slovenski narod Ljubljani, t četrtek 29. septembra 1R92 Gabilo na riaročbo. S I. oktobrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja: Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4gl. — kr. Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo ,, Slovenca". Kdor je sam v temi — teme ne vidi! Najprej nekaj „pro domo sua". Članka mojega „Načelo in njegovih nasprotnikov praksa" se je „SI. Narod" na dveh mestih spominjal. Dobro znamenje. Bero nas I Nekaj jim že na vesti obvisi, kar sad obrodi mogoče čez de3et, dvajset let. Izpodtika se nežni „Narod" ob jednem mojem stavku. Mislil sem, da se smem tudi jez vsaj od daleč približati fini obliki odkritosrčnih doktorjev in onih nežoih in delikatnih bitij, ki vabijo ljudstvo, naj bi duhovnike metali po stopnjicah itd. Ker niso proti tej pisavi ne „Mir", ne „Edinost", ne „Novice" protestovali, kakor sedaj protestujejo proti katoliškemu shodu, mislil sem, da je ona oblika res dobra in vzorna. Varal sem se. Zopet nova skušnja, da liberalcev ne smemo niti glede oblike, še manj pa gledi nazorov posnemati. Liberalizem je, kakor je rekel papež Pij IX, „pestis perniciosissima", „najpogubniša kuga". Sedaj pa k stvari! Liberalizem je evangelij, ki uči, da je človek popolnoma neodvisen od Boga ali vsaj v nekojih dejanjih, n. pr. v politiki. So li pristaši tega evangelija tudi mej Slovenci? „NI jih, ni jih!" ta krik odmeva od vseh štirih vetrov Slovenije. Da pa bivajo, pričajo njih* izjave, katerih nikdo utajiti ne more. Stritarju je n. pr. Bog trinog, cerkvene dogme: „Kdo bi se ne smejal nespameti taki"; štiritisočevemu doktorju „iuris" je jus — cape, „SI. Narodu" je papež „izvržek človeštva" itd. V tem članku pa nečemo tu a posteriori, iz posledic dokazovati bivanje liberalizma, ampak iz obstoječih vzrokov. Ležeče pa nam je, da se prizna bivanje liberalizma, ker prvi korak do poboljšanja je: spoznanje in priznanje zmote. 1. Mi Slovenci smo tudi, kakor Nemci, Francozi iz Eve rojeni. Kakor v teh, taVo je tudi v nas narava pokvarjena. Nizka čutnost se tudi v nas protivi ukazom nadnaravne naše vere katoliške. Ta zmagonosno zavlada prvi le tedaj, ako se poslužujemo sredstev nadnaravnih: molitve in sv. zakramentov. Ako tega ne delamo, prevlada čutnost in ta začne duhu narekovati liberalna načela: ni treba, da se tu in tu Bogu pokoriš. — Torej tudi mi Slovenci smo izpostavljeni nevarnosti biti liberalni. „Slovan ne more biti liberalec, odpadnik od vere", je le pesek, katerega meče satan v oči slovanskim svojim žrtvam. 2. Slovensko razumništvo, ne izjemši duhov-skega stanu, smo se napajali v mladosti z nauki nemških Ieposlovcev, in sicer gotovo izključljivo onih, ki so bili protestantje, racijona-listi, masoni, n. pr. Goethe, Lessing, Heine itd. Je li mogoče, da smo se mi Slovenci vsi popolnoma vbranili brezverskim, antikatoliškim idejam onih spisov, ki so dostikrat tako mamljivo povite? 3. Naše šolske postave so — nekonfesijonalne, saj jih sam zakoa ik tako imenuje. To se pa pravi, da mladina vzgojena po teh postavah, koncem študij mora hiti, kolikor se tiče postav, nekonfesi-jonalna, brezverska. Ne trdim, da so vsi dijaki koncem učenja brezverci, ker vero po privatnem vplivu starišev iu drugih katoliških mladinoljubov vkljub brezverskim postavam ohranjajo, toda ako hočejo biti dosledni in se popolnoma udati sedanjemu šolskemu brezverskemu načrtu, morajo biti brezverci. So pa dijaki, ki nimajo uče-nikov. koji bi jih privatno prepričavali o resničnosti vere, torej t' so in morajo biti, morda ne iz svoje krivde — brezverci. Dokler brezverska vzgoja traja, morajo biti tudi liberalci. Ako bi ne bili, bil bi čudež; ne bilo bi posledice, ko se dejstvujoč uzrok nahaja. Bog pa ne dela čudežev vsak dan. — Kaj pa „Vesna" ? Torej ne glede na sadove, posledice, ampak zadostuje, da se opoštevajo uzroki, in priti se mora do sklepa: „Tudi mej Slovenci morajo biti ljudje, ki radikalno ali vsaj deloma zagovarjajo odpad od Boga, od papeža, od škofov." In vendar so mnogi na Slovenskem, tudi taki, ki so poslani „sicuti agni inter lupos", koji trdijo, da ni liberalcev, da ni volkov, koji ne mogo pojmiti, kako je mogel Jezus Kristus, večna resnica in ljubezen, imenovati nekoje izmed človeštva „volkove", ko so vendar vsi, vsi samo poslušna jagnjeta, — izven ljubljanskega škofa in goriškega preroka ! Te zavračam : Teme ne vidite, k«r sami ste v temi! Zagovarjati moža in braniti njegovo stališče v družbi sv. Cirila in Metoda, moža, ki je zapustil dvorano, ko je šlo za versko šolo, dasi je Jezus Kristus rekel, „da on ne pozna človeka pred Svojim Očetom, kateri vere Njegove ne bode spoznaval pred svetom v javnosti"; pomagati ljudem, ki so pisali, da je papež izvržek ; za mizo Bedati z ljudmi, ki svojega škofa obrekujejo, blatijo, — ako ni to liberalno, proti Bogu, proti papežu, proti škofu, in LISTEK Zločin na porušenem mostu. (Francoski spisal Jean Grange.) (Dalje.) L Moj oče in mati moja — pisal je g. Rémois —• pohajala sta iz Pariza iz srednjega meščanskega stanu. Po svojih roditeljih, ker je bilo v obeh rodbinah razen njiju še nekoliko bratov in sester, nista razen vzgoje nič podedovala. Ne vem, ali je bil kedaj kak jedinec bolj ljubljen od svojih starišev, kakor sta mene ljubila oba roditelja. Osebito očetova nežnost je bilo obožavanje. On me nikoli ni -karal, ali kaznil. Ker je bil oče moj tako popustljiv, morala je biti mati z menoj strožja. Uboga mati mi je umrla, ko sem bil v dvanajstem letu. Oče moj bi se bil lehko še oženil, saj še ni bil 50 let star, vender se je posvetil popolnem vzgoji. Oče moj je bil kmalu na to vsprejet za pisarja pri Rivetovi in Andrieuxovi banki. S svojo vzorno pisavo, svojo marljivostjo, s svojim vzornim vedenjem prikupil se ie svojima gospodoma, tako, da je bil, oženivši se v drugo, imenovan drugim blagajnikom z letno plačo 4000 frankov. Neveliko imenje svoje soproge je vložil v banko, obresti je dajalo na leto 600 frankov. Živeli bi bili srečno, da bi ne bil oče hrepenel po službi prvega blagajnika. Za ta posel je imel vsa potrebna svojstva in pravo; nedostajala mu je samo kavcija. Ta je bila vzrok prenapete štedljivosti pokojne matere moje, a še večje po njeni smrti. Štedljivost se ni tikala ravno hrane, temveč stanovanja in pohištva. Oče moj je sicer trdil — in možno, da je imel prav — da je dobro rejena rodbina vselej dostatno preskrbljena s stanovanjem in pohištvom, in da bilo bi nespametno, ako nismo primorani vzprejemati „uradnih" obiskovanj, če vtaknemo tretjino ali celo polovico dohodkov v stanarino in hišno opravo. Zbok tega ni bilo pri nas srebra. Rajši imam, dejal je moj oče, žlico od „novega" srebra, je-li v nji dobra polivka, nego sre-berno žlico s slabo in netečno polivko. Končno so spravili vkupe teh 30.000 frankov — toli je trebalo za kavcijo — in oče moj je postal blagajnik Rivetove in Andrieuxive banke. Po dovršenih študijah stopil sem tudi jaz — bilo mi je dvajset let — kot „commis" v napomi-nano banko, v koji je oče moj imel vloženo vse svoje premoženje. Skupnega kapitala bilo je jeden milijon, 500.000 frankov prinesel je gospod Rivet, a drugo polovico gospod Andrieux. Oba bankirja bila sta s svojim blagajnikom tako zadovoljna — moj oče je bil obema vodnik in svetovalec v kočljivih trgovskih zadevah — da sta mu ponudila kom-panjonstvo. To je bilo vrhunec očetovih želja. .Po njega mnenju, kar se dostaje rednosti in poštenosti, slula je Rivetova in Andrieuxova banka med prvimi. Sledila je takoj za „Credit foncier", za „Francosko