SLOVENSKI Naročnina: Za Ameriko In za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Registro" Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA* Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 50-3667 Bs. Aires AÑO (Leto) IX. wmmí ^^mmm BUENOS AIRES, 2. DE ABRIL (APRILA) 1938. Núm. (Štev.) 65 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv». LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo tim i!* Mussolini je spet govoril Ljubljana, 23. marca. Vsa slovenska pozornost je bila v fcdau od 13. do 20. in. ((brnjena na dogodke na naši severni meji, ki s® 'živo tičejo naše narodne manjšine ta Koroškem in tudi nas samih. Na Karavankah se sedaj začne dr-zva, ki meji na Dansko, železna kaplja je v državi, katere upravni, šolski, vojaški in gospodarski zak ni veljajo do Baltika! To so neposredno pomembni dogodki z», dva: za Nemce in Slovence, za Nemčijo in Jugoslavijo, posredno Pa seveda tudi za ostalo Evropo. Razen Nemcev — ni teh dogodkov nihče pospeševal, pa jih tudi nihče ni mogel ustaviti, niti velesi- le ne, kakor so dovolj jasno pove- ^e. Nekateri nezadovoljneži so fačeli hujskati. da je "Anschlussa" iva sedanja jugoslovanska vlada, ter so širili letake, v katerih so raz-*agali, da mora radi tega odstopiti. Seveda noben resen človek ne more ®usliti, da bi bila Jugoslavija mo-SU preprečiti priključitev Avstrije Nemčiji, tudi če bi bila imela tak namen. Za naš narod je po "An-schlussu" nastal.« predvsem resno TPrašOnje kako v mejah velike Nemčije dobiti za našo narodno f^nj^no to, kar ni bilo mogoče pobiti v majhni Avstrij. Vodstvo Nem clJe je baš s priključitvijo pc- ^alo, da ima več razumevanja za farodnostoe težnje, .kakor pa ga je ^nelo vodstvo nekdanje Avstrije. Pred dobrim tednom dni je bilo P° izložb, naših knjigarn vse polno Nemških knjig; v zvezi z najnovejši dogodki pa bi se to razstav- je važn0( da je z novim stanjem nal! nem¿klh m0&10 nekJe izginila tista dvotirnost,, ki je one- uaPak razlagati, zato so jih knji. Mussolini je v sredo govoril v senatu. V skladu s fašističnim načelom, ki priznava veljavo samo sili, je poveličeval Italijo, ker da je p. d njegovim vodstvom dosegla popolno vojno pripraljenofit. Mussoli ni je senatorjem zagotovil, da so "italijanske meje nepremostljive", vendar pa da je Italija pripravljena tudi na ofenzivo, ker da lahko takoj mobilizira od osem do devet milijonov mož, izmed katerih bi polovico bilo mogoče poslati na fronte. Približno 6CO.OOO mož je zaposlenih v podjetjih, ki delajo samo za vojno. Govornik je izjavil, da so smešna vsa ona ugibanja, ki prihajajo do zaključka, da je vojaška moč Italije oslabljena zaradi Abe-.slnije in Španije. Dejal je, da se je s Španijo in z Abesinijo samo okoristila. ker je edina država, ki je po 1918. letu delala "eksperimente z modernim načinom vojskovanja". V teh besedah je neprikrita grožnja, naperjena proti drugim državam, katerim je hotel Mussolini ba havo dopovedati, da so se doslej oddelki italijanske vojske samo vež-bali za vse večje naloge, ki jih čakajo. Povedal je tudi, da bodo v slu čaju vojne vse sile združene pod enotnim vodstvom in da bo vrhovni poveljnik on sam. Zatrdil je, da je Italija tudi na morju popolnoma pripravljena ter da je ni države, ki bi imela več podmornic, nego jih imajo Italijani. 58.000 mož je zaposlenih samo pri izdelovanju letal. Mussolinijev govor je bil poln samozavesti in njegov namen je bil prepričati javnost, da je Italija lahko vsakemu sovražniku kos. Taka . amozavest, takšno razkazovanje sile in moči, takšna prevzetnost so bili v navadi tudi v predvojni Nemčiji, ki je bila prav tako prepričana, da je ni države, ki bi bila v ka tereinkoli oziru vsaj toliko vredna, kakor ona sama. Takšna samozavest države rada zapelje v nevarna podjetja... Volitve v Uruguaju Dogodki v Španiji Pravijo, da so Francu poslali iz Nemčije nekega vojaškega strokovnjaka, pravega ženija, ki je natančno proučil položaj in potem, po šestih tednih, sestavil načrt za ofenzivo, ki je revolucionarno vbjsko privedla v Katalonijo. Naj bo ta vest resnična aH ne, na vsak način izpričuje, da smatrajo ljudje zad- Preteklo needljo so se vršile vsem Uruguaya volitve; volili so državnega predsednika in podpredsednika, senatorje, poslanie in tudi občinske svete. Zmagala je neuradna lista ene izmed obeh strank, na kateri se oslanja sedanji režim dr. Terre; tej listi je naceloval general Baldomir, dočim je njegov tekmec iz iste stranke bil dr. Blanco. Acevedo. Oba sta v rodbinskih zvezah s sedanjim predsednikom. Pravijo, da je Baldomir zmagal zato, ker je v zadnjem hipu začel obljubljati montevideanskim volil cem ki od vseh Uruguaycev menda še najbolj obrajtajo demokracijo, da bo krenil po novih poteh v notranji politiki: da po poskrbel za popolno vzpostavitev