. 31.
Krcet, delavec in obrtnik naj bodo narodu vodnik!
»Itiaaa t g*t«Ti»i.
LJUBLJANA, tis« 15. julija 1025.
LBTO Vil,
Izhaja vsako sredo. Naročnir.a:
za celo leio Din 30 — za pol Icla „ 15'— za inozemslvo za celo lelo Din 50'— Insc; afi po leritu. - Pis menirr. vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nsfrankirana pisma se ne sprejemajo.
Vsakdo uživaj vse sadei/e svojega deta in marljivosti!
Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici štev. 7. — Telefon inler. št. 506. — Račun pri pošt. čekovnem zavodu št. lj .368.

Najvažnejša politična vest.
Za najvažnejše smatramo v sedanjem trenutku, da svarimo vsakogar — pristaše in nepristaše —: Ne verujte mladinskim in klerikalnim li-st©m, ko na dolgo in široko razpravljajo o pogajanjih in sporazumu med Hrvatsko seljačko stranko in radikali. Delegati, ki vodijo pogajanja, drže vse v največji tajnosti in je popolnoma izključeno, da bi nasprotniki mogli karkoli točnega zvedeti. Klerikalci in Žerjavovci so postavljeni na dilco in skušajo sedaj z lažjo varati slovenske volilce, da bi na ta način še rešili nekoliko volilnih kroglic. Zato jim ne verujte, nego počakajte; ko
pride pravi čas", bomo vse objavili. — Gotovo je za enkrat samo to, da Žerjavovci in klerikalci v Beogradu nimajo pri sedanjih važnih pogajanjih prav nobene besede. To je edini uspeh njihove politike! Tako se maščuje na klerikalcih laž, s katero so lovili volilne kroglice, a na Žerjavov-cih nasilje in podkupovanje, ki so ga vršili letos o priliki volitev v narodno skupščino. Eni kakor drugi so v Beogradu že obsojeni! Zaupamo v zdravje slovenskega ljudstva in smo radi tega prepričani, da bo s temi ža-i lostnimi politiki obračunalo enkrat za i vselej tudi naše ljudstvo!
.....'""'T-r-—v ■
,----------------
V nedeljo so poročali listi iz Beograda, da je sporazum med radikali in radičevci podpisan in da bo podpisu sporazuma takoj sledila sestava nove vlade, v kateri bodo zastopani radikali in radičevci brez samostojnih demokratov.
S tem važnim aktom se začenja v naši notranji politiki nova doba. Hrvati, ki so doslej vodili strogo pasivno politiko, so posegli v razvoj politike aktivno. Postali so močna parlamentarna stranka, -ki prevzema s svojim vstopom v parlamentarno večino, nase tudi velik del odgovornosti za reden potek državnega življenja.
Hrvati vstopajo v vlado skupno z radikali. Nova vlada je torej koalicijska vlada. V koalicijskih vladah pa ne more nobena stranka uveljaviti svojih načel popolnoma in do skrajnosti, ampak vsaka stran mora na korist drugi več ali manj popuščati. Na drugi strani pa imata obe stranki možnost medsebojne kontrole, da se ne vlada proti dogovoru. Zato je praktično manjšega pomena, koliko ministrskih sedežev zasede ta ali ona plat, ker že en sam sposoben minister ene stranke lahko uspešno kontrolira delovanje druge koalirane stranke.
Kolikor moremo posneti iz dosedanjih poročil, Slovenci v novi vladi ne bodo zastopani. Izključeni so od vlade klerikalci kljub svojim 20 poslancem, ker so zaigrali s svojo ne-spretnostjo vsak vpliv in ugled pri radikalih in pri radičevcih, samostojni demokratje so na izrečno zahtevo Hrvatov iz vlade izključeni, naša Zveza pa nima tako močnega parlamentarnega zastopstva, da bi mogla vsled svoje številčne moči zahtevati svojega zastopnika tudi v vladi. Kajti v parlamentarnem življenju ne odloča usmiljenje in sentimentalna obzirnost, ampak številke in realna moč strank.
N»ša Zveza pa ima ugodnost, da »tofi po svojih zastopnikih v tesni zvezi s Hrvati. Zveza s Hrvati, ki bodo sedeli v vladi, nam bo omogočala kolikor toliko uspešno kontrolo nad delovanjem vladnih organov v Sloveniji, in glavna naloga naših političnih organizacij bo, da natanko zasledujejo vse politične dogodke in vsak korak upravnih oblasti pri nas doma in ga pretresejo na
Pred novo vlado.
v«'TF*'....."*"
njegovo zakonitost. Če bodo javni uradi pri nas poslovali po zakonu, bo prav in ostalo bo brez pritožb. Ako pa se bodo ponavljale protizakonitosti, kakor so jih vpeljali pri nas razni strankarski režimi, bomo znali svoje proteste in pritožbe tudi primerno uveljaviti. To je za enkrat že nekaj.
Seveda ne bomo pozabili zastopati tudi naših interesov, ki so v danih razmerah za Slovenijo mnogo važnejši kakor politični interesi. Povemo pa javno in odkrito ter brez ovinkov, da naš vpliv in moč Hrvatov nista neomejena! Zato naj ljudje ne pričakujejo, da se bo vse dalo doseči čez noč, ampak mi bomo morali biti jako zadovoljni, če bomo ujeli le tu in tam kakšne drobtine. Še vedno bo pa boljše nekaj kakor nič. Pretiranih obljub ne moremo delati, kajti obljuba dolg dela, zato pa raje povemo pošteno in možato že naprej, da moč ni brez meje, ampak je omejena po številu naših zastopnikov in po vplivu naših hrvaških prijateljev. V glavnem se bomo pa morali zadovoljiti s strogo kontrolo delovanja javne uprave v Sloveniji in bomo morali biti zadovoljni, če bo le količkaj uspešna. To pa v današnjih razmerah že mnogo pomeni. Kajti mi ne smemo pozabiti, da imajo glavno besedo pri državni upravi še vedno Srbi in jo bodo tudi še dolgo imeli. To pa ni naša krivda.
Novo vlado čakajo težke naloge. Dedščina, ki jo nova vlada prevzema od svojih prednic, je strahovita. To kar so zagrešili v državni upravi zlasti samostojni demokrati, se ne da popraviti v par dneh, tudi ne v par letih. Če še pomislimo, kako zelo pomanj-kuje pri naši državni upravi sposobnih ljudi, in če računamo dalje z okol-nostjo, da bodo številni pristaši onih, strank v javnih uradih, ki danes ne sede več v vladi, poskušali delovanje sedanje vlade na vso moč ovirati, si lahko predstavljamo težave, s katerimi se bo morala boriti nova vlada. Tudi najmogočnejši minister ne more popraviti starih grehov čez noč, če nima na razpolago dovolj sposobnih ljudi, in teh, kakor rečeno, pri nas ni. Zato pa moramo biti v svojih upih in nadah zmerni in skromni, zelo skromni. .Kar pa bo mogla naša Zveza za | Slovence in za Slovenijo storiti, bo gotovo storila.
jih zato »Slovenčev« člankar najmanje pozna. Odpade torej razlog za neudeležbo tudi za slučaj, da bi jih bil kdo rabil. Kar pa tiče »famoznega Španca«, je pa stvar »Nar. Dnevnik dobro pogodil. Klerikalcem je več za klerikalizem, kakor paWa slovenske interese. In zato so se sami izločili. Nihče jih ni gonil, sami so šli in sicer v trenutku, ko so izračunali, da jim Radič ne bo več nevaren v Sloveniji, nego bo celo teren za nje sedaj ugodnejši v Hrvatski, Bosni, Dalmaciji in Vojvodini, o katerih delih države vsi klerikalci od nekdaj sanjajo, da bi se dal vpostaviti močan klerikalni cen-trum po nemškem vzoru. Pozabljajo pa seveda, da Hrvatska ni Bavarska! Klerikalci niso sentimentalni politiki. Zato nam niso nudili dokaza samo v tem slučaju, nego ob vseh važnih prilikah. S kakšnimi sredstvi so držali dr. šušterišča zunaj naših mej tri polna leta, s kakšnim ognjem je zagovarjal dr. Korošec v Protičevi vladi potrebo, da ostane St. Radič še nadalje v zaporu in kakšen svet je dal kralju povodom lanske krize!? In še dosti, dosti takih stvari imamo v spominu. Klerikalci so vedno samo klerikalci, vse drugo pa je vsakodnevni modi prikrojeno pavovo perje. Zato k pogajanjem niso bili vabljeni!
Še eno silno slabo točko klerikalne politike je otvorila javnosti ta njihova napačna polemika. ZavrSTije namreč »Slovenčev« člankar potem, ko osum-niči, da to »ne bo pravi sporazum«, da
Napačna polemika.
»Narodni Dnevnik« je napisal odkritosrčen članek pod naslovom »Ne- j pravi ponos«. »Slovencu- pa je šla i stvar na živce in široko odgovarja v nedeljski številki pod naslovom »Da se razumemo«. Slaba argumentacija je vredna, da se z njo nekoliko pozabavamo.
Prva šibkost tiči v tem, da je »Slovencev^ člankar sezidal vse svoje trditve na napačno podlago. Trdi, da »so radikali postavili take pogoje za* sporazum z radičevci, ki pomenjajo popolno kapitulacijo pred sedanjim režimom« itd. ter začudeno-vprašuje, »ali je mogoče slovenskim poslancem kaj takega sprejeti.« Stoji namreč, da SLS k pogajanjem ni bila povabljena in da ji zato ne morejo biti znani pogoji in seveda zato še manj radičev-
ska kapitulacija, kakor se »Slovenec« zaničljivo izraža. SLS pa ni zato izostala in povabila za pogajanja, ker bi tam ne bili ali potrebovali čili celo marali Slovencev, nego zato, ker SLS ne. predstavlja več slovenskega programa, nego samo klerikalni program. In ker SLS ni bila povabljena in ne vprašana, čemu se toliko ponaša s tem, da bi ne mogla sodelovati, tudi če bi bila povabilo prejela!
