Občinska konferenca ZKS Velenje Priprave na skupščinske volitve 1982 v občini Velenje Vodenje evidence in evidentiranje Volilna komisija pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje je v pripravah na skupščinske volitve 1982 pripravila vrsto dokumentov, ki opredeljujejo osnovne naloge v pripravah na volitve, katerih nosilci so osnovne organizacije zveze sindikatov v združenem delu in krajevne konference SZDL v krajevnih skupnostih. V gradivu »Priprave na volitve« so opredeljeni osnovni nosilci nalog, neposredni organizatorji postopka, postopki za uvedbo evidence in način vodenja evidence ter evidentiranje. V »Opomniku za volitve in evidentiranje' možnih kandidatov« pa so opredeljene vse naloge, od vodenja evidence, odgovornosti za vodenje evidence, koordiniranje, način izpolnjevanja popisnih in evidenčnih listov ter druge naloge. Oba dokumenta je volilna komisija posredovala osnovnim no- silcem nalog, to je predsednikom osnovnih organizacij ZS in krajevnih konferenc SZDL. Vendar pa volilna komisija ugotcvlja, da v vseh okoljih še niso opravili vseh potrebnih postopkov. Volilna komisija predsedstva OK SZDL Velenje pa je, mimo drugega, izoblikovala tudi stališča v zvezi z oblikovanjem delegacij. Ugotavljati je namreč mogoče, da so v večini organizacij združenega dela in krajevnih skupnostih ob zadnjih skupščinskih volitvah 1978. leta oblikovali združene delegacije za skupščine več samoupravnih interesnih skupnosti. Ker pa delo teh združenih delegacij ni bilo najboljše, je prevladalo stališče, da naj bi poslej oblikovali v glavnem posebne delegacije. le izjemoma pa združene ali splošne delegacije. V organizacijah združenega dela z manj kot 35 zaposlenimi naj bi oblikovali eno splošno delegacijo, tam pa, ker zaposlujejo do 20 delavcev, pa sestavljajo delegacijo vsi zaposleni. V organizacijah združenega dela s 70 do 80 zaposlenimi naj bi oblikovali eno delegacijo za zbor združenega dela občinske skupščine in eno delegacijo za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V organizacijah združenega dela s 150 do 200 zaposlenimi naj bi oblikovali eno delegacijo za zbor združenega dela skupščine občine ter 3 do 4 združene delegacije in za skupščine sisov družbenih dejavnosti in splošno delegacijo za skupščine sise gospodarskih de- • javnosti. V organizacijah združenega dela z nad 200 zaposlenimi pa bi oblikovali delegacijo za zbor združenega dela občinske skupščine, posebne delegacije (5 članske) za skupščine sisov družbenih dejavnosti ter splošno delegacijo za skupščine sisov gospodarskih dejavnosti. Zakon o volitvah in delegiranju odslej dovoljuje, da je mogoče izvoliti delegacijo za skupščine šisov gospodarskih dejavnosti v vseh organizacijah združenega dela z nad 150 zaposlenimi, drugod pa bi lahko to dolžnost opravljal tudi še vnaprej delavski svet. Koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja in volitve pri osnovnih organizacijah ZS in krajevnih konferencah SZDL pa morajo najpozneje do 30. septembra verificirati statistično poročilo o evidentiranih možnih kandidatih in ga posredovati kadrovski službi občinske skupščine. glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Leto XVII Številka 38 (600) Velenje, 24. septembra 1981 Cena 7 din YU ISSN 0350-5561 Titovo Velenje - uresničitev Oktobrski praznični dnevi v Velenju in Šaleški dolini dolgoletne želje Sklep o poimenovanju Velenja po tovarišu Titu bodo sprejeli delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje na svečani seji 10. oktobra. Pozneje pa bo ljudsko zborovanje. To veliko slavje bo potekalo v času, ko delovni ljudje in občani Šaleške doline praznujejo občinski praznik v spomin na napad borcev 1. Štajerskega bataljona na mesto Šoštanj. Na večer pred prazničnim dnem, 10. oktobrom pa bodo v prostorih velenjske Knjižnice odprli razstavo fotografij »Tito in razvoj Velenja«. Na časnikarski konferenci, ki jo je pripravil odbor za poimenovanje Velenja prejšnji četrtek, so predstavniki občinske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij podrobno spregovorili o __ povojnem razvoju središča Šaleške doline, dolgoletnih željah delovnih ljudi in občanov Velenja, da bi njihovo mesto poimenovali po tovarišu Titu in o prireditvah v prazničnih oktobrskih dneh. HKRATI Z GRADNJO MESTA SO VSESKOZI GRADILI IN OBLIKOVALI NOVE ODNOSE • Prva pobuda, da bi središče Šaleške doline poimenovali po tovarišu Titu, sega, kot je bilo povedano na časnikarski konferenci, v leto 1958, ko je predsednik Tito prvikrat obiskal Velenje in rudarski kolektiv. Navdušenje nad doseženimi uspehi pri izgradnji premogovnika in mesta je dalo nov polet velenjskim rudarjem in vsem občanom Velenja pri izgradnji njihovega mesta. Dolgo vrsto let so rast središča Šaleške doline pogojevale potrebe po energiji, ki jo je terjala hitro se razvijajoča industrija, in to ob spoznanju, da mora postati Velenje sodobno urejeno mesto z vsemi potrebnimi spremljajočimi objekti. Gradnja Velenja in premogovnika je bila resda deležna dokajšnje pomoči širše družbene skupnosti; denar pa je bil dobro naložen v modernizacijo proizvodnje in tehnološki napredek, kar vse je pogojilo visoke učinke. Seveda pa je bilo premalo denarja, da bi lahko uresničili vsa hotenja oziroma zadovoljili vse potrebe. Z udarniškim delom, ki je bilo »tudi politična šola« za vse, ki so prihajali v Velenje in za domačine, so bili zgrajeni številni objekti, na katere so prebivalci središča Šaleške doline še zdaj ponosni. Ob tem so v mestu, ki je bilo do takrat brez tradicij, gradili in oblikovali nove odnose, ki se odražajo v uveljavljenih novih, svojstvenih pristopih na vseh področjih življenja in dela v Velenju in vsej Šaleški dolini. In ta svojstven utrip je v Velenju vse bolj čutiti. V Velenju je začelo, kljub številnim težavam, hitro razvojno pot Gorenje, ki si je kaj kmalu utrlo pota na tuja tržišča. Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad uspešno uveljavlja koncept industrijske gradnje. Na Rudarskem šolskem centru so že na začetku dela z uspehom začeli uveljavljati načelo izobraževanja ob delu. Nastale so številne nove delovne organizacije, Velenje pa je bogatejše za mnoge pridobitve. ŠTEVILNE PRIREDITVE V PRAZNIČNIH DNEH ■Letošnji praznični oktobrski dnevi bodo, podobno kot vsa leta doslej, obeleženi v Šaleški dolini tudi z novimi delovnimi zmagami. V krajevni skupnosti Ravne bodo predali svojemu namenu modernizirane odseke cest. V soseski Šalek II v Velenju bodo odprli nov otroški vrtec z jaslimi. Avtopark REK bo dogradil in predal svojemu namenu avtopralnico. V krajevni skupnosti Šalek —Gorica bodo odprli novo celodnevno osnovno šolo bratov Mravljak in odkrili njuna doprsna kipa. Na Ko-novem pa bodo predali svojemu namenu dom družbenih organizacij; slavje pa bodo združili še z zaključkom .urejanja akcije krajevnega telefonskega omrežja v Šaleški dolini. V Šoštanju bodo 8. oktobra odkrili doprsni kip Jožetu Lampretu in spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši. Na Paških vrheh pa bodo odkrili spominsko obeležje Bernardu Račku, prvemu padlemu borcu Savinjske čete. Pred zdravstvenim domom v Velenju pa bodo postavili Meštrovičevo plastiko »Dekle z morja«. Delavci šoštanjskih Termoelektrarn bodo 9. oktobra proslavili 25-letnico delovanja. Sicer se bodo v dneh od 2. do 18. oktobra zvrstile še nekatere druge manifestacije ter kulturne in športne prireditve, med katerimi velja omeniti še posebej turnir mladinskih moštev z Velenjem pobratenih mest v nogometu, šahovski turnir Titovih mest in 4-dnevni šahovski turnir »Bratstva in enotnosti« reprezentanc socialističnih republik in avtonomnih pokrajin ter tudi četveroboj narodov v rokometu. Konec preteklega tedna je bilo v Mariboru peto republiško delovno tekmovanje kovinarjev, ki so podobno kot na predhodnih republiških tekmovanjih po teoretičnem delu preizkusili svojo »kovinarsko umetnost« še v praktičnem delu. Tekmovali so kar v trinajstih kovinarskih strokah. Iz velenjske občine je nastopilo na tem tekmovanju osem najboljših z občinskega tekmovanja, najbolje pa so se odrezali najstarejši med njimi Mirko Ravnjak (na posnetku) iz šoštanjskih termoelektrarn tozd Vzdrževanje, ki je bil pri plamenskem varjenju prvi, Miran Kumar iz istega tozda je bil pri valjenju s TIG postopkom drugi, Zlatko Sabota iz Elektro-strojne opreme Velenje — tozd Strojni obrati pa je pri varjenju z MAG postopkom osvojil tretje mesto. (sv) Z