kupujte E BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI T." , , 1 ,-L KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Fq^lCTORY Slovene Daily BUY in Ohio ★ a# WAR Best Advertising Medium —LETO xxvm. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA)^ OCTOBER 17, 3,945 ŠTEVILKA (NUMBER) 242 jekla ^ ker začenja ^ikati premoga Trumana Wogram -"^Ofse 7~ ;'ieklji .P^i'oca, je produkci- '% zadnje dni pad- posledica 'tuu J ^premoga, ki posta- ^ ia občutno z ozi- ^ rudnikih meh- ■•• °Sa, ki traja že 25 k / % ■®^^rgha '^Plav" poroča, da Pfod obratova- " gdošn^n 'ICO. '^Gd unijo in pod- i,5gj se razbila prošli niso obnovila, delavski tajnik proučuje položaj u nov načrt, /MpQ^j!.^^8ki odbor je vče->, j " predsedniku Tru-' posebno ko- sestavila pro-• prinesel ^jo. ^33, za civilno pro- ^0 razmere T heodore A nd rica opisu je, kako je potoval iz Italije v Belgrad BELGRAD — Po štirih tednih čakanja na dovoljenje za odhod v Belgrad, je zaželjena listina končno dospela in tako se sedaj nahajam v Jugoslaviji maršala Tita. Za ilustracije, kaj vse mora-*" jo potujoči časnikarji storiti, da pridejo iz kraja v kraj, hočem opisati moje potovanje v Belgrad. Dne 6. avgusta sem poslal na urad za javne posle na zavezniškem gl. stanu v Rimu prošnjo, da se mi dovoli vstop v Jugoslavijo. Povedano mi je bilo, da morajo dovoljenje najprej odobriti oblasti v Belgradu, do tedaj pa da moram čakati. To sem storil, med tem pa sem odpotoval v Trst in obiskal slovensko Primorje. Dovoljenje iz Belgrada je dospelo 8. septembra. Reklo je, da H A ^'IŽarskem k.) 7. oktobra. Me Von ^^dpriprave za izvftl Madžarskem ^etie na demokrati- 5° '^si madžarski r ill» So je značilno za sko: ^^šali v zadnjem ča-zunanjega i flft ^ *3° in široko ob-tj H ^okratične institu- da so tu-^^T'GsHezagnabob Hti ofenzivo. V služi kot opo-niti Približno 50,000 '•* % R, ^^^istrirane niso. so se vtihota- na črnem "V^ski v reči, da Ir Jy% ''»aki " kmetov, '<«<'vSmzb®?. " zasebnih Havortv ' se rav-Tlbor Eck- ^ desnica tu- 'i&kl, je bil že če-•^njenosti naci- V va il) h klonilo pokoriti &' odstra-- svastike -i % t ^^^Istv križe. Ve-obr^v^ v vaseh, ki ^ 'OVce . "^krog madžar Skeg ' J^emška ali pa |[^^-->^^°koljenja. {i ;V. nP^^SXVENEWA ^ib'20 mi se vrši seja '^o>v.^'^^®nskega dru Si k ^OlUa ____ ^cher Ave. h se bo o zadušnica ČUS i ^»ovzete ! A ^^koJnega mor Hilart ^ jG iz '^'fiku o^ življenje ne "• julija 1945. "The Story of G. I. Joe." To je-bilo drugič, da sem videl ta film in vtis na gledalce-vojake je bil isti: Na koncu iz gledališča so vsi odhajali tihi in -zamišljeni. Zjutraj 14. septembra pa me je zbudilo glasno prerekanje dveh hotelskih služkinj. Ako bi ljudje s tako vnemo delali kot se prepirajo^ kdo da naj izvrši kako delo, bi bila Italija vladarica sveta. Pozneje tekom dneva je komanda za zračni transport izdala listek za belgrajsko letalo, ki je imelo odpluti naslednjega jutra ob 5:45. na sem dobrodošel in da naj kar pridem. Vedoč, da me utegne prehiteti jesensko vreme, sem šel na "Post Exchange", kjer sem dobil nekaj zimske obleke. Kakor izgleda, se skoro ne morem premakniti, ne da bi naletel na Clevelandčane, kajti za informacijsko mizo je sedel saržent Stanley Cichinski, čigar dom se nahaja na 2967 E. 51 St. Pomagal mi je pri izberi. Komanda za rimsko okrožje mi je dala potniško izkaznico za Belgrad. Komanda za zračni transport mi je nato izdala formalni zračni potni, listek. 13. septembra sem odpotoval iz Rima v Neapol. Vsa letala za Balkan se dvignejo ob vznožju Vezuva. Ko sem na zrakoplovišču v Rimu čakal na letalo za Nea-pel, sem imel priliko od blizu videti gen. Eisenhowerja in gen. Clarka, ki sta bila dospela v Rim na kratek obisk in odhaja-a iz Rima v Eisenhowerjevem etalu. Oba generala sta dobro izgledala in živahno govorila z reporterji, uradnimi osebami in poslanikom Kirkom. Pri ograji se je zbrala mala gruča. Neki infanterist je rekel nekemu drugemu vojaku: Zdaj imaš priliko, da se pritožiš kar pri obeh. No, zgani se vendar!" Prometni saržent je poklical moje ime in zahteval, da pokažem izkaznico, da sem se dal cepiti proti kozam. To je bilo irvič, da me je kdo vprašal za to izkaznico, odkar sem zapustil New York. Naše letalo je odplulo kma-u po odletu Eisenhowerjevega. Čez kako uro smo dospeli na neapolsko zrakoplovišče. Po več telefonskih klicih sem dobil sojo v hotelu "Terminus", ki se nahaja precejšnjo razdaljo od središča Neapla. Do takrat je bilo že pozno popoldne, zato sem šel doli k večerji. Na deski za objave sem opazil naznanilo, ki je povedalo gostom kak jedilni list je pripravil zanje poročnik John M. Wallace, ameriški častnik, ki ima v rokah upravo hotela. Na levi strani objave je poročnik Wallace pojasnil, da je armadni nabavni oddelek za do-tični večer pripravil naslednjo hrano: svež krompir, svinjetino, čebuljo, kruh in surovo maslo, mleko in sladkor. Dejansko pa smo za večerjo dobili pohano svinjsko meso, omako, pečen krompir, stročji fižol, spinačo s sirom, zeleno papriko in para-dižno solato, limonini, marmelado, kruh, surovo maslo in limonado. Po večerji sem videl film šel sem na sprehod v središče Neapla in nekatera revnejša okrožja mesta. Na glavni ulici "Via Roma" sem videl pohajati na tisoče ameriških vojakov, ki čakajo na ladje, ki jih odpeljejo domov. KRALJ PETEK PRIDE NA OBISK V AMERIKO LONDON, 16, oktobra, — "Daily Mail" je danes poročal, da bo jugoslovanski kralj Peter v kratkem odpotoval na obisk v Zedi-njene države. Žena trgovca v Pontiacu, Mich., najdena umorjena Jugoslovanski narod bo z^al braniti svojo neodvisnost in svobodoy izjavlja maršal Tito v Neaplu je tudi vse polno civilistov. Človeku se zdi, kot da se je vsa Italija preselila v Neapel. Mesto je zanemarjeno. Ulice, kjer živijo revni sloji, kažejo znake silne bede in pomanjkanja. Na glavnih ulicah kar mrgoli beračev, ki pa prosijo za milodare samo Amerikan-"ce in Angleže. Majhni konji vlačijo neverjetno velike tovore in večji konji vozijo ogromne vozove. 