Leto XXV.
Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 13. februara 1938.
Štev. 7.
Cena 1 Din.
Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2·50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov : Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din, i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 6 Din., viševsakt reč 1·50 Din.
Sveta meša za naše izseljence v Franciji.
Seja odbora Drüžbe, svetoga Rafaela za Slovensko krajino. — Sprejem domačih, ki majo svoje v Franciji, ino teh sporočil za izseljence. — Odhod g. Camplina v Francijo.
Februar 3. je povabo dosta lüdi v Soboto. Tiho se je pripravlalo, slovo g. Camplina od doma, pa vendar je slovesno to postalo. Na stotine lüdi je bilo navzočih pri njegovoj svetoj meši, štero je slüžo te den v sobočkoj farnoj cerkvi za naše izseljence V Franciji, ka ga dober Jezuš, večni Pastir pomore, da bo po njegovom zgledi iskao i rešavao raztepene sinove i hčeri Slovenske krajine v Franciji i da njim bode vu vseh, düševnih i vremenitih težavaj na pomoč. Med popevanov svetov mešov je lepo spevao i krasno orglao g. Tuš.
Po svetoj meši so se zbrali odborniki Družbe sv. Rafaela i člani z nešterimi gosti na sejo v Delavskom domi. Navzoči so bili sledeči gospodje : dr. Klar Franc, narodni poslanec lendavskoga sreza, dekana Krantz Jožef i Jerič Ivan, župnik sobočki, Vojkovič Jožef, gimnazijski katehet, Šoštarec Alojzij, lendavskiva kaplana Halas Daniel i Koren Ivan, ravniteo Martinišča Vogrin Štefan z prefektom, Vugrinčič Francom, Bejek Ivan, sebeščanski plebanoš, podpredsednik Drüžbe, Kerec Franc, vodja borze dela, Maučec Joško, profesor, predsednik Drüžbe, Klekl Jožef i g. Camplin Ivan, izseljenski duhovnik za Francijo.
Odbor je vzeo na znanje poročilo predsednikovo i se spüsto s pravov gorečnostjov v razpravo, kak naj dela versko, narodno, prosvetno i karitativno naš izseljenski dühovnik med našimi izseljenci v Franciji, naj so to katoličanci ali evangeličanci. Vsem naj ide na. pomoč, kda se njim kakša krivica godi. Soglasno sprejeti sklepi se bodo poslali na merodajna mesta, da se pomore našim izseljencom v Franciji i povsod širom sveta, kde si morajo slüžiti krüh, šteroga njim rojstna zemla nemore dati.
Gospoda Camplina je veliko število lüdi obsipalo z raznimi naročili za svoje v Franciji, ki do vsem šli na roko, kak do li najbole mogli.
Gospod Camplin so določili svoj odhod v Francijo na denešnjo nedelo, to je za 13. februar. Sprevajala jih pa bodeta predsednik drüžbe z g. Jerič Ivanom, dekanom, članom odbora.
Za slovo g. Camplin Ivani.
Odhajaš. Daleč odhajaš. Pastir bodeš. Pastir za jezere i jezere ovc, ki so razstepene po celoj Franciji. So med njim vnoge zdrave. Da zdrave ostanejo, je moraš hraniti i napajati.
Vnoge so pa že ranjene. Vračiti boš je mogeo. Vrastvo različno boš njim mogeo vlevati v rane, zato ka so različni betegi obiskali sirotike. Strašni betegi.
Mrtve ležijo tüdi že vnoge. Ne so ešče zakopane, mrtve so i se njihovi sovražniki pripravlajo na njihov sprevod. Oživi je z močjov, ki ti jo je Odrešenik dao. Poklekni k njim i vlej svojega oživlajočega düha v nje, da se njim srce začne gibati, da začno lübiti Boga. Vmrle so, ar so lübezen do Boga stirale z svojega srca. Vlej njim jo nazaj, da oživijo i se veselijo živlenji. Brez lübezni Bože nega živlenja.
Največ ovčic Slov. krajine je pa v nevarnosti v Franciji, da zgübijo zemelsko i večno blaženost. Vucje krožijo okoli njih, da bi je raztrgali : mlačnost tamošnjega naroda, štera se norčari iz njihove pobožnosti, — slabi zgledi, — zapelavanje nedužnih —; najbole pa strašen sovražnik Boži, komunizem, ki je najšeo v našem domačini svojega vernoga zaveznika, da bi potom materne reči
vmoro düše naših ovčic v Franciji. Reši je nevarnosti. Pokaži njim, da poleg zemelske sreče, štero je Bog šteo dati vsikdar nam, i ešče šče dati, je najvekša sreča düše, njena lübezen, njena nevtepenost. Povej njim, tem, ki so v nevarnosti, da nemore lübiti tisti, ki sovraži živlenje düše, Boga, da nemore osrečiti človeka nišče, ki nema te sreče, da bi vživao v mirnoj vesti blaženost Kristušove vere. Povej njim, naj ne verjejo vukom, ki se za ovce i pastere izdavlejo; povej njim, da, ki sovraži samo ednoga dühovnika, vse sovraži i ka je najnevarnejša zanka, če povdarja prijateo hüdobnoga düha v komunizmi, da poštüje i poštüvati žele mlade dühovnike, ne pa stare;—ar hujskarija proti starejšim dühovnikom bo prinesla mladomi pokolenji preklestvo. Kajti štrta zapoved nam jasno zapovedava, da stariše, naprejpostavlene moremo vse poštüvati i lübiti, ne gledoč nato, so stari ali mladi. Zato pa, kde se komunisti za ništerne mlade zavzemajo, delajo to samo zato, da ovce preslepijo, da ve neverjete niednomi dühovniki. Da če je stari ne vreden poštenja, ki je prestao vse borbe živlenja i ostao nevraženi i nevtepeni v svojoj düšnoj vesti, če se te nesme poštüvati, kak lejko
bo sledkar obrnoti meč, teisti meč sovraštva, šteri je stare častitlive borce rano, na mlade, od šterih de gučao komunist, da s svojim živlenjom ne so pokazali tej, da znajo lübiti, se znajo boriti, najmenje pa ešče ne pokazali, da znajo tüdi zmagati. Razkrinkaj hüdobijo, da ne premoti tvojih ovčic. Povej njim jasno : jaz mladi dühovnik, v starejših dühovnikaj vidim svoj zgled, kakši dühovnik morem biti. Ki teh starejših Kristušovih borcov ne poštüje, zavrže nas mlade vse tüdi, ar vsi, mladi i stari smo ednoga istoga Kristuša namestniki.
Vsem postani vse. Moli za vse. Pomagaj vsem. Mej za vse edno srce, Kristuši spodobno srce, da ž njim i v njem i po njem vse pripelaš v njegovo Presveto Srce! Sveti Rafael naj ti sprosi pomoč svete Drüžine, kda potüješ v tüjino, kak je ta potüvala i srečno prišla do Cila. Sveti patroni Francije: Dionizij, Ludovik, Martin, Blanca, Marjeta, Ivan Vianney, Jezušekova Trezika, Frančišek Regis i Saleški pa nešteti drügi, naj ti stojijo ob strani, da svoj namen v obilnosti dosegneš, da posüšiš vsako skuzo i razveseliš vsako düšo. Bog te živi, vodi i blagoslavlaj !
TSJ.
Skrbna mati.
Hüdobni, pokvarjeni lüdje, po navadi protiversko razpoloženi ali pa — ka je dnesden ešče bole moderno — „rdeče pofarbani“, se radi zaganjajo v Cerkev. V oči njej mečejo, da nema socijalnoga čüta, da ne podpira siromaške i potlačene v njihovoj borbi, da celo drži s kapitalisti (bogatci) itd.
Braniti Cerkev od teh napadov je nepotrebno. Nepristranska zgodovina je najboukši i najpravičnejši sodnik vsem hüdobnežom. Potrebno pa je vnogim, šteri v svojoj nepovučenosti i lejkovernosti nasedajo prilično nastavlenim zankam neprijatelov Cerkve, — odpreti oči — da vidijo istino.
Leta 1868. je ženevski škof Mermillod v imeni potlačenoga delavca izreko pretreslivi govor: „Jaz sem zozido vaše palače; jaz sem okinčao vaš svatovski stô; moja hči je izvezala okrase vaših žen. Srečni lübimci veselja i sreče, jaz delam vsakši den za vas; po noči nemam počinka, a nedela mi ne prinaša svojega sladkoga i zveličavnoga odmora. Od moje delavnice, gde se moje suze mešajo z znojom za vaše vese-
lice, pa do priproste barake, gde moji nemajo nikaj drügoga, kak redki i bridki kruh, hodim semota i nindri ne najdem Previdnosti, štera mi bo preštela bitje mojega srca i vlase na mojoj glavi, niti Kristuša, da mi pomiri i okrepi düšo !“ —
To je tisti neizprosen glas, šteroga Cerkev skoz stoletja glasi lüdem, da se zakon od bratstva mora izražavati ne samo v rečaj, nego v delaj, v ustanovaj. Pa niti dnes ne meseca, skoro niti tjedna, da se ne bi čüo takši glas. Kelko jih je čülo te pretreslive reči? Kelko jih v istini globoko zna, da se tüdi v najmenšem fabričkom ali vuličnom koti nahaja brat, za šteroga vsakši odgovarja pred Bogom ?
