DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 85 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 11TH, 1932 LETO XXXIV-VOL. XXXIV Dva brata, sovražnika Ca-poneja, na brutalen način umorjena v Chicagi Chicago, 9. aprila. Dva brata, ki sta nekoč hotela umoriti Al Caponeja, ležita danes eden po-Jeg drugega v javni mrtvašnici, njuna trupla so dobesedno Preluknjana s krogljami. 0'ba brata, Ernst in Ben Applequist, sta veterana chicaških gangežev, ln končno ju je doletela usoda, ki navadno čaka vsakega gange-za. Trupla so našli za baro nekega saloona na zapadni strani ^nesta, ko je dospela policija, ki Je bila poklicana od prestrašenih sosedov. V truplih obeh je bila rana pri rani, iz česar se sklepa, da je nekdo streljal iz bližine s strojno puško v oba. Glavi sla bili skoro odtrgani. Policija je takoj začela iskati po raznih za-yetiščih gangežev in pri prodajalcih pive. Oba brata sta bila clana ene tolpe, ki je prodajala Pivo v mnogih prostorih, in sta Najbrž prišla v naskrižje s člani druge tolpe, ki je imela isti posel. Ren Applequist je bil prijet že pred 12. leti, ker je ustrelil nekega, volivnega uradnika. Izgovoril se je tedaj, da je streljal y silobranu, nakar je bil oproščen. Oba sta tudi pred nekaj leti napadla neki hotel v Cicero, Illinois, kjer sta mislila, da se nahaja Al Capone. Streljala sta 8 strojnimi puškami v hotel, toda sta bila pregnana. Porota na Havaju je zbrana. Darrow kliče izvedence iz Amerike Honolulu, Havajsko otočje, 9. Lindbergh je plačal $50.000, toda otroka ni aprila. Končno je bila izbrana porota, pomešana z raznimi plemeni, ki bo sodila ameriško državljanko in tri člane ameriške mornarice, obdolžene umora mladega Havajca, ki je onečastil mlado ameriško ženo. Včeraj sta dospela iz Los Angeles, California, dva zdravniška izvedenca. Njuna navzočnost priča, da bo zagovornik Darrow najbrž skušal vplivati na porotnike s tem, da bo povdarjal trenutno blaznost obtoženih. Zdravniški eksperti pripovedujejo, da se pripeti, da če je človek radi silnega, nepričakovanega in groznega dogodka, ves iz sebe, da ne more trezno misliti, in da v takih trenutkih naredi dejanje, za katero ne more biti odgovoren pred postavo. Obtožena Mrs. Fortescue, želite $5.00? Petnajsto poglavje zanimivega detektivskega romana "Mrt-vec na mostu" je priobčeno da-^es. Le do 20. poglavja imate c;as, da uganete, kdo je ta mrt-Vec in kdo ga je umoril. Kdor Pogodi najboljši odgovor dobi $5.00, dočim plača "Ameriška domovina" za drugi najboljši °dgovor $3.00, in onemu pa, ki Pošlje najslabši odgovor, pa se izPlača $2.00. Čas za poslati °dgovore imate le do dne, ko bo Priobčeno 20. poglavje tega romana, in nagrade se izplačajo, k° Priobčimo 28. poglavje. Pre-Jeli smo že več odgovorov. Porušite tudi vi svojo srečo kot detektiv. mati cnečaščene žene, Mrs. Mas-sie, se je nahajala v taki duševni zmedenosti, ko je sklenila umoriti Havajca Kahawahi, ki je onečastil njeno hčer. Porotniki, ki bodo sodili obtožene, so končno sledeči: Olaf Sorenson, John F. Stone, Shafford/Waterhouse, Charles Strohlin m Theodore Bush, Amerikanci. Willie Beyer, Nemec. Edward Goeas, Portugalec, Theodore Char in Henry Chang, Kitajca, Walter Napo-jleon, Havajec, George Mclntyre in Charles Akana, pol-Havajca. -o- Hrv. radio koncert Sinoči so imeli bratje Hrvati svoj sijajni večer, ko so v Slovenskem Narodnem Domu uprizorili sijajni radio koncert. Zopet je bila enkrat dvorana S. j N. Doma zasedena do zadnjega kotička, in je moralo "mnogo stotin ljudi stati. Bilo je to hrvatsko in slovensko občinstvo. Tekom programa, ki se je izvajal dovršeno, točno in nad vse zanimivo, je nastopilo 16 raznih tamburaških orkestrov iz vseh krajev Zedinjenih državah. Videti je bilo, da je občinstvu najbolj ugajal nastop "Balkan Serenaders" or- Hopewell, New Jersey, 10. aprila. Col. Charles A. Lindbergh, je plačal $50,000 v gotovini banditom, ki so odpeljali njegovega sina, toda banditi so Lindbergha pošteno potegnili. Banditi so obljubili, da bodo takoj, ko prejmejo denar, pustili 21 mesecev starega otroka na določenem mestu, toda banditov z otrokom ni bilo nikjer. Tako je naznanil nocoj Lindbergh sam potom državne policije. Ob istem času se pa naznanja, da je vladi znano, kakšen denar je bil plačan banditom, ki so odpeljali otroka Lindberghu. Vseh $50,000 je bilo plačanih v $5.00, $10.00 in $20.00 bankovcih, in številke teh bankovcev ima zakladnrški oddelek ameriške vlade zaznamovane. Col. Schwartzkopf, riačelnik policije v New Jersey, se je izjavil: "Banditom, ki so odpeljali otroka Lindbergha, se je plačalo $50,000. Banditi so se najprvo izkazali, da so pravi, nakar so dobili denar. Pustili smo potem več dni, da smo dali banditom priliko, da odredijo svoje priprave. Toda ker se banditi niso oglasili, smo zadevo sporočili javnosti." Zvezni oddelek zakladnice je razposlal v soboto večer na predsednike vseh bank v deželi natančen popis bankov9ev, ki so bili plačani roparjem} Lindbergh otrcka. Vse številke so zaznamovane, in banke so naprošene, da "pazijo na denar, ki prihaja z dotičnimi številkami v banke, v upanju, da pridejo na ta način na sled banditom. Banditom se je plačalo $25,000 v $20.00 bankovcih, $15,000 v $10.00 bankovcih in $10,000 v pet dolarskih bankovcih. Vsi bankovci so iz serije leta 1928, niso bili novi in tudi ne po zaporednih številkah. Hopewell, N. J., 10. aprila. Col. Lindbergh še vedno upa, Nov adresar katoliške cerkve je priobčen Vatikan država, 9. aprila. — ravkar je prišel v javnost novi adresar katoliške cerkve. Prvi lztis je dobil papež Pij. V adre-®arju so imena in naslovi 3609 katoliških škofov in nadškofov ln 55 kardinalov. V Zedinjenih državah je 109 katoliških ško-tov> v Kanadi 74, v Mehiki 34, Argentini 10, v Boliviji 11, v Braziliji 74, v Chile 13 in v repliki Columbia 27. da mu bodo banditi vrnili otroka. Lindbergh je danes prvič povedal, kako je prišlo do tega, da je plačal denar banditom. Opozorjen je bil na bandite potom nekega pisma, v katerem so se banditi pravilno izkazali, tako da je bil Lindbergh prepričan, da dobi otroka vrnjenega, ako plača tem ljudem vsoto $50,000. Ob istem času je dala vlada Zedinjenih držav priobčiti serijske številke vseh bankovcev, ki so bili plačani banditom. Ker bankovci niso bili v zaporednih številkah, je seveda silno težko dognati in paziti na dotične bankovce. Vzelo bi pet ali šest strani časopisa tiskati vse številne bankovce, oddanih banditom. Ljudje, ki dobivajo denar od sumljivih oseb, lahko prinesejo dotične bankovce na banko, kjer bodo takoj dognali, ali so bili oddani banditom prvotno ali ne. Dasi je Lindbergh sam naprosil vlado, da sporoči javnosti številke bankovcev in naprosil vse prebivalstvo v Zedinjenih državah, da pomaga loviti bandite, pa je ob istem času Lindbergh izjavil, da mu ni toliko za bandite, da bi se maščeval nad njimi, pač pa jih bo pustil neovirane, samo da mu vrnejo otroka. Dasi je Lindbetgh prepričan, da je imel posla s pravimi banditi, vendar je priznal, da jih osebno ni videl, pač pa jih je spoznal le po gotovih znamenjih, dogovorjenih v raznih pismih, ki so prihajala do njega. Podrobno poročilo glede plačila odškodnine banditom se glasi: "Ob času, ko je bil otrok odpeljan, so dobili v sobi otroka notico, ki je zahtevala odškodnino $50,000. Gotovi vzroki so napeljali Lindbergha, da te stvari ni dal v javnost. V do-tični notici je bilo tudi povedano, kako se lahko spozna bandite, tako da bo odškodnina ] plačana pravim ljudem. Pozneje je dospelo še več pisem, in v j vseh teh pismih so bila omenjena ista znamenja, kot v prvi notici, tako da je Lindbergh vedel, da posluje s pravimi ljudmi. Potom pismov so se domenili, kdaj in kje se ima plačati denar, v kakšni obliki naj se plača, in kje bo Lindbergh dobil otroka. Ko je bilo vse dogovorjeno, je Lindbergh, plačal denar, čakal in čakal na j otroka, katerega pa ni bilo, dasi je pretekel gotovi rok, ko bi moral biti otrok vrnjen." Mnogi krogi zahtevajo, da začnejo Žedinjene države s trgovanjem z Rusijo Roosevelt napada Hoover-ja, ker podpira bogatine, prezira priproste ljudi Policija v New Yorku je pretekli petek večer aretirala nekega skrivnostnega moškega, ki je baje v tesni zvezi z banditi. Samo detektivu Oliver, policijskemu načelniku in njegovemu namestniku je znana osebnost do t ič nega, sicer pa strogo molčijo o tej aretaciji. Nadalje je prišlo na dan, da so banditi baje zahtevali prvotno $50,000, toda pozneje so zahtevali $70,000, in sicer iz vzroka, ker je Lindbergh zadevo sporočil policiji. Banditi so