slovenski narod
Ljubljani, t četrtek 29. septembra 1R92
Gabilo na riaročbo.
S I. oktobrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec.
Po pošti velja:
Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4gl. — kr. Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo ,, Slovenca".
Kdor je sam v temi — teme ne vidi!
Najprej nekaj „pro domo sua". Članka mojega „Načelo in njegovih nasprotnikov praksa" se je „SI. Narod" na dveh mestih spominjal. Dobro znamenje. Bero nas I Nekaj jim že na vesti obvisi, kar sad obrodi mogoče čez de3et, dvajset let. Izpodtika se nežni „Narod" ob jednem mojem stavku. Mislil sem, da se smem tudi jez vsaj od daleč približati fini obliki odkritosrčnih doktorjev in onih nežoih in delikatnih bitij, ki vabijo ljudstvo, naj bi duhovnike metali po stopnjicah itd. Ker niso proti tej pisavi ne „Mir", ne „Edinost", ne „Novice" protestovali, kakor sedaj protestujejo proti katoliškemu shodu, mislil sem, da je ona oblika res dobra in vzorna. Varal sem se. Zopet nova skušnja, da liberalcev ne smemo niti glede oblike, še manj pa gledi nazorov posnemati. Liberalizem je, kakor je rekel papež Pij IX, „pestis perniciosissima", „najpogubniša kuga". Sedaj pa k stvari!
Liberalizem je evangelij, ki uči, da je človek popolnoma neodvisen od Boga ali vsaj v nekojih dejanjih, n. pr. v politiki. So li pristaši tega evangelija tudi mej Slovenci? „NI jih, ni jih!" ta krik odmeva od vseh štirih vetrov Slovenije. Da pa bivajo, pričajo njih* izjave, katerih nikdo utajiti ne more. Stritarju je n. pr. Bog trinog, cerkvene dogme: „Kdo bi se ne smejal nespameti taki"; štiritisočevemu doktorju „iuris" je jus — cape, „SI. Narodu" je papež „izvržek človeštva" itd. V tem članku pa nečemo tu a posteriori, iz posledic dokazovati bivanje liberalizma, ampak iz obstoječih vzrokov. Ležeče pa nam je, da se prizna bivanje liberalizma, ker prvi korak do poboljšanja je: spoznanje in priznanje zmote.
1.	Mi Slovenci smo tudi, kakor Nemci, Francozi iz Eve rojeni. Kakor v teh, taVo je tudi v nas narava pokvarjena. Nizka čutnost se tudi v nas protivi ukazom nadnaravne naše vere katoliške. Ta zmagonosno zavlada prvi le tedaj, ako se poslužujemo sredstev nadnaravnih: molitve in sv. zakramentov. Ako tega ne delamo, prevlada čutnost in ta začne duhu narekovati liberalna načela: ni treba, da se tu in tu Bogu pokoriš. — Torej tudi mi Slovenci smo izpostavljeni nevarnosti biti liberalni. „Slovan ne more biti liberalec, odpadnik od vere", je le pesek, katerega meče satan v oči slovanskim svojim žrtvam.
2.	Slovensko razumništvo, ne izjemši duhov-skega stanu, smo se napajali v mladosti z nauki nemških Ieposlovcev, in sicer gotovo izključljivo onih, ki so bili protestantje, racijona-listi, masoni, n. pr. Goethe, Lessing, Heine itd. Je li mogoče, da smo se mi Slovenci vsi popolnoma vbranili brezverskim, antikatoliškim idejam onih spisov, ki so dostikrat tako mamljivo povite?
3.	Naše šolske postave so — nekonfesijonalne, saj jih sam zakoa ik tako imenuje. To se pa pravi, da mladina vzgojena po teh postavah, koncem
študij mora hiti, kolikor se tiče postav, nekonfesi-jonalna, brezverska. Ne trdim, da so vsi dijaki koncem učenja brezverci, ker vero po privatnem vplivu starišev iu drugih katoliških mladinoljubov vkljub brezverskim postavam ohranjajo, toda ako hočejo biti dosledni in se popolnoma udati sedanjemu šolskemu brezverskemu načrtu, morajo biti brezverci. So pa dijaki, ki nimajo uče-nikov. koji bi jih privatno prepričavali o resničnosti vere, torej t' so in morajo biti, morda ne iz svoje krivde — brezverci.
Dokler brezverska vzgoja traja, morajo biti tudi liberalci. Ako bi ne bili, bil bi čudež; ne bilo bi posledice, ko se dejstvujoč uzrok nahaja. Bog pa ne dela čudežev vsak dan. — Kaj pa „Vesna" ?
Torej ne glede na sadove, posledice, ampak zadostuje, da se opoštevajo uzroki, in priti se mora do sklepa: „Tudi mej Slovenci morajo biti ljudje, ki radikalno ali vsaj deloma zagovarjajo odpad od Boga, od papeža, od škofov."
In vendar so mnogi na Slovenskem, tudi taki, ki so poslani „sicuti agni inter lupos", koji trdijo, da ni liberalcev, da ni volkov, koji ne mogo pojmiti, kako je mogel Jezus Kristus, večna resnica in ljubezen, imenovati nekoje izmed človeštva „volkove", ko so vendar vsi, vsi samo poslušna jagnjeta, — izven ljubljanskega škofa in goriškega preroka ! Te zavračam : Teme ne vidite, k«r sami ste v temi!
Zagovarjati moža in braniti njegovo stališče v družbi sv. Cirila in Metoda, moža, ki je zapustil dvorano, ko je šlo za versko šolo, dasi je Jezus Kristus rekel, „da on ne pozna človeka pred Svojim Očetom, kateri vere Njegove ne bode spoznaval pred svetom v javnosti"; pomagati ljudem, ki so pisali, da je papež izvržek ; za mizo Bedati z ljudmi, ki svojega škofa obrekujejo, blatijo, — ako ni to liberalno, proti Bogu, proti papežu, proti škofu, in
LISTEK
Zločin na porušenem mostu.
(Francoski spisal Jean Grange.)
(Dalje.)
L
Moj oče in mati moja — pisal je g. Rémois —• pohajala sta iz Pariza iz srednjega meščanskega stanu. Po svojih roditeljih, ker je bilo v obeh rodbinah razen njiju še nekoliko bratov in sester, nista razen vzgoje nič podedovala. Ne vem, ali je bil kedaj kak jedinec bolj ljubljen od svojih starišev, kakor sta mene ljubila oba roditelja. Osebito očetova nežnost je bilo obožavanje. On me nikoli ni -karal, ali kaznil. Ker je bil oče moj tako popustljiv, morala je biti mati z menoj strožja. Uboga mati mi je umrla, ko sem bil v dvanajstem letu. Oče moj bi se bil lehko še oženil, saj še ni bil 50 let star, vender se je posvetil popolnem vzgoji.
