Leto XXIII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za'/t leta 00 din, za ■/« leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska TRGOVSKI LIST Številka 110. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel, 25-52. Uprava: Gregoričeva ul. 27. Tel. 47-6L Rokopisov ne vračamo. — PhUlia in^ožl se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industriio nicl v Ljubljani StlLOM, vsak ponedeljek, ZrVtffCV gredo ln petek Liubliana, petek 27. septembra 1940 Cena VSO Posvetovanja z gospodarskimi iiudmi Te dni je bil v Beogradu sestanek gospodarskih ljudi, katerega se je udeležil tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Po uvodnem govoru predsednika Centralnega predstavništva zvez trg. združenj Nedeljka Saviča, ki je razložil vse težave, ki jih preživlja trgovski stan v današnjih časih, je povzel besedo predsednik vlade Cvetkovič ter govoril o gospodarski politiki vlade. Opozoril je, da mora kreniti naše gospodarstvo na nova pota, če hočemo prebroditi sedanje težke čase. Zlasti je podčrtal, da se morajo vedno upoštevati najvišji interesi celote in države. Nato je podrobno govoril o raznih gospodarskih vprašanjih, ki zahtevajo zelo nujno svojo rešitev. Zagotavljal je, da se bo vlada pri svojih ukrepih ozirala edino na občne javne in državne interese. Posebej je poudaril, da je vlada posvetila svojo posebno paž-njo prehrani prebivalstva in da je trdno odločena, da svoj načrt glede prehrane tudi izvede. Brezobzirno bo zatrla vsako špekulacijo na škodo države in malih potrošnikov. Tako so poročali listi o tem sestanku in govoru ministrskega predsednika, mi pa dostavljamo temu poročilu naslednje vprašanje: Ali bi ne bilo koristno, če bi se tndi v Ljubljani priredil podoben sestanek naših gospodarskih ljudi in naših javnih delavcev ter zastopnikov samouprav? Ali ne bi bilo dobro, da bi si vsi ti na skupnem sestanku povedali svoje misli in razložili svoje težave? Ali morda ne doživlja tudi Slovenija težave, ki kličejo naravnost po skupnem delu vseh? Ce je smatral predsednik vlade za potrebno, da sliši neposredno od gospodarskih ljudi samih, kaj potrebuje naše gospodarstvo, in če je smatral za potrebno, da tudi sam odkrito pove, kakšno je stališče vlade z ozirom na sedanje gospodarske težave, bi smeli tudi naši javni delavci brez škode za svoj ugled slediti 'njegovemu primeru. Je vendar razlika v tem, če se vse sklepa in rešuje le v ozkem krogu iste Skupine ali pa če je omogočeno tildi zastopnikom durgih skupin, da povedo svoje mnenje. Kadar govore le ljudje ene skupine, takrat ni dosti kritičnosti in takrat se pogosto zatisnejo oči, da se ne vidi to, kar je nelepo in kar bi se zlasti moralo videti. Je sicer prijetneje, če se težke zadeve rešujejo bolj po domače, toda takšna reševanja ne nudijo nikdar jamstva, da bo rešitev tudi dobra. Izkušnja je dokazala, da se je morala večina gospodarskih uredb, komaj da so bile izdane, že tudi popraviti, ker niso bile uporabljive ali ker so določale stvari, ki so bile absolutno nesprejemljive. Ponovno se je ugotovilo, da so te napake nastale, ker se niso uredbe izdale v sodelovanju z gospodarskimi ljudmi in njih organizacijami. Samo za zeleno mizo spočete uredbe niso bile v skladu s potrebami praktičnega življenja in zato so tudi bile neučinkovite in zato niso zadovoljivo izpolnile svoje naloge. Te uredbe bi morale najprej doživeti preizkušnjo pod kritiko gospodarskih ljudi in šele potem bi bile zrele za uveljavljenje. Sestanki z gospodarskimi ljudmi omogočajo pravilni pogled na potrebe gospodarstva, kažejo pot, kako najti najkoristnejše sodelovanje ljudskih sil in varujejo pred napakami, ki morejo uničiti tudi najboljša prizadevanja. Takšni sestanki ustvarjajo kontakt med oblastjo in zasebno iniciativo. Same pozitivne stvari, skoraj brez negativnih. Ali je torej pametno, če se ne prirejajo takšni sestanki? Kje je vendar vzrok, da jih pri nas, v stisnjeni Sloveniji, ne moremo doživeti? Boi proti Treba ie pospeševati uvoz in znižati tene za liudske predmete države popolnoma V zagrebških listih je objavil dr. Braun članek o boju proti draginji. Članek, ki zasluži vse upoštevanje, se glasi: Boj naših oblasti proti draginji se je začel kmalu po izbruhu vojne. Na podlagi izkušenj iz prve svetovne vojne se je skušal z uradnimi ukrepi preprečiti dvig cen. Ti ukrepi pa se niso izkazali kot učinkoviti. Po računih Narodne banke se je indeks cen v trgovini na debelo zvišal od avgusta 1939 do avgusta 1940 za približno 57’8 odstotka. Ni težko najti razlage za to neučinkovitost uradnih ukrepov. Nekateri gospodarski strokovnjaki so jo napovedali že naprej. V državah, ki so glede važnih industrijskih surovin, polizdelkov in izdelkov v izredni meri navezane na uvoz iz tujine, se ne morejo uveljaviti učinkovite omejitve cen s samo uradnimi ukrepi, prepovedmi in kazenskimi sankcijami. Ce je na pr. narasla cena za določeno bombažno prejo od 9 pa 2480, lire, se mora podražiti iz te preje izdelano blago za ustrezajoči odstotek. Sicer pa se more reči, kakor bi to zgledalo neverjetno, da sta država in prebivalstvo zainteresirana na tem, da se tem izdelkom pri podražitvi surovin dovoli primerno zvišanje cen in tudi za stare zaloge. To bomo pojasnili s kratkim primerom. Vzemimo, da znaša delež za surovine pri proizvajalnih stroških določene bombažne tkanine 30% in da se je cena surovine, ki jo uvažamo iz tujine, podražila za 200%. V tem primeru bi se morala dvigniti cena gotovega izdelka za 60%, če se seveda vsi drugi proizvajalni stroški niso spremenili. Ce pa se dvig cen za 60% ne bi dovolil, bo sicer mogel tovarnar svoje stare zaloge, ki jih je izdelal še iz cenejše surovine, teoretično prodati z dobičkom, ne bo pa mogel svojih zalog dopolniti v starem obsegu. Mogel bo — tudi če uporabi ves doseženi dobiček — nabaviti ne • eč 100.000 kg bombažne preje, temveč še 85.000. Tovarnar je torej izgubil del svoje premoženjske substance. Ce se cene za surovine dvignejo še bolj in če oblasti še nadalje ne dovolijo zvišanja cen, potem mora nujno nastopiti trenutek, ko so zaloge enake ničli, kakor se je to tudi za razne vrste blaga dogodilo ob koncu svetovne vojne. S stališča ljudskega blagostanja pa je vsekakor bolje, če se dobe za življenje važni predmeti čeprav za visoke cene, kakor pa da se sploh ne dobe. Denar je narodno gospodarsko samo splošno merilo. Premoženjska substanca so v našem primeru blagovne zaloge tovarnarja. Ce se te zmanjšajo za 15%, je izgubil tovarnar 15% te svoje premoženjske substance. Če bi se ta sistem dosledno izvajal, mora gospodarstvo osiromašiti. Vidimo torej: uradni ukrepi takšne vrste ne morejo draginje učinkovito zadržati. Še več: ravno v interesu splošnosti bi se moral dovoliti tovarnarjem in uvoznikom določeni pribitek k ceni, ki bi popolnoma ustrezal podražitvi surovin in polfabrikatov. Ce se je torej bombažna preja podražila od 9 na 24‘5 lire, bi se morala pri uradni določitvi prodajne cene vračunati cena 24'5 ne pa 9 lir. Tovarnar ima sicer izraženo v dinarjih dobiček. Ker pa more za te dinarje kupiti zopet samo isto količino italijanske preje, ki jo je prej predelal, ni torej na svoji premoženjski substanci prav nič pridobil. Ni postal bogatejši ter je z višjo cen’o samo preprečil izgubo na premoženju. Narodno gospodarstvo kot celota je bilo obvarovano pred izgubo. Potrebno je torej, kakor smo dokazali, da se pri uvozu za življenje važnih predmetov dovoli cena, ki velja za novo nabavo tega blaga. Ugovarjalo se nam bo: Kako pa naj se potem draginja sploh zatira, če se tako rekoč uradno pospešuje? Na vsak način ne popolnoma tako, kakor se je to delalo dosedaj. Če smo se doseda j pri trgovinskih pogajanjih dogovorili samo glede količin predmetov, ki naj se zamenjajo, bi morali v bodoče vključiti v mednarodne trgovinske pogodbe tudi cene. Mi bi se na primer zavezali, da izvozimo določeno količino lesa po nizkih cenah samo, če dobimo določeno količino bombažne preje tudi po nizki ceni. Med ceno lesa in bombažne preje bi se moral dogovoriti trgo-vinsko-politični junktim. To je na vsak način boljši način kakor pa uvedba izvoznih taks za pocenitev važnih uvoznih predmetov, ker bi mogla tujina smatrati takšne takse kot izvozne omejitve. Nadaljnja pocenitev bi se mogla doseči tudi s pribitkom cenc za luksuzno blago. Posamezne tovarne bi morale ustanoviti interne fonde za pocenitev blaga, iz katerih bi se plačevali dodatki za pocenitev ljudskega blaga. V vseh blagovnih skupinah bi se torej morali izdelovati ceneni ljudski predmeti in uradi bi morali čim strože nadzirati njih ceno. Začetek je bil storjen z ljudskim kruhom. Ravno tako važna pa je proizvodnja ljudskega barhenta, flanele, ljudskega blaga za moške in ženske obleke, da navedemo samo nekaj primerov iz tekstilne stroke. Pocenitev važnih uvoznih predmetov za 20 do 25 odstotkov bi se torej mogla doseči z naslednjimi ukrepi; 1. Dovolil bi se draginj-ski pribitek pri uvozu surovin in polfabrikatov. 2. Pri sklepanju trgovinskih pogodb bi se določile uvozne cene blaga. 