Št. 808. V Ljubljani, petek^dne 6. januarja 1911. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. ,JUTR0‘ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah i praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9’—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. : Telefon številka 118. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto II. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 118. « Klerikalci proti Ljubljančanom. Danes bodo klerikalci, kakor pravijo, razvijali za Ljubljano komunalni program. Dr. Šušteršič bo govoril o gospodarstvu, dr. Krek pa o delavstvu. Mogočno, ošabno in prevzetno bodo danes govorili klerikalni kolovodje kakor, da bi ne bilo med Slovenci še nikdar preje in nikdar pozneje tako zlate dobe, kot je sedanja kleri-kalno-nemškega režima. Za ljubljanske občinske volitve bodo jutri agitirali sredi glavnega mesta kranjske dežele oni klerikalni politiki, ki imajo v svojem programu mestnim interesom ravno nasprotne težnje, politiki, ki so izrazoviti reprezentanti kmetskih interesov. Vsak hlapec, vsaka dekla, ki pride z dežele v mesto ve v 14. dneh, da je čisto drugačno življenje v mestu, da so tu čisto drugi življenski pogoji in da se interesi meščana križajo z interesi kmetskega prebivalstva. Ni treba, da bi kdo čital Filopovičevo narodno ekonomijo ali dr. Krekov so-cijalizem, življenske potrebe dajo mestnemu prebivalstvu čutiti to razliko. Seveda šentklavški korarji je ne poznajo, ne čutijo, gospoda, ki presedo v kavarniškem dimu, a ljubljanski konsument, ki je navezan na fiksne dohodke, jo bridko občuti. Če bi ne bilo tako, bi se pred par leti Ljubljančanke takorekoč dejansko ne teple z okoliškimi kmeticami, ki so, nahujskane od klerikalcev, podražile mleko. In če klerikalci po ljubljanski okolici na shodih kmete poučujejo, da naj visoko drže živila in da naj jih hranijo za tiste čase, ko bodo še dražja, ne delajo druzega kot agitirajo proti interesom meščana. Marijine device, ki bodo jutri zbrane na klerikalnem shodu ter okoličanski kmetje in branjevci tega seveda ne vedo, pač pa tisti ljudje v Ljubljani, ki morajo poleg sebe preživljati še kopo otrok. Čudno je torej, da se dobe v Ljubljani sploh še ljudje, ki so tako kratkovidni, da gredo na klerikalne shode v Ljubljani, ker bi vendarle morali vedeti, da s svojim obiskom kolikor toli povečujejo moč kmetskih poslancev v deželi, katerih delo je proti njim. Čudno je to tem bolj, ker je vendar sedaj že vsakomur znano, da so klerikalci napravili za Ljubljano volilno reformo, po kateri dobi v našem mestu tudi kakih 2000 kmetov in kmetskih branjevcev volilno pravico. Z drugimi besedami se pravi to, da bodo okoličani v bodoče Ljubljančane še bolj gospodarsko drli kakor dosedaj, ker bodo njihovi zagovorniki sedeli celo v občinskem svetu, kjer so se dosedaj še vedno soglasno potegnili za korist meščanov napram izkoriščevalcem. Kakšni so kmetski poslanci, to vidimo najboljše v deželnem zboru, kjer so se ljubljanski mestni poslanci potegovali zoper draginjo, klerikalni kmetski poslanci, med njimi seveda tudi dr. Š u s t e r š i č in dr. Krek, pa za draginjo! Še vse to bi se dalo prenesti. Končno bi si tudi še okoličani in meščani življenje tako uredili, da bi morda soglašali. A to je ravno, da kmeta neprestano hujskajo zoper meščana tisti klerikalci, ki sedaj po Ljubljani ljudi na vse mogoče načine vabijo in snubijo. Niti kmetje sami velikokrat ne vedo, da tudi njih klerikalci izrabljajo in delajo mnogo take politike, ki je tudi njim v kvar. Naši klerikalci uganjajo namreč tisto velikoagrarno politiko, ki jo delajo le veleposestniki, grofi, baroni in posestniki velikih cerkvenih latifundij. Veleagrarci so v Avstriji in menda tudi povsod drugod, reprezentanti reakcijonarstva in najboljši stebri rimskega klerikalizma. Ne, da pomagajo slovenskemu ljudstvu, da obdrže klerikalizem so naši klerikalci veleagrarci! In kaj zasleduje veleagrarna politika ? Pospeševanje interesov veleposestnikov nasproti interesom prebivalcev mest, nasproti interesom malega kmeta, obrtnika, delavca, uradnika. Velika agrarna politika je edina kriva, da se bore danes v Avstriji ljudske mase z naraščajočo draginjo. Da bi ne bilo velikih agrarcev, bi ne plačevali v Ljubljani meso kg & K 1 '80 in bi se vsled colnine iz tujih držav upeljano meso pri kg ne podražilo za celih 30 vin., da bi ne oponirali v državnem zboru veleagrarni poslanci zastopnikom mest in delavstva, bi se življenje v mestih ne slabšalo, marveč boljšalo. Zelena zastava visi danes nad dunajskim parlamentom v znak premoči veleagrarcev, a pod to zeleno so pa tudi naši klerikalci! Nesramna predrznost je, da se klerikalci sploh upajo kot veleagrarci nastopiti med meščanstvom. Žaljenje ljubljanskega prebivalstva je, da se upajo klerikalci tudi v Ljubljani računati z ljudsko neumnostjo. Ker so z ljudsko neprobujenostjo zmagali pri volitvah v državni zbor, ker se jim je posrečilo dobiti večino v deželnem zboru s pomočjo ljudske zaostalosti, računajo tudi v Ljubljani na ljudsko neumnost. Te pa v Ljubljani ne bodo dobili in je tudi ne smejo dobiti! Skozi leta in leta se klerikalci v Ljubljani niti svojih kandidatov niso upali postaviti. Vsled nove volilne reforme računajo danes z vso gotovostjo, da si |pribore 10 do 14 mandatov od 45. Ljubljančani pa jim niti tega ne smejo privoliti. Če se niso upali priti v občinski svet, dokler je bil sa-moslovenski, z lastno močjo, tudi sedaj ne smejo notri s pomočjo Nem ce v in istočasnozNemci! Belokranjsko železnico vendar dobimo! Naš posebni dopisnik ki se to-časno mudi na Dolenjskem nam z dne 4. t. m. poroča: Ker se o gradnji Belokranjske železnice toliko ugiblje, sem skušal poizvedeti kako stoje tozadevne stvari na lici mesta samem. To kar sem po dolgih semtertja izpraševanjih izvedel, se da v kratkem tako-le povedati: Na merodajnem mestu se smatra gradnja — zaenkrat le Belokranjske železnice — kot gotova stvar. Dotični projekti so izdelani (pač skrajni čas) in leže pri deželni vladi v svrho nadaljne ukrenitve. Kolikor sem mogel dognati, se vrši že 7. februarja prvi politični obhod ki bo obsegal približno polovico trase, in sicer pričenši iz Novega - mesta proti Semiču. Po odmoru kakih 14 dni se vrši drugi in zadnji politični obhod ob belokranjski terasi. Ker so imeli inženerji tekom 3 let dovolj časa proučiti vse mogoče varijante in se odločiti za najbolj primerno, se sodi, da se ta politični obhod od strokovnjakov, projektirane proge, vsaj izdatno ne bo izpremenil. Takoj nato se prične s proračuni za oddajo gradnje, ki se po odobienju takoj tudi razpiše. Razne vesti, da je za prevzetje gradnje že določena tvrdka, ne odgovarjajo resnici. Oddaja se kakor rečeno, šele konkurenčnim potom razpiše. S pred-pripravljalnimi deli se bode pričelo takoj začetkom spomladi. Glavno, ofi-cijelno delo se pa prične začetkom poletja, najbrže meseca julija. Najzanimivejši del gradnje bo za* četek v okolišu sedanjega novomeškega kolodvora preko in do onkraj Krke v bližini mrtvašnice. Iz mnogih načrtov so se odločili za tega: Kolodvor ostane kakor je, nadaljevalna proga vodi v značaju galerije ob bregu pod državno ali cesto na kolodvor, v zadnji tretjini se napravi mali tunel pod cesto in pride po kratkem obhodu koncem parka nad sejmiščem zopet kot galerija na dan, spusteč se na most preko Krke. Z ozirom na to in na močvirnata tla onostran Krke, bo ta most stal mnogo truda in denarja, za to pa bode tudi res nekaj posebnega. Nekako pri že omenjeni bolnici se spusti proga mimo prvih, oziroma zadnjih novih hiš Kandije-Drska v smeri Šmihel-Rupič Vrh, Birčna Vas, Uršna Sela, Rožni Dol, tunel pod Gorjanci, Semič, Gradec, Črnomelj, Metlika do Kolpe. Tu obstane, čakajoč na dobro voljo naših državnih »sobratov* Madžarov. Postaje bodo približno te: Novo mesto, Kandija (postajica v obližju ceste v Šmihel in pota na Drsko), Birčna Vas, Uršna Sela, Rožni Dol, Semič, Gradec, Črnomelj, Metlika. Temu bi bilo konečno še pripomniti: Dejstvo, da se ta gradnja zavlačuje od leta do leta, je krivo, da D 1 MladoturŠki ~ - - program. Sultan: Inšalah! v državi sem napravil mir in red; srečno sem prodal Bosno in Hercegovino in sedaj u\y je treba samo še prodati Kreto in novo-pazarski sandžak, pa me bo Alah vesel/ (Iz belgrajske .Tribune*). m m ljudstvo tudi sedaj ne zaupa preveč v vresničenje. Država pritiska na svoje vršitelje te proge z večnimi ukazi: „Sparen, tunlichst sparen!