enekopravnosti in politične svobode ter poskrbel tudi za pristno narodno zastopstvo s tem, da bo razpustil parlament. Volitve so potekle v miru, pač pa se je v sredo razširila vest, da je v Moutevideu imel izbruhniti upor, "Ž/V/ IZVIRI" V samozaložbi pisatelja Ivana v Matioiča, ki nam je znan iz knjige "Na krvavih poljanah", je izšla čez štiristo strani debela knjiga "živi izviri". Knjiga "živi izviri" je povsem svojstveni pojav na našem književnem trgu ter je upravičeno vzbudila veliko pozornosti v slcvenski javnosti. Vsebina je tale: Ded je zemljo otrebil, zoral; oče jo je posejal in gledal bujno rast; sin je zorel med težkim klasjem; vnuk se je dvignil proti besu ncvega časa,. Frvi dve poglavji, zgodovina desetega in dvajsetega pokolenja Po-gctrjanov (Kraševcev), sta nekak zgodovinski prikaz in potrdilo, da je ta rod že cd nekdaj živel na tij zemlji ter branil svojo zemljo pred Alemani (Nemci) in Ligurci (Italijani). Tretje poglavje je posvečeno tridesetmu rodu Pogcrjanov; pisatelj nazorno prikazuje usodo nesrečne nezakonske matere ter bogato ženitev njene sestre. Pri čertem poglavju pa prikazuje narodne običa- nje velike uspehe revolucionarne katere^a liameu ^ bil Preprečiti, da 1 je in plese. Ti dve poglavji bi bili vojske za več ko presenetljive in jim zato iščejo primerno razlago. Položaj, v katerem se sedaj nahaja barcelonska vlada, je nad vse resen. Revolucionarna vojska grozi, da bo vladno ozemjje razcepila v dva dela ter potem skušala likvidirati najprej enega in potem drugega. Šele v zadnjem hipu, ko revo-iucionarci že oblegajo Lerido, izgleda da je prišlo v vladnem taboru do večje reakcije. Marksistične delavske organizacije, ki so doslej delale predvsem preglavice, so baje S^e uma/mile iz izložb, nekatere *ar vse od kra/a. In sedaj šele vidi-&l0> koliko na tem polju premore-la®- Polno izložbeno okno samih ®lovenskih knjig, kine P° opremi ne po vsebini prav nič f® zaostajajo za tujimi! Tudi iz-se dajo prav lepo opremiti s s ovens/jimj knjigami, kar smo opa-11 šele sedaj. Strah, ki je prevzemal Slovence vprašanju kaj bo s koroškimi °ven,ci, je bil nepotreben. Niso se Ponovili prizori iz dobe po plebisci-u> ko koroški Slovenec ni bil va-*fn življenja pred nerazsodno mno-r00' pijan.* od zmagoslavja in pre-to niaščevalnosti. Freokret se jo *a Koroškem izvršil proti pričako-mirno in brez večjih incidem-Nikjer ni tekla, kri, V sploš-v5m t-ako imenovana "ulica" ni pri-besede. Disciplina v nar.d-*j®s°cia,ligtičtnih vrstah je bila vre-a odkritega priznanja: po vsej 2e i ni hila razbita niti ena šipa, ^en malenkostnih izjem tudi oseb-^ obračunavanja niso prišla do V koliker je bilo mogoče do-eJ dognati, noben koroški Slove-ni bil deležen kakega očitnega "ja. Kar zadeva javne ohla-> Je treba lojalno ugot.Viti, da ovencem v splošnem ne prizdeva ^nosti. Edini duhovniki, ki je bil to v00 zaprt' Je bivši sJ°venski ko-^ Poslanec »upnik Poljanec, ki Sa pridržali na meji, ker se je '^grešil preiti deviznim predpisom. a bodočnost koroških Slovencev megočala vsako rešitev slovenskega vprašanja na Koroškem. Danes so v koroški de'zelni vladi ljudje, ki so doslej prakično vodili nemško na- 14. marca so prispele v Celovec prve čete nemške redne vojske. Tudi te so bile deležne navdušenga sprejema. V torek je prispelo v Celovec 1000 m4ž nemške policije, ki je takoj prevzela v mestu varnostno cionalno politiko na Koroškem in službo. Nemška policija bo porazde-praktično tudi odločali o vseh vpra-1 ljena po vsej ju'áni Koroški za vzdr-aanjih, ki so se tikala slovenske! ževanje reda. Enako močan odde-mamjšine, samo da so to funkcijo1 lek nemške policije je prispel v Be-vršili izven vlade in zate» na zunaj ljak, d.ločen, da prevzame varno-za dejanski položaj niso bili odgo- stno službo v severnem delu dežele, vorni. Z zadnjim preobratom pa je V torek zvečer se je pojavila v Ceta dvotirnost prenehala: s prevze- lovcu dolga kolona, 60 avtomobi-mom oblasti so koroški nemški na- lov, na katerih so bile montirane cionalisti pevzeli tudi polno odgo- j zvonče naprave. Avt;(mobili z zvo-vornost za peložaj manjšine. To to- čniki so namenjeni za plebiscitno bi Baldomir prevzel oblast in postaviti na njegovo mesto protikandidata iste stranke, dr. Blanca Ace-veda. Pravočasna intervencija notranjega minstra je te načrte preprečila. Čeprav je ves Montevideo govoril o tem komplotu, vlada trdovratno izjavlja, da so vesti izmišljene in da ni nihče nameraval motiti javnega reda ter s silo preprečiti, da bi se izpolnila narodova volja, izražena z volitvami. sedaj sklenile podpreti vladni ukaz o splošni mobilizaciji, s katero naj bi se Francovim vstašem zastavila pot. Vprašanje je le, če ni morda ta reakcija prišla že prepozno. DRUŠTVO TABOR Ñocoy, v sobofo, ob 8.30 zvečer bo v društvenih prostorih