15. septembra zjutraj me je hotelski strežnik zbudil ob štirih. Bilo ni vode, da bi se umil in obril, kajti v Neaplu je voda zaprta od večera pa do 6. zjutraj. Na pot v Belgrad sem se moral torej podati neumit in neobrit. Dvignili smo se ob 6. zjutraj in smo eno uro pozneje dospeli v Bari*. Zrakoplovišče imajo v rokah Angleži. Za zajtrk smo imeli klobaso, "spam" in čaj z mle-libm. Belgrajsko letalo je odle-te malo po osmih. Polet preko Jadranskega morja je bil miren. Modrina morja in neba se je zdela globokejša kot običajno. Pluli smo nad dalmatinsko obalo, Sarajevom in srednjo Srbijo in ob 10:15 dopoldne smo pristali na zrakoplovišču v Zemu-nu, ki služi Belgradu. PONTIAC, Mich., 16. oktobra. — Včeraj je policija aretirala 48-letnega bogatega avtomobilskega trgovca L. V. Thompsona, katerega se je pridržalo, da se ga izpraša glede smrti njegove 43-letne žene Ly-dije Thompson, katere truplo, ki je bilo neštetokrat prebodeno z bodalom za rezanje ledu, je bilo v soboto najdeno v močvirju nedaleč od Thompsonove razkošne rezidence. ' , Kmalu nato je policija aretirala tudi 38-letno Mrs. Helen Budnik, s katero je imel Thompson ljubezensko razmerje. Mrs. Budnik je bila svoj čas Thompsonova tajnica in je policiji priznala, da je bila Thompsonova žena nanjo zelo ljubosumna. Zakonca Thompson sta že dalj časa živela ločeno. Tako Thompson kot Mrs. Budnik trdita, da nimata nika-k e g a pojma, kako je Mrs. Thompson našla smrt. ^udi policija priznava, da nima proti njima nobenih dokazov. Mrs. Budnik je policiji priznala, da je bila nedavno v Floridi, kamor ji je Thompson sledil, in da ju je Mrs. Thompson tam našla skupaj v hotelu. Takrat je Mrs. Thompson grozila izvršiti samomor. Mrs. Budnik trdi, da je Thompsona ponovno nagovarjala, da jo pusti pri miru in da se vrne k ženi. Danes j,e policija naznanila, da je bil v Detroitu najden v Rusiji rojeni oče umorjene ženske in da bo priveden v Pontiac z namenom, da se ga izpraša. položaj v argentini se bliža rešitvi BUENOS AIRES, 16. okt.— Izgled za skorajšnjo rešitev politične krize v Argentini se je danes izboljšal, ko se je zvedelo, da se bo vrhovno sodišče izreklo za načrt, katerega zahtevajo socialisti in druge levičarske stranke, da se obstoječi vojaški režim nadomesti z vlado, ki jo bodo dominirali civilisti. šubašic je odstopil, da povzroči zmešnjavo in privabi intervencijo od zunaj. - Zed. države pošljejo protest v Belgrad Mestna vlada v borbi proti sajam FRANK S. TAUCHAK UMRL ameriški poslanik v belgradu protestira BELGRAD, 16. okt.—Ameriški poslanik Richard Patterson je danes izročil jugoslovanskemu zunanjemu ministrstvu noto, v kateri pravi, da je jugoslovanska straža zadržala njegovo ženo in hčer in da jima je bilo povedano, da se vrneta v Belgrad, akoravno ,sta pokazali ameriški potni list in vizo. (Poročilo, ki ga je objavila Reuterjeva britska agencija, ne pove drugih podrobnosti, niti kje se je incident primeril). Nasi fantje-vojaki Fireman 1/c Frank Jagodnik, sin Mr. in Mrs. Frank Jagodnik, 15226 Holmes Ave., je bil častno odpuščen od mornarice, pri kateri je služil 19 mesecev. Preko morja se je nahajal 10 mesecev, štiri mesece se je pa zdravil v mornariški bolnišnici v Oregonu, ker je zbolel na tropič-ni bolezni. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo na domu ali pa pokličejo GL 5324. Chicago, 111.—V četrtek je po kratki bolezni v Hines Veterans Hospitalu umrl Frank S. Tau-char, ki je bil dobro poznan med Slovenci širom Amerike. Bil je dolga leta aktiven v krogih JSZ in SNPJ in se zanimal za vse javno življenje. Leta 1915 je bil na pittsburški konvenciji izvoljen v glavni odbor jednote, katerega član je bil, dokler ni bil poklican v armado v prvi svetovni vojni, v kateri je bil ranjen zadnji dan, tik pred razglasom premirja. Po prihodu od vojakov je prišel zopet v glavni odbor in bil leta 1920 imenovan za začasnega glavnega blagajnika—po od-stopitvi brata Antona J. Ter-bovca. Sem pa tam se je ^ tudi ukvarjal s pisanjem črtic , in člankov in sestavil je tudi nov "Taucharjev" koledar, v katerem je razdelil leto na enake mesece. Na to svoje delo je bil zelo ponosen. Bil je vesele narave, se vedno rad šalil in bil dober družabnik. Zadnja leta se je največ udejstvoval pri Slovenskem delavskem centru, kjer je bil predsednik družabnega kluba. Vseskozi se je zanimal tudi za društveno življenje in bil član^ društva Fererja, št. 131 SNPJ. Star je bil 59 let in doma iz vasi Sv. Lenart nad Škofjo Loko. V Californiji zapušča bivšo ženo, pastorko in sina, v stari domovini pa dva brata. Lep mu spo- Župan Thomas A. Burke je včeraj naznanil, da bo mestna vlada podvzela brezobziren boj, da se industrije z uvedbo potrebnih naprav prisili k odpravi oblakov dima in saj, ki so mestu ne samo v veliko nadlego; temveč povzročajo tudi velikansko škodo. Ugotovljeno je, da v Cleve-landu na vsako kvadratno miljo pade mesečno 50 tonov saj, po nekaterih mestnih okrožjih pa celo 75 tonov. Je pa en mestni okraj, kjer pade mesečno 100 ton saj. Škoda, ki jo povzročajo saje in dim, je ogromna. Na lastnini znaša 10 milijonov dolarjev letno, izredni stroški za pranje so en milijon in pol, za čiščenje oblek $750,000, škoda na hišni opremi pa znaša $400,000 letno. V tem pa ni vključeno, koliko ljudje plačajo zdravnikom, ker slab dim, in saj polni zrak, povzroča in pospešuje bolezen. župan Burke je imenoval posebno komisijo, ki bo šla na delo za vsiljenje zakonov proti dimu in sajam, ako pa se dožene* da obstoječi zakoni ne zadostujejo, bo zahteval sprejem novih postav, ki bodo napravile konec nesanitarnim in škodljivim razmeram. Odkar se je razšla konferenca "velike petorice" v Londonu, ki se je razbila, ker je anglo-ameriška diplomacija nastopila proti vsakemu predlogu Rusije, ki se je tikal razmer v centralni Evropi in na Balkanu, se pritisk na Jugoslavijo iz Londona in Washingtona stalno veča. Za katerim grmom tiči zajec,' je razvidno iž resignacije, katero je podal dr. Ivan šubašic kot zunanji minister v Titovem kabinetu. Maršal Tito je šubašiča obtožil, da podpira nazadnjake doma in sovražnike v tujini, ki si prizadevajo na vse kriplje, da bi preprečili volitve v Jugoslaviji in s tem očrnili sedanjo vlado v zunanjem svetu. Zunanji elementi skušajo preprečiti volitve Maršal Tito je pisal 8. oktobra pismo, ki ga je jugoslovanska vlada šele te dni objavila. Tito je v pismu izrazil presenečenje nad šubašičevim odstopom, toda ga je sprejel. Maršal Tito je v pismu rekel, da zunanji elementi skušajo ovirati, oziroma preprečiti volitve, ki so določene za 11. novembra, ker hočejo povzročiti zjnešnja-vo v deželi in privabiti intervencijo kake zunanje sile. Medtem ko Tito v pismu ni izrecno rekel, od katere strani se pričakuje intervencije, pa je šubašiča posvaril, rekoč mu v omenjenem pismu: "Jugoslovanski narod bo znal braniti svojo neodvisnost in svobodo; znal bo tudi narediti red v svoji hiši brez vsakega vmešavanja od zunaj." Priznanje za Avstrijo, iwlena za Jugoslavijo Značilen doprinos v razvoju položaja so poročila zadnjih dni iz Washingtona, ki pravijo, da so se Zed. države odločile, da priznajo provizorični režim dr. Rennerja v Avstriji, da pa se v državnem departmentu pripravlja protestna nota, ki bo poslana v Belgrad glede političnih razmer v Jugoslaviji. Ta poročila potrjujejo Titovo trditev, kaj se nahaja za šubašičevim korakom, kajti za poglavitni vzrok protesta se navaja njegova resignacija in pa pritoževanje, da se v Belgradu ne upošteva koalicijske vlade in regentskega sveta, ki je bil imenovan v soglasju s sklepom, ki je bil napravljen na konferenci v Jalti. V pismu, ki ga je maršal Tito pisal 8. oktobra, je zavrnil Šu-bašičevo trditev, da ni izpolnil sklepov, na podlagi katerih je bila formirana koalicijska vlada. "Vse, kar sem obljubil v sporazumu z Vami, da bom