Pcsair e?na številka 10 vinarjev. SlEV. 22. v LloMlaol, v smolo, 27. ianaarja isu. Leifl XLV. s Velja po pošti: Za telo leto iiapre] . . S 26*— sa en meseo „ . . „ 2'2Q za Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo inozemstvo . „ 35*— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej , . E 24'— sa en meseo „ . . „ 2'— V opravi prejemali meseCno „ 1*8« — Sobotna izdaja: s sa oelo leto ...... K 7'— sa Nemčijo oeloletno . „ 9*— za osialo inozemstvo. „ 12'— Baoatolpna petitvrata (72 mm široka la 3 nun visoka aU n]e prostor) sa enkrat .... po 31 v sa dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primaren popust po dogovora. :___Poslano: Enostolpna pUltvrsta po 60 vin. Isha|a vsak dan, lav emšl nedelje ln praznike, ob 5. nri pop. Eedna letna priloga vozni red kf Uredništvo Je v Kopitarjevi nliot štev. e^U. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma e« ce aas sprejemajo. — Uredniškega >eleiona ttcv. — Političen list za slovenski narod. Opravntštvo |e v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Bačnn poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št 188. Slovenci Wilsonn. V odgovoru »sporazuma« predsedniku Zedinjenih držav, v katerem odklarjajo naši sovražniki Wilsonovo povabilo naj se lotijo vprašanja miru, je med od »sporazuma« navedenimi cilji njegove vojske navedena tudi »oprostitev Lahov, Slovenov, Rumu-nov, Čehov in Slovakov od tujega go-spodstva.« To je napotilo deželnega glavarja dr. Busteršiča, da je poslal ministru zunanjih zadev grofu Czerninu sledeče pismo: ^Njegovi ekscelenci visokorodnemu gospodu grofu C z e r n i n, Njega Veličanstva tajni svetnik, c, in kr, minister za zunanje zadeve in cesarske hiše itd., itd, itd,, sv Dunaj, ' Odgovor »sporazuma« g, Wilsonu, v Katerem se navaja kot vojni cilj naših sovražnikov tudi osvoboditev avstrijskih Slovanov od »tujega gospodstva«, se mora po mojem mnenju pravilno tolmačiti tako, da se razum j pod »Slovani« pravzaprav Jugoslovane, ker so Čehi in Poljaki itak posebej omenjeni. To mi daje povod, da naprosim Vašo ekscelenco, da blagovoli g. predsedniku iWilsonu, čegar plemenit korak za povrnitev miru je pri osrednjih državah našel tako lojalno razumevanje, sledeče sporočiti: Slovenski narod protestira z vso odločnostjo proti temu, da se ga v noti »sporazuma« inplicite izrablja kot povod nadaljevanja te ostudne vojne. Slovenski narod ne živi pod nobenim tujim gospod-stvom, temveč pod dednim gospodstvom habsburške dinastije, kateri je udan z nikdar usahljivo ljubeznijo in z neomajano zvestobo, kar se je tudi z dejstvi dokazalo v tej vojni na vseh bojiščih. Pač pa hoče sporazum hrvaško-slovenskemu narodu tuje gospodstvo usiliti, ker hoče kot pri-poznano veliko hrvaško-slovenskega ozemlja pridružiti deloma Srbiji, deloma Italiji! Hrvaško-slovenski narod zasleduje svoje interese in ideale edino le v okviru habsburške monarhije in je vnet z neomajanim zaupanjem za to staroslavno državo in njenega prevzvišenega vladarja, pod katerega žezlom samo hoče živeti. Upravičen sem to izjavo podati tako kot načelnik »Slovenske Ljudske Stranke na Kranjskem«, najmočnejše strankine organizacije avstrijskih Jugoslovanov, kakor tudi v imenu vseh Slovencev kranjske dežele kot njen avtonomni glavar, Vrliu-tega soglašam z notoričnimi čustvi celega hrvaško-slovenskega naroda, v katerega naj-jprednejših vrstah se borim in delujem v javnem življenju skoraj tri desetletja. Sprejmi Vaša ekscelenca zagotovilo mojega najpopolnejšega velespoštovanja in odkritosrčnega čislanja. Dr. Ivan šusteršič, glavar vojvodine Kranjske, Vseslovenska mm mm. »Kmetovalec« je v svoji letošnji prvi številki objavil važen članek: Potreba vseslovenske kmetijske druž-b e. Mi ta članek iskreno pozdravljamo, ker so v njem izražene iste misli glede kmetijstva, kakor jih je »Slovenec« nedavno v Članku »Težke naloge« izrazil splošno o potrebi združenja, našega za-družniškega gospodarstva. Veseli smo te misli posebno še zategadelj, ker se stvar lahko takoj vzbudi v življenje in treba zato samo dobre volje zastopnikov slovenskega kmetijstva. Sedanja naša Kmetijska družba je, kakor pravi ^Kmetovalec«, v takem gmotnem položaju, da lahko takoj prične vršiti vse naloge take družbe, ne da bi ji bilo treba šele posebe moledovati za potrebna sredstva. »Kmetovalec« v tej velepomembni zadevi tako-le piše: Vojna nam je prinesla hude čase, ki jih je seveda treba prebiti in prenesti kakor vemo in znamo. Zaenkrat še živimo v blaznosti vojnih razmer, ne pojmemo resnosti časa in malokdo misli na bodočnost, Kdor pa količkaj premišljuje, pride do zaključka, da nas čakajo po vojni še hujši časi, ki jih bodo prizadele od vojne zasekane rane narodnemu gospodarstvu. Vsekako vojna ne more dolgo trajali, zato že danes vsi resni krogi premišljujejo, kaj bo po vojni pričeti, da se zacelijo hude rane. Vojna ni le veliko zlo, ampak je tudi v marsičem vzgojiteljica, ki nam kaže naše dosedanje napake, ki jih jc seveda odpraviti, V sedanji vojni igra veliko vlogo kmetijsko pridelovanje in ravno vojna nas je poučila, koliko je še slabega v kmetijstvu. To spoznanje nam bodi vodnik v bodočnosti. Pri nas se je kmetijstvo res pospeševalo, toda ne na pravi način, zato tudi ni bilo pravih uspehov. Premalo se je skrbelo za strokovno izobrazbo kmetovalcev ter se jih ni usposabljalo za samopomoč, ampak vse se je hotelo doseči skoraj samo s podporami iz javnih zakladov, ki so res nekaj dobrega dosegle, toda v večini so bila le darila za lenobo, če ne naravnost nadvse škodljivo podkupovanje. Po vojni mora vse to drugače postati in tako kakor pripadniki drugih pridelovalnih in izdelovalnih slojev, moramo veliko več sami zase skrbeti in se manj zanašati na pomoč »od zgoraj«. Temelj kmetijski strokovni izobrazbi mora dobiti že kmetska mladina v ljudski šoli, zlasti v obveznih nadaljevalnih šolah, Da se spodnese noga starokopitarstvu, mora vsak kmetovalec imeti osnovne pojme kemije in biologije. Ta dva predmeta imenovati, naredi že kurjo polt tistim našim mogotcem, ki sc čutijo pozvani, skrbeti za napredek kmetijstva, dasi njega bistva niti oddaleč ne poznajo. Ne strašite se kemije in biologije, ker je sami ne poznate; saj se ne gre iz kmetovalca narediti učenega kemika in biologa, ampak gre se le njegovo mišljenje in delovanje postaviti na kemijsko in biološko podlago, černur je potrebno prav malo tega znanja, ker le potem bo znal kmetovalec vselej sam pravo ukreniti in umno kmetovati. Ukoreninjenih reči se pa ne da na mah odpraviti; treba bo velikega pritiska strokovnih krogov, preden se premagajo zastarela naziranja. Sami si torej moramo pomagati in delati z vsemi silami v tisti meri, ki je edino prava. Ta pomanjkljivost kmetijske organizacije se pri nas v Avstriji od strokovnjakov splošno priznava in zato so vedno sil-nejši klici po izpremembi. Ta izprememba se da doseči le korakoma, in sicer le s samopomočjo, ki je nezavisna od vseh vnanjih vplivov. Prvi koraki v to svrho so že storjeni, in sicer se ie prelevila nižjeavstrijska c. kr. kmetijska družba v c, kr. avstrijsko kmetijsko družbo, ki ima biti središče avstrijskemu kmetijstvu in na svojo roko delati za napredek kmetijstva v tistih smerih, ki so se doslej na veliko škodo prezirale. Naša Avstrija pa jezikoslovno ni enotna država; zato ni lahko vse narode spraviti pod en klobuk, ker se vedno dobe ljudje, ki niti v strokovnih in gmotnih zadevah ne morejo biti nepristranski. Upajmo, da nas razmere po vojni, če, ne takoj, pa vsaj polagoma privedejo do tega, da zmaga pravičnost nad pristranostjo. Zaenkrat se seveda tega ni nadejati. Komaj se jc dunajska kmetijska družba prelevila v splošno c. kr, avstrijsko kmetijsko družbo, že je nastalo konkurenčno podjetje »Nemška kmetijska družba za Avstrijo«, ki vsaj navidezno prav lepo razvija svoj program. Ni naša naloga presojati, če je ustanovitev dveh takih enakih korporacij potrebna, ne smemo pa prezreti odstavka v programu »Nemške kmetijske družbe za Avstrijo«, ki slove: Ona [t. j. Nemška kmetijska družba za Avstrijo) naj da povod, da se osnujejo po enakih načelih tudi druge sestrinske družbe od nepemških narodov, kojih svo« ječasno zdrulenje v zvezo naj nudi mož« nost reševati skupne naloge, ne da se zadene ob kake narodnostne občutljivosti.« Tudi mi se strinjamo prav zelo s to točko programa Nemške kmetijske družbe za Avstrijo, če je kje kaka splošna kmetijska družba za cel narod potrebna, je to gotovo najbolj pri Slovencih, ki jo vsled čudne raztresenosti v raznih krono-vinah izmed vseh narodov v Avstriji najbolj potrebujejo. Na Koroškem se nihče ne briga v gospodarsko - tehniškem oziru za kmetovalce slovenske narodnosti, na Štajerskem se ondotni mnogoštevilni Slovenci še niso povspeli do svoje lastne tehniške kmetijske organizacije, kakor n. pr. goriški in tržaški slovenski kmetovalci katerih družbe pa zbog ondotnih razmei večinoma le životarijo. Ustanovitev vseslovenske kmetijske družbe jc torej nekaj neobhodno potrebnega, saj je obstoj maloštevilnega slovenskega naroda le tedaj zagotovljen, če se bo znal v gospodarskem oziru storiti ne-zavisnega in povspeti do viška razvoja. Naj se prične nemudno s snovanjem vseslovenske kmetijske družbe; inicijativo naj pa poprime c. kr. kmetijska družba kranjska, ki je vsestransko nezavigna in je v takem gmotnem položaju, da lahko takoj prične vršiti vse naloge take družbei ne da bi ji bilo treba šele moledovati za po» trebna sredstva. Ni nam potreba še od naše strani ut*» meljevati nujnosti ustanovitve Slovencem skupne kmetijske družbe, ki bi bila juv iir raz enotno organiziranega našega kmetij* stva. Vojska nam je pokazala, koliko tu se moralo še zboljšati naše kmetijstvo, d* je kos svojim nalogam ob času sile, jto 0§ nanj država ozira kakor na svoj glavni steber. Samo to omenimo, da je tudi sedanja avstrijska vlada pri svojem nastopu pavdarjala, kako si smatra kot važno na* logo pospeševati v državi kmetijstvo. Zar to je gotovo, da bo ta misel našla prj vladi povoljen odmev. krcciji. lihi demo- Predsedstvo socialno - demokratične stranke na Nemškem je 18. januarja sprejelo sklep, s katerim izključuje iz stranke pristaše socialno - demokratične delovne zveze, ki ji načeluje poslanec Liebknecht. S tem je zapečaten razpor med obema marksističnima strujama na Nemškem. Obe skupini trdita o sebi, da sta ohranili zvestobo temeljnim Marxovim načelom. Vendar ji loči globok prepad. Večina stare Pogreb. Vso noč ni bilo miru. Italijani so streljali kot zbesneli iz vseh topov, iz vseh pušk in strojnic. A dan se ni še zaznal, ko so utihnili; skoro vsi hkrati. »Kaj pa to?« se je začudil poročnik, Vrbarjev Jakob, oni, ki je odšel pred dvema letoma naravnost iz šentviške gimnazije na bojišče, a se je izkazal in bil žc častnik ter poveljnik oddelku. »Kaj pa to?« je ponovil, ko dolgo ni bilo nobenega strela več. Zvedavo so zrli Janezi pri strelnih luknjah iz zaklonov, kakor bi hoteli prodreti temo, A ničesar sc ni dalo razločiti, ne blizu, ne daleč. Mirno je bilo vse, nič se ni ganilo, »Zlomkov polentar, nekaj kuha;« je prikimal Svetlinov Nace iz Moravč, »Pogledat bi bilo treba itil« »Pogledat? Ali se ti blede Nace?« je ugovarjal Marušnik, tisti, ki je imel že dve svetinji. »Ali ne vidiš, da bo koj dan? Potem se pa geni, če moreš kam!« »Dan; kje je še dan! Dotlej sem nazaj že desetkrat. Samo lajtnant naj dovoli, pa grem.« In Nace je pljunil debelo ter potisnil čik na drutfo «lat v ustih. »Le nikar ne pljuvaj sem tako zanič-ljivo. Ali misliš, da si jaz ne upam? Če greš ti, pa grem še jaz; pri moj lan!« In takoj se je opasal tesneje, da bi sc lože plazil po tleh. Poročnik ju je poslušal in se smehljal natihorna prepirljivcema. Vedno sta otresala jezik, a prva sta bila vendar povsod. »Gospod lajtnant, prosim pokorno, če ,., »jc zaprosil Nace, a predno je izgovoril, mu je segel v besedo častnik: »Ukazujem ne, a če hočete prostovoljno, v božjem imenu!« »In jaz tudi, gospodi« se je ponudil urno še Marušnik. »Pa še jaz, še jaz, jaz tudi!« so se zdajci oglasili vsi vprek. »Da, vsi; kam pa mislite? Nace Svetlin pa Tine Marušnik! Straže na mesta, drugi pa spat!« Pojasnil ni bilo potreba, vsak je vedel, kaj ima storiti, Povelje so izvršili nemudoma. Svetlin in Marušnik sta splezala iz zaklona, se plazila pritajeno ob zaprekah in kmalu izginila opazovalcem iz oči. Straže so zrle napeto za njima ter vlc-sle na uho neznatni šum, dokler so ju mogle razločiti. A ne dolgo in čuti ni bilo ničesar več. Trudni vojaki so polegli po tleh, poročnik je odšel v kavemo, da leže tudi on, in kmalu je bilo tudi v naših jarkih razven pazljivih straž vse mirno in pokojno. Mrak je izginil že davno in visoko je že stalo solnce na nebu, a Svetlina in Ma-rušnika ni bilo nazaj. Kam sta zašla neki? Sovražnik je miroval ves čas, šuma ali kaj drugega sumljivega ni bilo opaziti. Najbrž v mraku nista mogla nazaj, pa sta sc potuhnila za kako skalo, ali pa se plazita daleč po ovinkih nazaj. A minevala je ura za uro, nosači so prinesli iz dobro prikrite kuhinje že me-nažo, a onih dveh ni bilo od nikoder, Nacetov prijatelj, Lešnikov Jože je bil na straži okolo poldne. Nič mu ni prijalo, nekam nemiren je bil. Napenjal je oči pri strelni luknji, iztezal glavo, kolikor se je dalo ter izzval strel na nasprotni plati. Da se ni umaknil v tistem hipu, pa bi bil morda dobil kovinsko zrno v lice. Tako pa se je le malo udaril ob steno, A v istem hipu se mu je zablestelo tam na desni zunaj zaklona nekaj sivo svetlega. Še enkrat je potisnil lice k steni in poškilil v oni smeri in glej, s svetlimi žreb-lji obit podplat se mu jc zasvetil naproti. Ne daleč, tako blizu, da bi bil lahko pre-štei žeblje. Za hi() je iztegnil glavo iz luknje, da bi se prepričal, ali ga ne vara morda temna slutnja, ki se mu je zdajci porodila v duši. In?... In res, tam sta ležala oba na trebuhih, kakor bi sc plazila šc vedno in nista se ganila. Jože je bulil oči, da bi ujel kako, čeprav neznatno gibanje, — zastonj. Poklical jc tovariše, drug za drugim so strmeli tja k ležečima, umaknili se in — molčali. Jože je stopil zopet k lini, »Pst! — Psss—st!