LJUBLJANA MUn mOMn KM turati (tik nM V Trato« v terck, 30» Mvambra 192C. Posamezna številka 30 stot Letnik Ll fM«Wjb. NmUm: ca 1 mesec L «.—# celo Ido L 75.—, * inozemstvo nnatifiii 30 atot. — O^'mnina a 1 mm pnatort xt trgovske in obrtne ogUse 75 stot, za L 1.2U, rglese denarnih zavodov L 1—» 30 stot za besedo, uju soj L & Dfcdaiihrt In aprmTmittr«: Tnt (3), ulico S. Frucuu d'Amii 20. T« Ufoa 11-57. Dopui noj m potiljajo izključno uredništvu, oglui, reklo* mociie Is deoar po nprralltm Rokopisa so ne miajs. Ncfraakirau pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk TIskarne „Edinost' foduredništvo ▼ Gorici: ulica Giosue Carducci it. 7, I. n. — Telet 6L 837 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Druga stran borbe proti draginii • V eni zadnjih številk «Edinosti» smo orisali vprašanje draginje, kolikor so težke gmotne razmere odvisne od položaja, ki ga ustvarja neurejeno, brezvestno in edino špekulaciji posvečeno trgovanje. Anarhija trgovine je ustvarila razmere, proti katerim se sedaj upravičeno zahteva lek v obliki stroge disciplinacije te važne panoge gospodarskega življenja, Diseiplinacija ne pomeni zatretje vsake svobode, temveč le podreditev splošnemu socialnemu cilju, ki je blaginja vseh slojev prebivalstva. vseh socialnih plasti. Ce M pa ogledamo življenje danes ter ga tudi le površno primerjamo z življenjem pred vojno, vidimo ogromno razliko ne samo pri trgovcu in bogatašu, temveč tudi pri srednjem meščanskem, pa končno tudi pri delavskem in kmet-skem sloju. Brezmejni dobičkoželjnosti in špekulaciji, pohlepu po naglem, lahkem, naj bi bilo tudi naravnost sleparskem obogatenju, katere stvari z ogorčenjem grajajo te dni vsi listi brez razlika, odgovarja na drugi strani lahko-mišljeroo in naravnost lahkoživo uživanje. Pohlep po razkošju je druga značilna stran te še vedno bolne povojne dobe in ni v zmoti, kdor trdi, da je med Draginjsko vprašanje Minister Bellnzro sprejel RIM, 29. (Izvi) Predsednik, vlade je prebil večino včeifcjšnjega dneva v palači Viminale za svojo pisalno mizo. Tudi ostali ministri so prebili včerajšnji dan v prestolici. Minister Belluzzo posveča veliko važnost tfraginjskemu vprašanju ter namerava predložiti to vprašanje prihodnji seji min. sveta, ki bo baje sprejela v tem pogledu energične ukrepe. Danes zjutraj je imel minister Belluzzo o tem vprašanju dolg razgovor s predsednikom trgovske zveze on. La-tinijem. Ravnotako je prebil včerajšnji dan v svojem uradu v palači Vidoni tudi ge- Kanonsko kotooflalra upnSinle Anglija bo odstopila Italiji kolonijo Konte? . Vprašanje italijanskih naseljem- PARIZ, 29. Rimski dopisnik lista «Chicago Tribune* zatrjuje, da bodo zastopniki Anglije, Francije Jin Italije razpravljali tekom prihodnjega zasedanja sveta Družbe narodov v Ženevi tudi o vprašanju ureditve italijanskega kolonijalnega Vprašanja. Anglija bi bila, tako ugotavlja omenjeni list, pripravljena odstopili Italiji svojo kolonijo Kenia v vzhodni Afriki, ki meji na Jubaland. Na sestanku v Ženevi bi se razpravljalo tudi o dogovoru med Italijo in Francijo, na podlagi katerega bi Italijani, ki prebivajo v Tunisu smeli svobodno obraniti svojo narodnost in 1 svoje državljanstvo. Chamberlain in _________________p_________y__^ v _ številnimi zli, ki nam jih je zapustila*danes zjutraj ob 7.15. Predpoldne se je ___- _______J__vJ___J„. i____ i „ :n ___~ i,l„„„t.lntrUniT truni a Vi hlln neralni tajnik fašistovske stranke on. j ^ ' ^ b se Turati, ki vodi s pomočjo pod- £ ^ tedTla pomenila tajnikov ne lahko delo uvajanja novih ^ pravil za stranko. Prenos zcmsKlh nfinkov skladatelja Pncclnija MILAN, 29. (Izvirno). Včeraj ob 21.30 uri so bili prepeljani zemeljski ostanki skladatelja Puccinija, iz Milana, kjer so se začasno nahajali, Torre del Lago, kamor so prispeli vojna, eno največjih tudi dejstvo, da je malodane izginila čednost varčevanja, ki, je bila pred vojno ena izmed najsijajnejšili dik posebno srednjih in nepremožnih slojev. Seveda je na drugi strani mogoče varčevati le tedaj, ko se ima kaj in od Česa varčevati. Povojni zaslužek delavskih, uradniških in tudi kmetiških slojev pa ni tak, da bi mogel vzpodbuje-varti k sistematičnemu št eden ju. V mnogih slučajih je razumljiv obup, v katerega ženejo stotine in stotine ljudi nezadostni zaslužki, prepičle plače, ki niso v nikakem razmerju s potrebami in tudi ne z delom, ki ga nudi delavec podjetniku. Vse se da opravičiti in razložiti in tako tudi dejstvo, da v dobi gos*x>darske krize in bede izgubijo posamezni socialni sloji pravo življenj-« sko merilo. Vendar pa je treba imeti stalno prod očmi, da je mogoč razmah Špekulacije v trgovini vseli panog, da je mogoča degeneracija vsakovrstne trgovino le tedaj, če jo podpira splošna in slepa za/pravl j ivo st konsumenta. In taka zapravijivost je žalibog nekako pravilo. Poleg one bede, ki smo jo mimogrede orisali, nam je zapustila vojna tudi neodoljiv pohlep po razkošju, po luksusu, kateri je neusmiljeno zajel vse sloje brez razlike. Stroga pri-prostost iz predvojnih časov, življenjska fcmeroost, požrtvovalnost, (vztrajnost in r>odobne druge čednosti, ki nimajo le velike moralne, temveč tudi ogromno gospodarsko važnost, so tako-rekoč popolnoma izginile. Skratka vsi socialni sloji so zgubili, kakor smo re-V'i, pravo življenjsko mnrilo: doloda> jilec no zna. več ceniti vrednosti dela in sili delavca, da mora delati pod ceno, ta poslednji je zgubil vsako pravo mero za ocenjevanje vrednosti trdno prisluženega denarja, trgovec hoče čez noč obogateli itd. Treba je zopet najti izgubljeno življenjsko merilo. Posebno važna je ta stran gospodarske bitke za srednje mestne in delavske sloje. Z napori za dosego pravične nagrade za izvršeno delo morajo ti sloji tesno združiti sistematično varčevanje. Sami ob sebi, iz lastnega nagiba morajo napovedati boj razkošju in luksusu, laku. svili in neumnostim mode. ki čedalje bolj ogro-7aio ne samo srednjih in delavskih slojev v mestu, temveč tudi naše kmetske sloje na deželi, spravljajoč v vedno večjo nevarnost gospodarsko trdnost prebivalstva. Le ko bo videla špekulacija, da ji ne greš na limanice, čim jih postavi, le ko boš znal omejiti svoje izdatke kljub vsem zapeljivostim mode, uživanja, razkošja ter raznim mamam vseh vrst, s katerimi te obsipljejo v tej povojni dobi od vseh strani, boš mogel reči, da si izvojeval prvo važno zmago v oni neizprosni gospodarski bitki, katero mora biti sleherni izmed nas v težavni povojni dobi. Vsak posameznik ima torej svoje last-ao področje, v katerem mora izvojevati .svojo lastno gospodarsko bitko in bitko svoje družine. Borba proti razkošju in luksusu spada v prvi vrsti v to področje. Skrbni, varčni, priprosti, strogi gospodarji, kakršni so bili v predvojnem času, morajo postati zopet splošno pravilo. Iščimo v odmoru vedno le pravi užitek, v trajnih dobrinah in ne v minljivih neumnostih razkošja in luk-susa, ne v hipnih omamah nizkega egoizma, temveč v ustvarjanju trajnih dobrin, katere edine morejo nuditi trajni užitek. Le tako bomo uspešno mogli prestati vse krize ter se zdravi in trdni prebiti v boljše Čase. Obenem sta stroga priprostost in varčevanje tudi najuspešnejši sredstvi za pobijanje parasitske Špekulacije sploh. vršila blagoslovitev trupla, ki je bilo potem začasno izloženo v cerkveni sakristiji. Popoldne se je vršil v cerkvi koncert, posvečen spominu velikega skladatelja, in nato so bili Puecinijevi zemeljski ostanki prepeljani ob ogromni udeležbi ljudstva v kapelico v njegovi vili, kjer so bili za vedno položeni k večnemu počitku. Kardinalski zbor bo štel 79 članov? RIM, 29. (Izv.) Ako se sme verjeti — poročajo nekateri listi — bo prinesel predstoječi papeški konsistorij veliko presenečenje. Sedanjemu papežu se namreč pipisuje namen povečati kardinalski zbor, ki šteje že od nekdaj 70 kardinalov, — pa tudi to število ni bilo nikdar popolnoma zasedeno — za 9 novih kardinalov. S povečanjem tega števila namerava baje papež ustreči potrebam katolikov v Ameriki in Avstraliji. ki v sedanjem kardinalskom zboru niso zadostno zastopani. Ni izključeno, pravijo oni listi, da utegne pasti odločitev v tem pogledu že na predstojećem konsistorij u. „Stampv" spe« izhaja Stopil jo je senaotr Agnelli za 49 milijonov lir RIM, 29. (Izv.) Kakor poroča «LTm-pero» bo pričela turinska «Stampa» z jutrišnjem dnem zopet izhajati, ker je ta list prešel v druge roke. Kupil ga je senator Agnelli za znesek 40 milijonov lir. Politični del lista bo urejeval poslanec Andrea Torre, tehnično vodstvo pa ostane v rokah soravnatelja Niche-Juzija. V uredništvu samem se zaenkrat no bodo izvršile nikake izpremem-pe, pač pa bo odpovedano mnogim .protifašistovskim sotrudnikom, med Jvaterimi so: Benedetto Croce, senator Ruffini, poslanec Soleri, bivši glavni urednik genovskega «11 Lavoro» — An-saldo in Luciano MagrinL Opomin ženskim iašjom RIM, 29. (Izv.) Tiskovni urad faši-stovske stranke sporoča: Generalni tajnik stranke poživlja ženske fašije, da prenehajo z uprizarjanjem loterij, srečolovov, plesnih zabav in drugih podobnih prireditev, kajti današnje politične razmere zahtevajo od vseh največjo resnost in požrtvovalnost. Zato naj posvečajo ženski fašji svojo delavnost stvarem, ki imajo splošne koristi, n. pr. propagandi za liktorsko posojilo. Rimski gnvirner odstipll RIM, 29. Ker so se pojavila v rimskem magistratu nesoglasja administrativne naravi, je senator Cremonesi podal ostavko na mesto rimskega guvernerja, Sen. Cremonesi si je tudi, po štirih letih vztrajnega dela, zaželel počitka. Ostavko so podali tudi podguvernerji in rektorji. Načelnik vlade in notranji minister on. Musso-lini je vse demisije sprejel. Italijanski parnik «Assunzione» poškodovan LONDON, 29. (Izv.) Italijanski parnik «Assunzione» je bil od njegovega poveljnika zapeljan na breg pri Dowerju, jia s tem prepreči potopitev ladje. Ta ladja je n/amreč zadobila poškodbe vsled trčenja z enim parnikom, katerega ime še ni ugotovljeno, v rokav-skem zalivu. V prostorih strojev in enem izmed skladišč parnika se je nabrala večja količina/ vode. «Assunzio-;ne», ki je bil naložen s premogom, je bil na potu iz Rotterdama proti Civitta-'vecchia. glede tega dogovora. Chamberlain namreč Želi, da bi se sedanji odnošaji med Francijo in Italijo zboljšali, ker je prepričan, da bi to za dolgo dobo zagotovilo mir v Evropi- Anglija bi bila v to svrho pripravljena odstopiti eno izmed svojih kolonij Italiji ter prispevati na ta način k mirni rešitvi vprašanja italijanske ekspamije. On. Mussolini in Chamberlain sta baje razpravljala o teh stvareh že na sestanku v Livornu in italijanski ministrski predsednik Je tako rešitev v nar čelu že sprejel. Če bodo pogajanja glede glavnih točk uspela, se bosta Briand in Mussolini skoro gotovo sestala v Stresi, da se dogovorita o raznih podrobnih vprašanjih. Italija bi dobila nekak protektorat nad pokrajino Kenia, in sicer pod nadzorstvom Družbe *aarodov. V varstvo svoiih interesov bi Anglija zahtevala gotove garancije. Kakor zatrjuje aChicago Tribune», bi Italija s tako reSiivijo svojega kolonijalnega vprašanja mnogo pridobila. Rešeno bi bilo vprašanje italijanskih naseljencev v Tunisu in dobila bi že dobro urejeno kolonijo, kamor bi lahko usmerila mnogo svojih emigrantov. Anglija pa bi spravila svoje interese v Sredozemskem morju v sklad z Interesi Italije. Paiar v tovarni letal MILAN, 29. Davi ob 3 in pol je v Tolie-du izbruhnil požar v glavnem skladišču tvornice Caproni, ki izdeluje letala. Iz Milana so prihiteli ognjegasci, ki so delali tri ure, da se jim je posrečilo pogasiti o-genj. Do se daj Še n? bilo ugotovljeno koliko škode je požar povzročil. Kamenev imenovan za sovjetskega poslanika w Rimu RIM 29. Agencija «Tass» sporoča, da je bil Kamenev imenovan za poslanika ZSSR v Rimu. Nadomestil bo Kergencova, ki bo v Moskvi prevzel mesto glavnega podrav-natelja za statistiko. Kamenev velja v Moskvi kot ena največjih političnih osebnosti in kot spreten diplomat. _ Samomor ljubljanskoga zdravnika LJUBLJANA, 29. (Izv.) Danes opoldne je izvršil samomor sanitetni svetnik in profesor dr. Alfred Valenta v svojem stanovanju v liišft Trgovske banke. Sedel je za pisalno mizo v ordi- blemov skrajno težka> ako se ne posreči ustvariti trdne in trajne vlade. Vstala v Braziliji MONTEVIDEO, 29. Pri Bellevisti v državi Rio del Sud so uporniki napadli vladne nacijski sobi in si je pod živčno depre-^ete. Vnel se je hud boj, ki je trajal več sijo, v kateri je živel že delj časa ter ur- Zmagali so uporniki, ki so pognali na videč, da radi živčne bolezni ne more W*®t«iike v beg. Polastili so se mnogih to več vršiti svojega zdravniškega poklica, pognal kroglo v glavo. Pokojni doktor Alfred Valenta je bil rodom Ljub- pov in ujeli so poveljnika vladnih čet. PaeUo je več kot sto mož. BUENOS AIRES, 29. (Izv.) Po neka-terih vesteh, ki so došle semkaj iz £ lvf fm*d zdravniki Montevidea, so brazilijanske republi- SlSi ker +J° slovel danske Čete poskušale ustaviti pohod kot izboren gineolog m operater. vstašev v državi Rio Grande Do Sul. Albanski uporniki bežijo pred vladnimi četami BEOGRAD, 29. (Izv.) Iz Skadra pri- Pri navedenem spopadu, ki se je dogodil pri Paso del Ceibal so izgubili 200 mož. Po drugih vesteh, ki so isto t a ko došle semkaj iz Monte Videa se jo ge- hajajo poročila, da so se povodom pra-1^™? Veča Neto pridružil vstašem ter znovanja neodvisnosti Albanije vršile jse skusa združiti z vstaškimi četami, v Skadru velike svečanosti, katerih so se udeležili tudi uporniki. BEOGRAD, 29. (Izv.) Iz Albanije so Pogajanja za koalicijo na Grškem so nspela ATENE, 29. (Izv.) Voditelji vseh po- dosle semkaj vesti, da je vlada zavzela, litičnih strank naznanjajo, ^la so se večji del oblasti Kuka in upornike po-!v glavnem sporazumeli za ustvaritev gnala preko Drima. Kraj Kuka sam je'koalicijske vlade, vedno v rokah upornikov. Glavno se "Vlogo pri teh operacijah Vladnih čet je imela katoliška žendarmerija Miridi-tov. Vladne čete gonijo upornike preko planin Šalje. * Kitajska vliti* psdcrla ostavko PEKING, 29. (Izv.) Kitajska vlada je, . . . . . . ,- - podala ostavko in ie istočasno irda.li IP1"5"7®^*6 kraje, da pomagajo prebivalstvu, pouaia psiavKO m je istočasno izdala Megto Ebers je bilo skoro docola na prebivalstvo okrožnico, v kateri za-;unič*no. Domnevajo, da je slična usoda trjuje, da bo rešitev mednarodnih pro- doletela tudi mnogo drugih vasi. Vihar v Arka ns asu NEW YORK, 29. Silovit ciklon, ki je o-pustošil državi Arkansas in Missuri je povzročil ogromno škodo. V mnogih krajih je vihar Uničil električne napeljave ,tako da so cele pokrajine v temi. Reševalna akcija je radi tega zelo otežkočena. Čete vojaštva so bile odposlane v najhol) DNEVNE VESTI Zarfnia .garna Štoka, Trst — Via Milano. Vittorio °U 1"F™*^ Fortunato, Trst — Via Rossini. Cergolj O zaplembi «Edinosti» v četrtek 25.: Franc, Vatovlje — Divača. Dekleva Janko, t. m. smo prejeli sledeči odlok: Prefokt tržaške pokrajine videvši slovenski list «Edinost» 25. Novembra 1926, št. 281; od Vremski Britof. Pagon Viktor, Vipava. Grabrijan Stanko, Vipava. Marinčič Ivan, Zagorje. Trafika Marc — Via Seminario — Gorica, g. Dolenec, Ajdovščina. Člani «GoriŠke Matice» pa dobe svoje pomislivši, da vest med «Vestmi iz knji£e Po pošti ali .pa potom svojega po-Goriške» pod naslovom «Obsodba» vse-i TfrjenSa;. Vsak nai se eim PreJ iavi kot buje neresnične in tendencijozne trdi-1 Poverjeni- i • i , , J lantje m dekleta, čim prej na dolo /a tve, ki lahko razburijo duhove z ne-:Matico nabirat članov od hiše tlo hiše. Naj varnostjo za javni red; ne bo prihodnje leto hiše v naših krajih, videvši veljavne določbe o tisku in kjer bi ne bil naročen kak član na knjige Čl. 3 občinskega in pokrajinskega za- Goriške Matice. Velik požar na CARIGRAD, 29. V Brusi je izbruhnil velik požar, ki je upepelil dvesto skladišč in •povzročil dva milijona turških lir škode. Nekaj oseb je biio ranjenih. Pašić pri kralju t Po oblastnik se bodo vršile tudi areska volitve BEOGRAD, 29. (Izv.) Ker so seje narodne skupščine ter finančnega, zakonodajnega in anketnega odbora .odložene se je v političnih krogih pričakovalo, da bo v Beogradu zavladalo zatišje. Največji del poslancev so je odpeljal v svoja volilna okrožja, da se posveti delu in propagandi za volitve v oblastne skupš&n& Notranji minister Maksimo vic je danes napovedal novinarjem, da ima vlada namen tekom petih dni po volitvah v oblastne skupščine, kakor to predpisuje zakon, izvesti tudi sreske volitve. Današnji dan pa je imel kljub vsemu svojo senzacijo, ker je došlo do Pašićevega obiska pri kralju. Včerajšnjo nedeljo je Pašić potom zunanjega ministra dr. Ninčtca zaprosil na dvoru za avdijenco, ki mu je bila določena za danes ob 16. uri. Pašić se je mudil na dvoru 1 uro, nato pa se je vrnil domov. O svojem posetu pri kralju ni hotel novinarjem ničesar izjaviti. Govori pa se, da je bila njegova av-dijenca pri kralju v zvezi z njegovim nasjn*otstvom proti sedanji Uzunoviće- vi vladi. _ Dr. Knmanndl odložil poslanski mandat BEOGRAD, 29. (Izv.) Za danes dopoldne je bila napovedana seja anketnega odbora. Ugotovljeno je bilo, da Ranko Trifunović še vedno ni sestavil svojega poročila o aferah tičočih se Radeta Pa-Šića za plenum narodne skupščine. Tudi ostali skupščinski odbori so danes dopoldne polivali _ Afera Radeta PaUća BEOGRAD, 29. (Izv.) Ker je narodna skupščina sklenila, da se mora poslanec dr. Kumanudi v treh dneh izjaviti ali odloži svoj poslanski mandat ali pa župansko mesto Beograda, je dr. Kumanudi sklenil, da odloži poslansko mesto in obdrži mesto predsednika beograjske občine. kona odreja: Slovenski list «Edinost» od 25. novembra 1926, št. 281 se zapleni radi goriške vesti pod naslovom «Obsodba». Izvršitev te odredbe je naložena kr. k vest uri v Trstu. V Trstu, 25. nov. 1926. Prefekt: __GastL JUGOSLOVENSKI DRŽAVNI PRAZNIK ! TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG. 29. 11 1926. Tržni dan je bil srednji. Bilo je precej krompirja, zelja in jabolk. Kupčije srednje. Lepo napredujejo pomaranče. Cene so bile sledeče. Zelenjava: Radič zeleni 80—300; radič rudeči 300—360; pesa bela 90—100; pesa rudeča G0—80; zelje belo G0—90; karfijoli 100—150; zelje zeleno (belgijsko Bruxelcs») j 40—60; vrzote 40—CO; :«topinambour» 50 Tukajšnji kr. generalni konsulat kralje-ne Srbov, Hrvatov in Slovencev nazna nja občinstvu, da bodo 1. decembra povo- • f]žol v stročju mali 400—500; paradižnik 0 . TT . . - ' j do G0; malancane 200—2G0; buče —.—; pa- vme Srbov, Hrvatov m Slovencev nazna-1 i»n- t™™™ W ■ | prika zelenorudeča 180; krompir 00—80; , .. ..... T , - fižol v stročju mali 400—500; paradižnik dom praznika ujedinjenja^ Jugoslovenov; lt>^_250; sladka repa 40-50; kisla repa " ° """" .......... """" 100—140; korenje 40—70; kislo zelje 120 do 140; spinača 220—400; čebula 40—G0; česen uradi generalnega konsulata zaprti KnJiae Matčc« so po tolikem splošnem težkem pričakovanju izšle. Bogat književni dar Matice bo v pričetku zime prijetno iznenadil naše čitanja željno ljudstvo. Izdala je Matica letos sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1927. z bogato in pestro vsebino. 2. Dr. Bačarjevo knjigo I. del: Zdravje in .bolezen v domači hiši. 3. Damir Feiglov roman: «Pasja dlaka». 4. Naši kraji v preteklosti — zgodovinske črtice. 5. Prvi koraki, ter še 6. Sv. Frančišek Asiški, spisan od Frana Bevka kot fakultativna knjiga. Z razpošiljat vi jo knjig se je že pričelo. Poverjeniki, stanujoči blizu mesta Gorice, so naprošeni, da pridejo ponje sami. Drugim se pa bodo odposlale z najbolj pripravnimi prometnimi sredstvi. Poverjeniki in prijatelji Matice naj takoj pričnd z nabiranjem članov za prihodnje leto. Da ne bo kakega nesporazumljenja, mo- 150—200. — Sadje: Jabolka 100—300; hruške 140 do 450; kostanj «maroni» 100—250; grozdje —.—; pomaranče 120—200 za kvintal, oziroma 38—40 L, za zaboj; limone 35—40 L za zaboj. — Casamia - Astrologo «Deangeli* 1927. Prejeli smo od založnika g. Emilija De Angeli (ul. Bonarotti 10) ta poljudni koledar za 1. 1927. Poleg navadnega koledarskega gradiva vsebuje knjiga razne sestavke različne vsebine. Med slikami se nahaja tudi panorama Tolmina in Vipave. Koledar stane L 2.50. Iz tržaškega življenja Kdo je utopljenec? Kakor smo poročali, so pretekli petek popoldne potegnili pri pomolu Audace iz morja truplo neznanega utopljenca, ki je že delj časa ležalo v vodi. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo prepeljano v mrtva.š-ramo omeniti, da^ stanejo knjige Goriške j nico mestne bolnišnice, kjer so ga v svrho identifikacije izpostavili javnosti. Toda do Matice za naročnike le 5 lir, za one, ki se pa niso na knjige pred naročili in šele sedaj vprašajo po njih v trgovinah pa stanejo 6 lir. Naročniki in nenaročniki pa doplačajo za izredno lepo knjigo «Brat Frančišek« spisano po pisatelju Francu Bevku v goriških zaporih samo še dve liri. Knjige se dobijo v sledečih knjigarnah: * • * Križaj Anton, trgovec, Ajdovščina. Vovk Bernard, trg., Barkovje - Trst. Čekada Josip, II. Bistrica. Krogel Rafaela, Barkovlje. •pstan Izidor, Bovec. Ličan Aleksander, II. Bistrica. SlamiČ Marija, Batuje. Bevk Gabrijel, Cerkno. Pregel Josip, Col. Pecikar Josip, Devin. Širca Leopold, Dutovlje. Jančar Ivan, Divača. Grgič Mihael, Vrdela -Sv. Ivan. Pagon Ivan, Godovič. «Narodna knjigarna», Gorica. Gospodarska zadruga, Hudajužna. Brus Marija, Spodnja Idrija. Ciniburk Franta, Idrija Treven Valentin, Idrija. Stres Franc, Kobarid. Tomšič Lovrenc, Knežak. Ravbar Anton, Komen. Kra-vanja Josip, Log. Šuligoj Josip, Lokovec. Kmetijska zadruga, Materija. Kaluža Pavel, Narin — St. Peter na Krasu. Gruden Marija, Nabrežina. TomaŠič Anton, Opatija. Marušič Jakob, Opatjeselo. Milavec Anton, Postojna. Leban Ivan, Ljubin. Žele Peter, Prestranek. Bukovec Franc, Prosek. Dekleva Franc, Slavina. Marega Elig. Sv. Lucija. Štucin Josip, Šturje. Brajnik, StandreS. Negro Agostino, Tolmin. Knji- sedaj so vsa tozadevna prizadevanja ostala brezuspešna, kajti nobena od oseb, ki so si ogledale truplo, ni bila v stanu spoznati utopljenca. Kakor smo že omenili, je nesrečnik že postaren mož, najbrž delavec. Pri natančnem ogledu trupla so odkrili na levi roki vtetovirano črko «M», ki je najbrž začetnica utopljenčevega priimka. Mogoče bo ta nova podrobnost pripomogla k ugotovitvi identitete nesrečnika. Razne nezgode. Ko se je 38-letni železniški čuvaj Alojzij Ferluga, stanujoč v Rojanu - Molini št. 8G1, predsinočnjiin vračal domov, se je v temi spotaknil in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo na dveh mestih. Nesrečni mož je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral približno 6 tednov. •— Slična nezgoda je doletela predsinoč-njim 25-letnega težaka Antona Ježa, stanu-jočega na Greti zgornji št. 484. Ko se je ob pozni url vračal domov, je v bližini svetilnika zmage padel v globok yfarek, ki ga radi teme ni zapazil, in se pri tem pobil na več mestih po glavi. Tudi on je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, a je bil nato, ker poškodbe niso bile hude, prer puščen domači oskrbi. — Predvčerajšnjim je bila prepeljana v mestno bolnišnico 50-letna vdova Emilija Tt T Trstu, dne 30. lovembra 1928. •Brađič iz Vrabč pri Št jaku na Krasu, katero je v domači vasi to* dregnil z rogom v spodnji del hrbta in. jo precej hudo poškodoval. Nesrečna žena je bila sprejeta v ki-rurgični oddelek. — Pri delu v Lloydovi ladjedelnici je 55-letni tesar Iran Vettak, stanujoč v ulici Gian Rinaldo Carli št. t>, včeraj zjutraj prišel po nesreči z desno roko pod klinjo električnega obliča, ki mu je odrezala prvi člen kazalca in mezinca to- dva člena sredinca. Po prvi pomoči, ki jo je dobil od zdravnika rešilne postaje, poklicanega na lice mesta, je bil nesrečni tesar prepeljan v mestno bolnišnico. «OzdraviI» bo — ako ne nastopijo kaike komplikacije — v 4 tednih. — Na igrišču športnega krožka «Ponzia-iul» pri Sv. Andreju se je v nedeljo popoldne vršila nogometna tekma med četo imenovanega krožka in četo športnega* kluba «Petrarca» iz Padove, Med igralci sled-«je čete je bil tudi 25-Ietni Jurij Roneari, bivajoč v Padovi. Za njega je tekma slabe izpadla, kajti tekom igre ga je neki soigralec nehote brcnil s tako silo v desno nogo, da mu je zlomil piŠčaT. Nesrečni nogometaš je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je dobil prvo pomoč, nato je odpoto^ val domov. Izjalovljeno tatinsko podjetje. V noči od nedelje na pondeTjek so neznani zlikovci skušali vlomiti v trgovino z ma-„nufakt. blagom T. Kezich na C. Garrb&kfi 24. S pomočjo ponarejenih ključev so se vtihotapili v vežo hiše št. 10 v ulici Viđali, kjer so začeli vrtati zid, ki loči vežo od trgovine. Delo je bilo že napol dovršeno, ko je zlikovcem prekrižal račune nočni čuvaj Mihael Ottolino, ki je okoli 3. ure prišel ondot mimo. ZTikovci, štirje po številu, so pa pravočasno zapazili nevarnost in se spustili v divji beg. Čeprav jih je čuvaj nekaj časa zasledoval in celo parkrat ustrelil z revolverjem za njimi, da bi jih ustrašil, so vsi štirje srečno odnesli pete. Po brezuspešnem zasledovanju se je čuvaj podal na kvesturo in obve&iil o dogodku tamošnje policijske organe. Tatinski drobiž Ko se je 55-letna Marija Ukmar, stanujoča na OpČinah št. L.«», v nedeljo zjutraj vozila v openskem tramvaju proti domu, ji je neki žepar neopaženo izmaknil denarnico, v kateri je hranila znesek 5C> lir in par ključev. Ukmarjeva je javila dogodek orožnikom. — V odsotnosti Marcela Sarclotsclia, sta-nujočega v ulici Bosco št. 5G, se je predvčerajšnjim neznan zlikovec vtihotapil v njegovo stanovanje in ukradel dva para Iilač in nikeljnasto žepno uro v skupni vrednosti 250 lir. Sardosch je javil tatvino na bližnjem poli-. ijskem komisarijatu. — V soboto zvečer so neznani zlikovci prišli s pomočjo ponarejenih ključev v prenočišče Durante v ulici Pozzo bianco št. 9 in ukradli več kosov perila in namizno uro v skupni vrednosti I>00 lir. ie telim I. divizije. v četi loaousM so krasno igrali Ctak, Mofar, Muha in vratar. Drugi dobri. V četi Adrife se je odlikoval Sogan, lepo je igral Rupena I i rt Vrfjcc. Tudi drugI so ign^i po-vaem dobro. — Začne Tom mase o, ki preide koj v oapad a aaj&e šteblafa na mestu. Ta napad ne izzove prave reakcije v četi Adrife. tako da ostane Toimoaseo precej časa v stalnem napadu in sili Adrijo v hrambo. Toda. lrmoln se Adra. polasti io&s in pride do lepih kombinacij pod vrati Tommasea, ki f£h nekoČko brani tudi boginja sreče. Dvakrat fre žoga vratarjv iz rolk, dvakrat jm branilec kliran v vrata. Sledijo protinapadi od ahtk strani; dokler Sabada II ne najdte poti v vrata. Tommasea. Goalf Igra postane bol) živahna, napadi Adrije so Boli kompaktni in gosti m že čez pet minut,t. f. v 33. minuti je zopet Saksida D, ki streli* tesno ob tleh v desni kot. Goal! Tonmase* reagira a ne pride do pravega strela — streli izdaliave ne morejo presenetiti vrattrja kot je Rupena II, ki blokira s preciznostjo. Imamo priliko ploskati termi fenomena o prSId, ko Štebla; zgrni in igralec Tommasea strelja prost v vrafta. Rnpena je razbil ak cijo v korenu — -vrgel se je na žogo v tronotkn, ko je bila izstreljena z vso silo. Dvignil se fe ves blaten z žogo v rokah. Ptave piemoCi ni — A dna napada silnic, toda hramba Tosmaaes j«r vzorna. Nakrat stopi po lepi kombinaciji Rupena I v akcijo in nese dobesedno žogo v vrata. Kmalu za tem konec prvega pofčasa. Drugi polčas da priliko napadu Tommasea, da se izkaže in reči treba, da bi malo bramb zamoglo tako A laki v šaha lepa vez redečih igralcev. Navzlic slabemu igrišču dela napad Adrije neprestano. Half« Adrije se večno pod halfi nasprotnikov. Saksida II je handicapžran z udarcem v nogo iti mora zapustiti igrišče. Skrafno požrtvovalno' igrata Golobič in Saksida T, hi «kohata» najdrznejše kombinacije. Ne streljata, da ne razbijeta lepih napadov. Rtrpena je v -svojem eiementn, kmaftt zopet najde pot v vrata. Četrti goal! Tooamaseo začne [ resno aaspro pred vrartf Zom. Skei & i 3:1 odigrala M. D. Sr. Kan . Ob precejšnja m št t vila, efcčšsetra so je _ v nedeljo na i#išču Primorja prvenstvena drngo-divizpAm tekma, ki pe »padla x 2:1 v prid PL D. Sv. Ivan. S. D. Primorje, resen h» nc^arta tshmet., se topot ni izkazal. Vsakdo je predvideval zmago Pri raarjn^ ki je igralo oster in kater tempo, toda preveč posamezno. Mijboijis je bila oba anaba, posebno oba branilca, ki sta z gotovostjo pometala pred vratnu. Desno krilo hitro, a ne preveč sn gnrao v podajanju era M. D. Sv. Ivan, sestoje če in mladih atletov, je v nedeljo pokazalo, da- je v vidnem napredku,, bodisi v podajanju žoge, feaitor tudi v ostalih vrtinah, ki jih mora vsak nogometa* obvladati. — Igralo jer vse za vse, in se izkazalo vredno druge dMošje. Vratar Ferlolja je nbranak par lepih mojstrskih strelov, najboljše pa sta igrata Dovgan in Jaklič. — Posebno Dovgan je igrat dobro, in lot tak mnogo pripomogel k izidu tekmo. Ostali igji ili i so častno rešili svojo nalogo. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Diffvf groze na Bsoikem 3*2 M V nedeljo 38. t. m. mt je migi il i prvenstvena tekma Jndran Rocol na igpilfM Jadrana v Herpe-Ifab ter izpadla v prid prema za. 3^2. IgVak> se je tupatam malo slabo, a tenu je krivo največ igrišče; tudi vreme je bffo zelo slabo. To igrišče ni primerno za igranje gi mmmšmtmh tekem in to bi moralo tudi S. U. spoštovati. lica namreč 2 kolovoza po sredini ter je- pohua £ru£Ea; priporočam pa tudi Jadranu^ da ga ičfcti ter- preuredi, kar mu ne bo v Škodo. Jadran je igral ckfcn posebno ser je odlikovala obramba s svojimi maminimi sbeS. Napadalna vrsta pa je bila ractr&asa ter je večinoma stresala iz daljave v naapnrtfca vrata. Najboljša igralca Jadrana sta bila Vinko in vratar. Rocol je fi-. • - « . jrično slabejSi a ima lepšo igror Jadran. Na- brati vse za vse — Stebla, m Cesar sta pohhcana vrsta je dobro, mfo haHi. Posebno se odli- Tržasko sodišče Aaiertlisii - kan pred sodiščem. Velikemu odstoiku prebivalcev Trsta je znana karakteristična osebnost človeka, ki ga imenujejo z imenom »Amerikaii-kan» — to je tisti, ki v ulici Cavarma prodaja v nočnih urah znane «pistače». Je to 35-letni Micli Izak iz Aleksandrije v Egiptu, sin Kužine Izak in nepoznanega očeta. Stanuje v ulici Crosada št. 12. Ta človek se je moral včeraj zagovarjati pred tržaškim kazenskim senatom radi kršitve kar petih členov kazenskega zakonika. Obtožen je, da je do 2. julija t. 1. v ulki Crosada raz-pečavai ponočnjakom likerje in cigarete, ko so bile gostilne in kavarne že zaprle. Karabinirjem, ki so s It ar izsledili je vrhu tega ponudil še vsakemu po deset lir, naj stvar zamolčijo. Obtoženec se «brani» prav po turško. On je nedolžen — ne ve ničesar in se udaja v «kisinet». «Xapraviie. kar hočete — vi uka-žete — jaz moram ubogati. Nisem zagrešil ničesar, karabinirji *o sami hoteli imeti vsak po deset lir in so me potem zaprli. Napravite, kar hočete 1» Edina priča je karablnir Orano Viktor. Pove, da so našli dve steklenici likerja v njegovi sobi, ki je kuhinja, spalnica, spre-jenmica, vse... Tudi dvanajst zavojev cigaret je bilo tam. To so suha dejstva. Obtoženec je predkaznovan, toda ne radi takih zločinov. Državni pravdnik zahteva brez uvodnih besed za obtoženca zapor 7 mesecev in 15 dni. Brani odvet. Kezich. Dotakne se v pikrih besedah ambijena, ki je pripeljal Izaka na zatožno klop. Slabi jeziki — strah pred konkurenco... Prosi, da sodišče, v slučaju, da ne sprejme njegove teze — uveljavi največjo obzirnost napram obtožencu, ki bi je slučaju obsodbe moral odsedeti še druge 3 mesece, prisojene mu od sodišča v Kairu pogojno. Obtoženec je med govorom branitelja jokal. Tri četrti ure so se posvetovali sodniki in ga naposled obsodili ca 3 mesece in 3 dni zapora — odtrgali so pogojni zapor, a Micli Ido moral plačati sodne stroške. V ulici Cavanna se za nekaj časa ne bo slišalo več: «Roba, rob, amerikan - kan!» na delo. Tudi Rupena II raouifn večkrat vrata z žogo v rokah. Halfi Adrije, Košuta in Šugan imajo dokaz posla — Markovhta, Ctak, Mnba, koj ara temi Molar in drugi — to so igralci, s katerimi se ne šali. Se enkrat preaese Vrbee Adrijo v lep napad, ki ga nadaljujeta Saksida m Golobič — Saksida da pod ^rati žogo Rupeni. Strel — goal! Par minut za tem — minuto pred koncem tjlaciran strel proti Adriji. R'ipena II v odskoku zdrsce — njegovi prsti se knmai dotaknejo žoge, ki žvižgajoč prebije vrata. Čast dneva je rešena. Sodnik gosped Že davno ni sodil tako do- bro kot v nedeljo. Zmagovalka: Rupena II, Šteblai, Cesar, Košuta. Vrbec, ŠUgan, Mahne, Saksida, Rupena* Golobič, Saksida II. «Obzor»-«Prosvata» 3:2 (2:1) Čepek, Dra|ovičT Čepek - Kovačič. Cek Res lepa tekma? Živahna in napeta skozi oba tempa. Rezultat govori itak \atsno. Nobene premoči ni bilo dognati, razen one Obzora v zadnjih tre kujeta center centeifiall Backa in vratar tudi izpolnila svojo sta za leto nogometnih prvenaNuiCi Mura 1523-27 odobren pa O.3. V. 1) T. V. N. organizira nogometno prvenstvo Julijske Krajine za teto 192S/27. 2) Tekmujejo lahko vse pravilno udružene članice S. S. v Trstu. 3) Sestavi se I. divizija, IT. divizija in prvenstvo rezerv. 4) Vsaka članiea lahko vpiSe poljubno število igralcev. 5) Za časa tekmovanja ni dovoljen igralcem prestop iz ene§a društva v drugo. ti) Vsaka članica javi 11 igralcev za I, ali (II. div., kateri ne smejo igrati v rezervah; nutkih tekme, kjer je pa «Prosveta» tudi nevarno j kakor tudi ne igralci I. čete V II. diviziji. Pritiskala. „ , XT 7) Pravilno udruženi članic četudi so bili <4 ic zmagat Zaslazd ,e zma^! Njega na- s0 člaEi kake federacije ali dru- pad jc postal res dober in enoten.. S pridobitvijo i„li.rt c? tt - , čepka, ki je v včerajšnji tekmi zabit kar dva ■ &.tVa' nastopajo, za S. IT ce se od goala, je napadalni trio -Obzora. p«tal o^asen! ' ln5va ^jlliove udtužrfeve ne udejstvujejo vsem četam. Da bi govorili o že poznani železni i vcc Z® O^UgO federacijo ali društvo. V slu-cbrambi je odveč. I čaju kršitve tega člena,.se tekma razveljavi , je imela i To velja za tekme po vložitvi priziva in ne malo upanja do zma&e napram mogočnemu »Ob-j za Že poprej odigrane- tekme, zorus. Prerokovali so cefo «Frosveti-» z gub o z ve- Razdejalna sila viharjev. Zdi se, da je hotelo raztresti letos neurje svojo jezo posebno nad na§o deželo. Za poplavami v dolinah. Idrijce in Bače je prišlo na vrsto Bovška. Poplave tukaj sicer niso bile tako hude, zato pa je razsajal tem silne je vihar. Prvo deževje v dnevih od 29. oktobra do 3l novembra je odneslo vse mostove med Trento in Sočo. V Trenti je razsajala. posebno Zadnica, ki je resno ogrožala dve hiši. Med Trento in Sočo je odnesla voda tudi del ceste. V soški občini sta ođnesK Soča in Lepenea več mostičev in brvi. Most pri čezsoškem Logu je Soča pretrgala in ga -odnesla Zelo hud je bil 29-, oktobra zvečer vihar, ki je napravil mnogo škode posebno v Čez-soČL Okoli 8. ure zvečer nam je naznanjalo močno bliskanje od zahoda hudo nevihto. Ta je pritfučala z vso svojo močjo okoli 8.30 ure. Vihar, ki je dosegel sva) višek ob 9. uri, je neusmiljeno razdiral strehe in pobijal opekoL Zjutraj smo videli učinek grozne elementarne sile. Skoraj vse strehe so bile več ali manj poškodovane; petnajst streh pa je bilo skoraj popolnoma razkritih. Dež je močil ubogim ljudem seno, strope in pode v sobah, obleko in hišno opravo. Na senožetih je prekucnil vihar več kop sena. To seno sedaj seveda ne bo več za rabo, ker je vse premočeno in ga radi deževja ni bilo mogoče posušiti. Četrti novembra je bil lep, nato pa je začelo deževati znova. Soča, ki je nekoliko upadla, je začela zopet naraščati. Izpodko-pavala je svoje hregove in širila strugo. Z močnim bobnenjem se je usipalo pri več krajih v Sočo kamenje in grušč. Kraj bovškega polja se je krušil peščeni breg. Veliki bori so padali v Sočo, ki jih je odnašala. Devetnajstega novembra je pridivjal v bovško kotlino zopet hud vihar, ki je zopet najhuje razsajal v Cezsoči. Ravne tako je divjal vihar, ki je zopet najhuje razsajal v Cezsoči. Ravno tako je divjal vihar 21 in 22 novembra, vsakokrat seveda le zvečer to je v času od 7. do 10. ure. Najhujši vihar je bil oni 22. novembra. Ta je poškodoval še one strehe, ki so ostale poprej cele. Mnogo streh je odnesel z lesom vred več metrov daleč proč. Lomil in ruval je drevje.1 nega "dela, preclen bo vsaj deloma poprav Ljudstvo je v strahu trepetalo. Najstarejši ijena Skoda zadnjih povodnji. Za sedaj po ljudje ne pomnijo takega razdejanja. Ljud- začeli popravljati glavne ceste s postaje stvo je bilo zelo prestrašeno tudi zato, ker proti vasi) in sicer ,ielajo večinoma domaje divjal vihar vedno v istih urah zvečer, DORNBERG. Poroka. V soboto 27. nov. se je poročil g. Miroslav* Budin iz ugledne rodbine v Zal-oččah pri Dornbergu z gdč. Marico Pipanovo {Žauiče-čevo) iz istotako ugledne rodbine v Škrbini na Krasu. Po civiftii poroki «ta se ženin in nevesta s svati podala v cerkev, kjer ju j« g. Župnik Possarelli tudi po cerkveni postavi združil v zakon. O tej priliki je imai lep nagovor, v katerem je mlademu paru toplo priporočal, naj si dobro zapomni, da je domača hiša najboljša čuvarica treh zakladov našega naroda. TI zakladi so: Krščanska vera, materina govorica hi pridne roke. Po končanem obrechr se je brala sv. masa, pri kateri se je lepo izkazal tudi škp-binski dekliški pevski zbor. V svatovski družbi se je nabralo za slov. sirotišče v Gorici 50 L v Škrbini na nevestinem domu, a pozneje v Zaloščah, na ženine vem domu 73 lir. Mladina poročencema iz srca častitamo in jima želimo obilo sreče v zakonskem stanu. ŠMARJE. Prodaja banke. Stavbeniki in zidarji se opozarjajo, da s« proda pri nas zasebna baraka na javni dražbi in sicer v nedeljo dne 12. decembra. Baraka je široka osem metrov, dolga štiri in dvajset metrov, krita je z opeko, pod podom so po en meter narazen lesene grede. Vzklicna cena L 3000.—. GBAHOVO V prvi polovici tekočega meseca se je poročil obče spoštovani sovaščau in predsednik naše Čitalnice Jakob Kogoj z vrlo gdč. Anico Osm.uk. Priljubljenemu pari želimo vse najboljše v novem stanu. Drugače poteka življenje v naših krajih precej enakomerno, mirno, ko bi le ne bilo straho pred mizerijo, ker se letos, kakor že par let, ni nič pridelalo in še kar bi se bilo lahko, se ni moglo spraviti radi ved-nega deževja. Komaj včeraj in danes, potem ko je pokril gore sneg in pritisnil mraz da se je nekoliko zjasnilo. Bogve, koliko časa pa bo vztrajalo takof Sedaj, ko je po tolikem času in po povodnjih posijalo solnce, šele opazujejo kmetje svoje s peskom pognojene njive, usade in razdrte poti. Treba bo precejšnjega in napor- Bkim seoorom. No, četa re makoma dvignila glavo in * Obzor* fe bi! v resni nevamosti, da deli dragocene prvenstvene točke s «Prosveto». Le nesigurnost mladega rezervnega vratarja modro-belih je zapečatila tiiodo tekme. Kosovel je za «Pros\e-to» še mlada moč, ki bo še gotovo dosegla lepe uspehe. «Prosveia» je torej zopet našla pot do konsolidacije. Mogočni lanski prvak ie zopet nevarno dvignil svojo zavest m je tipanje nasprotnik čet. da bodo s »Prosveten hitro odpravili, brez podlage. Napad nima še prave spojne igrer ker so nekatera prazna mesta zasedli novi igralcL A po dobrem trainingu bomo s tem napadom zopet Uživali lepo tehnično igro, katero smo ▼ prejsni športni sezoni občudovali. Obramba -vedno ista, vztraina, žilava. O poteku tekme smo že omenili s par besedami na začetku poročila, da fe bila res interenanfna. Škoda, da je le tako neštevilna publika sledila razvoju iste. Zagotavljamo, da je bila Hn kos vsaki drugi telimo višje divizije tržaških čet- Ali je 9) Igrajo se tour in retour tekme. 9) Klasifikacija se bo na sledeči način: a) ~eta zmagovalka, doti« 2; b) premaganec tekme dobi 0 točk; c)' neodločena tekma: vsaka četa dobi 1 točko; d) v slučaju for-faiia ene čete dobi četa, ki se javi na igrišču, 2 točki; e) četa? ki javi foriait, zgubi 1 točko v klasifikacij 10) Ceta I. divizije, katera dobi največ točk, bo proglašena, za tržaškega prvaka. 11) Zadnjeklasifkrisana. četa preide v II. divizijo. 12) Predzadnjeklasificirana četa v I. diviziji igra z drugo klasificirano r II. diviziji tour tekmo. Zmagovalec preide v I. divizijo. IS) Ceta zmagovalka £L divizije bo proglašena za prvaka ter preide v I. divizijo. 14) Vpisnina L drr. zoaža L 20, II. div. kakor po nekem natančno določenem načrtu. Novica, da se sliši v Soči v zemlji močno bobnenje, je ljudi še bolj prestrašila. Zadnji vihar je zopet najhuje divjal v Cezsoči. Mnogo škode je napravil pa tudi v čini pod vodstvom g. Janeza Rejca. Tako bodo vsaj kako liro zaslužili, da ne bodo preveč žalostni prazniki. RENČE Kr. karabinerji so vložili ovadbo proti našemu občinskemu podtajniku Faronte, Bovcu in drugod. V Cezsoči je mnono po- ker je grozil v neki gostilni dvema gesto-škodovanih 30 hiš, nekatere strehe teh hiš ma. zavladalo med našo publiko lasprotstv« naoram! ^ sportu? Upajmo, da ne. Pravega vzroka, za to u i 15) Vsaka članica mera pekaiti L 50 kav-bi mogli dobiti! Ali naj prepustimo naše mlade j Clje. > TELESNA VZGOJA SPORT Ma nedelja prvenstvenih tekem Presveta klone po častnem frofvt Obzoru «Zcra» upognjena s Icžjto od Concordife A&rla izvojuje leno tekme s Tom mase je m Adtim Toamato 5sl (3dB9 Rupena 3, Saksida IT 2 - Mofar f Tommaseo se je v nedeljo pokazat občinstvu igrišča jv ulici CalvcsJa kot nekak -dens e* machž-na». Do danes ni Še nastopil v taki formacij, kt je res nekaj lepega. Sestavljen pe danes iz igralcev, ki kodo nad vse lepo branili nikfr rnmcf barve n; pribavljali naši športni javnosti mnogo lepib trenutkov na nogometnem polju. Nedeljski poraz _____________ ^ Tommasea ne sme veljati kot merilo vrednosti te ; Iiitrdi, toda neuspešnih "piP^ Zan. čfele — morda je to le trenutno. Res. da je Adria | V* drugem polčasu se paetnot 111 tU ijiii p»ti-zmago v resnici izvofevala in tudi mera zmage fe 1 ča. V 2L min. so vrata Zare fmdi !■» r ir— Ču povsem pravilna — toda priznati moramo, da je par minul pribiti v nbramfcn Gnafim in *bwšm n poraza v veliki meri krivo nepravilno postavljanje ! rokami .ustaviti v vrata naperjen atid, kar m ne igralcev Tommasea, ki zažesjajo sele prehajati v uspe; sodaik prizna Cmcanip mtfn gaaln caajst-enoto — v bodočnosti s& rajno nevarno todfc našim actnvko. ki jo TomaaaE zastiefi trk nad prečko, nogometnim velikanom. Zmagala je razredna raz- Toda goal mzag* za čmn-kelc zon. ¥ 20. min. Kka — četa Adrije, lepo vezana v vsaki poziciji kwh lep erass Fk|oU A. p nt— tfm flaliai čete je morala zmagati. Ta četa je ie kolikor to- v levem, visokem kota. Cancordia zapre Zoro v liko -najdena.* — nje stalna formacija daje nfe njeno polovico* tada pomanfkaaje ortnk sirelev dobremu poznavjdcu gofovo možnost raćKunta na -goal ter iaaediie »iluie Steigajs na danmlfila nfe moči. V nedeljo smo imeli prffiko opazovati po« u me ga aspefca. V 3S. ma. se vrfcZara a lepo igro vseh poedfncev in celote. vsemi silami v napad, ki tvnja In par minut ter športnike res usodi? Ni bolpSe. da. pb naša javnost od bližje spoznava in me mogoče samo kritizira po vesteh, ki vdobrjo svoj izvor okrog kavarniških mizi Je to resen prvi opomin našemu občinstvu. Drugače bodo morala naša društva potegniti velik zapah črez vrata igrišč. Kar pa enkrat zarfavi, spada med staro železnino, R. F. Rowt> ■ «Pn»fcfau> 4i3 Tekma je bila skozi napetei. Obe četi sta z nepričakovano žilav ostjo vzdrževali ^empo. Rccol razpolaga s hitrimi dobro trainiranimi igralkami, ki imajo v svojem cenVru močno napadalko. Obramba m dokaj močna. *Prosveta» razpolaga z mladimi moimi, ki bodo pa lahko v kratkem res izvrstne. Napad hiter, aH večkrat neodločen. Halfi, majhni, pa dobri. Vra-tarica na mestu. R. F. Coccordia-Zora (N) Pričakovanje se je deloma uresmčilo; Ccmcordia ie vedno diktirala tempo tekmi m delovanje Ro-jančanov se je omejilo le na obrambo ter na posamezne izpade, ki niso dosegli uspeha. Concordia se ni pokazala na viikn svoje moči; vratar je bil le redkokrat zaposlen in je ob teh pribkah dobro rešil svojo nalogo; od branilcev je bil Sancin B. nekoliko nesiguren, Pižon pa je požrtvovalno popravil tovariševe napake; halfska vrsta je bila najfcafjši del čete, Tomažič kot centarhalf je bil dttša čete, Žerfal S. na mestu, 2er-falu A. pa primanjkuje kot vedno sigurnosti na žogi. Napad za^lsži poseben komentar: Moeina m F lego B. nista bila na levi strani na viška naloge, Iti) Vsi prizivi morajo biti javljeni sodniku pol ure po te&mi, in to pismeno. Sodnik mora priziv- naevesti v *we»>tru poročilu. Tekom 48 ur možat biti vložen priziv na T. V. N. 17) Prizivom je trefin priložiti L 50 za I. divizijo in L 2& za. cirago. Pkizivi brez priložene takse so neveljavni. Znesek se vene le v slučaja razveljavi jenja tekme. 18) čete se raosaja' javiti točno ob določeni uri. Kapetaa se mora sam predstaviti sodniku. 19) V slučaju, d* se četa ne javi na igrišču ob določenem Času, oz. najkasneje 30 minut po preteka, istega, se- prizna zmaga četi, ki se je j^avila. 20) Foriait mora biti javljen najkasneje tri dni pred tekmo. 21) Za javljeni in* najavljeni forfait so določene sledeče kazniv a) I. divizija L 20, b) IT. divizija L 10; za. vsak nadaljni forfait se globa podvoji. 22) Društvo, ki javi forfait po preteku gornjega časa, mora povrniti vse efektivne stroške gostujočemu društvu, ako to zahteva. 23) Vsi igralci: sa moraj a pred tekmo predstaviti komisarju S. U. 9 pravilno verificiranimi izkaznicami S. U. (Dva podpisa verif. odbora). 24) V slučaju kakega nesporazum ljenja Sancin A. igra izvrstno z glavo do nasprotnih vrat. I tekom tekme je dovoljeno edinole kageia-tu pa se mnogokrat izgubi, Eriiček se preveč drži i nu čete, da vpraša sodnika za eveiituelna balfske vrste, Flego A. v desnem kriti je gotovo j pojasnila. Na noben način ni to dovoljeno sv(?io aa^pšo. tekmo, toda njegovih igraje^ ravnotako ni dovoljeno protesti-stevilmn, krasnih crossov m znala primerno izra- „„ primeiuo biti leva stran napada. Dalje fe ime) napad črno-belih kot prijateljico precejšnjo smolo, petorico strelov fe odbila prečka oriroma koli. dva goala razveljavljena ter enajstmetrovka zastreijena. Zora je prijetno iznnadila. Stergar je četo obvaroval večjega poraza, edini goal dneva je bil neubranljiv, zvesto sta mu drafovata branilca, posebno pa Renko; v halfski vrsti nt napada mo se zrfo odlikovali Cnofino, Pečar in Obe četi, ki sta skoro razvpiti kot raai in glasni, sta popolnama wi|t *m trditev. Sodnik g. Bcrtoncelf dober. Skozi ves prvi pokaš premoč čraokdft, ki k mala dosežejo goal, ki ga sodnik razveljavi radi oftade. Premoč Concordife. ki strdka v tem polčasa 3 Korner je, je večkrat natav^enn po lepih. rati na igrišču. 25) Kapetan jo odgovoren za lastn* četo in mora skrbeti za dostojno vedenja iste. 2C. Gostujoče društva je vedno ono, ki je navedeno na prvem mesti*. 27) Inkaso vseh ponavljalnih tekem gre S. U. 28) Vse prijateljske in prvenstvene tekme vodijo sodniki S. U. 29) PrekrSitev tega pravilnika se kaznuje t izgubo točk v klasifikaciji, z izključitvijo posameznih igralcev aH cele čete. SO) Igra se po pravilniku F. I. G. C. 31) T. V. N. si pridržuje pravico ta pravilnik spremeniti ali spopolnitt T. V. N. PODPISUJTE za Nktorsko posojilo! so bile popolnoma razdrte. Ljudje pokrivajo svoje strehe s pločevino in s cementnimi ploščami in z deskami. P. s. Soča je odnesla med 2ago in Srpe-nico obilo rodovitnega polja. Del ceste med Žago in Srpenico je v nevarnosti. PAR ODREDB VIDEMSKECA PREFEKTA I. Prodaja na drobno svežega mesa Videmski prefekt opozarja vse občinske načelnike, da naj radi pobijanja draginje strogo pazijo na to, da so cene mesa za drobno prodajo v pravem razmerju z resničnimi cenami za živo vago goveje živine. Od naše strani moramo pripomniti, da nam prihajajo dnevno pritožbe ljudi, ki se čudijo, da kljub tako nizkim cenam goveji živini, cene mesu po mesnicah pa vendar niso padle. Kmetje prodajajo živino naravnost po slepih cenah ali uživalci morajo plačevati vedno enake cene v mesnicah. Tako se glase pritožbe občinstva. Prosimo podrejene oblasti, da čim natančneje izvršujejo prefektovo odredbo. II. Zmanjšanje števila prodajalcev na drobno Videmski prefekt je v svoji okrožnici naslovljeni na občinske načelnike in pod-prefekte istega, mnenja kot minister za narodno gospodarstvo glede prevelikega števila trgovin za prodajo na drobno. Okrožnica pravi, da preveliko število malih trgovin še povečuje že itak občutno draginjo. Ugovori od raznih strani, da čim večje število trgovin ustvarja tem večjo konkurenco in s tega izvirajočo nižanje cen, ne drže. Razmere v trgovini na drobno so namreč po&tale tako kaotične in zmešane, da konkurenca ne izenačuje več cen med posameznimi trgovinami. Radi tega odreja prefekt, da občinski uradi ne smejo več izdajati novih obrlnic za trgovino na drobno in da se one trgovine, ki prenehajo z obratovanjem, ne smejo več obnoviti. Ako se kak trgovec pregreši zoper kako zakonsko določbo, se mu ne eme kot dosedaj samo začasno zapreti trgovina, ampak za vedno. Na ta način najbolje občuti javnost, da se kaznujejo v pravi meri oni trgovci, ki grešijo proti zdravstvenim odredbam, potvorbam jest-vin, prekoračenju predpisanih cen ali pa izvrševanju nezakonite in goljufive kupčije. _ Telefonska zveza s Trstom V kolikor smo doznali, gredo dela pri novi telefonski zvezi s Trstom, h koncu. Še ta teden bodo baje že dovršena in takoj nato se izroči nova Črta prometu, tako da bo ta že tretja, ki bo vezala Gorico s Trstom. Govori se tudi o telefonski zvezi z Idrijo, o kateri se pa ne ve Se nič gotovega. Izgubljeno. Pred štirinajstimi dnevi je neka oseba pustila v vlaku iz Prvačine v Gorico (postaja Sv. gora) nekaj listin in dve šolski kroniki. Kdor jih je dobil, naj jih izroči ali pa naj jih pošlje goriški upravi, da jih ta odda onemu, ki jih je izgubil. S posebnim odlokom furlanske prefekture se pooblašča goriška občina, da kupi od baronice Lmtgarde in njenega sina Viljema pl. Ritter - Zakony-ja njuno posestvo, tvoreče vi. št. If3d davčne občine Gorica in nahajajoče ne na vogalu ulic via Corno in via Orzoni, t. j. na Kata rini jevem trgu. Na ta način se misli od pomoči velikemu pomanjkanju glede šolskih poslopij. TOLMIN Novi tolminski podprefekt Za podprefekta obnovljene tolminske ??otipre£eliture je imenovau dosedanji itfrij-ski poilprefekt. Za podprefekturne urade so priredili hišo, v kateri je bil okrajni davčni urad, in pa kmetijski urad. Za začetek poslovanja podprefekture je bil znanjen pondeljek 29. novembra, MIREN Slovo Dne 25. novembra nas je zapustil tukajšnji orožniški brigadir g. Aldo Santochi. Na njegovo mesto je provizorično prišel pod-brigadir Bomba Jožef. Kar se tiče prvega, se labko reče, da nismo imeli Mirenci do sedaj takega človeka, vestnega v službi, ki je pomagal vsem v vsakem oziru. Premeščen je v I&trijo. Naj ga spremlja ^reča, koder bo hodil, Mirenci ga ohranimo v dobrem spominu. BILJE Tatvina V noči od petka na soboto so vdrli na tukajšnje županstvo neznani tatovi in odnesli pisalni stroj. IDRIJA Minilo je precej časa, ko smo zadnjič imeli v našem mestu javno prireditev in zdelo se je, da ne bomo več slišali naše besede raz oder. Kljub temu pa, da je bila prireditev po dolgih mesecih odmora, prva, ni bilo pravega zanimanja in tudi udeležba je bila le povoljna. V pondeljek 22. t. m. se je izvršil običajni ceciljanski koncert, katerega je priredila katoliška del. družba. Spored je obsegal 13 točk, izmed teh 7 orkestralnih, ostale pa mešanega, ženskega in moškega zbora. Že pri prvi točki orkestra »Bomben und Granaten* (H. J. Schneider) smo opazili pret-ejšen korak naprej od lanskega leta. Vendar pa orkester še ni na tisti stopnji kot bi moral biti. Napredek je predvsem pripisati novemu kapelniku J. Ferjančiču, katerega poznamo že izza poučevanja um-buraškega zbora v Del. braln. društvu. Kot druga točka je bila pesem A. Foerster-ja «Sarafan», ki jo je izvajal mešan zbor. Razmerje posameznih glasov ni posebno dobro in sopran ima glavno besedo. Tenorji, dasi v precejšnjem številu, zelo slabi. Izražava! jo je le najstarejši in ne preveč simpatičen tenor. Drugi basi tudi precej slabi, razen enega. Vse pevske točke je vodil g. kaplan. Sledila je tačka orkestra: «\Vintermarchen», ouvertura (H. J. Schnei-der); nato točka mešanega zbora: «Tinica» (A. Ma. - C. M.) in točka orkestra: «Wo die Zitronen bluhen», (H. J. Sehneider) va!-ček. Najbolj pa sta v živo zadeli koroški narodni pesmi: «Kje so tiste stezice« in «Gor čez izaro», ki ju je podal ženski zbor. Buren aplavz je bil dokaz temu in treba je bilo ponavljati. Po odmoru so bile še sledeče točke: Coa-ting iz opere «ReUzar» (Donizetti), ki so jo tudi ponavljali. «Zapuščena» (Adamič), ki jo je izvajal mešan zbor s sopranom solo. «Abendgebet (H. J. Sehneider) — orkester; «Za njega vse pretrpi« »Adamič? — moški zbor; «Der musikaliscbe Kater (Lanpr — orkester; »Djevojka je ružu brala«, mešan zbor, in «Popek>> — koračnica — orkester. Ples je letos odpadel in to je tudi korak naprej. Program je bil v celoti dobro izbran. Najbolj so ugajale narodne pesmi in priporočati je, da bi jih slišali prihodnjič še več V nedeljo pa je bil koncert na trga. V Trstu, dne 30. novembra 1928. •EDINOST« m. Poezija Sože d osa France Bevk. iz kalija, dušika in kisika. Dobiva se, ali skoro bolje, dobival se je, v manjih množinah v nekaterih apnenčevih jamah, tako Vodne sile Soče nameravajo izrabiti. Od iv Kalabriji in na Cerfonu. Ker te množine niti v začetku niso mogle Rti prani Valvasor o AJ&otfinl m o Vtpflul MALI OGLASI vsebujejo veliko dušika, z zemljo,ki vse-1 stih deželah. Povsod navaja zraven Chiozza 18, vrata 'ia buje apnenca in pepelike, polivali so to ,tudi slovenska imena. Njegovo najime-j- zmes Z gnojnico in puščali, da segnije. Iz- nitnejše delo in Z mnngimj slikami O" • ^"^ULARNA žaga, specijalna za kurivo in stroj BABICA, avtoriziraaa. Sprejema noseče.* Govori pirali so nastale snovi in izkristalovali so- 'jjtrašeno je «Ehre des Herzogthums ^^^ se Piesen, Via iiovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-ia njenega izliva do Solkana se bosta njen tok in njena struga spremenila. Speljana v velike, ogromnim betonskim cevem podobne rove, se bo dvignila iz njene prirodne postelje in polzela skrita in molčeča višje ob bregu hriba in bo po daljšem teku padala v nižino in proizvajala določeno množino energije, od inženirjev izračunjene in spi emenjene v suho zlato. Za vsako centralo bo dobila par sto metrov spenjenega prostega teka, nato se zopet zagrizla v podzemske rove in lezla neslišna in nevidna do prihodnjega padca.. Nadižo bodo dvignili iz njene naravne lege in jo obrnili v soško dolino; njena dolina bo ostala suha... To je stvar inženirjev in narodnega gospodarstva, globokoumna in koristna Druga zadeva je zadeva poezije. «Krasna si, bistra hči planili, brhka v prirodni si 'tepolLj.® Zanamci, ki bodo brali pesnika Gregorčiča, bodo vpraševali svoje očete, kje je reka, ki jo pesnik opeva. Ti bodo pokazali na peščeno, z robidjem pol porastlo strugo: «Tam je bila___» Pregljev pijani voznik Jermol ne bo več vozil ob Soči in pel: «V Kotu -se mota, za Tminom grmi. Moja Mica se joka, le sama leži...* zakaj pod njim bo ležala prazna struga j di tega je sicer' amonijak zelo cenjen dva dela. Ni izključeno, razmotriva v j POSTELJA, zraven že oddane se da v najem. Via Androna Fontanelle 1, III. (staro mesto). 1810 j SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti potreiie po ^ so s* ^eU merorna zgodaj umetno proizvajati V tako- ■ ljani in je umrl leta 1693 v Krškem na CITRE, dobre, Heide^r se prodajo, Zglasiti sej ^mo v lekarni Castellanovich, Trst. Via f ^t^ ; KraXljskem. Pisal je v laUnskem in P" Bocsa X_42 (paralelna nlica Via delPfatria). (1524J drugod. 'Mešali so živalske odpadke, ki. nemškem jeziku o slovenskih in hrvat- j privatna hrana, dobra, po nizkih cenah. Via I ,aviorizira?*' *Pl.omiriBt: »prejema no- ' — "-----1 ----------1 lati i sece* Adel€ tJnerscnitz-Sbaizero, Faraeto 10 (po- daljšana Ginnastica), lastna viia, tel. 20-64. 1436 1812 1517 1808 11 ^ff* ... !Krain» (»Slava vojvodine Kranjske®),! uanes so ta način že aoceiaL opusuil. ki obse&a debele knjige zelo za- BOŽIČNA dreroca, v večjih količinah kupi K me- BABICA, diplomirana sprejema noseče. Madon m^j^SnHmS^ sonul Ta £ nimive šsebi«. Za Mtfek Tbakroreze'^- via R^ria 4. .784 ,0. n, šikova spojina se nahaja v ogromnih skla- j svojih knjig' je izdal vse svoje precej-dih v puščavnih planotah Cileja (odtod žnje premoženje; še celo svoj grad in tudi ime) in Peruja v Južni Ameriki. Na- bogato knjižnico je moral prodati, kasta! o je samo po sebi v prirodi po sličnih tero so kupili zagrebški jezuit je. ' preosnovah kakor na ravnokar omenjenih j y zgwSLi omenjeni knjigi iz letal Ameriki so, aU ^ kjer opisuje mestatrgein vasi,! bolje so bile, velike, toda potreba po solitru *** kratka ^dj Ajdovščino, raste hitro, množina solitra pa se enako j _ Ondotni prebivalci, pravi v knjigi, jo hitro manjša. Iskati je bilo treba druge imenujejo Ajdovšno in kakor že ime vire za dušičnate snovi. I kaže, izvira od starih Ajdov (poganov). Po sreči so našli okoli L 1870 tako »nov j Razvaline sedmih velikih stolpov ka-v amonijaku ki je bil do tedaj nevsečen ' tere so ^ vidlie jrtčajo, da je : stranski produkt pri suhi destilaciji pre- i i-i moga. Danes je amonijak povsod eden Saj- ' ™eatlX Ajlovščme ve- bolj cenjenih produktov plinarn. Toda v mesto, po cigar aredmi je tekel j premogu je komaj en odstotek dušika. Ra- Kobel (Hubeij) in. tako delil mesto na brez vode, ki je prej oživljala še tako samoto, in mu bo tesno pri srcu. Tudi Joža Lovrenčič bo sklonil glavo ob misli, da je bil on morebiti zadnji pesnik, ki je opeval Nadižo, in prav to mu bo morda tudi laskalo. Vse na to dolino in na to reko navezane stranski produkt, nikakor pa ne paže, ob- knjigi Valvasor, da je stalo na tem; j delovati premog zgolj za produkcijo amo- kraju pred javnimi časi veliko in slo- - i * i , . . ___ veče mesto pod imenom Okra. (Zgodo-j 1 Amonijak sestoji kakor znano iz dušika vjn^j si niso iaSTWirn hila in vodika, in sicer sta obe prvini združeni ^ jasnem, ali je bila i v zelo enostavnem razmerju. Zelo vabeča UKra ime al1 i« *>n to današnji je bila «misel, izumiti« metodo, ki bi omo- Kras. Nekateri so- tega. mnenja, drugi lepe besede bodo izgubile polovico svojega gočala, neposredno združiti dušik z vodi- pa ravno nasprotnega;.) L L. Schonle- bleska, ali pa ga bodo pridobile, zakaj ne j kom Xoda vsi poizkusi so bili dolgo časa ben (ljubljanski zgodovinar 1618-1681) bo se več govorilo: Pojdi in poglej! ampak: j 2aman. _ ; ^ da ge ^^^ sledoTi šestnajste-' Zeleni šumeče vode na bodo zaprte v L ?^JPtrej senje P°srečiio vsa^ ^direktno stih stoipov, od katerih pa stoji le še /leiene sumeče voae pa ooao zapne v resltl ta pTOblem, z izumom znanega gno- :r i „ _____- dolge ogromne cevi in grgrale, kakor da se | jilaj kalcijevega cijanamida. NasUja po eden, ostale pa je ^u^il Atila s svojo dušijo. Brleče lučke po dolinah bodo ugas-: zdlužitvi dušika s kalcijevim karbidom in VOJSjLO> ko le drvel ▼ Italijo. nile; dolina bo žarela v valu električnih | se proiZVaja v ogromnih množinah tam,1 Ajdovščina se nahaja ob reki Hubeij, žarnic, zemlja bo spremenila svoj obraz, kjcr je električni tok po ceni na razpolago, oddaljena devet milj od mesta Ljubija- šuruenje turbin bo glusilo tih o to noči. tako v Šibeniku, v Dalmaciji in v Kušah pri ne in tri milje od Gorice, na deželni Mariboru. Kalcijev cijanamid ali kakor ga cesti med tezam direma mestoma, delo- tudi nazivijejo apneni dušik, se v zemlji raVnem a zelo kamenrtem polju. I ZAHVALA Ob priliki smrti in pogreba našega nepozabnega sina in brata Franca Ksaverja Brešan-a se najprisrčnejše zahvaljujemo vsem, ki so mu lajšali trpljenje v času bolezni, pred vsem podgorskemu kuratu preč. g. Stankotu Staniču za tolažbo in vsestransko pomoč ter vsem, ki so v obilnem števila prihiteli iz Gorice, domače in okofiških vasi in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo prečastiti duhovščini, darovalcem cvetja, zastopnika akad. fer. društva „Adrija" za poslovilne besede ob grobu, vsem njegovim tovarišem, gospodom in gospodičnam za Častno spremstvo in pevcem za ginljive nagrobnice Ob te£ priložnosti priporočamo vsem našega Severi na v blag spomin. PODGORA PRI GORICI, dne 28. novembra 1926. Družina BRESAN. ^T co a To govori pesr.ik. ki nosi še dolge lase in ljubi bolj brlečo lučko in strahotno polnočno tihoto dolin kot obločnice in šum koles... Za mizo pa sedi plešast, gladko obrit gospod, ki piše številke in se smehlja. Te številko spreminjajo obraz zemlje, režejo kruh in ugnetajo novo misel. Pride pesnik, ki ne bo nosil dolgih las in ga ne bo motil spomin na soško dolino sedanjosti od Trente do Solkana in bo našel v novem obrazu doline, v zamolklem drhtenju uklenjene vode, v šumenju padajočih slapov, v luči in električni energiji, novo poezijo. Tega ne zanikam. Mi je ne bomo našli; preblizu nam bo prejšnja slika doline, prepolna spominov in žal nam bo zanjo.... ani po sebi pretvarja v amonijak. Ker so vse znane kemijske metode za neposredno združitev dušika z vodikom Hubeij je mejnik goriške in kranjske zemlje. Današnje mesto leži onstran Mml in umetnost O izvoru umetnih gnoji! (Konec: Gl. tudi «Edinost» od 14. t. m.) A' prejšnjem članku pod tem. naslovom smo pojasnili, odkod izvirajo kalijeve in fosforove spojine, ki jih zahteva racionalno obdelovanje zemlje. Pri tem pa si je tiskarski škrat dovolil malo šalo: pretvoril je na dveh mestih mesto Stassfurt na Pru-sktm v Strassfurt. Čitatelj je gotovo že sarn popravil to napako, saj je izhajala jasno iz vsebine članka, ki je govoril ravno v nasprotju s Strassfurtom o ležiščih kalijevih soli tudi na Alsaškern. Danes hočemo razpravljati o tretji vrsti spojim, ki jih rastline nujno potrebujejo za svoje* rast, namreč o dušikovih spojinah. Dušik je važen sestavni del raznih rastlinskih snovi in Čudno se mora zdeti človeku, da ne zajemajo rastline te zanje prepotreb-ne prvine tam; kjer je v ogromnih množina h in lahko dostopna, namreč v zraku, temveč da ga vsrkavajo iz zemlje. Dušik je v zraku samočist. Samočistega dušika pa ali s kisikom odpovedale, so skušali posne-/vode na goriških tleh, le par hiš je, ki mati že omenjeni pojav, ki se odigrava pri so nahajajo na kranjskem ozemlju, iiiočniii razelektrenjih v zraku. Tozadevni Raditega tudi nisem prinesel v knjigi poizkusi, zdruzki namreč v elektriškem nikakega bakroreza- o tem kraju, plamenu dušik s kisikom, so tesno združe-| p0]eg tega omenja tudi, da je deželni z imenom Birkeland m Lyde Poizkusi na kranjska vlada «videč. da so se po- so imeli uspeh, postavile so se tudi tovarne___,. , J . . , n * , } za izkoriščan i e te metode. Toda praktične- ,navi3al> delajo pri temperaturi od 500 do 600 sto- j vmo «Jvmaermacner». pinj in pod pritiskom kakih 200 atmosfer, | Dokler se je nahajal v rokah dežel- v Italiji pa uporabljajo pri nekoliko dru- i nih knezov, so stanovale v njem razne gačni metodi pritisk 5® atmosfer; j plemiške osebnosti; danes tega ni več. Izmn je nedvomno Haberjeva zasluga t l>red šestdesetimi m še več leti je bil (dasi ni manjkalo tudi takrat konkuren- i t virumki trraA še obltuden toda tov za prioriteto) in radi tega mu je hila rtari ^P8-™11 graa se ooijuaen, toaa tudi podeljena N ob lova nagrada ml 1. 1920. Sčasoma so se prebivata radi večje u- godnosti preselili v trg- in si tu sezidali novi grad, v katerem stanuje se- Za tehnično stran izkoriščanja Haber-jeve metode si je pridobil največje zasluge ravnatelj omenjene tovarne dr. Bosch, če- gar ime gre danes zopet po vsem svetu kot izumitelja novega načina za pretvarjanje rastline ne morejo sprejemati, temveč le 1 železa v jeklo. spojenega s kisikom. Takega pa dobivajo Da si ustvari čitatelj vsaj približno sli-povsod v zemlji, pri čemur nadomešča lah- o važnosti Haberjevega izuma, naj po-ko dušikovo spojino s kisikom amonijak, vemo samo, da je v prvi tovarni za izde-to je spojina s kisikom. . lovanje ai»onijaka, ki ga je ustvarila Bad. V prirodnem stanju, ostane, kakor smo ! anii. tovarna v Oppau ob Renu nastavlje-že omenili v prvem delu, množina potreb- | nib 40 kemikov, 60 inženirjev. 500 tehni-nih dušičnih snovi praktično neizpreme-: kov in 5000 delavcev. Od teh iih je 2000 za danja* gosposka. Nedaleč od tega se nagaja poslopje, stari grad imenovan, katero je pripadalo gospodom. Edling. Poslopje nima nič skupnega z gradom, je njena. Malenkostno izgube, ki vsekakor nastanejo po razkrojit v i teh spojin, krije pi iroda sama. Na eni strani se združi namreč pod učinkom močnih razelektrenj, ki jih imamo v ozračju v obliki strele, dušik s samo spravljanje naprav in 3000 so v glav- na IV. strani) Porabite priliko ki ga dajejo do preklioa nem samo za nadzorovalno delo, kajti delavci se sploh ne dotaknejo z roko ne surovin ne izdelkov, temveč pazijo le na stroje, na termometre, manometre in druge kisikom in dež, ki navadno spremlja te I registracijske aparate. pojave, odnaša tako nastalo spojino s seboj j - Tovarna v Opau-u pa ni največja Še na zemljo. Na drugi strani pa živi v zemlji večja je nastala v Leuni pri Mereenburgu., nico naznanja, da bo odprla z dnem 1?. de-sami neka vrsta bakterij, ki se zbirajo zla- Tretja velika tovarna v Charronu je sedaj cembra t 1. podružnico * Idriji Via Ca-gj * m* — • - ^glto gg Lapajne). V nadi, da mu bčdo ostali i drski odjemalci tudi v bodoče tako naklonjeni, 1 NAZNANILO. Tvrdka „OLD EN6LANB'4 Trst, Cent VHft. to. IU, s prodajo oblek, blaga in z lastno krojač- sti ob koreuinah stročnic, detelje in sorodnih rastlin in ki ramo rejo spajati dušik iz zraka z drugimi prvinami v razne spojine, ki jih deloma oddajajo rastlinam. na Poljskem. Samo Nemčija, ki sicer stoji v tem oziru na čelu vseh ostalih držav, proizvaja letno po Haber-Boschevem načinu 400.000 ton Za zahteve pa, ki jih stavlja naša doba ; apnenega dušika in 550.000 ton amonije-do zemlje, ne zadostuje več ta prirodna; vega sulfata kot stranski produkt pri de-nailomestitcv, skrbeti je treba za umetno , stilaciji premoga V teh dušičnatih snoveh nadomestitev. Kot primerno tako gnojilo je več nego pol milijona ton dušika, se je izkazal kalijev soliter, ki je sestavljen j fc. se priparočar odani ŽITKIM. *) Za članke pod tem naslovom ne prevzema uredništvo nikake odgorvorraosti. Popust se odbije pri blagajni na cenah ki so najnižje in označene na vsakem posameznem predmetu. Je to prilika, ki se ne nudi vsak dan. PODI. ISTEK JULES VliHNE: (174) Skrivnostni otok Vse poletje je trajalo slabo vreme. Zdaj so nastopili silno vroči dnevi, zdaj so raztrrajale silovite nevihte z bliskom in gro-rnom. Le malokdaj je bilo, da ne bi slišali oddaljenega grmenja. Vedno se je razlegalo neko votlo donenje, kakor se pač navadno sliši v deželah ob ravniku. 1 januarja 1869. je razsajala izredno huda nevihta in večkrat je treščilo na otok. Velika drevesa so bila zadeta od strele in so se razleteia. Med drugimi je strela pokončala eno izmed velikih koprivovcev, ki so ob.scnčevaii kurji dvor na južnem koncu jeiera. AH fo bili ti naravni poiavi v kakšni zvezi z dogodki, ki so se odigravali v notranjost* zemlje? Ali je bila kakšna vzroč. i zveza med tem zračnim gibanjem in med gibanjem mas v zemeljski notranjost«? C-ir Smith je skoraj verjel v to, ker nevhte so nastopale ob času, ko so se vulkanski pojavi močneje pokazovali. , 3. januarja je Harbert, ki se je ob jutranji zori povzpel na jdanoto Lepega razgleda, zapazil, da je bil vrh Franklinove gore pokrit z ogromnim oblakom dima. Harbert je sporočil to novico naseljencem, ki so takoj pritekli in opazovali vrh gore. «Ah. je vzkliknil Pencroff, to niso več pare! Meni se zdi, da se velikan ne zado-i volju je več z dihanjem, ampak da je za-| čel kadi ti f» Primera, ki jo je mornar izrekel, je popolnoma odgovarjala izpremembi na ognjeniškem žrelu. 2e tri mesece so se iz žrela dvigali gosti parni oblaki, ki so izhajali samo iz vretja rudninskih snovi v notranjosti ognjenika. Zdaj pa je bila para pomešana z gostim dimom, ki se je dvigal kvišku kot siv steber, ki j« meril spodaj dve- do tristo metrov v obsegu In se zgoraj razširil na sedem — do osemsto metrov, tako da je bil podoben ogramsi gobi. «V dimniku je zdaj ogenj, je dejal Ge-deon SpiletL — Ki ga ne moremo gasiti, je dostavil Harbert. — Za ognjenike bi bili potrebni dimni- karji, je pripomnil Ifab, ki je govoril do-' cela resno. — Imenitno, Nab, je vzkliknil Pencroff, ali hočeš ti biti ta dimnikar?» In Pencroff se je glasno zasmejal. Pozorno je Cir Smith promatral dim, ki se je vil iz Franklinove gore, in napeto poslušal, če bi zaznal oddaljeno bobnenje, j Nato se je obrnil k tovarišem, od katerih se je bil nekoliko oddaljil. «Res nično, prijatelji, ne smemo si prikrivali, da je nastopila važna izprememba. Vulkanske snovi niso zdaj zgolj v vre t ju, i ampak so se užgale in gotovo je, da nam grozi v doglednem času izbruh ognjenika. v — No dobrot gospod Smith, je odgovoril Pencroff, tedaj bomo pač videli izbruh in ploskali, če se bo dobro posrečil. Mislim, da si nam ni treba beliti glav zaradi tega. — Ne, Pencroff, je odgovoril Cir Smfth, ker je lavi Se vedno stara pot odprta, in po svoji obliki je irelo do sedaj na severno stran bruhalo. In vendar — in vendar, ga je prikinil poročevalec, ker bi od tega izbruha ne imeli prav nobene koristi, bi bila najbolje, če bi sploh izostal. i — Kdo ve? je odvrnil mornar. Morda se j nahajajo v njem kakšne koristne in potrebne snovi, ki jih bo prijazno izbljuval j in jih bomo mi pozneje uporabili.» Cir Smith je zmajal z glavo, kakor da J ne pričakuje nič dobrega od tega naravnega pojava. On ni omalovaževal posledic izbruha kakor Pencroff. Zrelo je bilo res tako obrnjeno«, da niso lavne mase ogrožale gozdnatih in obdelanih delov otoka, toda utegnile so nastopiti komplikacije. Bruhanje ognjenikov spremlja večkrat potres, in kos zemlje take formacije, kakor je bil otok Lincoln, ki se je sestajal iz najraznovrstnejših snovi, iz bazalta na eni strani, iz granita na (tangi, iz lave na severu in mehkih tal na jugu, iz delov torej, ki niso bili tesno med seboj zliti, je grozila nevarnost, da se ti deli razdele. Vulkanske mase niso resno ogrožale otoka, toda gibanje zemeljskega ogrodja je utegnilo imeti resne posledice za otok. •Zdi se mi, je dejal Arjrton, ki je položil uho na zemljo, zdi se mi, da slišim neko oddaljeno drdianje, kakor bi se gibal voz, ki je lalnim z železnimi drogov L* Naseljenci so prisluhnili z napeto po-•zornostjo in so morali pritrditi, da se Ayrton m motil. Temu drdranju se je kmalu pridružilo podzemeljsko ropotanje, ki je zdaj naraščalo, zdaj pojemalo, nato pa popolnoma utihnilo, kakor da je v notranjost zemlje zavel močan veter. Razločnih pokov pa niso še slišali. Iz tega so mogli sklepati, da sta dim in para še vedno neovirano šla po osrednjem dimniku, in da če je bil ta varnostni oddušek dovolj širok, se ni bilo bati premikanja goraih mas in eksplozij. «No torej, je začel Pencroff, ali ne poj-demo zopet na delo? Naj Franklinova gora le dalje kadi, drdra in ropoče ter bljuva ogenj in plamen, kolikor se ji zlju-bi, to nas vendar ne sme odvračati od dela! Na delo Ayrton, Nab, Harbert, gospod Cir, gospod Spilett, zdaj mora vsakdo pomagati! Moramo pritrditi grede in zato je potrebno ducat rok. V dveh mesecih mora naša nova Bonaventura, ker to,ime moramo obraniti, zopet plavati v zrakoplovnem pristanu! Ne smemo izgubljati niti ure!» Vsi naseljenci, ki jih je Pencroff poklical, so se podali na mesto, da pri trde stranske grede, ki vežejo rebra To je bile dolgo in težko delo, ki so se ga morali vs udeležiti. IV. ? Trstu, Une 40. novembra 1921. popolnoma zase in je sedaj prešlo skazi ženitev v posest groia Lantheri-Rihenberškega. Za novim gradom, takoj pri izviru reke, opazimo visok štirioglat stolp, v katerem se nahajajo ječe. Svoječasno je pripadal stolp gospodom Baum-kirchner. Dobro miljo hoda od trga, ob vodi Hubelj, je dal sezidati sedanji gospod in lastnik vipavske grajščine, kovač-nico in livarno, v katerih so izdelovali iz železa različne stvari, med drugim tudi železne retorte za idrijski rudnik. Toda ogenj je upepelil poslopje, so pa zgradili na ravno istem prostoru papirnico, v kateri izdelujejo velike množine papirja. Razen tega ima tudi sedanji visoko čislani gospod lastnik gradu izdelovalnico suknenega blaga, v kateri izdelujejo posebno dobre rute. Vrhu vsega, kar-sem sedaj povedal ima še vipavsko gospostvo veliko deželno sodišče. Posebne omembe vredni dogodki Vipave so: > V letu 1478. so pridrli Turki in so v okolici trga pustošili. Leta 1508. so zasedli Benečani Vipavo, a kranjsko viteštvo jih je s svojimi vojaki kmalu pregnalo. Dne 21. marca 1584. leta je moral grof Lovrenc Lanthery, na povelje nadvojvode, izgnati iz Vipave in okolice vse protestante in sicer v teku štirinajstih dni. V letu 1644. se je izvršil v trgu nezaslišan zločin. Neka ženska je vrgla v gorečo peč svoje nezakonsko dete. Dne 17. sept. 1660. leta je prenočil v Vipavi cesar Leopold I., ko je poioval iz Ljubljane v Gorico. Končno še o prvih rodovih vipavskega rodu. Obstojal je pred mnogimi leti rod vipavskih gospodov. Tako leta 1271. Simon Vipavski (von Wippach) z ženo Katerino; po njegovi smrti v letu 1274> njegov sin Hartwig in zatem 1. 1291. Rtidiger von Wippach. Več kot tristo let najdemo gospode von Wippach, ni pa dognano, ali so imeli tudi v posesti grajščino. Za vipavskimi gospodi je prešel grad v posest gospodov Schen-cken pl. Osterwicz. Lacius in Schdnle-ben (zgodovinarja) poročata sledeče: «Elizabeta Auersberška III. se je poročila z gospodom Rajnerjem pl. Oster-\vitz, okrog leta 1330., in teh sinoyi so prejeli od oglejskega patrijarha vipavsko grajščino. Od te gosposke je prišel grad in trg v roke baronov pl. Herbersteinov, ka/-kor poročajo naslednje vrste patra Martina Baučarja (goriški zgodovinar 1595-1668): Okrog 1. 1487. so bili gospodje Herberstein visoko čislani. Cesar Friderik je poklonil iz dobrohotnosti vipavski grad gospodu Leonhardu Her-bersteinu. Končno so dobili v posest Vipavo grofje pl. Thurn. Prej omenjeni zgodovinar pravi: Grof Nikolaj pl. Thurn, prezidont Gradišča in Marana, je umrl 1. 1557. Služil je kot cesarjev odposlanec na raznih poslanstvih v Italiji, Španiji in Nizozemski, radi tega je dobil v dar vipavski grad. Udeležil se je tudi raznih bojev pod Ferdinandom I. proti Turkom na Ogrskem in Hrvatskem. Sedanji lastnik gradu je grof Anton pl. Lanthery. 1926 pa 31.97 Leta 1914. je pripadalo od 49.1 milijonov ĐRT parnikom in motornim ladjam 45.4, a jadrenicam 3.7; leta 1926. pa je od 64.8 milijonov ĐRT pripadalo parnikom in motornim ladjam 62.7, a jadrenicam 2.1. Tonaža parnikov in motornih ladij je torej poskočila v razdobju 1914—1926 za 17.3 milijonov BRT, medtem ko je tonaža jadrenic pala za 1.6 BRT. Podelitev svetovne trgovinske mornarice (parniki in motorne ladje) v letih 1926. in 1925. je sledeča (v 1000 BRT): 1926 1925 Razlika Vel. Britanija - in Irska 19.264 19.305 41 Brit. kolonije 2.689 2.603 + 86 Združene drž. t,: (pom. mora.) 11.392 11.932 — 540 Združene drž. v (jezerska mora.) 2.348 2.277 + 71 Japonska 3.968 3.920 4- 48 JFrancija 3.324 3.320 "+ 4 Italija 3.150 2.931 219 Nemčija 3.062 3.006 + 56 Norveška 2.807 2.618 + 189 Nizozemska 2.553 2.588 — 35 Švedska 1.295 1.254 4- 41 Španija 1.126 1.143 — 17 Danska 1.049 1.022 + 27 Drugre dežele 4.645 4.461 + 184 Skupno 62.672 62.380 292 goče najti koeficijenta, ki bi označal, Najznačilnejši je povišek v Italiji, vsekakor plod subvencij ske politike on. Mussolinija. Italija je stopila s tem na peto mesto, pahnivši Nemčijo na Šesto. Unijska mornarica je pa močno pala- Nasproti letu 1914. znaša povišek v Angliji 2%. Tonaža parnikov in mo-tornikov na Angleškem je znašala 1914: 41.6% svetovne tonaže; sedaj znaša samo 30.7%. Prispevek USA pa je poskočil od 3.1% na 5%, prispevek Nemčije je padel od 11.3% na 4.9%. Gornje številke nam pokalu je jo v prvi vrsti velik, porastek svetovne trgovinske mornarice kljub temu, da je v vojni velik del tonaže propadel. Razen tega pa je še zmožnost ladij za prevoz blaga in potnikov neprimerno po-rastla. Ker ta porastek ni razviden iz zbranih statističnih podatkov, se lahko smatrajo za nepopolne. Netočnost v statistikah je v tem, da se ne posveča pozornost različni sposobnosti ladij. Ne da se namreč razvideti iz statistik tehnična in gospodarska sposobnost ladje, kajti večinoma delijo ladje le po veličini, a ni rečeno, da je večja ladja razmerno produktivnejša od manjše. Prostornina je kubična mera; deplajce- kateremu taktičnemu prostoru za krcanje odgovarja; vsaka netto tona, in to za vsak tip ladije. Ta faktični prostor bi se mogel dobiti le na ta način, da bi najprej za vsako ladjo posebej ugotovili ta prostor in da bi se potem vse to seštelo. Po netto prostornini torej moremo le spoznati velikost ladje (in to bi mogli tudi po brutto prostornini), ne pa njene tehnične in gospodarske prevozne zmožnosti. Ta zmožnost sestoji iz dveh komponent, iz možnosti krčanja in hitrosti, katerim se pridruži še gotovost ladje. Razen prostornine spotobne za krcanje, ki prihaja v pošte v za lahko ali voluminozno blago, moramo poznati še tovorljivost ladje za malo obsežno ali jako težko blago. Tovorljivost imenujemo ono število ton, ki je potrebno, da pogrezne ladjo od črte nekrcanja do črte največjega krčanja. Čudno je, da nimamo do danes Še statistike o tovor-Ijivosti, čeravno ne bi je bilo težko sestaviti in bi bila jako koristna tudi ladjedelnicam samim, ki dobijo navadno naročbo po tovorljivosti ladje in delajo po gradbenih vzorcih. S pomočjo podatkov o tovorljivost! in s pomočjo specifične težine blaga, ki se ima prevoziti, bi se moglo dobiti precej zanesljive zaključke o konkretni prevozni sposobnosti ladij. Da je svetovna tonaža zares preobilna napram blagu, ki se ima prevažati, sledi tudi iz dejstva, da danes sorazmerno več ladij plove v balastu nego pred vojno. Ladja je v balastu, ko ne nosi blaga in so njena skladišča napolnjena s peskom in kamenjem samo zato, da se ladja do neke mere pogreza in tako vzdrži v ravnotežju. Ne mislimo tu vštevati tanka, ker je že tehnična narava tega vozila taka, da se mora pojaviti ta fenomen, de več pa kot za popolni balast gre tu za delni balast, ki ga pa nobena luk« ne zaznamuje. Pristanišča namreč zaznamujejo samo, če je ladja prispela ali odpotovala prazna ali krcana pa se pri tem ne gleda,, če je bila krcana! do črte največjega pogrezanja ali mnogo manj. To delajo luke nekoliko iz komodnosti, nekoliko zato, da izkažejo večji promet. Druga komponenta prevozne zmožnosti je hitrost. Najnovejše