včerajšnjim dnem se je tudi koledarsko pričela jesen. Listje rumeni in počasi odpada, kmetje pa hitijo s spravilom poljščin in s pripravami na jesensko setev. V teh dneh so pričeli obirati jabolka v sadovnjakih TOK Kmetijstvo Šoštanj. V približno mesecu dni bodo obrali okoli 300 ton jabolk, za to delo pa bi potrebovali še več obiralcev. Veseli bodo slehernega, ki se bo odločil za to prijetno jesensko opravilo. Gospodarska stabilizacija, volilne konference Jesenski kros Prišla je jesen, to paje tudi čas, ko se bodo začeli razni krosi. Tako "bo občinska zveza za telesno kulturo občine Velenje bo že jutri"v petek organizirala občinsko prvenstvo v krosu za vse učence oziroma občane vseh starostnih kategorij. Tako bomo videli teči najmlajše cicibane iz vzgojno varstvenih ustanov, pa učence, dijake, delavce iz posameznih tozdov in, upamo, tudi druge občane. Najstarejša kategorija bo zajela tekmovalce stare nad 45 let. Trvi trije v vsaki skupini bodo dobili diplome, prvih šest tudi značke, ekipe pokale, tista šola ali organizacija, ki bo imela prijavljenih največ tekmovalcev oziroma ekip v različnih kategorijah pa bo prejela pokal Našega časa. Popoldne se bodo sešli na 26. sejo člani občinske konference zveze komunistov Velenje. Najprej bodo pregledali uresničevanje politike ekonomske stabilizacije v samo-ipravnih sredinah v Šaleški dolini. V nadaljevanju seje pa bodo opredelili naloge in aktivnosti v pripravah na volilne konference osnovnih organi-zacij ZK v velenjski občini. Osnova za pregled uresničevanja politike ekonomske stabilizacije v Šaleški dolini bo ocena gospodarjenja v delovnih kolektivih v letošnjem prvem polletju. Iz ocene, med dragim, izhaja poglavitna ugotovitev, da združeno delo v občini Velenje ne dosega nalog, določenih za prvo polletje, in to predvsem zaradi slabših rezultatov gospodarjenja v TGO Gorenje Velenje. Izvršni svet skupščine občine Velenje je pripravil ob koncu avgusta sestanke z direktorji vseh delovnih organizacij v Šaleški dolini. Obravnavali so uresničevanje ukrepov ter stališč izvršnega sveta in skupščine občine Velenje za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije, ocenili možnosti za gospodarjenje do konca leta in obravnavali tekočo problematiko. Enotna ugotovitev s teh posvetov je bila, da je vendarle mogoče — kljub zaostajanju — doseči za letošnje leto zastavljene naloge in jih tudi preseči. To velja prav tako za izvozne obveznosti delovnih kolektivov velenjske občine. Od četrtka do četrtka Številka 38 (600) — 24. septembra 1981 Graška gora FlBtI ČBB ..NAŠ ČAS« glasilo SZDL. izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o.. Velenje, vesta Krantiška Foita 10. ..NAS ČAS« je bil ustanovljen I. maja I965: do t. januarja 1973 je izhajal kol štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca I973 naprej. UREDNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik). Slane Vovk (odgovorni urednik). Jane/. Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Velenje, cesta Krantiška Koita 10. telefoni (063) 850-087. 850-3I6.850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinarjev). Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, tisk in odpre-ma: ČGP Večer. Maribor. Nonaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ..NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata /;i informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 -1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega J,n k., ,„| prometa proizvodov. Celjski obrtni sejem / REK ElektrofilterskiJ I i elementi i Umm^mr- P- ° > Družmirje, p. Šoštanj NOV EFE IZOlAnm ELEMENT Smo pred pričetkom proizvodnje NOVEGA EFE IZOLATIVNEGA ELEMENTA Predstavili ga bomo na jugoslovanskem sejmu gradbeništva z mednarodno udeležbo v Gornji Radgoni od 28. septembra do 10. oktobra 1981. Del velenjskega razstavnega paviljona Lani smo ob občinskem prazniku predali namenu novo cesto, s katero smo močno približali Velenje s Šmartnim ob Paki in občino Mozirje, skrajšali pa smo tudi pot proti Ljubljani. Takrat še niso bila narejena vsa dela. Te dni so ob Šaleški magistrali ponovno zabrneli stroji, saj želijo zadnje pomanjkljivosti odpraviti do letošnjega občinskega praznika. NOV EFE IZOLAT3VNI ELEMENT, velikosti 60x30x20cm, zagotavlja izjemno toplotno izolativnost, omogoča hitro gradnjo ter zmanjša porabo malte! r Civilna zaščita Tridnevna vaja združenega odreda Februarja letos so pri Občinskem štabu a civilno zaščito občine Velenje ustanovili združeni odred, ki ni vezan na nobeno krajevno skupnost ali delovno organizacijo, ampak deluje tam, kjer je to v danem trenutku najbolj potrebno. To je sestav naše civilne zaščite, ki bo po opremljenosti prekašala vse druge enote CZ v občini in bi morala biti kos vsaki nalogi na področju CZ. Čeprav odred še ni opremljen tako kot bi moral biti, to je odvisno tudi od razpoložljivih sredstev, pa je vendarle že sedaj njegova opremljenost takšna, da smo lahko nanjo ponosni. Dobra je tudi njegova kadrovska sestava, saj so v njem tako gradbeni inženirji, arhitekti, elektro inženirji in strojniki, strokovnjaki za požarno varnost, kot strokovnjaki za vzdrževanje težke mehanizacije, sanitetni delavci, kemijski strokovnjaki, mehaniki, rudarji.... Takoj po ustanovitvi so glavno nalogo seveda namenili opremljanju in vzgoji kadrov. Tako so že konec aprila izvedli poskusno mobilizacijo, ki je zelo uspela. Med drugim so si pripadniki združenega odreda ogledali tudi razstavo o civilni zaščiti v Celju, komandni kader pa še razstavo sredstev civilne zaščite v Kranju. Moštva posameznih ekip so imela tudi že razne tečaje, pripadniki združenega pd-reda pa so sodelovali tudi v letošnji občinski vaji Nič nas ne sme presehetiti. Pretekli teden je imel vaje komandni kader odreda s ciljem, da si utrdijo dosedanje znanje in pridobijo novo in da se seznanijo z načrtom delovanja civilne zaščite v občini. Vaje so imeli na Slemenu. Torej trije dnevi življenja v naravi in šotorih — predavanja, analize, pogovori pa tudi taborni ogenj in humor. Že takoj po prihodu se je začelo življenje odvijati s filmsko hitrostjo. Arhitekt Pavle je vhitro napravil imenitem Stenčas z velikim znakom civilne zaščite, tovarišica Vita že tipka prvo informacijo — urnik in drugo — naša temeljna naloga v teh dneh. Tovarišica Biba preglejuje ali je v taboru zadoščeno osnovnim sanitetnim pogojem, tovarišica Vladka preglejuje in izpolnjuje evidenco obveznikov združenega odreda. Končana je razmestitev in že poslušamo predavanja Igorja Naraksa, načelnika občinskega štaba CZ. Pomočnik načelnika za operativno organizacijska dela Marjan Klepec skrbi za materialna sredstva. Med njimi ni pozabil tudi fotoaparata, izroči ga zadolženemu. Ni časa za počasno in sistematično spoznavanje aparata. Treba je že kar fotografirati. Težko, če se bo posrečila kakšna fotografija. Po predavanju, živahna razprava. Na vprašanja je poleg predavatelja odgovarjal tudi poveljnik Občinskega štaba CZ Peter Krapež. Po kosilu so tabor obiskali tudi predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, oddelka za ljudsko obrambo. Že popoldne smo imeli novo predavanje o civilni zaščiti v sistemu SLO, sledilo mu je predavanje o delu s karto, nato pa pohod, na katerem se je bilo reba orientirati s pomočjo karte in kompasa. Končno je le napočil »čas svobodnih« dejavnosti. Ob tabornem ognju se je razži-vel tovariš Miha. Ni ga bilo med nami, ki se ne bi bil nasmejal od srca. Drugi dan. Dopoldne smo imeli terensko delo. Odhod mobilizacijskega področja, določitev razporeditve enot združenega odreda, določitev mest zavarovanja, vrisovanje razporeda na karto. Sledila so predavanja o avtomatski puški in pištoli, seznanjanje z obema orožjema in priprava na jutrišnji preizkus. Že je tu zadnje jutro, po zajtrku preizkus v streljanju s pištolo. Ob razmeroma dobrih rezultatih smo nato z zadovoljstvom odšli na predzadnjo nalogo — analiza celotne tridnevne vaje, kmalu nato odhod domov. Vaja je bila koristna, ktpmandni kader združenega odreda sedaj še bolje pozna svoje naloge, načine in sredstva s pomočjo katerih jih je možno uresničiti. M. Salobir L Na terenu Poklonili so se spominu Spomin na dogodke pred 40 leti V krajevni organizaciji zveze borcev, ki združuje člane krajevnih skupnosti Škale-Hrastovec in Cirkovce, je 109 članov. Negovanje svetlih tradicij narodnoosvobodilnega bojain njihovo prenašanje na mlajše rodove so njihova