članski sestanek. Ker so na dnevnem redu ročke, ki so v zvezi z nadaljnjim del «van/em društva, se člani pozivajo, da se sesranka gotovo in točno udeleže. — ODBOR. DRUGA VINSKA TRGATEV .se vrši jutri v Slovenskem Prosvetnem Društvu ob 4. uri popoldne. Kakor prvič, bo tudi topot latnik nekak uvod v ostalo povest "vnuka, ki se je dvignil proti besu sedanjega časa" in mu je pisatelj posvetil dve tretjini knjige. V petem poglavju je ravno pri košnji triintrideseti rod Brnjanov (Primorcev), ko doživi vojnjf (svetovno vojno) in nasilno zasedbo po Ligurcih. Tu še le se začne napeta povest borbe in trpljenja Brnjanov, ki se bite s šajmoli (fašisti) za avojo svobodo na življenje in smrt. Roman "živi izviri" je globoko zamišljeno delo. Ko čitamo te zgoščene p. pise krajev in ljudi, dogodkov in šeg, čutimo, kako globoko je hotel pisatelj zajeti v tla naše grude, da nam napiše povest zemlje same, njenega osrčja, njenih o-trok, ki so sok njene krvi. Prisluhnil je tej zemlji do dna in iz njenih najglebjih korenih izsrkal vse, kar nam je hotel povedati. Zato je tudi jezik ves klen in prsten, povezan z zemljo in skalo in drevjem, z burjo, snegom in dežjem, zgneten takorekoč iz ljudi in narave same. "živi izviri" morda niso popolni živi izviri, ker je pisatelj preveč zagrabi in zato marsikaj ni mogel prikazati, kar bi bilo vsled prave in resnične objektivnosti potrebno, a prikazal je narod kmetov, ki o liko bolj, v kolikor je vlada tudi dejansko avtoritarna ali bolje — totalitarna. — Slovenska manjšina na Koroškem ima pod sedanjimi razmerami prav svojevrsten in poseben položaj. S svojo dosedanjo brezpogojno lojalnostjo do države je nedvomn i dokazala, da je skrajno nenevarna. V razmerju do nove nemške države pa je ta njena lastnost avtomatično še okrepljena. Kaj namreč pomeni nekaj desetti-sočev Slovencev v državi, ki šteje 75 milijonov Nemcev! Nemčija je tako velika, da bi lahka to drobtinico tudi osrečila s tem, da ji omogoči samobitno kulturno in narodno življenje. Dogodki na koroškem bo se razvijali nekako takole: V nedeljo 13. 3. je priletela na celovški aerodrom močna eskadrila nemških letal — 43 aparatov, med njfiani mnogo bombnikov. Nemške letalce je celovško prebivalstvo spcejelo z navdušenimi ovacijami. V ponedeljek, propagando, in 30 že v sredo zju-i natrpan sladkega grozdja in sočnih svoji usodi ne odločuje vedno sam, traj z godbo nastopli pot v manjših skupinah po deželi. Katoliško tiskarn t "Carinthijo" so 'že prvi dan zasedli narodni socialisti, zamenjali uradniško osobje in bivše krščan-sko-socialno glasilo "Karntrner Tagblatt' je popolnoma redno izšlo v seboto, 12. marca, kot novo glasilo NSDAP s kljukastim križem na čelu. Bivši Novi trg s celovškim zmajefin, dosedanji "Dollfussov! trg", je dobil novo ime po Adolfu Hitlerju. Pred deželno hišo so pc-žagali tako imenovan Dollfussov križ in ga odstranili. Enako so bih v vseh javnih poslopjih takoj od-Biraniemi razni doprsni kipi Doll-fussa in vsi znaki bivše Avstrije. Bivše avstrijske državne zastave so prepovedane, kakor tudi vse kembi nacije teh zastav s kljukastim križem. Dovoljene so zaenkrat samo koroške deželne zastave in pristne zastave s kljukastim križem (brez raznih kombinacij). hrušk. Veselih, smeha polnih prizo-! ki pa se neizprosno bori za življe rov, ne bo manjkalo; kdor še ni vi-; nJe obstanek, del pazljivih biričev in spretnih uz- j Škoda da je pisatelj zavil povest niovičev, naj ne zamudi te prilike! s tujimi imeni narodov, mest, vasi Najbolj aktivne "tatove" čakajo : in krajev. Vendar pa se bo čitatelj, lepe nagrade. ki je doma iz Primorske, kjer se Društveni bufet bo založen s sve- vrši dramatična povest našega na-žo pijačo; dobile se bodo tudi du- roda> P1"* pazljivem čitanju kmalu najske klobase in kislo zelje. ¡ znašel. Naj navedemo samo nekaj primerov: Svitelj (Trs-t), Dajana (Gorica), Tisovnik (Trnovski gozd) Pečinka (Soča), Milova, (Jugoslavija) Dedni prag (jugoslovansko italijanska meja) itd. škoda, pravi- POPUST NA JUGOSLOVANSKIH DRŽAVNIH ŽELEZNICAH Na predlog ministrstva socialne politike in narodnega zdravja je {¡»lavno ravnatelj, jugoslovanski^ 1 mo, da ni pisatelj bel j realno in na-državnih železnic odobrilo vsem ju- ¡ ravnost opisal vso našo bol, kar bi goslovanskim izseljencem, bodisi j učinkoviteje vplivalo ne samo na jugoslovanski ali ne jugoslovanski; slovenske čitatelje, marveč bi bil državljani, polovično ceno na vseh to živ dokument usode zasužnjene-državnih železnicah za dobo šest ga dela Slovencev petd Italijo, ka-mesecev od dne prihoda v Jugosla- dar bi izšli prevodi tudi v tujih je-vijo v letu 1938. Potniki naj zahte- zikih. vajo od svojih konzularnih oblasti, da jim na osnovi rešenja G. D. št. 12061/38 izdajo vozovnico. "živi izviri" je knjiga, ki bi jo moral vsak Slovenec