Oče moj je bil kmalu na to vsprejet za pisarja pri Rivetovi in Andrieuxovi banki. S svojo vzorno pisavo, svojo marljivostjo, s svojim vzornim vedenjem prikupil se ie svojima gospodoma, tako, da je bil, oženivši se v drugo, imenovan drugim blagajnikom z letno plačo 4000 frankov. Neveliko imenje svoje
soproge je vložil v banko, obresti je dajalo na leto 600 frankov.
Živeli bi bili srečno, da bi ne bil oče hrepenel po službi prvega blagajnika. Za ta posel je imel vsa potrebna svojstva in pravo; nedostajala mu je samo kavcija. Ta je bila vzrok prenapete štedljivosti pokojne matere moje, a še večje po njeni smrti. Štedljivost se ni tikala ravno hrane, temveč stanovanja in pohištva. Oče moj je sicer trdil — in možno, da je imel prav — da je dobro rejena rodbina vselej dostatno preskrbljena s stanovanjem in pohištvom, in da bilo bi nespametno, ako nismo primorani vzprejemati „uradnih" obiskovanj, če vtaknemo tretjino ali celo polovico dohodkov v stanarino in hišno opravo. Zbok tega ni bilo pri nas srebra. Rajši imam, dejal je moj oče, žlico od „novega" srebra, je-li v nji dobra polivka, nego sre-berno žlico s slabo in netečno polivko.
Končno so spravili vkupe teh 30.000 frankov — toli je trebalo za kavcijo — in oče moj je postal blagajnik Rivetove in Andrieuxive banke.
Po dovršenih študijah stopil sem tudi jaz — bilo mi je dvajset let — kot „commis" v napomi-nano banko, v koji je oče moj imel vloženo vse svoje premoženje. Skupnega kapitala bilo je jeden milijon, 500.000 frankov prinesel je gospod Rivet, a drugo polovico gospod Andrieux. Oba bankirja bila sta s svojim blagajnikom tako zadovoljna —
moj oče je bil obema vodnik in svetovalec v kočljivih trgovskih zadevah — da sta mu ponudila kom-panjonstvo. To je bilo vrhunec očetovih želja. .Po njega mnenju, kar se dostaje rednosti in poštenosti, slula je Rivetova in Andrieuxova banka med prvimi. Sledila je takoj za „Credit foncier", za „Francosko banko" in za Rothschildovimi zavodi. Ni trenotja nisem pomišljal, tej banki zaupati i premoženje soproge svoje, kojo sem vzel 23 let star.
Še danes mi zvene po ušesih ugovori starega odvetnika žene moje, ki je trdil, da ni dobro in pametno v jeden koš vkladati vseh jajec.
„I čemu bi ne", dč oče, — „je-li koš trden in na varnem kraju?" ter dostavi: „Ali bi se obotavljali, vložiti Lujizino doto v Francosko banko ali v kako Rothschildovo banko ?"
„Izvestno ne", odgovori notar.
„Naj bode!"
Ko sem bil star 30 let, imeli smo 600.000 frankov vloženih v Rivet-Andrieuxovem iu Remois-ovem zavodu. Moj oče je uameraval najeti lagodneje stanovanje in nakupiti potrebne hišne oprave in srebra. Toda človek obrača, a Bog obrne, žena moja in obe hčerki obole. Zdravniki se izjavijo, da pariško podnebje ne ugaja njih zdravju, in najbolje za nas, če se preselimo v južuo Francosko.
(Dalje sledi.)
Političen list za
F» poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr J administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št 2
Oznanila finserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. ee se tiska dvakrat; 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \',6. uri popoludne.
^tev. 222.
Letnilt XX.
sicer „in necessario", — ako ni to liberalno, potem pa ni več razlike mej Bogom in satanom, mej katoličanom in masonom.
Vkljub tem jasnim dokazom se bode veodar kričalo: „Ni liberalcev na Slovenskem!" „Pro ra-tione stat voluntas!" Da, mi bi radi videli, da bi liberalizma ne bilo med nami; a bolezen, tajiti, ko faktično je v narodu, ni ljubezen, ampak s o v r a š t v o do naroda. Nas ono trdovratno tajenje ne bega, ampak nas še potrjuje, da je liberalizem na Slovenskem, in sicer, da se je nekaterim tako globoko že zajel v kri in dušo, da so začeli smatrati že laž za resnico, — da sami v zmoti zmote več ne razvide vajo! Dosledni, da vrana vrani ne izkljuje očij! _L<ga + 1.
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. septembra.
[Notranje dežele.
Češko. Staročeški predlog o vrejenju jezikovnih razmer pri javnih uradih obsega 23 paragrafov. Prvih jednajst paragrafov se strinja s predlogo deželnega odbora glede na jezikovno ieduakopravnost pri avtonomnih uradih. V paragrafih 12 do 19 so določbe, katere se nahajajo v jezikovni naredbi iz 1880. leta. Zadnji paragrafi se pa tičejo notranjega službenega jezika državnih uradov. Vojaške urade so izključili predlagatelji iz tega predloga. Za druge urade se pa določa, da rabijo v notranji službi jezik, ki je navaden v kakem okraju. Če kak jezik govore štiri petine prebivalstva, potem je izključno ta jezik notranji jezik. Deželnemu šolskemu svetu pa bodi notranji uradni lezik jezik tistih šol, ki so podrejene dotičnemu . oddelku deželnega šolskega sveta. Nadalje nai bode tudi v notranjem službenem občevanju jezik adresatov.
Vitanje države.
Srbija. Naprednjaško glasilo misli, da se ni bati v Srbiji niti državnega prevrata niti vstaje. Vstaja sedaj ni lahko mogoča, ko je vojska tako številna. Zajčarski vstanek trajal je pač le tako dolgo, da so se vojaki dobro pripravili.
Turčija in Rusija. Turška vlada baje misli na rusko noto dati jako rezek odgovor. Na-glašala bode, da so razmere mej Bolgarijo in Turčijo njene notranje stvari, v katere se nema nikdo vtikati.