3. Za luksuzno blago bi se zvišala cena, da se s tem pribitkom doseže pocenitev ljudskega blaga. Učinkovitost teh ukrepov bi bila zagotovljena, ker bi veljali le za državno ozemlje in bi se omejevali na območje državne suvere-nitete. Moglo bi se ugovarjati, da bi se mogel na ta način uvoz otežkočiti. To pa v današnjih razmerah ne bi bila prav nobena nesreča. Blago, ki ga danes izvažamo, se v tujini prav nujno potrebuje. To blago se bo zato moglo izvažati še nadalje. A tudi če bi izvoz nazadoval, bi to ne bila nobena nesreča. Itak prodajamo danes v tujino več, kakor pa bi smeli. Podražitev cen za one proizvode, ki se popolnoma ali deloma proizvajajo v državi, je samo posledica našega čezmernega izvoza. Ne izvoz, temveč uvoz je v vojnih časih važnejše vprašanje. Končno pa bi se moglo poceniti blago tudi z državnimi prispevki za pocenitev uvoznega blaga. Del državnih dohodkov bi mogli brez škode uporabiti v ta namen. V tem primeru bi splošnost nosila stroške za pocenitev blaga v korist revnejših slojev. Tudi posojilo bi se moglo v ta namen skleniti. * Mislimo, da ti predlogi zaslužijo, da jim posvete svojo pažnjo državne in samoupravne oblasti, a tudi naši gospodarski ljudje. Ce se dosedanji ukrepi proti draginji niso izkazali, je pač treba seči po bolj učinkovitih. Sela Centraln predstavništva sklicana Predsednik Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj Nedeljko Savič je izdal na vse zveze naslednji poziv: Zaradi zelo težke gospodarske situacije v naši državi, ki je bila povzročena tudi z raznimi nesrečnimi ukrepi in uredbami, je prišel trgovski stan v brezizhoden položaj. Neobhodno potrebno je zato, da se store nujni koraki pri odločujočih činiteljih, da bi se nehale nadaljnje napake in da bi se vsaj v neki meri zaščitili interesi našega stanu, ki so tudi v tesni zvezi z interesi države. Smatram za zelo nujno, da se sestane plenarna seja zvez trgovskih združenj, na kateri se bodo po poročilih članov iz države in iz Beograda proučile gospodarske, zlasti pa trgovske razmere v državi in sprejeli potrebni sklepi za intervencijo na pristojnih mestih. Na podlagi vsega tega sklicujem za nedeljo, dne 29. septembra v Beogradu sejo Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj. Seja bo v dvorani Doma Srbskega trgovskega združenja (Jugovičeva alica 16). Začetek seje ob 8. dopoldne. Dnevni red seje: 1. Poročilo predsednika o delu izvršnega odbora. 2. Poročila članov predstavništva iz notranjosti države. 3. Debata o poročilih. 4. Sprejem sklepov. Zaradi velike važnosti seje je potrebno, da se udeleže seje vse včlanjene zveze. Kie ie Na to vprašanje majhna notica, ki je izšla v slovenskih listih in v kateri se poroča o neki tatvini v Škofji Loki. V stanovanje nekega uradnika so vlomili vlomilci ter odnesli poleg 33 tisočakov tudi vrečo bele moke in 30 litrov olja. Na videz čisto vsakdanja notica, ki pa pove zelo mnogo. Danes povsod primanjkuje olja in celo stalni odjemalci dobe s težavo po pol litra olja. Kakor pa kaže notica, so nekateri z oljem sijajno založeni. 30 litrov olja zaloge le v eni družini! To je dovolj olja do prihodnje kampanje, a sedanja se še ni niti pričela. Vsi pa vemo, da takšne zaloge pri zasebnikih niso izjemne, temveč prav pogostne. Velik del teh zalog se tudi pokvari in ni še dolgo, ko smo mogli čitati, da se je neki gospej pokvarilo več tisoč kil moke. Kje je blago? Obe navedeni notici prav jasno odgovarjata na to vprašanje, hkrati pa tudi dokazujeta, kako velika krivica se dela trgovcem, ko se skuša vsa krivda za današnje nevšečnosti zvaliti na trgovca, ki je sam zaradi pomanjkanja blaga najbolj prizadet. Tu pa je treba postaviti še eno vprašanje. Ali mora trgovec pro- dajati blago tudi takšnim ljudem, ki že imajo doma bogate zaloge? Ali je prav, če se trgovec kaznuje, ker takšnim ljudem ne daje blaga? A danes se trgovec tudi v tem primeru kaznuje! Da niso takšne kazni nič drugega ko potuha onim, ki kupičijo blago, je jasno. Zato pa bi bilo tudi potrebno, da se prizna trgovcu pravica, da v prvi vrsti ščiti svoje stalne odjemalce in da ni na slepo prisiljen prodajati blago vsakomur! Trgovci bodo mogli še nadalje prodajati jedilno olje Oficialno se sporoča: Ministrstvo za trgovino in industrijo je prejelo zadnje dni več pisem in brzojavk trgovskih organizacij, zlasti iz dravske banovine, v katerih protestirajo proti izključitvi trgovcev iz detajlne prodaje jedilnega olja, ki bo baje poverjena aprovizacijskim ustanovam. Ministrstvo za trgovino in industrijo objavlja, da ni bil glede izključenja trgovcev iz detajlne trgovine z jedilnim oljem sprejet nb ^kšen sklep, niti ne namerava ministrstvo kaj takega v bodoče napraviti. Viktor M. Zalar V Ljubljani je umrl v starosti 58 let tajnik filozofske fakultete Viktor M. Zalar. S pokojnikom je umrl eden največjih idealistov, mož, ki je vedno izpovedal le to, kar je smatral za pravilno in ki v tem oziru ni poznal nobenih kompromisov. Bil je mož, ki ga v njegovem prepričanju niso mogle omajati ne grožnje, ne policijske kazni in ne vaba z materialnimi dobrinami. To je tudi pokojni Viktor Zalar neštetokrat dokazal, tako v svojih dijaških letih, ko se je ves posvetil delu za jugoslovansko misel in za svobodoljubne ideale, prav tako pa tudi v poznejših letih, ko je bil vedno nepomirljiv nasprotnik vseh nelepih metod v politiki ter vsega, kar ni bilo v skladu s poštenostjo, svobodnimi ideali in pravičnostjo. Viktor Zalar se je odlikoval tudi kot izvrsten novinar in publicist, ki je znal z ostro satiro udariti, če je bilo to potrebno. Pri vsej svoji nazorni neizprosnosti pa je bil Viktor Zalar sitno dober človek, silno prijeten in duhovit družabnik, ki je imel po vsej Sloveniji številne in dobre prijatelje, zlasti pa v vrstah mlajše akademske inteligence. Večna slava spominu Viktorja M. Zalarja! i Uvozniki in novi tečaj klirinške marke Devizna direkcija Narodne banke bo pozvala vse uvoznike, da predlože dokaze, da so naročili blago v Nemčiji do 25. septembra, a da to blago še niso prejeli, da bi se omogočilo, da dobe za ta naročila marke po tečaju 14-80 din. Te dokaze bodo morali predložiti uvozniki najkasneje do 15. oktobra. Ti dokazi morajo biti popolnoma zanesljivi, ker se ne bodo kontrolirali samo od naših pristojnih ustanov, temveč tudi od nemških. Ti dokazi se morajo predložiti samo za blago, ki mora biti dobavljeno do 31. piarca 1941. Kar se tiče blaga s kasnejšim dobavnim rokom, bodo uvozniki pozvani, da predlože potrebne dokaze. To velja zlasti za naročilo tovarniških instalacij. Vsak tak primer se bo posebej obravnaval. Nato se bodo vodila pogajanja - nemškimi oblastmi, da se tudi za vsak tak primer doseže ugodnostni tečaj. niki gospodarstva so bili mnenja, da bi se to zbiranje izvedlo najuspešneje, če bi ga izvedla država s pomočjo posebne organizacije. Zastopniki ministrstev pa so bili mnenja, da bi se to zbiranje moralo prepustiti zasebni iniciativi. Končno je bilo sklenjeno, da se ustanovi urad za zbiranje, uvoz in razdelitev maščob. V tem odboru bodo zastopniki industrije mila, proizvajalcev in potrošnikov tehničnih in vegetabil-nih olj. Izvoljen je bil ožji odbor, ki naj pripravi vse potrebno za organizacijo tega urada. Mestne občine ne smejo same povzročati draginje Mnoge mestne občine so začele samostojno skrbeti za aproviza-cijo prebivalstva. Nekatere občine pa so pokazale pri tem preveč gorečnosti in bi mogle povzročiti še povečanje draginje. Tako hočejo nekatere občine nakupiti tako velike količine masti, da presega to povpraševanje količi- ne, ki so ha trgu. Iz Beograda se zato opozarjajo občine, da pazijo na to, da ne ustvarjajo na trgu prevelikega povpraševanja. Kar se tiče masti sedaj sploh ni še trenutek za nakupovanje masti, ker je danes že gotovo, da bo letošnja letina koruze več ko ugodna, kar je najboljša garancija, da bo-’-' cene ha živinskem trgu padle. Mestne občine bi morale kupovati mast v mesecih, ko se začenja klanje svinj, ker bo takrat cena masti gotovo padla. Težkoie železniškega Medno irecfe železniško omrežje, a vedno manj vagonov Sporazum glede plačil z Belgijo in Norveško Na zasedanju Nemško-jugoslo-vanskega stalnega gospodarskega odbora se je razpravljalo tudi o bodočem trgovinskem plačilnem prometu med Jugoslavijo in Belgijo ter Norveško. Dosežen je bil sporazum, da se ta plačila izvršujejo na isti način kakor z Nizozemsko. V Nemčiji se ustanovi poseben račun za Belgijo in poseben za Norveško. Podlaga za obračune je tečaj 17-82 din za eno klirinško marko. Prihodnji teden se bo na trgovinskih pogajanjih z Nemčijo uredilo tudi vprašanje; plačilnega prometa s Češko-mo-ravsko, ker je sedaj protektorat vključen v nemško carinsko ozemlje. _____ Urad za razdelitev maščob se bo ustanovil Na poziv trgovinskega ministra je bila v Beogradu konferenca zastopnikov industrije mila ter proizvajalcev in potrošnikov tehničnih in drugih maščob* Konferenca je razpravljala o zbiranju in razdeljevanju raznih maščob interesentom. Zlasti je konferenca razpravljala o zbiranju želoda, koruznih storžev, bučpega sempna, ©d dinj itd. Potreba tega zbiranja! se je splošno poudarjala. Zastop- Bivši ravnatelj državnih železnic Lazar Miloševič je objavil v; svojem strokovnem listu >2eljez-ničke novosti« članek o težkih razmerah, v katerih so naše železnice. V svojem članku pravi ravnatelj Miloševič med drugim: Naša železniška uprava je spoznala, da se razmerje med železniškimi dohodki in izdatki ne zboljšuje in da bo tudi letos manj dohodkov ko izdatkov. Zato je sklenila, da pravočasno zviša železniške tarife, kar naj bi dalo 4H5 milijonov din in bi se s tem izenačili dohodki in izdatki. Da bi dobila teh 416 milijonov s čim bolj pravilno obremenitvijo posameznih predmetov, je železniška uprava sklicala tarifni odbor. Njegovo delo je bilo zelo zanimivo in poučno, toda tu nas ne zanimajo čisto tarifni problemi. Nas je zlasti zanimalo frapantno dejstvo, ki je prišlo na dan na zasedanju tarifnega odbora. O tem se je že nedavno govorilo, vendar pa ni ime! nihče poguma, da bi to javno povedal. Uradno se je celo trdilo nasprotno. V is-vršnih računih in v statistikah se •je govorilo, da so naše železnice aktivne in šele sedaj se je odkrito priznalo, da so pasivne. Na plenarni seji tarifnega odbora dne 5. julija 1940 je to gen. direktor državnih železnic Milan Jojič javno priznal. V zapisniku o tej seji tarifnega odbora je na strani 41. takole zapisana njegova izjava: >Mi smo bili tako rekoč pri izkoriščanju železnic vedno defirit-ni. Deficite smo krili z dotacijo države v obliki reparacij in kompenzacijskih dobav. To je prenehalo leta 1931. Od leta 1931. suto pojedli svojega kapitala za skoraj cuo milijardo dinarjev. Dejal sem že zadnjič, da ne moremo misliti niti na to, da v sedanjih časili motnje gospodarskih odnosa jev dosežemo svoj cilj, da bi namreč popolnoma uravnove sili železniški proračun tudi glede obnavljanja naših železnic, glede voznega parka in progovnih naprav. Železnice trošijo dnevno na to približno 1 milijon dinarjev, poleg izdatkov čiste eksploatacije.