posebno s Primorskega citati. Škoda, da je knji- Stran 2 SLOVENSKI LIST Núra. (Štev.) 65 _____——» Argentinske vesti Volitve v Buenos Airesu Krvav dogodek v socialističnih vrstah — Volitve so potekle v najlepšem redu in zmago so si zagotovili radikali, dodim utegne manjšinska mesta dohiti "concordancia" V petek pred volitvami, v prvih jutranjih urali, je v okraju Mataderos prišlo d¿ krvavega dogodka, čigar žrtvi sta postala dva pristaša takozvane delavske socilistične sranke, Pascual Ferrara in José Rolando. Imenovana sta bila zasačila nekega socialista iz "Ljudskega doma" (Casa del Pueblo), ko je trgal z zidu volilne lepake delavskih socialistov. Brž se je vnel prepir, v katerem je njun politični nasprotnik iznenada vzel iz žepa revolver, ter začel streljati. Ferrara je takoj padel smrtno zadet, Rolando pa je oblžeal rahjen ter je v nedeljo i v bolnišnici umrl. Ubijalec je po- j begnil, a se je naslednje jutro pred j stavil policiji, ki ga je izročila pre-1 iskovalnemu sodniku. Do takšnih dogodkov pripelje politično hujska-; nje ljudi, ki so še pred nedavnim kakor prijatelji iu somišljeniki to-j variško sodelovali v isti stranki. 1 To ubojstvo je bilo edini žalostni dogodek v zvezi z volitvami, ki so sicer potekle v najlepšem redu. Od 491.14 volilnih upravičencev je svo jo dolžnost opravilo 32.792 volil-cev; vollo je približno 25.000 oseb manj nego pri zadnjih predsedniš kili volitvah. V sredo so začeli šteti glasove in izkazalo se je brž v začetku, da si je večino zagotovila raidikalska stranka, oziroma tisti njen del, ki ga vodi dr. Alvear. Za drugo mesto se pa tepejo socialisti ter "concordancia" in ni mogoče še predvidevati, katera izmed teh dveh strank bo dobila manjšinsko zastopstvo za glavno mesto republike. Socialistična stranka, ki je bila za časa radi-kalske abstinence najmočnejša v Buenos Airesu, je v zadnjih letih naglo nazadovala in sedanje volitve bodo menda pokazale, da so ji znani notranji prepiri, ki so dove-dli do razkola, silno škodovali. Alarm zaradi nemških šol UČITELJSKA MESTA SO PRODAJALI Listi so polni podrobnosti o velikem škandalu, ki so ga odkrili pri Državnm naeučnem svetu (Consejo Nacional de Educación),, kjer je neki uradnik predsedništva delal nedopustne kupčije z učiteljskimi mesti. Številni sposobni učitelji in učiteljice, ki so iskali namestitve, I niso nikoli videli uresničenih svo- j jih želja, če niso prej "namazali i kolesa" pri nekaterih gospodih. Stvar je prišla na dan potom neke j učiteljice, ki se ni hotela spustiti v kupčijo, in sedaj se z njo peča sod- ¡ nija. Afera je našla velik odmev : v tisku, ki zahteva sedaj, naj odstopi tudi predsednik Državnega nau- | čnega odbora, inž. Pico, kakor so to že storili njegovi sotrudniki. OSSORIO Y GALLARDO PRIDE V BUENOS AIRES? Poročla iz Evrop javljajo, da je dosedanji poslanik barcelonske vlade v Parizu, dr. Ossorio y Gallardo, ¡ bil premeščen v Buenos Aires, baje 1 zato, ker ni znal prepričati francoske vlade, da bi špansko vlado podprla vsaj sed mogla carica ICa-ai'na ]e besedico spregovoriti, vzklikne Potemkin na ves glas, tako da so ga mogli slišati daleč na ogrog: ~~ Živela inoja velika carica! pogine vsak sovražnik naše sve te Rusije tako, kakor je uničen Pu- gačev! Veličanstvo, Bog v nebesih je rešil, hranil nam je našo do-movino! ,la/. sem bil samo njegovo °rodje; srečen sem in ponosen, da lahko storil svoji carici uslugo. Razpršil sem oblake, ki so nam po-temueli nebo; nikoli se ne bodo več ?0vmi!i. Ne, toplejše, svetlejše in ^*SDejše bo sijalo odslej solnce na atarino Veliko; edino željo pa, ki ^ sedaj na srcu, lahko izrazim v teÚ« besedah: daj, da nam bo vladala Katarina Velika še dolgo, dolgo, do moke svoje starosti! Nam pa, ki ji 8 užimo z dušo in~ telesom, naj bo ojeno, da bomo v milosti ljublje-luu' Cari'ce sv°je£u zadnjega di- Navdušeno je govoril Aleksander °temkin te besede. _„ 0 »¡so bile besede, o katerih je Prej premišljaval in ki se jih je ^Ueil na pamet, vsakdo je moral opaziti, ne, besede ki jih je go-•ca V S° p"hajale iz njegovega sr- hal' 8c> car'čme ifikJe 111 tía poljubi, bilo je tudi to 10110 mišleno in noben manever, s katerim bi hotel zadovoljiti cari-čino samoljubje. Množica začne navdušeno vzklikati in iz tisoč grl se sliši navdušeno vzklikanje: — Živela carica Katarina Velika! — Živel Aleksander Potemkin, moskovski zmagovalec! — Živel re-šitelj domovine! Katarina je vstala s svojega zlatega prestola, ko je videla, da se ji približuje Potemkin. Hrepeneče in blaženo je gledala svojega miljen-ca. Da, on — samo njemu je pripadalo njeno srce. Četudi so se za časa njegove odsotnosti pojavili v njenih grudih nelepi občutki, četudi je mislila ta strastna žena, zlasti zadnje čase na kakega diugega moškega, — ko je po tolikem času zopet zagledala