najpoglavitnejša naloga. V ta namen člani redno oskrbujejo spominska obeležja na svojem območju, med drugim vsako leto sodelujejo v kurirčkovi pošti in pripovedujejo mladim o nekdanjih partizanskih poteh, javkah in seveda o težkih bojih s sovražnikom. Vsako leto ob dnevu mrtvih pripravijo spominsko slovesnost pri osnovni šoli v Skalah, kjer je spominska plošča padlim žrtvam NOB, z rednimi obiski izkazujejo pozornost svojim bol- nim članom, drugim pomagajo pri reševanju posameznih težav, pisanju raznih prošenj ipd. Nadvse prizadevno pa se člani borčevske organizacije teh dveh krajevnih skupnosti vključujejo tudi v delo krajev in sploh v vsa dogajanja na njihovem območju. V tem letu so se med drugim udeležili tudi občinske proslave ob dnevu borcev v središču Šaleške doline in so delovali v manifestativnem pohodu, ki je bil pred to osrednjo občinsko proslavo, udeležili pa so se tudi svečanosti ob odkritju spominskega obeležja v Ljubljani velikemu teoretiku in revolucio-naiju Edvardu Kardelju. V počastitev 40-letnice vstaje naših narodov in narodnosti ter prvega napada partizanov na mesto Šoštanj in ustanovitev prvega Štajerskega bataljona so se preteklo soboto člani borčevske organizacije teh dveh krajevnih skupnosti odpravili na Grmado in Graško goro. Najprej so odšli na Grmado, kjer so obudili spomin na noč med 7. in 8. oktobrom, ko so borci prvega Štajerskega bataljona napadli mesto Šoštanj in ga za nekaj ur zavzeli. Nato so odšli še na Goro jurišev, kjer so prav tako obudili spomin na hude boje legendarne 14. divizije. Spomin na padle so pri obeh spominskih obeležjih počastili z enominutnim molkom. S. V. Velenjski obrtniki prejeli številna priznanja Prejšnji petek so v Celju odprli vsakoletni sejem obrti in opreme za obrt, ki je po kvaliteti in po obsežnosti eden največjih celjskih sejmov. Na sejmu, tokrat že 14. po vrsti, je prikazan razvoj drobnega gospodarstva družbenega in zasebnega sektoija. Svoje izdelke je predstavilo 43 obrtnih združenj iz Slovenije, 28 obrtnih zadrug, 17 pogodbenih organizacij združenega dela, svoje izdelke pa razstavlja še drobno gospodarstvo družbenega sektorja in sicer 75 organizacij združenega dela. Obrtno združenje Velenje se letos predstavlja z nekaterimi najnovejšimi izdelki, ki so predvsem namenjeni za široko potrošnjo. V paviljonu obrtnega združenja Velenje razstavlja 28 obrtnikov, ki so za razstavljene izdelke prejeli številna priznanja in m^fi njimi tudi posebno diplomo za inovacijski izdelek, stroj za pakiranje, ki ga je izdelala obrtnica dipl. ing. Vladka Kaiser. Čeljski sejem bo odprt do vključno 27. septembra in je gotovo vreden ogleda. Ivo Gorogranc Obisk na novi šoli Avtopark Velenje GRAŠKI VELESEJEM 26.SEPT,- 4.0KT.1981 Tekstil, krzno, modne revije, lesni center, stavbno in sobno pohištvo, prehrambeni izdelki, orientalske preproge, zabavna elektronika, mednarodna vinska pokušnja, vse za otroke, štajerska gastronomija, energija danes, stroji za predelavo lesa in kovin, naprave za avtomobilske servise, varilni stroji, grelne naprave, stroji in naprave za gostilne in INFORMACIJE, PRIJAVE IN PRODA- telefon: (062) kuhinje, sodobna pisarniška- tehnika, JA VSTOPNIC; in druge pooblaščene turistične posloval- svetlobna telesa, kmetijski center, razsta- KOMPAS, MARIBOR, Trg svobode 1, niče v Sloveniji. va konj itd. rTrečanje na delovnem mestu Sodobno opremljena osnovna šola Bratov Mravljak »Svoje delo opravljam z zadovoljstvom ,,Tovarišico imamo radi, ker je prijazna, ker se z nami igra, se pogovarja, nam prepeva, ker je lepa," so pripovedovali starejši .sredinci' o svoji tovarišici Romani Justin. Tudi Romana govori o svojih otrocih samo dobro. Rada jih ima. Hitro se naveže nanje in jih vzame resnično za svoje. ,,Tako zelo hudo je ob koncu šolskega leta, ko odidejo v drugo skupino, ti pa dobiš novo. Preko leta se navadiš nanje, jih vzljubiš in ko se poslavljamo, ti solza kar I I I I I I I I * L teno. Mnogi starši menijo, da se v vrtcih samo igrajo z otroki, kar je enostavno, ob tem pa pozabljajo oziroma se sploh ne zavedajo, koliko naporov v]aga vzgojiteljica v organizirano delo z otroki. Težko je pritegniti slehernega otroka v skupini, ga zainteresirati za določeno delo, ob tem pa seveda ves čas tudi budno paziti, da so otroci varno vključeni v igro in delo. To je včasih v prenatrpanih igralnicah in preštevilnih skupinah zelo naporno. »Nikakor ne mislim govoriti le o senčnih straneh poklica, ki ga opravljam, saj je meni v veliko zadovoljstvo. Najbrž ni težko razumeti, kako je človek zadovoljen, ko pride zjutraj v službo, pa mu prinese otrok rožico in pravi, da ti jo je prinesel zato, ker te ima rad. To je prav gotovo največje priznanje za tvoje delo. Prav tako vesela sem tudi. ko po nekaj letih srečujem.) svoje otroke, ki so pri drugih; tovarišicah, ali pa hodijo že celo v šolo, pa pritečejo k tebi, vsi zadovoljni. Otroci so namreč tako neposredni, tako iskreni. Tako spoznaš, da si jim dal nekaj, na kar niso pozabili, dasijim dal del sebe. To pa je gotovo tisto, kar naj bi vzgojiteljice otrokom dajale in tako veš, da si svoje delo dobro opravil.« Romana je tudi mamica. Doma ima triletnega sinka in pravi, daje vzgojiteljica z dušo in telesom pravzaprav šele sedaj, ko je mamica. »Žena doživlja otroke čisto d rugače, ko ima tudi svojega«, poudarja. »Nekako bliže si tem majhnim bitijcem.' Romana Justin: »Delo vzgojiteljice je lepo.« sama stopi v oči." je pripovedovala Romana o ,,svojih" otrocih in o vzgojiteljskem delu, ki mu je predana. Delo, ki ga opravlja nadvse ceni, saj se zaveda, kako pomembna je pravilna vzgoja v predšolskem obdobju. Zaveda se tudi, kako malo časa imamo starši v današnjem hitrem tempu življenja za svoje otroke. Kar Bolj ^e zavedaš, kako .so. še. ne* najhitreje jih skušamo prilagoditi bogljeni, bolj jih znaš ljubiti in svojemu načinu življenja in ob tem niti nimamo časa misliti, ali našim otrokom to tudi ustreza. Romana se v svoji skupini trudi, da bi otrokom nudila vse tisto, kar jim je za uspešen razvoj potrebno, da bi jim v času, ko so njihovi starši v službi, te kar najuspešneje nadomeščala. To pa je seveda težko. V skupini ima 28 otrok, ki imajo precej različne interese. V začetku leta ima kar veliko težav s tem, da se privadijo drug na drugega in seveda nanjo. Romana pravi, da je delo vzgojiteljice vse premalo vredno- spoštovati njihove želje.^zani-manje in potrebe. Bolj še zavedaš, kako potrebni so ljubezni, skrbi. Mnogo bolj se jim znaš tudi približati. Vse to delam po svojih močeh in mislim, da mi tudi uspeva, saj me imajo troci radi. Uspešni pa smo tudi "pri delu. ki si ga zastavljamo.« Vzgojiteljica Romana Justin je med otroki resnično zelo priljubljena. O tem tudi najbolj zgovorno pričajo prve vrstice tega sestavka. Vsi otroci jo imajo resnično nadvse radi. Mira Zakošek I I I I I I I I I I I I I I I I I I Razširjajo svojo dejavnost V delovni organizaciji Avtopark Velenje, si prizadevajo, da bi kar najbolj smotrno izkoristili zmogljivosti tako v potniškem in tovornem prometu kot tudi v samih delavnicah. Poleg tega je ta delovna organizacija v srednjeročnem obdobju prevzela tudi obveze, da v soglasju z ostalimi delovnimi organizacijami razreši nekatere potrebe organizacij združenega dela in občanov našega mesta. V prvi vrsti bodo v tej delovni organizaciji v naslednjem obdobju posvetili vso pozornost prevozom, za katere so se obvezali v samem REK. Z njihovo racionalizacijo pa bodo lahko izkoristili tudi proste zmogljivosti. Nadvse pomembna naloga, ki so jo v glavnem v tej delovni organizaciji v letošnjem letu že uresničili, je izgradnja avtopralnice za tovorna in osebna vozila. Ta objekt je že dograjen, v teh dneh urejajo okolico. Da bi investicijsko vrednost teh del kar najbolj zmanjšali ter da bi se v kolektivu še bolj povezali, so se odločili, da bodo ta dela opravili prostovoljno. Tako imajo udarniške delovne akcije v popoldanskem času ter ob prostih sobotah. Presenečeni*so nad veliko pripravljenostjo delavcev, saj se teh akcij radi udeležujejo. Zaradi tega so tudi prepričani, da bodo s temi deli končali v predvidenem času. Avtopralnico bodo predali namenu za občinski praznik. Od tega dne bodo torej vrata pralnice odprta • vsak delovni dan. Ob tem naj povemo še to, da je to ena najbolje urejenih pralnic pri nas ter da bodo poleg pranja avtomobilov nudili tudi razne druge programe, kot na primer voskanje ipd. Pralnica za pranje tovornih