Nadalje zaključuje 'Slovenčev« člankar s podlostjo, »da so Hrvatje kapitulirali samo za momentano korist Radičeve hiše« ter opira svojo izolitanost na to zlagano premiso, češ, kaj je nam -Slovencem to mar, dasi so vsa pogajanja tajna — kar mora zaradi mnogoštevilnih in nevarnih in-trigantov ob takih prilikah biti — ter
bodo klerikalci dosegii »oni pravi veliki sporazum« v »fronti, ustvarjeni z narodnim blokom in ljudsko demokracijo«. Vprašamo na to lepo frazo vso učeno gospodo pri Slovencu«:
Ali more resen politik pričakovati več uspeha od sporazuma med Hrvat-I sko seljačko stranko in radikalno I stranko, ali pa nudila v ta namen več garancije gg. Davidovič in dr. Spaho? V prvi skupini je 212, v drugi 52 poslancev! •i Ali majo več nade, da se razširijo 5 in povečajo Davidovič-Spahovi man-I datf, ali imajo več nade da se vsaj : ohranijo Pašič-RadičeVi mandati? ; Ali more in sme Davidovič- več po-[ puščati — in sporazum znači za srb-1 sko stran samo popuščanje — nego more in sme to Pašic? Kje in kdaj ! so in bodo tiste nade na »veliki in ; pravični Koroščev sporazum večje in ; verjetnejše v številkah, nego je to ; sedaj ob ogromni večini Srbov in soglasni večini Hrvatov že podano?
Ali bi klerikalci za Slovenijo in njihov »vseslovenski program ložje kaj dosegli ob enodušni in kompaktni delegaciji vsega hrvatskega naroda in | ob štiripetinski srbskega, ali pa pojde to lažje in uspešnejše proti volji gorenje večine z gg. Spahom in Davido-: vičem?
Politika je umetnost mogočih stvari in zato naj »Slovenec« ne skriva bla-mažo svoje stranke v prazne, bobneče ; besede!	I, P.
Polltižna razmotrivanja.

(Dopis.)
V slovenski dnevni politiki je danes aktuelno vprašanje o ljudsko-šolski vzgoji in sicer z ozirom na novi zakonski načrt o ljudski šolah. Zanimivo je, kako agresivni so v tej točki samostojni demokrati. Zdi se, kakor bi oni* hoteli na vsak način čimbolj poglobiti boj, ki se bije za ali proti temu zakonskemu načrtu, posebno glede različnosti svetovnega nazora iz kulturnih vidikov, iz katerih se mora stvar posmatrati. Zadnji članki v »Jutru« z dobesednim navajanjem spomenice škofov ministrskemu svetu in komentarjem napovedujejo takorekoč novo dobo kulturnega boja na Slovenskem. Osupne to tembolj radi tega, ker je bil dozdaj v tem oziru ravno slovenski liberalizem v vedni defenzivi (obrambi), je skozi desetletja skušal zabrisati in zabra-niti tako »ločitev duhov« in je le v najskrajnejši samoobrambi proti na-padajočemu klerikalizmu končno moral zavzeti tudi on svoje načelno stališče; seveda ko je že bilo prepozno in ko je izgubil večino svojih pozicij (postojank). Danes, kakor vidimo, so vloge -menjane, kajti gotovo je, da se ne bode upal poudariti naš klerikalizem z isto odločnostjo svoje načelno nasprotno stališče, kot svoj čas; skoraj je videti, da se že zdaj takemu boju izogiba, ker mu je skrajno neprijeten.
Temu se ni čuditi, kajti danes smo v Jugoslaviji in večina naroda ne samo da je protiklerikalna, tudi drugo-I verska je. Podčrtovanje te razlike bi pomenilo še večjo in dokončno izolacijo (osamljenje) klerikalizma, oziroma Slovenske Ljudske Stranke. To veste obe strani dobro. Zato skušajo na eni strani čimbolj retuširati (zabrisati) sliko, na drugi pa jo čim bolj izrisati in podčrtati razlike. Radoved-, ni smo, kako se bo naš klerikalizem j tej opasnosti izognil. Na vsak način ; je V zelo nevarni situaciji. Ako sprejme — svojim načelom dosledno — poostreno diskusijo in uvede kulturni boj, nastane nevarnost klerikalizma — državno vprašanje. Niti Davidovič — ki se je že sedaj, kakor se zatrjuje, moral premagovati — niti kdo drugi ne bo hotel z njim imeti stikov;.že z enostavnega razloga, ker bo skrajno neoportuno. V večni opoziciji pa Slovenska Ljudska Stranka tudi ne more ostati. Že sedaj ji nam-
£J
| 19. | 20. 21. 22.
23.
24.
25.
19.
20.
22.
23.
24. % 25.
Tedenski koledar,
julij,	nedelja, Vincencij.
julij,	pondeljek, Marjeta.
julij,	torek, Danijel.
julij,	sreda, Mar. Magdalena.
julij,	četrtek (pasji dnevi), Apo-
linarij, škof.
julij,	petek, Kristina.
julij,	sobota, Jakob (Rado).
Sejmi: julij: Artiče.
julij: Vitanje, Loka pri Žusniu, Kostrivnica, Osilnica, Koprivnik. julij: Jesenice, julij: Banjaloka. julij: Semič.
julij: Kočevje, Vrhnika, Vel. Loka, Kozje, Žalec, Slov. Bistrica, Sele, Dobrovnik (Prekmurje), Sv. Urban pri Ptuju.
Važne prireditve:
15. avgusta: Veliki kmečki tabor na Krškem polju. 8. septembra: Kongres Zveze društev kmečkih fantov in deklet na Bledu in kmečki praznik istotam.

reč pojemajo moči (v moralnem, posebno pa v gospodarskem oziru; ker v naši državi celo se nobena opozi-cionalna stranka ne more držati preko gotovega števila let). V najkrajšem času bi nastopila descrganizacija in gospodarski polom; volilci bi tru-moma zapuščali potapljajočo se barko. (Kdo ve, če niso prve podgane že na pobeg pripravljene?) Na ta moment pa preži slavna naša Samostojna demokratska stranka. Kajti v tej paniki se bodo brodoloinci krčevito oprijeli vsake deščice, ki jim bo pri roki in najbližja. V tej zmedi bode mogoče loviti kaline. Taki so nameni in načrti. naših slovenskih mladinov.
Premislimo objektivno dobre in slabe strani takega »klerikalnega debakla«.
Dobra stran bi bila ta, da bi nehala med našim kmečkim ljudstvom danes še skoraj izključna duhovna nadvlada enega stanu, da mu bi bila dana vsaj možnost lastne svobodne sodbe o vseh rečeh; moralo bi prenehati znano nam sfanatizirano — svobodnega človeka nevredno — mišljenje Mahniča in njegovih naslednikov. Gotovo velika pridobitev. Toda samo negativna. Pozitivno ustvariti novo politično svobodno miselnost
v našem kmetu pa je naša Samostojna demokratska stranka nezmožna. Nezmožna radi tega, ker je prvič v svojem jedru nenarodna, v pravem pomenu besede izven naroda ni zakona, brez zveze z narodom in torej brez vsakega političnega instinkta, ki je predpogoj vsake ljudske stranke — in drugič že radi tega, ker etično nižje stoječa, vsakemu nravnemu zakonu rogajoča se miselnost (naj le spomnim na celoten stil tega časopisja) globlje nravno vendar le višje stoječe ne more nikdar nadomestiti.
Kake bi bile torej posledice? Mnogo nevarnejše za naš narod. Nalovili bi res volilcev; toda to bi bili mrtveci. Izpraznjene posode. Ubili bi v ljudeh lastno politično miselnost — ki jo danes — čeprav njih nevredno — vendarle imajo, in ne vedeli bi postaviti drugo ji na njeno mesto. Citro-no bi iztisnili in jo vrgli proč. Kaj bi to pomenilo za nas, je jasno. Konec bi bilo slovenskega jezika, naše kulture in politično bi padli na nivo južne Srbije; postali bi »Kanonen-futer« za vsakokratno volilno vlado.
Današnji številki smo priložili
položnice
vsem onim cenj. naročnikom, ki so doslej dobivali »Slovenskega Republikanca«, ter jih prosimo, da store čim-preje svojo dolžnost. Naročnina do novega leta stane 15 dinarjev. Kdor ne bo naročniile v roku 10 dni poravnal, se mu pošiljatev lista ustavi.
UPRAVNIŠTVO.
^tnjrif-Ti-l-ViaamnaaraMMini i i •< va.aarr.aacaa»
Gospodarski bi prenehali živeti svoje življenje. Ena bančna klika — ki je že danes v rokah in službi tujega inozemskega kapitala, bi pogoltnila vse naše zadrugarstvo in posojilni-štvo.
Gotovo. »Edinstveni« bi bili takoj in v najhujši stopnji. Kajti za »zjedi-niti« bi preostali le kadavri. Tako »edinstvo na grobiščih«, tako popolno kulturno politično in gospodarsko zasužnjenje Slovencev je cilj in namera klike naših mladinov. Jasno je: kdor ima količkaj poštenja v sebi« mora — ne kot Slovenec, ne kot Jugoslovan — nego kot kulturen človek enaindvajsetega stoletja iskati izhoda.
Pred nedavnim je bil izdan manifest »Zveze slovenskega kmečkega ljudstva«. Nastopa nova stranka in vendar že stara, v vsem svojem jedru temelječa v slovenskem narodnem značaju, zastopnica njega ogromne večine. Po svojih načelih svobode mišljenja in verske strpnosti stoji njen program nad klerikalizmom, po svoji ideji stanovskega zastopa temelji globlje v ljudstvu, po svoji preteklosti je čista in neomadeževana. Ona je del velike misli od Triglava da Bitolja in bo šla do Varne in Egej-skega morja. Z lahkoto ima in bo našla .stike v in izven naših meja. Ob bližajoči se nevihti, ob neizogibnem bližajočem se propadu slovenskega klerikalizma bo ona edina v stanu rešiti slovenskega kmeta in delavca kulturnega političnega in gospodarskega zasužnjenja. Tudi slovenska inteligenca — v kolikor .je še slovenska — bo našla ob nji pravi demokratični duh in svojo jugoslovansko orijentacijo. Seveda ne demokratično miselnost Saniostojne demokratske stranke, niti ne nje — jugoslovanstva na grobiščih.	a—-a
Vrednost dinarja.
Za 1 dolar ....	-56— 57 Dire.
Za 1 funt šterling .	275—278 Din.
Za 100 frankov . .	269—274 Din.
Za 100 češkosl. kron	167—170 Din.
Za 100.lir ....	212—215 Din.
Za 1 dinar se plača	793—807 avstr. kron.
Nebena ideja in aabena misel ni zmagala brez žrtev.
Samostojni demokrati obsojeni v državnem
zboru.