Potemkina, ko je zopet videla njegov vitki stas, njegov lepi obraz, je bil zopet on središče! njenih želja in občutkov, pa se je j morala premagovati, da ga ne dvi-j gne pred vsemi temi ljudmi in da ga ne objame in pritisne nase, kakor nevesta, ki se more naposled popolnoma posvetiti svojemu ljubljenemu ženinu. Katarina se obvlada. Ona izproži roko in takoj vse utihne okrog nje. — Aleksander Potemkin! — reče Katarina z glasom, ki ga ni mogla več premagovati. Glas se ji je tresel od razburjenja in veselja. — Vaša carica vas pozdravlja v Pe-trogradu! Ko ste na čelu naše zveste vojske zapuščali Petrograd, je bilo naše carsko srce napolnjeno z žalostjo in bolečino. Na vzhodu naše države se je pojavil sovražnik, ki je nam postal nevaren dušman, četudi je bil le zaničevanja vreden razbojnik. Kjerkoli so zapelji.vci, tam so tudi zaplejanci! Ravno zato, ker je bil ta prokletnik tako prekanjen, da se je predrznil nastopati kot pomilovanja vredni član naše carske obitelji, ravno zato se mu je posrečilo, da je zbral okrog sebe tako veliko množico pristašev. Posrečilo se mu je, da je povzročil ^stajo pri enem delu našega naroda, ki smo mu bili vedno dobra in blaga vladarica ! Vstaja je dvignila v naši deželi svojo ogromno kačjo glavo. Bil je že zadnji čas, da se poslužimo sile in da dvignemo svoje močno roko, da ničiino to zalego in da vržemo u-pornike zopet v prah, iz katerega so se rodili. Meč svoje moči smo položili v vaše roke. Aleksander Potemkin in smo se dobro zavedali, da ste vi tisti, ki ga potrebujemo, da ste vi mož, da ste junak! Toda vi ste prekosili vsa naša pričakovanja. Aleksander 1 Potemkin! Že pri svojem prvem napadu na sovražnika ste pokazali svojo nadarjenost za vojskovodjo, svojo hrabrost in navdušenje za našo sveto stvar in ste zato tudi zmagali tako sijajno! Iz dnevnih obvestil smo poučeni, da ste vi Aleksander Potemkin, znali voditi našo hrabro vojsko pogumno in odločno. Zato vam dolgujemo svojo carsko hvalo! — Toda naše srce ni nič manj ganjeno, ko se obračamo v tem trenutku na svoje dobre, zve- ste in požrtvovalne vojake in jiitf kličemo: — Kar ste storili za svojo domovino, vam bo ta stotero poplačala! Za vašo zmago, za vaše napore, za to, ker ste znali umirati, vas čaka naša bogata nagrada! — Živela Katarina! — Živela naša dobra mamica Katarina! — je Vzkükla Preobraženskijeva garda, ki je stala pred hramom zmage in ta vzklik je odmeval po oddaljenih ulicah Retrograda in zdelo se je, da vsa Rusija sedaj vzklika carici in ji prisega večno zvestobo. — Zmagovalcu pristoja venec, nadaljuje carica Katarina, ko je zopet zavladala tišina. Z lahno kretnjo roke ukaže malemu pažu Gabri! jelu, nakar se ji ta približa, noseč, v roki svileno blazinico z lovorje-vim vencem Retrograda. Paž poklekne pred Katarno in ji proži venec. Srčno se smehljaje vzame carica z blazine venec in ga visoko dvigne .nad Potemkinovo glavo. — Ta venec —, reče Katarina — ki ima liste iz čistega zlata, tako da ne bodo nikoli uveneli, je ravne-tako nesmrten, kakor tud slava, ki sle si jo vi, Aleksander Potemkin, priborili. Ta venec mi je danes poklonil moj dobri in zvesti Petrograd! — Njegova želja je bila, da počasti svojo carico. Carica pa daje čast tistemu, ki mu danes čast pristoji! Ona bo o-krasila glavo zmagovalca s tem-le zlatim lovorjevim vencem. Naj vedno krasi njegovo ljubljeno glavo! — Ko je carica izgovarjala besede: "njegovo ljubljeno glavo", je postal njen glas tih. Tiho in nežno je šepetala. Zvenela je kakor nežno šepetanje dveh zaljubljencev pod zeleno lipo, kakor šepetanje v tihi spalnici, kamor sta se umaknila ženin in nevesta pred šumno družbo. Zvenelo je, kakor da tega ni govoril človek človeku, temveči srce srcu. V tem trenutku, ko je položila Katarina Potemkinu lovorjev venec na glavo, se oglasijo trobente. Potemkin hoče vstati, oda Katarina ga nežno prisili, da je ostal na kolenih. — Ta lovorjev venec je hvala domovine, ki jo dolguje Potemkin! — Toda carica noče zaostati za domovino ! — Aleksander Potemkin — nadaljuje po kratkem odmoru. — v tem trenutku čutim, kako malo more dati in pokloniti carica. S kakimi častmi in s kakimi naslovi bi vas lahko danes prčakovala? Naslovi niso večni, odlikovanja prenehajo, ko človeka pokrije hladni grob. In dragulji, — kako vrednost imajo za človeka, ki zna gledati v neskončnosti — Odlikovala vas bom, Aleksander Potemkin, s častjo, ki vas ne more oplemeniti, ker sta vas že vaša hrabrost in odločnost dovolj o-plemenila. Generalmajor Potemkin, vaša carica vas je pričakovala s hvaležnostjo v srcu, knez Aleksander Potemkin, srce vaše carice ne bo za vas nikoli čutilo ničesar drugega, kakor hvaležnost in ljubezen! Imenovan knezom! Med zbranimi veli kaši v hramu zmage nastane gibanje in hipoma se je preneslo tudi na narod in na ulice. Nastane ži- SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" TARIFA REDUCIDA CORREO ARGENTINO Concesión 1551 Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires Denar naših izseljencev 824 milijonov dinarjev so poslali v zadnjih štirih letih naši izseljenci svojcem v stari domovini. Podatki finančnega ministra kažejo sledečo sliko: leta 1934 so izseljen ci poslali 119 milijonov din. L 1935 192 mil. din. 1. 