avtomobilov in avtobusov ima večjo kapaciteto kot potrebujejo sami, zato so se dogovorili z Izletnikom, da bodo prali tudi njihove avtomobile, ki vozijo na našem področju. Podobno se dogovarjajo tudi z drugimi delovnimi organizacijami. Naslednji program, ki so ga prav tako že tudi delno uresničili, je širjenje servisne dejavnosti. Delavnice so dodatno opremili in usposobili za serviranje avtomobilov. Dogovarjajo se tudi s Crveno zastavo za pooblaščeno serviranje njihovih vozil. Nabavljajo opremo in izobražujejo kader, z deli pa upajo, da bodo pričeli še v letošnjem letu. To je gotovo nadvse velika pridobitev za vse voznike, še posebej pa za tiste, ki imajo zastavina vozila. Teh pa v naši občini ni malo. Zadnja, pa toliko pomembnejša naloga, je opravljanje tehničnih pregledov v Velenju. Tudi k uresničitvi te so v delovni organizaciji Avtopark Velenje že pristopili z vso resnostjo. Pripraviti so izračune o tem, koliko bomo delovni ljudje in delovne organizacije prihranili, ko nam ne bo več potrebno na tehnični pregled v Celje oziroma v Slovenj Gradec in na osnovi tega pripravili samoupravni sporazum o izgradnji in koriščenju objektov za tehnične preglede. Ta sporazum bodo obravnavale delovne organizacije, ki imajo v svoji sestavi motorna vozila, z njim pa soglašajo tudi ustrezni organi občinske skupščine. V naslednji fazi se bodo pogovarjali s predstavniki delovnih organizacij. Prepričani so, da bodo ta samoupravni sporazum potrdili, saj so idejo o tem z navdušenjem pozdravili. Upajo, da bodo dela pričeli kmalu še letos pa tudi opravljati tehnične preglede. M. Zakošek Vrata servisne delavnice so že odprli za vse občane, kmalu pa bodo opravljali tudi pooblaščene servise za vozila Zastava Objekt pete osnovne šole je bil do prvega septembra pripravljen za redno delo, te dni pa urejajo še okolico šole, predvsem igrišča ter jo prikla-pljajo na toplovodno ogrevanje, tako da bo šola ob občiri- Ravnateljica Mira Videčnik: »Šola je lepa in dobro opremljena«. skem prazniku, ko jo bodo uradno predali namenu, v najlepšem redu. Kot je povedala ravnateljica nove šole v Velenju MIRA VIDEČNIK, se je učiteljski zbor na šoli že med počitnicami intenzivno pričel pripra- vljati na celodnevno obliko dela. Prav tako pa tudi vsi ostali delavci na šoli. Imajo 36 pedagoških delavcev, 10 čistilk, 9 kuharic, hišnika, tri delavce, ki opravljajo delo direktno za učence (vodja prehrane, knjižničar in pedagog) ter tri upravno vodstvene delavce (administrator, vodja gospodarskih zadev, ravnatelj). Kadrovskih težav nimajo, tako da pouk normalno teče v 22 oddelkih. Imajo 13 oddelkov na razredni stopnji in 9 oddelkov na predmetni. Skupno imajo tako vključenih v celodnevno obliko dela 630 učencev. Učenci prihajajo v šolo ob pol osmih, zadnji pa jo zapustijo ob 15.45. Prostorski pogoji so zelo ugodni. Na šoli imajo 12 učilnic za razredni pouk in vse predmetne učilnice. Imajo tudi dve tehnični delavnici in dve telovadnici. Manjšo uporabljajo učenci razredne stopnje, večjo pa predmetne. Učitelji imajo za delo na voljo večji klubski prostor ter delovne in didaktične kabinete. >4 Osnovno šolo Bratov Mravljak so vključeni učenci pretežno krajevne skupnosti Šalek—Gorica, približno 60 jih prihaja iz Vinske gore. Največ učencev so dobili iz šole Veljko Vlahovič (440,), ostale pa iz drugih velenjskih šol. Ker je bila večina učencev že vajena na celodnevno obliko dela, s tem ob začetku leta niso imeli težav, saj so se na takšno delo kaj hitro navadili tudi ostali učenci. Prve dni ob začetku šolskega leta je bilo nekoliko težav zaradi tega ker vsi starši, ki so se med počitnicami preselili v krajevno skupnost Šalek— Gorica, niso prijavili otrok v novo šolo in so jih prvi dan enostavno pripeljali. Te teža-- ve so hitro in uspešno razrešili, in sicer so odprli en oddelek več na osnovni šoli Gustav Šilih, učence pa razporedili tako, da hodijo v šolo, ki jim je najbližja. V teh dneh, ko je delo na peti osnovni šoli že dobro steklo, pa se tako učitelji in učenci že pripravljajo na otvoritev šole, ki bo ob občinskem prazniku. To bo zanje posebej pomemben dan, zaradi tega so se odločili, da bo to dan šole. Šola, ki jo imajo in v kateri bodo učenci preživeli lepa leta, je lepa, dobro opremljena. Prav zaradi tega bodo morali še toliko bolj dosledno in vestno uresničevati pomembne naloge, ki jih imajo tako učitelji kot učenci. M. Zakošek Natančnost L. Perko: Močilar pripoveduje Levstiku zgodbo o Krpanu. Kulturni center hm tlapotnik Velenje »Ob 150 letnici Frana Levstika Razmotril sem početje vaše, tembra ob II. uri, ko bo na a molčal nisem, ker ne znam; Levstikovem taboru v Retjah zato name prokletje vaše slavnostni govornik Josip Vidin srd, ki ga od vas imam. mar, Levstikova dela pa bodo v Pesa ste me imenovali, ~ kulturnem programu izvajali: ker biti nisem h 'tel vaš pes. mladinski, ženski, moški in mešani pevski zbori iz občine F. Levstik Ljubljana Vič—Rudnik, pihalni godbi Ljudske milice in Lito-Dne 28. septembra bo minilp stroja ter dramski igralci ljub-150 let, odkar se je, v Spodnjih ljanskih gledališč in folklorne Retjah pri Velikih Laščah, rodil skupine. Fran Levstik, ki je bil po Francetu Prešernu osrednja osebnost Tudi v Velenju se bomo spo-slovenstva v devetnajstem sto- mnili Levstikove obletnice roj-letju, po besedi Josipa Vidmarja stva. V knjižnici Kulturnega pa »centralni um in centralna centra »Ivan Napotnik« Velenje vest« narodnega življenja. Nje- je te dni odprta spominska raz-gova poglavitna zaslugaje v tem, stava, medtem ko bo dne 23. da je odigral odločilno vlogo v oktobra odprta razstava vseh preoblikovanju slovenskega Levstikovih knjižnih del, ki jo ljudstva v narod. Opiral se je na pripravljata knjižnica Velenje v tistega samozavestnega kmeta, sodelovanju s Knjižnico Edvar-kije postal po letu 1848 za nekaj da Kardelja iz Celja. Tega dne časa osrednja postava slovenske bo v knjižnici Velenje tudi kul-vasi in iz katere so vzklile nove turni večer, na katerem bo igra-vrste slovenskih izobražencev, lec Slovenskega narodnega gle-gospodarstvenikov in politikov, dališča iz Maribora, Marjan Na tem kmetu in zanj je gradil Bačko, pripovedoval Levstiko-svoj kulturnopolitični program, vega Martina Krp Zanimivosti Številka 38 (600) — 24. septembra 1981 l Šaleška alipinistična odprava (3) n Tabor Sutjeska Pristopila je, ponovil sem svojo razlago še njej. Potem so prenehali z zvedavostjo in se poslovili. Hvaležen sem ji bil. Ta pripetljaj pa mi je mnogo povedal! Po zares napornem dnevu smo nato lahko zaspali. Drveli smo prek ravnih in rodovitnih mad- Piše: Peter Ficko žarskih pust. V spominu in zavesti še nekaj časa vročekrvna ciganka, gulaž in čardaš. . . Moja pradomovina po očetovi strani: Vestna Babuška nas je prebudila zelo zgodaj, ob petih zjutraj, da bi lahko pravočasno izpolnili listine o prtljagi. Dejala je, da pride vsak čas njihov mejni prehod — Čop. Naj se pripravimo. Kaj kmalu je vlak pripeljal na zadnjo postajo na madžarski strani. Tam smo čakali dalj časa. Zatrffhivo, da-so skupaj z madžarskimi cariniki, vstopili tudi sovjetski miličniki, ki so zahtevali potne liste in vizo. V zvezi s tem so se stvari nepredvideno hudo zapletle. Dušan, naš vodja, ni imel kolektivne vize za vstop v Sovjetsko zvezo, ker so mu na Kompasu, ki je bil organizator našega potovanja, povedali, da jo dobimo na sovjetskem mejnem prehodu. Mlad in strog miličnik se je tej trditvi čudil in zatrjeval, da to ni mogoče. Vizo bi morali prinesti s seboj in bi jo morali izdati naši organi. Postajal je vse bolj mrk, skozi okno vagona je poklical kapitana, ki je Pamir - ledeno srce Azije nemudoma prihitel. Nato mu je razložil, kako je z nami. Ta nas je ošvrknil s pogledojn in že od-brzel. Zatem smo ostali sami z nedostopnim miličnikom, ki se je-večkrat nagnil skozi okno in se oziral na postajo. Postajali smo vse bolj zaskrbljeni. Vsakdo si je na tihem zastavljal vprašanje, kaj bo. Medtem je vlak potegnil, miličnik se je spet bliskovito nagnil skozi okno in na ves glas zakričal na načelnico postaje, ki je držala dvignjeno rdečo zastavico: ,,Ne, ne!" Toda vlak je pričel voziti vse hitreje. Mož v uniformi se je potem visoko zravnal na hodniku in potegnil z vso močjo zasilno zavoro. Nekdo je dejal, prav z olajšanjem; ,,Ni prijela, zarjavela je". Vlak je peljal zares naprej! Kaj kmalu smo se ustavili na Čopu, sovjetskem mejnem prehodu. Osupli in zaskrbljeni smo pričakovali razplet