_• l / 1'6' T * ' c::..-~ + +/ + 1 + l <> * T + + + • + 1 + + + ,vo + * * l * ~ + .• :-- .. \ .. J + \ 1 + \...... + + 1 l 1/ L + ,_ ..--V· l L l ~ "' .' y * ~ ...._ ___ + __ / 1 ' '+ + l + M 1 T "T T * ~ / . '"/' ~_) / , l l \ *- _ T; .. T T .. (/} .... * + ' • 1 li (-- , _ - -...___ * T * T + , + '\ + \) \ + / + i- -=--;; 1t" T T + + - .. _'•~- _!...\(\ \ L L + . 1 + * : + l Mo ··· - - - · -- o 1 ~ . v 1 c::· - --...::-* \ ~ + + * 1 1 ~ o l - ---:1 1 * .. ~-- . --- t 1 y l + // -...._ + >./ 1 _':__ --..... * , + + ( ---.._ + ~ t/ ' 1 l '* ' · \ ~J . • \ ) ,, 1 ~- \ / >A ': -- ---....... · ,..-r ---- ... ;:.,_j • /l . ~ - ~ · 1 /-. : . + +'~ * " / / + 1 , -----.. L l-._ l + 1 + /.1 . -· / + 1 (''/ ;t ,/+ \ ! ' -l.L, r· - 1 ~ + + l ( .. ·i .-; 9-~" + ':--7 /-.., ,. + 1 + + ~ / 1 ', + ·~-------\ l + + \ 1 l v'/-/.- v + . / / :_'---._ + " l j + ·--~ + l / ---~ ::-----.., '-. · 7 '--- ) . . i " " ' .' ·-. \ 1} + + . -r:,_ \ \ / ' ~/ ' l /_ ~ .... + + ,+ + + + ,, ~- \ ' - + , ' o • · • , • • • • \l 1 ----- , '· t K ' . • • ·1 '!' ': . . . . . ), . ,. -·-- ' . ! 1 \ . • 1 Q + + + ' + L ~-----~+ "--.. -- ·-'.-· . . --- ~- ·--····· ---------~- . . - : .... o + "'--- : "'- l ) -·c--- -/ - -~ --- .,_ -- ._____../: ' + \. __ - __// ---N= + o + "" •'•, ·:x + ',, y y + + v + + o 10 20 30m Legenda . DREVJE : Quercus robur Carpinus betulus Rastoče o • Alnus glutinosa () · - - .- - ... . - - 1 Suho Podrto ® ~:--- - ~ :;::· Mladje staro let 1 - 4 5 - 9 + .. Sl. 7 ------l 1 10 in več T y PLOSKEV ŠT 22 Površ. • o o o • o o o p • o • o o • o • ~ 9m o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o • • o o o o o o o o • o o • J 1 o o o • • o o o o Oo o • • o o o P.- C. gagffiosum spathaceae o " o o o o o • • • o • o • o o o • o • • • o o . • • o $ • • o o o o o o o o • o o • o o o o o o o o o • • o o o o o o o o o o o o o. o • o • o • • ". o o o oo o • • • o o o fm Sl. 8. Posnetek mladja na delu ploskve št. 22. Polni krožci: Quercus robur (starost 1- 4 leta); prazni krožci: Cwpinus betulus (starost 1- 17 let). M ed rastiščnimi dejavniki je treba še posebej opozoriti na svetlobne ali toplotne sestojne razmere. Te so neposredno odvisne od zgradbe sestojev in se skokovito menja- vajo. Odsev teh hitro se menjajočih svetlobnih razmer nam najbolje kažejo nekatere rastlinske vrste. Na svetlejših, odprtih rastiščih se bujno razvija jo grmovna plast in praproti ter ugotavljamo večjo srednjo pokrovno vrednost vrste Carex brizoides. Na- kazovalki zastrtih, senčnih rastišč sta predvsem Oxalis acetosella in Galium odoratum, ter še mnoge druge (ELLENBERG 3). 77 Zaradi neizrazife dvoplastne zgradbe sestojev, manjše gostote drevja in površine projekcij krošenj so svetlobne razmere v asociaciji Pseudostellario-Quercetum na splošno bolj ugodne kot v asociaciji Pseudostellario-Carpinetum. Za nadaljnji razvoj dobovega mladja sta izredno pomembni svetloba in toplota. Starejše mladje doba porašča v glavnem odp1ie manjše površine. PURCELEAN (11) je ugotovil v Transilvaniji, da potrebuje mladje doba za nadaljnji razvoj najmanj 1/10 polne dnevne svetlobe na prostem. Odvisnost starosti mladja od svetlobnih razmer ali toplote je razvidna tudi iz slike projekcij krošenj (sliki 6 in 7). Na pomen svetlobe za razvoj doba so opozorili številni raziskovalci, kot ELLENBERG (3), LONčAR (7) , PURCELEAN et col. (11) in drugi. 