1936 214.5 mil. din in lani 298.5 milij. din. Razlika med letom 1934 in 1937 znaša več kako 179 milijonov dinarjev, kar znači, da so izseljenci v zadnjih letih spet več zaslužili in zato tudi več poslali domov. Njihove pošiljke niso samo velika dobrota za svojce, temveč tudi za našo državo, ki ima v teh pošiljkah dober vir tujih deviz. Največ nakazil je šlo v pasivne kraje, kajti iz takih pokrajin se prebivalstvo največ seli v tujino. ITALIJANSKA RAZSTAVA V BEOGRADU Cel vagon najbolj dragocenih umetnin, del italijanskih slikarjev in kiparjev, so 15. III. pripeljali v Belgrad. Slike in kipi predstavljajo vdliko vrednost ter so zaradi tega prevoz posebno pazljivo organizirali in poskrbeli tudi za varnost pred morebitnimi tatovi. Vagon so spremljale posebne straže. Vse umetnine so namestili v muzeju kneza Pavla, .kjer so konec marca odprli reprezentativno razstavo italijanskih mojstrov. Razstavo je organiziral italijanski profesor Barbantini. IZVOZ V ITALIJI SE JE POVEČAL Za 327 % se je naš lanski izvoz v Italijo povečal po vrednosti in za 192% po tonaži v primeri z letom 1936. Lani smo izvozili raznega blaga 687.000 ton v vrednosti 587 milijonov din, predlanskim pa 235.000 ton za 1'7.2 milij .din. Največji skok beleži izvoz lesa. Lani smo ga izvozili za 249 milij., predlanskim pa le za 34 milijona. V enakem razmerju je naraščal tudi izvoz govedi, svinj in ostale živine. Le pšenice smo prodali v Italijo manj kakor prejšnja leta. 15 kg težka afera 15 kg tehtajo akti o sodni preiskavi v aferi zaradi gradnje poža-revske železnice. Naša javnost se še spominja na veliko afero, ki jo je začel odkrivati pred petimi leti poslanec in nekdanji železniški minister inž. Andra Stanič ;Stanič je imel ob priliki proračunske debate velik govor, v katerem je navajal, da je bila država pri gradnji te proge in še nekaterih drugih železnic oškodovana za okroglo 700 milijonov dinarjev. V zvezi z afero se je mnogokrat imenovalo ime francoskih tvrdk Losinger in Batignol, prečesto pa tudi ime takratnega železniškega ministra v Živkovičevem kabinetu Laze Radivojeviča. Preiskavo o aferi je vodilo beograjsko sodišče. Zaslišanih je bilo veliko šte vilo uglednih in znanih osebnosti. Šele te dni pa je bila preiskava zaključena ter so akti po teži narasli preko 15 kg. Po časopisnih poročilih bodo potegnili "ta kratko" nekateri višji državni uradniki, neki bivši poslanec ter en advokat. Bogato plast premoga so našli Plast premoga so odkrili v vasi .Severinu blizu Bjelovara. Kmet Jandro Novosel je na svoji njivi že večkrat zagledal kose premoga, zlasti takrat, kadar je voda preplavila polje in odplavila vrhnjo plast rodovitne zemlje. Kmetje so sami ugotovili, da sega žila daleč v stran in da je dolga okrog 10 kilometrov, vendar niso hoteli o najdbi nikogar obvestiti. Šele, slučaj je stvar spravil v javnost. Premog je baje dobre kakovosti in dobro gori. Žila je na j nekaterih mestih široka tudi do j treh kilometrov. Kmetje so sedaj, sklenili, da bodo prodali zemljo j pod pogojem, če se bodoči lastnik premogokopa zaveže, da jih bo vzel v službo. TOBAK V DALMACIJI 20 milijonov strokov tobaka bodo smeli tekoče leto nasaditi dalmatinski sadilci tobaka več kakor lani. Splitska trgovska zbornica se je dolgo borila za ta povišek, saj je pošiljala spomenice na vse kraje. Končno je finančni minister prošnji vendarle ustregel. IZSUŠEVANJE DRINAČKO -IMOTSKEGA POLJA Izsuševanje v.iikega kraškega polja v Hercegovini, Drinačko Imo-tskega polja napreduje počasi. Še zmerom vrtajo predor v dolžini 1800 metrov skozi hrib, ki dela pre-grajo med poljem in nižjimi predeli. Za vrtanje predora bodo porabili 8 do 9 milij. din. za izsušitev in čiščenje polja pa še 12 milijonov. Računajo, da bodo po končanih delih pridobili nad 7000 hektarjev rodovitne zemlje. METKOVIČ DOBI ZVEZO Z MORJEM Strugo reke Neretve ob izlivu v morje naglo čistijo. Dve posebni ladji opravljata to delo. Ena poglablja strugo, druga pa odmetava nakopano blato in kamenje na breg. Pričakujejo, da bodo že prihodnji mesec obnovili zvezo Metkoviča z morjem. NAPREDVANJE ŠIBENIKA Velika carinska skladišča bodo menda začeli graditi letos ali pa prihodnje leto v Šibeniku. Finančno miinstrstvo je namreč naročilo občini, naj da načrte izdelati in jih nato pošlje v Beograd. Prav tako govore, da bo Privilegirana Izvozna družba zgradila v Šibeniku