storil," je rekel Tito v dotičnem pismu, "in vse, kar so veliki trije predlagali v Jalti, je bilo storjeno." Izjave ameriških parlamentarcev na Madžarskem Za sporazum z Rusijo Msgr. John Mlotkovski, župnik poljske katoliške cerkve Brezmadežnega Srca Marije v Clevelandu je imel pred člani Kolumbovih vitezev v Clevelandu govor, ki je bil presenetljiv, ako se upošteva splošno mržnjo, ki prevladuje med katoliškimi Poljaki v Ameriki napram Rusiji. Msgr. Mlotkovski je rekel, da ne glede na to, kake razlike obstoje ali utegnejo nastati med Ameriko in Rusijo, bi bilo absolutno nesmiselno, ako bi se dopustilo, da bi med njima prišlo do vojne. V interesu Amerike kot Rusije je, da živita v miru. "Mi lahko živimo« v miru z Rusijo," je rekel poljski duhovnik, "kajti mi moramo živeti v miru." mm "Prosveta." "VRAŽJA VDOVA" "Vražja vdova" je ime veseloigre, katero bo podal dramski zbor "Ivan Cankar" v nedeljo 2^. oktobra, ob pol štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Ne zamudite te prilike in rezervirajte si to nedeljo popoldne za omenjeno igro prav gotovo. Vstopnina je samo 75 centov. BUDIMPEŠTA, 11. oktobra. (O.N.A.) — Člana ameriškega odbora za zunanje zadeve v poslanski zbornici, republikanski poslanec Kari Mundt in Frances Bolton, ki sta prepotovala 20 dežel, nameravata predložiti po svojem povratku dalekosežne spremenite ameriške politike. Povedala sta danes vašemu poročevalcu, da bosta priporočala skupno zavezniško administracijo vseh bivših sovražnih de^el. Pozvala bosta ameriško javnost naj se mnogo bolj zanima za mednarodne zadeve in igfa večjo vlogo v mednarodni politiki. Izjavila sta, da nameravata priporočiti odboru za zunanje zadeve, da naj Amerika prevzame isto odgovornost kot Sovjetska Rusija v upravi Poljske, Madžarske, Romunije in Bolgarske — obenem pa bosta priporočila, da naj Rusija prevzame ravnopravni del pri administraciji Japonske. Zmaga in predaja sovražnikov je bila izsiljena z zavezniškim naporom, ki je bil skupen in vsestranski. Le skupna administracija in okupacija utegneta . zagotoviti mir, se je izrazil poslanec iz Južne Dakote. Oba poslanca sta našla, da ŠOSTAKOVie prejel VABILO iz BOSTONA ;' BOSTON, Mass. — Slovitemu ruskemu skladatelju Dmitriju Šostakoviču je bostonski simfonični orkester poslal vabilo, da prihodnjega februarja pride v Boston in dirigira svojo deveto simfonijo, ki je njegovo najnovejše delo. Ako se bo Šostakovič vabilu odzval, bo to njegov prvi obisk v Zedinjenih državah. SEJA KAMPANJSKEGA ODBORA Jutri večer ob osmih se vrši važna seja kampanjskega odbora "Burke for Mayor and Prince for Council Committee," v Tur-kovi dvorani na 16011 Waterloo Rd. Prosi se vse one, ki so pri primarnih volitvah v tem odboru delovali, da se seje gotovo udeležijo. Dobrodošli so vsi, ki so pripravljeni pri volitvah sodelovati. NA OBISKU Mr. in Mrs. Joe Urbanick sta prišla iz Cass, W. Va., na obisk k svojemu sinu Joe Urbanick, na Babbitt Rd. Tu nameravata ostati teden dni. Prijatelji in znanci so vabljeni, da ju obiščejo na domu sina. Dobrodošla! gre obnova Poljske najbolj počasi naprej od vseh evropskih dežel. Dejala sta, da je res, da obstoji na Poljskem podtalna organizacija, ki je sovražna Rusiji in deluje proti njej. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 17. oktobA ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by r m iinOUOAH JTCGOSIAV PBJNXINO and FTOLISHINO CO. f»l ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-12 KHRied Every Day Except Sunday« and Holiday# - BUBSCRIPnON BATE8.#CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: tPo raznaSalcu v Cleveland in po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) , -----»O-SO Por Half Year — (Za pol leta)____i^O Por 3 Month« — (Za • mesece)_______________3.00 PISMA IZ STAREGA KRAJA By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po poSti V Glevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) - Por Half Year — (Za pol leta)-- Por 9 Months — (Za • mesec«)-- .$7.50 _ 4.00 _ IJS For Europe, Boutb Amerlcs and Other Foreign Oountriea: (Za Evropo, Jutoo Ameriko in druge Inosemike drteve): for One Year — (Za celo leto)--$«.00 for Halt Year — (Za pol leta)------------------------- entered m Second Clasi Matter April 36tb, 1818 at the Post Office at Cleveland, OlUo, under the Act of Congress of March Brd, 1*78. Harold J. Laski (O. N. A.): ANGLEŠKA POGAJANJA Z INDIJO Bivša Clevetlandčanka piše svojim sorodnikom Družina Ivana Drožina se je 1 bolan na plučih. V ta namen sem Priznati je treba, da sprejem angleških predlogov v Indiji ni bil ravno navdušen, toda jasno je tudi, da Indijci omalovažujejo pomen teh predlogov in njihovo ozadje. Važna stvar naprimer je čas, v katerem so bili stavljeni. Attleejeva vlada je pokazala, da smatra, da je rešitev indijskega problema nujna zadeva. Tudi vsebina predlogov je važna, kajti izid volitev bo imel globok vpliv na vse politično življenje Indije. V vsakem slučaju bo vplivala tudi na politiko kraljevega namestnika. Naloga, katero imajo pred seboj indijski politični prvaki, je ta, da čim preje ustvarijo v indijski javnosti složno in strnjeno strujo, kateri potem ne bi mogla kljubovati nobena britanska vlada več — vsaka bi bila prisiljena ugoditi indijskim zahtevam neodvisnosti in samo-uprave. Dvoje stvari je, kat-erih se bojim — prvo so indijski knezi, ki bodo stremeli za tem, da ohranijo čim močnejšo pozicijo. Preprečiti bi bilo treba, da se jim pripisuje več važnosti kot je imajo v resnici. V bistvu indijski knezi, niso nič drugega kot ostanek dalj nje preteklosti, starodavne reakcije, ki se je s pomočjo britanske vlade pretolkla v moderni svet. Njih institucije so fevdalne, roparske, ^va dolžnost britanske vlade kot najmogočnejše sile v indijski politiki bi bila, da prisili kneze, da očistijo svojo lastno dvorišče. Indijski knezi so grožnja za uspeh ustavodajne skupščine. Druga stvar, katere se bojim, je ta, da utegne kongresna stranka prenapeti svoje sile. V tem slučaju utegne pridobiti Jinnah, prvak muslimanske lige, preveč vpliva. Prepričan sem, da je Jinnah velik škodljivec, in da je prizadel ogromno zla splošni stvari Indije, tako s svojimi metodami kot s svojimi idejami. Njegov načrt Pakistana, posebne države, v kateri naj bodo združeni vsi predeli dežele, v katerih so muslimani v večini, je politično nezdrava in gospodarsko nemogoča kombinacija, ni dober za Indijo. Strinjam se z naziranjem kongresnega prvaka Nohru-a, da je angleška politika zad njih let v Indiji na žalost in čisto po nepotrebnem povečala vpliv Jinnahov. Njegova sila je morda v veliki meri izumetničena, brez zdravega ozadja, toda to ne bo spravilo s sveta dejstva, da je muslimanska liga tu, kot neprijetno in nekoliko grdo dejstvo. Kongresne stranke bi morale posvetiti vse svoje sile politiki sloge. Zavedati bi se morale zdaj, da je sloga bolj važna kot prestiž. Kongres se nima