Francija. Francoski listi so se sedaj jeli poganjati za civilne krste, kajti civilni zakoni jim več ne zadoščajo. Pri tej ceremoniji, ki se bi vršila pred stanovskim uradnikom, bi morala biti tudi boter in botra, katera bi obljubila, da prevzameta nad otrokom nekako telesno in duševno varstvo. Namen tem krstom bi bil, otroke popolnoma odtegniti sv. cerkvi. Jeden tak slučaj krsta se je že prigodil in se je izdelala o tem posebna listina. Seveda liberalci s tem še neso zadovoljni, da bi taki krsti bili samo dovoljeni, temveč bodo zahtevali, da se postavno uvedo. V zbornici se bode najbrž v kratkem stavil kak predlog v tem smislu, ali bode gotovo odklonjen, ker zmerni republikanci se pač ne bodo dali pridobiti za take stvari. Kadikalci pa kujejo nekoliko take naklepe proti cerkvi tudi zaradi tega, ker bi radi vse katolike odrinili od republike. Boje se namreč, da bi republika ne postala konservativna in cerkvi pravična.
Italija. Znano je, da zadnji čas se jako množe roparstva in uboji na Siciliji. Celo v večjih krajih ljudje neso varni pred roparji. Sedaj so v Palermu zaprli 16 roparjev, ki pa imajo še več drugih zaveznikov. Seveda bode še-le sodnja preiskava pokazala, če so res prave tičke prijeli.
Nemčija. V Berolinu so bile tri dopolnilne volitve za mestni zbor. Zmagali so zopet socijalni demokratje in sicer s precej večjo večino nego pri občnih volitvah. Vidi se torej, da se socijalizem v Nemčiji vedno bolj krepi.
Anglija. Se sedaj ni odločeno, kako bode z irskim zakladom, ki je pri nekem bankirju naložen v Parizu, če tudi 5000 iztiranih irskih zakupnikov živi v največji bedi. Tajnik društva irskih zakupnikov se je izjavil, da pride na Irskem do upora, če nova vlada v kratkem kaj ne stori za stradajoče Irce. Tudi irski poslanci ne bodo mogli podpirati vlade. Irski vodje so se zadnji čas posvetovali, kako bi bilo mogoče dobiti gori omenjeni irski zaklad iz Pariza, da bi potem ž njim podpirali irske zakupnike.
Belgija. Zaradi kolere se bodo letos novinci jeden mesec pozneje poklicali k orožnim vajam. — Odsek i a revizijo ustave začel je svoje delo. Vlada hoče, da bi se senat volil po volilnih možeh.
Afrika. Francoski vojaki so baje nedavno dobro namestili Dahomejce. Poslednji zgubili so jako mnogo pušk in streliva. Vse te puške so pa, kakor so se Francozi prepričali, nemškega dela.
Izvirni dopisi.
Iz logaškega okraja, 26. septembra. (Potreba t Logatcu bivajočega a d v o k a ta.) Naš
politični okraj je, kakor v obče snano, šteti v vrsto največjih na Kranjskem. Med dragimi obsega tri eodne okraje in ravno toliko davkarij. Kar je ta posebno poudariti, je lesna trgovina, raznovrstni obrti, in iz tega izvirajoči živi promet, ki mu ga na Kranjskem kmalu nikjer ni jednacegal Samo po sebi se umeje, da mnogo in mnogo strank trgovskega in obrtniškega stanu, ki imajo skoro da sleherni teden zaradi svojih pravdnih zadev mnogo posla pri sodiščih!
Kdor vse te razmere natanko pozna in nvažuje razne neprilike, s katerimi se je zlasti trgovcem in obrtuikom v našem okraju boriti, če hočejo doseči o pravem času svojo pravico, ta se mora v istini in z vso opravičenostjo čuditi, kako to, da smo pri nas še vedno brez odvetnika.
Koliko stroškov in potov prouzročuje to pomanjkanje odvetnika našim ljudem, ve le oni povedati, komur so te in take razmere dobro znane. V našem političnem okraju imamo sicer tri notarje, vendar odvetnika nimamo nobenega! Tako jih je cela vrsta strank, ki si morajo iskati ga v Ljubljani, ali pa v Postojini, in dostikrat je ta njih pot in trud zastonj!
Zbog tega si sme jeden ali drugi gg. odvetnikov ali odvetniških kandidatov v svesti biti, da bi se pač ne kesal, kdor bi si izbral Logatec za svoje bivališče. To je splošna sodba naših ljudij, ki morajo iskati si odvetniške pomoči zunaj okraja! Da je ta sodba opravičena in da so tukajšnje pravdne razmere v resnici vabljive za odvetnika, omenimo le toliko, da je zlasti v zadnjem času zastopanje tako obširno, da se ob navadnih dnevih, ki so določeni za obravnave, snide po 5, 6 in tudi več odvetnikov, da zastopajo svoje stranke, in nastane kar prava gneča v uradu. In vse te zastopnike si morajo stranke iti iskat v Ljubljano ali pa v Postojino, kjer zgube obilo časa, napravijo si obilo stroškov, in če še prigodi, se se je marsikateremu vrniti brez vspeha domov. Tako bi pa vsaka stranka potoma lahko svoj posel pri njem opravila.
Občna je zato želja tukajšnjega prebivalstva, zlasti izmed omenjenih trgujočih stanov, da se nastane v našem kraju stalno kak odvetnik, in v to svrho napisane so te vrste!
Z Vipavskega. Strah pred kolero je utemeljen tudi med Slovenci, ker nas uči tudi preteklost, da je tudi po naših krajih že večkrat hudo razsajala. Slovenci pa niso le vsigdar slušali danih naredb v omejenje in zatiranje te neznane morilke, temveč so tudi vselej kot verni kristijani prosili Boga pomoči po priprošnji svetnikov, katere v ta namen že od nekdaj posebno časte.
Gotovo je tudi ravno zato po Slovenskem precej cerkvi pozidanih onim svetnikom v čast, katerim se še posebno priporočamo za odvrnjenje kužnih boleznij.
Brez dvoma so tudi Vipavci pred kakimi 250 leti — ali po kaki obljubi, storjeni ob času kužnih boleznij, ali pa v odvrnjenje boleznij sploh — pozidali v Podberjih pri Št Vidu v čast sv. Kozmi in Damijanu, sv. Boku in Sebastijanu prostorno in kaj lepo zidano podružnico, v kateri so se zbirali k službi božji in prosili Boga odvrnjenja kužnih boleznij.