veliko tranzitno skladišče za vino. Skladišče bi imelo prostora za 100 vagonov vina. POLJSKI BALON PRISTAL BLIZU SARAJEVA Poljski balon se je spustil v vasi Medjedja blizu Sarajeva. Balon je nekaj časa krožil nad vasjo, končno se je spustil. Izstopila ista dva poljska častnika, ki sta dejala, da sta zašla v Jugoslavijo namesto na Bolgarsko. Njun polet je imel zgolj znanstven namen. Naše oblasti bodo balon odpremile lia Poljsko. NOVA RADIJSKA TVORNICA Velika svetovna tvrdka za radijske aparate "Philips" bo zgradila svojo tovarno v Pančevu pri Beo-gra. Tovarna bo proizvajala radijske, rontgenske apaiate ter druge medicinske instrumente. Z graditvijo bodo pričeli še to pomlad. RAZVOJ BEOGRADA 320 novih hiš je bilo dograjenih! v Beogradu. Na svojem občnem zboru so gradbeniki ugotovili, da je bila lanska sezona za njihovo obrt silno ugodna, kajti 320 hiš so zgradili, od teh 11 pritličnih, 67 enonadstropnih in 115 večnadstropnih. Vse zgradbe so bile vredne nekaj nad 13 milijonov dinarjem u\i MNOGO TUJCEV V DALMACIJI Na našem Jadwnu je nastalio krasno vreme ter prihajajo od vseh strani tujci. Tako iz Splita kakor iz Šibenika poročajo, da tja prihajajo velike skupine Nemcev, Angležev in Cehov. Prihajajo tudi posamezne dijaške skupine, ki se mude v Dalmaciji po več dni in obiskujejo tudi dalmatinske industrije. POHORSKA CESTA Vsa dela za dokončano zgradbo drugega dela Pohorske ceste od Mariboiske koče do sv. Areha se bodo oddala na licitaciji dne 11. aprila. Proračun za ta dela znaša 415.458 din. POZOR ROJAKI/ Sporočam, da sem se preselil iz ulice Morlote 239 v ulico TINOGASTA 5231, Villa Devoto, kjer bom odslej izvrševal mojo krojaško obrt. Kakor doslej, bom tudi v bodoče nudil prvovrstno postrežbo po zelo zmernih cenah, v čemer naj se vsak sam prepriča. Vljudno se priporoča CIRIL PODGORNIK Za zagrebško univerzo Tehnični oddelek banske uprave v Zagrebu je pred kratkim razpisal dražbo za gradnjo novega poslopja tehnične fakultete, ki bo stala na tako zvani Ciglani. To poslopje se bo gradilo iz 25 milijonskega posojila, ki ga je dobilo zagrebško vseučilišče. Od tega denarja pa je določenih 6 milijonov dinarjev za gradnjo veterinarske visoke šole, ki bo stala v Heinzlovi ulici. Te dm pa je bila že dražba za poslopje tehnične fakultete. Poslopje je zdra-ialo gradbeno podjetje i^iž. MaJt® Crnič, ki je prevzelo gradnjo za znesek 8,586.000 dinarjev. Ko bo ta dražba odobrena, prično graditi novo zagrebško tehniko. PRIVILEGIRANA AGRARNA BANKA Občni zbor delničarjev Privilegirane agrarne banke je bil 20. IIL v Beogradu. Zbora se je udeležilo 43 delničarjev, ki imajo 591.000 delnic. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno. Sklenili so, da bodo letos razdelili delničarjem po 3% divi-dende. Za novo poslovno dobo je finančni minister imenoval nekaj novih upravnih svetnikov, med njim1 priv. docenta na ljubljanski univerzi dr. Vladimirja Murka. vahno vzklikanje. Sedaj je narod vzklikal: — Živel knez Aleksander Po-temkin, moskovski zmagovalec! — Veličanstvo — zakliče Po-temkin ganjeno, — to je preveč mi losti, preveč sreče! — Tega skoraj; ne morem sprejeti! Veličanstvo, bati bi se moral, da mi bodo sami bogovi postali zavidni, če ime ne bi moja carca sama pričakovala, da mi je njena milost in — Potemkin začne šepetati, ker so bile naslednje besede namenjene edino-le Katari-ninemu ušesu, — in njena ljubezen vedno sigurna! — Vstanite, knez Potemkin! — vzklikne Katarina. — Da pa ne bo ta Kvečanofit nikoli pozabljena, a niti takrat ne, ko bom jaz že ležala v grobnici Romanovih in ko boste vi vsi, ki ste tu zbrani, že davno tam gor, da ne bo ostalo pozabljeno, kdo je bila carica Katarina in kdo knez Aleksander Potemkin, ukazujem sledeče: — Ta hram zmage, ki sem ga dala zgraditi za našo današnjo svečanost, naj ostane, toda sredi njega bom dala postaviti kip kneza Potemkina. ki ga bo napravila u-metnikova roka, da sporoča poznejšim rodovom današnjo slavo. — Potemkin se globoko prikloni in poljubi s spoštovanjem caričino roko. V tem trenutku sune grof Gregor Orlov svojega brata v komolec in mu zašepet«: — Glej, kako ji plamenijo oči! Pa tudi mali Subov gleda s široko odprtimi očmi. Haha, ta bedak si že domišljuje, da ima pravico, biti ljubosumen! — če bi mogli njego- vi pogledi ubijati, Potemkin ne bi več živel! — Samo naprej tako, ljubita se, igrajta se, — jaz vama bom vztrajno kapljal striipa v čašo. Ta strup pa vaju bo uničil! —• — Veličanstvo —, reče sedaj Potemkin glasno, tako da so ga slišali tudi na ulici, — za toliko milosti, s katero me je obsipalo vaše Veličanstvo, imam samo eno zahvalo. — Zahvaliti se vam morem le na ta način, da ponovim vašemu Veličanstvu svojo prisego zvestobe! — Moj meč bo vedno v službi Katarine Velike, vedno bo posvečen njeni slavi, — pri čemer