boriti proti neki teoriji, temveč proti dejanskim razmeram. V trenotku, ko bodo Indijci sestavljali svojo ustavodajno skupščino, mislim, da je troje stvari važnih. Prva je, da ustavodajna skupščina ne more uspeti, ako bo preveč številna. Drugič, da so ustavodajne skupščine vedno bolj uspešne, ako ne razpravljajo pred ogromno publiko več sto milijonov ljudi. Tretjič, da je v slučaju Indije prav posebno potrebno izredno spretno tajništvo. Moje upanje je torej, da bo ustavodajna skupščina maloštevilna, da bo razpravljala na zasebnih sejah ter da bo z največjo pazljivostjo pazila na vse podrobnosti svoje tehnične organizacije. Mislim, da dobro razumem psihologično ozadje, v katerem posluje indijski nacijonalizem. Indijci so doživeli toliko razočaranj, toliko nezdrave opozicije, toliko tisoče v njihovih prvoborcev je bilo vrženih v zapore, da je čisto naravno, da bodo zrli z največjim nezaupanjem na vsako ponudbo, ki jim prihaja s strani Anglije. To je jasno, iz zgodovinskih razlogov. Toda Indijci bi morali danes upoštevati tudi pravo perspektivo sedanjega položaja in razumeti, da ima delavska vlada pred seboj čisto drugačne naloge in dolžnosti kot one, katere je bila pripravljena prevzeti Churchillova vlada. Poleg tega pa je tudi vojna končana kot taka — vsaj streljanje se je nehalo. Nezaupnost in sovražnost zdaj le otežkočuje razrešitev težkoč in problemov. leta 1935 vrnila v rojstni kraj na Primorsko. Pozneje so si kupili posestvo v Sv. OžboltH, pošta Ponikva ob južni železnici. Štajersko. Za časa svojega 14-letnega bivanja v Clevelandu je bila družina Drožina stalno naročena na list Enakopravnost. Pismo je prejela Mrs. Mary Adamich, ki je svakinje Rozali-je Drožina. Pism ovsebuje sledeče podatke: "Ponikva, 10. avg., 1945. "Dragi "Prvič se oglašam Vam sama, po smrti mojega moža Ivana. Kruta neizprosna vojna je zahtevala človeško žrtev tudi v naši družini. Kakor veste, smo se leta 1941 morali .preseliti v moževo rojstno vas, z upanjem, da si tam ohranimo vsaj golo življenje. Pa je bilo ravno narobe'. Gotovo veste vsaj delno iz časopisov, da so bili v tej vojni prizadeti najbolj oddaljeni kraji od prometnih žil. Dne 13. marca 1943 so se začela prva fašistična grozodejstva na Primorskem. Takrat so bili aretirani vsi moški iz naše vasi, med katerimi je bil tudi moj mož; istočasno so tudi prvič zažgali vas. Odpeljani so bili v tržaške zapore in dalje v internacijo v Savono. "Po nemški okupaciji Italije, Jeseni 1943, pa so bili odpeljani v strašno taborišče 'Mauthaus' pri Lincu. Tam je Ivan po treh mesecih mučenja od tifusa umrl 3redi januarja 1945, z mnogimi tovariši iz Kozjan in Brkinov. "Ostala sem sama v borbi za življenjski obstoj sebe in otrok in še z nemškim nasiljem, katerega sem se po srečnem naključ- Pismo Iz vasi Križ na Primorskem 3e zadolžila za 6,000 lir, da rešim otroka. Upam, da se hudega ni več bati. Mileni pa, stara sedem let, pa se je že dvakrat pojavila škrafuloza, katero smo pravočasno zdravili z obsevanjem 'ul-triviatetnih žarkov.' Drugače sta velika in hodita v šolo. Opaža se, da bosta oba razumna. "Tudi svak Tone je bil istočasna z mojih možem odpeljan. Vrnil se je šele pred enim mesecem. Med njegovo odsotnostjo pa mu je umrla žena Lenčka. Svakinja Pepca je še živa, pogreša pa moža iz Sardinije. Tudi pri Adamiču so vsi živi in zdravi. Tako sem Vam opisala glavne točke iz naše štiriletne borbe za svobodo! "Sredi maja 1945, pa sem se z otrokoma vrnila na svoj dom, katei-ega so med tem časom izrabljali razni nemški oskrbniki. Našla sem posestvo in poslopja še v precej dobrem stanju. Hiša je bila popolnoma prazna; naših stvari »nisem našla; prazen je tudi hlev. Začasno se nahaja v njem nekaj tuje živine, da lahko obdelujemo kmetijo. Dosti škode je napravljene v gozdu. "Prosila bi Vas, ako je tista delnica od mojega moža kaj vredna, da mi izposlujete nanjo nekaj denarja, ali pa naj se po Vaši uvidevnosti proda, ker se trenutno, ko se vsi borimo na po lju obnove naše drage domovine, nahajamo v veliki denarni stiski. Smo tudi brez obleke. Tista dfelnica je namreč v strašno slabem stanju (zakopana je bila v zemljo). Pa upam, da je vseeno dobra, ker se še poznajo na njej vse številke. Prijavila sem jo na našo 'Narodno banko' po določ- ju rešila. Tudi otroka sta bridko , bah finančnega ministrstva občutila očetovo smrt, saj sta ga ' prijavi dolgov in imovine, oziro-izgubila v najtežjih trenutkih, i ma terjatev v inozemstvu Viseli smo med življenjem in j smrtjo. Otroka sta mi večkrat i zbolela od pomanjkanja in stra-1' "T. T i""" ^ J. . i sorodstvo utrdi v priia,teliski i Un* on -1 C081 ^1 % j-Nt, 1 nedoločen čas. Z žamo, da so se naši je in dekleta zopet^^ močjo oprijeli pesmi. Kaj pa of rejši na to? Ali j N prli v njih započeteiB^ bomo napolnili tobra do zadnjega bodo imeli svoj ko»^ 5^), bo donela iz njihovi pesem molčečim \ Dajmo, pokažimo % smo ž njo v vseh prav malo od večjemu nas bodo ..j, seb li""'' ' leto vabili k Vstopnice za na razpolago pri vi si rezefv zite po njih in mogoče četrt kilograma na mesec in to samo za otroke. Draga sestra, tukaj je bila velika suša in zelo malo živeža. Upamo, da ga bomo dobili iz vaših krajev. Pri nas so sedaj Angleži. Pišite kje so sinovi Pepgta, če bi bili v Italiji, bi jih šla moja hči Vera obiskat. In mož od Tvoje hčere, kje je on? V naših krajih pravijo, da je dosti Amerikancev v Trstu in Italiji, če je v bližini nas, piši, in zna slovensko; želim, da bi prišel nazaj, da. bi bili bolj srečni kot sem jaz. Pišeš mi, da naj Ti popišem, kako je v Tomaj u. Botra je umrla meseca julija 1941 in jaz ne grem tam nič, ker imajo nevesto, ki ne porajta za nas. V Hrepljah so umrli stric in teta in ni nobenega več tam. Pri sv. Jakobu v Trstu so še ostali živi, le za enega sina ne vedo, kjs jo, toda mislijo, da je na Angleškem. Moža Ivanke Petek je ubila bomba, ko so prišli vaši pridni fantje bombardirat. Takrat je bilo ubitih okoli 600 ljudi, ki niso šli v zaklonišča, ker so mislili, da zrakoplovi- samo letijo čez mesto, kot so večkrat naredili. Za Ivanko se tudi nič ne ve, ker so jo Nemci vzeli 15. septembra 1944. Sedaj ni duha in ne sluha od nje, najbrže so jo zažgali v Trstu. Tu so bile strašne stvari, kar po sto ljudi so ustrelili. Na Opčinah so Urednikova pošta Pri Ložanih bo veselo Tako je vselej bilo in bo prav gotovo tudi v soboto 29. oktobra zvečer v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma, ko priredi samostojno podporno društvo Ložka dolina plesno veselico. Vse bo tako poskrbljen^, da bo vsak zadovoljen in prav gotovo tudi vesel. Srnikov orkester bo krožil slovenske polke in valčke, da bo veselje in vsak se bo lahko naplesal po mili volji. In petja menda tudi ne bo manjkalo, kako bi si pa sploh mogli misliti veselo družbo brez petja. Pripravljalni odbor je obljubil, da bo skrbel in pripravil dovolj vseh telesnih dobrot, ki morajo biti na pravi