Vnogi so vendar čüli te proseči glas. Zgodovina katoličanskoga sveta je cela popisana z deli vnogih katoličanskih možov, šteri so znali dati kak odgovor na te glas svoje — živlenje. Na čeli lüdske zgodovine se zdigavle slavni kep sina katoličanske Cerkve „Gospoda Vicenca“, (Sv.Vincenc Pavelski), preprostoga pastera z gor, katoličanskoga nabavlača živlenjskih potrebščin, šteri je v dnevaj nevole, nereda i prepadanja znao v živlenje izvesti katoličanski zakon vsmilenja i pravičnosti.
Od praktičnih svetnikov pa do najvekših katoličanskih mislecov je velko število onih, šteri so bili verni tomi glasi. Jako krivično i neresno je očitati Cerkvi, da nikaj ne je napravila. Kritiziranje Cerkve i njenih članov največkrat izhaja iz velkoga nepoznavanja katoličanske stvarnosti i pravoga razumevanja socijalne delavnosti kak tüdi iz ešče vekšoga nepoznavanja vsega
onoga, ka se je že doseglo. Neredko pa se k tomi priklüčüje — hüdobija.
Okrožnici sv. Oče „Rerum novarum“ i Quadragesimo anno“, krasniva dokumenta, šteriva vnogi jako malo poznavajo, sta iznesla najčednejše i najvažnejše sodbe od najvekših socialnih pitanj. Leon XIII. je ne čakao, da bukne komumstična revolucija, da s prstom pokaže na „nezaslüženo“ nesrečno i nevolno stanje, v šterom se nahajajo nižji razredi. A Pij XI. se je brez strahü postavo proti malomi števili bogatcov, šteri vživajo skoro vse koristi i dobrote, štere prinaša vnožina modernih iznajdb —a za ogromno vnožino delavcov, šteri so prišli v obvüpni položaj i zaman se mučijo, da pridejo iz njega.
To, da komunisti očitajo Cerkvi i katoličancom, da neso vdani socijalnoj skrbi, gübi vsakšo vrednost pred svedočanstvom dokumentov Cerkve v tom pitanji. Trbe samo meti dobro volo i ne zapirati oči pred njimi. Cerkev je proglasila dostojanstvo dela. Obveznost, da vsi morajo slüžiti krüh v znoji lica svojega
—	stoji že od stvorenja sveta. Znani napis na zidovaj Moskve
—	ognjišča komunizma — prinaša reči sv. Pavla : „Što ne dela, naj ne je.“ Cerkev je bole sovražila kapitalizem, kak pa kakšišteč revolucijonarni boljševik. I če poglednemo, ka so delavci dosegnoli, kak: omejenje delovnih vör, odpravo dela za deco, plačene dopüste, zaščito delavcov, sindikalno pravico — najdemo v katoličanskoj cerkvi največ odločnosti za izvojüvanje teh pravic. Katoličanstvo je dalo dostojne odgovore na vse ono, ka se ne sme. Svet, v šterom bi zmagala katoličanska načela, bio bi pravičen, pomirjen...
Grački Vili.
Gibanje lüdstva v lendavskom dekanati
leta 1937.
Župnija
sv. Marija v Turnišči
Sv. Katarina v Lendavi
Sv. Ladislav v Beltincih
Vnebohöd Gospodov v Bogojini
Sv. Križ v Črensovcih
Sv. Jakob starejši v Dobrovniki Ekspozit. presv. Srca Jezušovoga v Polani Ekspozitura sv. Petra in Pavla na Hotizi
Število vernikov v župniji
4803
11085
8500
2717
4980
3813
1920
920
Rojenih
104
192
238
47
142
85
40
31
Mrtvih
94
138
129
43
181
72
30
17
Zdanih
26
6 domačih 154 tüjih
44 9 22 14
10
1
Pristop iz štere vere v katoličansko
Iz evangeličanske 2
Iz evangeličanske 1
Izstop v štero vero iz katoličanske
V pravoslavno 2
V pravoslavno 1
Mati z dvema detetoma v evangeličansko 3
Opombe
Obhajil
27740
Sküpno 879 604 Več rojenih kak mrtvih 275 düš.
Vüpajte se, vlagatelje.
Že smo vam javili, da mamo obečano od Priv. Agrarne Banke, da dobimo en deo tistih penez nazaj, štere zaščiteni dužniki plačüjejo toj banki. Zvün toga je že podpisana uredba, da nam posodi poštna hranillnica polovico tistih penez, keliko mamo dobroimetja pri njej. Tak dobijo dužniki znova cenejše posojilo, njihove obresti pa vlaga-
telje. To bo pri vseh peneznih zavodaj, posebno pri naših kmečkih posojilnicaj. Naša banovina je razpisala posojilo i vekši deo toga je podpisala Poštna hranilnica. Na te način je taki prišlo 63 milijone Dinarov v Slovenijo. Ne dobijo toti vlagatelje vse vloge vö, a pomali pa le teliko, koliko potrebüjejo. Vüpanje mejmo, vse se reši.
2
NOVINE
13. februara 1938.
Nedela
po Treh Krali šesta.
Evangelij (Mataj 13.) Tisti čas je pravo Jezuš priliko eto: Spodobno je Kraleslvo nebesko k mustarskomi zrni, štero je vzeo človik i posejao je vu svojo njivo; štero je toti najmenše med vsem semenjem, gda pa gori zraste, vekše je od vsega zelenja i drevo bode, tak da ftice nebeske prihajajo i prebivajo na njegovi vejka). Drügo priliko je njim pravo ; Spodobno je Kralestvo nebesko k kvasi, šteroga je vzela ženska i zmejsila ga je vu uri drevenke mele, dokeč se je vse skvasilo. Eta je vsa gučao Jezuš vu prilikaj vnožini, i brezi prilik je nej gučao njim, da bi se spunilo, ka je povedano po proroki govorečem : odprem vu prilikaj vüsta moja, vö povem skrita od začetka sveta.
*
Bože kralestvo na zemli je sv. kat. Cerkev. Zakaj je to kralestvo spodobno kvasi? Malo kvasa je zadosta, da prekvasi veliko testo, je zrahla, zdigne i napravi iz njega tečen kruh.
Krščanstvo, v svojem začetki tak malo, je, kam je moglo seči, svet prenovilo. Da to prenovlenje spoznamo, moramo pomisliti, kakše je bilo živlenje pred Kristusovim prihodom. V cerkvenoj i svetovnoj zgodovim vse to najdemo. Zdaj samo omenimo na robstvo. Sužnji ali robi so bili svojim gospodarom toliko vredni kak živina. Tržili so je pa küpüvali kak živino. Gospodar je smeo roba mučiti ali vmoriti, gda je šteo. Za to hudobijo je nikomi ne bio odgovoren. To strašno prekletstvo nad velikim delom človeštva je krščanstvo v svojim dühom bratske lübezni odpravilo.
Pogani so slabotno dečico na cesto metali, ravno tak betežaste stareše, ali pa jih poklali. Zmagovalci v boji so s premaganimi nečloveče ravnali, obsojence metali zverinam v razveseljavanje brezsrčih gledalcov. Vsemi tomi grdomi ravnanji je krščanstvo napravilo konec.
Ne je pa samo toliko groznoga odpravilo, nego tüdi neizmerno lepoga i dobroga napravilo. Krščanstvo je prineslo omiko, izobrazbo. Iz poganskih divjakov dela ešče gnesden poštene, dostojne ludi. Vse šole, nižje i višje, je vpelala Cerkev. Kesnej so je nižave prevzele. Koliko lepoga je na sveti napravila krščanska lubezen ! Koliko zavodov je ustanovila za vsake vrste pomoči potrebne ! Bolnišnice, sirotišnice, zavode za slepe, za glühoneme i vsakovrstne betežnike. Nad 6 milijonov ludi žive v kat. Cerkvi samo v slüžbi krsčanske lubezni. To so sestre i drügi.
Če je dnes na sveti tak dosta naopačnoga, n. pr. krivice, sovraštva, preganjanje, vojske... je to samo zato, ar kvas krščanstva teh lüdi ne dosegne, da bi jih prenaredio. Oni se ne dajo prekvasiti i zato so takši. Kam sunce ne pride, dam ne segrevle. Če bi vsešerom vladao krščanski düh, bi bio na zemli mali paradižom.