* (Varčujte, varčujte kar se da!) Mi smo pa mnenja : Če bi se bili gospodje na Dunaju sami in že izpočetka držali tega principa, bi bila Belokranjska železnica z onim denarjem, kar se ga je doslej po nepotrebnem zavlačenju zapravilo z merjenjem raznih nepotrebnih va-rijant, pregledov, obhodov itd. že zdavno lahko gotova. Iz slovenskih krajev. Novomeško perišče v Krki. Naši mestni očetje so bili že od nekdaj zelo iznajdljivi možje. V onih zlatih starih časih so zidali rotovž z vinom, to se pravi, rabili so pri malti vino, namesto vode. No, njih potomci pa so pred nekaj leti iznašli javno mestno perišče tako imenitno, da zasluži, da ga tudi mi malo operemo. To perišče stoji ob bregu Krke, sicer se pa ziblje v verigah okovano na plavajočih sodih. Kadar ga obišče sneg, ima to zlodejevo navado, da se brez vsake napovedi prekucne v Krko; poredneži pravijo, da se postavi v vodi na glavo. Ta salto mortale sam na sebi bi ne zaslužil spomina v »Jutru*, da ne postavlja tudi človeškega življenja v nevarnost. Zgodilo se je namreč že, da so s periščem vred tudi na njem stoječe mestne perice poskusile sredi zime ne ravno prijetno Kneipovo ko-pelj v Krki. Taki dogodki se ponavljajo vsako zimo, ko pade več snega, katerega teža nabrana na strehi pre- kucne stavbo v Krko. Tudi letošnji novi sneg je v sredo zjutraj obnovil prekucijo po vzgledu prejšnjih let. In tudi to pot bi bile kmalo 2 perici postali žrtvi modre iznajdljivosti novomeških očetov. K sreči so par minut preje ostavile perišče ko se je isto pogreznilo v vodo. Ker je točasni mestni svet pod spretnim vodstvom novega župana res v vzornih rokah, pričakujemo, da je bila ta prekucija slavnega novomeškega perišča zadnja v zgodovini novomeške iznajdljivosti. Zasnežene i zamedene ceste. Kadar pri nas zapade debel sneg, smo tako, kakor bi bili v Sibiriji. Niti na državnih, niti na okrajnih cestah ni za pešpotnike nobene gazi, nobenega prostora, kamor bi se človek umaknil vozovom. Pešci si morajo sami delati gaz, in če nočeš, da te povozijo, moraš stopiti do kolena v celi sneg. Največja nemarnost pa se opaža ravno na najbolj prometni cesti, to je cesta na kolodvor. Kot nasprotnik vsake neopravičene kritike, sem skušal poizvedeti od kod ta nemarnost. In sem izvedel: Tako cestni mojster za oskrbo državnih cest, kot načelniki okrajnih cest, med njimi posebno naš stari prijatelj župan Zurc so tozadevno mnenja, da je treba najpreje počakati, da se sneg nekoliko »svede* in šele ko se je snegu izljubilo se »vsesti*, se napravijo gazi in kar je še več takih reči, ki so pa tedaj že nepotrebne, ker so to delo med tem pešci že sami in vsak na svoj račun, opravili. Pa naj še kdo poreče, da novomeščanje nismo moderni. LISTEK MICHEL ZEVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine [206] »Nisem vam pravila o tem dekletu, oče moj, prvič ker imate itak že dovolj drugih skrbi, in drugič, ker imam ž njo čisto oseben račun. Sicer pa je bil moj namen, da izpregovorim z vami o svojih namerah, kadar pride ugoden trenotek . . .* »In ta trenotek ni prišel? . . .« »Ne, oče, ni še prišel/ Papež je zamižal. Po Lukrecijinem tonu je sklepal z vso jasnostjo, da so tiste namere, o katerih je govorila, grozovite. V tem trenotku je nekdo potrkal na vrata. Lukrecija, vesela, da more uiti razgovoru, na katerega ni bila pripravljena, je naglo stekla odpirat, dasi je stari Borgia zakričal. »Naj naju puste sama, corpo di bacco! . . .» Ko je Lukrecija odprla, je zagledala služabnika, ki se je najprej opravičil, da moti svojo gospodo, in je nato naznanil, da je njen intendant Giacomo pravkar dospel ter želi nemudoma govoriti z njo. »Naj pride 1“ je dejala Lukrecija tiho. Obenem pa je zaprla vrata za seboj, da oče ne bi videl, kaj se godi. Giacomo je prišel »Signora,* je dejal, .hotel sem se oglasiti v Palači Smeha, da vzamem reči, ki vam bi jih moral prinesti na Caprero; toda Palače Smeha ni več: prebivalstvo jo je za-palilo.* „Ah!“ je dejalala Lukrecija, in nič več. Samo rahla bledost njenih lic je pričala o gnevu, ki ga je morala čutiti. Kajti Palača Smeha je bila njeno delo — ona jo je zgradila. »Kakšne so druge novice?” je vprašala. »Njegova Svetlost vojvoda Valentinošiki je na poti na Caprero.* Lukrecija je nehote vzkliknila od veselja. »Ali veš za gotovo?* »Nedvojbeno vem, signora 1“ »Poslušaj, Giacomo! Za zlo novico o razrušenju moje palače bi ti najrajša dala našteti deset palic . . . Toda za dobro novico o Cezarjevem prihodu imaš pravico do desetih cekinov. Daj si jih takoj izplačati, prijatelj ... Ah, ta moj dragi brat! Kako sem srečna! . . Ko je Giacomo slišal govoriti o desetih zlatnikih, se je vzravnal z radostnim smehljajem na obrazu. Lukrecija je videla ta smehljaj, vzela ga na znanje ter se vrnila k svojemu očetu. Giacomo je odšel. In smehljaj je bil izginil iz njegovih lic. »Modrasi* je zamrmral. Torej se vendar bliža ura, ko ti polomimo zobe! . . .* Tisti dve minuti, ko je trajal ta prizor, je stari Borgia na vse kriplje premišljal in ugibal, kako bi pripravil svojo hčer do tega, da izpusti Beatrice. Lukrecija se je vrnila jasnih oči in s smehljajem na ustnicah. »Torej si dobila dobrih sporočil?* jo je vprašal. »Nemara, dragi oče . . . Toda prosim vas, vrniva se k najinemu prejšnjemu razgovoru, tja, kjer sva ga pustila. Vi ne veste, kako me vesele in zabavajo moji opravki s to ljubo Beatrice . . .* »Kaj ti je storila?* je dejal starec, presenečen od sovraštva, ki je trepetalo v glasu njenih besed. »Ona? . . . Ničesar! . . . Toda pravkar sem vam povedala, da vam še ni čas poročati o mojih namenih s hčerjo grofa Alma . . . Ali, motila sem se, dragi oče; drugače je, trenotek je prišel . . . Toda pred vsem bi vas rada vprašala, kako ste izvedeli, da je ona tu?* »To ti takoj povem. A pričakujem, da se ti prej ob- jasniš.* »Zelo malo vam imam povedati,* je dejala Lukrecija mirno. Vi poznate občudovanje, ki sem ga vedno gojila do vaše politike, in veste, da sem se vedno skušala okoristiti z vašimi zgledi. Tak zgled ste mi pokazali, dragi oče, na grofici Onorati. Bila vam je na poti — spravili ste jo s poti. Hči grofice Oronate pa je na poti meni, zato bom spravila jaz njo s poti.* »Pa če bi te jaz prosil milosti zanjo?* »Ne bi vas uslišala,* je odgovorila Lukrecija. »Ne razburjaj se, dete moje ... Če te ne bi prosil samo milosti zanjo, nego celo tega, da ji dovoliš, da se še jutri svobodno vrne v Italijo? . . .* »Vi se norčujete, oče!* »Vidim, da imaš nekaj, kar te navdaja s silnim sovraštvom do te male Beatrice . . . Toda če ti povem, da moje življenje zavisi od njene svobode ? . . .* »Kako to?“ je dejala Lukrecija osuplo. »Poslušaj ... V Rimu si gotovo slišala govoriti o stari čarovnici, ki slovi daleč naokrog. Pravijo ji Maga, ker ne poznajo drugega imena . . .“ »Res sem slišala govoriti o tej ženski,* je dejala Lukrecija mrzlo. »Ta čarovnica torej, ki je po mojem mnenju samo obdarjena z nenavadno bistrim umom, ta Maga se je navezala name, dasi ne vem, zakaj. Rešila mi je življenje. Pomagala mi je nadzorovati moje sovražnike. In naposled mi vse njeno vedenje razodeva, da smem gojiti do nje neomejeno zaupanje ... A zdaj me dobro poslušaj: Maga je tu . . . Maga,* je povzel papež, »je govorila z menoj . . .* »Govorila je z vami . . .* »Prakar, na obrežju, je stopila k meni. In to, hčerka moja, me navdaja z mislijo, da straže, ki jih postavljaš okrog mene, zelo slabo izpolnjujejo svojo dolžnost. Od današnjega dne ne grem več iz gradu . . . Torej Maga je govorila z menoj. Naznanila mi je, da preti mojemu življenju nevarnost.