« To odkritosrčno priznanje nas je privedlo na misel, da malo pogledamo v statistike in objavljene rezultate eksploatacije železnie, da bi mogli vsaj glavne podatke primerjati s to izjavo. In v resnici smo našli zelo interesantne in značilne številke. Zato smo izdelali vzporedni pregled teh objavljenih podatkov za dobo od leta 1930. do 1939. in ta pregled nam kaže naslednje re-zultate: 19S0 1939 1. dolgost žel. mreže, kilometrov 9.168 9.647 2. število žel. postaj 1.669 2.295 3. število lokojuoliv 2.823 2.295 4. število potn. vag, 5.812 5.138 5. število tov. vag. 59.160 53.524 6. število osebja 76.951 86.046 7. bruto.-ton km nJv. milijonih) J4‘6 14'3 8. koeficient ekspl. 10.290 9.270 Te številke so silno poučne in kažejo, da eksploatacija naših železnic nazaduje skoraj katastrofalno. Dočim dolgost železniške proge raste, je število lokomotiv in vagonov zelo ohčntno padlo. More se zgoditi, da bo nekega leta ostalo od podedovanih vagonov samo še 10%, a kaj bo potem, če ne bo naš vozni park pravočasno obnovljen. Gradimo zelo mnogo novih prog. Sedaj je v gradnji skoraj 1009 km novih prog. Za te nove proge bi bilo treba po ključu najmanj 300 lokomotiv, 600 potniških in 6090'tovornih vagonov, da bi se mogle železnice uspešno izkoriščati. Toda od kredita za izdelavo novih prog ni rezervirano za nabavo potrebnih voznih sredstev niti 5 par. Kako se bo razvijal promet na teh novih progah, ko niti sedaj nimamo zadosti vagonov? Ko bodo nove proge gotove, bo pomanjkanje vagonov še večje. Vse kaže, da se o tem le inalo misli in da se nihče prav ne zanima za naš vozni park. Zato pa imamo v primeri z letom 1930. za 10.000 nameščencev več, v primeri z letom 1938. ko se je izvedla redukcija nime-ščenstva pa celo 16.000 več. In to kakšnih nameščencev! Dočim kvalificirano osebje propada od prevelikega napora, so edinice prenapolnjene z nekvalificiranim osebjem, ki ovira delo, povzroča nered in ruši disciplino. Vse to odnaša železnici blizu 300 milijonov dinarjev na leto. Tu je oni milijon dnevno, o katerem je govoril gospod generalni ravnatelj. Delo Pr Upravni odbor Prizada je pripravil za glavno skupščino delničarjev v nedeljo 29. t. m. obširno poslovno poročilo, iz katerega na kratko posnemamo: * V času od 1. julija 1939 do 30. junija 1940 je Prizad kupil 357.152 ton žita, za kar je izdal 604-2 milijona din. Od te količine je prodal doma 102394 ton, izvozil pa je 245.140 ton. Koncem junija je znašala Prizadova rezerva še 8757 ton. Za prodano pšenico je prejel Prizad 5167 milijona din, vrednost rezerve pa znaša 20-7 milijona din. Pri poslu s pšenico je Prizad izgubil 66 7 milijo ua din. Koruze je kupil Prizad 19.554 ton za 31'2 milijona din. Pri koruzi je izgubil Prizad 200.000 din. Fižola je kupil Prizad GOO ton v vrednosti 31*1 milijona din. Prodal pa je 594 ton za 1'1 milijona din, da znaša tu izguba Prizada 2 milijona din. Oljne repice je kupil Prizad 2669 ton v vrednosti 7 2 milijona din, prodal pa je 2510 ton v vrednosti 7-1 milijona din, da je izgubit 100.OOt) din. Med poslovanjem se je izkazal primanjkljaj 158 ton. Sončnic je kupil Prizad 3594 tone za 7'2 milijona dinarjev, prodal pa je 3495 ton za 7-4 milijona din, da je tu zaslužil 200.000 din. Posel Prizada z lanenim semenom pa se je nehal z izgubo 16.000 ton. Celotno se je torej posel z oljaricami nehal z izgubo 100.000 din. Zaslužil pa je Prizad pri sadju. Prizad je kupil 41.558 ton češpelj v vrednosti 116-2 milijona din. Vrednost prodaje in zalog pa znaša 180 milijonov din,, da je Prizad pri tem poslu zaslužil 63*8 milijona din, če bo seveda zaloge dobro prodat. Posel s pekmezom je dat Prizadu 0'6, z raznim drugim sadjem pa 0-4 milijona din, da je Prizad skupno zaslužil pri sadju 64-9 milijona din. Zganja je kupil Prizad 1135 ton, vina pa 753 ton za skupno ceno 8"2 milijona din. Sofijski vladni Uftt »Dnes« je objavil članek, v katerem odločno nastopa proti kampanji maksimalnega in agresivnega revizionizma, ki so ga začeli širiti nekateri listi in ljudje zaradi vrnitve Dobrudže. Takšen političen romanticizem more Bolgarski samo škodovati, ker vedno je treba misliti na to, kaj je sploh dosegljivo. la Berlina se poroča, da je dala Italija iniciativo za konferenco nekaterih balkanskih držav. Konferenca bi bila v Nemčiji. Sili osi nista zadovoljni z razmerami na Balkanu, zlasti ne s stališčem Turčije. Zato bosta zahtevali od Turčije in Grčije, da popolnoma jasno povesta svoje stališče do Anglije in do osnih velesil. Nagli odhod tuf-škega poslanika iz Rima v Ankaro se tolmači v zvezi z nameravano konferenco. Grof Ciano je odpotoval v Berlin, kjer se ponovno sestane z nemškim zun. ministrom v. Ribbentropom. Nadaljevala bosta rimske razgovore ter zlasti razpravljala o uvedbi novega reda v Evropi ter preureditvi Afrike. Španski notranji minister Snn-ner je bil sprejet od Hitlerja v eho-urni avdienci. Iz Berlina se poroča, da sicer Španija ne bo takoj vstopila v vojno, da pa se bo pri berlinskih razgovorili uredilo vprašanje Španije z ozirom na nameravane vojaške operacije v Afriki. Ameriški listi mnogo poročajo o japonske-nemških pogajanjih za sklenitev popolne vojaške zveze Japonske s silama osovine. Ta zveza bi stopila takoj v veljavo, čim oi prišle ameriške vojaške sile v Singapur. List i»New York Times« pa poroča celo, da dela diplomacija osnih velesil z vso silo na to, da Japonska stopi v vojno proti Vel. Britaniji Ce Japonska tega ne bi storila, grozi — po poročilu ameri-škega lista —- Nemčija, da bi Nemčija sklenila z Vel. Britanijo mir ter bi nato vsa angleška mornarica skupno z- ameriško stopila v akcijo proti Japonski. Mnogo razpravljajo ameriški listi tudi o stališču Sovjetske Rusije z ozirom na dogodke na Daljnem vzhodu. Po teh poročilih Sovjetska Rusija ne bo nastopila proti Japonski, če ta ne bi ničesar podvzela proti sovjetskemu ozemlju. Na sprotno bo Sovjetska Rusija skušala pripraviti Japonsko do tega, da se zaplete v vojno z Združenimi državami Sev. Amerike. V ta namen bi Sovjetska Rusija bila baje pripravljena tudi, da ustavi vsako pomoč čangkajškovi vladi. V zvezi s tem so neki celo mnenja, da je možen sporazum med Nemčijo, Italijo, Japonsko in Sovjetsko Rusijo. Vse te vesti pa je treba sprejeti z vso rezervo. Jasno pa je to, da se sedanja vojna polagoma pretvarja v svetovno vojno še večjega obsega kakor pa je bila prejšnja. Predsednik italijanskega senata Federzoni je postavil tri zahteve, ki jih morajo zahtevati Italijani od’Egipta: 1. Dejansko jamstvo za svobodo vsem, ki se poslužujejo Sueškega prekopa. 2. Vpostava primata italijanske kuiture in jezika v Egiptu, kakor je to bilo pred monopolističnim položajem Fran-cijfe in Vel. Britanije. 3. Priznanje političnih in gospodarskih interesov Italije v Sudanu. Londonske »Times« poročajo, da zahtevajo Italijani zmanjšanje francoske vojske v Siriji, zlasti artilerijskega parka, tankov in letal. Italijani so poslali v Sirijo tudi že svoje agente, da delajo proti akciji generala De Gaullea. Zaradi močnega odpora francoskih čet v Dakarju, so se angleške vojne ladje in čete generala De Gaullea umaknile izpred Dakarja. Oficialno poročilo o tem umiku pravi, da bi bile potrebne za zavzetje Dakarja večje vojaške enote in da se je izvršil umik tudi zato, da se prepreči prelivanje francoske krvi. General De Ganile je izjavil da francoske vojne ladje prav gotovo ne bi mogle odpluti iz Toulona v Dakar brez dovoljenja nemške komande. Zaradi tega so Angleži smatrali, da se nekaj v Senegaliji pripravlja. De Gaulle je nadalje izjavil, da žele Senegalci njegovo akcijo podpreti in zato se je odločil, da se izkrca s svojimi četami v Dakarju. Nad sto francoskih letal je nad dve uri bombardiralo Gibraltar kot odgovor na angleški napad na Dakar. Letala so vrgla nad 300 bomb. Neuspeh pred Dakarjem je vzbudil v angleških političnih krogih veliko nejevoljo. Splošno se sodi, da bo moral general De Gaulle odstopiti kot vodja neodvisne Francije. V Združenih državah so sprejeli vest o francoskih bombnih napadih na Gibraltar zelo neprijetno. V vladnih krogih sicer upoštevajo težavni položaj vlade v Vichyju, vendar p®, menijo, da ae je preveč eksponirala za Nemčijo. Iz Italije poročajo, da je maršal Graziani že ukazal, da se nadaljuje ofenziva proti Marsa Matru-hu, kakor hitro bo očiščeno ozemlje, skozi katero morajo iti italijanske motorizirane enote. Italijanske zračne sile bombardirajo zadnje tri dni skoraj brez prestan-ka angleške položaje, da tako pripravijo tla za italijansko ofenzivo. Ameriški dopisnik »Columbije« poroča, da se je pogovarjal z nemškimi novinarji, ki so se vrnili iz Rima. Nemški novinarji so zagotavljali, da napad na Anglijo nikakor ni odpovedan, temveč se mora v kratkem pričakovati. Nemška, letala so bila zopet močneje aktivna v napadih na angleška mesta. Posebno London je bil močno bombardiran. Tudi angleška letala so bila bolj aktivna ter je doživel Berlin v sredo ponoči svoj