« ju je skušal opozoriti. Nič! »Ffff—fft!« je zažvižgal glasneje. Morala bi ga čuli po njegovih mislih. Tudi nič! »Nace! — Tine!« je zaklical rezko. Ni bilo dvoma, glas bi bila morala čuti, ker tako daleč nista bila, da ne bi čula. In če sta čula, morala bi sc .geniti v znak, da čujeta. A ležala sta mirno dalje, nepremično; Ni bilo več dvoma — mrtva! A kako? Ničesar ni bilo čuti, ne strela, ne vika, ne drugega šuma. In videti je bilo sedaj, da sta obležala gotovo že davi, brž ko sta se izplazila iz zaklona. Morda sta srečala enako laško patruljo, ki bi ju bila presenetila in zabodla, potem pa se vrnila. Morda.., Najbrž.;. A kdo bi ugibal sedaj! Jože je odšel v kavemo, »Gospod lajtnant--pokorno — javim,« je zajecal, »Marušnik--Tine Marušnik — in Nace — Svetlin--- stranke, ki jo vodi poslanec Scheidemann, smatra sedanjo vojno kot obrambno vojno Nemčije ter glasuje v državnem zboru za vse vojne kredite. Dalje stoji na stališču, da so vojni cilji, ki so jih proglasile nasprotne države, nezdružljivi i načeli so-cialno-demokratične intemacionale, ki je opetovano zavrgla vsako aneksijo, ter se zlasti odločno upira odstopu Alzacije in Lotaringije Franciji, kakor tudi odstopu pruskih poljskih pokrajin. Čisto drugačno stališče zavzema Liebknecjhtova delovna zveza, ki zahteva takojšnji mir za vsako ceno; narodnih in državnih ciljev ne prizna, marveč se zavzema zgolj za mednarodne delavske koristi, za obstoj socialistične intemacionale. Te intemacionale pa sedaj že nikjer nič več ni. Res je tudi na Angleškem, Francoskem, Ruskem in Italijanskem najti med socialnimi demokrati struje, ki zastopajo podobno stališče kakor Liebknechtovci na Nemškem, toda le struje nimajo ne tod ne tam nobene moči, nobenega pomena. Večina socialno-demo-kratičnega delavstva vseh vojujočih se držav je po strelskih jarkih, torej sodrug proti sodrugu. O interaacionali proletari-ata se torej zaenkrat ne more govoriti. Med razvalinami te vojne je tudi Marxov mednarodni socializem. NaNemškem, kjer se je nekaj časa zdelo, da bi utegnila dobiti Liebknechtova radikalna delovna zveza pretežje, so začeli tekom zadnjega leta zelo pritiskati nanjo, in sicer od zgoraj in od spodaj. Scheidemannovci so sc pridno gibali in kjer ni šlo drugače, jc pritisnila še vlada. ■Tako so Liebknechtovcem izvili iz rok vse vplivne liste — med drugim tudi »Vor-warts«— in jih docela potisnili v stran. Delovna zveza ni držala križem rok in se je branila z vsemi Štirimi, a odločilna premoč je ostala Scheidemannu in njegovi skupini. Dne 7. januarja je imela delovna zveza zborovanje, na katerem je sprejela ostre sklepe proti strankinemu vodstvu. Le-to je nato Liebknechtovce izključilo iz stranke. Ti pa izključitve nečejo vzeti na znanje in pravijo, da so slejkoprej člani nemške socialno-demokratične stranke. A to jim ne bo pomagalo. Tako mogočne enotne nemške socialne demokracije ni več, kakor tudi ni več socialistične inter-nacionale. Tudi Marxov nauk se je v resni preizkušnji izkazal kot »siva teorija«, ki se je morala umakniti sili življenja. Tisti, ki so tolikokrat proglašali preživelost krščanstva, morajo sedaj gledati razvaline lastnega svetovnega naziranja, dočim je vera ravno v vojni pognala globoke nove korenine. njega, kakšnih misli so sedaj Lahi: ali še mislijo potovati v Trst ali pa si prihranijo to pot za boljše čase .Na vprašanje, zakaj so prišli k nam, pove narednik: »Od oktobra meseca smo že tukaj in se nam godi vsak dan slabše. Pritožuje se posebno nad vremenom: večna dež in burja. »Razen tega,« pravi, »smo varni življenja le tedaj, ako smo v kavemah .Zakaj vaše topništvo nam ne da miru, da bi dogradili svoje postojanke. Včeraj, ko smo popravljali razbita kritja, je priletela vaša granata in ubila v moji neposredni bližini dva tovariša, šest jih pa hudo ranila. In takih slučajev je vsak dan in vsako noč prav veliko.« Potem pripoveduje o slabi disciplini med moštvom, o slabi menaži, ki jo zadnji čas dobivajo. Na dan, pravi, jc predpisano za vsakega moža 200 gramov mesa, v resnici pa dobi le 100 gramov. Pravi, da je med Lahi veliko moštva, ki bi rado pobegnilo na avstrijsko stran, če le ne bi jim bili častniki povsod za petami in bi se jim ponudila priložnost. Dalje pripoveduje, da se širi med njimi nalezljiva bolezen. Končno je tudi rekel, da njim niso nič povedali za ponudeni mir. Gotovo so sc bali radi slabe discipline! Grcgorec. Razmere v italijanski vojski. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Dan pred božičnimi prazniki se je pripetil v odseku naše bojne črte naslednji slučaj: Krog 3. ure popoldne ob zelo meglenem vremenu pride proti naši straži, ki Je stala pred žičnimi ovirami, nenadoma pet Italijanov: narednik .desetnik in trije infanteristi. Naša straža je najprej mislila, da jo hočejo napasti. Toda kmalu opazi, da so Italijani brez orožja in tečejo proti njemu z dvignjenimi rokami. Seveda jih naš vojak z veseljem sprejme in odvede na stotnijsko poveljstvo. Vsi smo bili pri-šlecev zelo veseli, zakaj že od od 8. in 9. olenzive nismo dobili nobenega živega Laha več v roke. Tudi višje poveljstvo je v zadnjem času zelo želelo, da bi dobili katerega teh tičev v roke in poizvedeli od Peslanek Miškin roiliaflerev. Amerika je dežela velikanskih stavb, velikanskih blufov in velikanskih premoženj. V primeri z Evropo se zdi, da goji ekstreme gotovih reči. Anglosaška osebna svoboda se je razvila v pravcato srast za pridobivanje, naša pridnost pa v Taylorjev sistem. Obe skupaj sta ustvarili velikanske bloke kapitala, o kojih postanku se ba-vi G. Myers v svojem obsežnem delu » Ge-schichte der groflen amerikanisehen Ver-mogen. Berlin 1916.« To delo, ki obsega 2 zvezka z 792 stranmi, je zelo aktualno, kajti nudi nam popolno razumevanje ame-rikanske politike napram nam v zadnjem času. Akoravno je socijalistično misleči pisatelj marsikaj nehote pobarval in marsikaj preveč podtika kapitalističnemu sistemu, vendar pa Myers prinaša tako množino snovi in toliko dokazil, da o resničnosti jedra njegovih izvajanj ni mogoče dvomiti, V prvem kolonijalnem času je Amerika preživela podobne dobe, kakor Evropa v zgodnjem srednjem veku. Evropski trgovski so dobili velikanska zemljišča in so živeli po načinu fevdalnih despotov. Potem so razpadli ti kompleksi, nastopili so meščanski posestniki. Zelo plodonosna je bila tudi trgovina s kožuhovino, v kateri ima 450 milijonsko Astorjevo premoženje svoj izvor. Pri tej trgovini so postopali tako, da so Indijance upijanili in jih potem ogoljulali, če se je pa pozneje kdo zaradi tega upiral, se je enostavno rabilo orožje. Toda »ni dovolj, da so jih oropali, da je oborožena sila ameriške kožuhovin-ske družbe zatrla vse njihove pravice, katere jim je zagotovila vlada v slovesnih pogodbah, da so bili celi rodovi z rumom demoralizirani in ogoljufani, da so jim vse ono blago brez vsake vrednosti, katero se ni moglo nikjer prodati, vsilili za neverjetno ceno, da so morali iti beračit. Kakor kažejo uradna poročila, je moralo veliko rodov Astorjevi družbi ne le prepustiti vso svojo kožuhovino, ampak so bili še vrhu tega dolžni«. Tako očitno nasilstvo je bilo seveda mogoče le na divjem zapadu, kjer je bil Astor takorekoč vladar. Na vzhodu pa, »kjer je bilo pač nekaj takega kakor postave, je moral seči po metodah, ki niso očitno kazale znaka brutalnosti«. — Tu je izvrševal svoje goljufije s pomočjo zvitih odvetnikov. Značilen je način, kako si je pridobil velikansko zemljišče v grofiji Put-nam. To mnogo tisoč jutrov obsegajoče zemljišče je vlada med revolucijo zaplenila, pozneje je je pa razdelila v manjše dele, katere je prodala farmarjem: 1890 je bilo naseljenih že 700 družin. Astor se je sedaj postavil na famozno stališče, ca pripadajo ta zemljišča pravzaprav dedičem prejšnjih posestnikov, je stopil z njimi v stik in ta zemljišča poceni od njih kupil. Nato pa je hotel kratkomalo teh 700 družin postavili na cesto. »Cela država se jc tresla ogorčenja,« Uradniki države Ncwyork so ugovarjali tem zahtevam. »Astov pa se jc ponudil, da jih državi za 667.000 dolarjev odstopi. Toda splošno ogorčenje nad predrznostjo moža, ki je ugasle pravice kupil za 100.000 dolarjev in jih poskusil za šestkrat višjo ceno prodati državi, je bilo toliko, da se zakonodajna oblast ni upala pritrditi.« Po dolgoletnih sodnih obravnavah sc jc končno sklenil kompromis: država je plačala Astorju za odstop njegovih pravic 500.000 dolarjev v obliki petodstotnega državnega posojila, ki je bilo nalašč v ta namen najeto. »Ob-dačil se je torej cel narod, da so se odkupile za eksorbitantno ceno od enega moža pravice, katere si je z goljufijo pridobil. Ta transakcija jc razumljiva šele, če se pomisli, da je Newyork — takrat kakor tudi danes — gnezdo korupnosti prve vrste in da je tam bilo in je še v navadi, s podkupovanjem pridobiti javne funkcijo-narje za umazane namene. Goljufati na debelo je bila umetnost posebne vrste. Pred kratkim izišlo mini-sterijalno poročilo pravi, da je bilo v letih 1906—1908 zahodno od Misisipija od kapitalističnih družb in zasebnikov zasežene državne zemlje v vrednosti 110 milijonov dolarjev. To poročilo vsebuje več kakor 32.000 slučajev takih goljufij z zemljišči. Posebno železniške družbe so igrale tu veliko vlogo. Ni še dolgo tega, ko so ustanavljala železnic beračili in tožili, podkupovali in goljufali, in če bi se bil uporabljal zakon, bi bili obsojeni kot zločinci. In danes so isti možje ali pa njih dediči nekronani kralji, ki imajo vso moč v rokah in izdajajo imperijalna povelja, katerim se morajo ukloniti kongres, parlamenti, kon-venti in narod. Na tak način je postalo tudi silno Vanderbiltovo premoženje, ki sc danes ceni na 700 milijonov. Vanderbiliova strast za pridobivanje je bila tolika, da se jc že več kot stokratni milijonar pogajal za vsak dolar in jc svoje prijatelje na najne-sramnejši in najzvitejši način goljufal. Kot star mož pa si je začel končno kupovati družabno in cerkveno spoštovanje, »kakor je postave kupoval... Če je kak mož ukradel velikanske vsote in da majhen del od tega za dobrodelne namene, neha naenkrat biti tat in postane namah plemenit dobrotnik.« Senator Vest je izrazil svojo sodbo o lovcih na denar po poklicu tako-le: » Če govore, lažejo; če molče, kradejo.« K temu bi se dalo pristaviti: Ko se postarajo, se hlinijo. Blair je na zapadu ustanovil 100 cerkva, Hopkins je dal za en hospital 4 in pol milijona in za Hopkinsovo vseučilišče 3 in pol milijona. Najbolje pa je naredil Carnegie, čegar darovi se cenijo na 157 milijonov. Seveda ima pa tudi 25 milijonov dolarjev letnih dohodkov. Sploh pa je človekoljubje postalo za ameriške multimilijonarje skoraj obvezna moda. Kdor ni napravil takih spravnih ustanov, si je nakopal splošno zaničevanje, kar do- »No, ali sta se vrnila? Kje sta? Zakaj se ne javita sama?« »Gospod — nista se--se ne bo- !deta — sta že--« »Kaj je vendar, kaj jecate?« Poročnik je skočil pokonci. »Sta že--čist' hin!'; je ušlo Jožetu sedaj kar po domače. »Kako, kaj?« je osupnil mladi častnik, odrinil Jožo in skočil iz kaverne. »Kje sta?« Vojak mu je pokazal strelno lino. Lajtnant je odrinil moža pri nji in se ozrl, a videl ni ničesar. »Tam na desni!« je pojasnil Jože. Sedaj je tudi poročnik pritisnil glavo k steni, kakor prej častnik, in ugledal je okovani podplat. Pritisnil se je k vrečam še tesneje in — tam sta ležala oba ... Za hip je sklonil glavo ... Zopet dva. Zopet ima manj dva moža, dva najboljša. Zopet dva manj... dva junaka ... dva Slovenca ... Tužna majkal... A le za hip. Potem se je vzravnal, oči so sc mu zabliskale. »Ponja pojdemo! Pokopljemo ju! Naša ne obležita tam! Mraka počakamo!« In odšel je v kaverno. A solnce je lezlo le počasi k zatonu, žgalo je neusmiljeno po okolici. Vsak hip jc pogledal kdo za mrtvecema. »Baš danes je dobil pismo od doma Nace,« je menil eden. »Pred hautmana stopila bom, je igral sinoči,« je pritrdil drug tovariš. »Pa s Tinetom sta se kregala,« je po-polnil poročilo Klovžarjev. »Sedaj sta pa skupaj odrinila!« Vse, kar sta delala in govorila zadnji čas, vsega so se spomnili tovariši. In ta in oni je zavihtel pesti proti Lahom: »Bomo že prišli vkup!«--- Naposled se je zmračilo vendar. Čisto temno sicer ni bilo, vendar dosti, da bi se poskusilo. Dva sta izlezla izza kritja. A v tem hipu so sc posvetile sovražne rakete in streli so jeli pokati. A krogle so letele preko njiju, Brzo sta se plazila dalje. Sovražnik je posipal salve nanja. Obležati sta morala. Če sta se le genila, se je usul roj krogel nad njima. Stisnila sta zobe in se neznatno pomikala dalje. In krogle so se usipale. »Morava do njih!