Stev. 296. V Trsi«, v tortfc 27, juHla 1915. Letnik XL. Izhaja vsak dan, ludi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. J LTredui^tva: Ulica Sv. Frančiška A-i»kega & 20, I nadstr. — Vs< čcp-i nsj «e pošiljajo tredni&vu lista. Nefrankirana pisma se ne s-pieiemajo in rokopisi sc ne vračajo. Izda«;-.telj :r cdgovcrni ticdnik Šiekn Godina. Lastnik konsorcij lista* „Fclrc;ti*. — Tisk tiskarn- .Edinosti", vpisane zadruge Z cnjtnin: pereštvom v Trstu, ulica Sv. Franči3ka Asiškeg6 celokupne obrežne in trdnjavske artiljerije; prva in druga kategorija razreda 1885 saperjev in pijonirjev in ženijskih čet, razven lagunskih specijalistov in prve kategorije razreda IK86 telegrafistov. Vsi vpoklicani se morajo zglasiti dne 31. julija. Ob Stil. Dunajska »Zeit« priobčuje: Vojni poročevalec »Journal de Geneve, (ieorges Prade, opisuje svoje vtise s fronte ob Soči sledeče: Nad z rdečo opeko kritim našim bivališčem, ki je obdano gosto z drevjem, se dviguje naš j>ogled na bližnje obzorje, kjer PODLISTEK GREŠNICE. Roman, — I rancoski spisal Xavier de Mostčpia — Samo ne onesvestite se mi zopet! — O, ne, le ne skrbite. Kaj pa vam je vendar pripovedoval o meni? — Mislim, da lahko sama uganete. — Da me ljubi, kaj ne da? — Seveda! — Zakaj pa je odpotoval v Pariz, ne da bi se W1 poslovil od mene? — Imel je posebne vzroke...» — Ki mi jih gotovo pojasni? — Seveda vam jih pojasni. — Kcdaj ga bom mogla videti? — Kakor hitro pride domov. — Ali ga ne bo še dolgo? — Ne verjamem: v ostalem ga pa lah-ko dani poklicati. — O, te veste, kje ie. — je vzkliknila Mignonne proseče, — vas prosim, da bi iau dal povedati, da sem jaz tu! — Z veseljem, —je rekel gospod Julij zaoustii nato sobo. se nahajajo črne gore, ki objemajo Sočo. Pred nami se razteza del ozemlja, za katero se vrše tako srditi boji med Avstrijo in Italijo. V oblakih plava 2000 m visoko italijanski privezni balon. Kaj vidi? Tam spodaj, za belimi hišami, za Staro Goro, se nahaja grob zadnjega francoskega kralja po božji milosti, Karla X., in poleg njega počiva grof Chamuord. Cel svet preteklosti! Ironija usode! Nepoboljšljivi, stari emigrant, ki je bil na prestolu ex-grofa Artoisa, je pobegnil v julijskih dneh 1830. leta iz Francije in prišel semkaj, da umre tu! Ali zbude strahoviti avstrijski 30.5 cm topovi, kojih strahoviti odmev pretresa vso ravnino, oba Burbona iz spanja? Dalje severno se dvigajo Alpe; Soča sili skozi gorovje Sabotina in sv. Gabrijela. Črni, ostri gorski vrhovi se dvigajo tu, proti severu še večji velikani. S spodnje Soče pred Gradiško, kjer se nahajamo. na križišču dveh cest — Gorica in Trst — se zdi. da sploh ni mogoče, priti na Julijske alpe. Ob 6 zjutraj, ko smo zapustili Videm, so bile rdeče in črne, zvečer modro-črne. Ves dan so molčali topovi in skrivnostna tišina je vladala nad o-bema armadama in umazanimi cestami. Počasi, neizprosno se bliža — številna kakor listje v gozdu. — italijanska armada, ki ima s seboj težke topove, ki jih je le s težavo mogoče spraviti naprej. Ob 4 popoldne je pričela običajna fantastična kanonada, koje grmeči valovi se vale notri do morja; z nočjo postane boj še srditeji. Kak<> smo prišli semkaj? Ni šlo brez truda! Med dvema karabinjerjema, ki srno jih dobili na razpolago, smo odšli iz trdnjave Palmanove. Prispeli smo do Gradiške, kjer so Avstrijci izruvali drevje. V \ iscu so bombardirali avstrijski letalci z veliko srditostjo mesto. Na severnem delu Krmina je bila cerkev sv. Martina zadeta po avstrijskem težkem topu. Srečavali smo neprestano konjenike. — Mlad poročnik nas je ustavil in nas poiz-prašal. V neki gostilni smo imeli imeniten zajtrk, skupno z vojaki. Večer se je nagnil in boj se je pričel iznova. Kanonada divja silno. Vmes se dviga ogenj pehote in kar-teče žvižgajo v ritmih. Čim nastopi noč, razsvetljujejo mogočni žarometi nebo in ozemlje daleč naokrog. Tam pred grobom starega kralja pleše šop žarkov. Drugi preiskuje ozemlje med mogočnimi, beto-niranirni strelskimi