najdaljši alarm, ki je trajal pet ur. Tako Nemci ko Angleži poročajo o uspehih bombardiranja. Nemške čete so se izkrcale v finskem pristanišču Vaasi v Botni-škem zalivu, ker je bil sklenjen med nemško in finsko vlado dogovor, da smejo iti nemške čete skozi finsko ozemlje v severno Norveško, iz severne Norveške pa se vračati skozi Finsko v Nemčijo. Finske oblasti trde, da prehod nemških čet strogo nadzirajo in da s tem dovoVjenjem ni kršena finska nevtralnost. Angleška vlada pa je drugega mnenja in i®. Ptot-i dopustitvi prehoda nemških cet skozi finsko ozemlje protestirala. Položaj v Indokini je še nadalje popolnoma nejasen. Po nekih poročilih se boji med francoskimi in japonskimi četami nadaljujejo. Poroča se nadalje, da je francoska vlada z Japonsko sklenjeni sporazum odpovedala. Po drugih poročilih pa japonske čete zasedajo tudi ozemlje, o katerem se sploh niso vodila pogajanja. V kontakt z japonskimi četami je tudi že prišla vojska čangkajškove vlade. Iz krogov ameriške vlade se uradno demantira vest, da bi Združene države pristale na koncesije Japonski v Indokini. Državni urad izjavlja, da ameriška vlada nikdar ne bo odobrila taksne koncesije. Združene države bodo podvzele proti Japonski predvsem gospodarske represalije. Govori se tudi, da bodo odpoklicale svojega veleposlanika iz Tokia. Okrepljena bo nadalje ameriška vojna mornarica v Tihem oceanu. Benarstvi Stanje Narodne banke Zadnji izkaz Narodne banke navaja naslednje izpremembe (vse številke v milijonih din): Kovinska podloga se je zvišala za 3,68 na 2371,47. Devize izven podloge so narasle za 21,7 na 537,(58. Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za —9 na 239,8. Posojila so se skupno zvišala za 5,8 na 1622,2. Eskont bonov za nar. obrambo se je zmanjšal za 1 na 5024,0. Razna aktiva so narasla za 5,5 na 1851,5. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 39,7 na 12.118,4. Obveze na pokaz so se povečale za 50,3 na 2647,7. Razna pasiva so narasla za 3,9 na 343,5. Dejanska vrednost podloge je izkazana s 3794'3. Skupno kritje se je zvišalo od 25,67 na 25,69%, samo zlato pa od 22,38 na 22,40%. Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena. * Upravni odbor Hrvatske sveopče kreditne banke v Zagrebu je sklenil, da otvo-ri svojo podružnico v Beogradu. Praška kreditna banka, ki je bila ustanovljena pred 70 leti, se je 1. 1930. fuzloniraia z Anglo-Češko-slovaško • in Češko komercialno banko ter se je od takrat- imenovala Anglo-Ceškoslovaška in Kreditna Praška banka. Sedaj ••pa je banka svoje ime izpremenila in se imenuje samo s svojim starim imenom Praška kreditna banka. Na podlagi tega sklepa se je preimenovala tudi njena beograjska podružnica v Praško kreditno banko. Uradni tečaj za zamenjavo lejev so določile bolgarske oblasti v Dobrudži na 45 levov je enako 100 lejem. V Turčiji so začeli kovati nov srebrn denar, in sicer novce po 1 turški funt. Novci imajo lik predsednika republike. Teh novcev bodo izkovali 3 milijone kosov. Francoska vlada bo dala zopet ▼ promet Sfrankovske novoe s sliko predsednika republike. Po izbruhu vojne so bili ti novci vzeti iz prometa. Anglija se pogaja v Argentini za najetje posojila 5 milijonov funtov, ki bi se moglo zvišati na 40 milijonov. S tem posojilom bi se plačevale angleške nabave živil v Argentini. Londonske klirinške banke so dale ta teden angleški vladi na razpolago 30 milijonov funtov od presežka svojih hranilnih vlog, ki stalno naraščajo, škotske banke imajo pri londonskih klirinških bankah depozit v višini 129 milijonov funtov. Zadruge se v času niso obn Stanje kliringov Zadnji izkaz navaja naslednje izpremembe v stanju naših klirinških računov (vse številke v milijonih dotične valute): Aktivni kliringi: 22.9. 15.9. Bolgarska din 3-32 2*55 Nemčija RM 1-43 4-28 Ceško-Moravska Kč — 5'25 Turčija din 2-90 479 Francija fr. fr. 3.34 2*40 Franc, kolonije fr.fr. 2-73 2-57 Pasivni kliringi: Italija din 5-01 20-45 Madžarska din 14-96 15'55 Poljska din 13 89 18 89 Romunija din 8-49 6-59 Slovaška Ks 29-75 24‘08 Nizozemska fl. 0018 0-00 Ceško-Moravska Kč 6‘34 — Izkaz navaja torej prav velike izpremembe. Terjatve proti Nemčiji so se zmanjšale za 21'2 milijona din, naš dolg Italiji za 15-5, proti Ceško-Moravski pa smo postali nakrat pasivni, dočim smo tuli prej zelo aktivni. lonkofri - poravnave mmmBmatmmmmmmmmmm Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil mesarski mojster Marovt Mihael s svojimi upniki. Plača 40% kvoto v 10 enakih mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi 60 dni po pravnomočnosti porav nave. V stiski se spoznajo prijatelji, pravi pregovor. Resničnost tega pregovora so mogli sedaj izkusiti številni člani raznih nabavljalnih in drugih zadrug, kakor priča naslednja notica, ki jo je objavil zadnji »Družinski tednik«: »Zadruge so se ustanavljale z namenom, da se zaščitijo mali konsumenti. V dobrih časih se je obnesla politika zadrug, ker so članom dobavljali vsako količino blaga, katerega so si želeli, po primernih cenah, ker se je vzela v obzir vsakoletna dividenda, ki so jo dobili člani in ki je dosegla pri gotovinskem plačilu 5 odstotkov. Druga stvar je zdaj v krizi. S svojo kratkovidno politiko so nekatere zadruge dosegle, da člani ne prejemajo niti polovico one količine, ki so jo prejemali v normalnih časih. Žalostna je ugotovitev, da so zadruge sposobne služiti narodu samo v dobrih časih, da pa v slabih časih odpovedo. Prav gotovo manjka pri teh zadrugah daljnovidnega vodstva in iniciative; drugače je pa pri trgovcu, ki je navezan na samega s«be.< V glavnem je povedana stvar nad vse točno. V miru, ko je bilo vsega v izobilju in ko je bilo treba samo izkoriščati številne privilegije, ki so jih uživale zadruge in konsumi, je šlo vse gladko. Kakor hitro pa so nastale na trgu težave, je zastalo tudi delo in poslovanje zadrug, da se morajo njih člani javno pritoževati, da ne dobe niti polovice one količine blaga ko v normalnih časih. Tako je zopet prišel do časti trgovec, ki si zna tudi v sedanjih težkih časih zagotoviti potrebno blago. In vendar bi mogle zadruge tudi v sedanjih časih uspešno opravljati svoj posel, ker so jiin -še vedno ostali njih privilegiji, da imajo še nadalje mnogo lažji položaj ko trgovci. Nabavljalne zadruge imajo poleg tega velikanske rezerve, ki bi jih mogle uporabiti za nakup blaga in za kreditiranje svojih članov. Tako znašajo lastna sredstva samo vseh zadrug drž. uslužbencev z vsemi fondi 163 milijonov din ter so se samo lani povečala za 12 milijonov din. Lastna sredstva Zveze nabavljalnih zadrug ter vseh njenih članic pa znašajo celo nad 370 milijonov din, za 40 milijonov din vef ko v lanskem poslovnem letu* Denarja imajo torej zadruge dovolj, da bi mogle nabaviti za svoje člane vse potrebno blago. Prav tako pa bi mogle kreditirati silno zadolženim drž. uslužbencem tudi več blaga. Poslovno poročilo zadrug pa pravi, da so lani dale zadruge za 4 milijone din manj kredita svojim članom ko v prejšnjem letu. Kje je torej tista tako silno hvaljena zadru/.na vzajemnost, kje njih velika koristnost, če pa ta odreče baš v časih največje stiske? Na kilometre dolge članke smo morali citati, kako važno funkcijo opravljajo zadruge, ker da posredujejo blago med producenti in konsumenti. Ce kdaj, bi bilo to posredovanje posebno koristno v sedanjih časih, ko povsod primanjkuje blaga. A ravno sedaj tega posredovanja ni in zadružniki se pritožujejo, da ne dobe danes niti polovice tega blaga ko prej. Vsi slavospevi so se torej izkazali kot prazne fraze, ki nihajo 7, resnico nič opraviti. Mi se seveda ne čudimo, da so nabavljalne zadruge preizkušnjo tako slabo napravile. Vedno so se nabavljalo im zadrugam poklanjale le olajšave, da so se na lahek posel že tako navadile, da brez teh olajšav ne morejo več živeti. Kdor pa je navajen le na lahko delo, ta navadno težkega dela ne zmore. Tako vidimo, da nabavljalne zadruge kljub vsem svojim velikim rezervam in privilegijem niso kos nalogam časa, dočim si je v težavah preizkušeni trgovec znal pomagati tudi v sedanji krizi. Znova se je izkazalo, da je zasebna iniciativa ustvarjajoča in da je brez nje nazadovanje. Kot regulator cen so se proslavljale nabavljalne zadruge, a tudi ta njih slava je danes šla po vodi. Niti najmanj ne vplivajo nabavljalne zadruge in konsumi na cene, ki se razvijajo kakor da teh zadrug in konsumov sploh ne bi bilo. Sedaj v času krize je prišel trenutek, ko bi mogle zadruge in konsumi za svoje privilegije dati tudi same nekaj celoti. A ravno sedaj se nabavljalne zadruge in konsumi niso obnesli. Ali je mogoče še bolj javno dokazati, kako neupravičeni so vsi ti privilegiji nabavljalnim zadrugam in konsu-mom? Ali je mogoče še bolj javno dokazati potrebo, da se vsa dosedanja politika do nabavljalnih zadrug temeljito revidira? Kakšen smisel pa imajo privilegiji ustanovam, ki v najbolj kritičnem času ne store svoje dolžnosti? Kje pa je še kakšen razlog, da se zaradi nabavljalnih zadrug škoduje legalni trgovini, ki danes edina krije potrebe trga? Vsa državna politika do zadrug je nujno potrebna temeljite revizije! It Anton Tavčar j ' ■ * ’ * v*'-; ' . • ■ ' . 