dali razumeti Lindberghu, da imajo radi tega mnogo več stroškov, in da morajo denar deliti z hekorn drugim, in bi torej potrebovali $70,000, dočim bi Lindbergh dobil lahko otroka za $50,000, ako bi posloval direktno z banditi. Poznejša pogajanja so se vlekla in vlekla, dokler banditi niso končno dali ultimatum, da plača Lind- New York, 9. aprila, čas histerično misliti o sovjetski Rusiji je minul, se je izjavil Thos, Morgan, predsednik Curtis-j Wright Export Corporation. "Ako pomislimo, da živi danes milijone Amerikancev od miloščine, in če pomislimo, da čaka nad 100,000 del, katere lahko dobimo od Rusije, tedaj bi morali biti vrženi predsodki vstran in zreti resnici v oči. Jaz sem Amerikanec, rojen, v Ameriki, služil sem v ameriški armadi, in hcdil dosti po svetu. Rusijo po-iznam že 19 let, poznal sem jo ' pre j in po revoluciji, in kot tak ! povem, da nimamo ničesar zgu-jbiti, toda mnogo pridobiti, ako 'stopimo v trgovske odnošaje z Rusijo. Caristična Rusija je naročevala j nekako $24,000,000 vrednosti blaga na leto od Amerike, Rusija danes pa naročuje blaga v vrednosti $150,000,000 v Zedinjenih državah. Lansko leto se je pa nagloma nekaj zgodilo. Ruski eksport je padel za 60 procentov, a Nemčija je prodala za 62 procentov več blaga v Rusijo. Danes je padel ruski eksport že za 95 procentov. Evropa daje boljši kredit kot Amerika, ki zahteva plačilo takoj, dočim Evropa čaka. In ironija v tem je, da, daje Evropa kredit Rusiji z — amerikanskim denarjem. Amerika bi lahko dobila iz Rusije dvajsetkrat toliko naročil ,kot jih dobiva danes. "Jadranov" koncert Al Smith je gotovo predsedniški kandidat demokratske stranke New York, 9. aprila. Ker so se zadnje čase razširile govorice, da Al Smith ne bo predsedniški kandidat demokratske stranke, je danes izjavil bivši governer, da bo sprejel nominacijo demokratske stranke, ako mu je ponudijo. Tozadevne primarne volitve se bodo v kratkem vršile v državah Cnnecti-Jcut, Pennsylvania, Massachusetts in Californija. V vseh teh Hindenburg je predsednik. bergh $50,000 do 8. aprila, in če ne, bodo dvignili svoto na $100,000. Lindbergh je plačal. Toliko je dosedaj znanega o tej aferi, o ostalem se pa ne ve ničesar, in je vse zavito v skrivnostno temo. Tudi v protestantovskih cerkvah se dobijo dobre žganjarne v prometu Pišče s štirimi nogami ■Naša rojakinja Uršula Trt-,lk> 19005 Muskoka Ave., nam J® ^e dni prinesla v urad pišče, l. 8e je izvalilo s štirimi noga-l> štiri kreljuti, toda le z eno eiavico. Pišče ni živelo dolgo, t. Je škoda, kajti če bii zrastlo, * eotovo zleglo kot -kokoš pi-jeance 2 osmimi nogami, in kdor Prijatelj kurjih bedrc, bo že e Ameriko ln Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta )3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. FERC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 85, Mon., April 11th, 1932 Kam gremo z^davki? V letu 1912 so znašali vsi državni davki države Ohio .$76,000,000. Danes, v letu 1932, znašajo državni davki .$298,000,000 na leto. Leta 1914 so znašali državni in lokalni davki države Massachusetts svoto $103,500,000.00. V letu 1930 pa je ista država vzela državljanom in ostalim davkoplačevalcem ogromno svoto $313,800,000.00. V državi Michigan so prebivalci, ki imajo kaj zemljišča in posesti in drugi davkoplačevalci plačali v letu 1914 vsega davka $66,228,221.15. In ta davek, se jd v letu 1930 povečal na $107,000,601.00. In če bi preiskali davčne prihodke drugih držav iz leta 1914,'in jih primerjali z današnjimi, bi našli približno enako gorje. "Dajte cesarju, kar je cesarjevega, Bogu kar je božjega," tako stoji zapisano v knjigah življenja, in Krist sam je učil isto resnico. Toda dočim dajemo danes Bogu ravno toliko, in najraje manj, kot se mu je dajalo pred več leti" pa je "cesar," to je, naša vlada vzela trikrat ali štirikrat toliko, kot smo pa dajali pred dvajsetimi leti, in to v očigled dejstva, da danes dobivamo manj za cesarske franke, kot smo pa opravičeni. Kaj se godi z narodi v Evropi in po ostalem svetu, ne moremo na tem mestu navajati, ker nam niso na razpolago zanesljive številke in podatki. Mi govorimo o neizmernem bogastvu Amerike, katero je prvič od njenega postanka, pr vič v življenju njene svobode in neodvisnosti prišlo v nevarnost, da se zgubi v prah radi strašnih davkov, radi davkov, ki so povzročili prvo revolucijo v Ameriki, ki je prinesla Ameriki svobodo in neodvisnost. Pomslimo, da so danes narodni, državni in mestni davki štirikrat večji kot so pa bili pred dvajsetimi leti. In v istem času, ko so povečali davke štirikrat, se je znižala vrednost zemljišč. In ko smo pred osmimi ali sedmimi leti plačal za zemljo in hišo deset tisoč dolarjev, je slednja danes vredna pet tisoč dolarjev, toda davkov od tega posestva je treba plačati štirikrat toliko kot v času, ko je bila ista zem^a vredna komaj tritisoč dolarjev! In, ko dobiva zvezna blagajna, naše države, naša mesta, štirikrat toliko davkov, kot pred leti, ali je resnica, da dobiva 96 procentov prebivalstva v Zedinjenih državah, ki tvori srednji, delavski in farmarski stan, ali dobivajo ti stanovi štrikrat toliko postrežbe od narodne vlade, od držav in od mestnih vlad? Ne samo, da so ti omenjeni razredi, steber države, skrajno obubožali, pač pa dobivajo mnogo manj za denar, katerega plačujejo v davkih. Od leta 1918 delajo postave za ameriški narod republikanski kongresmani, ki obenem tudi nakladajo nove davke. Od leta 1918 ima ogromna večina ameriških držav republikanske governerje in republikanske državne postavodaje, ki so skrajno ekspertni v tem, da nakladajo nove davke, dočim krčijo in znižujejo postrežbe narodu. Ni čuda torej, da smo imeli v letu 1916 v Zedinjenih državah 2,167 miljonar iev, in da jih imamo danes nad 40,000. Narodno premoženje se je pod republikanskim krmilom, pod republikansko vlado, ki je od nekdaj bila zaščitnica močnih in bogatih, to narodno premoženje se je postoterilo v rokah nekaterih, a drugi so ga enostavno zgubili! Tekom zadnjih pet let so se izdatki za dnevne življen-ske potrebščine skrčili za 75 procentov, toda delavske plače so v istem času padle za 120 procentov. Vse je cenejše, ves material se je pocenil, toda delavske plače so najbolj padle, in ni čuda, da je delavec danes, celo če dela, večji revež, kot je bil včasih. To je posledica kopičenja premoženja v rokah nekaterih, v obubožanju mnogih. Naša republikanska vlada danes posveti več časa politiki tujezemstva, aferam tujih narodov, kot pa posvečuje resnosti, dela in pozornosti svojemu lastnemu narodu. Ni čuda. da raste narodni deficit dnevno za šest milijonov dolarjev, ni čuda, da sili republikanski predsednik Hoover demokratski kongres, da naklada nove davke, ker so vse blagajne j; raz ne radi nečuvene zapravljivosti. Samo kar smo v Clevelandu doživeli tekom zadnjih pet let. nam jasno kaže, kam vodi republikansko gospodarstvo! Milijoni so zginili iz mestne blagajne, in da ni bilo pogumnega demokrata Millerja, bi se ista kraja javnega denarja nadaljevala. Danes, ko so mestne blagajne prazne, se Miller bori, da nasiti one, katerim so prejšni vladarji pred njim ukradli milijone! Bolj kot kdaj prej je dolžnost državljanov, da pazijo na javne dogodke, in pridejo ob pravem trenutku na dan, da spremenijo obstoječe razmere. Cleveland, O.—Rad bi nekoliko dal pojasnila glede dedščine Mrs. Tavčar, o kateri se je toliko pisalo po časopisju, da je namreč podedovala en milijon dolarjev. že takoj, ko sem to bral, sem trdil, da to ne bo resnica, ker mi je Ilirska Bistrica dobro znana, ker sem tam doma. Tam je res tovarna testenin, ki se je z vala pred italijansko okupacijo "Prva slovenska tovarna testenin Znidaršič in Valenčič." Tam v Ilirski Bistrici ni nobenega imena Klemene. Pred kakimi 37. leti je bil tam orožnik s tem imenom, pa ta ni imel nobene tovarne testenin. Da bi se tje priženil tudi ni mogoče, ker žnidaršič in Valenčič sta imela oba več otrok, od katerih ne more biti noben star čez 38 let. Nisem nevošljiv Mrs. Tavčar, če bi podedovala en milijon dolarjev, ampak mislim, da jih v Ilirski Bistrici zaenkrat ne bo. Frank Stemberger. bra učiteljica, Mrs. Coe. Skoro da se moraš nekaj naučiti, čeprav nočeš. Kar vliti nam hoče v naše kranjske glave to ljubo angleščino. Je res pravi biser in menda le ta potrpežljiva Mrs. Coe je sposobna učiti in mehčati naše trde glave. Večkrat vzklikne ta ali druga: "Da, ta žena si služi nebesa, ker ima tako potrpežljivost!" Nikdar ne vidiš ne-volje na njenem milem obrazu. In lepo besedo in prijazen pogled ima za vsakega. Ona poučuje že mnogo let nas priseljence in ni čuda, da ima že vse lase bele kot sneg. Torej če se tuj človek toliko za nas žrtvuje, zakaj bi mi ne uporabili te lepe prilike in šli v šolo vsi, ki smo prišli sem v to deželo za kruhom. Tudi drug narod nas bo bolj cenil, da ne bomo sami "Poljaki." Tako je! Kdor se hoče prepričati, pa naj pride pogledat in bo videl, da je res par ur poštenega razvedrila med nami v šoli. Dobrodošel vsak! Francka Mežič, 6219 Carl Ave. -o- Cleveland (Collinwood), O.