veselici. Naše dobre kuharice bodo skrbele za okusen prigrizek in natakarji vam bodo pa postregli s prvovrstno kapljico, da ja ne bo nih- - - „ 1»' dan za veselo mo mladim v vzp^ _ ^ Q več si moramo to s ^ a sebi v ponos, da Ja ^^/1, J' lagamo z našo mu ^ Ji i. natudit'%^ ^ d«."' L'k smijo. Prosim pa še, ki imate sinove zmožne petja, da . J: vami in jih nagov^^^^^^ p ^ M pristopijo v vrsto o . nes tako lepo P^J®' 4 p) % l ' če eden ali drugi, »P Ji; J..' * v slovenskega naroda fj sti če zna Kdor tako misli, gi strani ne joka m slovenskega naroda veliko, veliko bi ggi o tem tako pom^^^jg,, pa to prepuščam bolj zmožni pisanji- jJ, Torej, le pridite, g/* ostale dobrote tega /j preskrbljeno, kakor ^ da, da vsak ga ^ glažek ali dva, da ^ ^ korajžo. Na k"] venem domu na ^ & MODERAmy WARM wtrn WINDS FRESH ENfNG— Froth or ftole, your ceokUig fat h«lps moko vifot muni* tlont ew modicinoS' KUHINJSKE PEčI Vsem gospodinjam naznanjam, da seH* veliko zalogo KUHINJSKIH PEČI J Tappan - Grand - Magic Chef ' ^ j, V kratkem bomo dobili G. E. električni G. E. električne ledenice. Se pripor®^® ANTON DOLGAN 15617 WATERLOO RD. ^obra, 1945 ENAKOPRAVNOST BTRAS 3 '"venski ameriški narodni svet (jj 3935 W. 26th Street, Chicago 23, lU. ' konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944 odboi^''' izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani šir- Cj«y ČASTNI ČLANI: LOUIS ADAMIČ, MUford, N. J. MARIE PRISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Wis. Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ČLANI EKSEKUTIVE: "»Preds KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. "^ANKO N. rogelj, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. , PRED A. VIDER, 2657 So. Lavmdale Ave., Chicago 23, G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, lU. JjWsniljJ.^^CENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. ' 'ACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, HI 4J«Tq5^0VEC, 1840 W. 22nd PI., Chicago 8, III. IEO^a.^APENC, 1636 W. 21st PI., Chicago 8, IlL KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. NOVak, 6117 St Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ZAItz, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, HI. j%S 2^ NADZORNI ODBOR: predsednik, 351 N. Chicago St., Joliet, lU. 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. *®IITNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J. jj SIRSI ODBOR: 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis. t 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio. 527 No. Chicago St., Joliet, 111. uJON' aOR» Erie Ave., W. Aliquippa, Pa. Route No. 4, Princeton, 111 604—3rd St., N. W., Chlshohn, Minn, Ki PoiT" --------------------------- - - ■ - "CK. %4465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. '®RSIX, 4676 Washington St., Denver, Colo. KEBE, 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa. KlTc —3rd St., N. W., Chisnoun, Minn. 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, 111. C*"'KVab3^A1NZ, 17838 Hawthorne 411 Station St., Bridg Ave., Detroit 3, Mich. Bridgeville, Pa. Lakeland B ^64 Menahan St., Brooklyn, N. Y. ESa 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. I# 4658 Rosa. Ave., St. Louis 16, Mo. M. STft 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. Vin 1634 Cedar St., Pueblo, Colo. Zi».„ *CH, 706 Forest Ave,, Johnstown, Pa. A. F. U. Bldg., Ely, Minn. 1045 Wads worth Ave., No. Chicago, 111. SE NAM TO '^'KRIVA? rt 'Msa $ H«', lO elii. ^ |i ^ ^^SJ'izeno protislo ^ Angliji in ^ Jugoslaviji larob ^ tudi druga-M; ®- In po nedoumni :[|h teh kristal- , 8g prave demo- Wore to svetu Ig' ^ iz inozemstva, ^ibl Londona in P& iz Jugosla- ^ ®Q pristanišču skladišča pisem j s»jh^'ovlie^ ."^^goslavije, ka-^ Ameriki želj-tudi ogromni 1 časopisov, na- » ne more- prr^ ^P^ašajte An- anjo . . . i" -1 , ^G%o angleške-ai ""L bi '^okracije," bi dobil najbolj- i i i» i ^^zrnerah v Ju-^jšnjih časopi- , v. -JI W : ^ laz] PosgU 12 pisem tam ^ sorodni- ,@10 yf i5' se "demo- ViSder^ bojijo, da bi ••^' nepobarvane- tn '«Vira pride i, T v An ^Soslavije, v Ameriko in si- i*>. > "npak od .a- izključno an- f . slišali smo gl'^ ^ "^letg T -^iigleži za cen-A ^%08lavije po- '' "^^^obrance in V potem si ^ Pisrv, kaka uso-J^lovi t' povedo kaj i^ti Jugoslaviji. Cen-\ angleščini in Sre v " ^ 6 ^osta iz zavezni-. ^aveP.^l^^ije, name-. % Od Ameriko, L zavez- """T: (J%k: nasi poraženi Itali-111^3 pošto Jugoslo-ameriškim "lof«. ^ tega ne more- .^ugoslavije. V poročilih iz Londona smo čitali, da Jugoslavija ne pusti ameriških in drugih inozemskih reportejev v deželo. Potem pa je jugoslovanski delegat, ki je prisostvoval konferenci Združenih narodov v San Franciscu, povedal, da so jugoslovanske oblasti vabile ameriške reporterje v Jugoslavijo, toda jih zavezniški Angleži ne puste preko meje . . . Pozneje smo čitali, da je prišlo nekaj inozemskih reporter-jev v Jugoslavijo in da jim je maršal Tito priporočil, da naj poročajo iz Jugoslavije, kar koli hočejo, da bo le resnično. Svobodno da poročajo tudi o razmerah, ki se jim zde graje vredne. Pa spet nismo čitali nikakih poročil iz Jugoslavije, in ugibamo, če veliki kapitalistični listi taka poročila zadržujejo, ali "prijazni angleški zavezniki" preprečujejo reporterjem odposlan je poročil v Ameriko ali-jim zabra-njujejo prehod meje iz Jugoslavije . . . Nekoliko se nam je zasvetilo iz poročila develandskega re-porterja Mr. Andrice, poslano iz Trsta, ki omenja, da je izvedel, da zavezniki (po večini Angleži), ki drže v okupaciji Trst in del Primorske, ne puste preko okupacijske mejne črte nobenega reporterja, ki je bil v Jugoslaviji. Čudno, da naši "prijatelji" Angleži ne puste očividcem inozemskim reporterjem povedati svetu, kako "črno" je vse v Jugoslaviji, če je res tako črno, kot kričijo Angleži in tisti, ki za njimi capljajo. Nam se zdi, da se v tem grmovju skriva velik niger . . . mejne črte in so morali večinoma Dravo preplavati. V Ljubljani se je zbrala druga ljubljanska delovna brigada in odšla sekat drva v Bohinj, da Ljubljančani v bližajoči se zimi ne bodo zmrzovali. Ta brigada je razdeljena na osem bataljonov in broji nad tisoč mladeni-čev in mladenk, nad 15 let starih. Hotel Zlatorog je prirejen za stanovanje tem mladim drvarjem, med katerimi so zastopani vsi sloji. V nedeljo 2. septembra se je zbralo 11,000 Ljubljančanov za prostovoljno nedeljsko delo. Podirali so bunkerje, zasipali jarke, čistili ceste in zbirali staro železo. Borovniška mladina je imela svoj dan. DelaH so za obnovitev svoje porušene vasi Borovnice. Mladina v Kočevju je v nedeljo zbrala za dva in pol vagona starega železa. V Gradacu v Beli Krajini so se mladinci odločili, da pokosijo travnik, pripadajoč družini, ki je bila ubita pri bombardiranju vasi! Pridružili so se jim tudi starejši moški. Mladinke pa so seno sušile in grabile. Mladina iz vasi Postaje pri