banko" in za Rothschildovimi zavodi. Ni trenotja nisem pomišljal, tej banki zaupati i premoženje soproge svoje, kojo sem vzel 23 let star. Še danes mi zvene po ušesih ugovori starega odvetnika žene moje, ki je trdil, da ni dobro in pametno v jeden koš vkladati vseh jajec. „I čemu bi ne", dč oče, — „je-li koš trden in na varnem kraju?" ter dostavi: „Ali bi se obotavljali, vložiti Lujizino doto v Francosko banko ali v kako Rothschildovo banko ?" „Izvestno ne", odgovori notar. „Naj bode!" Ko sem bil star 30 let, imeli smo 600.000 frankov vloženih v Rivet-Andrieuxovem iu Remois-ovem zavodu. Moj oče je uameraval najeti lagodneje stanovanje in nakupiti potrebne hišne oprave in srebra. Toda človek obrača, a Bog obrne, žena moja in obe hčerki obole. Zdravniki se izjavijo, da pariško podnebje ne ugaja njih zdravju, in najbolje za nas, če se preselimo v južuo Francosko. (Dalje sledi.) Političen list za F» poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr J administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št 2 Oznanila finserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. ee se tiska dvakrat; 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \',6. uri popoludne. ^tev. 222. Letnilt XX. sicer „in necessario", — ako ni to liberalno, potem pa ni več razlike mej Bogom in satanom, mej katoličanom in masonom. Vkljub tem jasnim dokazom se bode veodar kričalo: „Ni liberalcev na Slovenskem!" „Pro ra-tione stat voluntas!" Da, mi bi radi videli, da bi liberalizma ne bilo med nami; a bolezen, tajiti, ko faktično je v narodu, ni ljubezen, ampak s o v r a š t v o do naroda. Nas ono trdovratno tajenje ne bega, ampak nas še potrjuje, da je liberalizem na Slovenskem, in sicer, da se je nekaterim tako globoko že zajel v kri in dušo, da so začeli smatrati že laž za resnico, — da sami v zmoti zmote več ne razvide vajo! Dosledni, da vrana vrani ne izkljuje očij! _L u n a j s k a borza. Dn6 29. septembra. Papirna renta 5%, 1<5% davka . . . . Srebrna renta 5%, 16% d&vka . . . . Zlata renta davka prosta..... Papirna renta 5%, davka prosta . . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . Napoleondor (20 fr.) Cesarski cekini . . 96 gld. 70 kr. Dn6 28. septembra. Ogerska zlata renta .......112 gld. Ogerska papirna renta of,......100 „ 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 151 „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....185 Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 96 Zastavna pisma „ „ „ „ „41100 Kreditne srečke, 100 gld.......190 ** ** ^ »»vvav, «vu • • • At/V St. Génois srečke. 40 irld.......63 40 kr. 45 „ n 50 „ 15 „ 25 „ 25 „ Ljubljanske srečke, 20 gld...... Avstr. rudečeg» križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........62 Windi8chgraezove srečke, 20 gld..........— Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 153 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2795 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 99 Papirni rubelj....................1 Laških lir 100.............._ 22 gld. - kr. 17 „ 30 „ 50 „ 20 „ r 70 . 25 „' 20 „ imenjarnična delniška dražba na Dunaju, L, Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. •V Razna naročila i ž vrši se najtočneje. Za nalaganje kapital o v priporočamo : 4% bolzansko-meranske prioritete. 41!t% gallikega zemljiškega kreditnega druitva zastavna pisma. 4% duhovsko-podmokelske (Dux - Bodenbaoher) srebrne prioritete. Dmiajske komunalne promese a 3'/4 gld. in 60 kr. kolek. Glavni dobitek 200.000 gld. avstr. velj. Tišine promese a 2 gid. in 50 kr. kolek. Glavni dobitek 100.000 gld. avstr. velj. _ Obe vkupe le 6 gld. avstr. velj. BW Žrebanje dne 1. oktobra ! OdtfOTcmi v.edrji). Ignacij Žitnik. itn ■'. »v i-.e I ..-.AI s..." \