Cela Slov. krajina je volila senatora, niti eden glas ne menkao.
Vsi županje Slovenske krajine, tak iz sobočkoga kak lendavskoga sreza, oba narodniva poslanca i vsi trije banski svetniki so oddali svoj glas na našega bivšega velikoga župana, dr. Schaubach Franca, da zadobi čast senatora. Gospod senator so pred urednikom Novin izra-
zili svoje posebno zanvalno veselje nad tov složnostjov Slov. krajine. Bog daj, da bi ta složnost ostala stalna i nebi se več nikdar menjala i preminjavala. Ve pa nas terejo edneiste nevole, zato pa ostanimo vsi v ednom istom tabori.
Naš parlament zaseda.
Naša narodna skupščina je začela svoje delo. Trgovinska pogodba v Švedskov je bila sprejeta. Predložen je zakonski načrt od graditve i razširitve zdravstvenih ustanov. Predsednik parlamenta, Činč Števan se je spo-
meno s treh pokojnih poslancov i z žalostjov omeno, da poslanca Radkovič Branka, ki je z celim srcom delao za siromake svojega okraja, ne štela srbska pravoslavna dühovščina zakopati, ar je glasao za konkordat, nego ruski pop ga je mogo zakopati.
Spremembe pri vodstvi države v Nemčiji
V Nemčiji se je dugo nekaj kühalo, a prle, kak bi se skühalo, je kancler Hitler sam prevzeo vodstvo cele vojske, vnogo generalov poslao v pokoj, nešterne dao zapreti i zameno tüdi vzü-
nešnjega ministra pa mesto toga imenüvao R bentroppa. Vse to pa zato, ar je prišeo na sled nekšoj tajnoj vojaškoj zaroti, štera je štela vrčti narodno-socialistično vlado i spremeniti ravnanje države.
Tak žagajo led iz zamrznjenih jezer, da ga odajajo gostilnam.
Volitve senatorov.
Dnestjeden se je zvolilo 23 novih senatorov. Od teh je JRZ dobila 17, dr. Mačkova stranka pa 6 senatorov. V našoj banovini je 474 volilnih upravičencov i z med teh jih je volilo 418, to je 9 poslancov, vsi banski svetniki i 379 županov. Dr. Schaubach Franc je tak zvoljeni z 91% glasov za senatora.
Glasi iz Slovenske krajine.
Na podporo Novin so darüvali vučeniki strokovne nadaljevalne šole v Lendavi 22 Din. Bog povrni.
V. Polana. Febr. 4. zajtra se je vužgala slama Lebar Štefana i od slame se je vužgala tüdi štala i zgorela. Ogenj je mogla zanetiti samo hüdobna roka. Drüžinski oča se muči v Franciji, kje so ga k Božiči Okradnoli. Zdaj pa je še pogorelec. Pa Bog vse to povrne i nazaj blagoslovi, mejmo vüpanje v Njega.
M. Črnčarom na znanje. Širitelstvo je prevzeo Serec Števan. Pri njem se glasite za Novine i M. List. Letošnji noročniki Mar. Lista dobijo kalendar brezplačno.
Hotiza. Gda smo pred nekaj meseci označili tiho skrb naših lüdi za lepoto cerkve, da smo jo dali poslikati, postavili v njo novo spovedavnico i napravili novi plot okoli nje, te so se naši izseljenci namenili, da sami postavijo s svojimi dari novo predganico. V srce smo se razveselili, gda so nam skoro vsakšo nedelo čteli naš gospodin v cerkvi imena izseljencov — darovnikov za predganico. To je nam domačim lüdem veselo znamenje, da so ne pozabili na nas i našo cerkev, po sveti. Ne odtrga jih od doma i cerkvi nikaj, vsi se čütijo z nami i našim gospodinom Berdenom, skrbnim düšnim pasterom, kak edna drüžina, v šteroj Vlada topla lübezen. Ne je bogata cerkev, ali mi vsi se počütimo v njoj kak v prijetnoj domačoj hiži, ar je zrasla iz naših nevol pa trüdov. Te sreče ne bi z nikim zamenili.— Zato se z gospodinom vred toplo zahvalimo vsem, ki so pokazali pri tom dobro volo, tistim, ki se mantrajo po Franciji i tistim, ki slüžijo v Nemčiji. Zednim pa šče dostavimo tiho prošnjo, do vseh tistih, ki so šče ne znali za to zavolo raztepenosti po vseh krajih, posebno do hotiških Amerikancov, šteri so že pokazali svojo velko radodarnost pri zvoni i Marijinom oltari, ki so ga sami küpili. Vüpamo, da tüdi zdaj ne bodo zadnji, ar mi doma dobro znamo, da amenkanski dolari dosta odvagnejo. — Zdaj pa naj sledijo imena vseh tistih, ki so z veseljom doprinesli svoj dar za predganico nam v spomim, drügim v pobüdo. Ritlop Štefan je darüvao 500 Din., po 100 Din. so darüvali vsi iz Francije : Hozjan Anica, Toplak Anica, Kranjec Femica. Kranjec Katica.
Škrbenta Martin i žena, Horvat Štefan i žena, Žerdin Mihael i žena. Goričanec Ivan, Kotnjek Katica, Zelko Mihael, Horvat Štefan, Farkaš Ana, Horvat Katarina, Farkaš Mihael, Farkaš Marija, Hozjan Štefan i žena, Raduha Angela, Zelko Katica, Balažic Ivan i žena, Farkaš Ivan i žena, Kustec Štefan i Katica, Kološa Mihael i žena, Farkaš Ivan i žena, Sabo Peter i žena, Lackovič Anica, (Nemčija), Horvat Štefan ino Horvat Štefan; po 50 Din.: Kanič Matjaš, Horvat Ana i Horvat Ana ; Matajič Štefan 80 Din. ; Toplak Anica i Lackovič Terezija 77 Din. Bog, ki vidi vsaksi skriti dar, naj bo vsem obilen plačnik !
Mlajtinci. 13. februara 1938. se je znala Gergorič Trezika z Horvat Lajčijom z Gornji Moravec. Bog naj blagoslovi mladi par.
Senja v Lendavi. Lendava ma deset senjski dnevov, šteri so sledeči: 1. dne 25. januara, živinski i kramarski, 2. dne 16. februara, živinski i kramarski, 3. v četrtek po tretjoj postnoj nedeli, živinski i kramarski, 4. na Veliki četrtek, živinski i kramarski, 5. v pondelek po Risalaj, živinski i kramarski, 6. dne 28. julija, živinski i kramarski, 7. dne 28. augusta, živinski i kramarski, 8. dne 28. septembra, živinski i kramarski, 9. dne 28. oktobra, živinski i kramarski, 10. v četrtek pred Božičem, živinski i kramarski. Zvün gornjih živinskih i kramarskih senj je vsaki tork tržni den s svinjami. Če je označeni den nedela ali svetek, se senje priredi naslednji delavnik.
Bogojina. Nas redni naročnik Novin i M. Lista; Šabjan Jožef se je poručo z Gutman Helenov v nedelo 6. februara. Mladomi pari želemo obilo sreče.
Seja načelstva i nadzorstva Zadružne zveze v Ljubljani se je vršila 7. februara. Seje so se vdeležiti tüdi urednik Novin, kak član načelstva. Na toj seji se je soglasno zglasala globoka Zahvala gg. dr. Stojadinovič Milani, predsedniki vlade, našima ministroma dr. Korošci i dr. Kreki, Nedeljkoviči, ravniteli, poštne hranilnice ino v vodstvi Z. zveze za vnoge trüde i brige, po šterih je prišla 63 milijonska pomoč Zadružnoj zvezi, ka lejko ta svojim vlagatelom nekaj vlog izplača i ka dobijo posojilnice posojilo od Postne hranilnice, ka lejko s tem pomorejo dužnikom pa tüdi vlagatelom.
Razmišljanje o naši krajini
ali kaj nas žene po svetu...
Da je pestra zgodovina naše krajine, o tem menda nihče ne dvomi, kdor jo količkaj pozna, zato o zgodovini ne bom pisal, da bi podkrepil svoja izvajanja. Le to mislim, da je ta raznolikost vsaj podzavestno začrtana tudi v naša srca in je to en vzrok, da zaželimo tudi natančneje spoznati tolike tuje narodnosti, ki so več od njih nam nekdaj gospodavale. — Da nas ne žene po svetu le zaslužek, ampak tudi radovednost.