Dne 29. avgusta 1885 pa je grozovita nevihta, katera je tukajšnjemu ljudstvu še vedno v preža-lostnem spominu, provzročila tolik naliv, da je ona cerkev za kake tri črevlje bila z vodo napolnjena, zunaj pa z raznim zasipom krog in krog zasuta; vsled te nezgode je cerkev toliko trpela, da je od takrat bilo nemogoče, v nji imeti službo božjo, in v tako žalostnem stanu je ta cerkev še danes.
Lastnega premoženja, s katerim bi se cerkev popravila in prenovila, ne premore, in kakor ljudstvo poprave želi, bo ono moglo le malo pripomoči, ker ga tarejo leto za letom slabe letine, razne trtne bolezni, katerim se je letos pridružila še nesrečna toča.
Verni katoliški Slovenci! Sporočila od raznih stranij nam zopet naznanjajo, da sem nam bliža kolera, strašna šiba božja, bolj in bolj. Priporo-Čajmo se svetnikom v njih priprošnjo za odvrnjenje te šibe božje. In ker je ravno tem svetnikom v čast pozidana cerkev v Podberjih, sklenilo se je, to cerkev zdaj zopet popraviti in prenoviti vsaj toliko, da se bo mogla v nji opravljati služba božja. Teh poprav pa zaradi novščine ne zmore sama domač» farna občina. Prosim torej prav lepo tudi pomoči od drugod. Pomagajte, verni Slovenci, po svoji znani dobrosrčnosti 1
Vsak, tudi majhen dar, se bo s hvaležnostjo aprejel in vestno v ta namen porabil. Gotovo pa bodo tudi za vsacega posameznega darovalca pri Bogu prosili sv. Kozma in Damijan, sv. Rok in Se-bastijan, da jih Bog obvaruje kolere in drugih kužnih boleznij, in da jim njih darove bogato povrne tn in v večnosti 1
Doneske hvaležno sprejema podpisani.
V	Št. Vidu pri Vipavi v dan sv. Kozme in Damijana.	Janez Demšar, župnik.
V	Zagrebu, 25. septembra. Mnogi bi mislil, da je sedanja večina hrvatskega sabora tako složna in čvrsta, da jej je obstanek zagotovljen še za dolgo časa. Ali temn ni tako. Res je pri zadnjih volitvah zmagala narodna stranka v ogromnej večini, samo nobeden ne vprašaj, kako in s pomočjo kakšnih sredstev. Vlada je namreč hotela, da ima večino v saboru, pa se dalje ni vprašalo, kakšni so kandidati, samo da priznavajo današnje stanje kot normalno in edino rešilno za Hrvatsko. Ne ljubezen do domovine niti do naroda nego večidel sebičnost je pripeljala naše poslance v sabor. Ni čudno tedaj, če taka stranka v načelih omahuje, ko pride do razpotja. Tako bode reško vprašanje gotovo razdelilo stranko na dva dela. Saj se že zdaj piše po časopisih, da je hrvatski minister Josipovic zato, da se Reka odstopi, dočim ban hoče, da ostane to vprašanje nerešeno. Oba bosta imela svoje privržence, vendar pa se nadejamo, da jih bode malo potegnilo z ministrom, kajti to bi pomenilo že pravo izdajal-stvo domovine, ko bi se dovolilo, da se odstopi kos zemlje drugi državi. Pa tudi radi srbstva mora priti do razdora. Poznato je, da so pravoslavni zastopniki na hrvatskem saboru zedinjeni v takozvanem srbskem klubu ter se tudi zovejo srbska stranka. Le ta stranka podpira vlado, ker nahaja z druge strani v njej zaslombo. Ali zahteve njene presegajo že vse meje dostojnosti. Če tudi imajo kot drugoverci popolno avtonomijo v cerkvenem in šolskem pogledu, zahtevajo, da se priznajo kot drugi politični narod na Hrvatskem in da imajo tudi v političnem pogledu svojo avtonomijo. To so sprevideli mnogi hrvatski poslanci, p'a so se osvestili ter mislijo, če tudi so v istej stranki, proti tem nakanam od strani srbske delovati, da se vzdrži Hrvatska nerazdeljena v političnem pogledu. Če so pravoslavni in katoličani skozi stoletja složno in mirno živeli kot Hrvati, zakaj ne bi tudi v bodoče, in sicer tembolj, ker pravoslavni nimajo nobenega tehtnega uzroka, da
j se proglašujejo kot druga narodnost. To je le izrastek poznate slovanske nesloge, a pri nas še posebej neka obest, ki je omamila pravoslavno prebivalstvo, da na tak način oslabi ne le Hrvata, nego tudi sebe na korist tretjemu.
So pa še tudi mnogi drugi razlogi bolj privatne narave, ki delijo poslauce na stranke. V prvem redu 80 gotovo poslanska mesta na splošnem saboru ogerskem, katerih je le 40, tedaj premalo, da bi se mogel vsak privrženec vlade nagraditi. Po navadi pa se volijo v ta splošni sabor že poznati izkušeni možje, tako da pride vsakih pet let le prav malo novih na vrsto. To seveda provzročuje zavidnost, ker to poslanstvo mnogo nosi. A da se opredeli kak red, kako bi imeli slediti eden drugemu, o tem ni misliti, kur se vsakih pet let tudi hrvatski sabor na novo voli. Take nezadovoljneže je treba seveda na drugi način zadovoljiti, če se d&, bodisi že s kakšno boljšo službo, ali s podporami v gmotnem pogledu.
Kako dolgo pa se more taka večina vzdržati složna, večina, ki ni zbrana po načelih pravega domoljubja, ki nima pri svojem delovanju tudi prave etične podlage, to si more vsakdo sam razjasniti. Naj dobi narod malo več slobode, naj se ideja pravičnosti in enakopravnosti po krščanskih načelih bolj razširi, razpršile se bodo take skupščine povsodi, pa tudi na Hrvatskem.
Deželni zbor kranjski.
(Peta seja, dn6 h. septembra.)
(Dalje.)
Poslanec Kersnik poroča o pravici javnosti epidemijskih bolnic, .katere napravijo občine na Kranjskem za čas, dokler trajajo epidemije.
Naprava epidemijskih bolnic (bolniških kolib, zasilnih in drugih takšnih bolnic) zadeva, kakor skašnja uči, pri občinah, sosebno po deželi z večiue na velike težave, če tudi so občine po državnem
I zdravstvenem zakonu v to zavezane, kar ]e tudi upravno sodišče že večkrat razsodilo.