Semiču se je ob treh zjutraj odpravila v vas Kleče, kjer so bili prej naseljeni Kočevarji. Sedaj obdeluje mladina zapuščeno zemljo. V enem dnevu je mladinska delovna četa požela sedem velikih njiv ovsa, ga povezala in spravila pod streho. Ker primanjkuje vprežne živine, so mladinke na hrbtih nosile povezane snope po pol ure daleč . .. Iz navedenih izčrpkov je razvidno, da Slovenija vstaja odločno in samozavestno ter da ji prednjači mladina z navdušenjem in konstruktivnim delom. "Nova Doba" glasilo ABZ. Novice iz Jugoslavije KOLEDAR OSVOBODILNE FRONTE Ljubljanski list "Ljudska pravica," z dne 8. septembra priob-čuje sledeče: Slovenski knjižni zavod v Ljubljani namerava izdati za leto 1946 reprezentativni koledar. Zaradi pestrosti in bogate vsebine bo Koledar za slovenski književni trg nekaj edinstvenega. V Koledarju bodo politični članki in razprave najvidnejših mož slovenskega javnega življenja. V člankih bo obravnavana zgodovina Osvobodilne fronte slovenskega naroda od začetka narodnega upora do današnjih dni. Zgodovina bo obravnana z dveh gledišč: S političnega in vojaškega. To se pravi, da bo sleherni bralec lahko iz teh člankov črpal vse, kar mora človek danes vedeti o veličastni borbi slovenskega naroda. Prav tako bo Koledar prinesel izčrpno zgodovino političnega življenja in narodno osvobodil ne borbe ostalih narodov Jugo slavi je. Koledar bo zaradi svoje aktu- slovenskega leposlovja od Župančiča do Finžgarja, Prežiha, Miška Kranjca in mnogih mlajših. Literarni prispevki bodo prav tako slikali bralcem življenje zadnjih štirih let, ko je slovenski narod preživljal najstrašnejša obdobja svoje zgodovine. Koledar bo bogato ilustriran. Prinesel bo umetniške risbe najvidnejših slovenskih slikarjev-partizanov. Tudi te umetniške risbe bodo črpale svojo snov iz narodno osvobodilne borbe Slovencev. Mnogo bo zlasti informativnega gradiva, iz katerega se bo človek lahko poučil o vsem, kar ga zanima. Koledar bo prinesel fotografije najvidnejših voditeljev Jugoslavije in Slovenije, kakor tudi najvidnejših kulturnih delavcev Slovenije. V rubriki: "Iz Sovjetske zveze" se bodo bralci lahko poučili o vsem, kar je ustvarila in ustvarja mogočna zaščitnica malih narodov— Sovjetska zveza. , Ker imajo odbori OF in NOO stik z ljudstvom, jih prosimo, da povedo ljudstvu o izidu našega Koledarja ter jim pojasnijo, kako potreben je Koledar v vsaki slovenski hiši. Ker nosi Koledar naslov: Koledar Osvobodilne fronte, mora postati res last vsakogar, ki je pristaš Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Društveni koledar 19 4 5 21. oktobra, nedelja. — Cerkniško jezero — ples v SDD. 28. oktobra, nedelja. — Koncert pevskega zbora "škrjančki" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28. oktobra, nedelja. — Dram. društvo "Ivan Cankar" vpri-zori igro "Vražja vdova" na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. oktobra, nedelja. — Betsy Ross A.F.U. — ples v SDD. 3. novembra, sobota, — Ples podružnice št. 41 S. Ž. Z., v Slov. del. domu na Waterloo Road alne vsebine lahko služil kot učbenik aktivistom Osvobodilne j OBISK BOLGAROV fronte, kakor tudi tistim ljudem, ki se o delu Osvobodilne fronte iz kakršnega koli vzroka niso mogli dovolj poučiti. Služil bo pa seveda tudi tistim, ki bodo iskali v njem kakršnih koli podatkov o življenju slovenskega naroda in narodov Jugoslavije v poslednjih štirih letih. Pester in bogat bo zlasti literarni del Koledarja. V njem bodo sodelovali najvidnejši vrhovi ta in komponista Ivana Kaval-džijeva že 26. avgusta krenili na pot po Jugoslaviji, da s pesmijo navežejo stike z nami. Ustavili so se najprej v Beogradu, kjer so dali dva koncerta, nato pa so obiskali še Novi Sad, Subotico, Osijek ih Zagreb. Ljubljana je zadnja postaja njihove poti po Jugoslaviji. Na ljubljanski postaji so sprejeli zakasnele goste zastopniki našega Radia in tiska, ki so jim izrekli prisrčno dobrodošlico. Nato so se odpeljali v Union, kjer so se komaj utegnili preobleči in mimogrede popiti kozarec vode, že jih je dirigent klical na oder, saj se je začetek koncem zakasnil že za celo uro. Spet so Ljubljančani prisluhnili živi pesmi bratskega bolgarskega naroda. Članice zbora "Rosna kitka" so prišle na oder v pestrih narodnih nošah in so si že s prvo pesmijo, našo l^imno "Hej Slovani" osvojile vsa srca v dvorani. Kljub temu, da so ta dan peli že v Zagrebu in da se niso utegnili spočiti po naporni vožnji, so šli na oder s tistim pogumom, ki se ne ustraši napora in nobenih ovir^ ko gre za izpolnitev dolžnosti. Zapeli so nam partizanske in narodne pesmi, nabrane širom cele Bolgarije, v Šumenu in Stari Zagori, v Dobrudži in Slivnu. Za vsako pesem so bili zbor in solisti Trič- kova, Enev, Beševiška in Gudev navdušeno pozdravljeni. Na koncu jim je Mestni odbor Osvobodilne Fronte izročil lep ven^c. Tako je bil snočnji koncert v Unionu res prva prisrčna manifestacija našega bratstva z Bolgari, prvi temeljni kamen obnovljenih kulturnih stikov demokratične Jugoslavije in demokratične Bolgarije. Razprodana dvorana je bila najlepše priznanje prijateljskih simpatij, ki jih* Ljubljančani že od nekdaj gojijo do naših bolgarskih bratov. Po končanem programu so šli utrujeni gostje na večerjo v Emono, danes pa se že s popoldanskim vlakom odpeljejo nazaj v Beograd, kamor jih kličejo k proslavi bolgarskega praznika dne 9. septembra. j V LJUBLJANI j Ljubljanski list "Ljudska pravica" poroča z dne 8. septembra sledeče: Zagrebški vlak i^am je včeraj prvič po vojni pripeljal bolgarske goste. Zastopniki nove demokratične Bolgarije, ženski pevski zbor "Rosna kitka" in člani narodnega orkestra Radia Sofija so pod vodstvom dirigen- NOVA IZDAJA Angleško-slovenski besednjak (English-Slovene Dictionary) Sestavil Dr. F. J. Kem Cena $5.00 Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue ™©=R[SIL[L§j ^REe/STCReO U-S-LtzJPAT£NT OmCE^ MV HUSBAM-D TAKfcS Ahi WTERE5TW EVERYTHING I VO =OMLY UA6T NIGHT HE LAY AUJAKE W0M13£I?-IKlG UJHAT I PUT m THE cakte i mape VeSTERPAV J K iAv; 1 j ^ ^^zumeti___ ^ zaveznikih h' ^ pošta Jugo- 'i j 3e "položena '""'ii- Kaka % ISi, ^"^acija je to? % za- h je v^ poroče- PO Evropi, direktno iz Pa je nedavno po nekih potih, ki jih Angleži niso mogli zabari-kadirati, vendar dospelo iz Slovenije v Ameriko nekaj slovenskih listov. Vaš poročevalec je dobil v kratek pregled en iztis tednika "Mladina," ki izhaja v Ljubljani in ki je glasilo "Zveze mladine Slovenije." Iz vsebine lista diha življenje, odločnost, brezmejno zaupanje v novo Jugoslavijo brez kralja in zavest, da bo deželo spravilo na noge le požrtvovalno delo. Iz značilnih člankov, ki so v omenjeni, 7. septembra 1945 datirani številki priobčeni, so povzeti sledeči zanimivi izčrpki: Na Jesenicah se je 1. in 2. septembra vršilo slavje, katerega se je udeležilo nad 20,000 oseb, med njimi okrog 5,000 Primorcev in 60 Korošcev; slednjim "angleški zavezniki" niso pustili prekoračenja okupacijske Gostilničarjem, trgovcem, društvom in posameznikom — naznanjamo, DA VAM SEDAJ LAHKO POSTREŽEMO Z RAZNO VRSTNIM PIVOM GROSSVATER (SPRING WATER) ALE -- HALF & HALF Se priporočamo Double Eagle Bottling Co. John Polokar in sinovi, lastniki 6517 St. Clair Ave. HEnderson 4629 .