Seveda je mogočni vzrok naših romanj v svet prenaseljenost : veliko nas je, hvala Bogu, moramo iskati zadostnega „prostora na soncu“. Pa ne samo to: Tudi nerodovitnost naše zemlje. Boste rekli: naš svet je po večini iz vodnih naplanin in voda marsikaj prinese. Seveda je, toda bogastva nam voda ni prinesla, mirnega gotovo ne, saj je edina naša ruda najslabši prenos, liquit. Da je ravenski del rodovitnejši, je razumljivo, saj je tam bolj i zgoščena in rodovitnejša usedlina: I voda dosti prinese. Se-
veda mnogo tudi odnese; imamo vzorne poplave. Ko se Muri zazdi, da le ne gre, da bi vse vodno „bogastvo“ obnašala v tujino, tedaj prestopi nizke bregove in pri nas odloži. Ne vem, ravnokar mi je v glavo šinila neumna misel: morda so Rimljani zato zgradili cesto od Lendave, prek Hotize, Beltinec in Dokležovja v Soboto in Radgono, da bi nekoliko ludi nad Muro vodili kontrolo in regulirali njene gotovo že tudi takratne vodne pohode.
Nimamo samo krasnih poplav, ludi sijajna suša ni pri nas nič nenavadnega. Še dalje : učeni ljudje pišejo, da so toplotne razlike med letom in zimo pri nas zelo velike. Mi to tudi čutimo. In včasih si zaželimo, da bi bili kje drugje, kjer je vse bolj enakomerno, ali pa še bolj napeto.
Dovolite, prosim, par simbolov ! In ne smejte se jim preveč, ker so bolj neumni kot sem prej zapisal. Pravijo in mi vidimo, da je naša Mura zelo deroča in ostalo naše vodovje, ozko in malo, se razen maline izjeme vse izliva v široko Muro ; kakor želja nas malih ljudi, da
bi pohiteli v mrzlični tempo sveta, če hočete, velemesta. Saj spoznavam, da je to zelo čudna primera, pa me že dolgo muči: pomagajte mi še vi nositi to težo, meni samemu je pretežko, odvreči je pa ne morem.
Tudi naša želja iz tujine po domu je znana. Naj spet z Muro primerjam ? Kaj pak : saj sem o njenih pogostnih poplavala govoril: kakor bi se hotela vrniti iz sveta domov ... In doma dolgo, če mogoče do smrti ostati...
Sedanje večinoma umetne meje naše krajine (le Mura je naravna !) dajejo naši krajini čudovito sličnost — ciganskim gostim. Le poglejte enkrat, z napol odporni očesom. — Se vam ne zdi, da je v nas nekaj nemirne krvi, ne samo radi pokrajinske sličnosti? — Tudi vse mogoče vere so danes pri nas zastopane. Bi nekatere hoteli v svetu natančneje spoznati? Včasih nas tudi to žene v svet.
Rimski Orel je ponosno razpenjal krila po naši provinciji Panoniji, kralj Samo je vladal tudi pri nas. Še bolj knez Pribina in Kocelj, Nemci in Madžari v samostojni državi so nam gospodarili, ropali so nas Turki
in Kruci. Za hip je še Napoleonov orel zaplaval nad našo krajino. — Bili smo pod germanskim salzburskim nadškofom, pod slovanskim svetim Metodom, vsi skupaj. Bili smo razdeljeni: Zaiamegye pod vesprimsko in zagrebško, Vasmegye pod gyórsko škofijo, nato spet vsi pod sombatheljsko in zdaj pod lavantinsko.
Z naših nizkih višin, še bolj iz prostranih ravnin kuhamo v daljni svet. V srcu nosimo hrepenenje po njem, po narodili, ki so nam nekdaj bili gospodje. Revni smo tudi in kakor široka deroča Mura zdrčimo v svetli svet. Tam se nam pa po domu potoži. In se vračamo s še hitrejšim korakom, kakor Mura ko poplavi. —
Seveda, ko bo Mura popolnoma regulirana, bo tako neumno razmišljanje morda nemogoče . . .	— ic.
Prijateo delavcov.
Dühovnik Falijan v Parizi je obiskao betežnico, ki je ležala na zamazanoj slami v maloj sirmaškoj sobici. Naednok začüje nad stropom kričanje na pomoč. Hitro stopi v tisto smer pa vidi,
kak orjaški Jakob nemilo mlati svojo nevolno ženico, pa jo šče zadüšiti. Duhovnik ga zgrabi za roke, Jakob izpusti ženico, zgrabi dühovnika za kolar ga zdigne, kak pero, pa ga šče skoz Odpreto okno vrčti na zemlo, rjoveč kak zbesnjeni. „Te že navčilo, ka se več ne boš mešao v moje drüžinske posle.“
Dühovnik je mislo, da njemi prišla zadnja vöra, ali orjak ga naednok spüsti na zemlo, obrne v njega svoje zelene oči kak tiger na plen, ga črstvo zgrabi za rame pa nemilo steple. Duhovnik pa mirovno pravi : „Dragi moj prijateo, vi drugoč lejko z menov obračunate, ali zdaj vas lepo prosim, da malo potrpite. Ali ne vete, da je tü pod vašov sobov edna betežnica, ki leži na zamazanoj slami pa v najvekšoj zapüščenosti pa ka zdaj izdihne? Osvedočeni sem, da ste vi itak nej tak hüdobni, kak izgledate. Tü mate nekaj penez, pa njoj küpite malo slame.“
Zdaj pa Jakob ne znao, ka bi odgovoro. Končno zdigne kapo, se prikloni dühovniki i prijazno pravi: „Oprostite, Prečastiti, zmoto sem se nad vami, ali tüdi jaz nesem zverina, pa dobro razmim, da toj sirmaškoj
13. februara 1938.
NOVINE
3
Gederovci. Naša rojakinja, č. s. Gibičar Marisstela, je teško zbetežala na slepiči. Operirana je bila v Ormoži. Njeno stanje je slabo. Želemo njej popolno ozdravlenje.
Bogojina. Že večkrat smo šteli v „Novinaj“ od Strehovec, da si delajo, nekše nezadostne vzroke od odstopa od Bogojanske fare v Dobrovničko. I to delo dela par lüdi, šteri mislijo, da to delo čisto lehko skoz pride. Dosta jih je, pa ki majo tü v Bogojini klopi i prosijo g. plebanoša, naj se to ne dovoli. Bogojančarje odgovorimo mirno sledeče: Nej je istina, da bi iz Strehovec bilo v Bogojino 1 vöro hoda; i če bi bilo, s tem bi si tüdi za večnost kaj več zaslüžili. So tüdi vesnice, štere so ešče bole kak 1 vöro oddaljene od farne cerkvi n. pr. Odranci od Beltinec, ki so dosta bliže Črensovcam i še dosta drügi, štere bi lehko našteli, pa se neščejo odtrgati. Istina, strehovska deca hodijo v šolo v Dobrovnik. A to je vsepovsedik, da se deca šolarijo, gde je bliže za volo zime i slaboga vremena, † Baša, bogojanski plebanoš so tüdi mogii hoditi v Dobrovnik Verenavuk slovenski včit, ar je ešče tistoga časa nej bilo v Dobrovniki Slovenske dühovščine kak dnes den. Tišinski g. dekan tüdi včijo Verenavuk deco iz Küpšinec, Borejec i Veščice, šterivi dve zadnjivi vesi pa pripadata v Sobočko faro. Tak so tüdi brez pomembni vzroki trgovine i uradi, ki jih majo Strehovčarje v Dobrovniki. Te poseo je svetski, nej pa cerkveni, sv. Cerkev nema s tem nikši stikov. Dobrovniška cerkev je komaj za zdajšnje farnike zadostna. Mi pa v Bogojini mamo zadosta velko novo cerkev, ešče za drüge, nej samo za Strehovčare, zato se pa nepotiskavlite v Dobrovnik i ne delajte nepriliko v drügoj fari. Pitamo vas. Što bo noso tiste terhe za nedovršeno delo pri našoj cerkvi, štere so na sebe vzeli Strehovčarje. Što de plačüvao dug šteroga mate na cerkvi i na gospodarskom farnom
Francovi boritelje za vero napredüjejo v Španiji.
Veroborci so pri Terueli napredüvali 50 kilometrov v širini i 20 kilometrov v globini. Franco ma z Angleži neki spor, ar sta zandrügim potoplenivi dve angleškivi trgovskivi ladji.
joslopji ? Ne izogiblimo se voza či je vojzno, bole vsi vküp naplimo svojo moč, da ga kem prvle vözvozimo.
Prosvetno drüštvo v Črensovcih priredi v soboto 19. i v nedelo 20. febr. časopisno razstavo. Što šče viditi naše dobre ino katoličanske časopise, njih postanek, kak se delajo v slikah, naj pride v Naš dom.
Vodstvo Martinišča se najlepše zahvalüje za velikodüšen dar Din. 500, ki njemi ga je poklonila Kmečka posojilnica v Soboti. Ravnotak se zahvalüje tovarnari g. J. Benki za prav lepi dar v živilih. Bog plati !
Vel. Polana. Na svečno Marijo je melo naše prosvetno drüštvo igro „Zgüblena ovca“.