Od Karlovca do Reke se razprostirajo ogromni gozdovi kneza Thurn-Taksisa. Po mirovni pogodbi so ti gozdovi last države. Knez Thurn-Taksis je poskušal na vse načine opehariti našo državo in priti zopet v last gozdov, ki so vredni milijardo dinarjev. Ni se mu posrečil noben trik, vedno so mu dokazali, da hoče državo ogoljufati. Ko pa so lansko leto prišli v vlado samostojni demokrati, je knez znova pričel — in res minister Luki-nič je kmalu podpisal ukaz, da se morajo ti gozdovi vrniti knezu. Kot odškodnino plača knez državi 25 milijonov dinarjev. Proti tej za celo državo škodljivi naredbi so se oglasili hrvatski poslanci in zahtevali, da se naredba razveljavi, proti ministru pa uvede preiskava. Očitali so tudi samostojni demokratski stranki, da je pri celi aferi veliko zaslužila. Radičevi poslanci so sestavili proti ministru Lukniču obtožbo in jo predložili državnemu zboru. V petek se je vršila v skupščini razprava. Pri razpravi je
branil dr. Lukiniča minister dr. Žerjav in se silno trudil, da opere svojega tovariša. Nič ni pomagalo, pri glasovanju se je skupščina izrekla a 138 glasovi proti 103 za to, da se izvoli odbor, ki bo celo zadevo v podrobnem preiskal in stavil nadaljne predloge za postopanje proti dr. Lu-kiniču.
Tako je prav, ne samo navadni zemljani morajo pred sodišče, če kaj zagreše, tudi ministri spadajo tja, če kaj zagreše,'pa če so tudi iz samostojnih demokratskih vrst. Pravica mora zavladati povsod, pa bo kmalu red po vsej državi! To je prvi uspeh, odkar so v skupščini tudi hrvatski poslanci in tako bo šlo po redu, naprej.
Za SDS pa je petkovo glasovanje skupščine porazno in sramotno. Skupščina je tej stranki dala pečat korupcije in ji zadala smrtni udarec. Tudi radikali so glasovali v večini proti samostojnim demokratom in s tem dokazali, da jim je zadosti sramotne politike, ki jo uganja SDS.
Petdesetletnica tov. V. Engelmana.
Malo je mož, ki so v sedanji povojni dobi, bolehajoči na posledicah grozot in nasilja, razkrajajočih zadnje temelje čuta značajnosti in človekoljubja, ostali zvesti svojim tradicijam, tihemu, nesebičnemu, a zato tembolj požrtvovalnemu in uspešnemu delu za dobrobit svojega bližnjega. Malo je tudi teh, ki so ohranili v svojem srcu neomajno ljubezen do rodu, iz katerega so izšli in med katerim živijo, ljubezen do našega kmeta in njegove grude. Sta to dve lastnosti, kateri dobimo danes le pri malokaterem človeku, v veliko manjši meri pri onem, ki je bil deležen malo boljše izobrazbe.
Eden izmed teh redkih mož je tudi ustanovitelj SKS, tov. Viktor Engel-man, ki praznuje 19. t. m. v Šmartnem svojo petdesetletnico. Kot sin priznanega kmetijskega učitelja Krispija Engelmana se je rodil 1. 1875. na Mir-.ni pri Novem mestu. S svojima bra-
toma, že umrlim Vinkom, ki je kot učitelj služboval na Ciril-Metodovi šoli v Trstu, in Edmundom, sedaj veterinarskim inšpektorjem v Vukova-ru, je bil vzgojen kot pravi kmečki sin v ljubezni do matere zemlje in v spoštovanju do njega, ki z njo "živi, do našega kmeta-trpina. Seme, vseja-no v najnežnejši mladosti v srce našega Viktorja, je pognalo močne in zdrave korenine, katerim se moramo zahvaliti, da je ostal naš jubilant mož in človek, zelen list na drevesu našega kmetskega naroda.
Tov. Engelman je od početka zvest in neomajen član SKS, je za kamniški okraj naš okrajni poverjenik ter ves čas obstoja stranke tudi član glavnega odbora. Doma v Tuhinju pa vrši tajniške posle krajevne organizacije.
Številnim častilcem se ob njegovi 50 letnici pridružujemo tudi mi in mu najsrčnejše želimo, naj bi še dolgo, dolgo vrsto let z nezmanjšano ljubeznijo deloval za naš kmečki narod, za naš kmečki pokret. To želeč mu kličemo: Tovariš Engelman, na mnoga leta!
Razne politične vesti«
Nova vlada. V trenutku, ko pišemo to, nova vlada še ni sestavljena, vsa poročila pa soglašajo v tem, da bo prišlo do nove vlade RR (radikalov in radičevcev). Za nas je najbolj važen vstop radičevcev v vlado. Opozarjamo pa svoje somišljenike, naj na novo vlado ne stavijo prevelike upe, da bi uresničila vse naše težnje in zahteve, ker je to nemogoče, ampak naj ostanejo resni in hladni računarji in reelni politiki, ki se zavedajo, da se vse na svetu razvija le korakoma in ne vse naenkrat.
»Jutrovci« so se ves teden norčevali iz vas in iz radičevcev in so s tisto pristno demokratarsko ošabnostjo trobili v svet, kako da iz sporazuma med radičevci in radikali ne bo nič, kako se radičevci sami med seboj prepirajo, kako so radikali po večini pro-
ti sporazumu, kako je posebno g. Pašič vnet za demokratarje, kako Pribi-čevič vsak dan hodi k Pašiču ugotavljat, da se »voditelja strinjata«, kako hodi Žerjav k Pašiču na »zelo dolge razgovore« itd. Smešno in ostudno je bilo to zavijanje, toda zadnjo soboto je prišla kazen. Strašno slabe ure so imeli »Jutrovci« in končno so morali za nedeljsko »Jutro« napisati, da je sporazum med radičevci in radikali gotova stvar in da pride do nove vlade brez »Jutrovcev«. Ali jih je moralo jeziti, ko so to zapisali!
Vsi pametni kmetje kar trumoma beže iz SKS v demokratarje, tako se blede »Domovini«. Kajpada, ni je bolj žlahtne zabave in pa bolj važnega in prijetnega občutka, kakor po teh ] strahovitih polomijah demokratarske politike »bežati« v »Jutrovsko« stran-
ko! Le vprašajte Drofenika, kako imenitno se počuti! In VoŠnjaka tudi lahko vprašate!
Žerjavovo časopisje je v silni «a-dregi radi pregovorov med radikali in radičevci. Laže, da kar smrdi, a kadar govori o Zvezi Slovenskega Kmetskega Ljudstva kot slovenskem delu Hrv. seljačke stranke, tedaj ro-banti prav po šnopsarsko. Vsa čast tako odličnemu časopisju slovenskih »inteligentov«!
Obtožbo proti Lukiniču so podprli tudi radikali. Polovica radikalov je glasovala za izročitev samostojnega demokrata Lukiniča sodišču radi Turn-Taxisovih gozdov. Radikali so s tem zopet namignili Pribičeviču in Žerjavu, da naj izgineta z vlade. Toda moža se držita ministrskih stolčkov, kakor prilimana. Pa vse skupaj ne bo nič pomagalo! Minister je luštno bit, bridko je stolček zapustit.
0 popolnem polom« Radičeve politike čveka zadnji »Lažiljub«. Radič se je boril tako dolgo, da je zbral krog sebe prav vse Hrvate in dosegel, da se v Beogradu morajo pogajati z njegovo stranko. To imenujejo klerikalci »polom«. No, klerikalcev v Beogradu niti pes več ne povoha. Kako se potem tak »uspehi imenuje? To ni polom, kaj, »Lažiljub«?
»Nova Pravda«, glasilo narodno-socijalistične stranke, piše v 28. številki od 11. t. m. v uvodniku »Situacija« med drugim tudi to-le: »Nujno potrebno je, da se revidira slovensko politiko. Vse, kar hoče slovenskim pokrajinam, našemu ljudstvu in državi dobro, mora priti do spoznanja, da se moramo rešiti izolacije v državni politiki. Čas je prišel, da se napredka željno slovensko ljudstvo združi v eni fronti v obrambo svojih pravic. Pripomniti je še: Soeijalisti ne smemo pozabiti, da se z blokom RR združuje kmetsko ljudstvo, ki bo imelo sedaj tudi izključen vpliv na državo. Potrebno bo najti pota, da kmetsko fronto pridobimo tudi za delavska socijal-na in gospodarska vprašanja, kajti dosedanjega zapostavljanja delavnega ljudstva je bilo že preko mere.« Tako »Nova Pravda«! Pozdravljamo to izjavo in dodajemo: Kmet in delavec sta najvažnejša proizvajalca dobrin in je že s tem podana prirodna vez med njima. Mnogo je slučajev v politični zgodovini, ""ko sta kmet in delavec uspešno nastopala skupno. Pri dobri volji se bo na korist obojih dalo to doseči tudi pri nas.
»Slovenec«, junaški borec za pravice slovenstva, naj jasno pove, ali je za vpeljavo slovenskega bogoslužja ali ni. Molčanje pomeni, da je temu nasproten, torej nedosleden v boju za pravice slovenskega jezika. »Slovenec«, ki je sicer zelo gostobeseden, naj pove svoje mišljenje tudi o tem važnem vprašanju! Izdamo mu tudi tole: Če se izjavi odločno za vpeljavo slovenskega bogoslužja, bo vsaj večina slovenske duhovščine to navdušeno pozdravila, narod pa gotovo v celoti!
Dober odgovor. Klerikalci, ki radi vtikajo svoj nos v vse brez potrebe, so prišli tudi v zemljoradniški klub in sicer v odsotnosti tov. Puclja, pa so se začeli intrigantsko zanimati, češ kako I je to, da je tov. Pucelj še vedno član ; poslaniškega kluba zemljoradnikov, i dasiravno je SKS v Sloveniji sklenila i
z SRS >Zvezo slov. kmet. ljudstva«. Dobro razpoložen zemljoradniški poslanec pa jim je odgovoril: >Kako pa da se Vi toliko zanimate za usodo drugih, ko imate siromaki vendar sami s seboj dovolj posla? Brigajte se raje za svoj položaj, pa razčistite naj-poprej vprašanje, kako je z Vašim »blokom narodnega sporazuma in ljudske demokracije«, s čimur šarite po javnosti, Radičevci pa so med tem brez Vas sklenili sporazum!« Na ta odgovor jo je klerikalec odkuril z dolgim nosom! Vidi pa se tudi na tem slučaju, da žive klerikalni kolovodje le od nepoštenosti!