3.1.4 Naravna obnova doba in belega gabra v asociaciji Pseudostellario-Carpinetum Mladice doba se v tej asociaciji pojavljajo povečini pod zastorom krošenj dreves ter sestavljajo razmeroma enakomerno gosto zeliščno plast (glej sliko 8). Gostota 1-4- letnih mladic je 20.000 do 155.000 osebkov na 1 ha (poprečje 52.000 osebkov na 1 ha) . Višina mladic je med 10 in 20 cm. Poznana je lastnost pri dobovih mladicah, da vzdrže v senci dalj časa, pri tem pa se ne razvijajo (LONčAR 7) . Kljub temu da prenaša dob v mladosti več sence (Isociaciji Pseudostellario-Carpi- netum nekoliko daljše kot v asociaciji Pseudostellario-Quercetum. 2. Obdobje intenzivne rasti v debelina z zgodnjo kulminacijo v obeh asociacijah s to razliko, da prihaja do kulminacije v združbi Pseudostellario-Carpinetum nekoliko po- zneje. Starost, pri kateri kulminira debelinska rast doba, je med obema asocijacij ama značilno različna s tveganjem a = 0,05. 3. Obdobje izenačene, počasne in vztrajne debelinske rasti, ki ne preneha niti v pozni starosti. - Razlike v debelins~ rasti belega gabra med obema asociacijama ni mogoče opaziti zaradi manjšega števila raziskanih osebkov. Splošna značilnost poteka njegove debelinske rasti je zelo enakomerna in vztrajna rast brez izrazite kulminacije, ki traja še v njegovj pozni starosti. V življenju gozda belega gabra in evropske gomoljčice (Pseudostellario-Carpinetum) je vse dogajanje osredotočeno na dve drevesni vrsti, in to na beli gaber ter dob. Vrsti se pri obnavljanju in razvoju obnašata različno. Konkurenčna sposobnost v boju za prostor se kaže pri dobu v veliki gostoti obnavljanja tin hitrem odzivanju na vpliv neposredne svetlobe. Pri gabru pa se pri manjši ali enaki gostoti obnavljanja v tej aso- ciaciji kaže v večji sposobnosti razvoja pod zastorom odraslega drevja al·i večji pri- lagodljivosti. V gozdu doba in evropske gomoljčice (Pseudostellario-Quercetum) pa poteka živ- ljenje med vzajemnimi odnosi vrste. Dob ostane po številu osebkov tako v mladostni fazi kot v zrel·ih sestoj ih vodil-na vrsta. Drugi za gospodarstvo pomembni vrsti, kot sta 83 dolgopecljati brest in črna jelša, sta le posamič primešani. Isto velja za beli gaber, katerega življenjska moč je na tem rastišču oslabljena. črna jelša nam tod nakazuje sukcesijski razvoj po golosekih ali pri zaraščanju opuščenih travnikov in je zelo po- membna. Literatura l. Amann, G.: Baume und Straucher des Waldes, Munchen, 1968. 2. Bleic, M.: Statistične metode v gozdarstvu in v Jesarstvu, Ljubljana, 1969. 3. Ellenberg, H.: Vegetations Mitteleuropas mit den Alpen Einfiihrung in die Phytologie, Bd. 4, 2, Stuttgart, 1963. 4. Krah/-Urban, !.: Die Eichen, Hamburg, Berlin, 1959. 5. Leibundgut, H.: Dber Zweck und Methodik der Struktur- und Zuwachsanalyse von Urwaldern, SZF, 3, 1959. 6. Levakovic, A.: Nešto o prirastu hrasta, jasena i brijesta u našoj Posavini, šumarski list br. 8, 1913, Zagreb. 7. Lončar, / .: Mješoviti uzgoj nizinskih vrsta drveca, šum. list, 81, 1957, Zagreb. 8. Mlinšek, D .: Verjiingung und Entwicklung der Dickungen im Tannen- Buchen Urwald >>Rog« (Slowenien), XIV. IUFRO - Kongres, Miinchen, 1967. 9. Mlinšek, D.: Rast in sposobnost reagiranja pragozdne bukve, Zbornik BF, Ljubljana, 1967. 