« »Tak-tak, tak-tak, tak-tak!« so se oglasile strojnice. Naprej ni bilo moč. Nazaj je bilo mnogo bliže. In res je zapiskal poročnik: nazaj! Brž, ko sta mogla, sta se splazila nazaj ter se trudna spustila v kritje, jezna, da se ni moglo posrečiti podjetje. »A če mislijo Lahi, da ju ostavimo lam, se motijo prav pošteno,« je dejal poročnik. »Ponja pojdemo. Pripravite se na izpadi« Stopil je k telefonu in prosil topništvo pomoči. Prosil je tudi kura ta, nai nride . «em, želji. Poveljnik baterije je takoj ustregel Za malo hipov so zatulile po zraku granate in šrapneli v kratkih, enakih presledkih. Krogle so padale naravnost v sovražne jarke. Eksplozije so se čule tam, stebri plamenov in dima so ustajali, prst in šibre so letele po zraku. Do naših ni priletela nobena sovražna krogla več. A topovi so rjoveli dalje. Izstrelki so padali tik pred sovražne postojanke ter sezidali železen zid med sovražnikom in med nami. »Sedaj naj nas motijo, če morejo! K izpadu!« Vsi Janezi so bili hipoma iz kritja. Na vzhodu se je rdečil dan, A nihče se ni plazil več po tleli. Stali so pokonci s puškami v rokah. Kurat je prišel k četi. »Pozor! Kolone desno! Stopaj!« je ukazoval poročnik. Četa je stopila v po-čezno vrsto. > Za njo je stopal kurat s štolo. Na nosilih je neslo osem mož oba mr liča. Za njima je stopala druga četna po-čezna vrsta. Zvrstil se je pravi pravcati pogreb do naših postojank. Topovi pa so grmeli in tulili v pozdrav mrtvima junakoma in varovali, da sovražnik ni motil pogreba. Tako sta bila pokopana Svetlinov Nace in Tine Marušniit, Lahka jima zemlja! —ot— kazuje slučaj Russel Sage, ki ni dal od svojih 100 milijonov dolarjev niti vinarja za človekoljubne namene; to je pa popravila njegova vdova, ki jc darovala milijone za preiskovanje vzrokov uboštva. V resnici pa ni vse to človekoljubje navadno nič drugega kakor fasada. • Isti Carnegie, ki je na amerikanski zahvalni dan 1912 slovesno zagotavljal: »Zemlja postaja od dne do dne bolj nebeška —1 toliko dobrih mož in žena poznam, ki de« lujejo za druge« — isti Carnegie je z največjo trdosrčnostjo postopal proti delav* cem v svojih velikanskih jeklenih tovarnah v Pittsburgu; in ko so ti delavci pred kakimi 20 leti uprizorili štrajk, da izvoju-jejo niti lOodstotni povišek plače, je najel 300 raudijcv po poklicu, jih naščuval na svojo delavsko kolonijo Homestead in s tem povzročil grozovito klanje; pozneje se jc skušal zaman oprati in odvaliti raz se moralično odgovornost za lo dejanje. Posebno velik ropar je tudi Morgan,* Njegova prva »kupčija« je obstojala v tem, da je kupil od vlade 5000 zavrženih pušk po 3 in pol dolarja ter je iste puške v meščanski vojni zopet prodal isti vladi po 20 dolarjev. Zaradi te očite goljufije ni prišel v ječo, niti grozilo se mu ni s tem. V teku časa se je povspel do velikega bančnega in železniškega kralja in je končno postal oče jeklenega trusla, ki je pričel svoje delovanje z več kakor 1 miljardo kapitala Seveda pa ni ostalo pri eni miljardi. Morgan je bil udeležen pri organizaciji toliko trustov, da se je povsod razlegal strašni klic »morganizacija industrije«. Trusti pa so tvorili in tvorijo veliko nevarnost za celokupnost s tem, ker uničujejo ali izsesavajo srednji stan. Jc pa še nek drug vidik. »Ako se ozremo 50 let nazaj, vidimo cclo kopo razšopirjenih tvorničarjev, od katerih ima vsak svojo majhno žclcznico ali tvornico. Nato pa pride izprememba; razvijejo se veliki, energični kapitalisti, ki začno boj z malimi gospodi, katere uničijo z dobrimi ali slabimi sredstvi, se polasle njihovega imetka in ga združijo v velike sisteme, Na mesto malih posestnikov stopijo vla-deželjni magnatje. kakor Vandcrbilti, Gouldi, Huntington, Morgan, Hill. Pred desetimi leti so bili vsi ti možje magnatje z velikansko močjo, vsak na čelu velikega sistema. V industrijskem razvojnem procesu pa se sedaj pojavlja nov Stadij, ki napoveduje višek kapitalističnih naprav, Kakor tudi so bili ti magnatje mogočni, vendar jih bo polagoma in neizprosno vrgla še silnejša moč, najsilnejša od Vseh Ta najsilnejša moč, ki izteza svoje roke po produkciji vsake oblike in po razdelitvi produktov, je Standard Oil-Kompany, kateri na čelu stoje Rockefellerji. Danes je položaj tak, da je suvereno gospodstvo nad celokupnim severoameri-škim premoženjem v rokah manj kakor enega tucata magnatov, med katerimi sta največja John D. Rockcfellcr in J. Pier-pont Morgan. Samo ta dva obvladata 36 odstotkov vsega premoženja Zedinjenih držav. Morgan razpolaga s štirikrat večjimi dohodki, kakor Nemčija, Anglija, Francija in Italija skupaj, ali z dvajsetkrat večjimi, kakor so letni dohodki Zedinjenih držav. V amerikanskem kongresu sedi danes okoli 80 milijonarjev ali bolje rečeno večkratnih milijonarjev, katerih interesi so istovetni z onimi vodilnih tvrdk. Glasovi zastopnikov skoro izumrlega srednjega stanu so brez moči. Celotna vlada v Zedinjenih državah je danes bolj kapitalistična kakor kedaj preje. Kar pa zadeva različne parlamente, se magnatje, ki tu nimajo zastopstva, zadovolje s tem, da' slede svojemu staremu sistemu z direktnim podkupovanjem ali pa kontrolirajo politične voditelje, ki imajo oskrbovati politično mašinerijo. Ta dejstveni položaj mora tudi Evropa vpoštevati v svojem političnem kalkilu, če se noče z Ameriko korenito vračuniti. Za tistega, ki v čistokrvnem kapitalizmu ne vidi svojih idealov, je to brezupen položaj. Gustavus Myers pa hoče podati neko tolažbo. »Za vsem tem tumultom,« tako konča svojo knjigo, »za vsem tem dr-venjem in uničevanjem pa se skriva počasi delujoč načrt, ki odločno in enakomerno napreduje, kar lahko vsi, ki hočejo, jasno spoznajo. Ti magnatje so navzlic svoji lakomnosti, korupciji in goljufiji ne-vedoma storili v teh časih potrebno veliko delo — neizmerno važno delo, ker so uničili zapreke razvoja in privedli celotno industrijo do njene enotnosti, da jo more v danem času ves narod skupno vzeti v posest ter jo voditi, in da za vedno izgine ono umetno tvorjenje vrst in z njim grdo trpljenje, krivica in zatiranje.« Myers napoveduje velikansko ameri« kansko revolucijo, ki mora — morda ža kmalu — neizogibno priti. Kdor čita nje* govo knjigo, mu mora dati prav. ji_lunnn Naročajte »Slovenca"! aC=7C=3C3DCZ7CZJC3 Cesarjev obisk pri »Cesarievičevi netili". Četovodja Miha Rozman, doma iz Hribov, občina Lancovo, ki služi pri ce-sarjevičevem pešpolku št. 17, je pisal domačemu županu g. Derniču naslednje zanimivo pismo: Danes, 17. januarja 1917, smo imeli slavnostni dan, ko je prišel naš presvitli . cesar pogledat sinove ljube kranjske de-. žele. Ponosno jc stala »Cesarjevičeva pehota« pred svojim Najvišjim gospodom in vladarjem, odkrito, pogumno je zrla vanj, polna spoštovanja in uajvečje pokorščine. Stopal je od vojaka do vojaka, od častnika do častnika, vpraševal raznotere stvari: od kje je doma, kako je na njegovem domu, kje je dobil odlikovanje, vse podrobnosti. Tako je šlo po vrsti od enega do drugega. Dospel je tudi do mene, vprašal, kaj sem v civilu, kje sem doma, vprašal je tudi, kje sem dobil odlikovanje, vse tako lepo po domače, v slovenskem jeziku. Govoril je z nami res, kakor se mora s kranjskimi Janezi. Tako je presedal vse junake naše in pohvalil, da kar je še pregledoval, do danes ni našel polka, ki bi bil prestal toliko težkih dni in se tako hrabro odlikoval, kakor pešpolk »Cesarjevič«. Posebej je še enkrat izrekel priznanje našemu vrlemu poveljniku in mu čestital k vodstvu hrabrih junakov na bojišču. Presvetli vladar se je poslovil* od nas z besedami: »Kranjski fantje, kakor ste bili do danes zvesti domovini, tako ostanite še zanaprej!« Zaorili smo: »Živio! Ura!« To Vam sporočam, da bodetc tudi doma vedeli, kakosam presvitli cesar ceni kranjske sinove. Mi smo ponosni na to, pa tudi cela kranjska dežela je lahko ponosna na čast cesarjevičevega pešpolka št. 17/ Prof. Adolf Robida: Gregorčičeva M$očp Študija. J Gregorčičeva večno lepa, a danes posebna aktualna pesem »Oliki« spada v literarno tradicijo miselne lirike (Gedanken-lyrik). Pri tej vrsti pesništva si izbere pesnik za- izhodišče kako konkretno ali abstraktno primero iz življenja ali narave, ali pa kako sliko in ob tej sliki premišljuje in vse misli, ki se mu nanizajo na ta gotovi predmet, zaokroži v ulito celoto. Slovenci smo se v literaturi po največ učili cd Nemcev in tudi v miselni liriki so nam Nemci prednjačili. Haller je v svojih težkih, a krasnih, za svoj čas impozantnih Alpah ustvaril kot prvi miselni lirik klasično delo nevenljive veličasti, Spojil je opazovanje narave z globokim premišljevanjem. Klasik nemške miselne lirike je pa Schiller, ki je v krasnem slogu, izklesani metriški obliki in ves prepojen od mlade-niškega ognja dovedel to panogo poezije na višek. tNjegovo miselno liriko lahko razdelimo v dve veliki vrsti: v kulturno-filozo-fične pesnitve (Spaziergang, Kiinstler itd.), kjer tiči ves ali več ali manj v filozofiji Emanuela Kanta in pa v splošno razumljive, manj težko umljive, vendar nesmrtne miselne pesnitve, katerih vrhunec je pač »Pesem o zvonu«. Pri Schillerju so se šolali več ali manj, vede ali nevede, saj so se v šoli svoje dni ravno te težke filozoiične pesni obravnavale dodosta, vsi slovenski pesniki, ki so si izbrali to stezo, ki vodi na Parnas. Seveda je vsak položil v svoje proizvode svojo lastno pesniško individualnost in je oni pododdelek karakteristike cele vrste posebno izdelal, ki je bila njegovi osebnosti pač najbolj prikladna. Tako je Aškerc, v kolikor je miselni lirik, najraje imel orijentalski kostim in versko-politična vprašanja; Zupančič obče človeška vprašanja v jekleni obliki in globokih mislih; Silvin Sardenko v mehkih verzih in neizmerno globoko občutenih verskih resnicah; Cimperman v od bolesti in trpljenja razjedenih trpkostih; Medved v lapidarnem, deloma sarkastičnem, deloma resigniranem tonu opeva ljubezen do matere in vsakdanja vprašanja. Vendar vsi ti pesniki niso pravi reprezentantje miselne lirike kateksohen, imajo pač elemente tega pododdelka lirike v svojih pesnih več ali manj izražene, a ti elementi niso združeni v celoto in niso karakteristično zaokroženi in vliti v eno celoto, kateri bi bil utisnjen pečat posebnosti svoje vrste. Imamo pa dva pesnika, ki sta miselno liriko pri nas posebno gojila in jo obdelala z vsemi značilnimi svojstvi te vrste pesništva, Manjši je Funtek, ki je s svojo »Pesem o pesmi« kot vzorom miselne lirike našel pot v srednješolske čitanke in ki je tudi te vrste pesni prestavljal v slovenščino, n, pr. Schillerjevo >Pesem o zvonu« v »Ljubljanskem Zvonu«. Naš mojster je pa Simon Gregorčič, ki nam je v tej stroki podaril najlepše bisere, kar jih imamo Slovenci sploh in ki je ravno v tej panogi lirike dosegel tudi svoj višek. Vzor je večno lepa »Oljki«, kateri se pridruži še cela vrsta njenih vrstnic. »Soči« ni zadnja med njimi in danes, ko rasto iz njenih valov krvave, rdeče rože domovinske ljubezni hrabrih braniteljev tisočletne Avstrije, danes je ta pesen mnogo večjega pomena, kot je bila svoje dni, ko še nismo vedeli, da se bodo proroške besede pevca tako istinito izpolnile v vsej svoji grozi, a^ tudi v vsej veličasti. Simon Gregorčič je bil rojen na Ver-snem na Goriškem l. 1844. v majhni gorski vasici pod starim Krnom. Že v zgodnji mladosti je kazal nenavadno gibčnost duha in čudovito dober spomin. Planinska lega domače vasi: nad njo sivi Krn, pod njo b;stra hči planin, je kaj dobro vplivala na Gregorčiča. Naravne lepote rojstvenega kraja so se tako vtisnile v njegovo mehko dušo, da jih ni mogla izbrisati več nobena moč. Skakljal je kot majhen deček po planinah, ukal, prepeval in prisluškoval radovedno, kako se odb;jajo glasovi, in se ra-doval, ko je čul ponovljene svoje besede. Kot pastirček je pohajal po visokr planini in bilo mu je malo mar, kaj se godi v dolini. (Dalje.) »Tiroler Soldatenzeitung« prinaša dne 21. januarja članek o preureditvi Avstrije, kakor pravijo koroške »Freie Stimmen«, ga je najbrže napisal znani nemški centra-list dr. Kari Ritter. Članek zavrže federalizem, poudarja potrebo dualizma, v Avstriji sami pa strog centralizem. Zato naj se odpravi dosedanja razdelitev po deželah in Avstrija naj dobi sedem provinc: 1. Češko, 2. Moravsko in Šlezijo, 3. Nižjeav-strijsko, 4. Zgornjo Avstrijo in Solnogra-ško, 5. Štajersko, 6. Tirolsko in Predarl-sko, 7. Južno Avstrijo: Koroško, Kranjsko, Goriško, Gradiško, Istro in Trst. Province naj se deli v okrožja, ki dobijo pod državnim nadzorstvom samoupravo. Toda vse, kar se tiče države, mora priti zgolj pod državno upravo: šolstvo, bogočastje, trgovina in obrt. kmetijstvo, občinske zadeve, socialna zakonodaja itd. Niti provinc, niti cele države se ne sme preurediti z narodno avtonomijo, ker bi tako nastale države v državi. Te vrste ljudje imaio svoje načrte tudi glede drugih dežel. Galiciji je treba vzeti vzhodni del in ga združiti z Bukovino v kraliestvo Lodomerijo pod vojaško upravo. Bosno in Hercegovino in Dalmacijo bi bilo treba razdeliti med Avstrijo in Ogrsko. Avstrijski del bi se imenoval »kraljestvo Iliria«, zopet pod vojaško