Uzrok, da se občine branijo napravljati navedene bolnice, ne tiči le v tem, da občinam večkrat primanjkuje potrebnih denarnih sredstev za napravo in vzdrževanje takih bolnic, temveč v prvi vrsti zlasti v tem, da se troški, ki naraščajo za oskrbovanje bolnikov v omenjenih bolnicah, ne morejo tako iztirjevati, kakor oskrbovalni troški v javnih bolniških zavodih, temveč edino le na podlagi domovinskega zakona.
Vrh tega je način, kako se oskrbovalni troški za bolnike v takih bolnicah zaračunijo in odmerijo, ne le težaven, temveč velikokrat tudi popolnoma ne-jednakomeren in nerazmeren, ker manjka za to posebnih propisov. Domovinske občine se zatorej večkrat z največjo trdovratnostjo branijo povrniti oskrbovalne troške dotičnim občinam, kjer so se zdravili bolniki, kar zopet mnogokrat prouzročuje jako obširne in dolgotrajne obravnave.
Te okoliščine tem nujnejši zahtevajo, da se zakonito vravna povračilo v epidemijskih bolnicah naraslih oskrbovalnih troškov, ker je vprašanje zaradi naprave takih bolnic vsled preteče kolere zdaj zopet prav nujno postalo.
Vsled naročila prevzvišenega gospoda minister-skega predsednika in voditelja c. kr. ministerstva za notranje stvari z dnč 1. septembra t. 1., št. 3090, prosilo je c. kr. deželno predsedstvo deželni odbor, naj potrebno ukrene, da se visokemu deželnemu zboru kot nujni predlog predloži načrt deželnega zakona, s katerim se navedenim bolnicam za čas, dokler trajajo epidemije, prizna pravica javnosti ter s tem zagotovi, oziroma olajša izterjevanje oskrbovalnih troškov.
Deželni odbor je popolnoma prepričan o nujnosti takega zakona ter je vsled tega dogovorno s c. kr. vlado izdelal dotični načrt zakona ter v istega sprejel tudi določilo v tem smislu, da oskrbovalno pristojbino za vsakega bolnika in za vsak dan, pri kateri se sme poleg troškov za bolnike, oskrbovane v omenjenih bolnicah, v p'.štev vzeti tudi primerno obrestovanje troškov, izdan h od občine za napravo, oziroma za pohišje dotične bolnice, določi potem, ko je ponehala epidemija, politično deželno oblastvo v sporazumu z deželnim odborom.
Razven mesta Ljubljane so se do zdaj ustanovile epidemijske zasilne bolnice na Rakeku, t St. Petru, Kranju, na Javomiku, v Kranjski Gori, Domžalah, Kamniku in v Litiji; po obstoječem poučilu o koleri je vsaka občina dolžna skrbeti za primerne prostore v svrho sprejetja za kolero obolelih.
Sprejet je bil naslednji načrt zakona:
Zakon
z dne............
veljaven za vojvodino Kranjsko, o pravici javnosti, priznani epidemijskim bolnicam, katere napravijo občine na Kranjskem za čas, dokler trajajo epidemije.
Po nasvetu deželnega zbora vojvodine Kranjske ukazujem tako:
§ 1. Epidemijske bolnice (bolniške kolibe, zasilne in druge takšne bolnice), katere napravijo občine na Kranjskem, uživajo, dokler trajajo epidemije, gledč bolnikov, z otrovnimi ali nalezljivimi boleznimi okuženih in v njih oskrbovanih, pravico javnosti v zmislu zakona z dnč 1. maja 1869. leta, drž. zak. št. 58.
§ 2. Oskrbovalno pristojbino za vsakega bolnika in za vsak dan, pri kateri se sme poleg troškov za bolnike, oskrbovane v omenjenih belnieah, v poštev vzeti tudi primerno obrestovanje troškov, izdanih od občine za napravo, oziroma za pohišje dotične bolnice, določi najkasneje nemudoma potem, ko je ponehala epidemija, politično deželno oblastvo v sporazumu z deželnim odborom.
§ 3. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno, izvršiti ta zakon.
Poslanec Povše poroča o prošnji občin v Bohinjski dolini za podporo v povzdigo pravilnega planinskega gospodarstva in mlekarstva. V prošnji, katero je predložil poslanec Mesar, se naglaša velika važnost planinske paše za gorskega kmeta. A pravilno gospodarstvo planinsko je pri nas še jako zanemarjeno. Treba je narediti in popraviti pota, trebiti planinski svet, očistiti ga kamenja in grmovja, nauesti gnoja, treba je hlevov za živino in vodnjakov, prostorov za podelovanje mleka v maslo in sir, shramb za izdelke iz mleka itd. Z ozi-rom na to naj bi deželni zbor izdatno podpiral ali vsaj Moodbujal gospodarje za izboljševanje planšar-«tva iu mlekarstva v Bohinju in v planinskih krajih sploh.
Poročevalec nasvetuje:
Prošnja občin na Bohinjskem izroča se deželnemu odboru s priporočilom, da iz svote, dovoljene v to svrho za povzdigo kmetijskega napredka podeli primerno svoto v podporo planinarstva, ter poraz-umno s kmetijsko družbo pospeši planinarstvo, osebito na Bohinjskem.
Poslanec Mesar pa utemeljuje naslednji predlog:
Deželni odbor sme porabiti znesek do 1000 gld. za zboljšanje planinskega gospodarstva in mlekarstva v Bohinju in druzih občinah radovljiško-kranjsko-gorskega okraja, o čemur naj svojedobno deželnemu zboru poroča.
Poslanec baron Schwegel ni zadovoljen s tema predlogoma, zato nasvetuje:
Prošnja občin v bohinjski dolini za podporo v povzdigo planšarstva in mlekarstva se odstopi dež. odboru z naročilom, da stvar preišče in za plan-šarstvo v političnih okrajih kamniškem, radovljiškem in kranjskem v potrebi dovoli podpore do 1000 gld. in zato skrbi za dodatni kredit.
Ko so govorili še poslanec Murnik, Kersnik, Mesar iu poročevalec Povše, bila je barona Schwegla resolucija soglasno sprejeta.
Poslanec Murnik poroča o prošnjah županstev Kolovrat, Kanderše in Aržišče za preložitev okrajne ceste pri Zagorju ter nasvetuje:
Prošnje občin: Kolovrat, Kanderše in Aržiše izročajo se deželnemu odboru v rešitev in poročanje v prihodnjem zasedanju. — Obvelja.
(Dalje slédi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. septembra.