Kobilje. Cerkveni odbor je pri nas zvoljeni jan. 23. Volitve so vodili g. Zelko Ivan, kaplan. Prišlo je volit 60 lüdi, ki se zvolilo v odbor sledeče kotrig : Gjörek Franca, Ferencek Kalmana, Berden Franca i Berden Pavla, kovača i Dominko Antona trgovca.
Dar deteta na podporo Novin. Koštric Olgica iz Orešja je 10 Din. podpore darüvala za naše krščanske Novine. Jezušek ti njej plača to.
Naši županje pri g. bani. Nehaj županov iz sobočkoga sreza i vsi županje lendavskoga sreza z svojim poslancom, g. dr. Klarom i banskim svetnikom, g. Kleklnom, so se poklonili g. bani i njemi predložili tiste zadeve, štere dva sreza najbole terejo. Gospod ban je obečao svojo pomoč v koliko njemi bodo to penezna sredstva dovolila.
Pertoča. V našoj občini je že 80 glav živine poginolo od metelic. Nujno nam je potrebna pomoč, da rešimo svojo živino pogina, svojim drüžinam pa ohranimo živež.
Moščanci. Župan naše vesi, ki vodi sebeščansko občino, g. Banfi, se je Javo pri g. bani i ga proso brezobrestno posojilo za šolo v Mačkovcih. G. župan je zednim predložo bani tüdi drüge zadeve, ki se tičejo sebeščanske občine. Ar je sedež občine prenešen z Mačkovec k Sv. Sebeščani, se je g. Banfiji na poštnom ravnitelstvi zagotovilo, da se bo pošto dnevno dostavlala pri Sv. Sebeščani iz Mačkovec.
Deset vagonov Sena je proso g. dr. Klar, narodni poslanec za lendavski srez, da se po slaboj krmi, ki je v lanjskoj močvari zrasla, ne crkavle naprej naša živina. Vüpanje je, da bo podvoz krme brezplačen z podporov banovine.
Grad. Naš župan, banski svetnik. g. Bačič Franc, se je napoto na senatorske volitve v Ljubljano. Med potjov je dao po zdravniki ogledati otečeni prst.
I zgodilo se je, da je zdravnik otečeni prst taki vkraj vzeo, ar če ga nebi, bi se zagiftala cela roka i zgübo bi živlenje človek, ki je svojemi narodi ešče potreben.
Kalavin ga je opoto. V nekom mesti je v krčmi jako grajao pred židovi svoje katoličanske dükovnike neki katoličanec. A te „dober“ katoličanec je dobo od ednoga navzočega kalvina ete zaslüženi, pravičen odgovor: „Sram te bodi, ka pred židovi sramotiš svoje vere dühovnike. Tak delajo samo slabi katoličanci“. — Prav povedano.
Gorički kot. Ka se pri nas tüdi širi komunizem, mamo dva dokaza. Prvi je, ka takši, ki bi lejko plačali cerkveni dohodek, so ga že sedem let ne. Te drügi je pa pesje zakonsko živlenje pri nešterih maloštevilnih ženskaj, štere živejo kak njihove pajdašice komunistinje v Rusiji, možov si zberejo, kelko si ščejo. Pa teh je hvala Bogi, jako malo.
Spomenik blagopokojnoga kralja Petra I. i Sokolski dom v Lendavi. Pred par leti se je v Lendavi osnovao odbor za Postavitev spomenika blagopokojnoga kralja Petra I. Za spomenik se je je nabrala precejšnja šuma penez. Celo početje je čisto vtihnolo; pred par leti se je razneslo, da je praj odbor skleno, ka nabrano šumo za spomenik dajo za Sokolski dom. Proti tomi je nastopilo javno mnenje i cela reč je pa vtihnola. Letos se pa šüšla, ka se praj nabrani penezi naj izročijo za že dozidani sokolski dom v Lendavi. Darovniki so celo dobili od odbora za spomenik povabila, ka se izjavijo, če so zato ali ne... Na sokolskom domi bi se praj vklesala podoba kralja Petra i celo Sokolski dom bi noso napis »Sokolski dom Kralja Petra I.“... I to se dela kelko telko na skrivnom ... Pred par leti se je Pisalo, ka imenüvani odbor. nema te pravice brez privolenja darovnikov, ka bi šumo zročo v drügi namen, kak jo je prevzeo. Povdarjamo, ka odbor za postavitev spomenika ima pravico i dužnost zvršiti delo, štero je prevzeo, zvün, če so vsi darovniki privoljni izročiti svoje darove za sokolski dom. Drügo pa je: Sokolski dom je nej i nemre biti spomenik kral. Petra, ar obojno se nemre zdrüžiti. Sokolski dom ma svoj namen i svojo nalogo, spomenik kralja Petra pa pá svoj namen. Šteri je
vekši, odličnejši?... Šteri je vekši po svojem nameni, po svojoj nalogi. tisti se nemre podvrči Prvomi, zdrüžiti se pa ne data. Zato če so si Sokoli dali zmeriti preveč duge lače, je nedopüstno, ka bi se je štükali na račun spomenika tak velkoga vladara. Spomenik kralja Petra je želo postaviti narod, v spomin velkomi vladari v čast i zahvalnost. Spomenik more biti last naroda i to celoga naroda. Sokolski dom pa je last le velke menjšine. Spomenik iztrgati narodi, ki je osnovao to miseo i jo dati drügim, mogoče nepozvanim, bi bila krivica. Vladar je bio narodov, narod je bil njegov i toga naj nišče ne trga i loči ! Časten i zahvalen spomin na blagopokojnoga kralja naj ostane i se ga naj ne vmešavle v razne nepotrebne i nepozvane zadeve, kak si je to zamislo i šče naš narod!
Ka se godi po domovini ?
Razpüščeno drüštvo. V Maribori je bilo razpüščeno drüštvo nemških visokošolcov, ar je prekoračilo svoj delokrog i razširjalo tisk, ki je pisao proti našoj državi.
Zverinski oča. V okolini Daruvara je kmet Stojan Ružič leto za letom vmorjao svoje novorojeno dete i zakopao. Zdaj je zakopao že dvanajseto, kak je policiji sam ovado.
Stoletno vseučilišče. Beogradsko vseučilišče obhaja Stoletnico svojega obstoja.
Najvekši hrast v Sloveniji. Njegov lastnik je Napotnik Matjaž pri Konjicaj Hrast je bio tak debeli, da so ga trije možki ne mogli ošepnoti Gospodar ga je odao i ga je küpec dao podreti.
Ka novoga po sveti ?
Kak se je slon maščüvao. „Alfreda“, slona beckoga cirkusa, je začeo zob boleti. Mogli so poskrbeti posebni sveder, s šterim so boječi zob zvrtali i plombirali. Ar plombiranje boli, slon ne mogo pozabiti svedra. Zato pa, gda je ozdravo i znova nastopo v cirzusi, je sveder, šteri je letao spakivan za pošto, z nogami popolnoma vkup vdaro.
Spreobrnenje občine. Iz Varšave pišejo, da so prebivalci vesnice Stynki v Volinji vsi pristopili iz pravoslavja v katoličansko Cerkev. Genlivo so prestop proslavili v cerkvi Lanavce, ki je v bližini sovjetske granice. — V Varšavi samoj je pa tamošnji kardinal ustanovo „Zavod za višjo versko izobrazbo“, nekakšo versko univerzo.
Pošta.
MihaIi Leopold, Osne — le Val. Oča so plačali na lansko leto 44 Din. i na letos 16 Din. Kalendar i Marijin Lisst mo poslali. Gumilar Aleksander, Vidonci. Sprejeli 50 Din. naročnine za Vrečič Klaro v Franciji i domače naročnine 446 Din. Celoletno naročnino so že plačali Horvat Jožef, Vrečič Vili, Kerec Janoš, Ferko Anton, Pozvek Jožef St. 29, i Gjergjek Vili. Rajbar Marija, Maulins. Sprejeli 100 Din. naročnine. Iz Francije dobili sledečo naročnino : Jaklin Ignac Ourville en Caux 82·60 Din., Horvat Tomo Bois St. Jean, 34-95 Din, Dervarič Kristina, Coucy, 114 Din, Cigan Jožef, par Trappes 148-20 Din,, Hari Črna, Savy, 62·40 Din. Mekiš Jožef, Trdkova 102. Napravite dvovlastniki vlogo na oblast i prepis dajte prek našim g. poslancom i banski svetnikom, ka se zavzemejo za vaše pravice.
I 1009/37 - 6
Dražbeni oklic.