4% ■ ' ' ■ V' ; ■ Na kliniki v Gradcu je umrl v torek eden najbolj znanih zastopnikov mariborskega gospodarskega sveta, g. Anton Tavčar, lastnik znane tvornice mesnih izdelkov in konserv v sosednji Bohovi. Pred dvema tednoma se je na poslovnem potovanju s svojim avtomobilom ponesrečil in si težko poškodoval hrbtenico. Nemudoma so ga prepeljali v bolnico v Virovitico, odtod pa na lastno željo domov v Maribor. Stanje se je pred dobrim tednom zelo poslabšalo, tako da so ga morali prepeljati v najbližjo kliniko, v Gradec. Poškodbe pa so bile tako hude, da jim je sicer krepki in zdravi mož po kratkem, a izredno hudem trpljenju podlegel. Z Antonom Tavčarjem lega v mnogo prerani grob tip slovenskega selfma'demana, ki si je iz skromnih začetkov z izredno žila-vostjo, vztrajnostjo, marljivostjo in podjetnostjo ustvaril lepo pozicijo v prekajevalski stroki. V neinali meri se moramo njemu zahvaliti, da se je predelovanje mesa v naših krajih v povojnih letih tako visoko povzpelo in da se lahko mirno kosa z ostalimi deli ne samo Jugoslavije, temveč sploh vsega evropskega jugovzhoda.. Tavčarjevi mesni izdelki so znani po vsej državi, pa tudi v sosednjem inozemstvu, kjer so si pridobili sloves. Pokojnik je imel še velike načrte, pa mu je kruta usoda v poletu dela prekrižala račune. Omahnil je v grob sredi svojega dela. Anton Tavčar izvira iz stare rodbine iz Poljanske doline. Njegov podjetni oče, tipična, neupogljiva gorenjska grča, se je pred desetletji preselil v Sarajevo, kjer je našel plodonosnejše torišče za podjetnost v svoji lesni stroki. Ni čuda, da so se štirje njegovi sinovi posvetili stroki svojega očeta in postali lesni trgovci. Joško, Frauc in Luka Tavčar so znana imena v lesnem gospodarstvu, kakor je bil znan tudi že sedaj po- kojni Janko, najstarejši izmed šestih bratov. Anton Tavčar se je posvetil mesni stroki, kakor tudi že pokojni Miško. Prekmalu umrli se je potem, ko se je dodobra vsestransko izučil v svoji stroki pri raznih velikih podjetjih v tu- in inozemstvu, etab-liral v Sarajevu. Kmalu je njegovo podjetje zaslovelo daleč naokoli. Vojna mu je zaenkrat prekrižala račune, vendar se pogumni mož ni ustrašil. Preselil se je v Gradec in tam nadaljeval svoje delo. Nato je prišel prevrat in Anton Tavčar se je vrnil v domovino. Naselil se je v Mariboru, kjer si je hitro priboril s svojo sposobnostjo pozicijo, ki je bila v skladu z njegovo podjetnostjo. Skupaj s svojo neutrudljivo soprogo gospo Josipino je razširil pdjetje v tvor-nioo, ki jo je pred tremi leti prenesel v novo moderno obratno poslopje v Bohovi pri Mariboru. Tu šele se je mogel razmahniti in dati duška sili, ki ga je gnala vedno naprej, vedno kvišku. Sredi svojega plodovitega dela je moral mož v starosti komaj 57 let leči k večnemu počitku, k počitku, ki si ga v življenju nikdar ni privoščil, ker se mu je vsaka ura zdela predragocena in zamujena, če je ni pravilno izkoristil. Drugo leto bo tvrdka proslavila tridesetletnico svojega obstoja, žal brez njega, ki jo je ustvaril. Anton Tavčar se v javnosti ni mnogo pojavljal, ves svoj trud je vlagal v svoje podjetje, pa tudi v dobrobit vsemu mesarskemu in prekajevalskemu stanu, ki mu je tako zelo prirasel k srcu. Bil je več let predsednik Združenja mesarjev in prekajevalcev.ki se je pod njegovim vodstvom nanovo razmahnilo. Bil je tudi član nadzornega odbora Zveze industrijcev za Slovenijo. Vedno zaveden Slovenec in navdušen Jugoslovan, kar mu je za svetovne vojne prineslo mnogo nevšečnosti in neprilik, je bil Anton Tavčar kremenit značaj, vedno stremeč za napredkom in za izpopolnitvijo. Njegova blaga in vsihdob vedra duša ni poznala sovraštva. Mirno lahko trdimo, da Anton Tavčar ni imel sovražnikpv. Vse se ga je veselilo, kamor je prišel. K njemu so prihajali poslovni ljudje po nasvete in vsakemu je povedal svoje mnenje po najboljšem prepričanju. Antona Tavčarja ni več. Zapustil je globoko vrzel v gospodarskem življenju severne Slovenije. Podjetje pa ostane in ga bodo globoko užaloščena soproga in sinova vodili dalje po intencijah ustvari-telja tvrdke. Slava mul Rodbini in sorodnikom naše globoko sožalje! Mogočna zdravilna moč narave se še posebno izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI Delavski predlogi novih minimalnih mezd Na poziv banske uprave je bila v sredo pod predsedstvom načelnika Kosija anketa zaradi določitve novih minimalnih mezd. V imenu delavskih organizacij je zastopnik Delavske zbornice predlagal, da se določi minimalna; mezda za vse nekvalificirane delavce na 6 din za uro. Če pa se v tej višini enotna mezda ne bi mogla uveljaviti, je predlagal določitev dveh maksimalnih mezd po 5 in 6 din, in sicer: a) minimalna mezda 6 din za vse industrijske obrate, vsa sezonska ]>odjetja, vso obrt v krajih r. nad 5000 prebivalci ter poleg lega še za knjigoveško in tiskarsko obrt in industrijo, za inštalaterski in dimnikarski obrt, ne glede na kraj obratovanja. b) minimalna mezda 5 din pa naj velja za ves ostali obrt v krajih z manj ko 5000 prebivalci. Po zaslišanju stališča delodajalcev in kratki debati je bila anketa zaključena ter bo kr. banska uprava izdala svojo odločbo o novih minimalnih mezdah. Zunanja trgovina Finančni minister je podpisal odlok, da se mora smatrati Španija kot neklirinška država. Za. uvoz iz Španije ter izvoz v Španijo se morajo uporabljati Isti devizno-valutni predpisi ko za druge klirinške države. Uvoz oz. izvoz blaga v Španijo bo torej mogoč le proti predhodnemu dovoljenju izvoznega oz. uvoznega odbora pri Narodni banki. V južni Romuniji je bilo zasajenih z bombažem 30.000 ha zemlje. Na teh bombažnih plantažah je zaposlenih 100.000 delavcev. Letos se obeta zelo dobra letina ter se pričakuje, da se bo na enem hektarju pridelalo 300 kg bombaža. Če se bo to uresničilo, bo vredna letošnja letina romunskega bombaža 1 milijardo lejev. Letošnji pridelek paprike se na Slovaškem ceni na 40 vagonov, od katerih se bo moglo izvoziti najmanj 10 vagonov. Lani je morala Slovaška uvoziti več ko 4 vagone paprike iz Madžarske, Jugoslavije in Bolgarske. Žetev sladkorne repe ng Slovaškem je bila letos zelo dobra. Računajo, da bo letos mogla Slovaška Izvoziti 300.000 stotov sladkorja. Med Nemčijo in Slovaško je bil dosežen sporazum, po katerem bo Slovaška zaenkrat izvozila v Nemčijo 200 vagonov pšenice in 300 vagonov moke. Slovaška namerava s 1. novembrom zvišati blagovno železniško tarifo za 15%. Kakor se uradno izjavlja, je prepoved izvoza žitaric iz Turčije samo začasna. Turško-romunska trgovinska pogajanja so bila prekinjena. Predsednik turške delegacije je odpotoval v Ankaro po nova navodila. Italijanska vlada Je predpisala, da se mora začenši s 1. oktobrom dodajati krušni moki 10% koruzne moke. Švicarski uvoz je v prvih letošnjih osmih mesecih v primeri z lanskimi narastcl za 185.5 na 1353 3 milijona šv. frankov, izvoz pa je padel za 77-6 na 8311 milijona šv. frankov. Pasivni saldo švicarske trgovinski bilance se je povečal od 283,1 na 522,3 milijona šv. frankov. Carinski dohodki Švice so znašali v letošnjih prvih osmih mesecih 171-8 milijona šv. frankov, za 25 milijonov šv. fr. manj kakor lani. Da bi sc modernizirala španska tekstilna industrija, je dovolila španska vlada kredit nad 100 milijonov pezet, Ta posojila se bodo dala španskim tovarnam v štirih letih ter se bodo obrestovala samo po 2-7594- Stran 4. »r Yaja proti zračnim napadom V četrtek je bila v Ljubljani vaja proti zračnim napadom. Vaja Je bila dobro organizirana in je potekla v redu, čeprav je bila v zelo neprikladnem času. Vaja pa je tudi pokazala veliko nediscipliniranost ljubljanskega prebivalstva. Nekateri so menda smatrali vajo le za »hec« ali kot ugodno priliko, da napasejo svojo radovednost. V nekaterih hišah so bila vsa okna polna gledalcev. Celo nekateri uradi so se ponašali s svojo nediscipliniranostjo. Tudi v šolah je bilo premalo discipline. Vaja pred zračnimi napadi je resna zadeva in zlasti mladina se mora na to opozoriti. Nikakor niso danes časi, da bi se smela trpeti takšna nediscipliniranost. Trgovinski register Navodila banske uprave za določanje maksimalnih cen in maksimalnih bsruto-zaslužkov Vpisali sta sc naslednji firmi: Javno skladišče Folm in drug v Celju. Obratni predmet: trgovina s kurivom na debelo v tuzemstvu in eksport. Osebno zavezani družbeniki: Leopoldina Fohn in Mila Simonišek, obe zasebnici v Celju. Javna trgovska družba. Družbo zastopa vsaka družbenica samostojno. Pcnca Josip, Novo mesto. Obratni predmet: predilnica in tkalnica za volno in bombaž. Vpisale so se naslednje izpreinembe in dodatki: Dragotin Korošec, zidarski mojster, stavbenik, stavbeni zvedenec, trgovec z lesom, Gorenje, p. Rečica ob Paki, podružnica v Šoštanju. Besedilo odslej: Korošec Dragotin, oblastveno preizkušeni zidarski mojster, stavbeni podjetnik in trgovina z lesom in drvmi, Šmartno ob Paki (Gorenje). Podružnica v Šoštanju se izbriše. Tvorniea tanina, Medvode. Družbena pogodba se je spremenila. »Ika«, mehanična tovarna pletenin, družba z o. z., Kranj. Spremenila se je družbena pogodba. Osnovna glavnica znaša odslej 750.000 in je popolnoma vplačana. Josip Tscheligi, trgovina z vinom, pivovarna in žganjarna, Maribor. Izbriše se zaradi smrti dosedanji lastnik Tscheligi Josip in vpiše se novi lastnik Tscheligi Franc. Julius Žigon, trgovina z manufakturo, špecerijo in železnino, Polzela. Besedilo odslej: Žigon Julijus, lastnica Tiršek Ana. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom (manufaktura, špecerija, železnina Itd.), deželnimi pridelki, hmeljem in sadjem v tuzemstvu ter izvoz. Kincl Franc, trgovina z deželnimi pridelki, Sv. Jurij ob j. ž. Sedež odslej: Sv. Jurij pri Celju. Besedilo: Kincl Franc, lastnica F%i*l Franja. Izbriše se Kincl F; nji podeljena p roku ra, ko j" to ueclaj lastnica. biferaaše so se naslednje firme: fv Minm.u/1-Motors, prodaja me-JfcH-uib. vozil in oprema, družba z «o. i — zeradi končane likvidacije. >01«nm«, industrijska družba za varfiniranie olja, Ljubljana — zaradi končane likvidacije. Metalurgija Hribernik Karol in Iftnodra! Alojzij, javna trgovska družba Trata, p. št. Vid nacl Ljub Ifano; ©bralni predmet: kovino tiskarstvo — zaradi opustitve brata mtser- 'JM*wEzzrz±?..m _ barva, plestrn tn kemično gnati obleke, klobuke itd. SkroM in svetlolika srajce, ovrat aiko m manšeto. Pero, suši, monga in lika domačo pori!