— Bliža se dan 17. aprila, ko priredi Oltarno društvo župnije Marije V nebo vzete svojo spomlad- vse. Kaj vse bodo naše kuharice pripravile za prigrizek in kolike dobitkov bo, naj se pride pa vsak sam prepričat. To vse bo stalo samo 85c. čisti dobiček ie namenjen za cerkev. no domačo zabavo s card party v cerkveni dvorani. Vstopnina je 35c. Začetek zabave je ob 7:30 zvečer. Prijazno vabimo farane in članice Oltarnega društva in pripeljite seboj tudi svoje možičke. Zabave bo dovolj za Vljudno vabimo naše pevce in pevke, da pridejo marjašat. Zatrjujemo vam, da bomo tudi me obiskale vašo prireditev. Torej na svidenje v nedeljo 17. aprila Cleveland, O.—Že večkrat je bilo v časopisu Ameriška Domovina priporočano, da se vrši pouk v angleščini v javni knjižnici na 55. cesti vsak teden in sicer popolnoma brezplačno. Pa do danes se ni še nihče oglasil in poročal, kako se učimo. Naj mi bo dovoljeno,da napišem par besed o tej šoli. Poučuje se že več let, pa vedno sem si mislila: "Oh, kaj mi hoče angleščina na starost in tudi časa nimam, da bi hodila na uro gledat v knjižnico." A letos mi je pa druga padla v glavo in še neka moja prijateljica me je prišla nagovarjat, da naj hodim v šolo, da je prijetno in da se dobro učijo. Ker se ji nisem hotela zamerit, sem ji obljubila, da bom šla in da naj me pride klicat, da greva skupaj. In po 18. letih sem zopet postala šolarica. Ko pridemo v razred, sem se začudila, ko sem zagledala toliko poznanih mladih in bolj starih, fantov in deklet, ki dobro razpoloženi čakajo kedaj pride njih učiteljica, Mrs. Coe. že prvi vtis se mi je priljubil in kaj šele, ko se je pričelo s poukom. Dve učni uri sta minili kot bi trenil. Svoje delo,' ki me je čakalo doma, hitro opravim in sem se pripravila nato za drugi dan šole. In še bolj vesela sem šla v šolo kot prvi dan. Vsakikrat je hitreje minilo. In danes, po petih mesecih, m,e nikdo drugi kot bolezen, ne obdrži doma. Štiri ure na teden imam največ razvedrila in zabave v šoli. In ne samo jaz, ampak vsi, kolikor nas pohaja v javno knjižnico v to šolo. So trije razredi. Jaz grem v pondeljek in sredo popoldne, od 1. do 3. ure. Vsi učenci in učenke se dobro rauzmemo med seboj in kar je najlepše, da se vsi kličemo po imenih, kot res pravi šolarčki. Ni nič Mr. ali Mrs., ampak samo — ti. V teh kratkih urah se človek nauči zelo mnogo. Beremo, pišemo, odgovarjamo na stavljena vprašanja in vse le angleško. Seveda, najtežje je spelling. Bolje bi bilo, če tega ne bi bilo. Pa pravijo, da to mora biti. Pa naj bo, se je treba pa nekoliko bolj potruditi. So med nami taki, ki so komaj eno leto v tej deželi, pa kako že znajo in kar povedo, vse pravilno izgovarjajo. Ne tako, kot nekateri, ki smo že dlje časa tukaj, pa znamo kot Koče-varji, da nas pravi Amerikanec nič ne razume. Kakšen Žid bo že še vedel, kaj mislimo povedat. Zato priporočamo vsakemu, kdor le more, naj gre v šolo. Ni treba nikomur tako misliti, kot sem jaz pred 10. leti: "Oh, kam bom šla na starost?" človek ni nikdar prestar da se kaj nauči. In naše celo življenje ni nazadnje nič drugega kot neprestano učenje. Za denar se danes vse dobi, samo nekaj ne moreš kupiti, namreč pameti in smrti ne moreš odkupiti. Drugo pa vse dobiš. In kolikor več znaš toliko več veljaš. Poučuje nas plemenita in do- i Prisegam To je ime igre, katero uprizori društvo sv. Kristine št. 219 K. S. K. J. v nedeljo 24. aprila v šolski dvorani fare sv. Kristine na Bliss Rd., ob priliki proslavitve petletnega obstanka društva. Naj mi dovoljeno nekoliko opisati vsebino te igre. Krasen prizor je že v začetku, ko se objemata dobrosrčna gospa Jereb in Marica, uboga najden-ka, ki so jo našli pred leti v gozdu v naročju mrtvega moža. Gospa Jereb je deklico vzela k sebi za svojo. Nato se prikaže prizor, ko pri oknu prikaže in zapoje nora Klara s svojim tresočim, napol blaznim glasom-"Le ljubite se, saj to je lepof dokler tudi med vaju ne poseže kruta roka in vaju loči za vedno." Kdo je ta nora Klara? Kdo je Marica? Nato sledi zanimiv prizor: prepir dveh služkinj. Ena je Go-renjka, druga je Ribničanka. In kako se prepirati! Prizor za bogove! še v lase bi si skočili, da ni prišla pravočasno gospa Jereb. Lep prizor nudijo članice kuharskega kluba. Kjer so mlada dekleta, tam je tudi dovolj zabave. Tako bo tudi tukaj. Pridruži se jim še stara devica. Zvezdoslava Slavčeva, ki je preko ušes zaljubljena v nekega lepega Zvonkota. Nato sledi junaški čin in drznost Marice, ki ustavi splašene konje in rešil bogato gospo, Ljudmilo, gotove smrti in jo pripelje v hišo gospe Jereb. Tu zopet pride nora Klara in pove zgodbo o dveh sestrah, ki sta ljubili enega mladeniča. Zakaj gospa Ljudmila omedli pri tej povesti? Kdo je ta Ljudmila? Zopet nov prizor — dekleta na pikniku v gozdu. Veselo petje, prijazna zabava. Nastopi zopet naša stara devica Zvezdoslava Slavčeva. Tukaj se prične šele prava komedija, ko se bo zavedla, kako je prevarana in kdo je tisti, ki jo je tako varal. Zopet nov prizor, ko najdejo dekleta! v starem drevesu košček papirja. Ko ga hočejo prebrati, pride na prizorišče gospa Ljudmila. Ko sliši ime podpisanega, prebledi in se prične tresti. Vzame jim papir iz rok in ga skrije Zakaj, je tako prestrašena? Kdo je pisal tisti papir? Nato se pojavi nora Klara, ki začne pripovedovati, kaj se je pod tem hrastom godilo pred dolgimi leti. "Prisegam!" ponavljajo njena usta. Nato zakriči in zdirja po gozdu. Potem zopet naša zaljubljena Zvezdoslava, ki sedi ob mesečnem svitu v gozdu, ko se ji približa njen, tako zaželjeni in ljubljeni Zvonko. Sedaj pa pride na vrsto Špela, ki prinese košarico z jedili za dekleti, pa se je zgubila v gozdu. Od nasprotne strani pa pride Ma'rjanca in se začneta prav imenitno pozdravljati. Zatem pride prizor, ko so dekleta na obisku pri gospej Ljudmili. Prideta tudi gospa Jereb in Marica. Kakšen je pogovor med Ljudmilo in gospo Jereb? In zatem zopet med Ljudmilo in Marico? Kako se sedaj najde prstan Marice, na katerem je vsekana beseda "Prisegam." Ta prstan je imela Marica privezanega okrog vratu, ko so jo našli pred leti v gozdu pod ravno istim hrastom, kjer so dekleta našla košček papirja. Zakaj Ljudmila s trepetajočim glasom ponavlja besedo: "prisegam!" Nato se zopet prikaže nora Klara, ki pravi s tresočim glasom napram Ljudmili: "Vendar enkrat sama" Kakšen strah se poloti Ljudmile! Rada bi zaklicala na pomoč, pa ji nora Klara ne pusti. Zakaj ne? Kakšen je konec te krasne igre? Udeležite se predstave v nedeljo 24. aprila v šolski dvorani fare sv. Kristine in videli boste, kako se bo vse razrešilo in pojasnilo. Vse vloge so v najboljših rokah ter v dobro izvež-banih močeh. Le rezervirajte si nedeljo 24. aprila za to predstavo, pa vam ne bo žal. Frank Kosten. -o- Lemont je poslušal Smo na deželi, živimo v omejenih razmerah. Oddaljeni od vrvenja in drvenja velikega mesta. Ne poznamo burnih doživljajev in bojev. Zares mirno, včasih premirno je življenje na deželi. V božji naravi se res gibljemo, a to še ni vse, po čemur hrepeni nikdar mirno srce. Zato smo tudi pri nas v Le-montu Slovenci navdušeno pozdravili program prvega slovenskega radio koncerta iz Cleve-landa, kakor nas je obvestila Ameriška Domovina. Zbrali smo se bili v torek večer okrog domačega radio aparata in smo nestrpno pričakovali, če bomo dobili slovenski radio program iz Clevelanda. Vzdra-mili smo se. Očaral nas je poče-tek večernega slovenskega radio programa iz slovenskega Clevelanda. ! Lepa je slovenska pesem. Milina slovenskega jezika se posebno nežno čuje v pesmi. Vse točke programa so bile izborno izbrane. Izmed vseh pesmic se je posebno jasno slišala nesmrtno lepa pesmica: Oj večer je že. Hvaležni smo slovenskemu Clevelandu za lep večer. Cenjeno osobje, ki je omogočilo divno slovensko uro na radio postaji WTAM, naj prejme za trud in žrtve vročo pohvalo ter topel slovenski pozdrav od Lemontčanov. Rev. B. Winkler. Pravni nasveti Piše Frank V. Opaskar Vprašanje. Rad bi malo nasveta. Pred več leti mi je umrla mati. Zapustila je dve hiši, ki niso bile nikdar prepisane. Oče