10. Nather, !., Eckhart, G., Zukrige/, K.: Stanortskundliche und waldbauliche Unter- suchungen in Urwaldresten der niederi:isterreichischen Kalkalpen, Mitt. d. Forst. Bund. V. A., Mariabrunn, 1963. 11. Purce/ean, S., si Ciumac, G.: Cercetari privind regenerarea naturala a gorunului si a stejarului pedunculat in padurile de slean de dea! din podisul Tirnoveler, Bucuresti, C. D . F ., 1965. 12. Snedecor, G. W., et Cochran, W. G.: Statistical Methods, Yowa, 1967. 13. Tschermak, L.: Waldbau, Wien, 1950. DIE NATORLICHE VERJONGUNG UND ENTWICKLUNG DER STIELEICHE UND HAINBUCHE IM URWALD-RESERVAT KRAKOVO Zusammenfassung Problemstellung Die Methodik des Studiums der natiirlichen Verjiingung und Entwicklung der Stieleichen- und Hainbuchenwalder muss von der Kenntnis ihrer Okologie ausgehen. Deshalb stellt sich die Frage: welche Gesetzmassigkeiten regulieren die natiirliche Verjiingung und Entwicklung der Stieleiche und Heinbuche auf den Standorten von Krakovski gozd (Wald von Krakovo)? Forschungsobjekt Als Forschungsobjekt wurde das Urwaldreservat in der Abt. 38 des Krakovski gozd ni:irdlich von Kostanjevica an der Krka gewahlt. Es liegt 153 m ii. M. und umfasst 40,5 ha. Die geologische Grundlage bilden pleistozane. Ablagerungen, auf welchen die Bodenbildung unter durch das Grundwasser bedingten oxydo-reduktiven ,Prozessen verlief. In den Bestanden iiberwiegt die optimale Entwicklungsphase, stellenweise aber auch die initiale und terminale Phase. Im Zusammenhang damit sind die folgenden Anteile der Holzarten: Stieleiche 91 O/o, Hainbuche 6 °/c, Schwarzerle 3 °/o. Methodik Auf Grund der pflanzensoziologischen Analyse der Standorte nach der Standardmethode der mitteleuropaischen Schule wurden in zwei Assoziationen je 15 UntersuchungsWichen zum Studium der Stieleichen- und Hainbuchenverjiingung ausgewahlt. Die einzelnen FHichen messen 36m2; sie wurden an hand der Korrelation zwischen der Bestimmung des Koeffizients der Variation der Jungpflanzenanzahl und der Vergri:isserung der Flache ausgeschieden. Zum Studium der Bestandes- und Strukturformen wurde in jeder Assoziation je eine F lilche von 0,42 ha ausgewilhlt. Die Untersuchung der nati.ir!ichen Entwicklung der Stieleichen- und 84 Hainbuchenwalder wurde auf der Entwicklungsdynamik der von der Hainbuche und Stieleiche gebildeten Pflanzengesellschaften gegriindet, sowie auf der Analyse der Altersverbaltnisse in der Stieleichendickung und des Verlaufes des Dickenwachstums der Stieleiche und Hainbuche auf alten Baumstiimpfen. Ergebnisse, Verjiingung und Entwicklung lnnerbalb der Assoziation Pseudostellario-Carpinetum bzw. der Subassoziation gageetosum ist die Verjiingungsdichte der Stieleiche von 20.000 bis 155.000 lndividuen je ha (der Anteil von 1-4-jahrigen Stieleichenjungpflanzen ist 100 °/o); die Verjiingungsverbaltnis der Hainbuche ist 8000 bis 156.000 je ha. Das Verjiingungsverbaltnis der beiden Holzarten fallt mit 1 : 1,2 zugunsten der Hainbuche aus. lnnerhalb der Assoziation Pseudostel/ario-Quercetum betragt die Dichte der Stieleicben- jungpflanzeo 20.500 bis 342.000 lndividuen je ha (der Anteil von 1-4-jahrigen Jungpflanzen ist 85 Ofo, von 5-10-jahrigen 15 OJo). Die Dichte der Hainbuchenverjiingung ist 45: 