»Orjuna« proti radikalom in proti kralju. Z ozirom na nov politični položaj piše zadnja »Orjuna« na uvodnem mestu sledeče: »Poveritev državne uprave bloku separatističnih plemenskih večin bo uničila vse dosedanje napore pri grajenju narodnega in državnega edinstva. Povzročila pa bo tudi veliko škodo državi in na-ciji, kakor tudi dinastiji.«
Umazanost. »Domoljub« trdi, da je namen naše Zveze razkristjanjenje slovenskega ljudstva! Ne »Domoljuba«, ampak naše somišljenike vprašam, naj nam povedo, kdaj in kje je le eden izmed naših govornikov oznanjal kakšno »novo vero«? Vsak otrok ve, da mi nismo kakšna verksa sekta, ampak da smo posvetna politična stranka, ki nima niti časa niti volje vmešavati se v versko življenje svojih pristašev, ker imamo posvetnega dela čez glavo. Zaradi našega posvetnega delovanja ne bo noben naš pristaš prisiljen odreči se svoji veri in mi duhovnikov, ki so obenem tudi državljani, tudi od posvetnega delovanja ne izključujemo, ampak jim priznavamo vse pravice, ki jim gredo kot državljanom. Umevno pa je, da duhovnikov v posvetnih zadevah ne smatramo za nezmotljive, in da tudi ne smatramo za versko resnico poziva, da mora vse glasovati za dr. Korošca in za njegovo stranko, ker to ne stoji v nobenem katekizmu. Od »Domoljuba« pa bi bilo prav lepo, če bi kot verski in katoliški list nekoliko manj lagal.
Opozorilo. Pri zadnjih volitvah smo doživeli zlasti na Štajerskem in v Be-lokrajini žalostno izkušnjo, da so se ljudje dali odvračati od volilnega boja in od glasovanja za stranke, katerim so pripadali po svojem prepričanju, samo zaradi pritiska, ki ga je morala izvajati nanje žandarmerija na višji ukaz. Pri nas smo bili namreč do najnovejšega časa vajeni, da orožniki love samo tatove in roparje in da se ne vmešavajo v politiko. Zato so ljudje vedno smatrali vsakega za hudodelca, v čegar hišo so videli prihajati orožnike v njihovi uradni lastnosti, ker niso bili vajeni, da bi prihajali orožniki v kmečke hiše tudi zaradi politike. To nam je, kakor rečeno pri zadnjih volitvah poleg klerikalnih laži silno mnogo škodovalo. Zato prosimo vse svoje somišljenike, da na raznih sestankih ljudi primerno pouče, da zasledovanje vsled politike od strani orožništva ni nikaka sramota, ampak včasih celo čast. Če bi se taki nastopi še ponavljali, naj se ljudje orožnikov nikar ne boje in se jih ne plaše, ampak naj jim mirno rečejo, da jih bodo lepo ubogali kakor vedno, narede naj pa v odločilnem trenutku po svoje. Mi sicer upamo, da razni Pirkmajerji ne bodo imeli več priložnosti pošiljati

i^dražbarji
i
it&ijcka povest iz predvojne doba.
° Spisal Metad Dolenc.
(Nadaljevan]«.)
»Čudno!« pravi sodnik. »Zakaj pa nečete biti za pričo, če je stvar taka?«
»Če ni treba, pa nečem biti. Moj mož — tudi neče pričati. Zakaj bi jaz?« odgovori Žabkarica. Preiskovalni sodnik je ni smel več nadalje izpra-ševati. Vzel je pismo k sodnim spisom in Žabka-rico odslovil. Dal si je takoj poklicati dr. Oražna.
Ta je prišel in izpovedal, da je dobil tudi on pismo od Andrejčiča. Obečal mu je v tem pismu, da pošlje svoj naslov, ker hoče vedeti, kdaj bo preiskava končana. Morda pride kmalu domov.
»Ampak samo, da se ubrani morebitnega zapora, vendar ni odšel Andrejčič? Tega sami ne verjamete, kaj ne?« vpraša sodnik advokata.
»Med našim ljudstvom so že taki značaji, ki rajši beže, kakor da bi se dali tirati po nedolžnem v zapor!« odvrne dr. Oražen.
»Po nedolžnem? To je baš naloga preiskave! Zakaj bi sicer odšel Andrejčič?« vpraša spet sodnik.
»Vzrokov je lahko več,« pravi dr. Oražen. »Znano mi je na primer, da ima Andrejčič še precej lepo imovino. Ampak ravno sedaj je vtaknil denar v kupčijo z lesom in prešiči. Za praznike je bilo plačati nekaj menic, tisto vem. Mož se ni hotel dati zapreti ob teh nevarnih dneh. Kar navalili bi nanj in to bi bil njegov gospodarski pogin. Imel pa
je morda še kdo drugi vzroka dovolj, da je zapalil. Na kaj takega ne mislite?«
»Dobro, dobro! gospod zagovornik, pa danes pustimo stvar, sicer bi moral slišati še ves zagovor!« de je smeje se sodnik.
Za vsak slučaj,« pravi še odvetnik, »priložim še danes Andrejčičevo pismo k sodnim spisom. Naj se stvar le natančno premotri in preišče. To pot za svojo stranko nimam prav nobenega strahu!«
XVIII.
Pri Baničevili so imeli hudo žalost. Sinček Martinek, ki ga je imela žena pri prsih, je zbolel. Detece je bilo že od rojstva slabotno. Ko je mati od mrzlice in strahu bolna v postelji ležala, dobi otrok drisko. Bolezen ni hotela ponehati,- otrok je slabel vidoma. Banič je tekel v mesto k zdravniku. Dobil je praške, ali pomoči ni bilo več. Čedalje bolj je otrok hiral, pritisnila je še otročja božjast. Petnajsti dan po požaru je zatisnilo nebogljenče oči za vedno. Mica je plakala pretresljivo, Martin je bil do duše potrt. Po pogrebu se mu je zdelo doma vse prazno in pusto. Z ženo je govoril dan na dan o strašni krivici, ki mu jo je storil požigalec — Andrejčič. Ko bi ne bilo požara, bi žena ne bila zbolela in otrok bi še živel in rastel... Mica je vzdihovala, pa svarila: »Martin, te smrti požigalec, naj si kdor hoče, gotovo ni — hotel. Tako je bila pač božja volja. Potrpimo!«
Nekaj dni za pogrebom morala bi biti dražba prešačev za dolg dr. Kropivnika. Mica ga je šla prosit, naj ima usmiljenje ž njimi — zavoljo velike nesreče, ki so prišle nad njo in moža. Odvetnik je dovolil odlog prodaje, ampak do velike noči mora biti vse plačano, vsi stroški, čez petsto kron. Mica je obečala, da plačata še prej, če prodata vino, na vsak način pa do Velike noči.
»Ali že veste? Andrejčič je šel v Ameriko?« vpraša odvetnik Mico.
Res? Nič nismo zvedeli. Za božjo voljo! Sedaj je pa vse čisto jasno. Zažgal nam je iz hudobije in izginil.«
Mica se je tako vznemirila, da je vila roke.
»Mislil sem, da že veste!« reče osupel odvetnik.
»Midva ne prideva več iz hiše, odkar smo tako nesrečni. Le na grob sva šla enkrat z možem k farni cerkvi sv. Lovrenca,« pravi Mica. »Drugi pa ne hodijo radi k nam.«
>Pa kako mislite, zakaj bi vama Andrejčič zažgal?« vpraša spet odvetnik.
■ Mica mu je nato čelo reč razložila, kakor jo je sama poznala in kakor ji je mož stvar pravil. Nazadnje reče:
»In sedaj nam gre v Ameriko, da ga še za škodo ne moremo tirjati!«
»Kdo pravi, da ne!« odvrne živahno odvetnik. »Hiše in grunta ni odnesel s seboj!- Če se ne izve za njegov naslov v Ameriki, pa se mu lahko postavi kurator in ta ga zastopa na tožbo.«
»Tako!« — Mica premišljuje, hoče še nekaj reči, pa se obotavlja. Slednjič se ohrabri in pravi: »Če je tako, pa kar gospod doktor naredite nam tožbo. Jaz sem vedno nasprotnica toženja, ali te škode pa vendar ne moremo utrpeti. Odkod naj dobimo denarja, da kupimo seno, gospodarsko orodje, vsaj en voz?«
Odvetnik si pogladi brke. No, tisto imate prav! Če imate dokaze, da je oh res zažgal, pa napravimo tožbo.« Odvetnik vzame svinčnik in papir, pa začne izpraševati Mico o vsem, kar ve. Naročil ji je, da naj pride mož, če je zadovoljen, da napravimo tožbo, kar najhitreje k njemu. Mica je dala odvetniku takoj pooblastilo.	(Dalje sledi.)
orožnikov nad aaše ljudi, ampak ker je previdnost mati modrosti, na b© škodovalo, če bodo naši ljudje piavo-časno in pravilno poučeni tudi v takih zadevah, pa naj bodo volitve kedar-koli.
Beseda • iateligeaci. — »Narodni Dnevnik« je mnenja, da bo naša slovenska fronta šele takrat popolna, ko se ji bo pridružila tudi slovenska inteligenca. Da ne bo kakih dvomov in pomislekov, povemo raje takoj čisto odkrito, da se mi takozvane slovenske inteligence, namreč šolane inteligence, zelo bojimo. Ogromna večina šolanih liudi, ki jih navadno imenujemo inteligenco, je danes našemu narodu popolnoma odtujena. Mi se pomena šolane inteligence v politiki in v upravi prav dobro zavedamo, toda svojo inteligenco si bomo morali šele vzgojiti. S tako jaro gospodo, ki menjava svojo politiko po vsakokratni vladni izpremembi, nam ni pomagano. Zato si bomo pomagali najprej z ljudmi, ki imajo p r i r o d n o inteligenco, te bodo podpirali oni naši inteligenti, ki so neodvisni in počasi bomo v a g o -j i 1 i' novo generacijo inteligence, ki čudovitih skokov današnje takozvane inteligence ne bo več poznala. Devetdeset odstotkov tega, kar danes hodi med nami kot »inteligenca«, je sama »pokvarjena gospoda«, kakor pravijo Hrvatje, ki ni vredna piškavega oreha. Prepričani pa smo, da bo počasi bolje.
Zastonj čakajo. »Slovenec« bi silno
rad videl, da bi se mi spustili po Žer-javovem vzoru v takozvano »farško gonjo« oziroma v »kulturni boj«. To bi bila zanj najbolj debela cveba v kolaču. Pa je ne bo našel v kolaču, ki ga bomo pekli mi. Mi bomo pustili vero in cerkev lepo v miru in bomo visoko spoštovali duhovnike, ki v cerkvi uče verske resnice. V p o 1 i t i k i pa duhovnik nima pravice zahtevati zase spoštovanja kot duhovnik, ampak v posvetnih zadevah ima besedo le kot državljan in samo toliko besede ima bot vsak drug državljan. Če se duhovnik zanima kot državljan tudi za posvetne zadeve, je to njegova pravica, ki je duhovnikom noben pameten človek ne odreka, nikar pa naj ne zahtevajo od nas, da moramo njihove politične nasvete, ki nimajo z vero nič opraviti, spoštovati kot verske resnice. Pametne gospodarske itd. nasvete gospodov duhovnikov bomo vedno vpoštevali, bomo jih pa tudi kritizirali, ker je to dovoljeno tudi po veri. Če bo pa kakšen duhovnik rekel, da se sme kristjan politično udejstvovati samo v SLS in da sme voliti edinole dr. Korošca, mu ne bomo verjeli, ker to ni verska resnica in to ne stoji zapisano v nobenem katekizmu. V verske nauke gospodov duhovnikov v cerkvi in ia-ven cerkve pa se ne bomo vmešavali. Tam so oni neomejeni gospodarji, v političnih zadevah pa ne. V politiki imajo vsi državljani brez izjeme enako besedo. Če misli »Slovenec«, da je to naše naziranje krivoversko, svobodno mu. Pametni ljudje pa bodo ostali na naši strani in tudi preudarni duhovniki nas v našem delu ne bodo ovirali, razen če mislijo, da je katoliška cerkev zavarovalna družba za politično karijero dr. Korošca.