in trije sinovi, ki so ostali, bi pa radi sedaj prepisali premoženje tako, da bi bil eden gospodar, drugi da bi bil pa izplačani, kar jim gre. Kako bi se to storilo? — P. N. Odgovor: Vsaka zapuščina se mora potom probatne sodnije iz-čistiti vseh dolgov in vsega zapuščinskega davka potom administracije, kar traja vsaj devet mesecev. Potem se pa premoženje prepiše na vse dediče, če se pa eden izmed teh pogovori z drugimi, da jih bo izplačal in da ti prepišejo nanj, potem je on gospodar vsega. Lahko se pa tudi vloži tožba za razdelitev tega premoženja na Common Pleas sodni j i tega okraja. Potom te tožbe bo sodnija določila, koliko naj vsak dobi in potem bo dala premoženja prodat in iz dobička izplačala dediče, če se ne morete pogovorit med seboj ali pa če niso vsi interesanci polnoletni, potem morete vložiti tožbo za razdelitev premoženja (partition action). V slučaju pa, da zapuščina vaše matere ni nikdar bila admi-nistrovana v probatni sodni j i in da še ni dolgo od smrti vaše matere, potem bi vam svetoval, da pričnete z administracijo, v kateri bi bilo mogoče tudi vložiti tožbo za prodajo premoženja in bi lahko eden izmed vas kupil premoženje in druge pa izplačal. V vsakem slučaju pa vam bo treba najeti odvetnika, da vam to stvar izpelje. Svetujem vam, da si najamete Slovenca. Vprašanje: Jaz sem prebarval hišo nekomu, ki mi pa zdaj ne-če plačati. Pogovorila sva se za sto dolarjev in težko mi je izgubiti ta denar, vendar bi nerad hodil po sodni j ah. Radi bi se pa zavaroval, da dobim ta denar.— A. K. Odgovor: Ako še ni minilo 60 dni, kar ste končali delo, povem lahko naložite na hišo, katero ste barvali "lien" vknjižbo. Potom te vknjižbe lahko pričnete pozneje s "foreclosure" na hišo. Če je pa že preteklo 60 dni, potem bo pa treba tožiti dotičnega, s katerim ste imeli pogodbo, da. dobite sodnijsko priznanje dolga. In ko vam sodnija to prisodi, postane ta prisodba vknjižba na vse premoženje dotičnega, katero se mu tudi'lahko proda, ako ne plača dolga. Vsekakor pa vam bo treba odvetniške pomoči. Vprašanje: Jaz imam garažo za poravljanje avtomobilov. Rad bi vedel, če imam pravico pridržati avtomobil, katerega sem popravil, dokler ne plača gospodar stroške poprave? — M. P. Odgovor: Lastnik take garaže ima pravico pridržati, avto, dokler ni plačan dolg za popravo, če pa enkrat izpusti avto iz rok, potem ga pa ne more vzeti nazaj za dolg, razun potom sodnijske odredbe. Ne more ga pa prodat, razun če mu sodnija to dovoli. Vprašanje: Imam človeka v stanovanju. Stanovanje obstoji iz šestih sob. Pred enim tednom sem mu ukazal, da se izseli, ker ni plačal najemnine že več mesecev. On je pa stanovanje zaklenil in neznano kam odšel, ne da bi vzel ven pohištvo. Kaj naj storim sedaj ? — B. J. Odgovor: če lahko pridete v stanovanje, lahko pokličete voz od storage kompanije in spravite njegovo pohištvo pri taki kom-paniji. Potem se vam ne more očitat, da ste sami kaj vzeli zase. Da ste pa popolnoma sigurni, bi. bilo pa najboljše, če vložite tožbo in prepustite sodniji, da spravi pohištvo iz stanovanja. Vprašanje: Ko so popravljali mojo hišo, se je ponesrečil, neki delavec i« zdaj pravi, da bo mene tožil, ako mu ne plačam odškodnine, ki jo zahteva. Jaz mislim, da je odgovoren stavbenik, ki je prevzel popravo, ne pa jaz. Prosim pojasnila. — R. S. Odgovor: Ker ste dali kon-trakt stavbeniku, je samo on odgovoren za njegove delavce za eventuelne poškodbe pri delu. Če ima več kot tri delavce, jih ima zavarovane pri državnem odboru, ker to postava zahteva. Samo če bi vi sami najeli delavce, bi bili vi odgovorni. So izjeme, ampak te so redke, v katerih je gospodar odgovoren, čeprav je stavbenik prevzel kontrakt in najel ljudi. Ce verjamete al' pa ne. BLEI) Janezek je pritekel k Malnar-jevim in rekel hišni materi. "Naša mati so me poslali, če bi hoteli posoditi en ducat jajec, da( jih podsadimo koklji, ki nam bo izvalila piščeta. Naša mati so rekli, da vam bodo prav hvaležni, če jim posodite jajca." "O lejte si no, pa nisem vedela, da imate kokljo pri hiši," pravi Malnarca. "Veste, saj jo še nimamo, ampak Podraževa mati so rekli, da jo bodo nam posodili. Zato so pa naša mati rekli, da nam bodo dali Pozdraževi kokljo, vi pa jaj' ca, drugo imamo pa sami." A "Oh, ljubi moj možiček, ti ne veš kako lepe spomladanske klobuke sem videla danes. Ti ne veš, kakšna moda bo letošnjo pomlad," se prilizuje ženica svojemu finančnemu ministru. "Kakšna bo moda, da ne vem? Kaj ne bom vedel. Saj imajo vsako leto samo dvoje vrste klobukov. take, ki se tebi ne dopa-dejo in take, kateri se meni zde predragi." A Sosedi slonita na fencu in se pogovarjati. "Sedaj na pomlad bo treba preproge iztepst," omeni prva. "Aha, pri nas jih vedno on, pa še kako imenitno jih preklofa," odvrne druga. "Jaz jih moram pa vedno sama premahat, pa se mi zdi,'da je to delo pretežavno zame." "Zakaj pa ne napraviš tako kot jaz?" "Jej, daj no, hitro mi povej, kako napraviš." "Veš, tisti dan, ko iztepava-mo preproge, dobim kak vzrok in svojega moža prav pošteno ujezim. Tako je jezen, da kar barve izpreminja. Potem pa znese preproge ven in ker je ves raz-1 j učen tako maha po tepihih, da vsak najmanjši prašek iztepe iz njih." A "Ti ne veš, Mica, koliko strahu sem prestala ponoči," dopoveduje Špela svoji sosedi. "I, kaj je pa bilo tako groznega? Ali vas je strašilo?" "Še nekaj hujšega. Le poslušaj. Komaj sem malo zatisnila oči, ko se mi je zdelo, da slišim nek ropot v stfbi. Dasi sem sc vsa tresla, vendar prižgem luč in pregledam vse kote in kmalu bi bila omedlela, ko zapazim, da izpod postelje mole dve dolgi nogi." "O, sveta pomagavka!" Tisto je bil gotovo kak ropar, kaj ?" "Nak, ni bil ropar, ampak to je bil moj mož, ki je že prej slišal ropot kot pa jaz." A Mati sinčka prav pošteno na-.šeška in pravi: "Saj te nerada tepem! Saj mene bolj boli kot tebe!" "Ja, pa tebe ne boli tam kot mene," ji odgovori med jokom sinček Vsako naše pleme ima kak kraj, ki je znamenit po: naravi. Naša Slovenija se odlikuje po svojih krasnih gorah in čistim zdravim podnebjem. Eden naj-čarobnejših krajev v Sloveniji pa je Bled. Kdor obišče Jugoslavijo, pa ne obišče Bleda, ta ni videl kašno naravno bogastvo ima Jugoslavija. Na Bledu ima tudi jugoslovanska kraljeva družina svoje letovišče. Cosulich linija, katere krasni parniki plovejo sedaj naravnost na obalo modrega Jadrana, bo storila korake, da njih turisti iz Dalmacije lahko posetijo Bled. Potniki, ki bodo odpotovali iz New Yorka na Cosulichsvi ladji Saturnia na 29. aprila, bodo imeli priliko, da s pomočjo turističnega odbora posetijo vse lepe kraje slovenske dežele. --o-— * V Chicago je dospel princ Ferdinand, drugi sin bivšega nemškega kajzerja. A Dva štaparja sta se pogovarjala, kaj bi napravila, če bi imela dosti denarja. Pa zine eno Blaž: "Kaj bi ti napravil, če bi ti jaz dal tisoč dolarjev?" "Veš, Blaž, najprej bi se vse-del k mizi in preštel, če štima." A "Torej vi trdite, da vam je sosed rekel, da ste osel. Ali je to resnica?" vpraša sodnik toži-telja. "Da, res je to." "No, če je res, čemu ga pa potem tožite?" A "O, Janez, ti ne veš kakšno dobro službo sem dobil." "Tako? Kaj pa prav za praV delaš?" "Nič, z eno besedo nič," je pojasnjeval Tine. "Samo po lestvi donašam zidarju opeko, vse del° pa opravi zidar sam." DOPISI KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV APRIL 16.—Društvo Soča št. 26 SDZ, plesna veselica v Klima dvorani na 3241 W. 50th St. 16—Društvo Strugglers, 5-letnica ustanovitve društva, Ples v spodnji dvorani S. D. Doma. 16.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 17—Društvo Strugglers, petletnica, popoldne koncert v avditoriju, zvečer ples v obeh dvoranah S. D. Doma. 17.—S. P. P. S. društvo Cvet," priredi koncert v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave. 17.—Društvo Adrija, koncert v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave. 17.—D. D. D. D. Dalmacija Priredi igro in ples v Grdinovi dvorani. 23.—ženski klub Slovenskega Doma, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 23—Lovsko podporno društvo sv. Evstahija priredi ples v Grdinovi dvorani. 23—Praznovanje 15. obletnice društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ v spodnji dvorani S. N. Doma. 24--Igra "Prisegam" bo vprizorjena v šolski dvorani sv. Kristine po društvu sv. Kristine št. 219 KSKJ. 24.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma, 24—Koncert in predstava v korist cerkve sv. Lovrenca v S. Domu na 80. cesti. 24.—Pevsko društvo Ilirija, koncert v Slovenskem Domu na holmes Ave. 24.