Dne 28. marca 1938. ob pol 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Turnišče vl. št. 4 tí 8a 1/3inka parc. št. 4 njiva vl. št. 297 B 124 parc. št. 1169 mlinska hiša št. 140 dvorišče in vrt sedaj tk. zv. Kučkov mlin hiša št. 165. Zavezanec solastnik do l|481inke, k. o. Dobrovnik vl. št, 506 B 6a l|3inka parc. št 687b travnik obe parceli sta v naravi združeni k. o. Strehovci vl. 43 B 6a, l|3inka parc. št. 475 vinograd, travnik, preša sedaj do l|2ice pa vinograd, do l|2ice pa travnik z vinsko kletjo. Cenilna vrednost: Din. 4.727, vrednost pritikline: Din. 100, varščina Din. 373, najmanjši ponudek : Din. 3.153.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi,
dne 27. jan. 1938.
I 884|37 - 9
Dražbeni oklic.
Dne 28. marca 1938. ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Brezovica vl. SL 78 B 9a, b, parc. st. 111 njiva, vl. št. 79 B 13a, b, parc. SL 127 hiša št. 44 dvorišče in vrt sedaj hiša št. 65 z dvoriščem in travnikom, vI. st. 80  8d, b, parc. st. 160 njiva, vI. st. 81 B 19 a, b, parc, št. 58 njiva, vl. st. 89 B 8a, b parc. št. 187 travnik, Cenilna vrednost: Din. 35.000 varščina: Din. 3.465, vrednost pimiline: ·|. najmanši ponudek: Din.22.803.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi,
dne 27. jan. 1937
betežnici trbej pomagati, vej je ona tüdi stvar boža.“
Hitro je odišao küpüvat slamo. Prinesao je v sobo, nežno položo na njo betežnico pa jo začno tolažiti kak lastivno mater. Gda je znova stopo v svojo sobo, je bio Jakob ščista drügi človek. Od genjenosti ne mogao niti spregovoriti, samo nežno je stisno dühovnikovo roko.
Dühovnik njemi prijazno pravi: »Bodite osvedočeni, da sem od prvoga hipa kak sem vas zagledno, mislo sam pri sebi, da vi neste lagoji človik.“ — Jakob je jeclao kak malo dete : „Samo vam, prečastiti, se mam zahvaliti, da sem ne več tak grobijanski kak prle. Vi ste zaistino pravi sluga boži !“
Dühovnik : „Dragi moj prijateo Jakob, vi sami spoznavate, da ste bili dozdaj na krivoj poti. No, ali vidim, da mate dobro srce. Rejsan ma vsakša ženska svoje mühe, ali, dovolite, tüdi ví jih mate. Zato v bodoče morate inači z ženov postopati. Obečajte mi zdaj, da je več nede pretepali !“
„Nikaj vam nesmem zatrdno obečati, ar ne vem, ka se šče med nama pripeti.“ — Dühovnik pa smejoč : „Jaz mislim, da se
vi samo špajsate, ar takši orjak kak vi, se nikak ne bi smeo tak poniziti, da bi mlato svojo nevolno ženkico, ki s punov pravicov išče obrambe pri svojem moži, ne pa da bi jo té pretepao. Onoj betežnici ste tak nežno podvorili, dosledno bi bilo, da tüdi do svoje žene mate več srca.“
Jakobi nej preostalo nikaj drügoga, kak da je v istini obečao, da nikdar več ne položi rok na svojo ženo. To je tüdi krepko držao. Gda je najmre dühovnik ednok po priliki obiskao njegovo ženo, se njemi prisrčno zahvalila, rekoč: „Prečastiti, kak ste ví mojega moža na pravo pot spravili, od tistih mao ne več pijan, pa ne bije me. Večkrat zato močno stisne pesnico rekoč : „Boga hvali, da sem se spoznao z dühovnikom Falijanom, inači biti zdaj trpela !“
Za novo leto pravi Jakob dühovnik! : „Naskori de novo leto, prečastiti, a jaz nevolen sirmak vam pri najbogšoj voli nemrem nikaj podariti. A pripravleni sem vam na vsakšo uslugo noč i den. Če vövdari kakša revolucija, pa bi lüstvo vrelo poti dühovnikom, te pribežte samo k meni. Ne bojim se ne pükše, ne
sable i če jih pride sto proti vam, se ne bojte: prle bom jaz mrtev kak vi !“
Ednok je dühovnik slučajno zavdaro med delavce v ednoj slaboglasnoj vulici. Po staroj navadi so ga začnoli psüvati. Že njemi bilo žao, da zablodo, a vujti nej mogeo, niti nej šteo. Na srečo se je tam müdio tüdi Jakob, ki so ga delavci jako poštüvali, pa je odločno spregovoro: „Tovariši! Dühovnik Falijan je pravi sluga boži i prijateo naroda, tüdi jaz sem njegov velki dužnik !“ — Te so pa začnoli ploskati dühovniki, on njim pa prijazno pripovedavao od domovine, drüžine i njüvih nevol. — V kratkom časi jih je tak osvojo, da so ga zaprosili, naj naskori ponovno pride, ka je tüdi včino: vsaki tjeden je prišeo med nje. Njegovo delo je rodilo najlepši sad. Izdavao je „Glasnik bratovske lübezni“, gde je verno opisavao stanje delavcov po celom sveti, posebno v Franciji. — Za njegove velke zasluge ga francoski casar Napoleon tretji imenüvao za svojega dvornoga kaplana.
Mož zvezanih rok.
Ni hotelo pristopiti tajno spanje, ne hotele me objeti sladke sanje. Svetli mesec je preganjal me močno, glas je skrivni šepetal mi na uho :
Gledal sem skrivnostno posvečenje, doumel sem komaj slišno src ihtenje. Zastrmel sem v mladca hladno, sam izpregovoril je nenadno :
Jaz sem mož zvezanih rok, vendar poln sile duha.
Nebogljen kot v plenicah otrok, strmin v drvenje sveta...
Le v križ smem te roke sprostiti, z njim sleherni greh usmrtiti, nato lepše življenje vzbuditi in v njem do svetlobe voditi . . .
Kak večkrat v tem truden omagam, ko Bog me za hip zapusti.
Kak raj nato padlim pamagam, da On tudi meni prej odpusti . . .
Razvezane bodo te roke nekoč, ko smrti pokrila bo temna jih noč. Razširile bodo se prosto tedaj, razklenile v sveti objem vekomaj...
A redki spoznal bo to jasno, ko videl prevezo bo krasno, kak mrtve še tesno ovija roke in še manj dopusti jim razkleniti se...
I 58l|37 - 9
Dražbeni oklic.
Dne 28. marca 1938. ob 11 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k, o. Petešovci vl. št. 46, B 20, 26, 3Ič 133|1120ink parc. št 60 hiša dvorišče in vrt, vl. št. 343 B 17, 23, in 27č, 91/1680tink parc. št 61 hiša st. 46 dvorišče in vrt, kovačnica, obe parceli sta v naravi dejansko združeni in predstavljata stavbišče s hišo št. 92 s dvoriščem in travnikom, vl. št. 47 B 10, 16 in 20č, 27|240tink parc. št. 630 njiva, vl. št 243 B 504, 506, 607, 516, 517, 518, 7126 in d. parc. št. 677, skupni pašnik sedaj travnik, k. o. Dol. Lendava vl. št. 204 B 18, 19, 20, 22čin d. 4|15inke parc. št. 413 njiva. Cenilna vrednost: Din. 3.530, vrednost pritikline: ·/. varščina: Din. 353, najmanjši ponudek : Din. 2.354.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi,
dne 27. jan. 1938.
Pol orala goric
je k odaji v Čentibskih goricaj. Küpci naj se javijo pri Šimonka Vendelini, veleposestničkom viničari.
4
NOVINE
13. februara 1938.
VEZ LÜBEZNI Z NAŠIMI
IZSELJENCI V TÜJINI.
Pisma naših z tüjine
Dragi mi g. vredniki
Tüdi jaz Vam pošilam srčne pozdrave iz moje zdajšnje domovine, Nemčije. Posebno tüdi poznatim v mojoj rojstnoj domovini. Tüdi Vam hvala za redno pošilanje našega krščanskoga lista Novin. I prosim, da mi pošlete kalendar. Tüdi čuvajte našo katoličansko vero, ki je zdaj v borbi z komunizmom, posebno mladino, ki nosi zdaj zastavo zmage. Mladina pokaži v domovini, i ki si razstepena po drügih državaj, da si deca prave katoličanske ino jugoslovenske matere.
Štefan Ane Režonja, Einzingen, iz Trnja.
Chatenay Malabry, Francija.
Preč. g. düšni pastir.
Obrnem se k vam z mojov slabov pisavov, ino vas najjakše pozdravlam ino se vam srčno zahvalüjem za vaše vse trüde, štere nosite za nas izseljence. Naj vam bode večni Bog plačnik.
Tüdi se oglasim, da vse liste redno dobivam, šteri okrepajo naše düše v katoličanskom živlenji. Zdaj pa pozdravlam celo Gračko faro i njene düšne pastere, bogoslovca Kereca Vilija i drage starše, celo rodbino i botrino. — Bežan Rudolf.