* »Prazne marnje 1* je dejala Lukrecija in prebledela. »Ponavljam ti, da gojim do te ženske neomejeno zaupanje, zaupanje, ki je opravičeno, kajti vse, kar mi ona napoveduje, se je doslej še izpolnilo . . . Mojemu življenju preti nevarnost, o tem sem prepričan ... In to, kar mi je povedala Maga, se le preveč ujema z mojimi slutnjam . . . In, veš, kaj je pripomnila ? Da sem rešen, ako dobi Beatrice svojo prostost nazaj , . (Dalje,' o.'g •5*0 S *.§ u a § š •* o- S 3 tu 3 % B « .C J§ .2, Slovanski jug. Vtis Khuenovega novoletnega govora na Hrvaškem. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Heder-vary je na novoletni pozdrav predsednika vladne stranke odgovoril z besedami, ki so jako velikega političnega pomena. Po običaju ogrskih ministrskih predsednikov je tudi grof Khuen razvil v svojem govoru nekaj točk o svojem programu za nastopajoče leto. Ker pa grof Khuen v svojem govoru, v katerem je neprestano naglašal potrebo po sporazumu z vsemi narodnostmi in veroizpovedbami v Ogrski in tudi z Avstrijo — Hrvatske niti omenil ni, je ta slučaj vzbudil po vsej Hrvaški, da celo med vrstami osjeških »centrumašev" banovih prijateljev, skrajno neprijeten vtis in veliko razburjenje. Radovedni smo, kaj bo sedaj ukrenil ban Tomašič, da pomiri svoje dosedanje pristaše „munkače“. (Tako imenujejo na Hrvaškem banove pristaše, ker hoče ban po Khuenovem vzoru ustvariti tudi na Hrvaškem t. zv. »delavno stranko".) Novi falzifikati in druge vesti iz Srbije. Ni še prenehala v srbski javnosti razburjenost radi obravnave proti Vasiču, že se pojavljajo novi falzifika-torji kot avstrijski vohuni, in sicer sedaj na hrvaškem in ogrskem ozemlju. Ravnatelj in glavni urednik „Tribune“ Branislav Nušič je dobil že več pisem od nekega dozdevnega kolege Wil-derja, in sicer iz Novega Sada, Sege-dina in Indjije (Slavonija). V prvih dveh pismih govori falzifikator, kako se baje dr. Hinkovič in drugi člani koalicije pripravljajo in organizujejo kot prijatelji Srbije, v tretjem pismu pa govori o razmeščenju in povečanju avstrijskih čet na srbski meji. V Bosni in v Sremu da je vojska podvojena, ker se bo baje po izbruhu vojne med Srbijo in Avstrijo vršil glavni napad ob Drini in Savi. Nušič odgovarja v .Tribuni*, da se za tem tajinstvenim Wilderjem skriva grof Forgach, ki je določil tega »Wilderja“ za vohuna in provokaterja na progah Zemun-Indjija-Novi Sad in Zemun-Subotica. »Hrvat-ski Pokret*, katerega glavni urednik se tudi piše Wilder, opozarja hrvatsko policijo na tega mističnega Wilderja, ki v svojih apokrifinih pismih nazivlja glavnega urednika »Tribune* — »Dragi kolega!" Interesantno! — Sedaj je v Srbiji t. zv. mrtva sezona, ker je skup-štinsko zasedanje radi pravoslav. božičnih praznikov odgodeno. Minister zunanjih del dr. Milovan Milovanovič je odpotoval v Bukarešt, da pripravi, kakor se nam poroča, vse potrebno za obisk srbskega kralja rumunskemu kralju. Najprej poseti kralj Peter italijanski dvor in sicer 23. januarja. Pri tej priliki pride v Rim tudi prestolonaslednik Aleksander, ki se nahaja sedaj v Nizzi. Iz Italije odpotuje kralj Peter na Francosko, kjer mu pripravljajo posebno prisrčen sprejem oni oficirji, ki so sodelovali v francosko -nemški vojni 1. 1871, ki se je je udeležil tudi kralj Peter. Princ Jurij odpotuje tudi na Francosko, kjer stopi v armado kot aktivni oficir. Splošni pregled. O reformi v avstro-ogerski armadi, piše »Beri Tagbl.“ sledeče: Reforma armade sloni na novem vojnem zakonu, po katerem se skrajša aktivna in splošna vojaška dolžnost. Vpelje se dvoletna vojaška služba. Izvzeti sta kavalerija in artilerija, ki bo imela še vedno 31etno službo in vojna mornarica kjer bo služba trajala 4 leta. Re-krutski kontigent se zviša skoraj za polovico, pri armadi bo štel 154.000 MALI LISTEK. „Maj 19.. Božična slika. V poznem jesenskem času, ko je 2e odpadalo listje z dreves, se je vrnil Anton Andrejič v mesto in se je nastanil pri svoji stari gospodinji, kakor vsako leto. Bilo mu je dvainštirideset let in ni bil niti star niti mlad: las res ni imel več mnogo, toda o popolni pleši se ni moglo govoriti; njegovo lice je izgledalo nekako mladostno, celo rdečica je bila na njem, ampak gube na obrazu so govorile, da lice ni več mlado, Anton Andrejič je mislil sam v sebi, da se ni nič izpremenilo, v resnici pa se je mnogo izpremenilo, izpremenil se je na zunanje on in tudi svet okoli njega. Samo na zunanje, kajti v svoji notranjosti se ni izpremenil Anton Andrejič, kakor se v bistvu ni izpremenil svet. In ko se človek ne izpreni na notranje, se mu zdi, da se ne izpre-meni niti na zunanje: Tako je mislil Anton Andrejič: vedno ostane človek otrok, tudi če je že star, in ravno to, kar v njem ostane otročjega, je vedno najlepše. Sanje so v človeku, ki nikdar ne preidejo; in postane pusto na svetu, če nas zapuste za hip, kajti ravno mož, dočim ima sedaj 103.000 Tudi pri deželni brambi se zviša kontigent za 7000 mož. Rekrutov bo na ta način letno do 192.000 mož. Ker je potrjenih letno 230.000 mož in ker ostane letno 12.000 mož v rezervi,v preostane v bodoče 24.000 mož. Število vojske se poveča z 900.000 na 1 in pol milijona. Vojna služba bo trajala 10 let skupno z 2 letoma aktivne službe. Ker se tudi pri deželni brambi v tem oziru izpremeni, bo štela cela vojna armada T8 milijonov mož od 21 do 30 leta. Taka armada bo stala 1. 1912 30—40, milijonov, 8—10 milijonov letno več, nego dosedaj. Poseti v Petrogradu. Kakor se poroča iz Petrograda obiščeta srbski kralj Peter in princ Aleksander po prebivanju na Rivieri italijanski dvor, od tam pa se odpe-ljata naravnost v Petrograd. Ob istem času bo v Petrogradu tudi črnogorski princ Danilo in ostane tam nekaj tednov. Položaj v italijanskem parlamentu. Ravno pred koncem zasedanja, so socijalisti obrnili svoje čelo in so nastopili proti Luzzattiju. In sicer vsled volilne reforme, ki jo je dal Luzzatti, da bi pridobil socijaliste zase. Socijalisti namreč niso zadovoljni s tem, da je v volilni reformi vpeljano obligatno glasovanje. To priliko so porabili socijalisti, ki se jim je že dolgo očitalo, da so vladna stranka, in so izstopili iz vladnih vrst. S tem je Luzzati sicer mnogo izgubil, vendar je upati, da se politična konstelacija kmalu toliko izpremeni, da ostane Luzzati na svojem mestu. Za pomiloščenje Duranda. Slučaj Durand zanima javnost čim dalje bolj, ker dobiva več in več političnega značaja. Durand je bil namreč obsojen k smrti, ker je baje hujskal delavce in je uplival s svojo besedo na nekega delavca tako, da je ubil delavca — stavkokaza. Delavec, ki je ubil stavkokaza, je dobil sedem let ječe, Durand pa, ki ga je k tem nahujskal, je bil obsojen k smrti. Ta slučaj je vzbudil mnogo pozornosti, oglasilo se je 300 prič, da Durand ni nikogar hujskal, da je govoril le vobče proti stavkokazom in je rekel, da je treba stavkokaze odstraniti. Durand je bil pomiloščen, francosko delavstvo pa se s tem ni zadovoljilo in zahteva popolne revizije cele preiskave in, popolno osvobojenje Duranda od’ vs?.ke kazni. Že pomiloščenje kaže na to, da se vlada zaveda, da se je justica prenaglila. Zveza delavcev je že pooblastila komite za generalno stavko, da ukrene vse potrebno za splošno stavko, ako sodišče ne oprosti Duranda. Zadeva se nahajo v zelo resnem stadiju. „Humanite“ piše: Ako hoče gospod Fellieres in njegovi svetovalci prinesti kapilatistom žrtev brez vesti, potem, se zelo motijo in bodo sami odgovorni za posledice. „Action“ Briando-vo glasilo piše: Ako sta se priči: Le-prestre in Delarue res tako izraziti, kakor pišejo časopisi, potem je revizija procesa nujno potrebna in jo bo kasacijsko sodišče moralo izvršiti. Iz tega se da soditi, da je Briand bri-pravljen storiti vse, da odpravi sum in da zabrani novo stavko. Major Nyazi. Provzročitelj in glavni voditelji mladoturškega gibanja major Nyazi je prosil za upokojenje. Kot vzrok je navedel bolehnost. Vojni minister je predlagal, naj se mu da častna pen-zija. Sodi se, da Nyazi ne odhaja iz bolehnosti, ampak zaradi sporov v mla-doturški stranki. sanje so krasne, ne morda zato, ker so neresnične, ampak zato, ker bi bile lahko tudi resnične. Tiha sreča