—Prireditev Mladinske šole Slovenskega Narodnega Doma v zgornji dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave. 24__Lijevo krilo H. B. Z. priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani. 27.—Slovenska šola S. D. Doma, koncert in ples v S. D. Domu. 30.—Društvo Orel, plesna Nabava v Grdinovi dvorani. MAJ 1__Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ. slavnostna prireditev v S. N. Domu. 1—Dvor Bayaga št. 1317, C. O- P. priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani. 1.—Koncert S. P. P. društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. 1—Društvo Prijatelj, SSPZ, Ples v Slovenskem Društvenem Domu v Euclidu. 7.-—Jugoslovanska umetniška šola S. N. Doma priredi velik ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 7—Klub zapadnih slovenskih društev, plesna veselica v Klima dvorani na 3241 W. 50th St. 8—Društvo Orel, Materinski dan, v S. N. Domu. 8—Društvo Waterloo Grove, Igra v avditoriju S. D. Doma. Po igri ples v spodnji dvorani. 8.—Zveza mlajših žena priredi domačo zabavo v spomin °bletnice ustanove Zveze v spodnjih šolskih prostorih fare sv. Kristine. 15.—Zbor Zarja (samostojno). pomladanski koncert v av-ditoriju S. N. Doma. 15—Družba Slovenski Narodni Dom, Maple Heights, piknik na cerkvenih prostorih v ^aple Gardens. r 15—Podružnica št. 32 S. Ž. Priredi banket ob priliki bla-£°slovljenja nove zastave, v Prostorih fare sv. Kristine na BHss Rd. 20.—Društvo Kristusa Kra-ja> veselica v S. N. Domu. 22—Društvo Hrvatska Slo-k°da, prirditev v obeh dvora-S. D. Doma. 27—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma. 29.—Skupna društva fare sv. Kristine priredijo piknik na Štrumbljevih prostorih na Bliss Rd. 29.—Družba Slovenski Narodni Dom, E. 80th St., piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 29. — Društvo Progressives, št. 641 SNPJ priredi ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. JUNIJ 5.—Pevsko društvo Cvet, petje in piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 5.—šolski otroci fare sv. Kristine priredijo šolsko prireditev v dvorani sv. Kristine. 12.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na Špelkotovih farmah. 12.—Pevsko društvo Zvon, koncnert in piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 12.—Društvo Zorislava, piknik na štrumbljevih prostorih. 12.—Ženski odsek Slovenske Zadružne Zveze, piknik na Mo-čilnikarjevi farmi. 19.—Društvo Kranj priredi piknik na Goriškovi farmi v Noble, O. 19.—Zaključek šole z igro šolskih otrok fare sv. Kristine. 19.....Društvo sv. Družine, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 24.—Praznovanje godu fare sv. Kristine, v zvezi s farnim žegnanjem, skozi teden. Vrši se na Bliss Rd. 26.—Fara sv. Lovrenca, letni piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 26.—Društvo Mir, št. 142 S. N. P. J., priredi piknik na Pin-tarjevih prostorih. 26.—Dr. Collinwoodske Slovenke št. 22 S. D. Z. ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 26.—Clevelandski Sokol priredi piknik na prostorih Slovenskega Društvenega Doma v Euclidu. JULIJ 3.—Piknik S. P. društva Soča na Močilnikarjevi farmi. 3.—Slovenska Ženska Zveza, št. 47, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 10.—Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 17.—Klub Hinje, skupni izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 17.—Slovenska Mladinska šola S. N. Doma priredi velik piknik na Močilnikarjevi farmi. 17. — Collinwoodski Sokol priredi piknik na prostorih Slovenskega Društvenega Doma v Euclidu. 24.—Društvo Tabor, SNPJ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 31.—Društvo Naš Dom, SDZ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. GLASOVI IZ STARE DOMOVINE 24.—žegnanje pri fari sv. Kristine na Bliss Rd. AVGUST 7.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na Špelkotovih farmah. 7.—Društvo Presv. Rešnjega Telesa, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 14.—Društvo sv. Vincenca Pavlanskega, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. -o- ŽALOSTNO NAKLJUČJE William McDonald je videl na neki postaji podzemske železnice v New Yorku gručo ljudi, ki so se zgrinjali okrog nekega predmeta na tleh. Mož radoveden izstopi, da tudi on vidi kaj imajo ljudje na tleh. Ko pride na prostor, pa vidi tam svojo malo hčerko, kup zmečkanega mesa na tleh, katero je malo prej po vozila kara. Za krizno boleznijo, ki je preplavila, skoro že ves svet in smo iz početka mislili, da vas, dolarske srečnike, ni zadela, smo oboleli že tako, da si mnogi iščejo leka na, prav čudne načine. Tako se je sprožila misel špekulacije z mrtvimi. Poslovala je v Mariboru zadruga, ki je sprejemala za življensko zavarovanje člane, četudi so Bili ti že na smrtni postelji. Zavarovali so jih pa lahko po "društvenih pravilih" popolnoma tuje osebe in lahko brez vsakršne njih vednosti, samo da je bila vplačana pristopnina in zavarovalna premija za njih. Na ta način so bili zavarovani največji reveži, ki so bili vsled starosti in bera-ških razmer zapisani smrti. Mnogi od njih, ki so bili noto-rični alkoholiki, ki so spili vse, samo da je žgalo in teklo. Zavarovali so jih za visoke zneske, $1500 na glavo. Kakšno "bližnjo bodočnost" so imeli ti, ki so bili le lutke v rokah špekulantov, katerih interes je bil le ta, da mu zavarovanec, čim on prejme polico, izgine pod rušo, da se namasti s tem plenom, si lahko vsakdo sam presodi, ker sicer bi moral plačevati zadrugi za druge, pred njim umrle, kar bi ga pa lahko stalo veliko denarja. V ta nečeden posel se je vrglo vse, kar je zmožno špekulacije s človeško krvjo. Od bogataša, ki je špekuliral v milijone, ker je imel cel kader zavarovancev, pa do cerkvenega orga-nista, ki se je po svoji finančni moči pritiskal na bogastvo obetajoč posel. Naenkrat je prišlo razočaranje, ko je posegla vmes oblast, ker tak način poslovanja sploh ni dovoljen, ter je zaprla "direktorij" zadruge, ki je obenem vršil prevare ter spravljal masten dobiček lahkovernih špekulantov največ v svoj lasten žep. Ko se je šlo v teh slučajih za špekulativno postopanje, ki je obetalo v kratkem času kolosa-len zaslužek na nevisoke premije za plačevanje, se je pokazalo, koliko imajo ravno tisti denarja za umazane špekulacije, ki ob vsaki priliki tarnajo čez davke, dajatve ob narodnih prireditvah ter najbolj kriče in vi-jejo roke — kriza!'kriza! Sedanji čas tako čudno riba in drži ljudi, da nekdaj najuglednejši trgovec tako pojema s svojim renomejem, da se spu •šča v "einz" igro. Na koncu prmej-dušanja se v medsebojnem pobratimstvu pufov, ki so jih vezali v skupnosti, porazgubijo v jutranji zori. Na tak način preživlja težke čase grupa od največjega finančnega mate-matičarja do najprimitivnejše, od danes do jutri misleče dninar-nice. Birti imajo za'sebe dobro do-miselnico, ko bodre svoje, prej pogostnejše goste: "Kaj se boš zlodja kremžu, če ti bolj trda prede, pridi pa se napij! Tako boš pozabil in boš vesel, saj ne živiš vedno." Tak recept večkrat pade na rodovitna tla. Kmetski pridelki se plačujejo tako nizko ceno, kot še nikdar. Industrijski izdelki pa se v razmerju skoraj niso pocenili, tako da, kmetu trda prede. še mnogo na slabšem pa je delavec, ki ne le da nima zaslužka, ne stalne strehe, temveč še naj-ečkrat strada z vso družino, ne videč, kedaj in na kak način bo prišlo odrešenje iz tega kaosa. Ker se krasti ne sms, pač pa stradati, so se takoj po uspelem receptu z Lindberghovim otrokom oglasili tu posnemalci, da so na Viču pri Ljubljani grozili imovitemu gostilničarju, da mora na označeni kraj položiti 150,000 Din, ker sicer mu umore njegova dva fantiča. Kako naglo vpliva amerikanski vpliv pri nas v to smer, je čudovito. Sicer je pa vsevprek čudno,, ker tudi vino, ki se ga doma v Dalmaciji plača le po 1 Din do 2 liter, se toči po gostilnah samo po 14 Din, ter klobase se POSLOVENIL DR. A. R. CARSKI SEL Mužik je peljal torej svojega gosta naravnost na pošto. V ozki ulici se je Mihael Strogov nagloma ustavil in skril za neki "Kaj ti je?" ga je živahno vprašal mužik, ki ga je vedenje Mihaela Strogova osupnilo. Tiho!" je naglo odgovoril Mihael Strogov in položil prst na ustnice. V tem trenutku je oddelek Ta-tarov krenil z glavnega trga v ulico, po kateri sta že nekoliko časa hodila Mihael Strogov in njegov tovariš. Pred oddelkom, ki je štel kakih dvajset jezdecev, je jahal častnik v zelo preprosti obleki Čeprav je opazoval zdaj eno zdaj drugo stran ulice, vendar ni mogel videti Mihaela Strogova, ki se mu je tako hitro in ročno umaknil. Oddelek