••• KWP ••••• V ■X-: rr- -rr.^r ;T; iv«;- ...... , , EMC AGWNS? T8E ENEW I# WW " ' siwsT'o sun & »rftrw* »HXUttr - Ledger Syndicate.—WNU Features. -O- SKEBE & ULLE PLUMBING AND HEATING CO. 15601 WATERLOO ROAD KENMORE 7248 Nanovo položimo vodne cevi in sčistimo odvodne kanale. Dajte vaše naprave za gretje na paro in vročo vodo sedaj pregledati!—_Mi prodajamo plumberski in grelni materij al ter istega tudi inštalira- mo. Nočni klici: MIKE SKEBE- -KE 4614 AL ULLE—IV 1788 "LIBERATION" je ime revije, ki jo je izdal Združeni odbor Amerikancev južnoslovanskega porekla. Vsebuje preko 100 slik iz borbe jugoslovanskih narodov za svojo svobodo, največ iz naše Slovenije. Či-iati bi jo moral vsak Slovenec in jo shraniti za spomin. Cena ji je 50 centov in se dobi v uradu Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. -Behind- Your Bond^ Lies the Might of America GRAND CANYON Since John Wesley-Powell flayigat-od the Colorado River in 1869, thousands have gone to, the Grand Qdji-yon in Arizona to marvel at its grandeur and enjoy the thrills of burro trips into the gorge. Plane trips have added to the resort's popularity. Grand Canyon is another exhibit of our Nation's wealth behind Victory Bonds. V. S. 1 reasury Department IZVIRNA PISMA IZ STARE DOMOVINE V "ENAKOPRAVNOSTI" Naši čitatelji brez dvoma z zanimanjem berejo pisma iz starega kraja, ki jih priobču-jemo v "Enakopravnosti" že nekaj tednov. Posebnost teh pisem, ki opisujejo grozote, katere so naši ljudje pretrpeli tekom vojne, je njihova izvirnost in pa njihov preprosti in domači slog. Ta pisma, ki so dospela v Ameriko od sorodnikov in domačinov, podajajo resnično stanje razmer tekom strašnih let okupacije, obenem pa nam nudijo vpogled v novo življenje, ki se poraja v naši stari domovini pod vodstvom osvobodilnega gibanja. Čitatelje, ki prejmejo kakšno pismo od svojcev iz starega kraja, prosimo da ta pisma prineso ali pošljejo v naš urad, in jih bomo priobčili v listu "Enakopravnost." \ V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti Snt'AN i ENAKOPRAVNOST 17. oktobri IJt' TEREZA ETIENNE JOHN KNITTEL (Nadaljevanje) Ema je s kletvijo planila iz gpanja. Peter je strmel okoli sebe kakor pijanec. Stari Karli je zasmrčal in se obrnil z obrazom k steni. Rothlisjjer^er je pocenil k ognju, črtie obrvi je mračno namršil. Tobija, gorski vodnik, se je skušal posušiti, medtem ko je Leonhard slekel svoj plašč, ga zložil, položil naj svojo glavo in v trenutku zaspal. Prihajalo je sivo in mrzlo jutro. Razgled v okolico so zakrivali podeči se oblaki. Od časa do časa je zapihal od bližnjih ledenikov mrzel vetroven sunek ih bril okoli koč. Prišel je Mah-der s svojo ženo. Santschi, Jakob, Luka in Kristina so bili zaposleni v kravjih hlevih. Nobenega "dobro jutro" ni bilo slišati. Hladni in mračni so bili vsi obrazi. Rothlisberger ni še zinil besedice. Njegov grozeči molk je plašil služinčad Antona Ja-kuba. Visoki Mahder je pričel žvižgati, najbrže zato, da bi poudaril svojo neodvisnost. Jasno je bilo, da je nameraval kljubovati Rothlisbergerju, toda ta se ni zmenil zanj. Kmalu nato je odprl Leonhard svoje modre oči. Njegove veke so bile rdeče obrobljene. Vprašal je, koliko je ura, šel je nato h kravam, da bi molzel in se pri tem ogrel. Medtem se je zdanilo. Kakor hitro so bile krave pomolzene, je sklical Rothlisberger ljudi. "No," je dejal suho. "Tu gori ste se prepirali. Torej, ljudje, kdo je začel?" "He! Na vsak način Lahi-nja!" je hitro zatrdila Ema. "Ne, ona ni začela!" je zakli-cal Leonhard. "Ti si zg^^^la, in ti, Mahder Fritz, si jo 'pognal iz koče!" "Ohej! Res? Nikar se ne moti, Leonhard, šla je na svojo roko." "Odšla je, ker je hotela preprečiti, da bi se ti in jaz spoprijela." ,1 "Prekleto ugodno za tebe!" "Ne bojim se te!" "Sakrament vendar!" je gospodovalno dejal Rothlisberger. "To nas zdaj ne zanima." Povem le toVi vsi, kolikor vas je tu, se boste takoj odpravili in iskali Lahinjo. Sleherni izmed vas, vam rečem, in takoj in najti jo morate. Ničesar več nočem slišati. Nobene besede več. Kdor ne stori tega, kar sem dejal, lahko poveže svojo culo! Lahko takoj poveže svojo culo! Sakrament vendar!" Vzravnal se je, prekrižal roki na prsih ih pogledal z vdano besnostjo od obraza do obraza. Človeku v takem razpoloženju se ni upal upirati niti Mahder. Nevarno se je zdelo, da bi tako mojstrsko obvladovani besno-sti odrekel pokorščino. Mahder se je pokril in odšel iz koče. Ostali so mu sledili. Rothlisberger jih je poslal v različne smeri. Hermini je ukazal, naj med tem časom poveže Terezi-ne stvari v culo. Vse jutro so preiskali preplavljene pustinje in niže ležeče gozdove. Prodirali so v razmetano skalovje in v prepade, preiskali so strugo in naplavino vsakega hudournika. Tereze niso našli. "To sem slutil," je dejal Leonhard, "Tako čudna je bila, preden je odšla. Tja ven je izginila. Še enkrat preiščimo." "Zelo obupana je morala biti," je pripomnil Rothlisberger. "Kdo more reči, kaj stori človek v svojem obupu? Na stotine prostorov je, kjer se je lahko zrušila." "No, premislimo malo," je dejal Tobija. S prsti si je česal svojo dolgo brado. "Izkušnja me je naučila, da ljudje v takih nočeh ne pridejo daleč, četudi se zdi, da jih nekaj preganja, je še vedno nek drugi vpliv, ki jih zadržuje in zaradi katerega tekajo v krog. To sem preizkusil sam na sebi. Ali je ta deklič morda kam najraje zahajal, ali ve kdo izmed vas?" "Ej, morda!" je odvrnil Leonhard. "Svetega Fridolina skala? He?" "To ne bi bilo posebno daleč." "In tam še nismo iskali. Pojdimo!" "Če je ne najdemo pri Frido-linovi skali, lahko jen jemo," je pristavil Leonhard. Prekoračili so kos močvirna- tih tal, kjer so se jim udirali čevlji* in je pod njimi ječala in piskala zemlja. Vsaka stopinja se je takoj napolnila z vodo. "Tu," je dejal Tobija, "tu je hodil nekdo pred nami. Ženska noga!" "Ljubi bog! In v taki noči!" Leonhard je zaškripal z zobmi. Dospeli so do skale svetega Fridolina. Podobna je bila orjaškemu zobu, ki je štrlel iz gore, in na njeni konici je stal lesen križ. Lepega dne je videl človek s skale lahko daleč v pokrajino, kajti stala je na grebenu gore in z nje se je odpiral "Taka neumna stvar," je dejal Tobija, ko jo je ugledal. "Ali je to sploh na svetu mogoče!" Leonhard je pokleknil in ji pridvignil glavo, "Živi," je rekel. "Dajmo ji nekoliko žganjice!" Tereza je živela, toda bila je nezavestna, Nadvsezgodaj zjutraj je An-tpn Jakub odprl oči. Oh! Eja! Nov dan! Zmerom pride spet nov dan. Dopoldne je šel v občinski urad, da bi govoril z gospodom Blaserjem. Sklenil je, da bo po- razgled proti jugu na novo