(Shod katoliško-političnega društva v Dobn.) Dne 9. oktobra priredi Katoliško - politično društvo shod v Dobu, in sicer popoludne ob Vs^ ur¡- — Natančni vspored ob|avimo pozneje.
(Žalostna, le pri naših liberalcih mogoča osmina.) Danes minulo je že osem dnij, odkar si je „Slovenski Narod" v svoji notici: „Und alies ist Dressur" izmislil kar na enkrat dve okrožnici ter ju podtaknil knezo-škofu ljubljanskemu. In v osmih dneh njegova liberalna premetenost še ni mogla zaslediti in objaviti d o -tičnih okrožnic; toda tudi njegova liberalna poštenost in liberalna njegova vest se v osmih dneh ni vzbudila toliko, da bi bil preklical dvojno debelo laž, katero je razširil med svet o svojem Škofu. Tako lagati in tako ostudno ravnati morejo edino le ljudje, ki so izgubili popolno ves čut za poštenost.
(Kanonično vmeSčen) je bil danes č. gospod Matej Jereb na faro Kropo.
(Hujskanje čez Sotlo.) Včerajšnji „Obzor" ima telegram iz Ljubljane o završenju deželnega zbora; mej drugim pravi: „Dr. Tavčar in Hribar su žigosali nedostatke, koji se pokazuju u našem poii-tičkom životu, pa su i svoje mnienje rekli o stranki biskupa Missija. Žitnik i Klun su nastojali, da ih pobiju, ali nije jim pošlo za rukom." S takim sumničenjem se širi slovanska vzajemnost od ljudij, ki stoje na izrecno narodnostnem temelju.
(Koroški deželni zbor.) V četrti seji dne 16. sept. izročili so se razni predlogi dež. odbora in 13 došlih prošenj dotičnim odsekom. Med predlogi dež. odbora je tudi predlo« o ustanovitvi hranilnic in posojilnic po sistemu Raiffeisen. — Peta seja je bila dne 19. sept. Več došlih prošenj in predlogov dež. odbora se izroči raznim odsekom. Sprejme se na zahtevo vlade prenarejeni načrt po-stave, kako se naj oskrbujejo učitelji, ki so za časa svoje vojaške službe postali nezmožni za poduče-vanje v šoli. Posl. dr. Abuja predlaga, naj se dovoli pogorelcem v Medgoriah (Maglern) 1000 gld. dež. podpore. Posl. Herbert Kerchnawe predlaga, naj se dovoli pogorelcem v Št. Lenartu 2000 gld. podpore. Oba predloga se izročita finančnemu odseku. V š e s t i s e j i dne 20. sept. se brez debate odobré predlogi fía. odseka o računskih zaključkih za leto 1890 in o upravi kor. šolskega zaklada za 1. 1891. Daljša debata je bila o predlogu dež. odbora gledó grajenja nove vojašnice, za kojo je proračnnjenih 143 500 gld. Dvoje prošenj in več predlogov se izroči odsekom. — Sedma seja dne 21. sept. I Občini Pliberk se dovoli prihodnje leto pobirati I 4 gld. doklade na vsak hektoliter žganih pijač, mestu
Beljak se dovoli istotaica doklada 4 gld na pivo in \ 4 gld. 50 kr. na žgane pijače. Na predlog fioanč-I nega odseka se sklene pobiraDje dež. doklade na j žgane pijače na isti način kakor dosedaj. In sicer j kaže dotični proračun 139.000 gld. dohodkov in . 26.326 gld. stroškov. Računski zaključki raznih j dež. zakladov za 1. 1890 se odobre. Reši se še več j manj važnih zadev. Pri debati o dež. hiralnici se ^ je posl, dr. Luggin ojstro pritoževal, da se je dež. j zbor tako naglo sklical. S 17 glasovi se na predlog ' fin. odseka odkloni po posl. dr. Abuji in Herbert-' Kerchna\ve nasvetovana deželna podpora za pogo-j relce v Medgorjah in Št. Lenartu. Zoper ta predlog j so govorili dež. predsednik, dr. Abuja in Herbert-j Kerchnawe. — Osma seja je bila dne 23. sept. j Sklene se, da se imajo dohodki od lovskih kart , (proračunjeni na 7335 gld.) porabiti za šolske po-] trebe. Odobri se računski zaključek dež. šolskega zaklada za 1. 1891. Potrebščina je znašala 429.602 gld. 99 kr., dohodki 60.111 gld. 931/» kr.; iz dež. zaklada se tedaj dodd 369.491 gld. 5»/a kr. Brez debate (!) se na to odobri tudi šolski proračun za 1. 1893., ki kaže potrebščin 468.200 gld., dohodkov 55.944 gld.; dežela mora tedaj dodati 412.256 gld. Slovenska gg. poslanca sta glasovala proti tej točki. Rešilo se je še več cestnih zadev. Poslanec Kiršner stavi samostalen predlog, naj dež. odbor v prihodnjem zasedanju predloži načrt zakona, s kojim se določuje, da se za kmetiške občine uvede direktna volilna pravica in da se pomnoži število poslancev za kmetske občine. Kiršner je v daljšem govoru . utemeljeval svoj predlog in rekel, da se bodo slični i predlogi bržkone stavili tudi v drugih deželnih zborih. Zato „napredna" Koroška ne sme zaostajati
(Slovensko gledališče.) Danes, dne 29. t. m., bode otvoritvena predstava v novem deželnem gledališču po naslednjem programu : Ouvertura iz Glin-kove opere „Ruslan in Ludmila". „Prolog". Zložil A. Funtek, govori g. Ign. Borštnik. „Alegorija". Potem se bode predstavljala tragedija „Veronika Deseniška", katero je po Jurčičevem izvorniku za gledališče predelal Ign. Borštnik. Kostumi so od „Narodnega Divadla" v Pragi in deželnega gledališča v Zagrebu. Začetek ob 7. uri. Pri predstavi svira orkester domačega pešpolka št. 17. Kakor čujemo, bili so že včeraj malone vsi sedeži razprodani. Zaradi obilnih troškov so cene za prvo predstavo zvišane. Jutri se ponavlja „Veronika Deseniška".
(Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske) od 18. do 24. septembra: Novorojenih 18, umrlih 23, zbolelo je 35 oseb, največ za grižo.