V »Domu«, glasilu hrvatske seljačke stranke, piše na uvodnem mestu Pavle Radič, predsednik hrvatskega se-ljačkega kluba, o sporazumu med drugim, da se niti od radikalov niti od radičevcev ne postavlja kakih strankarskih ali celo osebnih koristi kot cilj sporazuma, ampak le korist celokupnega naroda in zlasti' kmetskega ljudstva. Vsem so v mislih samo veliki interesi države. Na medsebojnem zaupanju se gradi sporazum za srečo in rešitev naroda. Vsi razgovori se vodijo z resnostjo, kakor to stvar sama zahteva. V razpravo je vzet ves kompleks naše politike, notranje in zunanje, celokupno naše narodno gospodarstvo in kultura. Pri teh razpravah se iznašajo samo naše življenske potrebe. Iščejo se pota in sredstva,^da se vse naše narodno in državno življenje uredi in poboljša. Pogoj vsake svobode, kulture in napredka je zakonitost. Šele tedaj postanemo pravna država, kakor jo pojmuje civilizirana Evropa, ko se vzpostavi popolna moč zakona. Takemu stanju pa je prva in glavna ovira Žerjavova in Pribičevičeva demokratska stranka, ki stremi dosledno za tem, da se uveljavi v naši državi brezzakonje in divjaštvo v-vseh panogah javnega življenja. Da mora krivec takega žalostnega gospodarskega in političnega stanja pri sklepanju sporazuma, kot smo ga zgoraj omenili, odpasti, je naravna stvar, je priroden zakon.
Iz Beograda. A.: »Kaj delajo klerikalci?« B.: »Čakajo na Pašičevo smrt in na razpad radikalne stranke!«
Ranširjajte v»elej in povsod zavest o potrebi kmetsk« politične samostojnosti.
3
Shodi in razne prireditve
Seja odbora »Zveze slo t. kmetskega ljudstva« bo v nedeljo dne 19. julija 1925 v Zidanem mostu pri g. Ju-vHHČicu ob pol 10. uri dopoldne. Za odbor: Ivan Pucelj, nar. poslanec, Andrej Kelemina, nar. poslanec.
Za kmetski tabor na Krškem polju vlada povsod veliko zanimanje, v Krški okolici pa so vse priprave v teku. Kakor nam poročajo, bo sprevod sijajna slika vsega kmečkega življenja. V sprovodu bo tudi lepa slika kmečkih puntov, v kateri bodo zastopani vsi kmečki vodje, Matija Gu-bec, Ilija Gregorič in drugi. 15. avgusta bo vse kmečko ljudstvo zbrano v Krškem.
Marija Snežna. Tu smo imeli na Petrovo sestanek združenih naših strank v gostilni Belcer. Zborovanje je vodil tov. Ferk, poročal je tov. Mr-molja. Povabljeni so se odzvali v polnem številu. Z zanimanjem in pozornostjo so zbrani kmetje poslušali poučno razpravo. Govornik je posebno povdaril: Prihajamo med vas v času, ko ni volitev, z glavnim namenom, da vas vzgojimo za kmetsko politiko. Samo oni volilec, ki zna, da je politika gospodarstvo, bode znal, ko pridejo volitve, kaj mu je storiti, ter se ne bo dal omajati od varljivih govorov volilnih agitatorjev raznih strank, ki se pojavljajo ob volitvah. Ko bo naše kmetsko ljudstvo politično vzgo-jenoj da bo znalo, da je politika vprašanje kruha, to je našega gospodarskega obstoja, tedaj ne bo več mesta za druge stranke na deželi, tedaj bode to, kar je danes na Hrvatskem, kjer se kmet ne da omajati od svoje organizacije. Da je hrvatski kmet tr-
den kot skala za svoja prava, je le zasluga dvanajstletnega dela njegovih voditeljev, ki so ga politično vzgojili. Do tega mora priti tudi pri nas. Po končanem govoru se je volilo v že obstoječi odbor Kmetske stranke pet pristašev dosedanje republikanske stranke, namreč tovariše: Alter Ivan, Kikl Franc, Lube Rupert, Kurnik Ivan, Javšnik Alojz.
V Kranjski gori je bil pretečeno nedeljo shod v hotelu Razorju. Shod je otvoril tov. J. Gregori iz Podkore--na; pozdravil tovariša Puclja in mu podal besedo. Posl. Pucel je v poldru-gournem govoru obrazložil pomen kmetskih strank ter sedanji gospodarski in politični položaj. Jasna in prepričevalna izvajanja so navzoči zasledovali z napeto pozornostjo. Z burnim odobravanjem so dali duška svojim čustvom. Po njegovem govoru je povedal tov. Ažman par značilnih primerov iz sedanjega gospodarskega življenja, kako se na vseh koncih zatira in uničuje kmetijstvo, dočim se daje največje ugodnosti velekapitali-stom, n. pr. Trboveljski družbi, ki je letos izkazala skoro 160 milijonov kron dobička. Zato je treba kmetu, obrtniku in delavcu izobrazbe, zavednosti in samopomoči, da bo v lastnem interesu izpopolnil svojo kmetsko stranko tako daleč, da ne bo nobenega kmetskega človeka, ki ne bi bil njen pristaš. Vsak pristaš mora biti naročen na »Kmetski list« in »Kmetijsko matico«. Edino tako se morejo vzgojiti verni in neomahljivi pristaši kmetske misli. Po Ažmanovem govoru je bila z burnim ploskanjem dana zaupnica tov. Puclju, nakar je tov. J. Gregori zaključil lepo zborovanje.
Dopisi.
KRANJSKO.
Iz Lesc. Opozoriti moramo na tem mestu gosp. zdravnika bol. blagajne v Radovljici, da naj izostanejo slučaji, kot se je dogodilo zadnjič, ko je šel - bolni učenec obrtnika Črneta na zdravniško vizito. Ker ni mogel dobiti takoj zdravniškega lista, ga je radi tega odslovil in je moral bolnik še enkrat priti. Več uvidevnosti smemo že pričakovati od g. zdravnika.
Otok. Na praznik 29. junija smo imeli krasen shod naše stranke. Visoki gospodje demokratje so se cel teden pripravljali, kako bi shod onemogočili. Na koncu jim je vendar srce padlo v hlače, pa so poslali na shod samo zastopnika radovljiške gospode. Toda g. Longus ni prišel ves čas do sape, šele po končanem shodu, ko si je dal korajžo s par močnimi požir-ki, je svečano izjavil, da noben človek ni sam od sebe in brez greha, pa je tudi on sam postal to, kar je od gorenjskih šum in rud.
V Medvodah se je vršila uradna revizija občinskega gospodarstva. Ugotovljene so velike nerednosti. V občinski blagajni primanjkuje nad 45 tisoč dinarjev. Klerikalni župan je samo odstavljen, namesto da se ga spravi še kam drugam. Za gerenta je po- j stavljen naš odlični pristaš Josip Šu-štaršič iz Seničice.
ŠTAJERSKO.	j
Št. Ilj v Slov. Goricah. Za praznik j sv. Cirila in Metoda smo imeli tu do- j stojno slavnost. Društvo »Obmejni i Zvon« je priredilo veselico s pomočjo i mariborskega društva »Jadran«. Iz 1 Maribora se je udeležil veselice Sokol v kroju in kolesarsko društvo »Pe-run«. »Obmejni Zvon« ima izboren pevski in taburaški zbor. Oboje vodi j njen ustanovitelj, g. učitelj Sardoč. ; G. Sardoč je na narodnem polju i
■agjfUBB	SRje.ž.-.T.*?-*
skrajno požrtvovalen delavec, ki ne išče nič za sebe. Takšni bi morali biti vsi naši učitelji, pa bi počasi izginil »Aufbiks« z lepe naše zemlje.
Cirkovce pri Pragerskem. V nedeljo je prispel k nam predsednik zadruge »Panonija« za nabavo zgodnjega krompirja. Obsuli smo predsednika takoj z vprašanji, kako in kaj s krompirjem, letina je najbolja, blago je lepo in zdravo. Mrmolja poroča: Trg za krompir je sedaj slab. V Zagrebu in Gradcu je vse polno domačega vrtnega krompirja, da je našega težko vrivati. Poleg tega je sedaj na trgu tudi krompir iz Italije. Na Goriškem je bila do zadnjega časa suša, da niso mogli preje izoravati zdaj je prišel na trg ob enem z našim. Tudi v Srbiji kjer nasajajo zadnji čas veliko krompirja rožnika (leskovško polje), je dobra letina, da na Beograd ni računati: Poroča, da bi bil pravi način združene prodaje, da se članom naprej ne določa cene, marveč po prodaji. Navzoči člani, med njimi dva župana, so pristali na tak način oddaje, na kar se je naročilo nakopati v tekočem tednu več vagonov krompirja. Cena se določi vsako soboto na podlagi prodaje po odbitku stroškov. Plačuje se vsako nedeljo po rani maši v Cirkovcah v gostilni Golja.
Središče. V nedeljo, 5. t. m. smo se sestali po občnem zboru naše gospodarske zadruge v gostilni Bauman, kamor je prišel tov. Mrmolja, da se informira o sadni letini. Poroča, da ima zadruga »Panonija« že vprašanja za jabolka za Avstrijo, Nemčijo in Anglijo. Preračunilo se je, da bode v okraju in Medjimurju okoli 50 vagonov jabolk in nekaj vagonov svežih sliv. Dogovorili smo se, da bode domača zadruga dobavljala sadje za »Panonijo« po svojih sadnih strokovnjakih.
Pridobivajte našemu listu in »(»rudi« novih naročnikov! »Gruda« stane celoletno 30 Din, »Kmetski list« stane do konca leta še 15 Din.
Velik kmečki tabor v obliki pravega kmečkega praznika bo 15. avgusta v Leskovcu na Krškem polju. Udeleži se cela Slovenija in Hrvatska! Pripravljajte se!