mor-! izvedel, kaj v resnici klepetajo je silnih gorskih orjakov. Skozi vsako špranjo in vsako razpoko je curljala deže-^nica. Črno in mokro se je lesketal kamen in ob njegovem vznožju se je nabrala temna luža. Poleg tega tolmuna so našli iztegnjeno Terezino telo v mokrih oblačilih, ki so se oprijemala kože. ljudje o Terezi. Zaprl je svoj črni dežnik s kljuko, stolkel blato s čevljev in stopil v občinsko pisarno. Petnajst let je kraljeval tu kot predsednik, zdaj je bil predsednik Niederregger, toda to ni nič pomenilo. V očeh Antona Jakoba je bil še vedno predsednik Anton Jakob, "Dober dan, Blaser, svinjsko vreme! Kaj?" "Dober dan, gospod upokojeni vladni svetnik," je odgovoril gospod Blaser in odložil pero. "Da, da! Žalostno je. V Speuzi in Arnisbodnu je prizadejala toča hudo škodo." "Aha, saj! To sem si mislil." "Doli v Spenzi je snežilo." (Dalje prihodnjič) Dajte vaš fornez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "va-cuumu." $4 do $6 National Heating Co. Postrežba sirom mesta FAirmount 6516 Mali oglasi Farma naprodaj Majhna hiša s 5 sobami; v zelo dobrem stanju ter s kletjo pod vso hišo. SVz akra zemlje zelo dobra za obdelovanje. Tudi vrt. Nahaja se v Geneva, Ohio, za podrobnosti pa pokličite GL 6055. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" Pridite in oglejte si naSo zalogo novih spomladanaklh zastorov In "draperies." PABKWOOD HOME FCRNISHINOS 7110 St. CUtr Are. Odprto ob večerih EaoBcaaczacssj miJt-tf. iT.jr. mo EUOJD LAWN MOWER SERVICE Stroje za kositi travo popravimo in nabrusimo točno in zanesljivo . VSE DELO JE JAMČENO Sedaj, ko ne rabite vaših strojev. Je pravi čas, da jih daste popraviti in nabrusiti, da jih imate pripravljene za rabo v spomladi. Prinesite jih k nam v popravo, ali pa pokličite in prišli bomo sami iskati in jih nazaj pripeljali. MATT SMITH 915 Babbitt Road IV1M8 NAZNANILO IN ZAHVALA 1885 1945 S s tugo in žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo in nam iztrgala našega nadvse ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga, očeta, starega očeta in brata Anton Stefančič Blagopokojnik je po daljši bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, za vedno zatisnil svoje mile oči dne 20. septembra 1945. Pogreb se je vršil dne 24. septembra iz Jos. Žele in Sihovi pogrebnega zavoda, po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Marije Vnebovzete na Holmes Ave., na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku. Doma je bil iz vasi Malo Polje, Col nad Vipavo, ter je bil 60 let star. v dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so s tako krasnimi venci in cvetjem izkazali pokojniku zadnjo čast in spoštovanje, kar nam je bilo v veliko uteho in tolažbo. Našo iskreno zahvalo tudi izrekamo vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in #okoj duše blagega pokojnika. Hvala vsem, ki ste prišli pokojnika pokropiti, ko je ležal na mrtvaškemu odru, vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, ter vsem, ki ste se udeležili njegovega zadnjega sprevoda na pokopališče. Iskrena hvala bodi izrečena Rev. Tomcu za njegove obiske v bolniš- nici in na domu za časa bolezni, kot tudi za lepe pogrebne obrede v cerkvi. Lepa hvala vsem, ki ste pokojnika obiskovali v njegovi bolezni ter ga tolažili in kratkočasili. Dalje izrekamo zahvalo sobratom društva Kras št. 8 SDZ in društva Mir št. 142 SNPJ, ki so nosili krsto, kot tudi iskreno hvalo pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sinovi za lepo urejen pogreb in za vsestransko lepo in simpatetično postrežbo in naklonjenost v času naše največje bridkosti. Posebna hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in nam bili v pomoč in tolažbo na en ali drugi način v dneh žalosti ob izgubi dragega pokojnika. Prelj ubij eni in nikdar pozabljeni soprog in oče! Prestal si trnjevo pot tega življenja, in kruta usoda je zahtevala, da si se tako prerano poslovil od Tvojih dragih, ki so Te tako iskreno ljubili. Zdaj počivaš v grobu hladnem, nas si pa zapustil žalostne in potrte. Zaman Te iščejo naše oči, kajti kar smrt vzame, nazaj več ne da, a v naših srcih bomo ohranili ljubeč spomin na Te, tolažeč se, da se enkrat vsi skupaj zopet snidemo na kraju večnega miru in blaženstva! Žalujoči ostali: MAftY STEFANČIČ, soproga; ANTHONY, sin; MARY, poročena Brothers, hči; CAROLINE, sinaha; LEONARD, zet; BONITA STEFANČIČ, vnukinja FRANK, STEVE in LEOPOLD STEFANČIČ, bratje; v stari domovini pa brat Emil in več drugih sorodnikov Cleveland, Ohio, dne 17. oktobra, 1945. Naprodaj je moderna hiša za 2 družini, na 1054 E. 77 St. 4 in 4 sobe, fornez in klet pod vso hišo. Garaža, škrlasta streha. Letni dohodek $480.00. Cena $4,500. Mihaljevich Bros. Co. 6424 St. Clair Ave. Za delavce Išče se ZIDARJE IN Dobra Kdor se zaninia> oglasi na 960 E. 185 S!' Pozor! Kdor ima sina pri vojakih, ki se nahaja v Avstriji, je vljudno prošen, da pusti svoj naslov v uradu tega lista. V( •ki EVERGREENS Krasni Hill's Silver Cedar Juni-peris Columnaris, Berki in Pfitzeri X4—X6, vredni $1.94 do $4. Oglejte si našo zalogo na 757 E. 185 ST. v SOBOTO IN NEDELJO Everblooming ^ ROSEBUSHES ^ ■ Andrew C. Booth, Inc. , 10200 Carnegie Ave. CE 8548 delajte lpl MODERNEMU ^ THE TELEPflO^ potrebuje ženske delavke hisW ^ Downtown P«®' y Slalno delo—w Polni ali _ 6 večerov v , 5:10 do 1:40 > Zglasite se Employine»* . -700 Prospect Av«" y * od 8. zj. do 5. P°P''^ \ THE OHIO TELEPHOI^ 'V »C I ti h BYE-BYE Hrbtobol Tukaj je čisti, moderni način olajšati navaden hrbtobol. Johnson's Back Plaster! Olajša bolečine, otrpje, na-tegnjenost Vpliva prijetno! V vseh lekarnah. Zahtevajte Johnson & Johnson kakovost. Kadar kupujete ali prodajate! Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas. Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd. Gradimo tudi nove domove po vašem okusu. Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Prince KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 5030 Isče DELAVCA ZA L Stalno J v Naslov se naj Ki tega ŽENSI^^, za snaženje šču downtown poslopja. Ob čas ali delni čaS- l ča od ure. Š site se pri predo® V bi 360 ( HANNA f 14th & George Tomasir Cement Contractor Izdelujem hodnike, dovoze (driveways), zidam kleti in položim tla v garaži 5338 St. Clair Ave. HE 9721 Imamo 39 let izkušnje v temu delu -' ^ i .J k hiša s 10 soba^^ sobo in kopaln^ , stropju. ^ lota. Cena $7,2 t LI 9837, ali se 14315 Darley ^ - EKSPERTNA POPRAVILA NA PRALNIH STROJIH 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808 Odprto od 11. zj. do 11.30 zv. Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 MriwririflcB-lfByiMrgxa ■ B. /. RADIO ^^^5. 1363 E. 45 St. Prvovrstna vrst radio ^ , Naproia' Moski 1"^ k' nre ki morajo nositi^ Stl^ , i) j&A; išk® V S JVJCl ^ ^L da umerita <'P:.„h. , k odprta ob !delj« .(f Mandel LODI Slovenska 9 Odprlo 9:30 gb' Zaprlo ves^ A Zakraj Hom«' rti 6016 ST. ' Tel! EN*«'