je v njih, znana samo onim, ki sanjajo. Tako je mislil An ton Andrejič in je sanjal. Vsebina njegovih sanj pa je bila sledeča. Pred dvajsetimi leti se je Anton Andrejič zaljubil na plesu v mestu in od takrat je ljubil. Lujiza ji je bilo ime, bila je r>z ugledne bogate rodbine, krasna je b\la in vabljiva, kakor je o nji sanjal Anton celo svojo mladost. Tudi on ji je ugajal: gledala ga je s prijaznimi pogledi in se je sladko smejala njegovim hrepenečim očem. Takrat Anton Andrejič ni več dvomil, da ljubi iz celega srca in da je našel ženo, ki je o nji sanjal celo mladost. Takoj drugo jutro je napisal krasno pismo, v katerem je Lujizi razodeval vso svojo ljubezen. Opisoval je njeno mamljivost in je govoril o opojnosti ljubezni, ki je napolnila njegovo srce. Čez dva dni je; prejel odgovor, v katerem mu je tudi gospodična priznavala svojo ljubezen. Krasna je bila ona zima, polna sanj in ljubezni, čista bela kakor bajka. Krasni časi so se začeli, v njih so bežali dnovi, meseci, leta polna sanj in ljube2:ni, polna nad in sreče. Čez štiri leta pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Anton je prejel pismo, v kaferem mu je Lujiza na- Revolucija v Honduras. Poročila iz Amerike poročajo o bojih v Honduras sledeče: B onilla, vodja revolucijonarjev, se je ustavil v bližini Puerto-Cortez in se je proglasil za predsednika v Honduras. Napadel je mesto Puerto od morja in na suhem. Polastil se je ameriških ladij in je ž njimi pomnožil svoje sile. Boji z Druži so dokončani, kakor poročajo vesti iz Carigrada. V bojih okoli Keraka so zmagale turške čete po štiridnevnem boju in so odgnale Druze proti puščavi. Druzov so padle velike množice, pa tudi turške čete so imele velike izgube. S tem se smatra turška zmaga za popolno. Bati se je novih bojev. V odgovor deželnemu glavarju pl. Šukljetu ljudski shod na sv. Treh kraljev dan ob 10. uri v Mestnem domu. DNEVNE VESTI. Včerajšnja zaplemba „Jutra“ nas je iznenadila. Cenzor je bil gotovo zelo slabe volje, ker sicer ne bi zaplenil nedolžne notice, v kateri smo samo odgovarjali nekemu čitatelju »Jutra" na njegovo pismo, v katerem nam je opisoval svoje božično drevesce. Sicer pa: saj že dolgo nismo bili — pobeljeni. Shod narodrio-naprednih volil-cev bo danes v petek, dne 6. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Dnevni red: 1. Odgovor deželnemu glavarju pl. Šukljetu. Govori deželni odbornik dr. Tavčar. 2. Mestne zadeve. Poroča prof. Reisner. Somišljeniki, udeležite se tega važnega shoda vsi do zadnjega! Shod v »Mestnem domu" mora biti danes najštevilnejše obiskan. Klerikalci naj zvedo, da Ljubljančani niso tako neumni, da bi dovolili, da bi bril deželni glavar Šuklje iz njih norce. Brez laži ne morejo izhajati. »Slovenec je priobčil strupeno notico zoper »Mestno hranilnico .ljubljansko", češ, da ji gre trda za denar in da ima najete postreščke, da agitirajo za njo. Ko bi klerikalci le enkrat mogli izhajati brez laži! Resnica je namreč, da je imela Mestna hranilnica pretekli mesec, kakor je razvidno iz objavljenega izkaza, nad en milijon vlog, prva dva dneva tega meseca pa, kakor smo čuli, že nad pol milijona. Mestni hranilnici ne gre trda za denar, in prava »Slovenčeva" laž je, da ima »Mestna nranilnica" najete postreščke, ki agitirajo zanjo; o tem noben ljubljanski postrešček ničesar ne ve. Naj »Slovenec" imenuje tiste postreščke! »Mestna hranilnica ljubljanska" ne potrebuje umazane agitacije in ko piše »Slovenec" proti »Mestni hranilnici", ga vodi pri tem samo zavist, ke-r se »Mestna hranilnica" tako lepo razvija, ker imajo ljudje splošno zaupanje vanjo. Mi, ki nam je blagor naroda pri srcu, želimo prav od srca, da bi vsi slovenski denarni zavodii tako uspevali. Kaj hočejo napraviti klerikalci radi nemškutarskih izgredov v Kočevju? Izvedeli smo, da bodo klerikalci nedeljsko kočevarsko tolovajstvo znanjala, da je konec ljubezni, sreče in sanj, ker zahtevajo razmere življenja velikih žrtev — in prava ljubezen se žrtev ne boji. Zato naj je ne išče več, ne s pismi, ne drugače; kadar ji bo mogoče, mu bo sporočila , po časopisu pod naslovom »Maj 19", kdaj in kje se vidita. Nič ni rekel Anton Andrejič, nič ni sodil. Uničena je bila sreča, ljubezen, mladost. Edino sanje so ostale: spomin nat preteklost, nade na bodočnost: nekoč bo stalo v časopisu »Maj 19“ in takrat bo jasno vse. Vrnila se bo, kakor se vračajo vsi, ki ljubijo. Anton Andrejič je odšel domov in začel se je čas velikih sanj in velikih nad. Od takrat se je vračal Anton Andrejič, ki je sicer bival na deželi, vsako jesen v mesto in je iskal po ulici znanih obrazov, posedal je po drevoredih in čital časopise. Na božič pa se je vrnil domov. Ravno na božič, kajti o bo žiču so bile sanje naj-krasnejše . . . Tako je prišel tudi sedaj v mesto; iskal je znanih obrazov po ulici, posedal je po 'drevoredih in čitid časopise. Prešla je jesen, z;apadel je sneg, bližal se je božič. Oj;, kolikrat s e je to zgodilo, vsako leto je bilo tako — jesen je prešla, zapade'J je sneg, bližal se je božič. Nič se ni izprenilo, sar,no mirno požrli. »Slovenec1' je že dobil nalogo, da ne sme o Kočevju preveč pisati. Le toliko naj piše, da javnost ne spozna klerikalnega izdajstva. Pred-včerajšni »Slovenec" se tudi postavlja na čudno stališče. Pravi, da nimajo liberalci ničesar govoriti glede Kočevja. Pravico kritike odrekajo klerikalci naprednjakom le zato, ker imajo slabo vest. Klerikalci ne bodo izvajali nobenih konsekvenc niti glede narodnostnih napadov v Kočevju, niti glede tega, da so Kočevci nosili cerkveno kadilo v nočni posodi. Vse bodo klerikalci prezrli, vse pozabili brez zadoščenja samo, da se Nemcem v Ljubljani ne zamerijo. Sedaj jim je neprijetna cela zadeva in mesto, da bi zoper nemčurje energično nastopili, pišejo, da nimajo naprednjaki pri stvari ničesar govoriti. Mi pa ne zahtevamo zadoščenja zase, marveč slovenski narod, slovensko ljudstvo mora dobiti zadoščenje za krute žalitve. Vseslovenska Ljudska Stranka ima vedno narodnost, ljudstvo na jeziku in če sedaj dejansko ne pokaže, da mora kot vladajoča stranka v deželi čuvati svoje rojake in narodnosti svojih pristašev, dokaže, da so klerikalci res izdajalci in navadni narodni sleparji. Dr. Pegan in dr. Zajec odstavljena. Vodstvo klerikalne stranke je izpregledalo, da nikakor več ne kaže pošiljati dr. Pegana in dr. Zajca na shode v Ljubljani, ker dosedaj na shodih še nista drugega storila kot sebe in celo klerikalno stranko nesmrtno blamirala. V petek prirede klerikalci shod, vendar pa so sklenili, da govorita na tem shodu prva dva njihova moža, dr. Šušteršič in dr. Krek. Klerikalci bodo s tem shodom poskusili svojo srečo zadnjič. Zadnji njihov shod »Nathan-Portugal" je končal s fijaskom. Sedaj hočejo govoriti klerikalci o gospodarstvu. Poslušalci imajo priliko, da vprašajo klerikalne govornike za koliko so v zadnjih dveh letih oškodovali Ljubljano in za koliko bo njihov bankerot zvišal davke ljubljanskemu mestu, ne da bi Ljubljančani kaj od tega imeli. Če bi bili ljudje pametni, bi tudi vprašali dr. Šušteršiča in dr. Kreka, če se pravi delati za ljubljanske delavce, obrtnike, uradnike in druge konsumente, če še pospešuje draginjo in to samo zato, ker uganjajo veliko agrarno politiko. Klerikalci in Kočevje. Poroča se nam, da je vodstvo klerikalne stranke zelo nezadovoljno s tem, da postopa kaplan Kopitar v Kočevju tako narodno-radikalno. Dr. Šušteršič je sploh proti temu, da bi se Slovenci v Kočevju spuščali z Nemci v boje, ker on čuti, da bi bilo za klerikalno stranko zelo neprijetno, če bi jim Nemci, radi Kočevcev odpovedali prijateljstvo. Po pogodbi, ki jo imajo sedaj klerikalci z Nemci, so se menda klerikalci zavezali, da bodo sicer agitirali za kranjsko šparkaso, da se tudi ne bodo upirali, da pridejo za načelnike vseh važnejših uradov na Kranjskem Nemci, kakor Elsner, Garzarolli, Kliment, Belar itd. Nemci so nasproti temu dali večjo svoto za šenklavške orgije, za Marjanišče in tudi pripomogli k sankciji volilne reforme za Ljubljano. Še več podrobnosti je domenjenih med Nemci