upravo. Galicija, Bukovina in Ilirija bi bile »stranske dežele« Avstrije, z njo v oo-dobnem razmerju kakor Hrvatska z Ogrsko. V avstrijskem ministrskem svetu bi imele vsaka svojega ministra; v dr/avni svet, ki bi stooi! na mesto sedaniih delegacij, bi pošiljale po štiri zastopnike. Sicer nobenemu ne moremo braniti, da ne razvija svo'ih načrtov. Drugo pa ie, da se taki načrti, ki so jih odločno odklonili vsi avstrijski nenemški narodi, zanašajo v strelske iarke, kjer tvorijo nenemški vojaki velik del iunaške armade. Na mestu je res vprašanje, ali vodilni činitelji ne spoznajo, da se s takim Disanjem ne goji zauoania in ljubezni do skupne domovine, v kateri ho-čeio zaledniki za en narod vse pravice in dobrote, drugim pa vzeti pravico do narodnega življenja in razvoja. P l Berlinsko poročilo o notranjih razmerah v Avstriji. »Munchener N. N.c prinašajo 24. t. m. iz Berlina: Pogajajanja med avstrijsko in ogrsko vlado so pred zaključkom. Nagodba bo sklenjena na 20 let. Dosedanji ogrski pri-soevek, ki je I. 1907. zvišan za 2%, znašal 36.4%, ostane zaenkrat isti. kasneje pa pride na prejšnjo višino .Znatno bo zvišana carina za živino. Odslej bo mogoče uvažati žive prešiče. Nagodba bo podpisana začetku februarja, nato sc začnejo trgovska oogajanja z Nemčijo, Zadnji razgovori ministrskega predsednika grofa Clama-Martaniča s strankami so neko'iko nojasnili notranjepolitičen položaj. V bližnjih 8 do 10 tednih bo v'ada z naredbami uredila okrožja na Češkem in upeljala nemščino kot državni jezik. Na to bo sklican parlament, da sprejme cesarjevo obljubo na ustavo in podaljša mrndate. Rešitev gališkega vprašanja je odgo-dena do kcnca vojne, ker je pretesno zvezana z vojnimi dogodki. Prav isto poročilo prinaša »Berliner Tagblatt«, ^Vossiche Zeitung« piše, da je nagodba z Ogrsko bila sklenjena dne 24. jan. Sedanji avstrijski vladi se je posrečilo odstraniti vsa nasprotna mnenja. Ni pa še gotovo, ali nagodba v tej obliki stopi kdaj v veljavo, ker zaenkrat ima samo namen tvoriti podlago za gospodarska pogajanja z Nemčijo. Od teh pogajanj je odvisno, ali bo nagodba ostala taka ali jo predruga-čijo. Parlament. Dunaj, 26. jan. Po vrnitvi iz Nemčije je zbornični predsednik dr. Sylvester imel razgovor z ministr. predsednikom Clam-Martiničem in notranjim ministrom Hand-lom, Razgovarjal se je o zborničnih zadevah in osebnih vprašanjih, ki se morajo rešiti pred sklicanjem zbornice. Pred Veliko-nočjo je komaj misliti na sklicanje. Reforma volivne pravice v Avstriji. Iz čeških listov posnemamo: »Leipzi-ger Neueste Nachr.« poročajo od visoke strani, da bo avstrijski parlament podaljšan do 1. 1919. Tedaj se bodo izvršile nove volitve in sicer po proporčnem sistemu, katerega smatra sedanji ministrski predsednik za najboljše varstvo narodnih manjšin. Volivne okraje bo treba razdeliti na novo. Prav tako bi upeljali pr opore tudi po deželah in občinah, kar se jc obneslo na Nižjeavstrijskem. Grof Clam Martinič hoče znatno podpirati to namero. — Informator »Leipziger N. N.« trdno upa, da pride do te volivne reforme, ko bo z nemškim državnim jezikom zabranjena češka ekspanzija. Poljski klub in Galicija. Dunaj, 26. jan. Zadnji teden so imeli posvetovanja razni komiteji poljskega kluba. Kakor se sliši od vodilne strani, se vr-ši posvetovanje pododsekov za izločitev Galicije v polnem soglasju z vsemi strankami. V parlamentarni komisiji je včeraj načelnik Bilinski poročal o svojih obiskih pri ministr. predsedniku ClarvMartiniču in ori zunanjem ministru grofu Czerninu. Uspeli teh konferenc glede izločitve Galicije in deželnih zadev je skozi in skozi ugoden. O načelnih vprašanjih se je doseglo soglasje. Ukrajinci, Dunaj, 26. jan. Predsedstvo ukrajinske parlamentarne zveze je bilo pri notranjem ministru na razgovoru o vseh perečih političnih vprašanjih, zlasti o ukrajinskih beguncih in evakuirancih. Tudi ministr. predsedniku grofu Clam-Martiniču so jasno in določno povedali ukrajinsko stališče glede izločitve Galicije. Iiofer v Budimpečli. Budimpešta, 26. jan. (K. u.) Avstrijski minister za prehrano gm. Hoier je danes ■zjutraj dospel v Budimpešto. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 26. jan. Grof Apponyi poroča o gibanju prebivalstva med vojno. L. 1914. je bilo normalno, 1. 1915. jih je bilo manj 3600 t. j. 26.4%, 1. 1916. pa manj 8900 t. j. 23%, Treba je bolj skrbeti za matere in dojenčke, Neoavisnež Poldes govori o delu otrok. Ogrska še vedno nima potrebnega zakona. Budimpešta, 26. jan. Od opozicije bo govorilo 60 poslancev in upajo, da bo državni zbor zboroval vsaj do konca marca. mm i. Pariško časopisje pričelo pozdravljati Wilsonovo poslanico. Genf, 25. januarja. Včeraj je pariško časopisje hladno pisalo o Wilsonovi poslanici, a danes je svojo pisavo izpreme* nilo. Francosko vladno časopisje skoraj radostno piše o Wi!sonovem nastopu. — Lyonsko časopisje piše, da če se čitajo pariški listi, bi si mislil, da vidi pariško časopisje že frfotati golobe miru. Italija in mir. Lugano, 26. jan. (Kor. ur.) Oficiozna »Agenzia Italiana« piše: Mir brez zmage ni mogoč. Italija ne more tega sprejeti in se ne more odreči svojim aspiracijam v Adriji. Ne da se zatajiti volje in sile Italije, da doseže svoje cilje. Pač pa ima ravno današnji »Secclo« v razmotrivanju o vojaških nalogah osrednjih držav nekaj besed, ki zelo dvomijo o moči in volji Italije. »Se-colo« razmotriva namreč možnost napada na Italijo in pravi osrednjim državam, da naj razmišljajo, da bi konec vojne dosti prej kakor z napadom na Italijo, ki bi dalje zdržala kakor Rumunija, dosegli, če svoje s le naperijo proti pravi nositeljici enten-tine volje za vojno proti Angliji. O priliki potovanja članov italijanske vlade v London se »Avanti« norčuje iz umetno poživ-ljenih nad, da bi Anglija ugodila zgolj najnujnejšim gospodarskim potrebam Italije. Mirovno gibanje na Angleškem. Rotterdam, 26. jan. Iz Londona se poroča: Vlada mora izvojevati trd boj z vedno večjim delovanjem angleških mirovnih družb. Londonsko prebivalstvo je sicer prejkoslej za nadaljevanje vojske. Ni pa nobenega dvoma, da v zahodnih grofijah Angleške in po škotskih mestih nasprotniki vojne vsak dan pridobivajo pristaše. Od zadnje Wilsonove poslanice ameriškemu senatu so postavili prijatelji miru Wilsono-nove besede: Brez zmagovalcev, brez premagancev! za svoje geslo proti nadaljevanju vojske, Angleški ministrski predsednik o državnem vojnem svetu. Amsterdam, 26. januarja. (Kor. urad.) Lloyd Georges je izjavil poročevalcu nekega avstralskega lista glede na bodoči državni vojni svet in z ozirom na mogoča pogajanja o bodočnosti nemških naselbin: To vprašanje je na dlanu, a gre za veliko ravno tako važnih vprašanj. O vseh težavnih vprašanjih, Id so v zvezi z mirom, se bo sklepalo. Mirovna politika države se bo natančno določila. Rešili bodo tudi važna vprašanja, ki jih smatra za priprave za mir: demobilizacija, izseljevanje v druge dele države in nastavljanje vojakov v trgovini in industriji. Demonstracije v Parizu. Genf, 26. januarja. Demonstracij pariškega prebivalstva proti naraščajočemu pomanjkanju premoga se je, kakor poročata »Pctit Journal« in »Radical«, udeležilo mnogo tisoč mož, žena in otrok, Posebno razburjena je bila množica na trgu svobode in pred veliko opero. Pašič o položaju. Bern, 26. januarja. (Kor. ur.) V razgovoru s sotrudnikom lista > Pctit Pari-sien« je izjavil Pašič med drugim: Trenutno ne loči zaveznikov in Srbov nobeno vprašanje. Kadar bo prišel čas, da se bo razpravljalo o vseh tekočih vprašanjih, bomo po mojem prepričanju našli rešitev, ki bo ugodna bodočnosti skupnosti zaveznikov. Želimo, da bi bodoči mir dolgo trajal. Da se bo moges doseči, morajo zavezniki, če zahtevajo, naj se reši narodno načelo, svoje želje omejiti, ker bi prenapete zahteve nasprotovale mislim, ki nas v tej vojski vodijo. »Petit Parisien". to mesto objavlja razprto tiskano. Ruski vojni minister o položaju, »Tageblatt« piše iz Stockholma: »Pe-trogradskaja Gazeta« poroča: Novi ruski vojni minister je izjavil, da operirajo zdaj zavezniki vsak dan bolj sog'asno. Z vso silo delajo, da preskrbe Rusijo, kar ji manjka opreme. Rekel je, da ni mogoče reči, kdaj se bo končala vojska, a da se bo gotovo končala z zmago Rusije. Pred zasedanjem dume, Stockholm, 26. jan. Predsednik dume Rodzianko je pozvan k carju v glavni stan. Avdicnca ni v zvezi z vpoklicem dume. Gre le za to, da se zopet ponovi stik med zastopstvom ljudstva in vlado, ker mora duma dovoliti nov kredit. Poneverjenja na Ruskem. Kodanj, 26. januarja. V pomožnem od» boru velike kneginje Tatjane, carjev« hčerke, so odkrili poneverjenja, ki znašajo več milijonov. Tajnik pomožnega fonda komornik Bilbasov je aretiran. Močno so kompromitirane tudi mnoge druge dične osebnosti, med njimi uradniki car« skega dvora. Nemiri >n napadi v Petrogradu, Kodanj, 26. jan. Tukajšnji listi poročajo, da se več dni govori o velikih nemirih in napadih v Petrogradu. Brzojavna in telefonska zveza s Petrogradom je skoraj popolnoma prekinjena. , Kar smo javili te dni, vedno bolj potrjujejo tudi poročila raznih drugih listov; Italijani pripravljajo skupno s Francozi velik sunek na naši laški bojni črti. kjer se utegnejo za laško avstrijsko nemško vojsko kmalu razviti odločilni boji. Da na tej bojni črti morajo navaliti združeni Italijani in Francozi, jc častno za naše junake ob laški bojni črti. Sovražnik bo pa čutil, da teh junakov tudi združeni sovražni naval ne zmore in da je tozadevni sklep rimske konference je bil ravno tako ničev, kakor vsi dosedanji sklepi entente. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 26. januarja. Uradno se poroča : ' Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. Italijansko uradno poročilo, 25. jan. V ozemlju Tonale (Val Camo-mca) nenavadno delovanje sovražne arti-ljerije, kateri je naša živahno odgovarjala. V dolini Posine (Astico) je nek naš oddelek obkolil malo sovražno stražo in jo ujel. Na celi ostali fronti je debel sneg omejeval delovanje artiljerije. Ta je posebno živahno delovala v dolini Cismon, v gorenji Travignole (Avisio) in vzhodno od ijorice. 26. jan. Včeraj je bilo na celi bojni črti mirno. V dolini Astico so povzročili naši oddelki nam boj. Pri Scaeferi in severno Pederale v dolini Travignolo (Avisio) in jugovzhodno Gorice se je zo'0 živahno streljalo s topovi. Giolitti v Rimu. Lugano, 25. jan. Giolitti je i v Rim. Na kolodvoru ga je sprejelo veliko ooslancev. Rekel ie, da bo ostal le nekaj dni v zasebnih zadevah v Rimu. Kljub temu ga vojno časopisje napada, češ, da kuje zaroto za mir in proti Boselliju. Snežni viharji v Italiji. Lugano, 25. jan. Strašni snežni viharji divjajo v srednji in zgornji Italiji. Med Rimom in Florenco je pretrgana brzojavna in telefonska zveza. \ Brzovlaki vozijo z osemurnimi zamudami. Od 1. 1901. ni bilo v Italiji tako hude zime, kakršna jc letošnja. Za Nemce uspešni boji pri Risi. Napad na obeh straneh reke Aa pri Rigi je tudi v četrtek napredoval, tako da je sedaj skoro vse ozemlje; katero so Rusi začetkom januarja iztrgali; zopet v nemški posesti. Rusko vojno /vodstvo je moralo poslati znatne rezerve na ogroženo ozemlje. S tem so Rusejna fronti severno od Pripjata izgubili iniciativo in so prisiljeni k podjetjem, ki hisite bili v njihovih načrtih. »i *>« Sicer pa na ruskoravi napadel naše oddelke vzhodno Ka-utzena; z velikimi izgubami zanj smo ga vrgli. Na rumunski bojni črti do Donave streljanje na obeh straneh. Ob Donavi je bilo mirno. 24. januarja. Nemci so napadli po ljuti pripravi s topovi z znatnimi silami zahodno Rige ob reki Aa naše oddelke. Po ponovnih napadih se jim je posrečilo, da so naše čete potisnili dve do tri vrste proti severu nazaj. Ljuti boji se nadaljujejo, Rumunska bojna črta. Do Donave se je streljalo, naši oddelki so poizvedavali. Ob Donavi nasproti Tulčeje so približno en bataljon močni Bolgari izrabili meglo in prekoračili zjutraj rokav sv, Jurija. Naši oddelki so s silnim nočnim napadom, ne da bi bili izstrelili kak strel, uničili oddelek, ki je prišel na oni breg; ujeli so 5 častnikov in 322 mož in zaplenili 4 strojne puške. Mi smo izgubili 1 častnika in 41 ranjenih vojakov, 1 vojak je mrtev. V Rum uniji radi mraza mirujejo operacije. . * London, 26. januarja. (Kor. ur;} »Times« javljajo iz Jassa; Oster mraz onemo-gočuje vse vojaške operacije.. Angleška požigalna poveljstva v Rumuniji. Poveljstvo v Braili je izdalo naslednji oklic: Po naročilu rumunskega poveljstva se naznanja tako četam kakor civilnemu prebivalstvu, da so požgali deželne pridelke angleški agenti, ker so ti proizvodi last angleške vlade, ki noče, da bi prišli v roke sovražnikom. To se naznanja v splošno vednost, da ne nastane neopravičeno ogorčenje med ruskimi četami in ru-munskim prebivalstvom. Požigi v Galacu. Stockholm, 26. jan. Več listov v Rigi poroča, da so ruske oblasti v Galacu uničile do tri milijone pudov žita, ki je bilo last Angležev. Zapovedali so, naj se tudi kurivo uniči. Zažgali so velike zaloge drv. Požar se je pa radi močnega vetra razširil na skladišča ob bregu in jih je popolnoma uničil. Zgorelo je tudi veliko hiš, Trpljenje rumunskega civilnega prebivalstva. b Rumunski list »Opinia« prinaša članek o trpljenju rumunskega civilnega prebivalstva vsled vojaških dogodkov in piše: Mrtvaško polje je končen uspeh naše politike. Trpljenje našega civilnega prebivalstva je brezprimerno. Na svojih domovih ne smejo ostati, bežati ne morejo, ker so vsa pota polna vojaštva. Železnice jim tudi ne služijo, ker jih rabi vojaštvo. Tako polnijo naši ubogi nesrečni kmetje s svojimi družinami ceste in so izročeni lakoti in bedi. — List poziva rusko vojno vodstvo, naj bo bolj obzirno s civilnim prebivalstvom in naj ga ne prepusti poginu. 