je dirjal naglo po ulici. Niti častnik niti njegovo spremstvo se ni menilo za prebivalce. Ti nesrečniki so se jim komaj utegnili sproti umikati. Tu in tam se je razlegel kak pritajen vzklik, ki ga je takoj udu-šil udarec sulice, in ulica je bila v trenutku prazna. Ko je oddelek izginil, se je Mihael Strogov obrnil k mužiku in ga vprašal: "Kdo je ta častnik?" Bil je bled kakor mrlič. "Ivan Ogarev!" je odgovoril Sibirec s tihim glasom, iz katerega je dihalo sovraštvo. "On!" je glasno vzkliknil Mihael Strogov, ki ni mogel obvladati prevelike jeze. Spoznal je, da je častnik oni potnik, ki ga je bil udaril na 1'šimski postaji. In kakor bi se mu nekaj posvetilo, se je obenem spomnil tudi starega cigana, ki ga je videl na nižnjenovgorodskem sejmišču. Mihael Strogov se ni zmotil Ivan Ogarev se je kot cigan pomešal med tolpo Sangare in z njo zapustil nižnjenovgorodsko pokrajino, kjer je med številnimi tujci iz srednje Azije iskal zaveznikov za svoje peklensko delo. Sangara in njeni cigani so bili njegovi plačani vohuni, vdani mu na življenje in smrt. Ivan Ogarev je bil tisti, ki je ponoči na sejmišču govoril takrat zanj nerazumljive besede, se vozil s cigansko tolpo na krovu "Kavkaza" in po drugi cesti iz Kazana v Išim prišel pred tremi dnevi v Omsk, ki je seclaj ječal pod njegovo oblastjo. Mihael Strogov se ga je moral sedaj bolj kot kdaj ogibati in gledati na to, da mu ne pride pred; oči. Ko bo prišel trenutek da mu bo mogel pogledati naravnost v oči, tedaj ga bo poiskal, četudi bi, bil gospodar vse Sibirije! Mihael Strogov in mužik sta šla dalje po mestu in prišla na pošto. Ponoči bi ne bilo težko priti iz Omska skozi kako vrzel v obzidju. Nemogoče pa je bilo nadomestiti taratajko, ker ni bilo nobenega voza. In čemu tudi? Ali ni bil sam? Zadostoval mu je konj, ki mu ga je prodal poštar za, visoko ceno. Bil je močan in utrjena žival, kakršno si je želel Mihael Strogov, ki je biJ izvežban in.vztrajen jezdec. Konj je bil hitro pripravljen za odhod. prodajajo po 5 Din, ko so preši-či po 2 Din kg, kot takrat, ko se je plačevalo prešiče po 20 Din kg. Zima je letos prav pasja, tako da bomo šli najbrže za Veliko noč s skiji za procesijo. Vsak zre z negotovostjo v bodočnost, ker vse te razmere niso zdrave in ne morejo roditi ne zdravega napredka in ne zdravega naraščaja, ki v tem dorašča. Vse to sem videl, ko sem hodil po sicer lepi žirovski dolini in kjer imajo tudi mnogo hrepenenja po dolarski žlahti. Pozdrav! T. H. Bilo je ob štirih popoldne. Mihael. Strogov je moral čakati noči, ako je hotel zapustiti mesto skozi kako vrzel v okopih. Ker se ni hotel kazati po mestnih ulicah, je ostal na pošti in si naročil večerjo. V čakalnici je vrvelo ljudi. Kakor na ruske postaje tako so prihajali tudi sem preplašeni prebivalci, da bi izvedeli kaj novic. Govorili so, da bodo kma-u prišle ruske čete, ne sicer v Omsk, ampak v Tomsk, da iz-rgajo mesto Tatarom kana Feo- farja. Mihael Strogov je pazljivo poslušal vsako besedo, sam pa se ni spuščal v pogovor. Naenkrat pa je vztrepetal ob vzkliku, ki mu je presunil vso dušo; na uho sta mu udarili besedi: "Moj sin!" Pred njim je stala njegova mati, stara Marfa. Smehljala se mu je, drhtela in mu ponujala roko . . . Mihael Strogov je vstal. Ho-el je planiti proti njej . . . Toda misel na dolžnost in resno nevarnost, ki je pretila njegovi materi in njemu, ga je hipoma zadržala. Obvladal se je tako, da se ni zganila niti mišica na njegovem obrazu. V čakalnici je bilo kakih dvajset ljudi. Med njimi so utegnili biti tudi vohuni, in ali ni bilo mestu znano, da je sin Marfe Mihael Strogov carski sel? Mihael Strogov se ni premaknil. 'Mihael!" je vzkliknila njegova mati. Kdo ste, spoštovana gospa?" je vprašal Mihael Strogov. Posamezne besede je bolj jecljal kakor izgovarjal. "Kdo sem, me vprašaš? Moj otrok, ali ne poznaš več svoje matere?" "Motite se ... " je odgovoril Mihael Strogov. "Vara Vas gotovo kaka podobnost ..." Stara Marfa! je stopila naravnost preden j, mu pogledala v oči in vprašala: "Ali nisi sin Petra in Marfe Strogov?" Mihael Strogov bi bil dal življenje, da je smel objeti svojo mater . . . Ako se vda, potem je izgubljeno vse! In premagal se je. Zatisnil je oči, da ne bi videl neizrekljive groze na ljubljenem obrazu svoje matere, in umaknil roke, da se ne bi dotaknil njenih drhtečih rok, ki so se iztegale po njem. "V resnici ne vem, kaj hočete reči, draga žena," je odgovoril in stopil korak nazaj. "Mihael!" je še enkrat ponovila priletna mati.» "Nisem Mihael! Nikdar nisem bil Vaš sin! Imenujem se Nikolaj Korpanov, trgovec v Ir-kutsku ..." In nagloma je zapustil čakalnico, medtem ko so se zadnjikrat oglasile besede: "Moj sin! Moj sin!" Mihael Strogov je odpotoval popolnoma potrt. Videl ni svoje stare matere, kako se je skoraj mrtva zgrudila na klop. Ko pa ji je poštar hitel na pomoč, se je hipoma vzdignila. Nenadoma se ji je posvetilo v glavi. Da bi jo zatajil njen sin? To ni bilo mogoče! Da bi se zmotila sama in ga zamenjala z drugim? Prav tako nemogoče! Videla je svojega sina in ako je on ni spoznal, je samo iz tehtnih razlogov ni hotel in ni smel spoznati. In potlačila je vso bol v svojem srcu in mislila samo na to: "Ali ga nisem nehote pogu-bila?" "Kako sem neumna?" je dejala ljudem, ki so jo začeli iz-praševati. "Oči so me varale I Ta, mladi mož ni moj sin. Nima njegovega glasu! Pustimo to! Navzezadnje bom videla svojega sina res že vsepovsod." Deset minut pozneje se je na pošti pojavil tatarski častnik. "Marfa Strogova?" je vprašal. "Da," je odgovorila stara žena s tako mirnim glasom in tako vedrim licem, da je 'prisotni ljudje niso več poznali. "Pojdi z menoj!" je dejal častnik. Marfa Strogova je šla samozavestno z njim in zapustila poštno poslopje. Nekaj trenutkov pozneje je stala vtaborišču na glavnem trgu pred Ivanom Ogarevom, ki je takoj izvedel o dogodku na pošti. Ker je slutil resnico, je hotel sam izprašati staro Sibir-ko. "Tvoje ime?" je vprašal s strogim glasom. "Marfa Strogova." "Ali imaš sina?" "Da." "Ni li carski sel?" "Da." "Kje je sedaj ?" "V Moskvi." "Ali nimaš od njega nobenih poročil ?" "Nobenih." "Koliko časa ne?" "Dva meseca." "Kdo je torej mladi mož, ki si ga še pred nekaterimi minutami na pošti imenovala svojega sina?" "Mlad Sibirec, ki sem ga zamenjala z njim," je odgovorila Marfa Strogova. "Ta je že deseti, o katerem sem mislila, da je moj sin, odkar je v mestu vse polno tujcev. Zdi se mi, da ga vidim povsod!" "Mladi mož torej ni bil Mihael Strogov?" "žal, da ne!" "Ali veš, starka, da te dam lahko mučiti toliko časa, da mi boš priznala resnico?" "Povedala sem resnico in muka ne bo spremenila mojih besed." "Sibirec torej res ni bil Mihael Strogov?" je drugič in še odločneje vprašal Ivan Ogarev. "Ne, ni bil!" je odgovorila drugič Marfa Strogova. "Ali mislite, da bi mogla za ves svet zatajiti takega sina, kakršnega mi je dal sam Bog?" (Dalje prihodnjič.) dnevnFvesti Poljske žene medseboj v smrtnem boju Varšava, 9. aprila. Zadnja postojanka moških "polje časti," kot nazivljejo (dvoboj, je bila sedaj prepuščena ženskam. 22 letna Mihalina Osgov je pozvala 24 letno Janino Rukarov-sko na dvoboj, ker je slednja bila preveč prijazna z možem Mrs. Osgov. ženski sta se oborožili z vojaškimi revolverji in začeli streljati v razdalji 10 jardov ena od druge. Ko je bilo povelje za streljanje oddano, sta počila dva strela, in Janina se je mrtva zgrudila na tla. Fašisti zahtevajo odpravo vojnih dolgov Rim, 9. aprila. Veliki koncil fašistovske stranke, pod predsedstvom Mussolinija, je prišel na dan z zahtevo, da se odpravijo vse vojne odškodnine in vojni dolgovi. V posebni resoluciji povdarjajo, da je uravnava vojnih dolgov in vojnih odškodnin prvo in najbolj važno vprašanje, ki mora, biti rešeno, ako hoče svet, da se zopet vrnejo normalni časi. Kongres dobil 2,400,000 podpisov Washington, 9. aprila. Organizacija vojaških veteranov je prinesla v kongres ogromne pole, na katerih se nahaja 2,400,-000 podpisov bivših vojakov in njih sorodnikov, ki zahtevajo, da se izplača vojakom bonus takoj. MALI OGLASI Stanovanje se da v najem, poceni, 5 sob, zgerej, za mirno družino. Vse prenovljeno. Stanovanje je na 1114 E. 63rd St. Pozve se na 1133 Norwood Rd. (86) Plača španskega predsednika določena Madrid, 9. aprila, španski parlament je končno določil plačo predsednika španske republike. Glasom te odredbe bo dobival predsednik 1,000,000 peset na leto kot plačo, 250,000 peset letno za zabavo in 250,000 peset za potovanje, kar je v normalnih časih vredno v ameriškem denarju $300,000. Predsednik Zed. držav dobiva letno $75,000. Komunisti napadli banko v New Yorku New York, 9. aprila. Policija v tem mestu je aretirala 30 komunistov, ki so prišli pred Ga-liena St. podružnico National City banke, kjer so vrgli več opek v velika izložbena okna, nakar so pometali proč rdeče zastave in pobegnili, toda jih je policija takoj prijela. Molčeči Mesija je dospel v Anglijo Dove, Anglija, 9. aprila. Me-her Baba, katerega nazivljejo njegovi pristaši molčečega Mesijo, ki je iz človeka postal Bog, je dospel sem iz Bombaya. Ko se je izkrcal, je imel težave s eolninskimi uradniki, ker je naredil obljubo, da bo molčal osem let. V zaporih so izdelovali ponarejeni denar Genoa, Italija, 9. aprila. Policija je bila skrajno začudena, ko je' dognala, da ponarejeni bankovci za 5 in 10 lir, katerih je bilo zadnje čase mnogo razdeljenih med ljudi, so prihajali iz državnih zaporov v tem mestu. Ponarejevalci denaja so bili prijeti in poslani v samotne celice. 