« Kr. banska uprava dravske banovine je poslala vsem sreskim načelstvom navodila za določanje maksimalnih cen ter maksimalnih bruto-zaslužkov v trgovinah na malo, o cenah kruha ter kontroli trgovin, pekarn, mesarij in mlinov. Navodila pravijo: 1. Z banovo odredbo so določene maksimalne cone v trgovini na drobno: za belo moko din 9'—, za krušno moko din 5'—, za otrobe din 2'50. 2. Z banovo odločbo z dne 7. septembra 1940 so določene maksimalne cene mesu, salu in slanini, razen štandarizirane čiste masti, ki se v banovino uvaža, ali izdeluje iz prašičev, ki se v banovino uvažajo. Za to mast je določen s to odločbo bruto zaslužek din 1'— v trgovini na veliko in din 2'— v trgovini na drobno, pri proizvodnji pa s ceno, po kateri uvažajo mast uvozniki v banovino. Cena za mast v trgovini na drobno se določa z dejansko nabavno ceno po detajlistu. Fakturni ceni je prišteti transportne stroške in užitnino, tako dobljena nabavna cena se sme povečati za din 2'—. Upravne oblasti I. stopnje so pooblaščene, da smejo določati za svoje območje cene mesu, slanini, salu in masti, upoštevaje pri tem cene živine v njihovem območju ter kalkulacijske smernice, izdane od kr. banske uprave. Tako določene cene pa brez posebne odobritve kr. banske uprave ne sinejo presegati cen, navedenih v banovi odločbi z dne 7. septembra 1940. Višje smejo biti le cene svinjskega mesa, sala, slanine in masti, navedene v 51. 9. te odločbe. Te cene določajo upravna oblastva 1. stopnje v skladu s tržnimi cenami živine na svojem območju in kalkulacijskim navodilom kr. banske uprave. 3. Cene kruhu morajo določiti po členu 7. uredbe o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom upravna oblastva I. stopnje po navodilih urada za kontrolo cen. Urad je izdal glede teh cen tole navodilo: Splošno načelo na vsem svetu je, in tako bi tudi moralo biti pri nas, da bi morala biti v vsakem večjem kraju cena 1 kg moke enaka ceni 1 kg kruha. Razlog temu je v tem, da se peče iz 100 kg moke 137 kg kruha. Ta odstotek ni povsod tako visok, minimalno pa je 130 kg. Odstotek se lahko ugotovi s poskusno peko. Peki so določili zaenkrat ceno kruhu z din 5'50, žemljam z din 1'—. Obe ceni sta visoki. Žemlje dosedanje teže bi smele veljati le 85 par. Ver dar se more na žemlje cena din' 1"— odobriti, ker po 85 par žemelj ni mogoče prodajati in ker je prav, da se dovoli tu večji zaslužek, da bi se lahko prodajal kruh ce” <'-'0. r ola naj se na to, da se cene črnemu kruhu znižajo na din l- • . ' daljnjo orientacijo naj služf, c*a je bila v Ljubljani v letih od 1923 do 1938 povprečna cena k uku izražena v odstotkih detajlu' cene moke od 97% do 120% 4. Bruto zaslužek, katerega naj določi po proučitvi krajevnih razmer v sinički Čl. 2. uredbe o kontroli con na drobno (»Služb, list«, 420, 71/40) in navodil urada za kontrolo cen upravno oblastvo I. stopnje, naj se odmerja po telile smernicah: za testenine, riž, <>lj( > milo, 'i 10%. A ko bi se. sedanja, po banski upravi dmceua maksimalna cena (<•/.. krut,. ..iiv.bižek) za mast razve! . st Bmc zaračunati tudi j eri moki in ma d’ maksimalnim vanR/kom 10%. Pri Kjer so se nakupne cene bolj zvišale kakor za 140% nad cenami v septembru 1939, se smejo računati gornji odstotki le od 1’4 kratne cene iz septembra 1939. Odstotek 140 velja le tako dolgo, dokler se sedanja režija bistveno ne podraži. V dinarjih izraženi pribitki bi bili po tej smernici za sedaj: pri testeninah navadnih din 1’—, jajčnih din 1‘30, jajninah din 2'—, rižu cenejše vrste (splen-dorju in sličnih) din 1—, rižu Karolina din 2'—, moki 55 par, masti din 2'—, olju »Zvezda« din 1 ‘7, olju »Diamant« din 2'—, um rafiniranem olju v kantah din 3'—, milu navadnem din 1‘5, milu v kartonih din 3'—. 5. Po navodilih urada za kontrolo cen morajo voditi v 3vrho olajšanja kontrole nad cenami vse trgovine na drobno kontrolno knjigo. Vsi trgovci na malo bodo morali voditi to knjigo najpozneje od 1. oktobra 1940 nadalje. 6. Kontrolni organ mora vpisati iz kontrolne knjige v poročilo o pregledu za pod toč. 4. navedene predmete nabavne in prodajne cene in količino zaloge. Za poročila o pregledu se bodo izdali tiskani obrazci, ki se bodo dostavili. 7. V pekarnah mora paziti kontrolni organ na te stvari: ali delajo pekarne le po dnevu, ali prodajajo le prejšnji dan pečen kruh, ali prodajajo kruh v predpisani teži z dovoljenim odstotkom osu-šitve in po predpisani ceni. 8. -V mlinih mora paziti kontrolni organ na to: ali meljejo mlini le nepresejano enotno moko ali pa meljejo belo in krušno moko v razmerju 1 proti 7. 9. V zvezi s kontrolo zalog mora opozoriti kontrolni organ na zaloge, ki se zadržavajo, da bi se s tem zvišala cena, ali skušajo zvišati na nove nabavne cene, čeprav so bile nabavljene po nižjih cenah. 10. Sicer doslej ni zakonite možnosti vplivati na cene kmetijskih proizvodov, ki jih prodajajo kmetovalci na sejmih in mestnih tržiščih. Vendar je treba organizirati s pomočjo obč. aprovizacij nakupe v manj prometnih krajih in njih prodajanje na trgih ter doseči z vsemi dopustnimi ukrepi, da se bodo ustalile te cene na 1-5 krat povišani povprečni ceni izpred vojnih mesecev leta 1938. in 1939. To velja predvsem za krompir, mleko, surovo maslo in drva. Opozorilo interesentom Vse interesente opozarjamo, da dobe vse predpisane tiskovine pri j Združenju trgovcev v Ljubljani (Trgovski dom). Tu dobe tudi vsa druga pojasnila, ki so v zvezi z novimi navodili glede kontrolo cen ter maksimalnega bruto-za-služka. Kontrolno knimo mora voditi od 1. oktobra dalje tudi vsak detajlist. nepremičnin ko tudi pravica izkoriščanja v zakup danih in kupljenih nepremičnin, razen opremljenih prostorov, ki so zavezani davku po čl. 3., odst. 1., tega zakona, 6. promet na podlagi eksekucij, ekspropriacij in rekvizicij, 7. promet na podlagi denarnega kredita in promet denarnih terjatev, menic, deviz, bankovcev, papirnatega denarja ter denarja vsake vrste, tako domačega ko tujega ter vse vrste denarnih vlog, 8. promet s tekočimi računi, 9. promet z vsemi predmeti državnega monopola, meničnih uradnih vrednostnih papirjev, uradnih obrazcev, ki se prodajajo po uradno' določeni ceni, 10. promet na podlagi zavarovalnih pogodb, 11. koncerti, zabave, kinematografi itd., ki so zavezani posebni taksi po taksnem zakonu, 12. promet na podlagi prevoza in prenosa oseb ali stvari z železnico, ladjami ali tramvajem, 13. proizvodi domačega obrta, če se z njimi bavijo izključno samo rodbinski člani brez zaposlitve tuje delovne sile (pomočnikov). Promet malih obrtnikov, ki se obdačujejo pavšalno po čl. 59. zakona o neposrednih davkih. 14. pr-stovo'ne svobodne prodaje premičnin, ki se prodajajo zaradi razdelitve dediščine, 15. prehrana zaposlenih v obliki naturalne plače in dajanje hrane svojim Članom, katero hrano pripravljajo delavske in ljudske kuhinje podjetij ko tudi samostojno organizirane ali kot humanitarne ustarreve, 1(5. drugi prenosi tovornih listov, ladijskih tovornih listov in drugih spremnih list- , ker je prvi prenos v veletrgovin' že obdačen s tem davkom, 17. prodaja zdr: ' i » > • anuar-nim in socialnim novam iz tonalnih interesov, /.asti zaradi za-ščil^ revnih sloji ., stalni zdravm ški honorarji okrajnih, okro,-: .m, občihsktb žutc/.iiškili in družbenih zdravnikov, 18. od svoje •1 prometa po. ? ti mlini z največ dvema mlinskima kamnom : o' potokih, ki presihajo Z razpisom ministrstva za notranje posle z dne 30. avgusta 1940. III. št. 23836 in z odločbo kr. banske uprave VIII. št. 511/40. z dne 17. septembra 1940. so bila izda-na navodila za določanje maksimalnih cen ter maksimalnega bruto-zaslužka v trgovinah na drobno ter o kontroli trgovin. Ta navodila določajo v točki 7, da morajo od 1. oktobra t. 1. dalje vsi trgovci na drobno (detajlisti), ki prodajajo blago, katero spada pod kontrolo cen, na malo in veliko, voditi kontrolno knjigo, ki mora vsebovati naslednje rubrike (vpise); 1. dan prevzema blaga, 2. firma-tvrdka dobaviteljica, 3. številka in datum fakture, 4. fakturna cena za enoto, 5. številka in datum odobritve te fakture po banski upravi, 6. maksimalni odstotek bruto dobička a) v procentih, b) v dinarjih, 7. prodajna cena na drobno. Opozarjamo ponovno vse trgovce, da se natančno ravnajo po teh predpisih in da predpisano kontrolno knjigo vodijo, ker bodo oblasti strogo postopale proti vsem, ki ne bi izpolnjevali teh predpisov. in zato cb pride vo Injejc lc obdobno, kadar Tmovirta 'tovarna J OS. R E! IC T- j dopustnim P«!Laski nasip 4-6. Solonbnr.""-'. ' ge jahko računa z dopustnim 1 slefun -t vvu Jbrutozaslužk-m 29%, pri manu- , fakturi 25%. Kdo ie oproščen na poslovni promet Davka na poslovni promet so oproščeni: 1. država glede poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa, državna in samoupravna telesa za državna in občinska podjetja (klavnice, plinarne, elektrarne, vodovode itd.), 2. slikarji, kiparji, skladatelji in književniki za svoje izvirne umetniške in znanstvene proizvode (slike, skulpture, rokopise), 3. kmetovalci za promet z lastnimi proizvodi iz vseh vrst kmetijstva (poljedelstvo, gozdarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, povrt-ninstvo, živinoreja, mlekarstvo, perutninarstvo in čebelarstvo), 8e prodajajo te proizvode osebno neposredno iz prve roke. Vsi ti proizvodi so v nadaljnjem prometu zavezani plačilu davka na poslovni promet, če kmetovalec prodaja poleg svojih lastnih tudi druge proizvode. Kmetijske zadruge vseli oblik, če so včlanjene v Glavni zadružni zvezi in zadružne zveze za ves promet v vseh strokah kmetijstva, kmetijskega orodja in kmetijskih strojev, če po .iv jih pravilih ne razdeljujejo čistega dobička in ee odstopajo nabavljeno predmete iz-ključno svojim zadružnikom, fsa-bavljalnc zadruge državnih nameščencev morajo plačati davek na poslovni promet samo za oni promet, ki ga opravljajo s tem, da prodajajo svoje viške nečlanom (čl. 2. uredbe o nabavljalnih zadrugah državnih nameščencev), 4. vse premične telesne stvari, če pripadajo nepremičninam in se njih promet vrši istočasno s prometom nepremičnin, 5. dajanje v zakup in prodaja Grško nemška t-: -vira sc začetka vojne razvijala na čisto poseben na? n. Po kratkem prestanita je začel grški - zvoz v Nemčijo hitro rn;-,ti, da. je mašal v pr-V polov ir. i 1940. 