Diplomski inženjerski izpit je položil na gospodarski fakulteti v Zagrebu s prav dobrim uspehom g. Ivan Zaplotnik z Jezerskega. Čestitamo!
Umrl je v Vel. Laščah tov. Valentin Zadnik, ugleden tržan. Za naš pokret v okraju ima velike zasluge in je bil delj časa tudi predsednik naše krajevne organizacije. Ohranimo ga v lepem spominu! Preostalim naše sq-žslje!
Zagonetna smrt. V predoru Šmarje pri Grosupljem so v četrtek 9. t. m.
: našli i truplo ljubljanskega trgovca
i Stareta. Ali gre za umor, ali samomor j se še ne ve.
| 40-letnico šolskega upravitelja, mla-| dinskega pisatelja in vzornega narodnega delavca g. Iv. Trošta so dne.27. in 28. junija proslavili v Tomišlju. Svečanosti se ni udeležila le šola, nego tudi veliko število domačinov, ki so s tem hoteli pokazati, kako visoko cenijo odličnega slavljenca.
Župne vaje ribniške gasilske župe so se vršile v nedeljo 28. junija v Ort-neku. Posebno sta se odlikovali društvi Dvorska vas in Velike Poljane.
Potresne sunke so občutili predzadnjo soboto, nedeljo in pondeljek v Cerkljah ob Krki.
Smrt vsled elektrike. Nek 17-letni delavec si je hotel pri Ptuju napolniti baterijo žepne svetilke z novo strujo. V to svrho je vrgel železno žico na daljnovod falske elektrarne.
Razume se, da ga je močna »truja pri priči ubila.
Huda nevihta je bila dne 6. t. m. v Št. Jurju ob južni železnici in v okolici. Med velikim nalivom je strela udarila v kozolec posestnika J. Zdolšeka v Podgorju. Posestnik sam je bil v tem trenutku s celo družino v kozolcu, vendar se ljudem ni nič zgodilo. Kozolec je pogorel do tal. Druga strela je udarila v gostilno H. Kimla. Užgala ni, napravila pa je nekaj škode. Domačo hčerko je lahko ranila na ušesu. Isti dan je strela udarila in zažgala tudi dva kozolca v Črešnjici pri Vojniku.
Požigalec. 35-letni g. Tušek v ob-. čini Poljane nad Visokim je v soboto 4. t. m. zjutraj zbudil v hlevu speče otroke in jih nagnal v hišo. Pol ure pozneje je hlev začel goreti. Slučajno sta prišla mimo dva orožnika, ki sta skupno s sosedi gasila. Tudi Tušek sam je bil pri gašenju zelo marljiv. Tako so rešili vas pred požarom. Vse je kazalo, da je Tušek sam za-žgal, vsled česar sta ga orožnika takoj odvedla v škofjeloške zapore. Kazen za požigalce je zelo visoka!
Velikanski požar je bil v državi Kolumbija v Južni Ameriki. V neki lekarni je izbruhnil požar, ki je uničil celo mesto Manizales. Mnogo ljudi je mrtvih. Škodo cenijo na 20 milijonov dolarjev ali eno milijardo dinarjev.
Strela je vdarila v sredo 8. t. m. v novo gospodarsko poslopje posestnika M. Krofliča v černoliči pri Št. Jurju ob juž. železnici. Ogen je uničil to poslopje in kozolec. Le živino so rešili, vse drugo je zgorelo. Škoda je zelo velika, zavarovalnina pa malenkostna.
Velika nesreča se je dogodila v Turjancih pri Radencih ob Muri (blizu Ljutomera). Mlinarju Keglu je že | maja meseca Mura odnesla mlin do ! veržejskega mosta. Z veliko težavo je materijal spravil nazaj in si postavil nov mlin. V nedeljo 5. t. m. zvečer, ko so vsi — mlinar, žena in trije otroci — spali, je začelo goreti. Ko se prebude je bil že skoraj ves mlin v ognju. Mlinar je naglo odnesel na prosto mlajša otroka, ko hiti še po ženo in starejšega sina, se strop vdre in obe nesrečni žrtvi pokoplje v ognju. Pomoč ni bila več mogoča, oba sta zgorela.
Samomor je izvršil v Osijeku 15-leten fant. Skočil je v Dravo. V pismu na mater pravi, da se je — naveličal življenja!
Svinja je blizu Stubice v hrvatskem Zagorju odgriznila glavo in roko dveletnemu fantku posestnika Hruševca.
Prav po kitajsko. Pariški listi pišejo, da so se v severni Kitajski uprli vojaki, ker jim ne izplačujejo, kar jim gre. 600 vojakov je po noči planilo na svoje častnike in jim prerezalo grla.
V	papeževo (vatikansko) zkladni-co v Rimu so vlomili tatovi in odnesli razne dragocene predmete. Tatovi so se hitro izdali, ko je neki čevljar začel iskati kupca za ukradene stvari. Zaprli so okoli 15 oseb. Lepe razmere vladajo v večnem in polentar-skem Rimu!
Čiste volitve. V Sarajevu so zaprli znanega razbojnika Vukadina, ki ga je policija že dolgo iskala. Pri hišni preiskavi v njegovem bivališču so našli razne ukradene predmete, našli so pa tudi volilno skrinjico, nekaj ključev do volilnih skrinjic in nad sto volilnih kroglic. Gospod razbojnik Vukadin je moral biti prav odličen volilni komisar, da je vse volilno orodje kar s seboj odnesel in ni dvoma, da so bile volitve tam, kamor so poslali gospoda razbojnika Vukadina, silno »čiste« in pravilne.
Koliko vojakov je bilo v svetovni vojni? Vsega skupaj je 15 držav, ki so se udeležile svetovne vojne, mobiliziralo 65 milijonov vojakov. Nemčija in z njo zvezane države so poklicale pod orožje blizu 23 milijonov, nasprotne države pa okroglo 42 mili-i jono ljudi. Največ jih je poklicala Ru-, sija, namreč 12 milijonov, takoj za njo pride Nemčija z 11 milijoni. Pokojna Avstrija je imela nekaj manje od 8 milijonov vojakov. Srbija je imela 700 | tisoč vojakov. V celi vojni je bilo ubitih oziroma ranjenih 30 milijonov I vojakov. Razmeroma največ mrtvih je I imela Rumunija, ki je poklicala pod ■ orožje 750 tisoč mož, a jih je padlo t kar 335 tisoč! Nemcev je padlo 1 mi-; lijon 772 tisoč, Rusov 1 milijon 700 tisoč, Francozov 1 milijon 357 tisoč, Avstrijcev 1 milijon 200 tisoč, Italijanov pa 650 tisoč.
V	minulem letu je bilo umorjenih in ubitih v Ljubljani 45 oseb!
75-Ietnica prve avstrijske poštne znamke je bila letos 1. junija.
Samomorov je bilo lani v ljubljanski okolici 76. Največ in sicer 30 se jih je obesilo, 20 ustrelilo, 11 utopilo, 7 zastrupilo; pod vlak sta skočili 2 osebi, iz višjega nadstropja sta sko-
čili dve osebi, trebuh si je prerezala 1, iz vlaka skočila 1, iz zvonika 1, v prepad 1 oseba.
Za baker je v Boru v Srbiji eden največjih rudnikov v Evropi. Leta 1924 smo v prvih šestih mesecih tam dobili 318, 1. 1925 pa v prvem polletju 394 vagonov. Škoda, da je ta rudnik v rokah tujcev in sicer Francozov! Tu naj bi se zganil »jugoslovanski« minister za rude!
V Jugoslaviji je 40 pivovarn, ki so lani izdelale 700 tisoč hektolitrov piva. Pet pivovaren je v Sloveniji, 14 na Hrvatskem, tri v Bosni, 5 v Vojvodini in 13 v Srbiji.
Koliko plačujejo ljudje za kralje in cesarje? Angleški kralj prejema iz davčnega denarja na leto 174 milijonov dinarjev, italijanski kralj 192 milijonov, španski kralj 106 milijo-
nov, danski kralj 18 milijonov, »or-veški kralj 15 milijonov, švedski kralj 28 milijonov, belgijski kralj 65 milijonov, nizozemska kraljica 23 milijonov, jugoslovanski kralj 39 milijonov, rumunski kralj 30 milijonov, bolgarski kralj 24 milijonov, japonski cesar 135 milijonov in siamski kralj 210 milijonov dinarjev. Trinajst kraljev in cesarjev prejema torej na leto 1059 milijonov dinarjev ali eno milijardo in 59 milijonov dinarjev! Predsedniki republik so znatno cenejši. Tako„dobiva predsednik Zedinjenih držav »samo« 4,800.000 dinarjev na leto, predsednik nemške republike pa 802 tisoča dinarjev. Bivši nemški cesar Viljem II. pa je prejemal na leto 300 milijonov dinarjev, ranjki cesar Franc Jožef I. 285 milijonov dinarjev, ruski car pa 510 milijonov dinarjev.
ŽETEV IN MLATEV ŽITA.
(Konec.)
Ko se je žito na polju dovolj posušilo, ga spravimo na pod ali skedenj, kjer čaka do mlatve. Skedenj mora biti suh in zračen. Le v suhih in zračnih prostorih se dobro ohrani snopje, slama in drugo. Lesen skedenj je najbolj pripraven za malega posestnika. Večji posestniki imajo zidane skednje, ki so bolj trpežni in varni pred ognjem, zato pa tudi veliko dražji.
Žito mlatimo s cepmi ali z mlatil-nimi stroji, ki jih imenujemo tudi mla-tilnice. Mlatev s cepmi je draga in počasna, zlasti, če primanjkuje mlati-čev. Mlatič namlati na dan 1V2—2 hI rži ali pšenice. S cepmi naj mlati samo mali posestnik, ki ima dobre mla-tiče, pa malo žita. Večji posestnik mlati s cepmi samo tedaj, ko odbira najboljše zrnje za seme, ali pa, ko na-pravlja skopno slamo, ki mu je potrebna za pokrivanje strehe, za vez v vinogradu, za povresla itd. Drugače pa mlati rajši z mlatilnico, ki vrši to delo veliko ceneje in hitreje. Kjer se posamezniku ne izplača nakup mla-tilnice, se priporoča, da kupi več posestnikov ene vasi skupaj mlatilni stroj — seveda od kake zanesljive tvrdke, ki prevzame jamstvo za solid-nost stroja za več let. V Češkoslovaški republiki najdemo vasi, kjer ima vsak boljši posetnik svojo mlatilnico.
Mlatev vršimo, kadar imamo največ časa za to. Večji posestniki mlatijo najraje pozimi, ko ni drugega dela. Seveda so poprej izmlatili po eno kopo za poskušnjo ter zmerili zrnje in stehtali slamo. To so storili zato, da so mogli napraviti račune že kmalu po žetvi, kako bodo izhajali s pridelkom, koliko bodo lahko prodali zrnja, slame itd.
Mlatilnice goni lahko človeška roka ali živina ali pa parna sila. Namesto živine in parne sile jih more gnati tudi voda. Vodna moč je razmeroma najcenejša. Mlatilnice na roko niso priporočljive, ker ž njimi ne opravimo mnogo več, kakor s cepmi. Njih vrtenje je prava muka za človeka. Ročnih mlatilnic zategadelj ne kaže kupovati, četudi so cenejše od drugih.
Boljše od ročnih so mlatilnice na ročni in obenem na viteljni pogon, ali samo na pogon z vitlom, katere goni izključno le živina. Z mlatilnico na vitel namlatimo na dan do 40 hI zrnja. Pri vprežni mlatilnici se počasna hoja živine prenaša z vitlom tako hitro na boben, da se ta zavrti po 800 do 1000 krat v eni minuti, kar je smatrati za veliko tehnično pridobitev na tem polju.
Vitli so ležeči ali pa stoječi. Ležeči vitel obstoji iz več parov zobčastih koles, je nizek in pritrjen v tla s pomočjo močnega in dobro zvezanega lesenega okvira. Pri ležečem vitlu se prenaša sila na mlatilnico z dvema železnima drogoma — transmisijski-ma drogoma —, ki sta neposredno zvezana z mlatilnico. Ti drogi so vdelani v tla, da živina nemoteno čez nje koraka. Da se sila od vitla na mlatilnico prenaša v različno smer, n. pr. navzgor, če leži mlatilnica više, kakor vitel, ali pa na strani, postavimo med vitel in mlatilnico še posebno pripravo, posredovalna kolesa ali predležja. S temi kolesi se prenaša sila od vitla na mlatilnico s pomočjo močnega jermena. Stoječi vitel je tako visok, da more žival korakati pod jermenom, ki teče od najzgornjega kolesa na vitlu vodoravno na mlatilnico. Stoječi vitel je dražji od ležečega in stane s potrebnim predležjem vred danes približno 5000 Din.
Običajno so vitli napravljeni za dvo-vprego. Imamo pa tudi enovprežne in četverovprežne vitle. Živino vprega-mo na vitlu za vprečne trame, ki so pritrjeni na vodoravno ležečem in velikem zobčastem kolesu. Po številu potrebne živine se ravna tudi število vprečnih tramov na vitlu. V vitel
vprežena živina hodi v krogu okrog vretena ali vratila. Čim večji je ta krog, katerega je obhoditi, tem lažje dela živina. Premer kroga bodi vsaj 7i/2 m dolg. Vitel mora v tleh trdno stati. Vratilo mora stati navpik, kolo z vprežnimi trami pa vodoravno. Ko začnemo mlatiti, moramo spraviti vitel počasi v vrtenje. Živina ne sme kar naenkrat potegniti z vso silo, ker bi se utegnilo pripetiti, da se vitel polomi. Dobro storimo, ako spravimo vitel pod streho, da živina ne trpi pred solncem in dežjem. Vitel moremo uporabiti tudi za vrtenje drugih strojev, kot prebiralnika ali trijerja, slamoreznice itd.
Z vitlom vrtimo tudi sestavljene mlatilnice, katere so mnogo večje, ker imajo razen slamotresnikov tudi priprave za čiščenje žita. Priprave sestoje iz sit in veternic. V takih mla-tilnicah se žito tako očisti, kakor na čistilnih mlinih.
Parne mlatilnice gonijo parni stroji, ki proievajajo 10 do 24 konjskih sil. Rabijo se na velikih posestvih, pa tudi na murskem polju so zelo udomačene. Na njih se žito ne le očisti, marveč tudi sortira ali prebere. Takšna mlatilnica nadomestuje potemtakem hkrati žitno čistilnico in trijer.
Kosilni stroji za žito, mlatilnice, trijerji in drugi poljedelski stroji se naročajo najbolje pri znani češki tvrdki jMelichar-UmrathrBacher, katere generalno zastopstvo za celo Jugoslavijo vodi g. F. Smola v Št. Jurju ob južni železnici, podružnica tvrdke pa je v Ptuju, sejmišče. Mlatilnica za ročni vitelni pogon, širina 470 mm, stane 2800 Din, s predležjem in eno transmisijo, 4^2 m dolgosti, 4000 Din, brez predležja pa 2800 Diit: Sestavljena mlatilnica za vitelni pogon, širina 580 mm, s slamotresnikom in sitom stane 5030 Din. Žitne čistilnice z 8 siti, zelo dobre, veljajo 1611 Din. Trijerji, s 100 do 125 cm dolgim cilindrom za pšenico in rž 2800 do 4000 Din. Slamoreznice, ustnik 190 do 300 mm, tudi za vitelni pogon 1300 do 2500 Din. Cene parnih mlatilnic se zvedo pri Generalnem zastopstvu tovarn Melichar-Umrath-Bacher (F. Smola), Št. Jurij ob juž. žel.
Kakor sem poizvedel pri podružnici v Ptuju, daje tvrdka poljedelske stroje zanesljivim interesentom rade-volje tudi na 14 dnevno poskušnjo brezplačno in sicer brez obveznosti, da mora dotični izposojevalec pozneje stroj naročiti. Razen tega se dobi pri naročilu ugodnost plačevanja na
obroke.	Vekoslav Štampar.
* $ $
PER0N0SP0RA ALI NEPRAVA PLESEN NA GROZDJU.
Vedni dež, soparica, posebno pa večkrat se ponavljajoča megla je povzročila, da se je po dolenjskih vinogradih počela opasno širiti peronospo-ra na grozdju.
Obolele jagode dobijo večkrat s pecljički vred bolj temno, črnkasto-zeleno barvo, pozneje pa pocrnijo in odpadejo. Mnoge, zlasti drobne, od te bolezni napadene jagode, pa tudi pecljički, kažejo snežno bele, rahli volni podobne kosmiče, ki so trosonosci in trosi (seme) peronospore, isti, Jtakor se pojavijo na spodnjih straneh od peronospore (paleža) napadenih listov v obliki sivih lis.
Radi teh belih kosmičev zamenjavajo mnogi vinogradniki nepravo plesen ali peronosporo na grozdju s pravo plesnobo ali oidijem, kar je seveda napačno.
Od prave plesnobe ali oidija napadene jagode nikdar ne počrnijo, še manj pa pecljički, pa tudi- nikoli ne odpadejo.
Jagode so sprva sveže zelene barve, izgledajo le, kakor da bi bile prav na fino poprašene s sivkasto (n. pr. ajdovo) moko.
4
Pridobivajte isaročnikov »Kmetskernu listu«, ker le z njim se širi najuspešnejše naša ideja.
Paaneje postanejo temnoeive, (pe-pei«ate) in razpokajo, česar pri pero-»ospori nikdar ni.
Ce hočemo obe bolezni uspešno zatirati, jih moramo dobro ločiti. Proti pravi plesnobi ali oidiju uporabljamo žvepla ali pa sulikol. Žveplo učinkuje •eveda le, če je zelo fino zmleto in če je solnčno ali suho vreme, drugače se raj poslužujemo sulikola, ki se vsled 6voje fine razdelbe razkraja in učinkuje tudi pri navadni dnevni toploti.
Proti peronospori na grozdju pa uporabljamo enako kot proti peronospori na listju v prvi vrsti modro galico (z apnom), katero moramo posebno koj po cvetju grozdje dobro poškropiti. Kjer nam galice primanjkuje, vzamemo lahko Bosnapasto. Želo"dobro se je pri letošnjih poskušnjah obnese! Horstov prašek, s katerim se še' rosna trta s pomočjo žveplalnika na fino popraši. Prašek se mastnih jagod bolj prime kot tekočina (galica), zato tudi bolje učinkuje.
Zatirati moramo to nevarno bolezen le preprečevalno. To kar je enkrat napadeno, je izgubljeno, rešimo pa lahko s takojšnjim škropljenjem z galico ozir. z Bosnapasto ali Horstovim praškom še, k»r je zdravo.
Žveplanje pa proti peronospori nič ne pomaga.	B. Skalicky, Grm.
TROŠARINA NA PETIOT.
K temu predmetu smo prejeli dva dopisa.
Dopis z Dolenjske se glasi tako-le: »Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da hoče finančna uprava ali vrag si
ga ve kdo, na vsak način po krivdi sedanjega režima zatrošariniti tudi petiot. Kaj je petiot, to ve menda vsak človek v Jugoslaviji. Da pa bode prizadeto samo podeželsko ljudstvo, to vedo tudi gospodje, ki so to naredbo izdali in petiota sploh ne pijejo.
Ker pa le mogoče komu ni znano, kaj je petiot, zato hočemo povedati, da je to pijača, katero vinogradniki narede za domačo porabo, t. j. delavce itd. iz že preprešanega grozdja, to je vinskih tropin, na katere se na! i je voda, nekaj špirita in sladkorja, se pusti v kadi pokipeti in še enkrat pre-preša, na ta način je pijača za domačo porabo gotova. Ni baš najboljša, pač pa za silo v vročini in težkem delu dobra. Gospodom pa, ki hočejo na vsak način spraviti podeželsko ljudstvo na beraško palico, se je zdela tudi ta pijača davka prosta preveč, zato jo hočejo zatrošariniti.
Prav nič br se ne vtikali v finančne zadeve, če ne bi bila stvar tako krivična. Pomisliti je treba samo, da sta sladkor in špirit že visoko obdavčena, čemu torej še vodo.obdavčiti? Tako je voda pod finančno kontrolo, za tem pride še nekolekovan klosetpapir ,in višek birokratske gluposti bo v blaženi Jugoslaviji dosežen.
Kaj porečeta sedaj Drofenik in Šribar.
Gospodje, pomislite samo, da preganjate najbolj Vaše bivše pristaše, s pomočjo katerih ste prišli do korit, a v znak hvaležnosti jih tirate v prvo past.
Vprašati pa menda smemo, kam te velikanske vsote denarja? Za čajanke, cigarete in druge take dobrote
menda ja ne gre vse. Pa gospodje že vedo! Vemo pa tudi, da so jim mudi, kajti bije jim zadnja ura, sodba pa ne bode milostna, ker sodili Vas bodo volilci, samo Bog nam daj kmalu vo-. litve.«
Dopis iz Štajerske pa slove tako-le:
»Generalna direkcija posrednih davkov je z naredbo z dne 17 junija 1925, štev. 39.630 odredila, da se ima ra petiot — čingir — pobirali državna trošarina po 25 Din za hektoliter.
it^ataisasnaz
um ^vmmser
TISKARNA
,MERI v
ssssss Tnj.-ind. d. d. .===
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
nmmuimsiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiii
Tiska časopise, poset-niee, knjige, brošure, Ictcke, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah
Lastna knjigoveznica
i;iiii!iiSi!lili!i!!!IIHiiitHli!iil!lllllil!liiiii
Telefon št. 552 Itačun [>ri pošt. ček. zavodu št. 13.103
3
S tem bodo prav občutno prizadeti vinogradniki, ki so ali gostilničarji ali pa katerikoli vrste točilci - prodajalci alkoholnih-pijač. Ti rabijo večje količine pijače za svoje delavce, ki pa jo bodo morali sedaj, četudi petiot, zatrošariniti. Petiot je vendar navaden vodni tropinov naliv, užiten in slab nadomestek za vino samo tedaj, , če mu dodenemo precejšnjo količino sladkorja. Če pa pomislimo, da znaša trošarina za 100 kg sladkorja 500 Din, potem lahko trdimo, da ta nova odredba gori navedene vinogradnike občutno zadene, kajti skoro gotovo bo treba plačevati poleg državne trošarine na petiot še nekaj odstotkov občinske doklade. Vendar pa si dovoljujemo misliti, da pobiranje občinske doklade zaenkrat ni nikjer utemeljeno, kajti veliki župan mariborske ali ljubljanske oblasti doslej ni izdal ni-kakega odloka za to pobiranje; vsa dovoljenja se namreč glase edinole za
pobiranje občinskih doklad na vinski
mošt in vino, ne pa na petiot. * * *
Nasprotnikom zadruge »Panonija«.
Veletrgovci mariborskega okraja se silno zaletavajo v našo Panonijo kot trgovsko zadrugo. Kmete svarijo, češ da jamčijo s celim premoženjem, po drugi strani tožarijo oblastvom. Tem gospodom bodi povedano: Vi veletrgovci! Kar smete vi kot posamezni sami za sebe, zakaj ne smejo tega stotine in tisoči združenih malih kmetov? Ce smete vi biti trgovci sami za sebe, smejo biti tudi združeni kmetje trgovci za sebe. Če smete vi prodajati tuje blago, so tem bolj upravičeni kmetje prodajati lastno biago. Vse to, gospoda, hladno premislite, posebno če ste demokrati. Tudi odbor ali predsedstvo ni gospodar zadruge, marveč vsi člani. Če odbor ne vodi zadruge po sklepih članov, se ga #dstavi in postavi drugega.
t? j>

Prifiocame
našim cenj. čifateljem, da se naroče na
n
Narodni
II I I I '	"Hlll I II II II I — | — m
**Vasrt »^ifctfjsivifcViikViiuvatf* iorlfei V ažvss. vae-*1
? t>
i Stf5 il 9
a* a
i P a fc! d i £ i i.8
iS®

sireto
1 ? a
i
i &
0J
<r > f)
u < -
s-:-!
6 i
v..
R V;1 « >
r i t i
t I i i
i \
fc i
Bj
I
Na Subotičkom Vel. Vašaru i Izložbi če učestvovati osim Vojvodjanske poljoprivrede, zanatstva i industrije i poljoprivreda, zanatstvo i industrija iz cele naše zemlje. Učestvovače i inozemstvo sa produktima, koje mi ne izradjujemo ili ih ne izradjujemo u dovoljni količini. U poloprivrednom delu če naročito biti lepo zastupljeno tuzemstvo, a 'i inozemstvo sa prvoklasnom stokom za priplod, kao i svim najnovijim i najmodernijim traktorima, plugovima za oranje. Za vreme izložbe če biti priredjene utakmice u oranju konjske Irke, razni kongresi itd.
Za ovaj vašar i izložbu je veliko interesovanje, kako u tuzemstvu, tako isto i u inozemstvu, i to ne samo medju izlagačima, nego i medju potrošačima - posetiocima.
Tražite prospekt! — Za industrijsku izložbu primaju se prijave do 15., a za poljoprivrednu do 31. juta. Legitimacije za ovaj vašar - izložbu kod svili Trgovačko-industrijskih komora u zemlji, kao i kod Trgovačkih udruženja i banaka. U inozemstvu pak kod svih predstavništva i konsulata Kralj. SHS, trgovačkih komora, agencija i banaka. — Legitimacije za posetioce iz tuzemstva staju 30 Din, a za posetioce iz inozemstva 80 Din. — Na željeznicama kako za posetioce, tako i za izloženu robu važi popust od 50%.
Vašar - Izložba če se održati na Paličkom putu, na prostoru od 36.000 nr.
Svaki poljoprivrednik, industrijalec, zanatlija d trgovac, treba da iskoristi ovu priliku i da uČestvuje na ovom vašaru jer če ovo biti prvi vašar - izložba ove vrste u našoj zemlji. Stanovi osigurani. — Nedaleko od samoga mesta izložbe nalazi se čuvena klimatična banja Palič.
Prijave se šal ju:
E3RS2M
osrednja gospodarska zadrug?
c K o H o M
osrednja gospodarska zadruga v Ljubki!, r. z. z o. z.

j
)Najcenejšf
strešno kritje!
Združene opekarne d. d,
Ljnbljana, Miklošičeva cesta 13,
proje
VIDI C - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN SRDU
nudijo v poljubni mDOŽini — takoj dobavno — aajboljše preizkušene modele strešnikov as eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in «idno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba!
Upravi I,
Opšteg VeSikog Valara I I^loasbei u Suboticl.
Te!egr«madre§a: IZS.OŽBA. — Telefon 302.
................................umu.....i.......iiiiii......i.......iiiiiliiiiiiiii.....................................................iiiiiiiij
cs (8
Županstvo trga Središče ob Dravi razpisuje
ofertnci licitacijo za prodajo	|
v' ' ega mlina in žage,	1
1 s stiskalnico za olje, stanovanjsko hišo, gospo-	| | darskim poslopjem, vrtom in travnikom.
Pogoji so na vpogled med uradnimi urami [v občin-	|
I ski pisarni.	|
Pismene ponudbe v zaprtih kuvertah z [naslovom:	|
I »Ponudba Jza nakup iObčinskega inlina jin žage	§
| v" Središču ob Dravi": je vložili najkasneje do vštetega	tj
| ŠTTjulija 1925^do 17. ure.	j
[Županstvo občine trg Središče ob Dravi,	|
il mmetVs: 130. junija 1925.^-^.
> i i .ooialisl:" • ..so » --j. a S jIbctv ' S'.-.t
.............................lili..............
ess^Gss^esssffiSssas
Otroške uiajce, kopalne hlače, nogavice v vseh barvah, uzor-časte flor in patent žepni robci, brisalke, klot v vseh barvah, platno, sifon, kravate, jedilno orodje, vilice, nože, žlice zajemalke, alpaka, aluminium in pocinkane, palice, nahrbtnike, sukance, parfume, razna mila. Potrebščine za šivilje, čevljarje, krojače in sedlarje. — Cepilne nože, škarje za trte, britve
najcenejše edinole pri
Meljske ulita 12 (na dvorišču)
nudi svojim članom :
tobačni izvleček v sodčkih — galico žveplo — rafijo — cement — koruzo. '— V zalogi ima ludi krajnike za ograje. — Preskrbuje tudi vse gospodarske in gospodinjske potrebščine.

S i I
Mala kmetija z lepimi poslopji, z lepim sadnim vrtom in umetno čebelorejc v bližini Novega mesta se proda. Poizvedbe pri:
BRATA UDOVČ, mizarstvo TtfOV® MESTO
V*jv«£je vrtaarske podjetja v Jugoslaviji
^V RT", Džamonja ir» drugovi, družba as omej. zav., Maribor.
lajveiji i»b»r fUB«vr*taih plemeaitih Radaik dra-
ree (cepor) v aajplemeaitejiih vrstak ia v vseh oblikah. Plemenite Tinske trte aa amcrikaaskih geadlogak, kaker tadi cepe la pedloge istik. Sem« ■slenjave, eretja ia gospodarskih rastlin. Cvetje t laaeik ia raino akrasno grmovje ia drevj« imamo Sakterajte eeaiket celo leto. Zakterajte eeaike!

Edi«o najštoljli
Tolofon S13.
josip irETKm
Ljubljana
(blizu Prežernovcga spomenika ob vodi)
,„.„„. Grlizsier, Ph3nix in Adler
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v vezenju In krpanju brezplačen. Večletna garancija.	Delavnica na razpolago
poleg Prešernovega spomenika ob vodi Ljubljana
Telefon ©13.
S P A G O
dreto in vse vrste vrrar-skih izdelkov ter v to
stroko spadajoče blago dobite v skladišču
„K0N0PJUTR" u Ljubljani,
Gosposvetska 2.
H	a v V
Lamsce
Zaščitni znak. ^	Skladište
u ljekornama i droguerijama ili izravno Iz tvornice i , glavnog skladišta
M. HRNjAK
llekarnik
SISAK.
godeno In
negodeno kupuje v vsaki množini = TEHJLNICA =
Mon Šinkovec, S:
Grosuplje.
Fižol
vsth vrst, suhe
gobe, ! repno seme, kumno, mrav i Ijinčna jajca in druge pri-i (lelke kupuje
I SEVER & KOMP.,
LJUBLJANA.
s Cene sporočimo na za-i	htevo.
ugeslovanski kreditni zavod v Ljubljani
uiiiiiiiiiiuiiiiuiin Marijin trg štev. S ranimmranmHa
sprejema hranilne vloge in vlog« na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. - Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite
ajte eeaike I celo leto. aaaieTajie tenmc: B l^m^mmm^mmmmmmmm....	—---------. aat/S:J ;;33aai!«4B<
_ _ M
PMcir MfionMC
Delniška pi^vnlca: Din 50,000.000-~
DSn JO.OOO.OOO--
OnmiaLisIca cesto.
Sarajevo
SpUS4
Trsi
AOENCIJA: Logatec
H 8 s 9 s £> S
Brzojavni naslov'. |
SL&O.	p •o-«- *	—--------^ _ s«
BANKA LJUBLJANA | Telefon št. 413, |
3025, 503 in 504 g

Centrala:
PODRUŽNICE: SreSlce	OoHca	MeikovU;
Celje	Kranj	Novi Sad
' s	Črnomelj	Maribor	3Pt«J
SE PIIPOHOČA 55A VSE V BA^NO	---------------
Odgovora nrodaik: MILAN MRAVLJE.
Natisnila tiskarna >Morkar<, trg.-ind. d. d. v Ljubljani.
2323485302912353532353235353485302010053530002020200000002000202020102020248235353230100000223534848