(Požari.) Iz Celovca se nam poroča: Zelo pogosta so v zadnjem času na Koroškem poročila o večjih ali manjših požarih; le malokdaj se pa izve, kaj je vzrok tem pogostim požarom. Zelo hudo prizadeta sta v tem v zadnjem času Št. Lenart v La-budski dolini in Medgorje. V St. Lenartu pogorelo je po noči od 12. do 13. septembra 21 hiš in 25 gospodarskih poslopij, vkupe tedaj 46 poslopij. Mnogo pogorelcev je izgubilo po požaru prav vse svoje imetje, vsi pa letos spravljeno krmo. Tudi precej živine je ostalo v ognju. Škode je okrog 200.000 gld., od teh je zavarovanih le okoli 85.000 gld. — Po noči dne 18. septembra ob dveh začelo je goreti v Medgorjah (Maglern) blizu Pod-kloštra. Vas šteje 22 hiš; od teh jih je pogorelo 20, le prva in zadnja sta ostali. Večinoma so prebivalci rešili le življenje. Obleka, vsa hišna oprava, žito, krma, — prav vse je zgorelo. Tudi nekaj živine in kuretine je ostalo v ognju. Škode je okrog 90.000 gld., zavarovanih pa le 19.000 gld. Mej drugim je zgorelo tudi nad 350 gld. gotovine! — Na obeh krajih je beda neizmerna, kajti zima je že blizu. Povsod pa se nabirajo prostovoljni doneski, da se tako olajša vsaj najhujša revščina. Hranilnica v Volšberku je za pogorelce v Št. Le-I nartu podarila 2000 gld., koroška hranilnica za po-gorelce v Št. Lenartu 1000 gld., ta one v Medgor-' jah 500 gld. Čast. knezoškofijski ordinarijat je za-1 ukazal, da se imajo za revne pogorelce po cerkvah i pobirati milodari.
(Kneippova pravila loper kolero.) Kadar nastane epidemija, zaupaj v Boga in bodi brez strahu l Vsako jutro in vsak večer si krepko umij prša in trebuh z 19—22 stopinj gorko vodo; požveči 10 do 12 brinovih jagod na dan. Neobhodno je potreben sveži trak in tečna hrana, dobra pitna voda, odstranjeni« vsake ueanage, red pri jedi iu spanju, l veselo in brezskrbno srce. Varovati se je: žganja»
močnih vin, velike vročine, slabega prebavljenja, prevročih pijač (kava, čaj, kuhano vino), prehlajenja želodca, nerednega življenja, britkosti in strahu.
(„Sildmark".) Občni zbor tega bojevitega društvu, ki ima blagi (?) namen slovenskega oratarja pregnati s slovenske zemlje, je bil dne 17. septembra v Radgoni. NemŠkoliberalni listi pa z izidom občnega zbora niso zadovoljni, ker se kaže, da društvo gre rakovo pot! Zato pa so pu nemških listih cele jeremijade o „nebrižnosti" nemškega občinstva proti temu „prepotrebnemu" društvu itd. Lani je imela „Siidmark" vkupe 6881 gld. 49 kr. denarnega prometa. Posebno pozornost hoče to društvo v bodoče obračati na ustanovitev kmetskih posojilnic. No, k vsej sreči stara prislovica „Parturiunt montes et uascitur ridiculus mus" do danes še ni izgubila veljave !	Liga -(- 4.
(ladjarska tolerancija.) Iz Medjumurja poroča „Obzor" zanimivo vest. Nekaj Hrvatov je prosilo madjarsko čitalnico, naj bi jim naročila kak hrvatski list iu bodite tudi „Narodne Noviue", pa bi sami tudi se zapisali vanjo. A na izrecno narodnostnem stališču stoječi Madjari tega niso hoteli dovoliti. Tudi jezik hrvatski sovražijo, če tudi piše v duhu — madjarskem !
(Razstava sadja in zelenja) se je otvorila v ponedeliek v Križevcih. Otvoril jo je kmetijski podružnici predsednik baron Ljud. Ožegovič.
(Tihotapstvo.) Z Reke se poroča, da je finančno oblastvo prišlo na sled tihotapstvu. Reški vinski trgovec Burich je namreč turška vina proti znižani carini uvažai kot italijanska vina, zato bi moral plačati 50.000 gld. globe. Finančni minister je poslal posebnega pooblaščenca, da preišče to zadevo.
Raznoterosti.
—	Anarhistična zarota vBologui. Notar Barbonti v Bologni je te dni našel pred svojim stanovanjem veliko bombo napolnjeno z nitroglicerinora. Hitro je stopil na fitilj (luuto) in tako odstranil nevarnost. Ko bi bila ta bomba razpoeila, bila bi gotovo napravila silno šKodo. Policijska preiskava je pokazala, da je v mestu razširjena anarhistična zarota. Osemdeset oseb so že zaprli.
—	Ognjenik na delnice. Kakor se poroča iz Mehike, osnovalo se je delniško društvo ameriških kapitalistov, ki bode zgradilo električno železnico na ognjenik Popocatep ti. Po tej železnici b do s te gore vozili led in žveplo. V žrelu tega ognjenika so namreč velike množine žvepla.
Telegrami.
Dunaj, 28. septembra. Požunska policija je prijela petdesetletnega moža v tamo-šnji prodajalnici dragocenostij. V policijskem poslopju je ta mož si hitro z britvijo pre-rezal grlo. Pri njem so našli več urnih verižic in certifikat glaseč se na ime Alojzij Szermersedy. Policijska poizvedovanja so pa pokazala, da je ta samomorilec izvršil poskusa ropnega umora pri urnem fabrikantu Stolle v Fiinfhausu na Dunaju in pri urarski vdovi Sotolar na Dunaju, in umoril zlatarskega delavca Schtitza v Wiihringu.
Dunaj, 29. septembra. Taaffe se je pripeljal iz Nalžova na Dunaj.
Krakov, 28. septembra. V Krakovu ni nikdo hudo zbolel za kolero. Iz previdnosti
se tudi manj sumni bolniki nosijo v kolerno j bolnico v opazovanje. Poljski listi poročajo, -i da se kolera zopet bolj širi na ruskem Poljskem.
Krakov, 29. septembra. Tukaj je jeden zbolel za kolero, v Podgorju tudi jeden. j
Budimpešta, 29. septembra. Zbornica ; poslancev je izvolila delegate. — Nezavisne ■ stranke pristaš Kowacs je interpeloval mini-sterskega predsednika, če trodržavna zveza obstoji še v vsej resnosti.
Budimpedta, 29. septembra. Kakor časopisi poročajo, je danes jeden umrl za koleri podobno boleznijo. Štiri kolere sumne bolnike so na novo sprejeli v bolnišnico.