2,46 milijarde drahem. Nasprotno Pa i* 'lvo/' Pa* dc! od na 1,7 m jarde drahem, da -e j pasivna bi- lanca Grčije mrčmenila v aktivno. Grški izvoz v Nemčijo se je pošiljal večinoma po železnici,- ker je šlo .-a di 'o blago, ki j - preneslo visoke. > • -/.no st rosice. Predmeti pa. ki jii o Grčija uvažala iz Nelnčije, p ivs- m p« «w -. železo itd. niso pi .nesli v' • i; '• nil. stroškov po železnic i, '1 i w iie zato prevažali po .norju, lmr Pn je danes nemogoče. orčiia P11 no na teh predmetih '-‘f-pomanjkanje in zato se oo pa trgovinskih pogajanjih med Nemčijo in Grčijo razpravljalo v prvi vrsti o tem vprašanju. Zanimivo je, da je grška trgovina z Air,-t ho v zadnjem času moč no na ra >.. Tako se je dvignil grški ure z : -. Amerike <*! <110 n.: lij-o-ncv drahem v prvi polovici la;, kega leta na 1125 milijonov v iste: i času letos, grški izvoz v Ameriko pa je v istem času u -;s-stel celo od 654 na 1459 milijonov drahem. Grčija izvaža večinoma v Združene države Sev. Amerike >" rgentino, in sicer oljčno olj'-, ak in vinsko kislino. f^Zelo slabo pa je zaposlena g, , Ska trgovinska mornarica. 1. avgu sta je bilo 86 grških trgovinskih ladij s skupno tonažo 213.009 ton nezaposlenih, to je približno ena šestina vse grške trgovinske mornarice. **■ Ocfoitncst plač poslovodij pri družbah z »• z., če so jseretdniki družbenikov A. S. družba z o. i. — Vprašanje: Poslpvodja naše družbe je oče dveh družbenikov in prejeipa »a svoje delo od družbe plačo. Slikal sem, da ta plača pri odmeri davka ni odbitna. Ker je to vprašanje za na.šo družbo velike važnosti, prosim za pojasnilo. Odgovor: Po našem m n e« ju ne more biti nikakega dvorna o tem, da je plača odbitna, traja le pod pogojem, da oče res opravlja službo poslovodje ter se njegova plača giblje v običajnih mejah. Ako bi bila njegova plača neobičajno visoka, vi se namreč moralo smatrati, da to plačilo, kolikor presega običajno izmero, ni v neposredni zvezi s poslom, in se zaradi tega ne more smatrati za odbiten izdatek. Ali se dva zlepljena lista smatrata v pogledu kolko-vanja za dva računa? g. I). S. v H. — Vprašanje-. Dobivam pd svojih dobaviteljev račune, ki so zlepljeni iz dvph delov. Nel^i organ finančne kontrole, ki je te račune videl, mi je povedal, da se zlepljeni računi po predpisih smatrajo za dvojne račune. Alj ima prav? Odgovor; V predmetnem računu gre za vprašanje, ali obsega račun eno ali dve poli, kajti pri računu je vsako polo posebej taksirali kot račun. Le ako je račun (v eni poli) tako obširen, da je velik nad 1750 cm5, se mora plačati dvojna računska taksa. Vendar-še mora v primeru, da obstoji račun iz dveh zlepljenih pol, da dejansko niso več samostojne pole, smatrati, da gre samo za eno polo. Kupec jamči za dolžno pridobnino prodajalca g. L. B. v K. — Vprašanje: Začel sem trgovino v lokalu, v katerem je bila že preje podobna trgovina. Moj prednik je bil dolžan par tisoč dinarjev na pridobnini. Sedaj hoče davkarija iz mene izterjati ta zaostanek, češ da sem trgovino kupil od prednika in zato jamčim za njegov davek. Kupil sem res opravo, ne pa blaga, ki ga je sam prodajalec oprave prodal v toku prisilne poravnave in stvarno sem otvoril popolnoma novo trgovino. Ali sem res dolžan plačati davke za prednika? Odgovor: Po zakonu o neposrednih davkih jamči kupec res za> davek, ki obreinenja obrat, če se ta proda. Zakon sam ne definira pojma prodaje, zato se mora tolmačiti po našejn mnenju tako, kakor se tolmagi v običajnem smislu besede. Pri nas se običajno govori o prodaji trgovine le, če se proda s trgovino vse, kakor ležj in stoji, torej poleg oprave tudi blago in ves tako zvani krog odjemalcev. Če je bil Vaš prednik v prisilni poravjjgvi ter je takrat prodal vse blago drugim osebam, ne pa Vam, o kaki prodaji trgovine ne more biti govora, posebno še, ker za krog odjemalcev v trgovini, ki likvidira v prisilni poravnam, nol>eden ne bo ničesar dal. Samo pri prevzemu oprave, to je pultov, stelaž ild., pa ne more biti govora o prodaji trgovi- MMIIIII a iimpiiiw^mi»M—|iMB«*"'UMyiiii«aii ne, ker bistvo trgovine je vendar blago, dočim je oprava, ki je običajno prilagodena vsakokratnim prostorom, postranskega pomena. Davčna uprava mora jamstvo pismeno uveljaviti s posebno odločbo, v kateri mora navesti vsa dejstva, iz katerih sklepa, da ste trgovino kupili in da zato jamčite za davek prednika. Vsekakor Vam priporočamo, da se proti taki odločbi pritožite in v pritožbi navedete vse momente, ki govore za to, da trgovine niste kupili. V pritožbi predlagajte, naj se za dokaz, da trgovine niste kupili, zaslišita Združenje trgovcev in Zbornica za TOI, da se določi, kakšni običaji v tem pogledu veljajo v našem gospodarskem svetu. V primeru, da bi pritožba ne imela uspeha, bi se izplačalo, da vložite tožbo na upravno sodišče. Knjigovodstvo In kalkulacija V praksi je še vedno dokaj razširjeno mnenje in naziranje, da knjigovodstvo ig kalkulacija nista v medsebojni zvezi. Zato pa je v raznih industrijskih podjetjih knjigovodstvo ločeno od kalkulacij-slfega oddelka, ki samostojno opravlja kalkulacijo brez porabe podatkov knjigovodstva. Ta delitev ima lahko slabe posledice za podjetje. Oba oddelka namreč ne primerjata Hjgg^pbojno uspehov svojih računov, jih zato tudi medsebojno ne kontrolirata. Tako se lahko vrinejo zle napake, delo je ppdvojenot, uspeh l*a dvomljiv in nezanesljiv. Knjigovodstvo, kalkulacija in statistika so tri uelogljive sestre, ki zaslužijo vso pazljivost in čislanje, bodisi v industrijskem, bodisi v. trgovskem ali v obrtnem obratu. Vse tri skupaj, dajejo celotni in podrobni pregled obratovanja in uspeha brez ozira na tehnične posebnosti ali na razlike v obratovanju. Knjigovodstvo obsega vse premoženje, vknjižuje vse izpremem-be v tem premoženju, tudi vse stroške, ki se krijejo iz premoženjskih delov in potemtakem povzročajo izpremembe v teh premoženjskih delih. Knjigovodstvo mora beležiti na svojih poštev ih tudi izpremembe in troške od surovine pa do izvršitve izdelka. Z vknji-ževanjem vseh teh izprememb in z njimi spojergij* izdelovalnih in drugih troskov zbira knjigovodstvo podatke za kalkulacijo. V knjigovodstvu se dobijo podrobni in povsem zanesljivi podatki za kalkulacijo, saj knjigovodstvo mora voditi pošteve za surovine, po- možne snovi, fabrikacijo in posamezne oddelke fabrikacije, zasleduje gibanje surovin in polizdelkov do gotovega izdelka po oddelkih, vknjižuje tudi podrobno troske po oddelkih. Ker se vknjižuje najmanj na dveh poštevili, tedaj knjigovodstvo kontrolira vse vknjižbe samo po sebi. 1’ake kon-trole kalkulacija nima in je kontrola proizvajalnih trpškov in troskov sploh mogoča le s knjigovodstvom. Kalkulacija mora izračunati le na podlagi podatkov knjigovodstva, koliko kateri izdelek velja v fabrikaciji. Ta vrednost se primerja potem z doseženo prodajno ceno, pa vidimo, ali je pri tem izdelku izguba ali dobiček. Tega kalkulacija sama ne more dognati, temveč mora pokli-e ti na pomoč knjigovodstvo. Da se bo kalkulacija lahko opira' na knjigovodstvo, morji to voditi vse notranje spremembe ločeno po oddelkih glede surovin, pomožnih snovi, polizdelkov, mora vknjiževati vse mezde in druge izdatke v vsakem oddelku in za vsak izdelek. To zahteva sicer podrobno delo, ali če hočemo imeti res zanesljive in podrobne podatke za izračunanje ceue posameznega izdelka, se mu ne sinemo izogniti. Od natančnega izračunan ja cene posameznega izdelka je odvisen ne samo uspeh, temveč tudi konkurenčna sposobnost. Cena se mora ugotoviti na podlagi zanesljivih podatkov, n® pa samo domnev: Tovarnar ali trgovec mora natančno vedeli, koliko ga posa- mezni izdelek ali posamezno blago stane, da se lahko določi prodajna cena. Večkrat se pri kakem izdelku ali pri kaki vrsti blaga ne more kaj prida zaslužiti, pa se morda lahko nadomesti to pri drugem blagu ali izdelku. Take zanesljive podatke pa more dati le sistematično in popolno knjigovodstvo, sam kalkulacijski oddelek pa nikdar. Ločena kalkulacija brez oslona na knjigovodstvo je za podjetnika nevarna, ker. je brez kontrole in tedaj nezanesljiva. Knjigovodstvo in kalkulacija morata biti v najtesnejši zvezi. Zagrebški trgovci o špekulaciji In plačah nameščencev $ Ako želite imeti hitro pripravljeni Zajtrk, skuhajte Žikiuo kavino mešanico V Zagrebu je bila plenarna seja članov Združenja trgovcev z živili in mešanim blagom za mesto Zagreb ter okraja Zagreb in Dugo-selo. Na dnevnem redu sta bili zlasti dve vprašanji, ki danes najbolj zanimata trgovstvo: vprašanje zvišanja plač nameščencev ter vprašanje ukrepov, ki jih izdajajo oblasti proti trgovcem. Glede zvišanja plač je bil sprejet sklep, da se more zahtevam nameščencev ustreči, vendar tako, da se kot podlaga smatrajo vsi sedanji iirejemki nameščencev, da se torej že vračuna sedanji dodatek, in ti skupni prejemki zvišajo za 10%. To zvišanje pa bi se moglo dovoliti nameščencem le. če bi oblasti dovolile, da se v istem razmerju zvišajo