30.000 rumunskih beguncev umrlo vsled bede. Mahno, 26. januarja, ; Utro Rossi« piše, da je vsled pomanjkanja, mraza in kužnih bolezni umrlo najmanj 30,000 rumunskih beguncev. V Kišinevu so morali napraviti posebno veliko pokopališče za begunce. Državna pogodba med Rusijo in Romunijo, Berlin, 25. januarja. > Vossischcr Zei-tung« brzojavljajo iz Genfa: Pariški listi javljajo iz Petrograda; Bratianu in rumunski kraljevič sta se dolgo časa posvetovala s carjem, z zunanjim ministrom Po-krovskim. z ministrskim predsednikom Galicinom in z vojnim ministrom Belaje-vem. Ko je rumunski kralj zadnjič obiskal kralja Ferdinanda v velikem glavnem stanu, so sklenili rusko - rumunsko državno pogodbo, ki zagotavlja Rumuniji daleko-sežno vojaško in diplomatično podporo Rusije in odškodnino za materielne in moralne žrtve Rumunije, Car rumunskemu kralju Ferdinandu. Kodanj, 26. jan. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je odpotoval s carjevim lastnoročnim pismom iz ruskega glavnega mesta k rumunskemu kralju Ferdinandu, Miljukov zaprt? Ženeva, 26. januarja. »Journal« poroča iz Petrograda: Miljukova, voditelja kadetov, so baje zaprli. Njegova aretacija je napravila globok vtis. In Ratko Dimitrijev zopet govori. Curih, 26, jan. General Ratko Dimitrijev je izjavil nekemu poročevalcu lista »Journal des Debats«: Nemčija nam je predlagala mir. Sprejeli ga bomo, a šele potem, ko sc bodo naši prapori in zastave francoske republike srečali ob Labi. Doslej je naše geslo; Krepko naprei i* 't •■■• — Zopet roparji so se oglasili pod Gorjancem. Streljali so v neko hišo skozi okno, Istotako tudi v neko shrambo v Ljubnem. Pri »Kuntmateljny« so tudi streljali v neko hišo, pa je bil k sreči gospodar doma, ki je prišel na dopust, da jih je odpodil. Lopove so pa dobili v Nemški Loki ter jih spravili na varno pod ključ; bili so trije in seveda so imeli orožje. Izrazili so se, da niso imeli namena krasti^ ampak umoriti ljudi. Nove člane rogaške roparske družbe zaprli. Zaprli so Jožefa Tadina, Gregorja Čebular in Marijo Inkret, ker so izvršili po rogaškem okraju mnogo roparskih tatrvin. Na pet let ječe je obsodilo te dni reško sodišče kolovodjo reških tatov brivca Alojzija Monticchio. Preiskava je dogljala, da je Monticchio laški podanik in darfo bil radi sleparij in hazardiranja izgnan iz Avstrije. — Naj se oglasi! Prejeli smo: Pod-T sana Marija Markič, Zadlog št. 4Š, po-. ta Črnivrh nad Idrijo, uljudno prosim obvestila, kdo je dotični Ivan Markič, ki pošilja pozdrave v 8. številki letošnjega1 »Slovenca«? Morda je to moj soprog Iv.sMar-kič, ki je bil na italijanskem bojišču, pa že od septembra 1916 ni nobenega glasu od njega. — Vojaki, postrezite! Gospodarske keleZke. od ; — Štajerska in V. vojno posojilq, Kolikor je dosedaj znano štajerskemu namest-ništvu, je Štajerska podpisala petega) vojnega posojila skoraj 319 milijonov. Ali bi tudi kranjska deželna vlada ne mogla objaviti kranjskih številk? — Prvi vojaški domovi. Dunajska mestna občina bo začela graditi letošnjo spomlad prvo večjo skupino vojaških domov v . Aspernu na Nižje Avstrijskem. Stroški stavb te skupine so proračunjeni na 300.000 K. Vogelni kamen bodo slovesno polagali dne t. februarja. — Pretrgani dvokronski bankovcL Opozarjamo občinstvo, da c. kr. poštni in brzojavni uradi sprejemajo pretrgane dvo-kronske bankovce samo še do 31. t. m. in potem ne več. Od 1. februarja dalje bo sprejemala kose pretrganih dvokronskih bankovcev samo še Avstro-ogrska banka, toda le v smislu svoječasno izdanih dolo-feb. Občinstvo naj torej gleda, da pred 31. t. m. odda kose pretrganih dvokronskih bankovcev ali na pošti ali pri Avstro-ogrski banki, da pozneje ne bo imelo izgube. Iznajdljivi kmetje. V neki vasi na Zg. Avstrijskem so kmetje vsled pomanjkanja petroleja kupili žago in napravili elektrarno, ki daje celi vasi dovolj luči. Nauk o prehranjevanju bodo na ukaz moravskega deželnega šolskega sveta uvedli po vseh moravskih ljudskih, srednjih, obrtnih in trgovskih šolah. Riž bo s 1, februarjem začel prodajati reški aprovizacijski urad po 1 K kilogrami. Na posamezno osebo pa ne bo prišlo veliko. — Cena svinjskim kožam. Mariborski usnjarski tovarnarji in prekupci plačujejo sveže svinjske kože sedaj 1 kg po 3 K 10 vin. do 3 K 50 vin. -- Sočivje namesto cvetlic so sklenil' pridelovati vrtnarji v Kolinu. Posebno pozornost bodo posvetili zelenjavi in krompirju. Pomanjkanje premoga na Francoskem. Pariški listi poročajo, da se je spričo vče-raišniih pouličnih demonstracij vršilo x prometnem ministrstvu posvetovanje, na katerem so sklenili, da bodo dokler traja K mraz, ki znaša sedaj 17 stopinj, oddajah vsak dan iz mestnih zalog premog v nadrobno prodajo trgovcem, in sicer 100 t0n —C Izpričevala o izvozu za pošiljatve v Nemčijo. Pošiljatve avstrijskega blaga v Nemčijo je do nadaljncga opremljati z izvodil izpričevali. Izpričevala o izvozu je zaprositi pri pristojni trgovski in obrt-niškijbornici. ^ ^^ p nikov. C. kr. okr. glavarstvo kot davčna oblast v Litiji nas vabi, da opozorimo ob-anstvo tem potom, da je izvleček iz dogo-Z jenih plačilnih nalogov glede davka na 2e dobičke posameznikov političnega okraja Litija za leti 1914. in 1915. v smislu S 28 naredbe fmančnegammistrstva dne 8. avgusta 1916. drz. zak. t 247 raz grnjen vsakomur v ,avm vpogled v urad nih prostorih in ob navadnih uradnih, ur*h gori imenovane davčne oblasti (davem re- ferat'U^0 K z?'pa, epank je zahteval Ivan Vidic v Osjeku. Zagovarjati se bo moral pred oblastjo. Podpis vojnega posojila, C. kr. pnv. občna zavarovalnica Assicurazioni Gene-S podpisala je na V. vojno posojilo a lastni račun 23 milijonov kron vsled česar se skupni podpis tega f voda na dose- danjih petih vojnih posojilih zviša na 77 milijonov 500.000 K. . Nakupovanje konj iz proste roke pri klasiiikacri konj 1917 C. ^ kr. voina upra, va bo v letu 1917 ob priliki klasifikacije konj nakupovala konje iz proste roke g vseh krajih, kjer se bo vrs. a klasif kac^ konj. Vsak posestnik konj lahko pri tem ponudi prostovoljno svoje konje v prodajo. Nakupovali se bodo tudi konji z razvidn -ca m i m žrcbci. Prodajalec mora od kupnine plačati kolek za pobotnico m JJ>«odbo. Goijuiije pri prehrani v Bosni. »la ---X motor«' SC oe- gespost < poroča: Ze več mesecev sc pečata sarajevska ir budimpestanska policija z obsežnimi goljufijami in navijanji cen pri aprovizaciji Sarajeva in pri dobavi živil za uslužbence bosanskih aezelnih ze-leznic. Dne 24. t. m. so v Sarajevu zaprli nekega visokega uradnika bosanske deželne vlade, ki je bil zadnje mesece uradno dodeljen v Budimpešti. Dobave je izvršil neki dunajski veletržec, ki so ga tudi zaprli. Poleg teh dveh oseb so zaprli skupno 17 mestnih uradnikov in sarajevskih funkcijonarjev. Dolže jih podkupovanja, goljufije, poneverjenja m zlorabe uradne oblasti. Kupčije so sklepali na ta način da so budimpeštanskim in dunajskim tv rdkam plačevali ogromne vsote za živila, zato pa so tc tvrdke morale dau visokim uradnikom in drugim funkcionarjem primerno visoke provizije. Na Dunaju. v Budimpešti in v Sarajevu so zaplenili v bankah vloge v skupnem znesku nad milijon kron. Največ je ime vloženega denarja omenjeni visoki uradnik deželne vlade. Kako brezvestno je ta nastopal, dokazuje med drugim neko njegovo pismo, v katerem je dobaviteljem sporočil, da se ne smejo ustrašiti, če zahteva tako visoko ceno. Da mu zagotovilo, da bo, če bo prišel z oblastjo v konflikt zaradi navijanja cen, pisec zastavil vso moč svojega visokega urada, da ga varuje pred vsakim zasledovanjem. Nadalje poroča isti list po »Esti Ujszagu«: V budimpeštanskem stanovanju bivšega sarajevskega policijskega načelnika Edmunda Gerdo, ki stanuje dve leti v Budimpešti, so napravili hišno preiskavo. Zadnji čas je bil Gerdo v Sarajevu, kjer so ga zaprli. Istočasno so zaprli magi-stratnega svetnika Mirko Radiča, Viljema Fischerja, Karla Leichta in nekega na Dunaju stanujočega veleindustrijca. Srbsko milo. Bralec se čudi, kako je mogoče v vojnem času govoriti o srbskem milu, kako je nastal preobrat, da se sedaj iz Srbije milo izvaža, ko se je pred vojsko tja dovažalo. Do vojske je imela Srbija le tri majhne tvornice za milo, ko je pa padel Bel grad v avstrijske roke, je bila ustanovljena velika tvornica za milo v vojaški režiji. Kakor piše Pharmazeut.ische Post , je to podjetje vzorno. Sirovine dajejo tvornici posebno prašiči, ki so v Srbiji za svinjsko boleznijo oboleli in v velikem številu poginili. Doslej je bilo pretvorjenih 3000 prešičev v milo. Pri. današnjih visokih cenah mila je mogoče tudi take pre-šiče, ki so za kužnimi boleznimi poginili, ugodno porabiti za milo. Pri tem se je milo s 60 % maščobo prodajalo prekupcem po 2 krone kg. Poleg masti crknjenih prešičev je v Srbiji še velika množina tehničnih tolšč, s katerimi Srbi niso vedeli doslej, kaj bi. Sedaj jih pretvarjajo v milo. Pred vsem se izgotavlja navadno pralno milo, ki se dobavlja vojaškim pralnicam. Iz tega {»ralnega mila se potem izdeluje tudi toa-etno milo, in sicer čisto na nov način, ne da bi bilo treba milo iznova kuhati. Milo za pranje se suši v sušilnicah tako dolgo, da dobi trdost toaletnega mila; potem je razublano v štirioglate daljše kose. Ko se popolnoma posuši, pride v stroj, kjer se parfumira in pobarva. S trenjem med valjarji se milo tako zmehča, da se vleče v palice in pretvarja lahko v poljubne obli- ke. Naposled se kosi gladijo in zavijajo, Da bi bil tudi ovoj karseda poceni, se je pri vojaški milarnici ustanovila delavnica, kjer sc izdelujejo lične škatljice. Poleg pralnega in toaletnega mila izdeluje vojaška milarnica tudi medicinalno milo in umival-ni prašek. Glicerin, ki se pridobiva stranskim potom, se oddaja drugim podjetjem. Milarna izdeluje tudi kristalno sodo ter lo-je\e sveče. V milarnici je uposlenih 60 oseb, med njimi je samo 9 vojakov, vsi drugi delavci so ruski vojni ujetniki. — Poštni promet v Srbijo. V c. kr. zasedenem ozemlju Srbije je otvorjen za zasebni poštni promet c. in kr. etapni poštni urad II razreda v Mionici. Na do-tični urad se smejo pošiljati: dopisnice, pisma, tiskovine (časopisi) in blagovni vzorci; od istega urada pa: dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopisi) in blagovni vzorci. Novi etapni poštni urad posluje z ozirom na spredaj dovoljene označene pošiljke kot vojnopoštni urad za prideljene čete, poveljstva, oblasti in zavode. — Pisemski promet med Avstrijo in Belgijo. Od sedaj so vsi kraji okraja Na-mur pripuščeni k pisemskemu prometu z Avstrijo. Nakazilo svinca za lovske šibre. C. kr. osrednja rekvizicijska komisija je naznanila, da c. in kr. vojno ministrstvo spričo velike potrebščine vojne uprave ne more še nadalje nakazovati svinec za izdelovanje lovskih šiber. Pač pa je pooblastilo osrednjo rekvizicijsko komisijo, da sme iz zalog starega svinca dovoljevati posameznikom do preklica posebne mnpžine tega blaga. Žal da so nekateri lastniki starega svinca njim izkazovano naklonjenost osrednje re-kvizicijske komisije zlorabljali na ta način, da so svoje množine svinca delili na dele pod 50 kg in da so za te potem v presledkih prosili, naj se jim prepuste. Vsled tega je bila osrednja rekvizicijska komisija prisiljena doslej prosto množino 50 kg svinca znižati na 20 kg. Osrednja rckvizicijska komisija zategadelj ne bo zahtevala nikake odstotne oddaje pri prijavah starega svinca za izdelovanje šiber kovinski centrali do 20 kg; pač pa se bo morala oddati ena tretjina pri množini od 21 do 100 kg, preko 100 kg pa dve tretjini kovinski centrali. Toliko v znanje in ravnanje vsem prizadetim s pristavkom, da se drugih zaprosil v tem oziru z vojaške strani sploh ne bo upoštevalo. Primorske novice. Samaritansko delo. Prečastiti knezo-škofijski krški ordinarijat v Celovcu je poslal »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani« znatno svoto, ki je bila nabrana povodom odloka z dne 29. 8. 