jarki. Grmenje topov naznanja v tej strašni, temni noči, — smrt. Vrnili smo se preko Palmanove. Nad starimi utrdbami Je videti mogočne sence. Garniziia opazuje nočni boj. * ♦ • Ko je Mignonne ostala sama, ni niti pomislila na to, da bi si ogledala to omazano sobo, da bi se ozrla na nepospravljeno posteljo in neredno po sobi ležečo obleko. Bila je vsa zatopljena v svojo srečo in v edino svojo misel: — On pride! Videla ga bom zopet! Poteklo je več minut, ne da bi bila o- pazila. Končno so se zopet odprla vrata. — On je! — je mislila Mignonne in je skočila pokoncu s stola, na katerem je sedela. XII. Zaroka. Mignonne je pohitela k vratom, toda doživeti je morala ponovno razočaranje. Tisti, ki je vstopil, ni bil Karel, temveč njegov domnevni prijatelj Julij. Zaprl je vrata za seboj in jih zapahnil od znotraj. Zgodilo se Je to tako hitro in tako spretno, da Mignonne niti opazila ni. Julij je stopil k Mignonni, ki ga je gledala vprašujoče. — Bil sem ravnokar v kavarni Saint Jaques, — je dejal, stopivši, z obema rokama v hlačnih žepih, pred Mignonno in zibajoč se semtertja. Z ivstrllsko-nskeM tejišfn. DUNAJ, 26. (KerJ Uradno se objavlja: 26. julija 1915, opoldne. Južno Sokala so osvojile naše čete dragoceno oporišče za naša predmestja na vzhodnem bregu Buga, ujele pri tem 1100 mož in uplenile dve strojni puški. Severozapadno Hrubieszowa so pridobile nemške čete vnovič na prostoru. Na ostalih frontah nobenih izprememb v položaju. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hčfer, fml. Z nemiko-mkego bojišča. BERLIN. 26. (Kor.) Veliki glavni stan, 26. julija 1915. Vzhodno bojišče. Armada generala Belowa je dosegla severno NJemena ozemlje PozwoI—Po-niewice, 60 km južno Savel j. Kjer se je sovražnik upiral, je bil vržen. Ujetih je bilo nad tisoč Rusov. Na fronti ob Narewu so nemške čete tudi nad Ostroienko izsilile prehod, spodaj pa so srditb upirajočega se sovražnika potisnile polagoma nazaj. Ujetih je bilo par tisoč Rusov in uplenjenih nad 40 strojnih pušk. Proti severni in zapadni fronti trdnjavske skupine Nowogeorgijewsk—Varšava, so s» obkoijevalne čete pomaknile bližje. Severno linije VVojslavvice—Hrubie-szow so nemške čete v bojih zadnjih dni potisnile sovražnika nazaj. Dalje severno je bilo ujetih včeraj 11 oficirjev in 1457 mož in uplenjenih 11 strojnih pušk. V ostalem je položaj zapadno V!sle in pri Mackensenovih zveznih armadah ne-izpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Odlikovanje generala Gallwitza. GDANSKO, 26. (Kor.) Soldavski vojni časopis »Waclit im Osten« poroča, da je podelil cesar Viljem generalu Gallwitzu red pour le merite. Z znpfldoeia feejlfto. BERLIN, 26. (Kor.) Veliki glavni stan, 26. julija 1915: Zapadno bojišče. Ničesar bistvenega. Vrhovno armadno vodstvo. Torpedirani pomiki LONDON, 25. (Kor.) Francoski parnik »Danae« je bil severozapadno rtiča Wra-tka potopljen od dveh podvodnikov. Posadka je bila rešena. Parnik »Firth« je bil torpediran. Štirje možje so bili ubiti, 0 rešenih. » — V kavami Saint Jaques? — je ponovila Mignonne, za katero so bile te besede uganka. — Da, seveda... vedeti morate namreč, draga moja, da je moj prijatelj Karel reden gost omenjenega lokala. — In?.... — Ni ga bilo tam. Mignonne se je obrnila k vratom. — Ali hočete že oditi? — je vprašal Julij začudeno in neverjetno. — Da, gospod. -— Zakaj pa? — Nočem vas več nadlegovati in rajši pridem drugič še enkrat. — Kaj pa vendar mislite! Saj me ne nadlegujete prav čisto nič. — Oprostite----ali____ — Dajte vendar, da izgovorim!____Povedal sem vam torej, da Karla ni bilo v kavarni; toda odšel je ravnokar in je rekel svojim tamkaj se nahajajočim prijateljem, da se vrne prav v kratkem. Naročil sem tam, da naj mu, kakor pride, povedo takoj, da ga vi čakate tu, in potem gotovo pride nemudoma semkaj! Potrpite torej še par minut. Mignonne se je zopet vsedla in rekla, da počaka Karla. Ribiški parnik »Britou« je zgubljen. Po poročilu admiralitete je bil kapitan ubit, 5 mož posadke pa je utonilo. Dalje so postali žrtev nemških podvodnikov siedeči ribiški parniki: Henry, Charles, Kathleen, Activity in Propser. Posadke so bile rešene. Ribiški parnik »Perseus« je zletel v zrak. 19 mož broječa posadka je bila u-bita. LONDON, 25. (Kor.) Ruski parnik »Ri-bonia«, ki je peljal premog iz Cardiffa v Rusijo, je bil pri Orknejskih otokih torpediran. Posadka je bila rešena. Statistika o dosedanjih žrtvah nemških podvodnikov. LONDON, 25. (Kor.) Statistika o dosedanji 22 tedenski vojni podmorskih čolnov.navaja sledeče podatke: Skupno število ladij, ki so v združenem kraljestvu priplule ali odplule, znaša 31.385. Potopljenih je bilo 98 angleških trgovskih Ja-dij, pri Čemer je prišlo ob življenje 505 oseb. Vrh tega je bilo potopljenih 95 nevtralnih ladij. Angleško trgovsko brodo-vje je tekom tega Časa pridobilo več novih ladij, kakor jih je bilo uničenih po pod-vodnikih. Koncem junija je bilo skupno 442 ladij z vsebino 1,506.925 ton v gradnji, dočim znaša število ton od začetka vojne izgubljenih ladij 202.000. Wolffov urad pripominja: Reuter hoče torej dokazati: Business as usnal. Cemu pa potem tak krik proti našim podvod-nikom ? _ Moti Amerike HemčUi. BERLIN, 25. (Kor.) Vsi časopisi označujejo ameriško noto kot zelo nepovoljno in izražajo mnenje, da se nota čisto nič ne ozira nato, da se nahaja Nemčija v eksistenčnem boju. Odklonitev ugodnih nemških predlogov smatrajo listi kot neumlji-vo in izjavljajo soglasno, da Nemčija sicer visoko ceni sporazum in vzdržanje prijateljskih odnošajev z Ameriko, toda ne za vsako ceno in da bi nadaljne koncesije pomenile poniževanje za Nemčijo. Vse časopisje poudarja, da se mora vojna s podvodniki nadaljevati. LONDON, 25. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Newyorka: Listi izražajo soglasno mnenje, da so Združene države v zadevi podmorskih čolnov izrekle zadnjo besedo in da je razvoj stvari odvisen od Nenčije. Sestavitev note se splošno odobrava in prevladuje prepričanje, da bo narod podpiral predsednika, pa naj pride, kar hoče LONDON, 25. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Washingtona: Po objav: note Nemčiji se je zvedelo, da je predsednik Wilson zahteval od voditeljev armadnih in mornariških oddelkov poročila o stanju narodne obrane. Wilson razmotriva, ne oziraje se na sedanji položaj, že nekaj časa o primernem mornariškem programu, ki ga predloži kongresu. Želi posebno, da bo brodovje enako pripravljeno, kakor vsa druga. Predsednik pripravlja tudi program o izgradnji armade in primernem izvežbanju državljanov. Zatrjuje se, da je vrh tega del splošnega naro-dnoobrambnega programa že definitivno sklenjena stvar. VVASHINGTON, 25. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Vojni departma namerava sestaviti rezervno armado, ki bo obstojala iz pol milijona mož razven milice. — Ce vam morda ni všeč moja družba, — je dostavil Julij, — pa odidem---- — O ne! — je vzkliknila Mignonne živahno, — zakaj bi mi vaša družba ne bila všeč____ravno nasprotno, bojim se, da bi jaz ne bila nadležna vam---- Julij je vzel stol in se vsedel zraven nje in sicer tako blizu, da se je morala nekoliko umekniti s svojimi. — Ali pa veste, draga moja, — Je začel zelo zaupno, — da nisem mislil, da ste tako lepa, kakor ste v resnici. — Tako? — je pošepetala Mignonne, ki ni slutila, kam meri Julij. — Karel mi je sicer večkrat pripovedoval, da ste zelo lepa, — je nadaljeval Julij, — toda mislil sem, da pretirava, kakor vsi zaljubljenci, in nisem dosti verjel njegovim lepim besedam. Sedaj pa vidim sam, da Karel ne samo ni pretiraval, temveč da je povedal še veliko premalo. Vi niste samo lepa, temveč ste naravnost dražestna! — Zelo ljubezniv ste, — je odgovorila Mignonne, nekoliko v zadregi zaradi tega nerodnega laskanja. — Moj prijatelj Karel je vreden velike kazni! — je vzkliknil Julij. — Kazni?..,, zakaj pa vendar? Mornariški departma bo zahteval 30-50 podvodnikov, več bojnih križark, 4 dre-adnoughte in več pomožnih ladij. S turških bojišč. CARIGRAD, 25. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Pri Ari Burnu je bil dne 24. julija obojestransko boj z minami in pa obstreljevanje sovražnega izkrcevališča. Pri Seddil Ba-hru slab artiljerijski boj. Naša artiljerija je zapadno Hisarlika prisilila pred našim, levim krilom postavljeno sovražno havbično baterijo, da je preme-njala prostor. Ko je baterija pričela zopet streljati, je bila prisiljena k molku. Na ostalih frontah se ni zgodilo ničesar bistvenega.___ Italija — Srbija. RIM, 24. (Kor.) »Agenzia Štefani« o-bjavlja sledeče iz Niša z dne 23. t. m. datirano poročilo: Časopisi objavljajo oficijalno noto, ki dementira po inozemskih listih razširjeno poročilo, češ da so Albanci oboroženi z italijanskimi puškami in da ima Srbija v rokah dokaze, da podpira Italija Albance in pripravlja zato Srbija protestno noto. Odnošaji med Italijo in Srbijo niso samo prijateljski, ampak v očigled vojaške dikcije zavezniški. Brzojavne proge med Nišem hi albanskimi mesti. PARIZ, 25. (Kor.) »Temps« poroča iz Niša: Srbska vlada je sklenila, ustanoviti direktne brzojavne linije med Nisem in raznimi olbanskitni mesti, med njimi z Dračem. _ Marke — krone. DUNAJ, 26. (Kor.) Kurz za plačila v Nemčijo je bil do nadaljnega določen s 100 mark = 134 kron. Razveljoollenle obrtnih pravic za Italijane iz kraljestua. Ker se mora smatrati, da vsled izbruha vojne z Italijo ne obstoja več med Avstrijo in Italijo trgovinska pogodba z dne 11. 2. 1906., je c. kr. namestništveni svetnik v Trstu kot politično okrajno cbla-stvo za neposredno državno mesto Trst in okolico, razveljavil za vse Italijane iz kraljestva izdane obrtne liste oziroma koncesije za izvrševanje prostih, rokodelskih in koncesijoniranih obrti, po § 8 obrtnega reda in je istodobno odredil takojšnjo zatvoritev dotičnih obratov. Oskrbnikom je sodišče določilo gospoda dr. Tomaža Marchicha v Trstu, via Nuova 35, do katerega se zamorejo interesenti v zadevnih stvareh obračati. Dr. FABRIZI I. r. Pozor, begunci 1 Begunci, potrebni podpore javnosti, se poživljajo, da se v svrho obvestil o na-daljni preskrbi prijavijo 27., 28. in 29. dne meseca julija t. 1. od 8 dop. do 3 popoldne v anagrafičnem uradu, ulica SS. Martin. — Ker je preziral tako lepoto in jo poleg tega tudi še žalil. — Ali mislite mene? — je vprašala Mignonne vsa začudena. — Koga pa? , — Potem vas ne razumem. Kako to, da i.ie je Karel preziral in žalil? — Ne smem vam povedati. — Zakaj ne? — Ker je Karel moj prijatelj in bi bilo poleg tega popolnoma brez koristi, ko bi vas skrbelo za nekaj, česar midva itak nd moreva izpremeniti. — Bojim se, gospod, in skrbi me! — Ubogo dekle! — je rekel Julij s lili-njenim sožaljem. — Prosim vas, gospod, bodite tako do-* ber in povejte mi vse! . — Ali hočete v resnici, da vam povem, — Na kolenih vas prosim! — Ali mi obljubite, da ne črhnete Karlu niti besedice o vsem tem?, — Da, obljubljam vam! — Potem vam povem .,. ♦ — No?.... — Karel vas vara ... „ . — Kako? Vara me? — je vzkliKmlaJ Mignonne vsa obupana; — potem m® tudi ne ljubi več!.... s'fran II. »EDINOST" ftfeev. 206. V Trstu, dat 27. julija 1915 Razglas. Prodaja soli. Razglaša se javno, da se za čas od 1. dne meseca avgusta ieta 1915. pa do nove odredbe ustavlja prodaja morske skemu prebivalstvu. Iz tega da ne sledi | kroni pir med ljudi? Govori se tako po nič drugega, nego da hočejo široke mase Trsfu in če je to res, potem je to vredno naroda pripravljati na vojno s Tufčijo. Domaće vesti. Razdelitev izkaznic za živila. V nedeljo, kuhinjske soli in da se bo namesto | ob 9. uri dopoldne, se je bilo v mestni te- po metersk Prodajala pa se bo sedanjih pogojih še nadalje umetna (varjena sol. Trst, 26. julija 1915. MESTNI MAGISTRAT. pl. Krekich-Strassoldo. vse obsodbe. Ce je starega krompirja še mnogo v zalogi zdaj, ko je bil že novi po 20 v, potem je to dokaz, da bi se bil prej lahko ta krompir prodajal po nižji ceni. Poirebe prebivalstva, ne pa dobiček pre-kupcev, to mora biti zdaj glavna skrb o-nih, ki imajo preskrbovati Trst z živili. na raznih kra-moke, zdai. ko 9, 4 08 kg . , 4-32, 4 72 kg . . K 9— kg 2 40 do 2 60 kg . 4 40 do 5.40 kg ... K 12— kg u-«™- - D^naVse fcSSTpSIg?1 kos železaNesreča je pa ho-1 ^g^™- / / / / / / / k V -do* a*o"«5 - ,. .... . . . . - i. ... , c _ - v ,... . „ v .. , poroki, in če bi se poroka ne vršila najdalje j le zeIe?° zadtel° Vidmarja pod de- Pišeanci .....1 * . K 2 50 do 3.->o eden kazule ob vsaki priliki, kako da mora dr- izključno samo na urad v ulici della \ alle • ' .gi6 r .. Dravica ^o dote smm koIenom 10 Sa tam precej hudo ranilo.; Polenovka snha.........K 2-20.240 kg žavna oblast uvaževati in ceniti ^e po-!~ mestna teovadnica od 8. do 12. dop. in p- J J - g. . ^ ,^ ufadu j Vidmarjev Herman je nato bežal jokaje k f namočena--------i;26 kg a ve iz javnega življenja — torej iz prebi- od 2. do 6. popoldne. ; meust_JeMJ maffi<,trata in iim ie treba priložiti • i mafer1' kl le sPremi,a na zdravniško po- ™oi............k i 44 1 .,0. bo kg valstva samega. Je to pač dolžan tribut Prebivalstvu se priporoča, da gre raz-1 ^ "g8™® ™ stajo, k]ei mu je zdravnik izlečil in obvezal Bob.................K 1 h0 k{r rovanja državljanov od strani države deljevalcem izkaznic kolikor mogoče na! i;,!0^.1^^^^^J^^AtA^SSAnao. in zanikanje tistega znanega stališča biro- roko. podajajoč jim točne informacije. listi, ne smejo več naslovljati na >Rekov<, temveč na »Fiume ». ker se sicer pošilja-tve vrnejo. Dve doti, vsaka po 600 K, se podelite iz dilo, da je nevesta pristojna v tržaški občini; 3. potrdilo pristojne oblasti, da nevesta sta- In vedno pes. 14 letna ]olanda Ciperle, Krompir Ječmen Fi/.ol fstročji) vinarjev Grah k racije iz prejšnjih dob: tako hočem in ta- 1 Avstrijski »darovalni dan« za voino pre- i v Trstu in "nravstveno spričevalo; 4., stanujoča v hiši št. 3 na trgu di Cavana, je f^d&riki mislite vi. kar skrbo. Včeraj ie preteklo leto, odkar ! VSg druee listine ki " " " ----- icitiifam T A.rrv__----±____ _. ~ t___ ' Ia « ! D ' ko bodi — pa govorite in hočete! Tudi na tem znamenitem zborovanju je podal narnesmik Coudenhove velepomembno izjavo, ki jo moremo mi avstrijski Slovani le z zadoščenjem sprejeti. Na lepi in navdušeni pozdravni govor predsednika zveze mest, dr.a Stvcha, je pričela svetovna vojna. Ta znamenita o- i bletnica oživlja v naših srcih ponovno 11a Razpis štipendije. reagiral namestnik z dolgim govorom, ki jejo za domovino zdravje in življenje. Praga je zaključil z aluzijo na bodoče življe- znujmo ta dan z velikimi in majhnimi pri- vvr..s«u,i ^l,u;"V'fl: ieta 1915/1916 se odda stipendija iz usta-so radost nad našimi uspehi občudovanje Alberta Byka, v zneski 600 K na leto, za naso armado, žalost nad bridkimi izgu-' 7 ' bami. Ta obletnica poglablja v nas čuvstvo hvaležnosti za one junake, ki 'žrtvu- morejo podpirati prošnjo, včeraj popoldne ob polipetih prijokala na '^Jić Z začetkom šolskega zdravniško postajo. Na vprašanje, zakaj da ^^ joče, je deklica povedala, da jo je neki pes Cebuh ugriznil, a ko jo je zdravnik vprašal, kam jajca da jo je pes ugriznil, je deklica zardela in Buče ni hotela odgovoriti. Zdravnik je razumel in • . • • • • nje v tej naši državi. Tu ie rekel: »Po svojem postanku in po svojem sedanjem položaju je Avstrija zavetišče narodov, združenih pod preslavnim žezlom plemena Habsburgov. Kako potrebno je to ujedinjenje, kako potrebno to varstvo, dokazuje ravno sedanja vojna, kjer bi bili na raznih bojiščih trije proč vita joči narodi o-groženi v svoji narodni bodočnosti, v svojem nardnem obstanku, ako bi se našim sovražnikom posrečilo, da nadvladajo. Na srečo pa ne obstoji ta nevarnost. Izdajstvo dosedanjega zaveznika ni prineslo naši armadi nobene Škode, marveč novih zmag. Narodom Avstrije pa novo vez: skupen gnus na nepoštenem vedenju. < spevki za naše hrabre bojevnike na bojišču. za naše ranjence in invalide in za fiem Uiada mestnega magistrata, pomanjkanje trpeče družine naših vojakov . . f, ^ • ~ - e t * « - ^ ah padlih junakov, ki imajo vsi sveto pra- , Viski veteran. V Omjsu pri Splitu z,vi še vico do naše hvaležnosti. danes viški veteran Ivo Ptejič, 72 leten star- Dostojnejše tega dneva ne moremo ! ček>,kl ie blA v Ietu 1866 kot mornar vkrcai? obhajati, kakor da pomagamo onim, ki so na ojm ladji namenjena tržaškemu dijaku, ubožnemu in vrednemu podpore, ki obiskuje vseučilišče ali tehniko. Prošnje, opremljene z dokazili o I deklico slednjič pregovoril, da si je pustila staresti, gospodarskem stanju rodbine in na- »zžgati rane, ki so jih jej pasji zobje pov-predku v zadnjih dveh poluletjih študij, je j zročili na desni plati zadnjega dela njenega Meto treba do 30. dne avgusta 1.1. vloliti v viož-1 telesa. ^a (uajceneje) Posa Malancane Kumare Koleraba do sedaj tako krasno pomagali nam ter nam bodo z božjo pomočjo pomagali še za naprej! Ker je v interesu celokupne vojne preskrbe, da se darovi kolikor mogoče centralizirajo, se prosi, da se pošiljajo povodom Varovalnega dne« darovali prispevki na sledeča mesta: 1. (Za ranjene in bolne vojake): Zveznemu vodstvu avstrijske družbe Rdečega križa na Dunaju 1.. Milchgasse 4. (poštno-hranilnični račun št. 19.215 ali pa deželnim organizacijam in podružnicam te družbe); 2. (za družine vpoklicancev ali pa za one. ki so prišli vsled vojne v stiske): Voino-pomožnemu uradu c. k. ministrstva notranjih zadev, Dunaj, I., Hoher Markt 5. (postno - hranilnični račun št. 149.602 ali pa deželnim vojno - pomožnim uradom pri političnih deželnih oblastih vseh čitfb^i grofa ml v.tem našem smislu tolmači bod^e ^^ino 5'pr^blvatemu^adu'c. EK-e11 (SrSLŽSfnS; grešimo ničesar, ako povemo, da je med j ^ggasse 10. (postno hranilnični račun nami tudi skeptikov in dvomljivcev v ' ( „ carinil ^n s stz s*" sj stf^iassas: s v ljenja v tej državi. Ali človeška narav je Kaiser Max- ter se udeležil slavne bitke pri Visu. Kaka čutstva neki razpaljajo danes njegovo dušo?! Sardele (sveže) Sardoni (sveži) .....K 2 60 . . 36 do 48 kg . . . . «;4, 72 kg 20, 24, kg . . . 20 do 32 kg , G do 8 marica . . . 8, 10 glas a , . ,8.12 glava, . . . K 1.40 kg 18 do 20 komad . . ♦>, 8 komad . 2 do U koinad . . 0, 7 komad 10 do 12 komad . 4 do 5 komad . . . 56. 0'> liter . . . K 260 li'or ... K —— kg . . . K —k- ze taka, da se težko osvoboja iz starih ukoreninjenih dvomov in bojazni. Nu. mi se nočemo postavljati v njihove vrste in verujemo trdno, da nam ta vojna poleg neznanskih žrtev prinese blagoslov življenja v smislu besede namestnika grofa Coudenhove. možnemu skladu celokupne oborožene sile. Dunaj, U Schwarzenbergplatz 1. (poštno - hranilnični urad 149.617.) Darove sprejema tudi uprava našega lista, vse banke in njihove podružnice. Po trgovinah in tobakarnah so večinoma izpostavljene oficijelne pušice za vojno preskrbo. Mislili smo, da je bil saino nekdanji »Piccolo« tisti, ki je s sodelovanjem raznih svojih pomaga-čev nesramno pokvarjal naša slovenska krajevna in drugS slična imena in to v Ta nada. ako uresničena, bo po- krajih, kjer ni niti žive duše, ki bi znala Jcg inOitaričnih vspehov naiiasneja toCka **ka besed'co italijansko, sedaj pa vidi- po letu dni vojevanja — zora bodočnosti, ki hitro ozdravi vse rane. V tem letu so narodi sijajno izvršili svojo dolžnost napram državi in zaslužili so v prepolni meri. ck iim je država — zaščitnica in za- ino, da je v tem pogledu našel »Piccolo« sebe vrednega naslednika v tržaškem socijalnodemokratičnem »L a v o r a t o-r u«. Dosedaj se nam še namreč nihče ni drznil lotiti našega Triglava. Povsod, vetišče! General Bohm - Ermolli je izre- "a vseh zemljevidih, najsi so izdani v ka- teremkoli jeziku, ne najdeš: za našega gor skega prvaka drugega imena, kot Triglav, snočnji »Lavoratore« pa ga je prav in e-dino po »Piccolovein« vzorcu spakedral v — Tricorno, in to celo v spisu, v katerem o krnskem kel te dni do poročevalca -Pester Llov-da besede, ki so v potnem soglasju z namestnikom grofom Coudenhove: »Težko bi mogel kaj reči o bodočnosti in o bodočih nalogah. Gledam pa v bodočnost s polnim optimizmom, z vsem zaupanjem, in vsi! Plse o slovenskih pravijican. narodi naše monarhije imajo vzroka, da ,n triglavskem pogorju, tudi tako gledajo v bodočnost.« Kvišku srca torej po letu dni vojevanja! Mm poučne vest!, Bi\ši ćeški namer n k knez Thun, se je povrnil v Prago iz Hamburg a, kjer so ga operirali na očesih. Raznesla se je bila govorica, da nameruje knez Thun odpotovati v Ameriko. Seveda je bila to le neumno izmišljena govorica. Obveznost Italije. Iz Curiha javljajo, da ententa zahteva od Italije nemudni nastop proti Turčiji. Italijanska vlada da se ne more protiviti tej zahtevi, ker je po neuspehu vojnega posojila navezana Izključno na angleški denar, ki se jej pa baje ne izplača, ako ne sodeluje na dar-danelskih operacijah, italijanski listi so se vsi kakor na ukaz vrgli na dokazovanje, kako da Turčija izzivlja Italijo. Turčiji se očita da vrši sovražnosti proti italijan- Nevročljive poštne pošiijatve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo je do-poslalo seznam tistih priporočenih in navadnih poštnih pošiliatev, ki so bile v mesecih aprilu in maju v oddelku za nevroč-Ijive poštne pošiijatve v Trstu odprte in ki so jim odposiljatelji neznani. Seznam objavi uradni list ^Osservatore Triesti-no« v polnem obsegu. Isto velja za nevračljive poštne nakaznice. Sladkor. Sladkorna centrala, zasnovana v juliju 1915 z ministerijalno naredbo, je v svoji prvi seji naložila vsem rafinerijam, naj iz svojih neprodanih zalog prodajo množino sladkorja, ki bo zadostovala v pokritje potrebščine za julij in avgust. Da se porabi dovede čim večja množina sladkorja, so se pritegnile tudi vrste, izdelane za izvoz in ki se navadno ne stavljajo v tuzemski promet. S tem so rafineriji v stanu, da v okvirju zalog popolnoma zadoste zahtevam konsuma. Prodaja sladkorja se ne vrši po sladkorni centrali sami. marveč — kakor doslej — potom rafineiij, ker bi centralizacija prodaje le zavlačevala oskrbo konsuma s sladkorjem. Naročila na sladkor se torej najhitreje realiziralo tako. ako se pošiljajo direktno ali rafinerijam, ali pa prekupčeval-skim tvrdkain. Le v slučaju, da bi rafinerija ali ^vrdka ne sprejeli naročbe, se je obrniti direktno na sladkorno centralo na Dunaju, ki bo skrbela za hitro odpomoč. Preskrbovanje občin, ki je je ministrstvo začasno prevzelo, je po novi uredbi po- j stalo nepotrebno in se torej neha. Ravnateljstvo c. kr. ženskega učitelji-Aprovizacija Trsta. Prejeli smo. Cenje- v Gorici se nahaja do daljne odredbe , uredništvo! Vaša notica o prodaji ko- ma naznanijo svoje točne naslove, na kar se jim plača za mesec avgust t. 1. nakaže po poštnih nakaznicah. C. kr. ravnatelj: Fr. Znideršić L r. Glasovita knjiga iz dobe kralja Krešimira II. Ravnatelj kraljeve hrvatske vse-učiliščne knjižnice dr. Velimir Deželič v izložbi dragocenosti kralj, vseučili-ščne biblioteke razstavilo glasoviti kodeks iz dobe kralja Krešimira II. Ta kodeks, ki izvira iz dobe domače hrvatske „Poizvedovalni ura.d za begunce" v Trstu, ulica Bosclietto 32. vrata 23, daje med uradnimi urami od 8 do U dop. in 4 do 5 pop. naslove sledečih beguncev: Iz Dolja: Kavčič Angrej. 49 let, Kavčič Katarina -13 let, Kavčič Ivan 20 let, Kavčič Avguština Kavčič » a1, ari na 17 let. Kavčič Miha 15 let, Kavčič Franc 13 let, Kavčič Peter 11 let, Kavčič Andrej 9 let. Kavčič Lucija 5 let, Lavrenčič Štefan 43 let. Lavrenčič Katarina, 40 iet, s 3 otroki. Iz Doberdoba: 233 oseb. Iz Ljubina: Brešaa Andrej 53 let, Bresan Ka- ! tarina 51 let, Brežan Andrej Iti let, Gubršček An-; tnn 67 let, Gabrsček Terezija G3 let, Gabršček Marija 28 let. Iz Žabo : Kavčič Marija 19 Jot, Cufar Tereza j 41 let, Čufar STarija 18 let, Čufar Ivan 17 let. Cufar Franc 15 let, Čufar Eliza 8 let, Oufar Al-t>ert 1 let, Čafar Vinko 1 let. IzZatofmlna: Kavčič Franc 42 let, Kavčič Tereza 36 let, Kavčič Franc 12 let, Kavčč Rudolf 8 let, Kazčič Ludvik 7 let, Kavčič Stanislav 2 