tudi cene. Glede kazenskih ukrepov oblasti je bilo izrečenih več konstatacij, ki so poučne tudi za potrošnike in za oblasti. Pred vsem se je konstatrralo, da ui bil kaznovan niti en trgovec-dctajlist zaradi špekulativnega ku-pičenja in skrivanja živil, ker de-tajlisti ne morejo nabavljati večjih količin. (To velja tudi za Slovenijo) Nekateri detajlisti so bili kaznovani, ker so prodajali moko po višji ceni, kakor pa je bila dovoljena. O tem govori podrobneje spomenica, ki so jo trgovci poslali banu. Spomenica konstatira. da je prišlo do višjih cen zato, ker je cena moke določena na 8 75 dip. a se ta cena ne more delili na četrtino ali polovico, ker ni manjšega novca od 25 par. Zato se moka prodaja po ceni 4'50 din namesto po 4 35 din za pol kg. Združenje zato zahteva, da se v bodoče določajo takšne cene, ki se morejo v detajlni trgovini deliti na četrtino ali polovico. Zelo nezadovoljiv je tudi postopek pri določevanju cen za podrobno trgovino. Dostikrat mine tudi 14 in več dni, preden dobi detajlist odobritev nove cene za blago, ki ga je že kupil od tvor-nice po zvišani ceni, katero so oblasti že odobrile. Trgovec je zaradi tega prisiljen, da prodaja to blago ali v izgubo ali pa da odkloni prodajo. S tem pa je v nevarnosti, da bo kaznovan, ker ni hotel prodajati blaga. Trgovci zato zahtevajo, da se cene določajo istočasno za proizvajalce, veletrgovce in detajl iste. Glede napadanja dnevnega tiska na trgovce prosi združenje, da se prepove objavljanje obsodb trgovcev, dokler niso te pravnomočne. Kajti danes se dogaja dostikrat, da se za špekulanta proglaša trgovec., ki je kasneje od sodišča oproščen. (V Ljubljani smo imeli že takšen primer in zato je ta zahteva zagrebških trgovcev popolnoma umestna in upravičena.) KHIICO V EZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE E HM >eg. zadr, z p. zav. | lili BUSHA KOPITARJEVA 6 * Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štruce, iournaie, šolske zvezke, mape, o d j e m a I n e k n i I ž I c e, risalne bloke Itd zo H. N. Casson: Business (Prevedel Ivo Kor) SKLEP. V poglavjih te knjige sem postavil in razložil šestnajst naukov. Nikakor ne trdim, da za trgovino >4 več kakor šestnajst naukov. Prav verjetno je, da jih jo šestdeset. Ko je bil HarHngton Emerson objavil svojih znanije-nitih »Dvanajst načel za uspeha, sem ga vprašal, če jih je res samo dvanajst. »Gotovo jib je š« več,« mi je odgovoril, »nihče ne ve, koliko. Jaz sem začel samo poizvedovati za njimi in sem jih naštel za zdaj samo dvanajst, za katera vem, da so resnična.« V istem dulm in z istim namenom razglašam, tudi jaz teh šestnajst naukov. Gotovo njso edini, so pa vsi, kar sem jih črpal iz ovojih izkustev v trgovskem življenju. Oni so končen in zgoščen uspeh mojih izkušenj, ki sem si jih bil nabraj v času svojega dolgoletnega udejstvovanja v Angliji, Kanadi ip v Zedinjenih državah. Objavljam te nauke, in čeprav se zavedam, da sem •'■h precej prezrl, vendar jih podajam trdno, prepričan, vredni za trgovca, Ui zna ceniti pomen, ttgo-VliUjkp.. živosti. Niso to nobeni akademski nauki, pa tudi nobene Uganke in teorije. Ne, obravnavajo trgovine, kakršna bi mogla ali .morala biti, marveč kakršna jo v remiim, Ni-majp.-i# skupnega z abstraktnimi Ideal« ali z narodnim gospodarstvom; i Niso niti sijajni niti dekorativni, zato so pa trdni. V vrvežu ip menjavanju.trgovine 90 skoraj edina' go t o -vost. Ne moremo jih podpreti z nobenimi literarnimi ali iilozoficmini metodami. Niso nobeni argumenti, ki bi jih ne mogel izpodbijati nihče, tudi ako bi bil bistro-uinnejši od mene. Teh naukov si nisem jaz izmislil, ampak samo odkril. Njihovo vrednost spoznamo samo tedaj, če jih preizkusimo na problemih lastne trgovine. Najprej je treba ugotoviti, kaj nam je prizadevalo doslej največ preglavice; potem se pa ravnajmo zapovrstjo po vseh šestnajstih naukih in ostrmeli bomo, ko bomo videli, kako koristni so. Ne povedo naravnost, kaj nam je storiti, toda diagnosticirajo problem in ga poenostavijo. Kdor se ne straši vsega sistematičnega in znanstvenega proučevanja, bo uporabljal to knjigo dan za dnem kakor mornar morsko karto, kakor risar šestilo. Britanci niso tako proučevali načel trgovine, kakor bi bili to lahko storili. Oni danes študirajo in raziskujejo tako, kakor bi bili lahko že pred tridesetimi leti. Prepustili so Nemčiji marsikatero izboljšanje v industriji, ki se je pri njih spočelo, pa tudi Zedinjenim državam so pustili, da so jih v marsičem prehitele. Resnica pa je, da se je porodila veda o trgovskih uspehih v Angliji. Ustvaril jo je Bacon. Davno l?ej’v.?reden! 80 kilo ustanovljene Zedinjene države ali Nemčija, je pisal Bacon: »Kakor je denar merilo za blago, tako merimo trgovino s časom. Kupčija je toliko dražja, kolikor bolj počasi jo izvajamo, če čas pravilno izberemo, je to toliko, kakor da varčujemo z njim, in vsak nepotreben gib je kakor udarec v zrak. Zato so pri vsaki kupčiji potrebne tli faze: priprava, preizkušnja in izvršitev.« Za Baconom je bil Newton prvi, ki je opozoril na znanstvene metode. Potem je prišel Damin in še pozneje Wnllace, ki je uporabljal znanstvene metode pri proučevanju prirode. In nazadnje sta prišla še Emerson in Taylor, oba Angleža, ki sla jih uporabila pri strojili, na železnici in pri trgovini sploh. Nihče še ne ve, v koliki meri lahko uporabljamo .znanstveno metodo v trgovini. Toliko pa je gotovo, da je silo koristna in zanimiva. Danes ta dan imamo žp vse fjolno resnih in praktičnih mož, ki sodelujejo pri londonski »Efficiency Eojchange« in ki so se lotili proučevanja trgovine najmanj s tako vnemo kakor geologi nove zemeljske plasti. Povsod zbirajo dejstva, raziskujejo. Predavajo, pišejo knjige, ustanavljajo časopise. In tisoči trgovcev spoznavajo, da je trgovina najbolj zamotana in očarljiva zadeva na svetu. Tako končno trgovina dobiva, kar ji gre. Priznavamo njeno veličastnost ne samo z zvenečimi frazami, ampak s tem, da jo razvijamo v znanost. Njen novi duh jo stavlja v socialno službo. Visoki značaj mož, ki jo zasto-pajo, ji daje plemenitost. Če se ozremo po trgovini in pomislimo na svetovno vojno — kako je strahovito divjata prav tedaj, ko je nastajala ta knjiga — se nam zdi, da je trgovina najimenitnejša in najkoristnejša stvar’ na svetu. J oliko je gotovo, kdor se posveti študiju trgovinske znanosti, bo obilo poplačan. Še nikoli ni bilo toliko prilike za marljivo udejstvovanje v trgovini, še nikoli ui bilo potreba toliko mož, ki bi vedeli, kaj je »trgovina«, bvetovni zemljevid se je izpremenil. Nova tržišča se odpirajo, novi ljudje so prišli. Vse zapreke so odpravljene. Narodi so pripravljeni sprejeti umetnine in tvorbe miru. Borba za trgovino se je razvila v plemenito tekmovanje med pionirji civilizacije.. Svet je velik. Eer1en proti Japonski. Vladi Canekaiška je dovolila ameriška SKov kredit v višini 25 milijonov dolarjev. Navzlic vsem napadom na Lon don poslujejo banke in zavaroval nice v City še nadalje. Ponekod odhajajo uradniki v zaklonišča še le po drugem alarmnem znaku Efektna borza deluje zopet do dveh popoldne. Agencija TASS demantira vest, da bi sovjetska vlada zahtevala odstop turškega zunanjega ministra, ker da se sovjetska vlada v notranje zadeve drugih držav ne meša. Japonski listi pišejo, da bi Japonska uporabila vsa njej razpoložljiva sredstva za primer, če bi se Združene države Sev. Amerike vgnezdile v Singapuru. Naj to Velika Britanija in Združene države dobro premislijo. Tržna poročila Cene na zagrebškem trgu so v dvigu Na zadnjem zagrebškem tedenskem sejmu je bila kupčija sicer slabša ko prejšnji teden, vendar pa so bile cene čvrste in v dvigu. Na trg pripeljana goveja živina je bila dobre kakovosti. Po njej je bilo posebno veliko povpraševanje iz Slovenije. Cena teletom se je dvignila za 50 par pri kg. Dovoz svinj je bil manjši ko prejšnji teden, povpraševanje po debelih svinjah pa znatno. Cene so bile zelo čvrste. Cena konj je ostala neizpremenjena. Cene so bile naslednje: biki po 6'50—8, krave za klanje po 6-50 do 8, za klobase po 5’50—6‘25, voli II. vrste po 7-50—9, bosenski po 0—7, živa teleta po 9-50 do 2'50, zaklana po 14—10-50, debele svinje po 16—17, zaklane po 19—20 din za kg. Par lahkih konj po 0—10, srednjih pa po 10—14 tisoč din. Detelja je bila po 120—150, olava po 100—140, seno po 100 do 130, slama za steljo po 60—80 din za 100 kg. ■ Krompir po 1-— do 1'60, zelje po 1—2 din kg. Mariborski živinski sejem Na sejem dne 24. septembra je bilo prignanih 10 konj, 10 bikov, 26 volov, 486 krav in 9 telet, skupaj 611 komadov. Cena: debeli voli 1 kg žive teže 7'50—9‘— din, poldebeli voli 6—7-50, plemenski voli 7—9, biki za klanje 5-50 do 7-25, klavne krave debele 6—8, plemenske krave 5-50—7, krave za klobasarje 4-50—5-50, molzne krave 6—8, breje krave 5-50—7, mlada živina 6-75—8, teleta 7 do 97)0. Prodanih je bilo 383 glav živine. Sejmi 29. septembra: Marenberg, Pilštanj, Šoštanj, Strigova, Veržej, Mirna peč, Drnovo, Grosuplje, Lesce, Mengeš, Nova vas, Rovte, Škofja Loka, Gor. Lendava. 30. septembra: Kostanjevica, Litija, Vače, Dol-Hrastnik, Slov. Konjice, Vransko. 1. oktobra: Metlika, Ormož, Ptuj, Podčetrtek, Trbovlje, Dol. Lendava. 2. oktobra: Ljubljana, Celje, Ptuj, Trbovlje, Blanca. 3. oktobra: Mokronog, Prevalje, Turnišče. 4. oktobra: Žalec, Maribor, Jur-klošter, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Turnišče. 5. oktobra: Brežice, Celje, Trbovlje, Križevci-Murska Sobota. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga l Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo jo smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad iz-vršuje važne socialne dolžnosti) ki ne dopuščajo odlašanja.