1916, št. 3164, dne 15. oktobra 1916 v imenovani škofiji, da s.e s tem deloma olajša pomilovanja vredno stanje beguncev na Koroškem. » Posredovalnica« se prečastitemu knezoškofij-skeinu ordinarijatu za to samaritansko delo in sočutje do naših sorojakov tem polom najtoplejše zahvaljuje. Petdesetletnico najstarejše Čitalnice v Istri — Čitalnice v Kastvu so praznovali 27. t. m. Koprsko c. kr, učiteljišče se otvori s 1. februarjem v Trstu, via del Torrente 12, Ustni ali pismeni vpis v 2., 3. in 4. tečaj se mora izvršiti pred tem dnem v Kopru. Za sedaj se sprejmejo samo taki, ki so že obiskovali kako učiteljišče. Vstop je dovoljen tudi dekletom. Goriški fobakarnar Kovvanski se je oglasil z otoka Ponze pri Neaplu, kjer je interniran. Star je že 80 let. Begunci iz Ozeljana, ki želijo priti domov obdelovat trte in drugo, naj mi naznanijo svoj naslov, da jim zamorem poslati izposlovalna dovoljenja za vrnitev, — Fran Spacapan, zaupnik, Ozeljan, poštno ležeče Črniče. Zahvala. Podpisano županstvo si šteje v čast naznaniti, da sc je v odborovi seji dne 20. t. m. soglasno sklenilo prisrčno se zahvaliti visokorodnemu g. Teodorju Suchy, c. in kr. stotniku 24. pešpolka (vojna pošta 26), ker je zastavil vso svojo skrb za ohranitev premičnin in odstranitev poljske škode vaščanov iz Saksida, občina Dornberg, kateri so bili prisiljeni zapustiti domovje in svoje imetje ter odpotovati na razne kraje iz tukajšnje evakuirane občine. Mnogozaslužnemu gosp. c. in kr. stotniku kličemo: Vsa čast in hvala! — Županstvo v Dornbergu (pri Gorici), p. Rihemberk, dne 24. jan. 1917. J. Budin. — J. Mrevlje. — J. Saksida. Razpis dijaške ustanove. Razpisuje se 1 deželni štipendij v znesku 600 K, ustanovljen od deželnega zbora v spomin na 60 letnico vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Za to ustanovo se morejo potegovati dijaki, ki so sinovi oče-taa rojenega, stanujočega in pristojnega na Goriško-Gradiščansko in so slušatelji na avstrijskem vseučilišču, na tehniki ali na višjem poljedelskem zavodu. Štipendij se podeli začasno le za eno ieto, t. j. za aka demično leto 1916—17, Prosilci naj predložijo svoje vloge deželnemu odboru do 15. februarja 1917 in naj jim priložijo krstni list, domovnico, učno spričevalo, fr« kventacijsko spričevalo in dokazilo o do-sedanjem učnem napredovanju. — Od goriškega deželnega odbora na Dunaju. Za vojnega škofa nove poljske armade hočejo naprositi gališkega škofa dr. Ban-durskega. V to svrho je odpotovalo iz Varšave na Dunaj posebno odposlanstvo. Za aprovizacijo v Trstu. Radi vedno večjih težav v prehrani ljudstva namerava c. kr. aprovizacijski urad v Trstu uvesti nove vojne kuhinje za široke sloje, v katerih bi bili le-ti obvezani jemati hrano. Pri razdeljevanju živil bi imele te kuhinje prednost in bi zasebniki prišli vpoštev šele v drugi vrsti. Razpisane službe pri državni železni. Pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic Trst se podeli 10 mest paznikov skladišč z začetno plačo 1000 K, sistemi-zirano stanarino in pristojbino za službeno obleko. Prosilci v stanu dosluženih podčastnikov, ki imajo v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872 (drž, zak. 1. št. 60) na podlagi zakonitega certifikata pravico do podelitve, naj vložijo svoje prošnje pismeno z originalnim certifikatom in zdravniškim spričevalom o popolni telesni sposobnosti najkasneje do 5. februarja t. 1. pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic, ekspozitura Ljubljana .Pogoj za dosego le službe je tudi znanje nemškega službenega jezika v besedi in pisavi ter enega v obsegu c. kr. ravnateljstva državnih železnic Trst domačega deželnega jezika. Ako prosilci ne morejo dokazati za paznika skladišč določene poskusne službe, morajo najprej izvršiti vsaj 12 mesečno poskušno službo in potem napraviti za paznike skladišč predpisani službeni izpit. Za časa te službe dobijo v času karence vojaških pristojbin dnevno mezdo 3 K. Pri vojaštvu doslu-ženi čas priračuna se pri odmeri pokoj' nine železniškemu služabnemu času, to pa samo v slučaju, ako prestopi dotičnik neposredno. Umrla je v Elizabetni bolnišnici na Dunaju Maria B o r g i a , sestra »De No-tre Dame«, iz Gorice, stara 31 let. — Iz italijanskega vojnega ujetništva nam pišejo: Anton Vetrih, bivši načelnik »Orlov« in miz. mojster iz Batuj, Avgust Rebek, bivši podnačelnik »Orlov« iz Batuj in Josip Volčič iz Črnič na Goriškem. Srčne pozdrave pošiljajo svojcem in znancem. V kratkem, ko dobe naslov, se še kaj oglase. Iz ruskega ujetništva se je oglasil po osemindvajsetih mesecih Josip Purič, po-stiljon. Nahaja se v novgorodski guberniji, Reka Seskna, Sudbica. LfnUllanske novice. lj Profesor Maks Sever iz Novega me sta, sedaj nadporočnik pri nekem pešpol ku, je padel na vzhodni fronti prvi dan, ko je prišel v boj. Umrl je v bolnici v Munka-ču na Ogrskem. Blag mu spomin! lj Umrla je dne 25. t. m. v deželni bolnišnici gospa Terezija Thurn, žena fotografa Oskarja Thurna v Latermanovem drevoredu. Zapušča moža in nedorastle otroke. lj Poročil se je dr. Josip Schorn, rezervni poročnik, z gdč. Miro pl. Tornago. lj Iz mestnega aprovizačnega odseka. Pri »Gospodarski zvezi« je aprovizacija kupila 4000 kg špeha po 12 K in 1000 kg masti po 17 K 70 vin. Pri aprovizačni družbi kupi se. še pol vagona masti po 13 K 50 vin. — Od deželnega mesta za klavno živino je aprovizacija prevzela en vagon ogrskih prešičev. Špeh se stopi in spravi v rezervo. Nekdo kupi vse meso po 7 K 60 vin- Nekaj masti se takoj prične prodajati na karte. Lahko se vzame nakrat masti za celo karto, Urgira se vloga, da naj mesto oddaja mesarjem prašiče, Krompirja ni več. Namesto krompirja se bo sedaj prodalo na karte en vagon fižola in sicer tako, da štiri osebe, ki so dobile 10 kg krompirja, dobe 1 kg fižola, vzeti pa morajo tudi nekaj kolerabe. Pri deželni vladi se prosi, da se govoli rodbinam preskrbeti se s krompirjem in drugimi živili na deželi in naj bi se pri tem ne delalo težav. Dajo naj se rodbinam dovolilnice za nakup krompirja na deželi ter naj se jim dajo zato transportna dovoljenja, Rmene kolerabe se kupi še 10 vagonov. Na deželi se kupi 10 vagonov kisle repe. Vojnožitni prometni urad je zaplenil 10 kg moke in jo oddal mestni aprovizaciji. — Pekovskemu mojstru Ivanu Okornu v Spodnji Šiški se poveri peko kruha za mestno aprovizacijo. lj Glasbena Matica priredi v torek, 6. februarja ob 8. uri zvečer v frančiškanski cerkvi svečani dobrodelni koncert v počeščenie sopmina blagopokojnega cesarja Franca Josipa I. Izvajalo se bo prekrasno delo svetovne literature večno lepi Mozartov Requiem s sodelovanjem pevskega zbora, štirih solistov, orkestra in orgelj. V nadaljnih dveh dobrodelnih koncertih v sredo in četrtek, dne 7. in 8. februarja pa bo Matica poleg drugih skladb izvajala v Unionski dvorani prelepo proroško pesem Gregorčičevo »Soči«, kakor jo je zložil naš mojster P. Hugolin Sattner za soli, mešani zbor in orkester Vstopnice za te tri kon- certe se bodo od torka, 30. t. m. dalje dobivale v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici 54. lj Stavbinske zadeve. Magistratni gre-mij je dal stavbinsko dovoljenje gospej Vlariji Koželj za zgradbo enonadstropne liše na vogalu Škofje in Ilirske ulice. — Adolfu Reichu se je rok za zgradbo kanala v Ozkih ulicah podaljšal do konca 1. 1917. lj Novo mesarsko stojnico je magistratni gremij dovolil mesarju Adolfu Žabjeku. lj Nastop enciklopedista Retta v Ljubljani. Za predstave enciklopedista Retta, ti se vrše danes in jutri v veliki dvorani »Uniona«, je med ljubljanskim občinstvom zelo veliko zanimanja, Vstopnice se prodajajo v trafiki v Prešernovi ulici 54 in zvečer od 7. ure dalje pri blagajni. lj Pogrebno društvo »Marijine bratov-ščine« svojim članom. Kdo izmed nas ne občuti dandanes neznosne, vedno bolj naraščajoče draginje, s katero so prizadeti vsi sloji človeške družbe. Ta abnormalna draginja pa tudi našemu društvu ni prizanesla, katerega 2156 članov pripada večinoma delavskem stanu- Če se vpošteva, da je pred malo leti pogreb za odraslega človeka stal le 72 K, stane sedaj 140 K; ni čuda če je društvo v preteklem letu izdalo za 155 pogrebov 14.581 K 49 vin. Podražile so se namreč vožnje pri mrtvaških sprevodih, krste, svečava, jame na pokopališču, ter zvišale plače nosilcem in svetilcem. Iz teh razlogov je bilo primorano vodstvo, da zabrani hiranje društvenega kapitala zvišati prispevke, in sicer se bode vplačevalo s prihodno svečnico naprej letne doneske po 4 K. Zvišalo se jc tudi vsem tistim članom, kateri so pri vstopu vplačali za celi pogreb po 72, 103, 105, 110, 120 ali 130 K ter morajo doplačati primanjkljaj do zneska 150 K, inače se jim vstopnina vrne, ter prenehajo biti člani. Kadar pa nastanejo zopet ugodnejše razmere, bode vodstvo gotovo vse storilo, da se vplačila društve-nikom olajšajo. lj Za revne Ljubljančane. Dobrotni!; ki želi ostati neimenovan jc izročil mesl-nemu županstvu vnovič svoto K 100 70 za aprovizacijo ubožnih slojev ljubljanskih. Drug neimenovan dobrotnik pa je izročil mestnemu magistratu za vdove in sirote padlih Ljubljančanov K 50 in za domače invalide K 50. lj Usmilite se ubogih ptičkov! Nenadni mraz in sneg je hudo zadel tudi naše krilatce, uboge ptičke. Žalostni in lačni čivkajo okoli poslopij in zmrzujejo po drevju. Imejmo usmiljenja z ubogimi ži-valicami ter privoščimo jim kak zrnček žita ali drobtinico kruhka, katerega si še semtertja marsikdo lahko pritrga ter s tem ubrani krilatce pred poginom lakote, Ubogi ptički nam zato spomladi ne bode izkazovali hvaležnosti samo s petjem, marveč tudi s pokončavanjem tisoč in ti soč škodljivega mrčesa. lj Prodaja podzemeljskih kolerab, Mestna aprovizacija je dobila zadnje dr/ kot nadomestilo za krompir par vagonff podzemeljskih kolerab. Oddaja jih na krompirjeve nakaznice 1 kg-po 22 vin. Občinstvo se opozarja, naj se zanima zanje in naj sega po njih, ker sicer poide tudi to blago. Kolerabe se oddajajo vsak dan od pol 2. do pol 5. ure popoldne iz skladišča pri Muhleisnu na Dunajski cesti štev, 36, Krompirja nima mestna aprovizacija v zalogi prav nič več in tudi ni upanja, da ga v doglednem času dobila. Kakor znano, dobiva mestna aprovizacija krompir od žitnoprometnega zavoda in more vsled tega oddati ljudem samo toliko tega bla< ga, kolikor ga prejme sama. Vsa prizadevanja mestne aprovizacije, da bi se dovoi dvignil, so ostala dosedaj brezuspešna, lj Nesreča z avtomobilom pred tobačno tovarno. Priče nesreče pred tobačno tovarno na Tržaški cesti v nedeljo, dne 6. svečana 1916, pri kateri je bila od nekega vojaškega avtomobila povožena mala deklica, se prosijo, da se pismeno prijavijo tukajšnjemu sodišču k št. E. 5374/lč ali pa oglasijo v šentpeterski vojašnici soba št. 61. lj Za revno šolsko mladino. Upravnemu odboru Dnevnih zavetišč za revno šolsko mladino v Ljubljani je darovala tvrdka Ant. Krispcr s posredovanjem g. sanitetnega nadzornika dr. Demetra Ble'-weisa viteza Trsteniškega 350 ščetk za negovanje zob zavetiščarjev. Iskrena hvala' lj Podporna akcija trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani v korist ženam in rodbinam vpoklicanih. Ko se je pričela svetovna vojska in je moralo z drug«111 vred pod orožje obilno trgovcev in trgov' skih sotrrudnikov, se je smatralo trgovsko društvo »Merkur« za poklicano, da jc začelo z dajanjem rednih mesečnih denarni podpor ženam Ln rodbinam takih svojih članov, ki so po vstopu očeta v vojaške službo prišle v stisko in potrebo. Skrbn« je izbiralo in podpiralo le take, katerim f pretila res sila in pomanjkanje potern, je nehal očetov redni zaslužek. Podpor« so bile skromne sicer, ali redne in so o' varovale mnogo poštenih rodbin, ki so bi>< navezane le na zaslužek vpoklican«' moža in očeta, najtrše bede. Dolgotrajnost vojske in rastoče število podpore potrebnih so po preteku dveh in pol let oslabile ona skromna denarna sredstva, ki jih je društvo s skrbno varčnostjo takorekoč od vinarja do vinarja zbiralo tekom 15 let. Tekom 2 in pol leta je društvo »Merkur« iz lastnih sredstev, ne da bi se bilo obračalo do dobrosrčnih s prošnjami, moglo redno podpirati znatno Število podpore vrednih. Izdalo je v tej dobi za podpore okroglo 16.000 K. Gotovo ogromno vsoto za stanovsko organizacijo, ki je navezana le na članarino in dobrovoljne prispevke, Sedaj pa po preteku 2 in pol let so društvu razpoložna sredstva pošla. Ob svojih sredstvih ne more več nadaljevati prepotrebne podporne akcije. Tik pred trenutkom stoji, da mora vstaviti podpore in prepustiti podpirance, ki so sedaj po dolgotrajni vojski ob naraščajoči draginji podpore še prav posebno potrebni, največjemu pomanjkanju in bedi. Društvo, ki je opravilo mnogo prepotrebnega kulturnega dela za domače trgovstvo, omenjamo le izdajo strokovnih knjig ,in še danes navzlic vsem težavam vzdržuje svoje delovanje, tako brezplačno posredovanje služb, izdajanje edinega trgovskega lista, dajanje pojasnil, ni nikdar nastopalo v javnosti s prošnjami za podpore. Sedaj pa so izredne razmere, za. vzdržanje prekoristne dobrotvorne akcije gre in zategadelj hoče čuti društvo »Merkur« kot edina splošna stanovska 'trgovska organizacija za poklicano, da se obrača do naših trgovcev, prijateljev slovenske trgovske organizacije in denarnih zavodov ter jih prosi, naj pristopijo društvu v pomoč ter mu z denarnimi prispevki po najboljših močeh pomagajo, nadaljevati započeto podporno akcijo v korist ženam in rodbinam vpoklicanih trgovcev in trgovskih sotrudnikov. Od uspeha te akcije je odvisno, ali bo društvu »Merkur« mogoče nadaljevati prepotrebno dajanje podpor. Blagovoljne orisoevke sprejema društvo »Merkur« v Ljubljani. Imena darovalcev se objavijo v listu »Trgovski Vestnik«. lj Najdene stvari v času od 1. do 31. decembra 1916: 1 črnousnjata denarnica z 2.20 K, 1 črnousnjata denarnica z 37.72 K, 1 ključ in 1 prstan, 1 črnousnjata denarnica z 4.96 K, 1 rjavousnjata denarnica z 4.83 K, 1 rjavousnjata denarnica z 4.12 K, 2 svetinji in pol karte za sladkor; 1 ban-kovec za 2 K, 1 bankovec za 2 K in krušne karte, 1 bankovec za 2 K, 2.39 K, 3 črni dežniki, 1 črn polsvilen dežnik, 1 svilen damski dežnik, 1 zlat prstan z majhnim