mi naj pomaga dobri Bog! — Sedaj pa vas prosim, vaše Veličanstvo, da mi dovolite razpršiti tudi zadnjo bojazen, ki morda še tiči v vašem srcu. — Uporniki niso samo poraženi in takorekoč do zadnjega človeka pobiti, nego v naših rokah se nahaja tudi oni goljuf, ki je zapeljal narod. — če Veličanstvo dovoli, bom sedaj pokazal narodu, kako on pravzaprav izgleda. Naj narod vidi njegov pravi obraz, brez carske krinke. Naj zagleda surov obraz preprostega kozaka Pugače-va! — — Kako? — vpraša Katarina pol glasno. — Ali sem vas dobro razumela? Vi ste pripeljali upornika Pugačeva s seboj v Petrograd? Oh, zakaj mi niste prihranili ta prizor? — Zakaj moram izreči obsodbo nad tem nesrečnim človekom? — Ena krogla bi v taboru zadostovala, da m reši vseh teh neprijetnostiI — Ne, moja velika carica —, odvrne Potemkin. — Tega nisem hotel storiti iz važnih razlogov. — Na tisoče in tisoče ljudi je verjelo temu goljufu. Vsaki strup, pušča v čaši sesedek, — mogoče je, da ljudje ne bi verjeli v njegovo smrt, če bi ga dal hitro in na skrivnem umoriti. Rusi naj vidijo, kaka kazen doleti tistega, ki se upre moji velki carici! — Katarina je Potemkina dobro razumela. Spoznala je, da je storil prav in mu to na tihem tudi prizna. Toda vendar se je delala, da ji je strašno hudo, ker mora videti tega upornika Pugačeva. — Ali mi res ne morete prizane-sti? — vpraša Katarina. —' Ali moram res gledati tega človeka v njegovem ponižanju, ko mi pa je prej tako dolgo kljuboval? — Ali moram res čašo izprazniti do dna, — Dobro torej, naj bo! Iločem ga videti! — Toda kje ga imate knez Potemkin? — Ali ste ga pripeljali s seboj vklenjenega v verige? — Kje je ta strahoviti človek? Kje je Pugačev, ki je prelil toliko nedolžne krvi in uničil toliko plodov dolgotrajnega mučnega dela? — Ali sa nahaja na varnem kraju? — So namreč tudi ljudje, ki so nevarni še takrat, ko so že uklenjeni v verige. — — Veličanstvo, — odvrne Potemkin, ki se globoko prikloni, mislim, da sem ga za vselej storil neškodljivega. Prosim vas še enkrat, da mi dovolite, da ukažem takoj pripeljati Pugačeva. — — Naj bo. Podali se bomo na stopnice hrama zmage, Pugačeva pa naj pripeljejo mimo nas. — I'otettikin se prikl¡oui in odide. Podviza se po stopnicah in zašepe-ta nekemu častniku nekoliko besed. Ta takoj odhiti. Povsod je vladala tišina, ker se je z bliskovito naglico razširila novica, da bodo sedaj carici pokazal Pugačeva. Razumljivo je torej, da je zbrana množica razburjena in radovedno pričakovala upornika. Carica Katarina se je podala medtem s svojim spremstvom na nižjo stopnico. Pri tej priliki se je pokazala narodu, ki jo je doslej vedno le videl v kočiji in ji je začel sedaj ponovno navdušeno vzklikati. Zdajci pridirjajo po cesti žandar-ji na konjih in potisnejo množico nekoliko v ozdje. Neka žalostna glazba začne grati, a istodobno sliši carica tudi ropotanje koles. 72. POGLAVJE. Gorje premaganim Potemkin mahne z roko. Skozi Petrova mestna vrata se pripelje mal voziček, neki polomljen voziček, ki ni bil boljši od onih vozičkov, s katerimi s.', navadno vozil'i mali trgovci po petrogr. ulicah ribe in zelenjavo na prodaj. V ta voziček so bili vprešeni štirje prsi. To so bile uboge, suhe živali. Jasno je bilo, da je imel Potemkin namen, ponižati Pugačeva v vsakem oziru. Psi, voziček, vse to je izgledalo, kakor da potuje cigan in ponuja svoje ničvredno blago. Na vozičku se je nahajal neki visok, zavit predmet. Ogrnjen je bil z sirovim suknom. Obrisi so izdajali, da je to posebne vrste visoka omara. Poleg vozička je stopalo šest ko-zakov. Eden imed njih je neprestano priganjal pse, ki so že omahovali od napora, medtem ko so dru- gi s kopjem v roki stražili predmet, ki se je nahajal na vozičku. Ko je voziček dospel do hrama zmage, se ustavi neposredno pred najnižjo stopnico in sicer ravno tam, kjer je pričakovala carica Katarina upornika. Zvedavo pogled« Katarina Aleksandra Potemkina, ki se ji je sa' mo nasmehnil. Zdajci pa da mladi knez znamenje in kozaki odstranijo suikno 3 predmeta, ki se je nahajal na vozičku. V tem trenutku Katarina vZ" krikne. Toda tudi množica je gledala začudeno, tem več, prestrašeno je jala prizor, ki se ji je nudil. M ulici je vladala grobna tišina. Sl'-šalo bi se, čebi padla igla na tla- Na vozičku se je nahajala železna kletka. Ni bila bolj široka kakor en meter, visoka pa je bila meter in pol. Opremljena je bila z močnimi železnimi rešetkami, ki jih niti tiger ne bi mogel zlomiti. V tem prostoru se je nahajala neko človeško bitje. Ali je bil to res človek? Ali p« pripada to bitje morda oni vrsti opic, ki žive v temni Afriki in tere je znanost krstila kot "gozdne ljudi"? To bitje je bilo resnično podobno opici. Imelo je samo ozek kos plat" na okoli ledij in ni imelo nobene obleke na sphi. Kosmata prsa in no-