1 zugunsten der Stieleiche. Die Unterschiede zwischen den beidem Assoziationen in der Verjiingung der Stieleiche sind nicht signifikant (a. = 0,05), unter anderem auch wegen des starken Einflusses der bio- logischen Eigenschaften dieser Holzart. Die Unterschiede zwischen denselben Assoziatiooen hinsicbtlich der Verjiingung der Hainbuche sind dagegen sebr signifikant (a. = 0,001). Der Verjiingungsprozess zeigt fortlaufend alle Entwicklungsphasen auf. Die Initialphase beginnt auf kleinen offenen Flachen die nach dem Ausscheiden eines oder mebrerer Baume entstehen. Die Sukzession verlauft innerhalb der Aassoziation Pseudo- stellario-Carpinetum bzw. der Subassoziation gageetosum Uber gemischte Hainbuchen- Stielei- chendickungen, in der Assoziation Pseudostellario-Quercetum uber reine Stieleichendickungen. lnnerhalb der Stieleichendickung, wo die obere Schicht vorwiegend von altereo lndividuen eingenommen wird, erfolgt die Ausscheidung sehr friih. Das gilt vor allem fiir die erste Dickenwachstumsperiode der Stieleiche, welche drei Zeitabschnitte aufweist: - den ersten Abschnitt eines langsamen Wachstums, welches im Pseudostellario-Carpi- netum nur wenig Janger andauert; Individuen, die in dieser kurzen Zeit keine dominante Stellung erreichen, gehen ein; - den zweiten Abschnitt eines intensiven Wachstums mit frUh eintretender Kulmination in den beiden Pflanzengesellschaften mit dem Unterschied, dass sie im Pseudostellario-Carpi- netum etwas spater eintritt. Das Alter, bei welchen das Wachstum der Stieleiche kulminiert, ist bei den bearbeiteten Assoziationen signifikant verscbieden, mit a. = 0,05; - den dritten Abschnitt eines langsamen und gleichmassigen Wachstums, welcbes bis ins hohe Alter fortdauert. lnnerhalb der Assoziation Pseudostellario-Carpinetum konzentrieren sicb alle Vorgange auf zwei Baumarten: die Hainbucbe und die Stieleiche. Die Konkurrenzfahigkeit im Kampfe um den Raum kommt bei der Stieleicbe in der hohen Verjiingungsdichte und der raschen Reaktion auf direktes Licht zum Vorscbein. Bei der Hainbuche zeigt sich das sowohl bei niedrigerer oder gleicher Verjiingungsdicbte in der besseren Befiihigung dieser Baumart zur Entwicklung unter der Beschattung seitens der erwachsenen Baume. Im Pseudostel/ario-Quercetum verlauft der Konkurrenzkampf innerhalb der hier dominan- ten Stieleiche a llein. Andere Arten stellen fUr sie keine ernsthaften Konkurrenten dar. Die Stieleiche bleibt sowohl in der Jugendphase als auch in der Optimalphase herrschend. STO LET GOZDARSKIH DRU!>TEV NA SLOVENSKEM Dne 23. in 24. maja 1975 bomo v Postojni praznovali sto let kar je bilo ustanovljeno Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo. Prvega dne bo po svečani otvoritvi in zgodovinskem pregledu posvetovanje na temo gozdarstvo in okolje. Svoje referate bodo podali gozdarji iz Jugoslavije, Italije, Avstrije in M adžarske. Zvečer bo predstavitev knjige »Gozdovi na Slo- venskem« in družabna prireditev. Naslednjega dne pa bo v okrilju snežniških gozdov na M ašunu otvoritev jugoslovanskega dela evropske pešpoti E6, ki so jo od avstrijske meje do morja pripravili slovenski in hrvaški gozdarji. Ze/imo, da bi se udeležilo dvodnevnih prireditev čimveč naših članov. 85 Z IT gozdarstva in lesarstva SR Slovenije