in klerikalci. Umevno pa je, da se ne smejo klerikalci zoper Nemce v nobenem oziru pregrešiti. Kaplan Kopitar ne ve za nemško pogodbo, zato je on postopal tako, kot mu veleva srce. Klerikalci v Ljubljani pa sedaj skačejo in bi radi stvar s sveta spravili, da se ne zamerijo Nemcem. Izzivanje nemškutarskega pobiča. Sin kranjskega okrajnega glavarja Schittniga je skrajno zagrizen nemškutarski pobič vkljub svoji mla- svet okoli se je izpremenil, samo na zunanje. In tako je bilo sedaj. Toda naenkrat se je zgodilo, kakor je sanjal Anton Andrejič vsa pretekla leta. Ko je nekoč sedel v drevoredu in čital časopise, prišla je po drevoredu mlada lepa gospa, dvoje otrok je skakalo okoli nje. Ozrl se je Anton Andrejič in jo je spoznal. Ves je zatrepetal, ko je stopala mimo tako lepa, ponosna. Tudi ona se je ozrla nanj. Anton Andrejič je že posegel po klobuku, hotel je vstati, toda gospa je poklicala otroka in je mirno nadaljevala svojo pot Nasproti ji je prišel mlad gospod, pozdravil jo je prijazno in se ji pridružil. Odšla sta dalje po drevoredu. »Morda sem se zmotil", je govoril Anton Andrejič in je vstal. Čuden nemir je napolnil njegovo srce. Čudni dnovi so se začeli, kakor da se je izpremenil svet. Anton Andrejič je hodil po ulicah, posedal po drevoredih in čital časopise. Tu je stalo nekoč: »Maj 19..." Zatrepetali so prsti, zasolzi!e„so se oči, vsa duša je zahrepenela. »Čakam vas na sveti večer v drevoredu", je čital zopet in zopet in je komaj verjel lastnim očem. »Na sveti večer," je ponavljal in je stiskal na prsa časopis, ki je naznanjal veselo novico. Težko je povedati, kako je bilo z dosti. V četrtem razredu ljudske šole v Kranju prodaja in vsiljuje svojim sošolcem nemške kolke, ki se prodajajo v korist zgradbe nemške šole v Brežicah. Vprašanje, kje je dobil te kolke, je lahko. Cisto gotovo doma! Zahtevamo, da okrajni glavar Schittnig svojega nadebudnega sinčka pouči, da bo zanj veliko bolje, če vzame v roke raje šolske bukvice in se nauči slovenski, kakor pa, da se že sedaj peča s takimi stvarmi. Argentinsko meso v Ljubljani. Argentinsko meso pride v najkrajšem času v Ljubljano ; najbrže že v soboto ali pa nedeljo. Prodajalo se bo na treh stojnicah ob Mahrovi šoli in na Starem trgu pri mesarju Putrihu, in sicer kg. I. vrste po 1 K 40 h, kg. II. vrste po 1 K 20 h brez priklade. Na teh dveh krajih se na dan prodaje argentinskega mesa ne bo smelo prodajati nobeno drugo meso. Slovensko deželno gledališče. Včeraj se je ponavljala Humperdinc-kova opera »Janko in Metka" pred polprazno hišo. — »Janko in Metka" sta postala popularnejša kot njiju oče Humperdinck: kdor pa pozna komponista tudi še po drugih njegovih delih, zelo lahko spozna, da imenovana opera ni nič drugega, kot kadenca o njegovi lastni osebnosti: otrok je s svetlo, jasno dušo kljub svojim sivim lasem. — Oprema je postala starejša kot opera v sedemnajstih le-lih svojega življenja, ali kljub temu moramo priznati, da upliva celo muzikalno delo kot nekakšen prijazen spomin iz mladosti. — O predstavi sami ne moremo danes povedati kdo-vekaj dobrega; izjemo dela edina gdč. Thalerjeva, ki jo zares imenujemo lahko Vzorno; sploh je stala cela opera v znamenju njenega Janka. Igra in petje sta imela na sebi ono ljubeznivost, ki je kar stalna spremljevalka gdč. Thalerjeve. Gdč. Š m i d o v a, zasluži v pevskem oziru vse priznanje; njen polni visoki d v drugi sliki naj omenimo še prav posebno; igralsko je zadovoljiva. G. P e r š 1 nam to pot ni tako ugajal kakor pri prejšnjih predstavah, v igri se pozna pomanjkanje rutine še dosti občutno. Gdč. P e r-š 1 o v A je bila, žal, manj disponovana in je vsled tega prišla njena Jera do manjše veljave kakor običajno. Gdč. Nadasova istotako ni bila razpoložena; kar se tiče zasedenja zadnjih dveh ulog, Jere in Vešče hrustalke, smo mnenja, da bi bilo operi samo v korist, ako bi dami Peršlovž in Nadasova menjali svoji ulogi. Med tem, ko manjka gdč. Nadasovi za uspešno interpretacijo čarovnice jako mnogo potrebnih igralskih in glasovnih kvalitet, je gdč. Peršlova že parkrat pokazala v podobnih ulogah, svojo veliko sposobnost za partije te vrste: opozarjamo na njeno čarovnico v »Rusa 1 k i“ in na njeno Azuceno v „T r o u-b a d o u r j u.“ — Zbor v intonaciji ni bil siguren; ona baletna pantomima koncem drugega akta je dosti prazna in plitva, dasi zelo dobro razumemo, da pri dovolj maloštevilnih skušnjah, pri katerih more biti zbor polnoštevilno navzoč, ni mogoče na-študovati nič boljšega. Inscenacija je jako krasna, režija sicer jako vestna. — Orkester je igral, osobito v predigri, nekam salopno; želimo, da se kaj takega več ne ponavlja. — a — Na koncertu »Glasbene Matice", ki bo v nedeljo 15. t. m. izvaja pevski zbor izključilo slovenske skladbe, ki se še niso pele v koncertih »Glasbene Matice". Zastopani so skladatelji Emil Adamič, Jakob Aljaž, Fran Gerbič, Davorin Jenko, Fran Ferjančič, Ferdo Juvanec in dr. Gojmir Krek. Na koncertu sodeluje koncertna pianistinja gospa Vida Talichova. Orkester »Slov. Filharmonije" nastopi v dveh Antonom Andrejičem onih par dni; sam ni vedel, kako je z njim. Na sveti večer je bil zgodaj v drevoredu; večer je bil lep, nekoliko meglen, hladen; parke okoli drevoreda je pokrival sneg, pod nebom so plavali tanki oblaki, nad katerimi so se svetile zvezde. Iz mesta so se oglašali zvonovi in tudi od tam s polj iz okolice so se glasili. Drevored je bil skoraj prazen, kajti kdo bi hodil na svet večer po drevoredih ? Mlad par je v tesnem objemu hitel tu in tam proti mestu. Tam po mestu po ulicah so hiteli ljudje, eni domov, drugi k prijateljem, drugi v cerkve ... »A jaz stojim in čakam," je govoril sam sebi Anton Andrejič. »Kje naj obhajam sveti večer; ne doma v samoti, ne pri svoji gospodinji, ne pri prijateljih, tu, tu, v djevoredu . . ." In je čakal. Čudno se mu je zdelo, da si je izvolila ta večer za svidenje. Kako bo zapustila družino, moža! Ali je mogoče? ... In vendar bi bilo krasno, tako krasno, kakor sanje . . . Večer je potekal počasi. Zvonovi so že zdavnaj utihnili, komaj odmevi so se slišali iz daljav. Tam nekje na deželi kakor da še vedno zvone. Mesto pa je mirno, le za razsvetljenimi okni je veselo življenje. Ura se je oglašala zdaj pri tej zdaj pri oni cerkvi, počasi, z resnimi glasovi. Nič. (Konec prih.) samostojnih točkah: svira slavnoznano Beethovnovo uverturo k Leonori št. 3, iti Dvorakovo simfoniško pesnitev »Zlati kolovrat". Spored je torej zelo raznovrsten in zanimiv in prav nič ne dvomimo, da bo naše pri koncertih »Glasbene Matice" stalno občinstvo napolnilo koncertno dvorano, kakor običajno do zadnjega mesta. Slovenske Filharmonije — koncert Grunvvald. Ljubljanskemu muzikaličnemu občinstvu nudil se bo danes izreden glasben užitek. Znamenita vir-tuozinja gospa Judit Giiinwald, bivša članica velikomestnega orkestra nastopi v koncertu »Slovenske Filharmonije- kot solistka na harfi. — V simfoničnem oddelku sporeda izvaja g. Griinwald: Pavish-Alvars »fantazijo" ter Schnueckerjevo »Mazurko" solo za harfo; dalje: Oeischlegel »Sere-nado“ za harfo, gosli in čelo, ter ko-nečno: Handlov „Largo“ solo za harfo s spremljevanjem godal in harmonije. Orkester Slovenske Filharmonije izvaja: Goldmarka „Predigro“ k 3. dejanju iz »Domači čvrček". Kot solist na pihala nastopi to pot g. Antonin Cinfl v Mozartovem »Adagio" solo za oboe s spremljevanjem glasovirja. Prvi in tretji del sporeda prinaša zabavno glasbo. — Vstopnina 1 K. Rezervirani sedeži na balkonu po 1 K se dobe v predprodaji v trafiki „Union“. — Začetek koncerta ob 8. uri zvečer. Živinska kuga na gobcu in par-kljah. Dolžnost naznanitve. Živinska kuga na gobcu in parkljih razsaja sedaj že po vsih avstrijskih deželah, dalje na Ogrskem, v Hrvaškoj, Slavoniji in v Bosni-Hercegovini. Silne raztro-sitve te kuge je največ kriva zaniker-nost in brezbrižnost nekaterih posestnikov živine ali živinskih trgovcev, kateri izbruh kuge pri svoji živini ali sploh niso naznanili ali prepozno. Da se marsikdo, posebno pa živinorejci, občine s sejmskimi pravicami, kakor