Velečastiti g. vredniki
Kak mamo navado mi vsi izseljenci, se vam z veseljom i radostjov oglašava tüdi miva, Jožef Andrejek i Štefan Gubič. Oba v Macquincurt, Aisne, Francija, rojeniva v Trdkovi. Že dostakrat sva namenila pisati, pa je vsikdar kaj zmes prišlo, ka sva ne bila mogočni va. Dnes sva se odločila i vam piševa zahvalo za redno pošilanje naših Novin, šterih naročnik sem tüdi v novom leti. Z lübeznostjov prosim gospoda vrednika, da mi Novine pošilate na novi naslov. Pozdravlava celo Gornjo Lendavsko faro i prečastitoga dühovnoga pastera, kak tüdi vse domače, rodbino, posebno pa svoje
žene. Daj se nam g. Bog še ednok veselo viditi vu našoj rojstnoj Slovenskoj krajini.
Cornilly Contes, Francija.
Prečastiti gospod vredniki
Bodete že odpüstili, da se Vam tak kesno javlam. Sprejela sam celi zvezek lepi Marijini listov za leta 1937., ka ste mi je poslali. Zdaj sam Vam poslala peneze za leto 1938. Mislim, da mi liste bote pošilali stalno, v šterih najdem pravo- slovensko reč, ki mi olejšüje srce v toj hladnoj tüjini. Ostanek na Marijin list zročim, 10 Din. na čast Mariji Pomočnici, naj mi bode na pomoč v vsakom časi; 10 Din. za Drüžbo sv. Rafaela, prosim vas, da me spišete v njo ; ovo, ka je više, dajem na Dom Svetoga Frančiška za pomoč siromakov. Najlepša hvala za kalendar, šteri mi je na veliko veselje, da vidim i mam lepi spomin od moje pokojne Jeričove vüjne, naj počivajo v miri božem. — Margita Šimonka.
Službena naznanila
Vsem lastnikom motornih vozil.
V smislu razpisa kralj, banske j uprave v Ljubljani z dne 31. I. 1935 No 11 54/2 se bo vršil redni letni pregled vseh motornih vozil po točki 4 pravilnika ministrskega sveta dne 26. IX. 1928, Ur. list 336|110 po zato določeni komisiji dne 18. febr, 1938 ob 11 uri v M. Soboti pred hotelom „Krone“. Vsak lastnik motornega vozila ima prinesti s seboj : 1. Prometno knjižico z drž. kolkom 100 Din po tarifni postavki 90 a. t. z. za potrdilo v prometni knjižici, 2. Takso za komisijski pregled v znesku 54 Din za vsak avtomobil, odnosno 27 Din za vsako motorno kolo ter na stranko pripadajoči del potnih stroškov komisije za pregled motor. vozil. Vozila morajo biti privedena v očiščenem stanju in uporabna za vožnjo. Pregledi se bodo vršili z vso strogostjo, zlasti se bo gledalo na stanje sasije, peres, vzvodov, zavor, kretala, žarometov, i. t. d. Ako bi se lastniki motornih vozil iz utemeljenih razlogov ne mogli udeležiti pregleda, naj se pravočasno upravičijo, sicer ne bodo smeli voziti z nepregiedanimi vozili. Takoj po pregledu se bodo razdelile nove tablice in bodo piombirane. Kdor še ni poslal odreska o plačani ban. trošarini za I. četrt. 1938 naj to čimpreje izvrši, ker sicer ne bo dobil tablic.
Sreski načelnik :
Dr. Bratina, s. r.
To bo že preveč.
Eden za drügim se zaganjajo med nas, siromaške kmete, razni vdarci, štere moremo nositi, čiravno nam je preveč.
Tak nas je najbole zadeo novi pravilnik od trošarine na vino. Že se več poznajo Posledice toga, za nas tak velkoga vdarca. Že je zastala vsa trgovina z vinom ; pa vino je edini Siromaški dohodek v našoj okolici. Dosta je drüžin, štere nemajo penez za najbole potrebne vsakdanešnje reči. (Zato si v tom pritrga, da zakrpa gde je bole potrebno). Prle je bila pomoč. Odao bi par litrov vina, pa bi si pa malo pomagao. Plačao bi dače i drüge potrebčine. Ali zdaj naj oda? Ka dobi za vino? Liter odá za 2 50—3 Din. Od toga more plačati 2 Din. trošarine od litra. Ne je težko zračunati, ka njemi te od toga ostane. Gde se pa te poplača njegovo delo i trüd ? Ali pa more te šče obstojati ?
Povsod se kriči „kmeta zdignoti na višišo stopnjo“, ka de njemi bole šlo. Ali, žali Bog, je to samo glas krčečega v pü-
stini ; ostane vse po starom, či ešče nej hüjše. Ka nam pomaga, če ma vse visiko ceno, ka moremo küpiti, tisto pa, ka mi mamo za odati, pa je tak obremenjeno, ka je nikak odati nemremo. Po tom moremo dvakrat dačo plačati od ednoga istoga predmeta.
Kak to prvo, tak nas je zadele še drügo. Zvedili smo, da so se mlatilničarje zavezali, ka do nam v prišestnoj mlatidbi mlatili, kak sami določijo. To se nam vidi že preveč, da bi si že tak daleč naprej računali z našimi trüdami. Čüje se tüdi, da so sklenoli, da bodo brali 5 kg. od 100 kg. celo pa, če bi bila slaba letina, te ešče več. Prosili bi jasnoga odgovora od mlatilničarov.
Zato vstanimo vsi kak eden, i se drüžimo. Za vzgled nam naj bode teh par desetin lüdi; ki so se organizirali za svoje dobro. Tak se tüdi mi vsi organizirajmo, vej je pa nas nej samo sto, liki na jezere. Zavedajmo se že ednok, ka smo mi tisti, ki vse gordržimo i da znamo tüdi mi računati.
Prosimo, vse merodajne oblasti, posebno „Kmečko zvezo“, naj se zavzema za nas na višiši mestaj, da se nam omili to, ka nas najbole teži. — Opazovalec.
Odgovor na gornji lepi članek je sledeči: Trošarina se je prej navrgla-zato, ka se je vino odavalo na škodo gostilničarov, ki so morali drago dačo plačüvati i s tem se je tüdi jako razširilo pijančüvanje. Mlatilničarje pa dozdaj ešče ne so objavili, keliko do prosili, organizirali so se pa samo zavolo velikih stroškov i slaboga pova zadnjih let. Iz toga sledi, da je banovina dužna skrbeti, da ni kmet, ni gostilničar, ni mlatilničar nedo vdarjeni po krivici, vsi naj nosijo v vednakoj meri terhe i tüdi prejemajo dohodke, nikdar pa naj se eden stan ne zapostavla, da drügi dobi kem več haska. Vsem idejo vednake pravice.
Koncert Akademskega pevskega zbora A. P. Z.
iz Ljubljane se bo vršil 27. t. m. v Soboti. Na ta datum že sedaj opozarjamo našo javnost, ker bo pomenil ta dan kulturni dogodek prve vrste, manifestacijo Slovenske narodne pesmi. — A. P. Z. si je za časa svojega desetletnega delovanja, z izredno požrlovalnostjo in disciplinarnostjo, s svojim, na strokovno podlago postavljenim delom pridobil priznanja širom naše države in preko njenih mej.
Ob priliki koncerta v Beogradu 1. 1930. ga je blagopokojni kralj Aleksander odlikoval z redom Jugoslovanske krone z željo, da ponese našo narodno pesem po vsej domovini. A. Z. P. izpolnjuje to nalogo vztrajno in z veliko vnemo. Razen manjših koncertov v slovenskem podeželju je priredil nad 30 velikih koncertov v Ljubljani, Mariboru, Celju, Beogradu, Sarajevu. Tej nalogi bo sledü tudi, ko bo 27. februarja v polni zasedbi zanesel slovensko pesem v skrajni severni del naše domovine.
Gospodarstvo.
Volna iz mleka.
Gotovo je že marsikomu znano, da se delajo iz posnetega mleka razni okraski, kakor n. pr. gumbi, zapestnice, broške, ročaji pa tudi glavniki in plošče, podobne mramorju. Tehnika pa je Šla še dalje. Iz kazeina (snov, ki je v posnetem mleku) so izdelali — volno.