Jet, Kavčič Danjel 1 let. Iz Bavoa: Kenda Pavla 31 let, s 4 otroci. Kea-da Ana 40 let, s 6 otroki, Kenda Floijan, Hrovat Helena 55 let. Trampuš Ivan 38 let. z ženo Marijo, staro 38 let in 4 ob olti. Iz Solkana: AbramiS Jakob, 50 let. Iz ftteverjana: Mužina Ivan 50 let, Mu/ina Frančiški 48 let. Mu/.ina Justina 17 let, Mužina Alojzija 19 let, Mužina Anton 3 let, Mužina Štefan 54 let, Mužina Franc 16 let, Mizerit Jožefa 30 let, s 3 otroki. Iz f»c*aor»: Klančič Ana 36 let, s 5 otroki. Batistič Anton 43 let, Batistič Ana 38 let, s 5 o troki, Fabiau Marija 24 let, B.siak Kater na 49 let, s 3 otroki, Krasnik Jurij 68 let, Mizerit Marija 60 let, Mizerit Franc 22 let, Kocijančič Franc 3'» let, s 6 otroki, I e AJbe : Jeronič Rafael 17 let. Iz Kanala: Valentičič Magdalena 73 let Valen tičič Katarina 15 let, Valentičič Franc 12 let, Valentičič Marija 10 let, Valentičič Pavi 7 let. Valentičič Katarina 38 let, Valentičič Rozina 5 let, Valentičič Benthard 3 let, Valentičič Matilda 3 mesece. Iz Oobelj-Žrpe okraj Kotor v Dalmaciji, 38 beguncev la mi o^mm n □□ š □□i se računajo po stot. besedo. Mastno tihkitne be-ede se računajo enVrat več. — Najmanjša : pristojbina zna^a -10 stotink. : □□ □O □□ Ise zdrava, poštena in pridna deklica. Ulica Hib Čase J m a 14, vr. J 2. SliO Iščem službo vratarja ali katerosiboui drugo delo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. OMaji I opremlj *n:h najemnih sob proti zmerni 4 mesečnini. 1 1 Sapone ft. vr. 1), IT. iS3 • t »o m ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Čermak | se ie preselil in ordinira sedal 9 v Trstu, til. Poste vecchie 12, I vogal ulice delle Poste. | Izdlrasle zobsv Meiine. Miranje. I UMETNI ZQSJE* j Darovi. — Za slovenske begunce iz Podgore da- ^m roval g. Oskar Schrey, ravnatelj pomožnih j Hermangild Tr©sca TRST, ulico Barriera vsccbia 3 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnlije konkurenčne cene. Zaloga dalmatinskega uina lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu Filip Ivanišević ulica Torre bianca 18, Telefon 14-05 Prodaja na drobno in na debelo. Gostllna-Buffet v ul. Nuova St. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste. J no ruzne moke potoin konsumne zadruge c. kr. uradnikov je imela nekaj uspeha; od ponedeljka, 26. t. m., dobi vsak član lahko na teden 4l4 kg. Ni sicer mnogo, a vendar nekaj. Hvala Vam za to posredovanje! Vidi se pa iz tega, da bi se lahko več storilo za c. kr. uradnike, če bi se hotelo. Danes n. pr. je na trgu krompir po 28 do 32 vinarjev, potem ko ga je bilo že dovolj po Z0 vin. Cetnii to podraženie krompirja zdaj. ko ga je povsod dosti. Ali hočejo pri aprovizaci]ski komisiji s tem spraviti stari uradov pri finančni direkciji 2 K. — Za okrepčevalnico na kolodvoru v Štanjelu-Kobdilu je izročila ces. komisarju tvrdka Xydias & Co. K 100. — V korist vojakom na bojišču so izročili člani ravnateljstva pomorske razstave v počastitev spomina dvor. svet. Evgena Ge-leicha K 100. — Ivan Freno je izročil ces. komisarju za potrebne rodbine vpoklicancev K 20. — Ces. komisar je prejel še nadaljne da- ! ——;-;--—;—;-r- rove: Josip in Marija Pelosi (sedaj v Gradcu) Oglasi, osmrtnice, zahvale m vsakovrstna K 500 za okrepčevalnico v Stanjelu-Kobdilu naznanila reklamne vsebine, naj se poši- in K 500 za vojake na južnem bojišču; Ka- ljajo na ->Inseratni oddelek Edinosti« — IGNAZIO POTOCNiG YRST~ ulica Riborgo itev. 28, vogal u!. Seccftarse Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje, alpagas, modre in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre In rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter aH obleke po meri, ki se izvršujejo najelegantneje in najsolidneje po najprimernejših cenah. Izbera blaga za moške obleke. Sprejemalo se nsrofila pc snera Veliko skladišče kic deinlkov, bele In pisane srajce, izlad^k. platna žepnih robce, moških nogovic iid. K. Cvenkel Trs« corso 28 Cene zmerne. — Postrežba točna. Narodna trgovina. Narodna trgovina.