Novi York, 28. septembra. Na krovu ladije „Bohemia" so zopet trije zboleli za kolero.
Tujci.
27. septembra.
Pri Maliču : Vidali, trgovec, iz Trsta. — Fiink. tr-govee; Pessl, hotelir, iz Gradca. — Janeba, Spira, Fischer, Sturm, trgovci; Jaksch, prokurist; Kirchner, tovarnar; Poppel-bauiu, tovarnar; Hafner, Pohl, potovalca, z Dunaja. — Sebe-nikar iz Rakeka. — Rismondo iz Dalmacije. — Holarek iz Pulja. — Kurz, zasebnik, s Štajerskega. — Šumer, sod. pristav, iz Metlike. — Omiilet iz Gorice. — Mittelbach, Botte, Tadler iz Zagreba. — Prager in Stein, trgovca, iz Budimpešte.
Umrfi »«»:
23. septembra. Franc Je-rina, posestnikov sin, 11 mesecev, Cesta v mestni log 16, dysenterie.
24.	septembra. Viktor Rabič, ključarjev sin, 19 dni, Opekarske ulice 33, katar v črevih. — Ferdinand Lap, čevljarjev sin, 4 mesece, Stari trg 12, božjast. — Anton Pečnik, mizar, 29 let, sv. Petra cesta 37, jetika. — Marija Verhove, uradnikova vdova, 72 let, Rimska cesta št 1, otrpnjenje možgan.
25.	septembra. Franc Hatu, poštnega sluge sin, 7 mesecev, sv. Petra nasip št. 65, božjast.
Pri "Ionu: Gostman; Bernhardt; Weinberger; Wahle, trgovec; Neher, potovalee; Genz, inženžr, z Dunaja. — Mi-chelitsch; Roicher, učitelj, iz Radgone. — Svetec, deželni poslanec, iz Litije. — Loffler iz Brna. — Globočnik, notar, iz Vel. Lašič. — Blau iz Kaniže. — Zeyringer, ces. svetnik in ravnatelj, iz Gradca. — Braun, poročnik, iz Ljubljane. — Šabec, zasebnik, iz Trsta. — Bakarčič, zasebnica, z Reke. — Barborič, župnik, od sv. Tomaža. — Vesel, dekan, iz Trnovega. — Luchnig, župnik, iz Knittelfelda. — Fantini, trgovec, iz Kamnika. — Treuman, trgovec, iz Bamberga. — Oplatek, trgovec, iz Korimberka. — Rosenberg, trgovec, iz Gere. — Eisler, trgovec, iz Budimpešte. — Gjorgjevič iz Požarevaca. — Weil iz Prage.
Pri Južnem kolodvoru: Ederer, Groger, Leifert,
Troll iz Karlovih Varov. — Wolf, potovalee, z Dunaja. _
Uljarevič in Milcosevič iz Brčke. — Hossler. trgovec s sadjem, iz Geischingena.
Pri avstrijskem ca.ru: Gasparini z Dunaja. — Tinkel, potovalee, iz Gmunden-a. — Bresca. uradnik, iz Opatije. — Sablovski in Jugovac iz Trsta.
Pri bavarskem dvoru: Krakar, trgovec, iz Engers-dorfa. — Hogler iz Starega Loga. — Dobida, posestnik, iz Celja. — Erker, posestnik, iz 81ovenje Vasi.
Trementiko »poročilo.
S redni« temperatura 17-6°. za 3'8° nad normalom
Gričar & Mejač
MWA1A lVl RjANmlt««*	^
preje M. Neumann.
Najstarejša in največja lij
v Ljubljani, Slonove ulice Št. 11.
! Novo došle jesenske novosti!
v ženskih dež. plaščih, dolmanih, zgornjih suknjah, jaketih, potnih oblekah, pelerinih.
lajvečja izbšra
v otroških in dekliških plašdili iu jaketih
po jako zmernih cenah. "•O
Ilustrovani katalogi xast«Mj in franko,
Jesenske vrhne suknje, menčikovi, vremenski plašči iu obleke za gospode in posebno praktične za šolske dečke
po najnižjih cenah.
Omtllllfl * Takih konfekcijskih predmetov, kakoržnih nimava H	* v zalogi, dajeva iz dobrega blaga, katerega se pri
naju nahaja obilna vzgledna kolekcija, po meri in najnovejšem kroju točno in najceneje na Dunaju izdelati.
^ RAZPRODAJA 9
od SI. Neumann-a prevzete	423 6-4
konfekcijske zaloge
po znatno znižanih cenah.
I> u n a j s k a borza.
Dn6 29. septembra.
Papirna renta 5%, 1<5% davka . . . . Srebrna renta 5%, 16% d&vka . . . .
Zlata renta davka prosta.....
Papirna renta 5%, davka prosta . . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .
Napoleondor (20 fr.) Cesarski cekini . .
96 gld. 70 kr.
Dn6 28. septembra.
Ogerska zlata renta .......112 gld.
Ogerska papirna renta of,......100 „
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140 „
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	151 „
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....185
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 96 Zastavna pisma „ „ „ „ „41100 Kreditne srečke, 100 gld.......190
** ** ^ »»vvav, «vu	• •	• At/V
St. Génois srečke. 40 irld.......63
40	kr.
45	„
n
50	„
15	„
25	„
25	„
Ljubljanske srečke, 20 gld......
Avstr. rudečeg» križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........62
Windi8chgraezove srečke, 20 gld..........—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	153
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2795
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	99
Papirni rubelj....................1
Laških lir 100.............._
22 gld. - kr. 17 „ 30 „
50 „ 20 „ r
70 .
25 „' 20 „
imenjarnična delniška dražba na Dunaju,
L, Wollzeile štev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
•V Razna naročila i ž vrši se najtočneje.
Za nalaganje kapital o v priporočamo :
4% bolzansko-meranske prioritete.
41!t% gallikega zemljiškega kreditnega druitva zastavna pisma.
4% duhovsko-podmokelske (Dux - Bodenbaoher) srebrne prioritete.
Dmiajske komunalne promese
a 3'/4 gld. in 60 kr. kolek. Glavni dobitek 200.000 gld. avstr. velj.
Tišine promese a 2 gid. in 50 kr. kolek.
Glavni dobitek 100.000 gld. avstr. velj. _ Obe vkupe le 6 gld. avstr. velj. BW Žrebanje dne 1. oktobra !
OdtfOTcmi v.edrji). Ignacij Žitnik.
itn ■'.	»v i-.e I ..-.AI s..." \