dogodkov. V naš vagon je vstopilo osem oboroženih miličnikov. Postavili so se pred vrata kupejev in zahtevali da ostanemo na svojih mestih. Za njimi je prišel v kupe, kjer sva sedela z Dušanom oficir in se pričel z nama neljubeznivc pogovarjati. Dopovedoval nama je, da ne moremo naprej brez doku-' mentov, od njih pa jih ne moremo dobiti. Povedal je, da nam lahko vizo da edino Moskva. Medtem sem se spomnil, da smo imeli tejeks od zveznega komiteja za turizem s podpisom zveznega funkcionarja. Tedaj sem pomislil, da nam edino ta teleks lahko pomaga iz nenavadnega položaja, saj je moč centralnih oblastvenih organov tod zelo spoštovana. Takoj sem oficirju pomolil listino in dejal; ,.Poglejte, berite, saj nas pričakujejo!" Iztrgal mi je papir iz rok in že med branjem so se mu zmehčale poteze na obrazu. Zdelo se mi je, da je to dobro znamenje in daje upanje na ugodno rešitev iz negotovega položaja. Dejal je: ,,Dobro!" Z že spremenjenim glasom, občutno bolj prijaznim. Nato je moral Dušan z vsemi potnimi listi z njim v postajno poslopje. Čakali smo nestrpno, čeprav smo vedeli, da bo kmalu jasno, kako bo z nami. V vagonu je bila grobna tišina. No, čez pol ure se je le pojavil na peronu Dušan z nasmejanim obrazom. To je bilo uobro znamenje, kazalo je, da bomo potovanje nadaljevali? In res, Dušan je dejal na glas na hodniku ob umikajočih se miličnikih: ,,Moskva je rekla — da!" Zdelo se je, kot bi se odvalil kamen s srca. Vlak, ki tod tudi sicer stoji več kot uro, da mu pod vagone namestijo širše osi, je potegnil. Končno! Toda skorajda do Moskve se nismo mogli potolažiti, opisanih doživetij pa verjetno ne bomo nikdar pozabili. Na pot prek Matjuške Volge No, končno smo le pripotovali v Moskvo. Dolgo je vlak vozil skozi predmestje, kjer stoje hiše kar na krčevinah iztrebljenih gozdov. Ruski gozd — redke smreke, bor in prevladujoče breze. Lepšega parka nima nobeno L velemesto na svetu. Premoti me glas Babuške, postala nam je 2e prava mati: ,,Petja", tako me je klicala,,,poglej, do sem so prišli nemški tanki v drugi svetovni vojni!" Obraz se je pomračil, oči pa ovlažile. ,,Ali vidiš tiste jarke, večina je zagrnjenih . . ." Nisem vrtal vanjo, v vojni je morala doživeti nekaj hudega. Zanimivo. Kasneje nisem srečal ljudi, ki bi zadnjo vojno omenjali tako prizadeto. Bili so mlajši, ki vojne niso doživeli. Zares — vlak se je prikradel skozi zelenje v središču mesta, na tako imenovano kijevsko postajo. Skoraj nismo mogle verjeti, da smo prišli v sedem milijonsko mesto, kamor pripotuje sem vsak dan tri milijone potnikov iz vse države po raznovrstnih opravkih. Prihajajo pa tudi iz tujine, največ turisti. Najprej nas je prijazno sprejela predstavnica zveznega komiteja za turizem, šele ko smo se vozili po širokih in zelo prometnih ulicah Moskve, med masivnimi zgradbami smo dobili občutek, da smo v resnici v velemestu. V glavnem mestu največje države na svetu smo bili štiri dni, dan in pol, ko smo potovali v gore, dva dneva in pol pa na povratku. Obakrat smo prebivali v sodobnih hotelih. Polovico tega časa je bilo- prostega, druga je bila namenjena za ogled kulturnih zanimivosti mesta. Sprva smo prebivali v samem središču mesta, kjer smo uživali ob enkratnem pogledu na zgodovinski Kremelj na glavni ulici — cesti Gorkega. Razumljivo, da smo se takoj po namestitvi odpravili", po skupinicah, na potep. Saj smo že nekaj časa sanjarili o mestu. Radovednost nam ni dala miru. . Bil je popoldan. Pločniki polni ljudi, hiteli so sem in tja, izrazi na obrazu in oblačila kot v kateremkoli drugem mestu. Toda spoznavali smo tudi nenavadne stvari. Najprej nas je pritegnila izredna čistoča javnih prostorov. Se tako zakotni ulici nismo naleteli na odpadke. Baje je Moskva najčistejše mesto na svetu. Ustavljali smo se pred trgovinami. Izložbena okna so se nam zdela drugačna kot smo jih vajeni doma, nenavadna. Razstavljeno blago je nagrmadeno in nepregledno. Res, kupca tod ni potrebno privabljati, ker primanjkuje dobrin. Temeljito smo se prepričali o tem — z odprtimi očmi in z zmajevanjem glave. Na ulici Gorkega, kjer se sprehajajo turisti z vsega sveta, ali pred očmi vsega sveta, smo videli v petek popoldne pred eno izmed mesnic stopetdeset metrov dolgo vrsto čakajočih ljudi. Stali so po trije skupaj, mirno, se tiho pogovarjali ali brali časopise. Bratstvo, enotnost ljubezen Na jugovzhodu Slovenije, na meji med Hrvatsko, pa skoraj do Ljubljane, se razprostira slikovita, z vasicami, vinogradi. cerkvicami in gradovi posejana Dolenjska. Središče Dolenjske je Novo mesto. To je zelo staro mesto, saj o tem pričajo št^ilne izkopanine iz preteklega časa. ki so ohranjene v bogatih muzejih. Ob mestu teče reka Krka. ki da je mestu poseben čar. Prav zato Novo mesto privlači mnogo turistov. Novo mesto je tudi močno industrijsko mesto. Prav sredi teh naravnih lepot Dolenjske smo se zbrali pionirji iz cele Jugoslavije. Zbrali smo se. da bi širili bratstvo, enotnost in ljubezen med narodi. Tabor Sutjeska je tabor ljubavi i tabor sreče. gde se kuje mir, gde se kuje drugarstvo i gde svako kuje bratstvo. T se sreču pioniri sa svih strana. Ijubav medžu njima razcvetana život žive kao brača i brane tekovine Tita i partije narodno zbratimljenje. Mirsada Skrijelj, Vrba: Čeprav je 14dni, ki smojih preživeli v slovenskem taboru Sutjeska 81, prehitro minilo, nam je ostalo vendarle veliko spominov in doživetij, predvsem pa novih, trajnih prijateljskih vezi. Povsod, kamor smo prišli, smo bili top.o sprejeti in dobrodošli in vedno je iz naših grl zvenela vesela pionirska pesem. Naučili pa smo se tudi veliko pesmi različnih jezikov. Velikokrat smo se pogovarjali z borci. Posebno veseli smo bili. če so borci omenjali bataljone kot so: Gornjanski bataljon, Cankarjevo brigado. Gub-čevo brigado. 12. brigado in Prvo slovensko artilerijsko brigado, saj smo bili tudi sami razdeljeni v brigade in smo bili zelo ponosni, ko smo zvedeli, kakšne naloge so opravljale in kje so delovale. Hodili pa smo tudi na ekskurzije in na izlete. Posebno so ostali v spominu izleti v Postojno, kjer smo občudovali lepote podzemskih jam Krasa, v Ku-' mrovec. kjer smo si ogledali rojstno hišo našega tovariša Tita, in dom borcev in mladine Jugoslavije, kjer smo si ogledali p.elep film o tovarišu Titu. Bil je kratek, vendar tako bogat, daje slika prevzela vsakega in da se nihče ni sramoval solz, ki so nam pritekle po licu, saj smo vsi vedeli, da je ta solza namenjena Titu. Obiskali smo tabornike v Ilirski Bistrici, Ljubljano, Kostanjevico, muzej v Brežicah, vasico Pleterje, tovarno Krka in Novoteks. V obeh tovarnah smo si ogledali ves postopek dela, od pakiranja tablet, izdelavi niti in končnih izdelkov. Prebivalci Novega mesta so nas povabili na praznovanje občinskega praznika. Skupaj smo zanetili kres in zaplesali kolo. Napočil je dan. ko smo morali domov. Zadnji večer smo se zbrali na plesu. Nobenemu ni bilo zanj, saj so se poslavljali pionirji iz Majdanpeka. Močan stisk rok, ki je pomenil »Na svidenje!« in poljub na vroča lica, ki so se hladila s solzami. Slovo! Prijatelji iz Črne gore so se poslovili ob 3. uri zjutraj. Nihče ni manjkal pri slovesu. Vsi smo še enkrat hoteli videti prijatelje iz sončnega Bara in jim zaželeli srečno pot. Tako so nas počasi zapuščali tudi pionirji iz ostalih republik. Za njimi so ostali spomini na lepih štirinajst dni. ki smojih preživeli skupaj. širili bratstvo in enotnost, ljubezen, veselje, srečo in povezanost med narodi. Spletle so se mnoge prijateljske vez', ki jih bomo ohranili z dopisova-nJem- OS G ustav Šilih Velenje Martina Rednjak 8. a Jezikovno razsodišče (39) Vnovič o pisanju imen J. M. iz Maribora nam pise: ,,V listih ste lani objavili članek, kako često delamo napake pri pisanju imen in priimkov. Pravilno naj bi pisali Janko Novak in ne Novak Janko. Da se ljudje napačno podpisujejo, so v največji meri krive razne kartoteke, urejene po abecedi. Ze v osnovni šoli se otroci navadijo na napačno rabo svojih imen in priimkov. Naročeno imam. vrsto časopisov: pri naslovu so mi vsi dosledno obrnili priimek na prvo mesto. Kaže, da smo tu brez moči. Toda vsaj tam, kjer ni pomemben abecedni red, bi lahko pisali pravilno. Oglejte si priloženo sliko iz Delavske enotnosti!" V navedenem listu je zapis o odkritju spominske plošče padlim borcem, članom Šentjakobskega gledališča, pred Mestnim domom v Ljubljani. Fotografija plošče kaže, da so imena padlih napisana s priimkom spredaj, čeprav niti niso urejena po abecedi. Ta primer žal ni osamljen, saj so po raznih ploščah, postavljenih ali vzidanih širom po Sloveniji, imena večkrat zapisana tako, kakor da so pobrana iz abecednega seznama, s priimkom spredaj, celo v primerih, ko je na plošči sa- mo eno ime. Naj še dodamo, da bi tudi marsikaterem abecednem seznamu (letna kazala revij ipd.) lahko pisali ime pred priimkom. Kako se je pravi občutek za obliko osebnega imena izgubil, nam groteskno izpričuje tudi spored z nastopa najmlajših gojencev Glasbene šole v Ljubljani, ki je bil 3. 