300,000 novih Fordov naročenih Detroit, 9. aprila. Ford družba naznanja, da je prejela zadnje dni naročila za 300,000 najnovejših Ford avtomobilov modela V-8. Skoro 14,000,000 ljudi si je ogledalo vzorce novih avtomobilov zadnje čase. 1. maja se bo dnevno lahko zgotovilo 1,000 novih Ford avtomobilov. Naznanilo Članicam podružnice št. 25, Slovenske ženske Zveze, se naznanja,da se udeležijo seje 11. aprila ob navadnem času. Pro-šen je ves izobraževalni odsek, da se udeleži sfeje. Tudi vse one, ki dolgujete,sto prošene, da pridete: poravnat zaostalo, če ne, se bom ravnala po pravilih. V slučaju, da ste suspendirani, ne dobite ničesar od organizacije. Torej upam, da ste na jasnem, da se ne bo katera jezila,ko bo prepozno. Ne pozabite tudi agitirati za nove članice. Lepe nagrade so razpisane za vse marljive članice S. ž. Zveze. Asesment bom začela pobirati že ob 6. uri zvečer. In od sedaj naprej bom pobirala asesment vsakega 25. v mesecu v navadnih prostorih. Toliko v po-jaisnilo. Pozdrav—tajnica. (85) Priletna ženska išče delo, sposobna za vsa hišna opravila. Vprašajte na 1129 Addison Rd., spodaj. (85) Biljardnica naprodaj ima štiri mize, dvoje kegljišč, 12 stolov, cash register, stroj za peanuts, se proda vse skupaj ali posamezno. Vprašajte pri Jos. Kroflič, Dayton Rd., Madison, Ohio. (85) Stanovanje se da v najem, štiri čedne sobe. Za malo in mirno družino. Posebno pripravno za novoporočen-ce. Tudi garaža na razpolago. Vprašajte na 6410 St. Clair Ave. (87) Ako hočete imeti lepo, nanovo papirano in moderno prenovljeno stanovanje, pet zračnih sob, podstrešje, klet, se oglasite pri Marjanci Kuharjevi, 1123 Adison Rd. Stanovanje se nahaja v isti .hiši zgorej in se odda prav poceni pravi družini. (x) 3 kosi za spalno sobo postelja iz orehovinc, skrinja in omara, navadna cena $175.00 posebna cena $64.50 Vprašajte za Mr. Peruška The Stern Furniture Co. 15428 Waterloo Rd. 1932 APR. 1932 iSn |Mo Ta We Th Fr Sa hr A 10 117 m ii H 18 H ¥ H 191 16 ? 13 20 27 □ DD m % i I ffl 15 22 II 2 i S3 16 231 Pi nih, ko smo prispeli. Postavili pa smo lestvo — poskušali bomo vsekakor, ako se vam zdi to važno." (Dalje prihodnjič) cxxxxxxxxxxrxxxrxrrxxriigp Mi popravljamo radio vseh izdelkov. Naše delo je garantirano najboljše vrste. NIZKA CENA ZA PRVO VRSTNO DELO! 17002 Grovewood Ave. I h Tel. KEnmore 1080 C :XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXi ODVETNIK 401 Engineers Bldg, Maia «12« Zvečer: 15621 Waterloo Rd. Kenmore 1694 MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. Tel. KEnmore 1282 Michael Casserman 18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877 OLD HOME Ksj'istered V S Pnlont Oflflcc I HAVE NT HEA^O OF A CASE TO PAY 07= AMY ONE STOOP/KG, OVETfS. TO PICK UP y A POCKET BOOK/ "THATS TO THE ( . S)D,T;V\/ALX) W\(?l you vslont otev, even if Folks pocket books AfSE EMPTY, TBEV'feE haonto 'em in hopes soMETH/NQ w1l.l fall jnto em , V sooner or later • NNHATS YJRCNG, YvJITK )T/ V pomleljek, torek, sredo, 11., 12., 13. aprila UMORI V MORGUE ULICI Še nikdar se' ni upalo pokazati' na filmu tako strašno povest o umoru in blaznih poskušnjah dr. Mirakle. Treba je poguma, da S3 jc gleda, toda pozabil je ne boš nikdar. Nedolžna lepota ... to je bil njen poročni večer . . . srečna je sanjala o možu, ki ga ljubi. Potem . . . senca na steni . . . pobegla zver . . . strašno se režeča. Kakšna bo njena usoda . . . čegava nevesta bo? Tudi Gloria Swanson v "DANES ZVEČER ALI NIKOLI" ODRASLI 15 CENTOV v ŠETRTEK IN PETEK—James Dunn, Sally Eilers "PLEŠOČI ZBOR." Tudi dve komediji. Odrasl il5 centov. V SOBOTO—Ed. G. Robinson "MOŽ S SEKIRO." Tudi Billie Dove "STAROST ZA LJUBEZEN." tako je ime največjemu parniku Cunard Linije, na katerem bo dne 15. junija potovalo veliko število cleveland-skih in drugih slovenskih rojakov . . . Velikanski parnik . . . lepe udobne kabine . . . zelo znižane cene . . • ugodnosti na parniku in vlakih . . . potnike spremlja do Ljubljane MR. KOLLANDER . . . nobene skrbi z prtljago ali s čim drugim . . . nikakih stroškov v New Yorku ... z vlaka takoj na parnik . . . najboljša prilika za prijetno potovanje ... ne odlašajte, temveč se takoj oglasite. Vsa pojasnila in navodila dobite pri: bo popolen uspeh, ako jo oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" 6419 St. Clair Avenue v Slovenskem Narodnem Domu Poslužite se domačega podjetja, ki je v resnici (rdfljBBžhfo tudi pripoznano kot NAJVEČJI, NAJBOLJ MODERNI FOTOGRA-"feLIIILŠ?« FIČNI ATELIJE V DRŽAVI OHIO P^vr^ft^yj?' Odprto vsaki dan. V o« Ob nedeljah odprto od 10. zjutraj do 4. popoldne BUKOVNIK STUDIO 6405 ST. CLAIR AVENUE Telefon: HEnderson 5013 Društva imajo izjemne cene na oglasih! i Mrtvec na mostu Za "Ameriško Domovino" priredil M. U. "Bil, bil sem, governer. Pred r vami sem bil v vlaku. Slišal i sem, da ste kupili vozovnico do Algate East, jaz pa sem imel li- i stek za katerokoli smer. Ko sem c videl, da se niste odpeljali, sem j bil že prepričan, da sem vas iz- 1 gubil. Zato sem izstopil na prihodnji postaji. Pripeljali pa ste ' se sj prihodnjim vlakom, a v va- 1 gonu poleg je bil Oto. Sledil i sem vam tudi jaz tedaj vsepo- ] vsod. In videl sem, kako ste i sledili vi onega drugega do uni- < verze. Potem ste se od tam vra- j čali. Hitel sem pred vami ter začel govoriti z malo gručo mis- , leč, da boste morali na vsak način tam mimo. In res ste prišli! Vendar ste bili vi bolj hitri, kakor jaz." "Zakaj pa niste zbežal, mesto da ste jih ubogal?" je vprašal Gibbs zopet. "I, seveda, to bi gotovo vi storili ! Saj bi bil lahko zbežal že na vlaku — mar sem pa vedel, da nista Oto ali pa Jakob v drugem vozu? Celo ko ste me prijeli, sta bila le kakih deset korakov vstran." "Kaj? Ko sem vas prijel?" je vzkliknil Gilmartin. "Tam sta bila, da, governer, in gledala, kako sta rtie s polica-, jem odpeljala." "Hoskins," je dejal razoča-J ran Gilmartin, "vidim, da ste res, kar ste prej dejal, proklet norec! Zakaj pa mi niste tega povedali tedaj ?" "Sedaj pa bom jaz vas vprašal, governer: Kako sem si pa mogel spioh predstavljati, da mi boste verjeli? Kateri policaj pa bi verjel meni?" Gilmartin je skomignil z rameni. "Vsekakor," je dejal nato, "pokazati nam boste morali ono hišo v Golder Green." "Ampak ne sedaj, governer!" je skoro prosil Bili. "Gotovo bi me videli. In Jakob se gotovo ne bi pomišljal, da, mi zasadi svoj ogromni nož med rebra. Zaprite me v kako celico čez noč, governer. Jutri Čez dan vam pa pokažem." "O, seveda," se je razsrdil Gilmartin. "Jutri, ko že odneso pete." "Oh, moj Bog," je prosil Hoskins. "Umorili me bodo. Prav ! gotovo me bodo umorili!" "Ali nam pokažete hišo no- 1 coj," je odvrnil odločno Gilmar- : tin, "ali pa. vam natrpim kak 1 ducat ovadb in med njimi še že-partsvo." Bili je molčal. PETNAJSTO POGLAVJE Pogon Gilmartin je dejal Gibbsu: "Najslabše na stvari je, da ne vemo, kam naj pošljemo moštvo naprej." "Samo trenutek — pred leti sem bil v onem kraju," je rekel Gibbs ter se nato obrnil k Hos-kinsu: "Ali se spominjate, v katerem delu Golders Green-a je dotična hiša?" "Seveda vem," je pristal Bili. "Lahko vam popišem, ampak rajši bi — " "Prokleto malo me briga, kaj bi vi rajši," se je razhudil Gibbs. "Takoj nam popišite, kje se nahaja. Začnite pri kakem poslopju, za katero vsi vemo — na primer pri postaji podzemske železnice." "Saj od tu tudi vem pot," je odgovoril Hoskins. "Mimo postaje greste, potem obrnete na desno in potem zopet na desno tam pri onem poslopju, kjer sežigajo mrliče." "Pri krematoriju?" "Da. Potem prva ulica na dejano." "Aha, že vem," je rekel Gibbs ter