diamantom, 1 srebrna damska ura s fotografijo in legitimacijo na ime Ferluga, 1 rjav nahrbtnik, 1 pasja torbica z rjavim jermenom, 1 pasja torbica zarjavela s starim jermenom, 1 vozna svetilka, 1 mlekarski voz, rmeno lakiran, 1 prazna kangla za mleko, 1 zavoj z 10 majhnimi zavitki »Ženska hvala«, 1 lesena skrinjica, 1 bel predpasnik. Dobi se jih na c, kr. policijskem ravnateljstvu. lj Ordinacije za očesne in ušesne bolezni po umrlem višjemedicinalnem svetniku dr. B o c k u , Ljubljana, Frančiškanska ulica 4, je prevzel z današnjim dnem dr, Ernest D e r e a n i iz Gorice. lj Dar. Mesto venca na grob gospoda Chloicka za vdove in sirote padlih vojakov je daroval gosp. B, Loj iz Šmartna na Paki znesek 10 K. lj Izgubila se je včeraj od cerkve Srca Jezusovega do Cegnarjevih ulic, delavska knjižica, glaseča se na ime Rozalija Sim-čič. Pošten najditelj naj jo odda pri g. Sluga, Florijanska ulica 13, Našla se je manjša svota denarja. Dobi se pri g, Fani Žitnik, Prisojna ulica 1. Zadružništvo. Na zborovanju nižjeavstrijskih žen je državni poslanec dekan Bauchinger govoril o kmečkem zadružništvu premisleka vredne besede: »Če bi imeli v Avstriji povsod razvito zadružništvo, ne bi imeli navijalcev cen pri živilih, niti kazenskih obsodb, niti centrale za krmila, niti vojnožitnega zavoda z judovsko špico, nobene centrale za jajca brez jajc, kajti centralizirane zadruge bi prevzele ves promet z žitom in krmili. Obstoječe zadruge so med vojno velikansko koristile produkciji in konsumu. Če bi bile danes prav povsod, bi imeli pri nižjih cenah večji dobiček za kmetovalce, ker bi odpadli prekupci, imeli bi več blaga na trgu, blago bi prihajalo bolj redno na trg in kriz in strahu pred lakoto bi ne imeli. Zadruge so po vojni še bolj potrebne, ker veje povsod kmetu nasproten duh in skušajo prekupci potom central dobiti svoje izgubljene postojanke. Če pa država uvede žitni monopol itd., tedaj naj bodo zadruge nakupovalci za državo. Tako je v Nemčiji zadružništvo bogato razvito in kmet v blagostanju, čeprav ima Nemčija močno industrijo. V Avstriji pa imamo premalo zadrug po strokah; pa tudi že obstoječe strokovne zadruge so premajhne po številu, posamezne zadruge pa imajo premalo članov.« Gospodarska moč in bodočnost slovenskega naroda je ravno v njegovem zadružništvu. S težavami se je začelo, toda rešilo je ljudstvo iz rok nekaterih oderuhov in glodavcev, vrnilo je ljudstvu veselje do dela, smisel za napredek v tehniki produkcije in prodaje pridelkov, vzbudilo je čut dolžnosti za pomoč bližnjemu, dalo pa je tudi celemu narodu veliko moralno moč narodne zavednosti in skupnosti. Slovensko zadružništvo, dasiravno politično razdeljeno, je vendar vezalo vse slovenske dežele, tesno priklenilo nase tudi Hrvate ob morju in tako ustvarilo enotno narodno gospodarstvo ob morju naše bodočnosti, Vojna odkriva pomanjkljivosti dosedanje gospodarske organizacije in kar s prstom kaže na bodoče naloge, ki čakajo slovensko zadružništvo. Pod strašno silo bremen in na razvalinah sedanje vojne bo treba za vse panoge gospodarskega življenja združiti vse gmotne, duševne in srčne dobrine našega delavnega ljudstva. Zadnje čase se je začelo razpravljati o slovenskem zadružništvu. Glejmo, da prav rešimo to rešitev slovenskega naroda. Mol lemburin. Na steni visi, raztrgan že nekoliko let, Ž njim sem plesala v Ibsenovi »Nori« tarantelo. S to ulogo sem v treh slovanskih zemljah dosegla velike umetniške uspehe na gledaliških odrih. Ko sem prišla prvikrat v Zagreb kot gost s svojim tamburU nom, še mlad škrjanček, kakor se imenuje v tej ulogi, so bili Hrvati navdušeni, ko sem jim z odra prir»ovedovala o »pun-čikah«. Frenetični aplavzi, vse polno rož. Na shranjenih trofejah je z zlatimi črkami tiskano: »Ushičeni Hrvati — veliki umetnici — dični Slovenki« itd. itd- Cele kuoe pisem, vse navzkriž je padalo v hišo kakor toča. Tedaj je bil moj tamburin zadovoljen. Prepotovala sva skupaj celo Hrvaško in vso Srbijo, pa tudi vso Bolgarijo sva obredla — vse tja do Črnega morja. V vseh večjih mestih sva si privoščila par krasnih uric. Vse, kar je bilo lepega in dražestnega, sva preživela skupaj, jaz in moj tamburin. Pred car leti pa, pri mojem usodepol-nem zadnjem nastopu na kraljevem hrvatskem gledališču, ko sva plesala na odru divjo tarantelo, je kar naenkrat čudno votlo zazvenel — razoočil se je moj zvesti spremljevalec in ni bil več za porabo. Tisti trenutek me je na odru zgrabil hipni silni strah in čudno me je zabolelo srce, presunila me je grozna slutnja: zadnjikrat plešeš tarantelo. In res! Nisva je od takrat nikdar več plesala, zbolela sva oba ter šla v pokoj — jaz in tamburin. Ni videti še obrabljen, okoli njega vise še vedno »temperamentni« kraguljčki — ali globoko rano ima v sebi. Vedel je, da bo njegova gospodarica fizično ohromela in zvesti tovariš je želel ž njo deliti isto usodo; bila je za oba zadnja predstava. Večkrat ga žalostna pogledam, ljubim ga in sovražim, znanitelja moje nemoči; vedno se mi široko reži — raztrgan. Pa vsaj je najin veliki Ibsen, kateremu imava midva zahvaliti toliko slave, tudi že mrtev, zakaj bi se torej nama bolje godilo? Čakam vedno na čudež, na tisti veliki čudež, o katerem je dal Ibsen svoji Nori toliko govoriti, na katerega jc čakala več let zastonj. Čudež, da se nekega jutra prebudim ter zagledam tebe zopet celega in zdravega viseti na steni, da zvesto zapleševa zooet najino tarantelo. 0 zli moj omen, zakaj si mi pač tisti večer prinesel toliko tuge? Vendar si mi drag. Kadar sva sama in je vse tiho okoli, naju, tedaj mi zašepečeš lepe pravljice nekdanjih leoih dni: »Ali še veš, kako te je klasični Fijan s svojim lenim, sladkim glasom klical na odru: »Noro! Noro! Je li moja ševa kuči došla?« Da, še vedno ču-jem, kako te je klical on, s katerim sta skoz decenij skupaj slavila prave triumfe — kako so vaju oba Hrvati povsodi slavili, kako vama ploskali. Oh, tudi Ibsenov edini Robert Helmer je mrtev! Klasični Andrija Fijan, najin nepozabni kolega, najin partner — ni ga več. Pridignil naju je tolikokrat na odru, tebe in mene, ko sva utrujena od tarantele omahnila, božkal naju je nežno ter nama sladko prigovarjal, naj se pomiriva. Lansko leto sva ga obiskala, nesla sva mu rož na grob, ali ni več veselo vzkliknil — Noro! — Najin Fijan je onemel za vedno — ostaniva tudi midva v kotičku, saj nama tretjega druga manjka. Dalje zvenči tamburin: Potem sva preskočila tisto široko vodo. In še naprej, vedno dalje sva plesala, čez hribe in doline; priplesala sva v lepo mesto, tudi tnm so nas radostno sprejeli in vprašali: »Noro! Tuka li si? Koga si dojde kšti?« Bili so dragi Bolgari. Takrat sva še lahko plesala, nič nama še ni manjkalo. Ministri in dvorska gospoda so naju tam razvajali in raznežili, vse se nama je divilo in veselila sva se. 01 nesrečni tamburin, molči! Pa ne neha in rožlja dalje: Čez več let sva se zopet vtihotapila v milo domovino. Tudi tukaj so naju prijazno sprejeli. Ali še veš? Nekoč sva zlezla iz tiste drage stare Čitalnice ter zbežala v svet — vrnila sva se potem zopet zdrava in čila, ali zdelo se nama je preozko, premajhen se nama je zdel prostor za najino tarantelo. Okrutni tamburin ne prizanese ničesar, vse do konca mora povedati: Zdaj sva zopet doma, že drugikrat sva se vrnila — to pot za vedno. Gospodarica moja, oba sva otožna, krila so se nama polomila, ti sediš v mračnem kotu, jaz pa žalostno je-čim na zidu. Ni več pleska, ni več rož — najina tarantela je utihnila, je končana! Za vedno li? Kakor najin hrvaški Robert Helmer? Ali sva sedaj manje vredna, ker sva ohromela? Oj molči, nesrečni tamburin! Zofija Zvonarjeva. Rožne novice. Čehi in Slovaki na Hrvatskem, Češki listi poročajo, da živi na Hrvatskem 35 tisoč Čehov, večinoma v požeški in bjelo-varsko-križevački županiji in okoli 20 tisoč Slovakov, Poročil se je nadporočnik Moric princ pl, Lobkovic z vdovo svojega pok. brata princa Jožefa Ferdinanda Lobkovica, ki je padel na bojišču 25, oktobra 1914, s prin-cezinjo Gizelo pl, Lobkovic roj. grofico Silva-Tarouca. Prvi zakon je trajal samo eno leto. Roparski umor na Dunaju, Poročali smo, da je bila na Dunaju umorjena zaseb-nica Gizela Loschitz. Morilca nekega Hir-ta in služkinjo Lichtenegger so včeraj aretirali v Gradcu. Oba sta priznala svoj zločin. Ženska mestna straža. V Lipskem so nastavili ženske mestne stražnice in sluge. Imajo sivo žensko uniformo, črne čepice in znake na rokavih in čepicah. K poroki svoje žene je prišel. Barbara Glauninger, žena orožniškega stražmojstra Jožefa Glauninger v Pelcbahu na Gor. Avstrijskem, je dobila meseca oktobra 1914 od vojaškega poveljstva uradno poročilo, da je njen mož v bitki pri Przemyslanih padel in da leži na gotovem kraju v posameznem grobu. Ker se mož do letošnjega Božiča res ni oglasil, je vdova sklenila iznova se poročiti in sicer zopet z orožnikom, ki služi na fronti. Poroka se je vršila na dan sv. Treh Kraljev. Po cerkvenih obredih so gostje imeli mal obed v vaški gostilni. Ko tako sedijo pri mizi, se naenkrat pojavi med vratmi prvi mož-invalid Jožef Glauninger. Mislimo si lahko, kako so bili gostie, posebno pa nevesta, presenečeni. Jožef Glauninger se je nahajal od meseca avgusta 1914 v ruskem ujetništvu, kjer so mu odrezali nogo in je sedaj z drugimi invalidi vred izmenjan. Poslanec Choc v ječi v Komonm. — Bivši poslanec Choc, ki je bil zaradi ve-leizdaje v težko ječo 6 let obsojen, je odpeljan v trdnjavo Komora, da presedi tam svojo kazen. Poslanec dr. Kramar ostane za sedaj še na Dunaju. — Amrndsertova ekspedidja na severni tečaj je odložena na pomlad 1918. Roald Amundsen se mudi sedaj Chicagu, kjer nakupuje vsakovrstna živila, med drugim ameriške mesne konserve. Stroški za opremo ekspedicije z vsem potrebnim so bili prvotno proračunjeni na pol milijona kron, a ob sedanji draginji se bodo pač podvojili. — Prva ministerialna tajnica na Angleškem. Z Lloydom Georgem je prišla v angleško ministrstvo tudi njegova zasebna tajnica gdč. Stevenson, o kateri gre glas, da je izredno sposobna in da zna veliko tujih jezikov, česar Lloyd Georges in večina njegovih ministrskih tovarišev ne zna. Smrt proslulega Bufialo Billa. Iz Rot-terdama je ravnokar prišla novica, da je na svojem posestvu Big Hom v Združenih državah (Wyoming) umrl prosluli Buffalo Bili, s pravim imenom Miroslav Cody, Uča-kal je visoko starost 70 let in je dosegel čast polkovnika po burnih mladostnih dneh, ki jih je prežil na pustem zapadu in pestrih potih življenja. Njegov oče je padel v tal ioimenovani mejni vojski v Kanadi in mladi Cody je postal kurir, V smelosti in naglosti je že tedaj slovel. Kakor 20 letni mladenič se jc oženil in si je našel prav sebi primerne posle. Zavezal se je mnogo-brojnemu delavstvu pri gradbi železnice Canadian-Pacific dobavljati meso bivolov, ki se pasejo v preriji. Najel je družbo lovcev, s katerimi je blodil preko pustinj, v katere še ni bila doslej stopila bela noga. V osemnajstih mesecih je sam pobil 4280 bivolov in tako se ga je prijel priimek Buffalo Bili, V letih 1867—1872 se je bojeval z Indijanci rodu Sioux in Cheyenne. Postal pa je junak dne, ko je v dvoboju usmrtil poglavarja Cheyennov. L. 1890. in 1891. je vodil odpravo proti Siouxom in bil ranjen v koleno. L. 1883. je prepotoval s svojo zbirko spominov iz bojev z Indijanci celi svet in s tem zaslužil milijone. Razume se, da se ga je polastilo klativiteško slovstvo o rdečekožcih, a kar ni doživel v resnici, to je pridejala domišljija, učiteljske izpremembe. Za prov. učiteljico na štirirazrednicj v Koroški Beli je imenovana učiteljica Pavla Semen; namesto obolele učiteljice Alojzije Premk bo suplirala v Rožni dolini abs, učit. kandidatinja Olga Krašovec; za prov, učiteljico na Raki je imenovana suplenti-nja Ana Mencin; za suplentinjo na dekliški osemrazrednici je nastavljena šol. prak-tikantinja Berta Pišlar. — Na dešk išoli v »Marijanišču« sta izstopila katehet p, Oto Kocjan in suplentinja Frančiška Su-her, vstopila pa katehet p, Gabriel Pla-ninšek in abs, učit, kand. Ivana Sušnik, Izpred soKo. Orožniški umor pri Oplotnici. Svojčas smo poročali, da je posestniški sin Leopold Matevžič pri Oplotnici ustrelil namestne-ga stražmojstra Antona Globočnik, ki je imel od oblasti nalog, da zapre Matevžičev mlin, da se prepreči nedovoljeno mletje žita. Te dni sta stala Leopold Matevžič in njegov oče Anton pred celjskim sodiščem. Oče je priznal, da je vedel, da bo sin streljal na orožnika, sin se je pa zagovarjal, da je hotel Glančnika samo ostrašiti, a ga je po nesreči smrtno zadel. Sin je bil obsojen na 8 let težke ječe, oče pa na 7 mesecev, Oba sta kazen takoj nastopila. Listnica upravništva. Novi naročn ik: Na Vašo cenj. reklamacijo odgovarjamo, da smo prejeli denarna plačila po poštni hranilnici z dne 10. do 13. jan. šele danes in torej nismo mogli prej postreči. Naročnino smo seveda zaračunali za naprej. Mladim materam, ki trpe na migreni, tesnosrčnosti in pokvarjenem želodcu vsled trdovratnega zaprtja, pospešuje naravna »Franz-Josef« grenčica večkrat že v malih množinah zavžita, lagodno in milo odvajanje Ln v kratkem času odpravi slabosti v prebavi. Tajni medicinski svetnik profesor Zweifel, predstojnik klinike za ženske bolezni na kralj, vseučilišču v Lipskem, izjavlja, da je v vsakem oziru zelo zadovoljen z učinkom Franz-Josef-vode, Dobro se počuti človek, če si utira boleče ude s Fellerjevim fluidom iz rastlinskih esenc z znamko »Elza-Fluid«, kadar ga mučijo vsled prehlada, prepiha ali vlage nastale bolečine. Pri bolečinah revmatičnega izvora se sploh priporočajo te vrste masaže. Fellerjev >,Elza-Fluid« zavzema med utiralnimi sredstvi najodličnerše mesto in ga ni moč nadomestiti z drugimi. Vsakdo, kdor je še preskusil njega učinek, ga hvali in priporoča in dosega Število zahvalnih pisem že stotisoč. Pri vsem pa je to sredstvo jako ceno, ceneje kot vsi drugi izdelki, ker hoče biti pravo ljudsko sredstvo. Predvojne cene. 12 steklenic stane poštnine prosto samo 6 kron, na prodaj pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzairg št. 134 (Hrvatska). — Istočasno se pa lahko naroče tudi Fellerjeve lagodno odvajajoče rabarbarske kroglice z znamko »Elza-kroglice«, izborno sredstvo za želodec. 