6. v Viteški dvorani Yv Križankah. Imena nastopajočih otrok so vsa brez izjeme napisana s priimkom spredaj. Profesorji so jo bolje odnesli, a tudi med njimi imajo nekateri obrnjena imena. Žalostno je videti pri pismih bralcev in pri drugih dopisih v listih, kako se ljudje podpisujejo narobe, tako jih je že zasužnjila abeceda. Tudi naše razsodišče večkrat dobiva pisma s takimi podpisi. Komaj da se bo še kdo čudil, če bodo ob letošnjih obletnicah odkrili plošči Jurčiču Josipu in Levstiku Franu. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo,' naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. MARJAN 6REGAB ILIR SE VROČO 18. »Pridi ob prazniku! Pridi ob prazniku!« je odmevalo v Kenu. Vračal se je v kovačnico omamljen in vznemirjen. V sladko misel nanjo se je surovo vrivala misel na keltskega plemiča. Njegova senca je zrasla nad obzorjem, pravkar še obsijanem s svetlimi upi. Kopje, kije zgrešilo cilj v vodi, je zadelo nežno kal mlade ljubezni. Grožnja naslednjega udarca je obstala nad njo, zavrla nežno rast. Trše je stisnil v pest kladivo Ken. Moč, ki jo je čutil v mišicah, mu je vlivala vedrejše misli. Stekel bo pred Gradišče, je zasanjaril, fazbil vrata s tem kladivom, objel Anesto in jo zaščitil pred vsem neprijaznim! Razigrana pomlad, ki je z vsakim dnem silneje budila deželo, mu je pregnala poslednjo sivino z duše. ^ Njemu — in vsem ostalim pod Gorovjem. V deželi so praznovali! Rogovi so oznanili veliki ljudski zbor. Oglasili so se bobni in druga glasbila. Kriki veselja so napolnili pokrajino. Na trati pod Gradiščem je vrvelo kot v panju. Nemirna množica je z vseh vetrov vrela na ta kraj. Ljudje, srečni da so drug ob drugem, so zaneseno zrli v tribuno, kjer je v cvetju sedel njihov vladar. Knez Keltov — pa tudi gospod starih prebivalcev dežele, Ilirov. Kdo bi jih še ločil med seboj! Ob knezu — tega ni nihče spregledal — je sedela Anesta. In prav ob njej — tudi to ni ušlo pogledom — je stal knezov naslednik, postavni Udurik. Kena seveda nihče ni opazil. Stal je daleč v ozadju sam s svojimi mislimi. Otrok molčečih gora in tihih šum ni bil vajen hrupa množice. Tuje in utrujajoče je nanj delovalo valovanje tisočev in Anesta, njegove sanje, se mu je zdela dlje kot kdajkoli. Nedosegljiva. Vaš obveščevalec Koledar Petek, 25. septembra — GOJMIR Sobota, 26. septembra — JUSTINA Nedelja, 27. septembra — KOZ-MA Ponedeljek, 28. septembra — VENČESLAV Torek, 29. septembra — MIHAEL Sreda, 30. septembra — SONJA Četrtek, 1. oktobra — JULIJA Mali oglasi V VARSTVO sprejmem otroka. Informacije dobite po telefonu 851-259. UGODNO PRODAM OSEBNI avto, Skoda iool, letnik 1973. Registriran do julija 1982. Možnost plačila na kredit. Cena po dogovoru. Ogled vsak popoldan. Ivan Glušič, Pesje, Rudniška 29, Velenje. PRODAM ČEBELNJAK VELIKOSTI za 21 A Z panjev. Katica Kolšek, Šmartno ob Paki 49. KUPIM GRADBENO PARCELO v Velenju ali okolici. Ponudbe pošljite na uredništvo lista pod šifro ..Parcela". SOBO S POSEBNIM VHODOM oddam dvema dijakoma ali dijakinjama. Pismene ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro „Možnost kuhanja". DVOSOBNO KONFORTNO STANOVANJE V VELENJU zamenjam za enosobnega. Pismene ponudbe poslati na upravo lista pod Šifro: „Takoj" V VARSTVO VZAMEM TRI OTROKE; Pismene ponudbe poslati na upravo lista pod šifro „Dobra varuška". DIANO LETNIK 1977, prodam. Registrirana do junija 1982. Informacije dopoldan po telefonu 850-087 interna 22. Kino od 25. 9.- 2. 10. 1981 REDNI KINO VELENJE 25. 9. — petek ob 18. in 20. uri SVET JE POLN POROČENIH MOŽ — ljubezenski. V glavni vlogi: Anthony Franciosa 26., 27. 9. — sobota in nedelja ob 18. in 20. uri PRAVA EMA-NUELA — francoski. V glavni vlogi: Silvija Kristel 27. 9. — nedelja ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — KA-MENITI CVET - otroški barvni film 28.9, —ponedeljek ob 18. in 20: uri SMRT NA MEJI — ameriška kriminalka. V gl. vlogi: Telly Sa-valas 29. 9.— torek ob 18. in 20. uri NEKOČ V PARIZU - ameriška ljubezenska drama. V glavni vlogi: Wayne Rogers 30.9. in 1. 10. — sreda in četrtek ob 18. in 20. uri MOŽ IMENOVAN BULDOŽER - italijanski akcijski. V glavni vlogi: Bud Spencer 2. 10. — petek ob 10. uri KITAJSKI ZMAJ — hongkonški. V glavni vlogi: Wei TZE Wan KINO DOM KULTURE VELENJE 27. 9. — nedelja ob 10. uri OTROŠKA METINEJA — KAMEN ITI CVET - otroški barvni film 28. 9. — Donedeliek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE -NEKOČ V PARIZU - ameriški ljubezenski 1.10— četrtek ob 20. uri MOČ LAŽNIH BOGOV - italijanski, akcijska drama. V glavni vlogi: Helmut Berger KINO ŠOŠTANJ 26. 9. — sobota ob 15.30 OTROŠKA MATINEJA - KA-MENITI CVET - otroški barvni film 26. 9. — sobota ob 19.30 VELIKA PRVA DIVIZIJA — ameriški vojni. V glavni vlogi: Lee Marvin 27. 9. — nedelja ob 17.30 in 19.30 SVET JE POLN POROČENIH MOŽ - ljubezenski 28. 9. — ponedeljek ob 19.30 PRAVA EMANUELA — francoski 30. 9. — sreda ob 19.30 SMRT NA MEJI — ameriška kriminalka KINO ŠMARTNO OB PAKI 25. 9. — petek ob 20. uri SU-PERBABY — nemški avanturi-- stični 27. 9. — nedelja ob 13.30 OTROŠKA MATINEJA — KA-M EN ITI CVET - otroški barvni film 29. 9. — torek ob 20. uri PRAVA EMANUELA - francoski 2. 10. — petek ob 20. uri MOŽ IMENOVAN BULDOŽER — italijanski akcijski Komisija za delovna razmerja tozd osnovna šola MihŠ Pinter Toledo Velenje objavlja prosta dela in naloge snažilke na centralni osnovni šoli za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne vloge pošljite na naslov: VIZ Velenje, tozd OŠ Miha Pintar-Toledo Velenje, Kidričeva 21 — komisija za delovna razmerja. Rok za prijavo je 15 dni po objavi, lok za obvestilo kandidatom pa takoj po preteku roka za prijavo. Dežurstva ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Petek, 25. septembra — dr. Pu- stavrh (dnevni), dr. Grošelj (nočni) Sobota,' 26. septembra— dr. Blatnik (dežurni), dr. Zičkar (pom. dežurni) Nedelja, 27. septembra — dr. Blatnik (dežurni), dr. Grošelj (pom. dežurni) Ponedeljek, 28. septembra — dr. Zubarjeva (dnevna), dr. Natkova (nočna) GIBANJE PREBIVALSTVA OBČINE VELENJE MATIČNI URAD VELENJE Poroke: Marjan Šmon, roj. 1954, zidar iz Velenja in Danica Petrič, roj. 1963, sestavljalka iz Velenja; Roman Mačkovšek, roj. 1961, strojni tehnik iz Velenja in Irma Melanšek, roj. 1961, študentka iz Velenja; Marjan Vrčkovnik, roj. 1957, vodja oddelka iz Velenja in Maja Fišer, roj. 1961, študentka iz Velenja. Umrli: Rozalija Kovač, upokojenka iz Velenja, Bevkova 8, stara 86 let; Sidonija Gradišnik, upokojenka iz Šaleka 42, stara 84 let. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Kristine Kovač se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, vsem, ki so nam izrekli sožalje, prav posebno pa še sosedom za pomoč. Žalujoči: mož Rudi, hčerke Anica, Marija, Jožica in Heda ter sin Ivo-z družinami. ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni je dotrpela draga mama, babica in prababica Rozalija Kovač Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem iz Bevč in prebivalcem Konovega za izkazano sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala velja osebju slovenjgraške bolnišnice za res humano strežbo ob njeni težki bolezni. Enaka zahvala tudi dr. primariju Fijavžu, dr. Grošlju in patronažni sestri Iskrena hvala tudi govornikoma, praporščakoma DU in ZB Konovo. Hvala tudi g. dekanu za slovesno opravljen obred. Žalujoči: hčerki Ana Seme in Stanka ter sin Milan ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE ^ Sobota, 26. septembra — dr. Zvonka Petek, Koroška 31, Velenje Nedelja, 27. septembra — dr. Zvonka Petek, Koroška 31, Velenje ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ Petek, 25. septembra — dr. Menih Sobota, 26. septembra — dr. Menih Nedelja, 27. septembra — dr. Menih Ponedeljek, 28. septembra — dr. Stupar Torek, 29. septembra — dr. Stupar Sreda, 30. septembra — dr. Lazar Četrtek, 1. oktobra — dr. Lazar Petek, 2. oktobra — dr. Pirtov-šek WTERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE — SEDEŽ ŠOŠTANJ Od petka, 25. septembra do četrtka, 1. oktobra: Zagožen Ivo, dipl. vet. Velenje, Ul. Vrnjačke Banje 7 — tel. 852-381 MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Rojstva: rodilo se je 11 dečkov in 16 deklic Poroke: Ivan Breznik, .roj. 1956, orodjar, Velenje. Jenkova c. 29 in Marija Salmič, roj. 1959, prodajalka, Šoštanj, Metleče 45; Ludvik Brišnik, roj. 1957, zidar, Šoštanj, Cesta talcev 7 in Cvetka Sedovnik, roj. 1957, sestavljalka. Šoštanj, Cesta talcev 7; Ivan Jurko, roj. 1957, orodjar, Velenje, Paka 54 in Jožica Podvrat-nik, roj. 1959, učiteljica, Skorno pri,Šoštanju 46; Rudolf Pergov-nik, roj. 1949, skladiščni delavec, Topolšica 95 in Anica Meze, roj. 1960, kuharica, Topolšica 65. Umrli: Kari Sevšek. rudar, Velenje, Prešernova c. 6, star 37 let Miklavž Rihter, kmet, Šmiklavž pri Gornjem gradu 19, star 76 let Alojzij Kos, upok<- 'enec, Železno pri Žalcu 21, st. 12 let, Andrej Cafuta, upokojeaec, Celje, Drap-šinova c. 28, star 73 let, Ivan Salobir, izdelovalec palet, Celje, Škapinova 3, star 45, Viktor Ribič, inv. upokojenec, Dobriša vas št. 3/a, star 71 let, Marija Kos, upokojenka, Celje, Ul. V. Prekmorske 7, stara 66 let, Ivana Špegel, druž. upokojenka. Strmec nad Dobrno 16, stara 89 let Ivanka Pavlin, upokojenka, Mozirje št. 28, stara 61 let. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE VEGRAD Velenje, Prešernova 9 Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije gradbenega industrijskega podjetja Vegrad Velenje, objavljamo prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili: POMOČNIK DIREKTORJA ZA EKONOMSKE ZADEVE Pogoj: visokošolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, pet let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del in nalog; — da je moralno in politično neoporečen, da ima organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravljanja; — dosedanje delo kandidata mora zagotavljati, da bodo doseženi cilji sprejete poslovne politike DO kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in opisa rezultatov dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GIP ,,VEGRAD" VELENJE Prešernova 9 63320 VELENJE Prijava mora imeti oznako ,,Za razpisno komisijo delavskega sveta DO". Izbrani kandidat bo za razpisano nalogo imenovan za dobo 4 let. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po poteku razpisa. t REK Plastika n. sol. o., Velenje Komisija za delovna galanterija razmerja TOZD Kovinski izdelki in GIP VEGRAD VELENJE išče manjše stanovanje ali sobo za svojega delavca. Ponudbe pošljite na naslov: GIP VEGRAD Velenje, splošna služba. RAZPISUJE naslednja prosta dela in naloge: 1. REZKARSKA DELA (več delavcev) Pogoji: . — KV — rezkalec — odslužen vojaški rok 2. LIČARSKA DELA Pogoji: — KV - avtoličar — odslužen vojaški rok 3. VODENJE PRIPRAVE PROIZVODNJE - ponovni razpis Pogoji: , ^ . — visoka izobrazba strojne smeri — 5 let delovnih izkušenj na tehnologiji — organizacijske sposobnosti Razpisana dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj posredujejo svoje vloge pismeno ali osebno v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: REK Plastika Velenje, Koroška 61, Kadrovsko-splošno področje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi. ZAHVALA Prenehalo je življenje žene in mamice Štefice Bola Vsem, ki ste pospremili našo Štefico na zadnji poti, izrekam iskreno zahvalo. Posebno zahvalo sem dolžan družinam Dworak, Svečko in Pristovšek, hišnemu svetu Tomšičeve 13-15, Društvu medicinskih sester Velenje, Strelski družini Mrož Velenje, Društvu invalidov Velenje, govornikom ob slovesu, Rudarski godbi, pevcem, ženinim sodelavcem iz Doma učencev svojim sodelavcem DO Rudarskega šolskega centra Velenje, zdravstvenemu osebju bolnišnice Slovenj Gradec in Hematološkega oddelka Kliničnega centra Ljubljana, Saškinim in Denisinim sošolcem, učiteljskima zboroma OŠ Anton Aškerc in Gimnazije Velenje, častni straži, vsem prijateljem in znancem, ki ste ji izkazali spoštovanje, prinesli cvetje in nas tolažili v bolečini. Mož Hinko v imenu vseh žalujočih. Velenje, september 1981 A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzart, * težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman. x (Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame. babice, sestre in tete Sidonije Gradišnik iz Šaleka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in šopke cvetja, nam ustno in pismeno izrazili sožalje. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Globoko žalujoči: hčerka Lojzka, vnuk Rudi z družino, bratje, sestre ter drugo sorodstvo. :A ,t>L i 3} ag velenje trg. in proizvodna DO „VIN0" ŠMARTNO OB PAKI KVALITETEN VINSKI MOST Mošt boste lahko kupili vsak dan od 1. oktobra 1981 do 11. novembra, razen ob nedeljah in 3. oktobra. Prodajali ga bodo od 6. do 14. ure v kleti trgovskega podjetja „VIN0" v Šmartnem ob Paki. Rokomet Nova zmaga Igralci Šoštanja uspešno nadaljujejo prvenstvo v drugi zvezni ligi. Po dveh kolih so na vrhu lestvice, saj so na obeh srečanjih zmagali. V drugem kolu so se prvič v novem prvenstvu predstavili domačim gledalcem, ki so jih na koncu zasluženo nagradili z dolgim ploskanjem, saj so Šoštanjčani prikazali lep, dinamičen in borben rokomet. Njihov nasprotnik so bili prav tako novinci v ligi rokometaši Prul iz Ljubljane Pred nekaj sto gledalci so prvi povedli gostje, to pa je bilo tudi edino njihovo vodstvo, saj so rokometaši Šoštanja takoj izenačili in si v prvih tridesetih minutah nato priigrali pet zadetkov prednosti. V drugem polčasu je bila igra enakovrednejša — končal se jezrezultatom 15:15—,vendarpa gostom razlike iz prvega dela ni uspelo zmanjšati. Najbolj tesno je bilo sredi drugega polčasa, ko sta mariborska sodnika Ogner in Granc, ki nista bila na ravni sre- čanja. izključila kar dva domača igratca. Igralci Prul so se takrat Soštanjčanom približali na dva zadetka (17:15), vendar za kaj več niso bili sposobni. Trener Bojan Levstik je takole ocenil prvi dve koli: »S startom v drugi ligi smo nadvse zadovoljni, ne pa še s samo igro, saj v obrambi še škriplje in bo treba marsikaj izboljšati. Zmagi v Slavonskem Brodu in proti frulam nam dajeta upanje, da se bomo v jesenskem delu prvenstva enakovredno kosali z vsemi nasprotniki. Zahvaljujem se tudi našim gledalcem, ki so igralce resnično spodbujali v pravem trenutku in so prav tako zaslužni za našo zmago. Prepričan sem, da bodo prihajali tudi v prihodnje v enakem ali pa še v večjem številu na naše tekme. V tretjem kolu gostujemo v Splitu. Nimamo kaj izgubiti, igrali bomo za čim bolj ugoden rezultat.« —sv— Streljanje - Rekordna zmaga Nogomet Toča zadetkov Po petem prvenstvenem kolu so nogometaši Šmartnega ob Paki na prvem mestu z desetimi točkami in z nekoliko boljšo razliko med danimi in prejetimi zadetki.v primerjavi z Mariborom, ki je z enakim številom točk na drugem mestu. Ti dve moštvi sta tudi naj-resnejša kandidata za jesenskega prvaka, saj tretje uvrščeni Slovan zaostaja za njima že za tri točke. V nedeljskem prvenstvenem srečanju s Ptujem (9:0)so se igralci Šmartnega nekoliko poigrali z živci gledalcev in gostov. V prvem polčasu so zaigrali slabo, nepovezano in niso imeli skorajda nobene prave priložnosti za zadetek, če izvzamemo močna udarca Goloba in Kokotca, ki pa sta zletela čez gol. Gostje so imeli v tem delu igre ves čas pobudo, bili nevarnejši pred domačimi vrati, kjer pa je bil vratar Podgoršek nepremagljiv in seje nekajkrat nadvse izkazal. Po tako bledem prvem polčasu, ko so mnogi že mislili, da bodo domači igralci težko zmagali, je sledil pravi potop gostov. Šmarški papadalci so začeli kot za šalo tresti njihovo mrežo. »Utrudili« so se šele, ko so devetič premagali vratarja Ptujčanov. Zadetke so dosegli: Prašni-kar pet, Zver in Hren po enega ter Kopušar 2. V nedeljo, 27. septembra bodo Šmarčani znova igrali na domačem igrišču. Njihov nasprotnik bo Mura. sstItllK ijjtfur.1 ffia Naporen teden Potušek je bil nezadržljiv Lahko do točk Tudi igralke Velenja so po dveh kolih nepremagane. Prejšnjo soboto so gostovale v Preddvoru in v tekmi drugega kola II. zvezne rokometne lige sever premagale domačo ekipo z rezultatom 16:5 (,11:3). 