tudi drugi, ki imajo opravka z živino, obvarujejo preteče nevarnosti, oziroma škode, opozorujejo se vsi oni, ki imajo opravka z parkljato živino (govee, prašiči, ovcami in kozami), da je postavno zapovedano, izbruh kuge na gobcu in parkljih ali tudi le sum te kuge nemudoma županstvu ali pa bližnjemu javnemu živinozdravniku naznaniti. Kdor opusti izbruh te kuge naznaniti, kaznuje se z zaporom do dveh mesecev ali z denarno globo do 600 K- Kdor pa po zelomarnosti kugo raztrosi med drugo živino, kaznuje se z zaporom od jednega tedna do šest mesecev, oziroma z denarno globo od 50—2000 K. Ako pa dotični zakrivi večjo nevarnost za kmetištvo, kaznuje se z zaporom od 3 mesecev do dveh let. Nasprotno sme deželna vlada onim osebam, katere so lastne koristi zapostavili ter izbruh kuge pravočasno, kakor je predpisano, naznanili in s tem pripomogli, pretečo nevarnost omejiti, podeliti premija od 10—50 K. Nečuveno! V Špitalu na Koroškem je obsodilo okrajno glavarstvo g. Milana Petka, asistenta južne železnice, na 20 kron globe, ali pa na zapor za to, ker je povodom ljudskega štetja navedel slovenščino kot svoj občevalni jezik! Smo pač daleč prijadrali v naši nad vse »pravični" Avstriji in kmalu bodo menda začeli zapirati vsakega, ki se bo drznil reči, da je Slovenec! A naši poslanci? No, ti se ne brigajo za take »malenkosti". Slovensko planinsko društvo priredi, kakor smo pred dnevi omenili, predavanje v Mestnem domu dne 11. t. m., začetek ob 8. uri zvečer. Predaval bo gosp. Ivan Badiura, znan slovenski planinec, o »Zimi v planinah". Predavanje bo pojasnjevalo krog 60 barvanih skioptičnih slik. Skioptikon, ki ga je v ta namen dalo slavno ljudsko izobraževalno društvo »Akademija" v Ljubljani, blagohotno na razpolago bo nadzoroval gosp. Al. Sodnik, c. kr. profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Dovršene najrazličnejše slike nam bodo kazale zimo v Kamniških planinah, Karavankah in Triglavskem pogorju. Zima v planinah je v naših turistovskih krogih še malo znana, zato bo to predavanje gotovo zanimalo slovenske planince. V delno pokritje stroškov prireditve se je določila vstopnina 20 vin. »Sokolski raj" v »Mestnem domu" dne 7. januarja 1911. Kakor smo že poročali, priredi telovadno društvo Sokol I. v Ljubljani dne 7. januarja 1911 v Mestnem domu s sodelovanjem sl. Slovenske Filharmonije in društvenega zbora »Sokolski raj" pod naslovom »o zlati gorski kraj!" Spored je sledeči: 1. Offenbach: »Orfej v peklu". Overtura. P. H. Sattner: „Na planine". (Društveni zbor.) 3. Parma: »Pozdrav z Gorenjskega". Valček. 4. V. Novak: »Gorski kraj", (Društveni zbor.) 5. Dvorak: »Slovanski plesi." štev. 8. 6. Dr. G. Ipavec: »Planinska roža". (Društveni zbor). 7. Jaki: »Slovenski biseri". Potpouri. 8. *** Burka »Knez pride". Enodejanka. 9, Hager: »Quellengeister. Karakteristika. 10. Sokolska koračnica. 11. Ples. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstopnina 1 K. — Za člane 60 vin. Toaleta poljubna. Narodne in gorske noše dobrodošle. Dramatični odsek „Sokola" Litija. Šmartno bo danes dne 6. t. m. na splošno željo ob znižanih cenah ponavljal narodno igro s petjem v 5. dejanjih »Revček Andrejček". Po igri prosta zabava. Več luči! Prebivalci ulice »Na Rebri" se pritožujejo, da v celi ulici ni niti ene žarnice, pač pa dovolj nesnage in drugih lepih reči. Več luči in — reda! Sneg in oviran promet. Na Gorenjskem in Notranjskem je padlo od pondeljka do srede večer po gorah nad meter visoko snega, po dolini pa nad 30 cm. Poštni promet je bil po deželnih in okrajnih cestah ta dva dneva močno oviran. Divjačina in zima. Vsled padlega snega po gorah je divjačina močno prizadeta. Ker ji bo odslej jelo primanjkovati potrebnega živeža, se je spustila že v nižave v obližje človeških stanovanj in bivališč. Zlasti fazani, srne, zajci, lisice in jerebice pa jazbeci iščejo varnega zavetja. Razglas. Ker se v zadnjih treh mesecih v občinah Zgornja Šiška, Sp. Šiška, Št. Vid, Dobrunje, Ježica, Moste, Rudnik in Vič ni primeril nobeden nov slučaj pasje stekline, razveljavlja se z današnjim dnem tuuradno dne 17. septembra, oziroma dne 1. januarja t. 1. pod št. 26.208, ozir. 27.548 razglašeni pasji kontumac v vseh imenovanih občinah. C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani. Priporočljiv gost. Predvčerajšnjem zvečer je prišel v neko gostilno na Radeckega cesti nek mlad srednje velik mož in si naročil čašo piva. Ko se je natakarica odstranila, je odprl stekleno omaro, ki je stala v sobi, ukradel srebrno žlico in nato pobegnil. Razgrajač pred policijskim zaporom. V sredo okoli 11. ure ponoči je prišel 30 letni delavec Fr. Vidmar, znan pod imenom »Stadtkind" pred glavno stražnico in zahteval, naj ga takoj zapro. Ker je pričel silno razgrajati, so takoj ugodili njegovi želji. Zraven 12 ur, katere je že tako moral prestati, so mu pa naložili še 12. Pijanci. Predvčerajšnjem zvečer je našel stražnik v Linhartovi ulici nekega 16 letnega vajenca popolnoma pijanega na cesti in ga odpeljal v zapor. — Proti polnoči je stražnik prebudil iz trdnega spanja nekega pijančka v »Zvezdi". — Znani 50 letni muzikant Josip Kinsky, katerega so pred kratkim vsled pijanosti popolnoma »nezavestnega odpeljali v bolnico, je takoj naslednjega dne umrl, ne da bi poprej prišel k zavesti. Vjel se je. Ko je te dni neki 18 letni hlapec naznanil na policiji neko tatvino, je policija dognala, da naznanilca samega zasleduje tukajšne okrajno sodišče že od meseca novembra 1. 1. radi neke tatvine s tiralico. Zatekel se je dne 4. t. m. mlad ščetinast pes, — foxterrier — s črno liso na hrbtu, belimi nogami, z na-gobčno torbo in znamko št. 580. Naslov ima na ovratniku. Odda naj se v Kolodvorski ulici št. 28, I. nadstr. Dragi Zaratustra! Ti si izredno ljubezniv človek. Nisem mislil, da boš tako kmalu porabil nov rdeč svinčnik, ki si ga dobil na moje priporočilo kot novoletno darilo, ali Ti si mi hotel na nekak način pokazati, da moja novoletna čestitka ni bila zastonj, hotel si mi pokazati, da si res dobil nov rdeč svinčnik in zato si včeraj — pobelil »Jutro". Hvala, dragi prijatelj Zaratustra, hvaležen sem Ti na pozornosti, ki mi jo skazuješ, še bolj sem Ti pa hvaležen na to, ker si pobelil samo »Jutro" in ne tudi — mojih las. Ker Ti si, ljubljeni, čislani, spoštovani in cenjeni Zaratustra, vsega-mogoč in bi mi lahko tudi lase pobelil, ako bi se ravno kapriciral, da moram imeti tudi jaz sive lase kot jih imaš Ti, ker ako imaš moč napraviti iz bogokletnega »Jutra" nedolžno belo »Jutro", potem lahko storiš vse samo misli ne moreš konfiscirati in veruj mi, da so misli bolj nevarne kot živa ali pisana beseda--------------- Ne veruješ, prijatelj Zaratustra? Odpri zgodovino in tam boš videl, da se je vedno slabo godilo onim, ki so mislili, da bodo z zaplembami žive in pisane besede spravili s sveta nezadovoljnost zatiranih in preganjanih. No, pa Ti se ne nahajaš v nobeni nevarnosti Zaratustra! Ti imaš lep nov rdeč svinčnik in ničesar se Ti ni treba bati, ker z njim gotovo vsakega »pobeliš", kot si včeraj pobelil — samo za to, da bi poskusil jiov svinčnik — »Jutro". To orožje sem Ti jaz preskrbel, ker gotovo Ti na novo leto nihče drugi ni želel novega svinčnika! Bodi torej brez skrbi, dragi Zaratustra, ker čuva Te Tvoj stari prijatelj Bav-bav. Poti dvema razbojnikoma 1000 policistov in vojakov! Pred dvema dnevoma se je vršila v Londonu izredna in čudna bitka: dva ruska anarhista sta vznemirila celi London in se bojevala s celo vojsko (tisoč mož) policistov in vojakov, dokler nista poginila od lastnih krogel, ker sta rajše izvršila samomor kakor da bi živa zgorela v goreči oblegani hiši. Predzgodovina bitke. Po noči med 15. in 16. decembrom lanskega leta so poskusili trije Rusi vdreti v prodajalno nekega juve-lirja. V sosednji hiši so si najeli stanovanje, iz katerega so izkopali pod zemljo kanal pod prodajalno. Policija je zvedela za ta načrt in pet policistov je vdrlo imenovane noči v hišo, kjer so Rusi stanovali. Razvila se je bitka, v katerih je bilo nekoliko policistov