6 škatlic stane poštnine prosto samo 4 K 40 vin. _ Oboje teh omenjenih domačih zdravil ue bi smelo manjkati v nobeni hiši. — Zanesljivo sredstvo zoper kurja očesa je Fellerjev turistovski obliž znamke »Elza« za 1 K in 2 K. — Poskus sc izplača. (—ca—) Preti katarom nedosegljiv. LIBERSKI Em!n In Konstantinov vrelec. / Rodno ga Jo rabilo pofcoj. Mje*. Veličanstvo cesar la kraji Frano Jožef I. Dobiva bo povsod ali po ravnateljstvu vrelca v Liborcih. Podplati se ohranijo, če se na nove ali na malo pono-šene čevlje pritrdijo nabitki iz usnja. Dobe se pri Peter Kozina & Ko, Ljubljana. f r sv. Patra fflamia tudi nemškega jezika, da pomaga v pisarni »Od-meva iz Afrike, v Ljubljani, Pred Škofijo 8, pri dopisovanju in ekspcdiciji in ki sc obenem tudi lahko in zanesljivo razume v priprostem knjigovodstvu. Stanovanje in hrano dobi v podružnici imenovane družbe. Služba je delo gorečnosti za auoe, ne vsled časnega dobička, in oglasila brez vzornega spričevala in priporočila od strani preč. duhovščine, oziroma domačega g. župnikn, se no sprejemajo. - Treba se jo obrniti na zgoraj imenovani naslov, <>08 Rsvensisinov vojni zemljevid, 1 : 250.000 za južno Tirolsko.. Dolomite, Lombcrdske gore, oz eni! j 3 ob Gardskcm jszeru m za obmejno gorenjo Italijo je posebno pregleden zemljevid za boje, ki se vrše v teh pokrajinah. Za vsakogar, ki hoče boje na južnem Tirolskem natančno zasledovati, je ta jako pregledno izdelan, koloriran zemljevid neobhodno potreben; zarisano in označeno ima vsako, še tako malo vasico. Ima pa še drugo prednost, da je namreč označena višina zemeljskih plasti z bolj ali manj temno barvo. Kdor si je ku-pil Ravensteinov zemljevid za vzhodne Dolomite, karnijske in julske Alpe, za Goriško in severno Benečijo, bo težko pogrešal ta zemljevid, ki je ravno tako natančno izdelan kot oni. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani, Cena s poštnino 3 K 40 vin. , . Ljudska knjižnica. »Juan Miseria« [Janez Nevolja). Spisal znani španski pisatelj F. C. Coloma. Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe španske revolucije. Ginjeni občudujemo, kako vdano v božjo voljo pre-uaša po nedolžnem obsojeni Juan Miseria ječo, v osebi hudobnega Lopezinka pa vidimo, kam pripelje človeka življenje •—• brez 3oga. Ta leoa povest naj bi se čitala v vsaki slovenski hiši; omenjeni pisatelj slika tako živo razne dogodke, da ne moremo nebati prej, dokler ne prečitamo cele knjige. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Cena nevezani knjigi 1 K, s poštnino 1 K 30 vin. 153 Fredis se © Hraifiiče it. 15, S. . levo. 21 let stara. Seli nastopiti sE&elbo v mešani trgovini. Plača za eno leto stroške sama. Ponudbe sprejema uprava lista pod št. 190. nove in stare fcgjgf^l vsak° množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov dober čuvaj, se proda v Streliški ul. 26. sprejme takoj Ivan Gomišek, kovač, Vrhnika. — Prednost imajo taki, ki so se obrta že učili. 209 Išče se 183 garantiran. z enim ali dvema paroma konj za izvažanje lesa (hlodov) iz gozda na žago: konjska krma preskrbljena, zaslužek na pnr konj vsakdan K50- — Gozc! leži pri Vuzeuici na Šta er-škem. Ponudba naj se pošljejo na naslov: Janko Tavčar, Gradec, Katzianergasse 10. Potrebuje se v večji oficirski menaži v Isiiibljazsi nekaj 0ST fn sicer za serviran e opoldne med 3.2-2 h ter zvečer med 7-9& Reflektira se samo na zdravo, Cisto in pošteno osebje, nemškega jezika vsaj za silo zmožnega. Plačilo: Prosta hrana m plača po zmožnosti od 30 K mesečno naprej. Na udove in sirote po padlih a'i invalid.h ter hčere vpoklicanih se bo v prvi vrsti oziralo. Natančnejši pogoji: v nedeljo in pondeijek od 11—12 b ter ti 7 k v pisarni uprave Frančiškanska ulica ši. 6/i na dvorišču. 207 oženjen, vojaščine prost, > ell službo pre tn e ti i J i Ima lepa spričevala in postranski zaslužek Želi si tudi nekai zemljišča. Naslov v upravmštvu lista pod št. 110. Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam slamnate katere sem začel izdelovati na debelo, tako da vsakemu lahko postrežem. Ker je druga obutev tukc draga, bede to. z ci usebe, ki i m n. j o cprstvilo v sobah prav dobro došla. Naj vsak poskusi! FtfANC CEflA.fi, tovarna s.amnikov v Slob-u. uaaia Ooiažale pri Ljubljani. 107 za štiri glasove, 191S. Fran KsroK, LJubljana, K 1-50 in K 1-80. Šolam, župniščem, društvom, vojakom itd. najtoplejšo priporočamo. — Najiepse tlar.lo! F. BATJEL, Ljubljana Siari trg 28 (prej v Gorici) vlj. priporoča novo fcalogo koles, šival, strojev, gramofonov, žepu. eleutr. svetilk, kompl. že od K 2-— V zalogi vedno par tisoč Najboljšo baterije. Posebno nizka cena za razprodajalcc. — Pismena naročila se takoj izvrše. 3010 Preklic. Podpisana obžalujem s tem, da sem g. Ant. Kopač iz Rodeža žalila, in se jej zahvalim za odpuščeno kazen. 201 M. Ahčan. 58 hrastovih transportnih vinskih (600 1) takoj za polnitev pripravljenih se proda a lil 18 kron. — Ponudbe na upravo tega lista pod »Sodi« 205. Vabilo na Kmetijskega društva v Sodražici, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 18. februarja 1817 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1916. 4. Dopolnilna volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi nafielsfvo. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drug občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo veliavno sklepal neglede na število navzočih članov. 203 Po NitvISlem oooblaSčenJu Nieu. tniiiiiiiii, iii,i. kiti,,,,.......— cesJn^knlj-^Aorst, Veličan;1va, za civilne dobrodelne namene. Ta denarna loterija ima 2i.<46 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 625.000 kron. Glavni dobitek ^ Manj?, no ia'« na Cuneiu dne 22. irnaria mi. Srečna slane 4 toni. Srečna sla j 4 Hrane. Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne io.erijc na Duna ju, UL, Vordere amis-st asse 5, pri kr. ogr. iote-.ij. ravnate! s.vu v Budimpešti IX. pos apje dav. ega car .sipkega urada, po leter iab, trafikah, pri dav ni h postnih, bizo a trnih ia železniških uradih, 'pri me. talnicah .td. Igralni nrčrti za ;.upca sre k zaslonj. Srečke se pošiliajo pogini, e piosio. Cd c. kr. general.^ega ravnaieljslva drž. loterij (odteiek za dobrodelne lotcri;o.) 202 Iz proste roke se proda §BW*%s?ižM m i I i 1 i in gospodarskimi poslopji, za trgovino vsake stroke ter za vsako obrt zelo pripravna. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca" pod štev. 219. se sprejme. Naslov pove uprava tega lista pod štev. 220. z dvetna skladiščema ob državni cesti pri fari na Dolenjskem se odda takoj pod ugodnimi pogoji v najem. Resne ponudbe pod »Trgovinski lokal« št. 211 ua upravništvo »Slovenca". les v hlodih, Kostanjev les sAtss 2407 kupim vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. te? iz dobre, poštene, krščanske hiše, vešč slovenskega in nemškega jezika, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Močnejši imajo prednost! Pismene ponudbe na tvrdko Auioa Kaiaa, Školja Loka, kolodvor. Črno podložen damski plašč istotaka zimska jopica, plašč za dekl co, morn. jopica, lepi pre. nošeni čevlji št. 33 do 40 sa ceno Ogleda se lahko od 10—13 dop. na EHzabetni cesti 7. UL n. vrata 9. 215 Lep za dečka in dobra violina so ceno odda. Kolizej, priti. 16. 221 Samostojen kovaški pomočnik 212 ali tudi mojster se takoj sprejme proti dobri plači. S hrano ali brez nje. Stanovanje v hiši. Lahko je tudi oženjen. JOSIP KUNSTLER, Ljubljana, Lepi pot 1. Večja množina bolj drobnega stavbnega lesa, stoječega v zelo pripravnem kralju, je naprodaj pri g. Jos. Černe, Zg. Šiška 39. 211 Prodam 4 letno brejo Sprejmeta se 1 ali 2 v starosti 35—50 let v rudokop na Gorenjskem. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo tega lista pod 213 218 Ivana Legat, Begunje pil Lescah, št. 88 Ištem I vrtnar i a izučenega in neoženjenega. — K. P. Kolodvorska ulica št. 11 v Ljubljani. 216 iHiHMIM Za vse odkritosrčno sožalje ob naši težki izgubi, ki nas je zadela, izrekamo vsem darovalcem krasnih vencev in obilnim spremljevalcem naše ljubljene, nepozabljene rnamice k zadnjemu počitku, najsrčnejšo zahvalo. Oso-bito se zahvaljujemo častiti duhovščini, častitim sestram sanatorija „Elisa-betinum" za ljubeznjivo postrežbo, kakor tudi vodstvu bolnice Rdečega križa „Ljudski doni", gosp. dr. Mahru, gosp. majorju Krarnaršiču, gosp. upravitelju Strzelba, gospej M. pl. Cron, kakor tudi vsemu cenjenemu moštvu, cenjenim pevcem za krasno žalostinko in sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali sočutje. Ljubljana, dne 27. januarja 1917. Franc, Avgust, Leopold Jurjovec. Za vse dokaze iskrenega sočutja med boleznijo in ob smrti naše iskrenoijubljene matere oz. sestre, tete, svakinje, go. o. o -t 3 o tO O n« n N 3 re ■t 3 Sprejmejo se takoj 3053 proti dobri plači za betonsko stavbo na Dobravi pri Jesenicah. — Za stanovanje in prehrano je skrbljeno. — Natančna pojasnila se dobe v gostilni Franc Scagnetti v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19, ali pa pri tvrdki V. Scagnetti na Dobravi pri betonskem delu. — — M S Dostavitev ! takol I Brsx po!n?s*£f?3 so Dostavitev '. takoj! šicaini stroji ziajEspse Ss času na]prinssraiejSe Ti stroji znamke „Gritzner" in „Afrana" so najoo'jš sedanjosti, šivajo, vezejo (stikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavice, ter imajo 'Oietno garancijo, brogijlčen, brezsamea tek, ter biserni ubod. Vedno v zalogi priproste in luras opreme, ter stroji najnovejših sistemov. Pouk v ravnauiu s strojem kot tudi umetno vezenje, krpanje perila ter Šivanje z aparati vsaki čas in povsod brezplačen. 2978 Cim preje ki piš, ceneje kupiš — dobro le v jujji*sj?aj3«iaiij sv. Petra nas p 7, blizu Srančišlianskega nsosfai, levo ob vodi, 3 hiša pri Višek letošnje mode. Bogata izbira v različnih kakovostih in barvah. fl. & G. Skabmi veletrgovina z manafakturnim blagom Ljubljana, Mestni trg št 10. S7«9 nleve in bukove Mode kupi vsako množino franko vagon roiilna tovorna SAMSA i Co 11 Liiii. Vpoštevajo s® le pismene ponudbe z navedbo cen. 136 m m m Ustanovljeno 1.1893. Ustanovljeno 1.1893. društvo v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po JK Rentni davek plačuje iz svo;ega. cescs« Zunanjim vlagateljem so za poši- 4f 12 |o ljanje denarja na razpolago brezplaCao položnice poštne hranilnice M M A M M k Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2> 15 ali 22>/2let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijsisa posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 K 519.848-40. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15 615 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. Načelstvo: Predsednik: Andrej Ealan, prelat m stol.kanonik v Ljubljani 1. podpredsednik: IL podpredsednik: Bogumil Remec, c. kr profesor Karoi Pollak mL, tovarnar v Ljubljani. v Ljubljani. Člani: Ivan Dolenc, c kr profesor v Ljubljani; Zaje Albin, c. kr. rao. oficilal v Ljubljani Anton ii.ialj, tajnik Zadružne zvezo v Ljubljani; Ur. Merhar Aiojztj, gimn. vero-učitelj v Ljubljani; dr. Jakob motiorič, odvetniški kandidat v Ljubljani ■ dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani Ivan Sušnik, stolni U^n mik v Ljubljttni; Anton Suinlk, c. kr. gimnazijski (iroiesor v Lju»>l,ani; di. Viljem Scbvveitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušsničn!k profesor bogoslovja v Ljunijani: Fran Verbic, c kr. gimnazijski profesor v Ljubljani-, Ignacij Zaplotnik, katebet v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Anton Kržlč, c* kr protesoi in kanonik v Ljubljani — Člani: Antoa Čadež, katehet v Ljubljani: ti Gruber c. kr. fin rač oOciial v Liubljani Ivan Mlakar, pro-tesor, v Ljubljani i AvgušUn Zaje, c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani. Vloqe v »Ljudski poso.iiuici« so popolnoma va no naložene, ker posoiiln ca daje denar na varna posestva na deželi m v mestih. registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v Ias'nem domu M klošičeva cesta štev 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po brez odbitka rentriega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. Bezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000'—. Stanje hrani n h vlog Je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Tisk »Katoliške Tiskarne«. Izdaia konzorcii »Slovenca«. CMdovorni urednik: .Toiei Gostinčar. državni nnslaaec.