2e sam rezultat pove, da so imele gostujoče igralke lahko delo in da jim domača ekipa ni bila dorasla. Pri tem je zanimivo, da so gledalci v drugem polčasu videli le sedem zadetkov, od tega so jih pet dosegle Velenjčanke, le dva pa igralke Preddvora. Krivec za to je gotovo vreme, saj je med tekmo deževalo. Tudi po tretjem kolu ril zmage Rokometašice Šmartnega ob Paki so nepričakovano slabo začele letošnje prvenstvo v slovenski ligi. Izgubile so tudi tretje srečanje na gostovanju v Kočevju. Rezultat tekme je bil 22:16 (12:10) v korist domače ekipe. Gostujoče igralke so bile enakovredne domačinkam le v prvem polčasu, nato pa so popustile in razmeroma visoko izgubile. V 4. kolu se bodo na domačem igrišču sestale z ekipo Ete iz Cerknega. Za Velenje so zadetke dosegle: Špoljar 5, Golič 2, Omerovič 3, Kotnik 2. Bovha 4. V tretjem kolu se bodo igralke Velenja sestale z Ino iz Siska. Ker bo v Rdeči dvorani v Velenju v soboto vinska trgatev, bodo morale tekmo odigrati v športni dvorani v Slovenj Gradcu. V obdobju enega tedna bodo nogometaši Rudarja odigrali kar tri naporne prvenstvene tekme. V nedeljo so gostovali vTrebinju. kjer je bil njihov nasprotnik Leotar, v sredo je v Velenju gostoval Spartak, vodilna ekipa na lestvici, v nedeljo, 27. septembra pa se bodo Velenjčani sestali v Dubrovniku zGoškom. Tudi po šestem kolu igralci Rudarja niso popravili položaja na lestvici, saj so tekmo z Leotarjem izgubili z rezulta-.tom 2:1. Kot so povedali igralci ob vrnitvi, bi bili lahko z malo več sreče ostali tudi nepremagani, saj so imeli pri rezultatu T: I izredno priložnost za vodstvo, vendar je niso izkoristili. Poleg tega so igralci menili, da bi bil moral sodnik v prvem polčasu do-soditi v njihovo korist enajstmetrovko, saj je eden izmed Leotarjevih igralcev igral v svojem kazenskem prostoru z roko. Letos v velikih denarnih težavah Uspešni nastopi Velenjčanov Izbirnega republiškega strelskega tekmovanja za pionirje in pionirke za nastop na tekmovanju Alpe Adrija. so se udeležili predstavniki iz Ljutomera. Izole, Celja. Slovenjskih Konjic, Ljubljane in Velenja. Tekmovanje je bilo na strelišču strelske družine Mrož. Na tekmovanju Alpe Adrija, ki je bilo ta teden v Celovcu, so iz Strelske družine Mrož sodelovali Denis Bola. Janez Hirše ter Mojca Močilnik. V okviru priprav strelcev Fekra iz Slovenj Gradca, pa je bilo na strelišču v Velenju tekmovanje med Velenjčani in Slovenjgradčani s serijsko zračno puško. Velenjčani so imeli boli mirno roko. saj so zmagali ekipno s 1429 krogi. Slovenjgradčani pa so nastrelja-li 1365 krogov. Med posamezniki sta bila najboljša Dušan Perhač s 368 krogi in Franc Trebše s 359 krogi. Oba iz Velenja. V Ljubljani so nastopili velenjski invalidi v streljanju z zračno puško in pištolo ter malokalibrsko puško. Kar trije tekmovalci so se uvrstili v republiško reprezentanco, ki bo nastopila na državnem prvenstvu tretjega in četrtega oktobra v Banja-luki. Na tem prvenstvu bodo sodelovali tudi Franjo Zučko in Hinko Bala ter Peter Jovanovič. Atletika Založnik republiški prvak Na republiškem pionirskem prvenstvu v Ljubljani so sodelovali najmlajši atleti AK Velenje. Tudi tokrat niso ostali praznih rok. Skupaj so osvojili tri kolajne in dosegli več visokih uvrstitev. Po doseženih rezultatih sta se v slovensko pionirsko reprezentanco uvrstila Tone Založnik, ki je postal republiški pionirski prvak v skoku s palico in 13 letna Nataša Krenker, kije bila druga v teku na 80 m z ovirami in na 300 m. Zlata kolajna na 80 m z ovirami Pionirski atletski pokal V Velenju je bilo v torek tekmovanje za mali pionirski atletski pokal, ki sta ga organizirala atletski klub Velenje ter zveza telesno kulturnih organizacij Velenje. DEKLICE: Tek na 60 metrov : 1 Vladka Arko (Veljka Vlahovič,) 2. Simona Blatnik —Biba Roeck), 3. Bngita Meh (Bratov Letonje.) 4. — 5. Alenka Trampuš (Gustav Šilih). Karmen Založnik (Miha Pintar Toledo). Tek na 300 metrov: 1. Tanja Bole (Bratov Letonje), 2. Sonja Zidar. 3. Šmon (Biba Roeck), 4. Mojca Pusovnik (Biba Roeck). Tek 600 metrov: 1. Gordana Miletič (Gustav Šilih). 2. Jožica Ško-flek (Štirinajste divizije). Alenka Krajnc (Biba Roeck). 4. Andreja Ro-šer (Anton Aškerc). Skok v daljino: I. Mojca Ferk (Biba Roeck). 2. Nataša Koštomaj (Anton Aškerc), 3. Mojca Kos (Veljko Vlahovič). Branka Mravljak (Miha Pintar Toledo). Met krogle: 1. Mojca Zupančič (Anton Aškerc). 2. Alenka Sagmeister (Veljko Vlžjiovič), 3. Tanja Podgoršek, 4. Knita Trap (Karel Destovnik Kajuh). Skok v'višino: 1. Nataša Grobelnik (Anton Aškerc), 2. Helena Rošer (Anton Aškerc), 3. — 4. Sefima Misaljevič (Miha Pintar Toledo), Karmen Tratnik (Gustav Šilih Vele-nje). DEČKI: Tek na 60 metrov: 1. Goran Devič (Anton Aškerc), 2. — 3. Marko Atelšek (Veljko Vlahovič). Strmčnik (Biba Roeck). Tek na 300 metrov: 1. Jevšenak (Miha Pintar Toledo). 2. Miran Budna (Anton Aškerc Velenje), 3. Kojunek (Miha Pintar Toledo), 4. Sobota (Anton Aškerc). Tek na 600 metrov: 1. Marjan Vrtačnik (Karel Destovnik Kajuh). 2. Bojan Silovšek (Veljko Vlahovič), 3. Marjan Vrezelak (Bratov Letonje). Met krogle: 1 Marko Ojster-šek (Biba Roeck), 2. Brane Poličnik (Anton Aškerc), 3 Rafko Blatnik (Anton Aškerc). 4. Rime Randžekovič (Miha Pintar Toledo). Skok v daljino: 1. Božo Tekavc (Veljko Vlahovič), Janez Jamnik (Veljko vtanovic), i. Matjaž Kačičnik (Bratov Letonje). 4. Dušan Dubranko (Miha Pintar Toledo). Skok v višino: I . — 2. — 3. Robi Matjačič, (Miha Pintar Toledo), Slavko Ledinek (Miha Pintar Toledo), Aleš Pečovnik (Karel Destovnik Kajuh), 4. Matjaž Vovk (Veljko Vlahovič). Ekipno so med dekleti zbrale največ točk učenke osnovne šole Anton Aškerc Velenje, sledijo pa jim učenke šole Biba Roeck Šoštanj in Veljko Vlahovič Velenje. Med fanti so bili ekipno najboljši učenci osnovne šole Veljko Vlahovič Velenje pred učenci šole Anton Aškerc in Miha Pintar Toledo Velenje. pa ji je »ušla« zaradi nesrečnega udarca v oviro. Rezultati: — Skok s Palico: Tone Založnik — 310 cm 1. mesto, 80 m ovire: Mato Molnar-12 6.5. mesto, 300 m: Tone Založnik 39.6 4. mesto, daljava: Tine Štajner-533 cm 8. mesto. 4 x 300 m: Tine Štajner — 2.45.8 5. mesto, 80 m ovire: Nataša Krenker — 12.7 2. mesto,' 100 m: Nataša Krenker — 13,2 4. mesto, 300 m: Nataša Krenker — 43.3 2 mesto, višina: Vojka Tajnik — 145 cm 5. mesto. 4 x 300 m: Vojka Tajnik — 3,09.6 5. mesto. b. Salamon Uspešni tudi v mladinskih kategorijah Vzporedno s pionirskim prvenstvom je bil tudi finale Atletskega pokala Slovenije za mladinke in mladince. Pri mladinkah je v teku na 100 m z ovirami slavila Jugova z rezultatom 14.9, tretja pa je bila Pečovnikova — 13.6. Prya mesta so zasedali tudi mladinci. Makovšek je zmagal v hoji na 10 km, 9 Pungartnik pa v troskoku. V ekipni konkurenci so atleti AK Velenje zasedli solidno četrto mesto za Kladivarjem, Olimpijo in Mariborom. B. Salamon Tekmovanje najmlajših Na igrišču ob jezeru je bilo sredi preteklega tedna občinsko prvenstvo za 3. in 4. razrede. Nastopili so učenci osnovnih šol: Veljko Vlahovič, Gustav Šilih, Biba ROeck, Bratov Mravljak, Anton Aškerc, Miha Pintar-Toledo in 14. divizije. Tekmovalni program je obsegal tek na 60 m, skok v daljino in met 200 g žogice. Pri dečkih so v ekipni konkurenci slavili mladi atleti iz osnovne šole Anton Aškerc, pri deklicah pa osnovne šole Biba ROeck. Rezultati — dečki — 60 m: 1. Fredi Krejan /GS/ 9.3, 2. Damjan Majhen /AA/ 9.5, Aleš Lobnik /14. divizija/ 9.9; daljina: Zoran Kvartič /MPT/ 403 cm, Iztok Golčman /AA/ 396, Simo Steharnik /BR/ 389; met žogice: 1. Bojan Dvoršak /VV/ 37.74 m, 2. Grega Katič /AA/ 37.61 m, 3. Andrej-Isoski /VV/ 37.57. Deklice — 60 m: 1. Marta Smon /BR/ 9.8, 2. Maja Stor /GS/ 10.0, 3. Irena Vovk /VV/ 10.1; daljina: 1. Katja Pleiej /AA/ 344 , 2. Mojca Kos /W/ 343, 3. Petra Majerič /GS/ 335; met žogice: l.k Alenka Krajnc /BR/ 30.75, Zorica Delič /BM/ 25.81, 3. Janina Erhart /BM/ 25.15. Nogomet v KS Mladi naše občine tekmujejo v nogometu v dveh ligah. V drugem kolu so v prvi ligi mladinci Šentilja premagali Plešivčane z rezultatom 4:3. tekma med mladimi iz Lajš in Šoštanjaje bila prestavljena. Ravenčani so premagali Kopovčane z rezultatom 6:4. tekma med mladimi iz Skal in krajevne skupnosti Skorno Florjan se je končala z neodločenim rezultatom 4:4, mladinci Desnega brega iz Velenja pa so premagali mlade iz Topolšice z rezultatom 2:0. V prvi ligi vodi ekipa iz Šoštanja. kije zbrala že 19 točk. sledijo pa ji Ravne. Lajše, Velenje — Desni breg in Skorno — Florjan. I \ L. VELEBLAGOVNICA ^ nama Ugoden nakup ozimnice i VEL EN JE Potrošniško posojilo brez pologa I l(U»J BS jili iiiUiiHtSlI