ubitih, nekoliko pa težko ranjenih, od Rusov je bil pa eden ubit, dva sta se pa rešila in zbežala. Policija je Ruse mrzlično zasledovala in končno se ji je posrečilo zvedeti, kje stanujejo: v neki hiši v Sidneystreetu. Obleganje. Policija ni hotela udreti v hišo, ker se ni hotela izpostaviti novi nevarnosti in je rajše blokirala ves majhni mestni oddelek, v katerem se je nahajala hiša z ruskimi anarhisti. Ta oddelek je zasedlo nekaj nad 700 policistov, ki jim je prišlo na pomoč še vojaštvo, tako, da se je obleganja vdeležilo nad tisoč oboroženih mož. Vse hiše okolu stanovanja ruskih a-narhistov je policija izpraznila in potem se je otvorila bitka. Ruski anarhisti so začeli streljati na policiste in vojake z Browning-revolverji, Streljati so začeli tudi policisti ter vojaki in kmalu se je razvila živahna bitka in kmalu je bil ranjen neki narednik v prsa. Iz oblegane hiše se je streljalo zelo hitro, iz česar so oblegovalci sklepali, da je hiša polna anarhistov in za to so tudi policisti in vojaki zelo hitro streljali, a končno so pripeljali na bojišče tudi dva topa, ki pa nista prišla v akcijo, ker v tem so anarhisti prenehali streljati. Velikanske množice, ki se je zbrala v bližini bojišča, se je polastilo še nepopisno razburjenje, ko se pojavi v oblegani hiši dim. Nastal je ogenj v prvem nadstropju in anarhisti so se povzpeli v podstrešje, odkoder so še živahnejše začeli streljati na policiste in vojake. Ali končno se je pojavil gost dim tudi v podstrešju in kmalu na to so se zaslišale iz goreče hiše močne detonacije. Streha gori! Anarhisti izginejo v ognju! Kmalu je začela goreti streha, ki se tudi zruši in — iz goreče hiše se ni več streljalo. Gasilci, ki so bili že pripravljeni, začnejo gasiti ogenj in on je bil kmalu pogašen. Policisti in gasilci so se povzpeli na strop in tam so našli ožgana trupla dveh anarhistov, ki sta se — ko sta videla, da ni nobene rešitve več — sama vstrelila, da ne bi živa zgorela. Drugih trupel policija ni našla. Kako je nastal ogenj? Policija je najprej mislila, da so anarhisti sami zažgali hišo, ali potem se je videlo, da je bila prestreljena plinova cev, vsled česar je nastal ogenj, a detonacija, ki se je slišala, je nastala takrat, ko je ogenj dosegel zaboje s patroni. Škoda. Materijalna škoda, provzročena po streljanju in ognju, je občutna, ker trpele so tudi sosednje hiše in policija bo morala plačati velike odškodnine. In vse to sta provzročila dva človeka, ki sta izzvala v angleški prestolnici pravo bitko in vznemirila vse prebivalce tega ogromnega mesta. Razne vesti. * Nekaj kitajskega. Neki trgovec v manjšem nemškem mestu se je začel pečati tudi s prodajo čaja. Naročil si ga je v zavitkih naravnost iz Kitajskega. Da bi pa ljudje zvedeli, da prodaja čaj, je poklical slikarja napisov, da mu napravi nad prodajalno tablo in sicer s kitajskim napisom. Slikar je vzel zavitek čaja in je napravil popolnoma tak napis, kakor je bil na zavitku. In stvar je bila v redu. — Te dni pa je šel mimo prodajalne gospod, ki zna kitajsko. »Ali veste," — pravi trgovcu — »kaj imate zapisano na prodajalnici? — Trikrat prekuhani čaj za proklete krščanske pse." * Srbski konzulat v Pragi? Bel-grajska »Tribuna" priporoča na uvodnem mestu ustanovitev srbskega konzulata v Pragi. * internacionalno univerzo nameravajo napraviti v Haagu. Denar za njo bo štel ameriški milijonar Carnegie. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Zopet obrat. Dunaj, 5. januarja. V popoldanskih urah je nastal glede vprašanja ministrske krize zopet hud obrat, tako da danes ni moglo priti do imenovanja onih štirih ministrov, ki še manjkajo Sestava kabineta se je zopet odložila in se bo popolnoma posrečila mogoče šele do torka prihodnjega tedna. Temu so največ krive razmere v »Poljskem klubu", katerega parlamentarni klub je danes sklenil, da ostane permanenten. V popoldanski seji »Poljskega kluba" se je dosegel glede imenovanja poljskih ministrov popoln sporazum. Poljaki zahtevajo, da postane prof. Glombinski resortni minister, minister krajan pa poslanec Kendzior. Proti imenovanju Kendziora pa je vložil gališki cesarski namestnik Bobrzinski svoj protest. Radi tega je nastalo med poljskimi poslanci jako ostro razpoloženje, katero je dobro označil prof. Stapinski z besedami: »Če ne bo Kendzior imenovan poljskim ministrom krajanom, ne sme tudi Glombinski postati minister." Veliko težavo delajo sedaj Bienerthu tudi Nemci. Nemške liberalne poslance je vest, da je naučnim ministrom imenovan vseučiliški profesor dr, Lam-masch, ki je znan ultraklerikalec, silno razburila in spravila v veliko zadrego. Pri Čehih, ki so dopoldne odločno odklanjali vsako pogajanje z Biener-thom, je zavladala popoldne nekaka zamišljenost. Bienerth se silno trudi, da jih odvede od opozicije in jim zato ponuja cele tri ministrske sedeže. Popoldne je konferiral s Pacakom in dr. Začkom. Tudi dr. Kramar je tele-grafično poklican na Dunaj, kamor pride že jutri zjutraj. Vse kaže, da se bo novi kabinet še v marsičem spremenil in da lahko nastanejo še velika iznenadenja. Češki drž. poslanci imajo v torek zborovanje v Pragi, kjer bo padla končna odločitev. Dunaj, 5. januarja. Tukaj krožijo vesti, da je hotel ministrski predsednik baron Bienerth prvotno imenovati slovenskega poslanca Povšeta poljedelskim ministrom. Ker pa Bienerth sedaj hrani poljedelsko ministrstvo in ministrstvo za javna dela za Čehe, je kandidatura poslanca Povšeta-zopet padla v vodo in postala brezpomembna. Avstrijski državni zbor. Dunaj, 5. januarja. Seja avstrijskega državnega zbora, ki je bila prvotno določena za 10. t. m. je bila sedaj radi ministrske krize odgodena na poznejši čas. Seja ministrskega sveta. Dunaj, 5. januarja. Danes ponoči pride na Dunaj ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary, da se udeleži seje ministrskega sveta, ki se vrši jutri na Dunaju. Ministrski svet se bo posvetoval o delegacijskem zasedanju in o skupnem proračunskem provizoriju za 1. 1911. Aehrenthal na dopustu. Dunaj, 5. januarja. Avstrijski minister za zunanje zadeve, grof Aehrenthal, odide jutri, dne 6. t. m. na dopust in sicer v Bočen, kjer ostane do 20. t. m. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 5. januarja. V današnji seji ogrskega državnega zbora je poslanec Bathyanyi vehementno napadal avstrijskega ministra za zunanje zadeve grofa Aehrenthala in mu očital, da je s svojo politiko spravil Avstrijo v skrajno neugoden položaj. Njegova protisrbska gonja je naravnost nekaj nečuvenega in škandaloznega. Ogri žele, da se Avstrija ( popolnoma sprijazni s Srbijo. Aehren- ' thal nasprotuje Srbiji, odkar je ona odklonila njegovo zahtevo, da mora Srbija ves svoj vojni materijal naročevati pri Škodovi tovarni. To nasprotje se jasno zrcali v znanem zagrebškem »veleizdajniškem" in pozneje v Friedjungovem procesu. Aehrenthal je s tem pokazal, da je njegova politika popolnoma nediplomatska in skozinskoz naivna. Bathyanyi se je obširno pečal z Vasičevim procesom in tozadevno Aehrenthala vehementno napadal. Rekel je: »Dokler bo tako nespreten diplomat in tako inferioren človek, kakor je Aehrenthal, avstrijski minister za zunanje zadeve, toliko časa ni pričakovati dobrih odnošajev s Srbijo. Dr. Krama? — častni meščan mesta Prage. Praga, 5. januarja. Danes se je vršila seja praškega občinskega sveta, v kateri je bil dr. Kramar slovesno imenovan častnim meščanom mesta Prage. Grof Forgach na Dunaju. Dunaj, 5. januarja. Avstrijski poslanik v Belgradu, grof Forgach je danes dospel iz Belgrada na Dunaj. Prišel je semkaj, da napravi prisego za taj. svetn. Ker pa so vsled cesarjeve bolezni odpovedane vse avdijence in s tem tudi Forgachova zaprisega, bo moral Forgach ostati dalje časa na Dunaju. Zatrjuje se, da bo tukaj ostal toliko časa, dokler ne bo rešeno vprašanje njegove premestitve iz Belgrada. Razširjenje kraljevske palače v Belgradu. Bel grad, 5. januarja. Spomladi prično v Belgradu z razširjenjem kraljevske palače. Palača bo sezidana v renesanskem slogu. Gibanje med Arnavti. Bel gr a d, 5. januarja. Semkaj prihajajo silno vznemirljiva poročila o gibanju med Arnavti. Na večih krajih je prišlo že do jako hudih spopadov med Arnavti in turškimi obmejnimi stražami. Znani voditelj arnavtskih vstaških čet, Iso Boljetinac, ki je lansko leto zbežal v Črnogoro, je sedaj prekoračil črnogorsko-turško mejo in zbral okolu sebe nebroj vstaških čet, s katerimi je napadel turško obmejno stražo. Iso Boljetinac je na vseh krajih prodrl skozi turški obmejni kordon. Turki so bili povsod popolnoma poraženi. Vstaši so se nato umaknili proti Malesini, kjer je prišlo med njimi in turškimi četami do novih spopadov. Vstaši so bili zopet zmagovalci. Prizren, 5. januarja. Iz Prizrena prihajajo neprestano nove turške čete v Djakovico. Splošno se domneva, da sedanje gibanje Arnavtov ne pomeni ničesar drugega, kot začetek nove vstaje. V Macedoniji vlada radi tega veliko razburjenje. Turška vlada se silno trudi, da bi upor že v začetku popolnoma udušila in je v to svrho odredila obširno mobilizacijo. Bosenski mohamedanski Izseljenci. Skoplje, 5. januarja. Turška vlada je naznanila vsem bosenskim mohamedanskim izseljencem, ki so se naselili v okolici mesta Skoplje, da so šest let prosti vsake vojaške obveznosti. Afera grof Wolf-Metternich. Berlin, 5. januarja. Zagovornik znanega aristokratskega goljufa grofa Wolfa-Metternicha, je vložil na sodišče prošnjo, da bi ga izpustilo proti kavciji 50.000 mark na svobodo. Sodišče o tem predlogu še ni sklepalo. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna", Ljubljana. Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem kličemo veselo uti leto ter se priporočamo za nadaljna njihova naročila. Z odličnim spoštovanjem Jagrovi dediči. - Srečno in veselo NOVO LETO želiva vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem Franc in Franja Cirman (mesar v Kolizeju) Št. Vid nad Ljubljano. V gostilni pri Durmu Sv. Petra nasip št. 67 pri mostu se vrši f = ples= danes 6. januarja in v nedeljo 8. januarja. Začetek ob 3. uri popoldne. i MtUJg D MICEME iovarniško Spominjajte se piekoristne družbe sv. Cirila in Metoda! TEODOE KOM poprej HENRIK KORN pokrivalec streli in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 in 10 Podružnica: Star! trg 9. Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z asbest-cementnim škriljem (Eternit) patent Ilatscheb, z izbočeno in ploščnato opeko, lekno - cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno In ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Chevre aux - sveila-k r e m a za čevlje vseh vrst usnja! MayoIa je voščeno-oljnata krema; MayoIa se vsled tega nikdar ne vsuši; Mayola se sveti takoj brez truda; Alayola konservira vsako usnje; Mayola ga naredi nepremočljivega; Mayola svetloba drži dolgo; Mayola je zajamčeno prosta kislin; Mayola omehča najtrše usnje in ga ohrani mehkega; Mayola je na j cenejša krema; Mayola se namaže nalahko na čevelj, se z mehko krtačo krtači in z volneno cunjo odrgne. Vspeh Vas iznenadi; Mayoia se dobi v vsaki trgovini; Mayola je varstveno zavarovana; Mayola se izdeluje edino v kemični tovarni Rudolf Majer, kemik Asch (Češko). Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: FRANC FUCHS Dunaj XMI/3, Hutteldorferstrasse 135. Naročajte in kupujte „J UTR (H Število naročnikov Planinšekovo praženo kavo narašča od dne d.o dne. ms- Nad tisoče gospodinj jo kupuje, -saa Velecenjena gospa! Ne opustite je tudi Vi v Vašem gospodinjstvu vpeijati! Planinšekova pražena kava i: kdor je kupi enkrat, jo zahteva vedno! — Dobi se le v pražarni: vogal Dunajske ceste in Sodnijske ulice in v špecerijski trgovini: Dunajska e. 6. . Delniška družba .. pivovarne Union Spod. Šiška pri Ljubljani priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno in eks-portno pivo v sodcih in steklenicah. Zaradi inventure izredno znižane cene. Raglan.................... Gledališka mantila . . Paletot................... Pelerina.................. Kratki kožuhi . . . Zimska ali športna suk Obleka....................... za dame preje K 40-— sedaj K 12 — 99 99 99 99 40 — 99 99 12'— 99 99 99 99 60’— 99 99 16 — 99 99 y> 99 15 — 99 99 8 — 99 gospode 99 99 60 — 99 99 30-— 99 99 r> 99 40 — 99 99 18 — 99 99 99 y> 40-— 99 99 16 — Otročje obleke pod vsako ceno! lisce oblek 0. Ljubljana, Mestni trg 5. Telefon interurban štev. 129. Valjčni mlin v Domžalah I. BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Stolni trg štev. 9. Stampilje \ seh vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver in izdelovatelj kavču-kovih štampilij. Ljubljana, Sv. Petra c. 9. Ceniki franko. Pozor! Pozor! Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril - vinotoč = v Ljubljani, na Št. Peterskem nasipu štv. 43 (preje Tosti) kjer bodem po zmernih cenah točil najboljša ter zajamčeno pristna vina iz moje zaloge. Za prigrizek se bode postreglo z mrzlimi jestvinami. Za mnogobrojni poset se najuda-neje priporočam z vsem spoštovanjem Alojzij Zajec vinotržec v Spodnji Šiški. Hotel in restavracija ,Bavarski dvor‘ Dunajska cesta št. 29 se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini kolodvora. Restavracija je moderno urejena. Mir in točnost zajamčena. Za obilen poset se priporoča Štefan Bergant lastnik. Vi prihranite denar! Automatični namizni prižigalnik "'“S oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannli-cherjevih pušk. Lepo IT I.epo darilot ** “v darilo! Jos. Schunder iUSSSr' Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo pcpoštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavamarjl Izjemne cene. ? Najboljša 1ho ? i k o —~ ura i.k;& ? O ? sedanjosti:; ?0 ? zlata, srebrna, tula, ———• nlkelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. 1! Tovarniška varstvena znamka: „ IK O “. Julij Meinl uvoz kave in velepražama. Nova podružnica v Ljubljani \Šelenburgova ul. 7 \fi priporočujemo kot priznano ti.-tli a r lin. MU znamko ‘ r pridatek f za kavo! je najcenejši in tudi najbolje informirani slovenski dnevnik. Tovarna cementnih in glinastih iz-- - delkov v Ilirski Bistrici - - priporoča svoje izdelke kakor: raznovrstne cevi, tlakovne nlošče v vseh barvah, vse vrste okraskov, podboje vrat in oken, nagrobne spomenike, altarje, cementno opeko, marmorirane in navadne stopnice, kipe in sploh vsf v to stroko spadajoče predmete, Naročila izvrše se točno in po najnižjih cenah, kakovost je izborna. Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmor ja, granita ali ali sijenita, apno živo in ugašeno ===== se dobi pri ===== ALOJZIJU VODNIKU kamenarskem mojstru. —z = Ljubljana = Kolodvorska —= ulica =i De], glavnica; K 5,000.000. Lflnbllanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica. wtev. Podružnice v Spij ©tu, Celovcu, Trstu, Sarajevu m Gorici. Roa. fond : K 450 GOO. Sprejema vloge na knjižice in na tekači račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 A Prvi siovenski fotografski atelije D. Rovšek v Ljubljani Kolodvorska ulica štev. 32 a Ustanovljen leta 1890. Trezen in priden hlapec h konjem se sprejme v »Tovarni za lep“ (Leimfabrik) v Ljubljani. Vstop sredi meseca januarja 1.1. Glavna zaloga Vsak dan sveže žgana kava. voda. Špecerijska trgovina Velepražama kave z električnim obratom. :: I na drobno in debelo. rudninskih A. Šarabon, Ljubljana. Veselo poročilo! posebno onim, ki se slabe in trudne čutijo. Kri! in okusni zajutrk ■■ ul imajotisti.kinepi-Mnf t jodruzega.kotdr. - pl. Trnkoczya Zdravje! sla>dni čaj, J - pod imenom 50% prihranka! Sja- Izborno okusno živilo najboljše kakovosti 1 Obenem senzacijsko boj-kotno sredstvo proti ode-ruštvu živil. Dobi se povsod, tudi pri trgovcu. ‘/4 kg velja 50 vinarjev. Glavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy: . Dunaj,JosefstadterstraBe " 30, Radetzkyplatz 4, SchOnbrunnerstrafie 109. Gradec, SackstraBe 3, v Ljubljani, Kranjsko. — Po pošti se pošilja najmanj 5 paketov. — V lekarni Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani se tudi oddajo zdravila p. t. članom okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniške blagajne južne železnice.