številke Lloyda ne izkazujejo v tem oziru nika-kih večjih skokov. Delež popolnoma hitrih ladij pada, medtem ko delež ladij s hitrostjo izpod 12 vozlov raste. In tudi med ladjami popolnoma hitre kategorije pada delež onih najhitrejših. Iz kategorije počasnejših ladij so pa izginile one naj počasne j še. Hočemo li iz- v premogu v razmerju 1 :16, v olju pa ment je prostorna mera in istočasno tudi utežna mera, ker voda ima speci- \ računati brzino najvažnejših mornaric, Stanje svetovni trzinske mornarice Gibanje konjunkture se približuje polagoma neki umerjenosti. Velikih skokov v tem oziru ni več in tiste ne-rednosti, ki se pojavljajo, so v brodo-lastniškili krogih pričakovane in ne prinašajo škodljivih presenečenj. Še vedno smo prisiljeni primerjati sedanje stanje s predvojnim stanjem, ker samo tako si moremo razlagati napetosti, ki so nastale po vojni. Napetost se more javiti le v dveh slučajih, namreč če so prevozna sredstva za svetovno trgovino nezadostna, ali pa če je njihova tonaža previsoka. To pravilo se s posebno trdovratnostjo uveljavlja v pomorski trgovini. Tukaj si stojita nasproti blago, ki se ima prevoziti po morju, in prevozna zmožnost trgovinske mornarice. Če je toliko blaga, da ga niso ladje sposobne prenesti, poskoči cena tonaži in prevoziti se bo moglo samo drago blago; če pa stoji obilo ladij na razpolago, bodo brodo-lastniki in opremači pripravljehi prenašati tovor celo po tako nizki ceni, ki komaj pokriva stroške, samo da jim ni treba razpuščati posadke. Znano je, da obstoji kriza, samo se moramo še vprašati, če je temu vzrok prevelika tonaža ali premajhna količina prevoznega blaga. Najnovejše objave v Lloyd Register in mnoge druge statistike dokazujejo, da se gradi preveč ladij. Narodi so v vojni obogateli za spoznanje, da je trg. mornarica jako potrebna za gospodarsko osamosvojitev ter za poznejšo gospodarsko in vojaško premoč nad drugimi. Visoke bilančne stavke v korist mornarici so nemalo pripomogle do brezposelnosti ponosnega br,odovja velikih zapadnih držav. Danes vsaka država in državica gleda, kako bi iztrebila iz svojega področja tuja prevozna sredstva po vzoru Cromvvellovih Navigations Actov. Stanje svetovne trgovinske mornarice je bilo 1914. leta 49.1 milijonov BRT (brutto register ton); 30. VI. 1926. pa 64.8 milijonov BRT; povišek znaša w __ 15 7 BRT. V juliju 1925 je^znašal po-1 storu?ln tudi"7t^WTč^ule dela ^ višek napram letu 1914: 31.7%, v juliju1 znamenitem pravilu 13«. Ni pa mo- fično težo 1, a telo, ki je pogreznjeno v vodo, zgubi toliko na svoji teži, kolikor znaša teža izpodrinjene vode (Arhimedov zakon). Deplacement, ki nima za trgovske ladje praktičnega pomena, se enostavno izračuna, a prostornina se ugotovi po Maor somove m merjenju od 1854. To merjenje da brutto prostornino, torej samo prostornino, ne tudi sposobnosti ladje. Da se ne bi morala spet meriti netto prostornina, §o že fiksirana posebna pravila za shematične odbitke od brutto prostornine, potom katerih se pride do netto prostornine, de prostora za krcanje blaga. Nikjer ne pride do izraza, ne v brutto ne v netto prostornini, krov, na katerega se vedno tovorijo les, sodi z vinom itd. Torej tudi v tem oziru mora statistika biti netočna. Še nekaj: pravila za izmerjenje prostora za krcanje so tako trdovratno postavljena za vse ladje iste ka&egporije, da morajo nastati netočnosti in to še posebno, ker te netočnosti gredo v korist oprema-čem in brodolastnikom. Zadosti bo, da se spomnimo na slovito angleško pravilo 13%! Pri brodih na vijak se odbija 13% od brutto tonaže za stroj in kotle, potem še 32% od brutto za moštvo, pa imamo netto prostornino. Navadno je netto prostornina v resnici večja, nego izhaja iz teh računov. To se izplača lastniku broda* ker na ta način plača manjše pristaniške in pre-kopne pristojbine. Ta sistem iz 1854 se bazira na dejstva, ki danes ne prihajajo več do izraza in kljub temu danes noben graditelj ne bo označil broda z manj kot 13% strojnega in ko-telskega prostora iz enostavnega vzroka, ker mu ea ne bi ogremač prevzel. Iz vsega te^k sledi, da se po netto prostornini ne more meriti sposobnost broda. Poleg tega pokazuje jo še merjenja časovno in krajevno toliko različnosti, da moremo pri sestavljanju statistike jemati številke z obzirom na ladjedelnico in čas, ko je bil brod grar-jen, le s precejšnjo rezervo. Samo Lloyd Register je v veliki meri zanesljiv. Tudi ne prihaja do izraza- dejstvo, da se danes mnogi brodi kurijo z oljem, ko so se prej kurili z ogljem; pri tem namreč ostanejo bunkerji deloma svobodni za krcanje blaga. Ako enostavno podelimo število brutto registrskih ton z onim netto registerskih ton v 1. 1914. in v letu 1926., opazimo, da je razmerje med netto in brutto pred vojno in danes skoro enako, a vsi vemo, da imajo današnji brodi mnogo večjo čisto prostornino kot oni, ki so bili zgrajeni pred vojno. Danes imamo tudi že mnogo motornikov, ki razen tega da se kurijo z oljem, imajo še dokaj manjše stroje, in tako se prihrani prostor na skladiščih~ in na strojnem pro- stoj imo spet pred delnimi netočnostmi statistik in vse naše trditve o prevozni zmožnosti te ali one mornarice bodo nosile ta pečat netočnosti. Eno se pa le sme trditi, namreč da je prevozna zmožnost ladij večja, nego sledi*iz statistik, da se s tem poveča že tako previsoka svetovna tonaža iii da je to glavni vzrok vladajoče napetosti v pomorski trgovini. ŽITNC GENE. Pretekli teden je stal prvič po dolgem času v znamenju padanja prekomorskih tovornin. Cene tei minskega blaga so pod tem vplivom precej nazadovale, medtem ko so ostale cene efektivnega blaga neizpre-menjene. V Italiji je vladala precejšnja rezervira-nost kupcev pšenice radi slabega poslovanja v moki. Zanemarjala se je tudi koruza, ki j-; nazadoval«« za par točk, kar je pa v zvezi z izboljšanjem Nre. Stare koruze je malo na trgu. Po tej vlada precejšnje povpraševanje. Jugoslavija je notirala v relaciji Postojna sledeče ceae: Umetno sušena koruza za v razmerju 1 : 8. Da se potemtakem pretvori premog v olje, je treba podvojiti količino vodika v premogu. Po Bergiu-sovem postopanju se prične dovajati vodik na premogu pri nizki temperaturi. Premog ostane še trd, ko je več ur izpostavljen vodiku pod temperaturo 300—350 stopinj Celzija, potem se pa začne polagoma mehčati in pri temperaturi 450 stopinj postane po nadaljnjem obdelovanju kapljivo tekoč. Bergius je s pomočjo slik zelo prepričevalno obrazložil in pojasnil svoje postopanje. Omenil je tudi, da se da rjavi premog lažje pretvoriti v olje nego druge vrste, premoga. O tem se je profesor Bergius prepričal z neštevil-nimi poskusi. Iz ene tone premoga je mogoče dobiti okoli 50 kg gazolina, 200 kg težkega olja, 60 kg kolomaza in 80) kg gorljivega olja. Na ta način pridobljeni gazolin učinkuje v motorju isto-tako kot zmes bencola in gazolina. Ko-lomaz vsebuje tudi precejšnjo količino krezotskega olja, ki ga mora Amerika mnogo uvažati. Glede rentabilnosti postopanja je prof. Bergius dejal, da bi bila zelo velika, ker se dajo pri njem uporabiti najcenejše vrste premoga, kakor premogov grušec in prah. Slednji je še posebno uporabljiv, ker odpade mletje, ki je pri tem postopanju potrebno. Za cenenost proizvajanja olja po Bergiusovem načinu je tudi važna okolščina, da je vodik uporabljiv, tudi ako ni kemično Čist. Po računih profesorja Bergiusa se da iz količine premoga, ki stane okoli 90 lir, pridobiti količino olja,, ki ie vredna okoli 270 lir. V kratkem bodo baje zgradili v Nemčiji dve veliki tovarni, ki bosta proizvajali olje po postopanju, ki ga je izumil prof. Bergius. Te dve tovarni bodo v začetku proizvajali letno milijon sodčkov olja. Stenice — vzrok ločitve zakona. V Budimpešti se je vršila svojčas zanimiva razprava. Črkostavec Karel Brcnner je zahteval pred sodiščem, da ga osvobodi zakonskega jarma, ki ga je celih 25 let potrpežljivo prenašal, in sicer zato, ker žena premalo skrbi za snago v stanovanju. Mož je namreč tožil, da taborijo v postelji celi roji neprijetnih domačih živalic, ki ga neprestano nadlegujejo in mu ponoči kratijo počitek. Žena pa je prenemarna, da bi uničila nadležno zalego. Ker so hišni prijatelji potrdili to okolščino je sodišče sprejelo Brennerjevo prošnjo, a s pogojem, da bo mož po ločitvi gmotuo podpiral ženo. Žc-nitbena ponudba mlade Američanke Mlada Američanka jc objavila v nekem listu sledečo ženitbeno ponudbo: «Scm mlada in zelo lepa, lasi imam bujne in valovite, da jih lahko primerjam morskim valovom. Obraz moj ima baržunast sijaj črešnjevega cveta. Moje telo je gibčno kot bič in moje obrvi val, da je mogoče s pomočjo vodika izpremeniti premog v olje. Do sedaj so pridobivali olje iz premoga na različne načine, izmed katerih je najbolj znan in razširjen način destilacije premoga pri nizki temperaturi. To postopanje je baje važno za uporabo premoga, a ne predstavlja posebne vrednosti za pridobivanje olja. Sintetično pridobivanje olja potom vodika in ogljika, katerega izključ-nost si je zagotovila pred leti badenska tovarna anilina, se v gospodarskem oziru tudi ni dobro obneslo. Dejstvo, da se po načinu; rabi pri iMUdenski tovarni anilina, da pridobivati edinole metar novo olje in dragocene vrste alkohola, podpira pravkar omenjeno trditev. Bergiusovo postopanje pa temelji na dejstvu, da sta vodik in ogljik mešana in politik. Najbolj čudno pri tem je, da je bil Clementel večkrat minister in sicer po vrsti za kolonije, za gospodarstvo, za javna dela, za trgovino, za trgovsko mornarico, a minister za lepe umetnosti ni bil nikoli. Iz zaporov v avtomobil. Nino Gilli, trgovec v Padovi, je bil leta 1924. obsojen radi konkurza na dve leti ječe. Ko je sedel v zaporu, je podedoval od daljne sorodnice -v San Frančišku nad en milijon dolarjev. Ko je zapuščal pred dnevi zapor, ga je čakalo pet avtomobilov, a le na enem se je mogel odpeljati domov. Najrajši bi bil sedel v vseh petih, saj so bili vsi njegovi. Hudomušna oporoka. V Toronto je umrl odv.-Charles Mili iry daleč okrog znan kot športnik. Tudi je rad kvartal in ni nikdar odklonil dobre kapljice. V svoji oporoki se je spomnil svojih prijateljev in znancev na zelo originalen način. Državnemu pravdniku v Ontario, o katerem je vedel, da sovraži vsako stavo, je zapustil lepo število delnic jockei — kluba (konjske dirke), politiku, ki se je z vso gorečnostjo zavzemal za alkoholno prepoved v državi, je namenil šop akcij raznih pivovaren, največji del premoženja je pa zapustil gospodični Winterton, ki ga je napravila za najsrečnejšega človeka s tem, da mu je odgovorila z «ne!», ko jo je vprašal, če'hoče biti njegova. GOR me ve . TržisšKa Mlnh III MRii!!! registrevara zadruga z omejeni u poroftv > n uradu}« v svoji lastni bili ulica Torrebianca 19» 1. nadst. t" n Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI račun i? vio?« za čekovni promet, ter |ifi obrestuje- p^ uo 4% -fii večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekoči račun in >h obrestuje po dofovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrest-i.i mera po dogovoru. Ma razpolago varnostna celice (sate) Uradne ure za stranke ol 87* do l) in od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. itev. Itlef. 25-07. 98~> Najstarejši slov. denarni zavod