dvignil slušalo telefona. Trenutno je že govoril s tovarišem lia severo-zahodni strani Londo- na ter ga prosil, naj pošje svojo moštvo na določeno mesto. j "Mislim, da bo najbolje, da < naročim tjakaj tudi leteči škva- , dron iz" Scotland Yarda," je pri- • pomnil Gilmartin ter tudi on te- } lefoniral. Nato se je obrnil k Hoskinsu: "Preklemanski norec! Drugič, ] kadar vlomiš v kako hišo, si vsaj f naslov dobro zapomni." Gibbsu pa je pripomnil: "Da smo vedeli , naslov, bi lahko hišo že zdavnaj ( obkolili. Medtem se nam bodo , pa gotovo izmuznili." "Nikar se ne bojte, governer," , je dejal Hoskins. "Onadva gotovo kje v bližini1 čakata, da vidita, kaj boste storili z menoj.' "O, ravno brigata se za vas! Le zganite se sedaj! Gibbs, naj nam kdo preskrbi taksi! To bo i še najhitrejapot!" "O, governer," je jamral Hoskins v strahu. "Ubili me bodo! ■ Pri živem Bogu — " "Tiho bodi!" je dejal Gibbs ■ ter odšel, da izvrši Gilmartino-• vo naročilo. Bili je zopet začel moledovati. "Ah, za božjo voljo, Hoskins," je dejal nestrpno Gilmartin. "Nehajte vendar s svojim jam-ranjem, pa bodite zadovoljni, da ste se tako lepo na gladkem izmuznili." J Hoskins je nekaj godrnjal, češ, da jako dvomi o tem. Tedaj se je Gilmartin okrenil ter zakričal: "Zelo dobro! Sit sem vas že itak! Saj ni potreba, da greste z nami! že sam najdem dotično hišo. Ampak zapomnite si moje besede, Hoskins: znašli se boste pred malo bolj resno ovadbo, kakor pa je žeparst-vo in sicer kot soudeleženec pri uboju, ki sta ga onadva druga ptička zagrešila." Vlomilec je molčal, čim se je Gibbs vrnil, mu je Gilmartin ; dejal: "Kar prekl.ičite vse uka-i ze. Hoskins si je izvolil, naj na-i perimo proti njemu ovadbo za • soudeležbo pri boju!" "Ej, kaj! Saj pojdem — " t ga je prekinil Hoskins. "Vem, da lahko — " "Dobro, tedaj," je dejal Gibbs nestrpno. "Nikar ne govori toliko. Taksi že čaka." Odšli so pred policijsko poslopje in sicer prvi Gibbs, za njim pa Hoskins in nato Gilmartin. Gibbs je že stopil z eno nogo v avto, ko je naenkrat Hoskins zarjul ter padel vznak v roke Gilmartinu. "Kaj za vraga pa je to?" je zavpil Gilmartin ter ga popade! za roko. "O, izpustite!" je vpil Hoskins. "Zadeli so me, pre — " "Tam beži!" je zavpil izvo-šček ter pokazal z roko naprej. Gibbs se je okrenil ter že izginil po ulici. Gilmartin je za-brlizgal na, piščalko. Nekoliko stražnikov je priteklo, "Takoj, za inšpektorjem Gibbsom!" "Le z mano!" je zavpil izvo-šček ter pognal avtomobil, Gilmartin se je obrnil k Hoskinsu, ki je sedel na stopnici ter klel, in vprašal: "Kaj pa je?" "Ne vem, governer," je odgovoril ta, "ampak čutim, kakor bi imel nož v hrbtu." "Ali lahko hodite? Pojdimo v poslopje, Sicer se zbere tu pol Londona." Čeravno je bilo že kasno, se je zbrala okoli nju že precejšnja gruča ljudi. Hoskins je takoj vstal in vzkliknil: "O, joj! Saj sem po hrbtu ves krvav!" In res, na stopnici je bila cela miakuža krvi. "Stražmojster, pomagajte mu v poslopje!" Stražmojster je prijel Billa pod pazduho ter vzkliknil: "Ho, saj mu tiči nož v hrbtu!" "Saj sem vedel," je jamral Hoskins, "saj sem dejal, da me bodo!" Gilmartin je ukazal: "Pokličite zdravnika! Sporočite mu, zakaj ga kličemo!" Ko so Billa pripeljali v policijsko sprejemnico, je pripomnil detektiv: "Za vraga! Ta pa zna z nožem!" "Jakob in nihče drug!" je pojasnjeval Hoskins. "Vedno se je vežbal z nožem. Mar nimo nož roženega.ročaja?" Gilmartin je prikimal in rekel : "Saj ni tako hudo, Bili. Nisem sicer zdravnik, vendar pa vidim, da rana ni opasna. Sreča, da niste bil obrnjen proti njemu." "Izvlečite ga, governer," je ] prosil Bili. "Boli — sicer ne i prav hudo — ampak izvlecite ga!" . "Ne," je odločil Gilmartin. i "Izvleči ga mora zdravnik. Sicer pa lahko slečemo suknjo in i srajco za sedaj." i Bili je stokal in klel, ko so mu slačili obleko. Tedaj je prihitel mlad zdravnik, a z njim stražnik s skledo vode. Pokimal je razumljivo Gilmartinu, ko mu je ta pokazal na nož. "Za ramena ga primite," je ukazoval zdravnik. "Pa da se vam ne iztrga. Tu-sem z vodo, | tu-sem!" Čim je bilo vse pripravljeno, je položil zdravnik eno roko na Billov hrbet, z drugo pa je sun-doma izvlekel nož, Kri se je vlila iz rane." "Oj," je zavpil ; Bili ter se skušal iztrgati, vendar ga je Gilmartin trdo držal. "Saj ni tako hudo, sinko!" je dejal zdravnik. "Radi tega bo- t ste šele v starih letih prišli na vislice. Sicer ste pa imeli srečo!" Kmalu nato je zdravnik obvezal rano ter si pričel umivati roke. "Pa ležite in bodite mirni,'' je zaukazal. "Vraga bom ležal," je dejal kakor poživi jen Bili. "Sedaj bom nalašč pokazal governerju, kje živita ta prokleta mrjasca!" Gilmartin je pogledal zdravnika ter vprašal: "Ali bi ga, lahko vzel s seboj v avtomobilu do Golders Greena. Kasneje ga takoj oddam v bolnišnico." "Ako se čuti dovolj močnega, Koristilo mu vsekakor ne bo. Pa bolje, da vzamete kako okrep-čilo s seboj." "Saj mi tudi sedaj ne bi ško- 1< dilo," je hitel Bili. "Grem pa t na vsak način z governer jem." d Gilmartin je pomignil straž- i niku, naj preskrbi potrebno okrepčilo. 1 Zdravnik je pričel ogledovati r nož'in pripomnil: "čudno orodje! Kakor da je orientalskega i izvora!" c "Stavim, da je to nož, kaki'- c šne imajo navadno kubanski ko- i zaki. Vendar pa nisem nikdar i še čul, da bi jih metali," je de- s jal Gilmartin. i Ves potan je vstopil Gibbs. ] Zaklel je: "Ubežal mi je, za se- i daj. Do zadnjega moža sem poslal, da ga iščejo." "Ali ste mu videli obraz?" je vprašal Gilmartin. "Samo trenutek. Možak z dolgo brado." "Jakob!" je vzkliknil Hoskins. "Ne, mar ne gremo še v Golders Green?" "Bojim se, da smo prepozni," je odvrnil Gilmartin. "Jakob je najbrže čakal tu, medtem pa je šel oni drugi, Oto, ter izpraznil hišo. Vsekakor pa pojdimo tja!" Oblekli so takoj Hoskinsa ter odšli, ostavivši zdravnika, da podpiše še listine, čim so prišli do vrat, so se instinktivno ozrli na desno in levo — vendar to pot ni bilo nobene nevarnosti. Hoskins je bil vsled izgube krvi precej šibak, tako da so ga, morali v avtomobil dvigniti. Vendar pa ga ni zapustil veder; duh. čim so prispeli kmalu nato v Golder Green, so prepustili govorilno cev na avtomobilu Hoskinsu, da je vodil izvoščeka. Na nekem križišču so postali, ker mimo je vozila ognjegaška brizgalna, "Prihodnja ulica na de'sno," je konečno dejal Bili ter izpustil govorilno cev. "Policijska četa mora tu nekje čakati," je pripomnil C'il-martin. Hoskins je bil zelo utrujen in ] že skoro ni mogel več ravno se- 1 deti. Oba detektiva sta ga precej v skrbeh podpirala. Tedaj < pa, se je avtomobil nepričakovano sunkoma ustavil. Gilmartin i se je nagnil preko okna in videl stražnika. Malo dalje v ulici , pa je bila precejšnja gruča ljudi. Od svetlih delov avtomobila je odsevala čudna luč. "Kaj pa je?" je vprašal Gilmartin. "Promet ustavljen, gospod," je odgovoril izvošček. "Zapisuje me, ker se nisem ustavil. Povedal sem mu, kdo ste, pa —'" "Pridite bliže," je zapovedal detektiv stražniku, ki je skrb- i no pisal v svojo beležnico. V ] odločnem glasu je spoznal straž- i nik avtoriteto ter se je pribli- 1 žal. "Spravite tisto svojo prokleto beležnico!" je vpil Gilmartin 1 rdeč od jeze. "Ako niste verjeli izvoščku, zakaj niste prišli k meni? Tu!" Pomolil mu je svojo iztovetnico pod nos, "Obžalujem, gospod, ampak — " se je hotel opravičiti stražnik. "Zakaj pa ne smemo dalje?" "Požar, gospod nadinšpektor. Promet je ustavljen." "Kje pa gori, pri vragu?" "Prihodnja ulica. Prva na desno." "Prokleto," je zagodrnjal Bili v avtomobilu. "Zapalili so hišo!" "Moramo tjakaj takoj, je ukazoval Gilmartin. "Skrbite, da bomo imeli prosto pot. Naš vodnik ne more hoditi." Prišli so do vogala, kamor je pritekel mlad policijski uradnik ter razburjeno mahal z rokami. "Ho, Goodman!" je zaklical Gibbs. "Le potolažite se!" Inšpektor je spoznal Gibbsa in Gilmartina: "Oprostite!" Krvavorudeč plamen je ob-svetljeval okolico. Gilmartin je pomagal Billu na noge. Samo en pogled je zadostoval, da je vzkliknil: "Prokleto'res! To je ona hiša!" ŠESTNAJSTO POGLAVJE Jetnik Ni minilo par minut in že je Gilmartin govoril z ognjega-škim načelnikom. "Brezdvomno," je odvrnil ta na G i 1 m a r t i n o vo vprašanje. "Ogenj je bil podtaknjen. Saj poka kakor star avtomobil." "Ste našli koga ali kaj v notranjosti?" "Nismo imeli časa," je odvrnil oni. "Vse je že bilo v plame- EKSPERTNA RADIO P0SLUGA J. Jakse A. Bruss JOSEPH J. OGRIN Maytag aluminum Washer NORWOOD THEATRE, 6210 St. Clair Ave. P i ft S! k f Ja »70 J SHiiBMi BERENGARIA B E R E N G A R I A August Kollander Co. VESLICA