V abesinski vojni so prisilile sankcije, ki so jih izvajale države Društva narodov proti Italiji, da so tu našli nadomestilo za naravno volno. Našli so ga v posnetem mleku ter so iz kazeina napravili umetno volno, ki jo imenujejo „Lanital“. Blago iz take volne se Prodaja že po vseh mestih Italije. Poleg navadnih manjših potrebščin izdelujejo iz mlečne volne tudi blago za moške in ženske obleke. Tkanine so popolnoma podobne volnenemu blagu. Samo veščak v volnenih tkaninah bi našel kakšno razliko med umetno volno in prirodno volno. Umetna volnena tkanina „Lanital“ je glede ohranitve toplote, pranja in trpežnosti enaka naravni volni. Prednost pred prirodno volno pa ima v tem, da je molji ne poškodujejo. Kar mlečno volno podcenjuje, je manjša elastičnost, kot pri ovčji volni. Nit lanitala se ne da tako lepo raztegniti, kot nit iz prave volne. Lanital izgoreva kakor domača volna, pepel pa je nekoliko temnejši, kot iz naravne volne.
Iz 100 kg. posnetega mleka dobijo 3 kg. kazeina in ravnotoliko umetne volne. Ker je v Italiji volna zelo draga in so jo morali polovico uvažati, se izdelava volne iz mleka prav dobro obnese. Za leto 1938. pričakujejo v Italiji, da bodo dvignili produkcijo na 9 miljonov kg: umetne volne, kar znači, da bo na ta način pokrito 20% vse italijanske potrebe po volni.
Tudi v drugih državah so uvideli korist tega izuma. Na Nizozemskem bo v kratkem že 15 mlekarn opremljenih za produkcijo kazeina. Skupno bodo izdelale te mlekarne dnevno okrog 1000 kg. kazeina, ki ga bodo izvažale v Italijo. — Na Poljskem je z Novim letom že pričela obratovati tovarna za izdelavo mlečne volne.
Pri primerni organiziranosti naših kmetov bi tudi mi lahko imeli kakšno korist, če bi prodajali kazein, ki bi ga dobili iz posnetega mleka. Seveda bi se tega dela lotile lahko le zadruge. Na ta način bi lahko dobil naš kmet iz mleka vir novih dohodkov.
bn.
PREKOSNICE.
Slinavka. Pri ognji se segrevle osemnajšček, pred „prepovedanov“ vesnicov. Pride živinozdravnik (stražar ga ne pozna !), vidi, ka njemi dečko iz
črepnje s cotov na bati malomarno maže obüteo, te ga pa pita: „Ka tü delaš ?“ „Stražim slinavko ! — Ka pa vi?“ „Jaz — preganjam slinavko —“
Bolnica.
Hodniki in sobe so prepojene z duhom po zdravilih. Včasih je ta duh prijeten, včasih zopet duši. Toda čutiš ga povsod in to ti daje neko trajno zavest tvojega stanja. Skoraj ni mogoče, da bi se zmotil v svoji zavesti. Če je noč in se zbudiš, te valujoče sopenje na desni in levi Spomni na to. To so vsi dobri znanci, ki ravno tako trpijo in čakajo rešitve — ozdravljenja ali smrti. Noč je včasih strašna za koga. Toda sestra Beáta, ki ima nočno službo, čuva nad vsemi. Kakor da sluti, kje bo treba pomagati, in je blizu. Sestra Beáta ima mehko roko in tolažilne besede, njo vsi ljubijo in si jo želijo. Že samo njen smehljaj lajša bolečine.
Podnevi ni tako hudo. A zavest ostane. Skoraj enake postave, zavite v tenke plašče iz pisanega blaga, se pomikajo po sobah in hodnikih. Govorijo malo. Samo nemo se spogtedujejo. V teh pogledih so velika vprašanja. Kako je s teboj, ali se sprehajaš z življenjem, ali vodiš s seboj spremljevalko smrt? Samo dvom ostane v očeh. Nihče ne ve, ali če bi lahko vedel, noče tega vedeti, ker je strašno. Rajši upa prav do zadnjega.
Bolnica.
Ali je to samo poslopje, nekakšno zidovje, ki nosi na zunaj uradni napis? Ali zato, da se zdrav človek ne bi zmotil in bi vstopil tam namesto v kavarno ali v gostilno?
Bolnica je čudovita podoba življenja. Bolnica je kraj bolečine, kraj žrtvovanja, kraj trpljenja in vdanosti, kraj boja med življenjem in smrtjo, je kraj ljubezni in silnega življenja. To življenje pa je tiho, se pretaka v same globine in je brez sovraštva, kateremu so vrata vanj zaprta.
Čudovita je tudi zavest, biti v tem življenju. Sredi bolečine se prikrade kakor bel golob z zeleno oljčno vejico novega življenja. Ko odide, vsakdo ve, da nese svoj blagoslov tudi drugim.
Kadar se nenadoma oglasi mali zvon, se vsi zganejo. Oči se prvi hip plaho upro v strop in nema bolečina se odraža v njih motnem lesku. Potem se marsikdo nasmehne. Saj to je nekaj zelo vsakdanjega. In zunaj v svetu se ne bo nihče vznemiril. V bolnici pa vedo, da se je zgodilo nekaj, kar se pač mora zgoditi.
Aranka se takrat vedno zamisli. Vidi dom, polja, njive in travnike. In vse veselo življenje na njih. Začuti boleče hrepene-
nje po tem Življenju. Toda sred misli se ustavi. S silo zabriše spomin na srečo vriskajoče svobodne mladosti. Rajši se spominja, kako smešna mora biti v črtastem sivo-belem plašču. Vsako jutro vstane in si ga ogrne. V kapeli je maša vsakikrat ob sedmih. Tako skrivnostno in tiho je pri tej maši. Kakor da vsi pričakujejo veliko razodetje, ki bo dano Vsakemu posebej ; še dihati nihče ne upa prav. Oltar, je ves svetlo-bel. Beli klinci so postavljeni v prozorne steklene vaze. Izgledajo kakor nasejane zvezde. Ob straneh sta na belih stebrih dva filodendrona razprostrla svoje liste v velike pahljače, ki včasih za spoznanje zatrepečejo. Oltarni prti so všiti in visijo spredaj in ob straneh raz oltar. Aranka je večkrat brala všit napis.
„Ave Marija !“
Všite so rdeče in zlate črke. Drugič je bilo zopet napisano:
„Gloria in excelsis Deo.“
Potem so tudi na koru tako peli. Lepo je bilo, morda še angeli ne bi mogii lepše, če bi prišli na zemljo.
Saj dva angela s silnimi perutmi na svileni - beli tenčici čuvata tabernakelj. Resno sta zamaknjena v skrivnost. Zgoraj pa v jasni luči kraljuje Marija in
lije žarke milosti. Ves ta oltarni prizor je čudovito lep in tihota čudovito privlačna. Zato Aranka rada pride v kapelo vsako jutro. Potem dan ni tako dolg.
Po hodnikih so klopi in na njih radi sedijo posebno otroci. Z Aranko se radi menijo. Tedaj so mirni, se ne prepirajo in se ne stepejo. Hočejo, da jim kaj pripoveduje. Ona pa se smehlja. Njen bledi obraz žari v silni lepoti. Včasih ji kdo reče, kadar jo sreča:
„Lepa si Aranka.“
Tedaj malo zardi in noče na to misliti. Ozre se za onim, ki ji je to povedal, in odide na svojo številko. Vleže se v posteljo in računa, kolikokrat bo še šla po hodniku iz kapele. Dobro ve, da ne velikokrat več. Aranka ve, da bo umrla. Zdravniki ji tega ne povedo, še tolažijo jo. Toda ona se jim samo smehlja. Saj je že sklenila, kako bo storila. Sestro Beáto bo proila, da ji zatisne oči. Ona zna najlepše. I vse naredi tako, da nič ne boli. Potem tudi ne bo bolelo, ko ji bo zatisnila oči. Še prijetno bo. Morda se bo to zgodilo čez štiri tedne, da bo dopolnila dvajset let. Ali pa nekoliko pozneje. Vseeno, kdaj ! Samo da bo sestra Beáta zraven.
Legija koroških borcev
sporoča svojim članom in nečlanom: Predstavniki Zveze legijonarjev za osvoboditev severnih krajev, v kateri je včlanjena tudi naša organizacija, se se pretekli teden vrnili iz Beograda. Akcija glede uresničenja naših zahtev je v teku. Ker so v ta namen potrebni tudi statistični podatki, Pozivamo zadnjič vse reflektante na priznanje dobrovoljstva, da se do 25. febr. t. l. zanesljivo javijo glavnemu odboru LKB v Ljubljani, Pred Škofijo 18-1, pismeno ali ustno ob delavnikih med 17 in 19 uro. Glavni odbor ne more obveščati o tem vsakega poedinca, deloma zaradi neznanja bivališča, deloma pa tudi zaradi previsoke poštnine in drugih ovir tehničnega značaja. Smatrajte to vest za poslednje vabilo k prijavi.— Za pismen odgovor in pojasnila prložite znamko za Din 2. Popisovanje reflektantov se bo definitivno zaključilo dne 25. febr. 1938. Legija smatra, da je s tem izpolnila svojo tovariško dolžnost in odklanja odgovornost za škodo, ki bi nastala posameznikom zaradi opustitve prijave !
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok.