Št. 55,	Poštnina plačana v sotofini. _V Ljubljani, dne 7. novembra 1923. __ J^haja V8ako 8fcd0,_ Urtoffi^
Hredništvo ia upravništvo lista fc v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, ▼ hiši „Ekonoma".
celoletno . . . , poluletno . . . , četrtletno . . . Posamezna Številka
Naročnina:
............Din 20'-
............Din 10--
.............Dia 5--
............Din 1*-
tCmst pomagal si sani, in svoje stališče v državi uravnal si sam I
Inserati:
mali oglasi do 9 petit vrst ...........	a Din 1*50
večji inserati od 10 petit vrst naprej . . . • i . .	& Din 2*—
notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta ....	& Din 3*—
Glasilo »Samostojne
kmetijske stranke za Slovenijo
Narod le govoril.
Sijajen potek našega protestnega shoda.
—	Enodušen nastop podeie&fcega ljudstva.
—	Odiočna obsodba radiky!uk!erikalf*@ politike! — Impozanten obhod po mestu* — Pred
vladno palačo!
V nedeljo je doživela Ljubljana svoje presenečenje. Nakrat je zagledala na svojih ulicah dolg sprevod mož, nakrat je bila postavljena pred impozantno, toda nad vse dostojno manifestacijo kmetskega ljudstva.
»Kdo so to,« so se izpraševali vedno zaspani Ljubljančanje, »kaj hočejo ti možje, ki so nakrat napolnili ljubljanske ulice, so ugibali presenečeni gledalci.
In kako so zastrmeli, ko so slišali, da so to oni samostojni kmetje, ki jih »Jutro« in »Slovenec« v bratski slogi skoraj dnevno polagata v grob. Pa so še začudeno ponavljali: »Torej samostojnih še ni konec, torej samostojni celo rastejo!«
Radi priznamo, da je bil marsikak resničen naprednjak iskreno vesel, ko je videl te nepregledne vrste naprednih kmetov. Toda dosti jih je pa tudi bilo, ki so bili žalostni, pa čeprav se ponašajo s svojim protiklerikalizmom, ko so videli naše vrste. Tem ljudem ni prav, da vstaja kmet, tt ljudje spadajo med one, ki so prepričani, da bo bolje šele takrat, kadar spravijo kmeta na kolena!
Pa kaj hočejo ti ljudje, so dalje izpraševali Ljubljančanje, ko so gledali naše dolge vrste. In ni jim šlo v glavo, da protestira kmet proti davkom in niso mogli in hoteli razumeti, da se godi kmetu slabo. Kdor je hodil v nedeljo po ljubljanskih ulicah in gledal svet, ki je strmel v nenadno nastopajoče kmetske vrste, ta je razumel, kaj pomeni kmetska misel, ta je vedel, zakaj mu je potrebna kmetska stranka.
Ni bilo mogoče bolje podati nasprotja med deželo in mestom, ko v nedeljo ob priliki našega obhoda po mestu. Tam praznično in luksuriozno oblečeni ljudje, ki se šetajo v brezskrbni udobnosti, tu nastop resnih mož, ki jih je vladna krivica prisilila, da nastopijo v obrambo svojih pravic, da si rešijo to, kar rabijo za življenje in ne za pohajkovanje.
Ljudje dela, oni, ki ustvarjajo vse dobrine, ki so predpogoj življenja, so v nedeljo protestirali v Ljubljani proti krivičnem obdavčenju. Oni, ki niso samo steber države, temveč, ki so narod, so terjali svoje pravice!
Gospoda pa, ki je postavljena v to, da reže narodu kruh pravice, te gospode pa ni bilo doma, ko je bilo treba slišati pritožbe naroda!
Tovariši! Prav je dejal tov. Pucelj pred vladno palačo, da smo si tega sami krivi, ker smo bili vedno preveč popustljivi. Zato tovariši! Kakor je trdo odmeval naš korak, ko smo šli v nedeljo po ljubljanskih tlakovanih ulicah, tako trdo in neomahljivo moramo iti tudi v bodoče v boj, dokler ne zmagamo na vsej črti.
Delovno ljudstvo mora priti do svojih pravic, to je naš bojni klic in to bo doseženo, ker to je volja naroda!
Še v enem oziru je bil naš nedeljski nastop zlasti pomemben. Vršil se je na preddan klerikalnega zaupnega zbora! S svojim shodom, še bolj pa z obhodom, smo pokazali vsemu svetu, da še m ponos zamrl med slovenskim kmetskim ljudstvom, temveč da raste število onih mož, ki znajo nastopiti za svoje pravice in ki se znajo za nje tudi boriti.
Dostojna, toda zgovorna je bila naša manifestacija in Ljubljančani bi se mogli od nje marsikaj naučiti. Toda
resna volja se kaže vedno le v dostojnosti in nikdar ne v kričavosti!
In naš shod sam! Ostra in neusmiljena je bila naša beseda, toda v nobenem oziru hujskaška. Kdor brani svoje, ta ne jemlje drugim!
S krivicami sta preobložena slovenski kmet in obrtnik in večje je njujino trpljenje od vseh drugih stanov. Toda kljub vsemu nismo pozabili na najvišje skupne interese in grehov režima nismo zamenili z državo. Vedno zvesti zlati srednji poti smo ostali tudi sedaj in s tem dokazali, da smo mi oni trdni temelj, na katerem sloni država in ki edini more državo rešiti pred propadom.
To pa le tedaj, kadar ne bo kmet samo vse ohranjeval* temveč kadar bo zavzel tudi ono mesto v državi, ki mu po njegovem številu in po njegovi veljavi gre!
Tovariši! V nedeljo smo pokazali Ljubljani, da je v nas volja, pa tudi sila, da si priborimo to mesto! Pri prihodnjih volitvah moramo to pokazati vsej državi in zmaga Stare pravde bo triumf za nas vse in rešitev — za državo!
V	boj za Staro pravdo!
V	boj za vlado podeželja!
V nabito polni dvorani, ko dobra tretjina ljudi ni mogla dobiti mesta niti na hodniku, je točno ob pol enajstih otvoril shod načelnik SKS,
tov. Pipan.
Po kratkem pozdravu zborovalccv in po kratki obrazložitvi pomena shoda., da hoče namreč Samostojna kmetijska stranka, kot strogo ljudska stranka tudi z ozirom na nezaslišano obdavčenje ljudstva, da izpregovori ljudstvo samo in da ono pove, če se strinja z našimi bremeni ali ne, je takoj podal besnelo
tov. Puciju.
Viharen aplavz je zagrmel po dvorani, ko je povzel besedo tov. Pucelj, ki je izvajal:
»Dragi tovariši! Na eni od mnogo-brojnih konferenc v finančnem ministrstvu, ko se je razpravljalo o novih taksah in ko sem navedel ves ogromen materijal, ki mi ga je poslala vsa Slovenija, gostilničarji in obrtniki, notarji in trgovci,, finančniki in lajiki, sem dejal na zaključku svojih izvajanj:
»Gospodje, verujte mi, da smo mi tisti, ki dobro vemo, da država rabi denar, da država brez davkov ne more obstati in da zato nismo nikdar z demagogijo iskali krogljic, toda vi ste s svojim predležečim načrtom pritirali stvar tako daleč, da že mala sapica zadostuje in vse gospodarstvo se prevrne!
Tedaj mi je dejal eden od gospodov, mesto da bi pretehtal navedene pritožbe:
»Eh, Pucelj, ti si demagog!
In zato, ker pravijo oni, da nastopamo mi proti novim davkom, proti novim taksam le iz demagogije, smo pozvali vas, da vi sami poveste, če morete vsa ta bremena prenašati! (Klici: Ne moremo!)
Dejal sem gospodom dalje: Slovenija ni bogata, kakor Vojvodina, temveč šibka ko slabotna rastlinica. In po dveletni suši je nazadovalo stanje našega kmeta tako, da padajo zadnje špice iz naših gozdov, da pada zadnja rezerva kmetskega blagostanja.
Pa vse moje ugovore so preslišali in dejali samo: Pa kaj govoriš, ko pa imate v Sloveniji hiše, kakor graščine.
In da proti temu nazoru nastopite, smo vas pozvali na shod, da slišijo mogotci iz ust naroda samega, kako napačen je njihov nazor.
Kako si predstavljajo izenačenje davkov?
Ko smo vstopili v vlado je bila ena naših glavnih zahtev izenačenje davkov. Vlada je načelno pristala na našo zahtevo, praktično pa si je predstavljala izenačenje tako, da bi nam ostali vsi avstrijski davki, vrhu tega pa bi plačevali še vse nove.
Zaman smo povdarjali, da teh avstrijskih davkov mi nikdar sklenili nismo, temveč da so le žalostne »erbšči-ne« nesvobodnih dni.
Ne! Gospodje so bili mnenja., da je treba kmeta obdavčiti in izenačenje davkov je izvršeno. (Ogorčeni medklici.)
Poslušal sem dve leti gospode in s strahom sem se vprašal, ko sem gledal njihovo početje, kaj bo, če bo popolnoma zavladala ta gospoda, ki noče poznati teženj in potreb podelželskega ljudstva, temveč ki ima pred očmi le svoj oseben interes.
In ko sem to videl, ko sem to spoznal, sem odšel iz vlade. Lahko bi ostali v vladi in nam ni bilo treba iti v opozicijo zato, kakor se je to zgodilo demokratom, ker so jih radikali pognali iz vlade, toda ker nisem hotel sprejeti odgovornosti, da sem tej gospodi pomagal do vlade, sem šel med opozicijo. (Pritrjevanje.)
Enoten bi moral biti naš nastop!
Smatral sem, da so nova davčna bremena tako nezaslišna, da bi moralo proti njimi složno nastopiti vse podeželsko ljudstvo in zato sem bil mnenja, da na današnjem shodu ne bi imelo biti mesta za strankarsko besedo.
Toda današnji »Slovenec« me je te dolžnosti odvezal in nismo še zborovali, ko nas je že napadel.
Zgodba o ukradenem pipcu.
Ta »Slovenčev« napad me spominja na dogodek iz mojih otroških let. Mojemu šolskemu tovarišu je bil ukraden pi-pec. Ko je o tem slišal naš nadučitelj, ki je bil dober dušeslovec, je dejal: »Dečki vstanite! Štel bom do tri in ko rečem »tri«, tedaj se obrnite vsi in oni, ki se bo poslednji obrnil, ta ima pipec.« In pričel je šteti: Ena — dve. Ni še dejal tri, ko se je en deček že obrnil. In nadučitelj je stopil k njemu in mu vzel pipec, ker on ga je ukradel. (Ve-selost.)
In temu dečku je podoben »Slovenec«. Nismo še rekli nobene besede proti njemu, samo pozvali smo vas, da izpregovorite proti grešniku, ki vam je dal nova bremena, nismo šteli še do tri in že se je oglasil »Slovenec«. (Vese-lost.)
Žalostno je, da ne moremo priti niti v tako važni stvari do skupnosti. Toda naša krivda ni to in izzvani, moramo dati tudi odgovor.
Beseda o ustavi.
Pravijo, da smo mi vsega krivi zato, ker smo glasovali za ustavo. Toda ustava pravi izrecno, da naj bodo vse dolžnosti državljanov enake, kakor so enake njihove pravice. Današnji novi davki pa so neenaki in zato so protiustavni. Nove takse so mogoče le zato, ker se ustava ne izvaja!
Sedaj ko so pomagali oni gospodi, od katere smo mi bežali, ko smo jo spoznali v sedlo, sedaj bi hoteli valiti krivdo na nas!
Ko se je šlo prvič v Beograd, SKS sploh bilo še ni. Tedaj bi vprašali ljudstvo, to od uši razjedeno in od ran raz-gnito ljudstvo in videli bi, da bi ljudstvo znalo varovati svoje koristi. Toda oni so se ljudstva bali, oni so se tresli pred ljudsko sodbo in zato niso v Beogradu delali dve leti drugega, ko da so se prepirali za nov volilni red, ki bi jim zasigural moč.
Ne za koristi ljudstva, temveč za oblast jim je šlo! (Klici: Tako je!)
Če jim je bilo za koristi ljudstva, zakaj so podpisali pooblastilni zakon, ne
da so zavarovali ljudske koristi?
In volilni zakon za konstituanto, ki je bil izdelan z njih pomočjo, je bil tak, da je bil prva veriga ustavotvorni skupščini.
Ta zakon, na katerem je bil podpisan tudi Korošec, je vzel skupščini suverenost in poslanec, je mogel izvrševati svojo dolžnost le, če je preje prisegel.
Danes govore o avtonomiji, toda dokler je bil še čas avtonomijo priboriti, so molčali ko pohlevne ovčice.
Štiri dokaze sem zato navedel, toda vse štiri moje dokaze so premolčali!
Po zmagi SLS.
Pri letošnjih volitvah je zmagala SLS. vsled svojih sleparskih obljub tako, kakor ni nikdar zmagala nobena stranka v Sloveniji. Zato govore danes, da samo oni predstavljajo slovenski narod, da govore v imenu naroda, če pa so oni narod, zakaj pa ne nastopijo proti novim davkom, zakaj jih ne preprečijo? Ali je bil morda zato moj protest prelahek, ker ga niso podprli oni, ki predstavljajo slovenski narod? Zakaj niso preprečili novih bremen?
Vsaj so obetali vse mogoče lepe stvari in po 18. marcu je bila njihova dolžnost, da te obljube izvrše! (Tako je!)
Markov protokol.
Pa poglejmo, kako so po volitvah skušali izvesti svoje obljube!
Tik pred sestankom skupščine so se zvezali z muslimani, tistimi muslimani, ki so glasovali za ustavo, ker so se za denar prodali, in pa z Radičem. Ko so bili tako med seboj zvezani, pa so se skupno zvezali z ono gospodo, ki pravi da ne bo boljše, dokler se kmeta ne spravi na kolena!
Pa čeprav so poznali to gospodo, vseeno so se zvezali ž njo. In sklenili so pismeno pogodbo, ki je znana pod imenom Markov protokol.
V tem protokolu ne najdemo niti besede o avtonomiji, niti črke o fantih iz Maeedonije, temveč samo slededeče točke:
1.	da mora biti pokrajinski namestnik v Ljubljani njihov človek,
2.	da morajo biti tudi šefi oddelkov pristaši SLS in
3.	da se mora razpustiti Orjuna! (Ogorčeni medklici!)
Pa še jim ni bilo zadosti! Na celjskem shodu zaupnikov SLS se je dr. Korošec hvalil, da je bil on tisti, ki je razbil demokratsko-radikalno koalicijo s tem, da je šel h kralju in se zavezal, da bo samoradikalno vlado podpiral in omogočil, da bo rešila najvažnejše zakone.
Danes se seveda sramujejo tega svojega uspeha in današnji napad »Slovenca« izvira iz sramu pred ljudstvom, ker spoznavajo, da morajo sramotno priznati, da niso varovali ljudskih interesov, da so ukradli pipec!
Da bi prikrili svojo sramoto, protestirajo danes proti kuluku.
SLS in kuluk.
Toda od najmerodajnejšega človeka v Beogradu sem slišal, da bi oni mogli preprečiti za Slovenijo kuluk.
Zakaj pa niso napisali v Markov protokol, da nočejo kuluka in pustili bi rajše Orjuno pri miru? (Odobravanje!)
In ker je kuluk njihova slaba točka pravijo, da nisem glasoval proti kuluku, proti vojnemu zakonu in proti novim taksam, jaz ki sem imel poleg posl. Po-poviča gotovo najbolj učinkovit govor proti taksam!
Sami smo deloma krivi,
da vale beograjski mogotci breme za bremenom na naše rame. Zakaj pa smo bili tako neprevidni, da smo dali tem tigrom oblast v roke!
Njihovi uspehi!
Napačno bi bilo govoriti, da so klerikalni poslanci brez uspehov. Ne! Oni niso brez uspehov, oni imajo uspehe,; samo da so njihovi uspehi take narave, da jik pred vami niti omeniti ne smejo!
Dosegli so:
1.	Povišanje draginjskih doklad duhovnikom.
2.	Dosegli so imenovanje škofa Kar-lina, da ni treba Vatikanu plačevati zanj 10.000 lir.
3.	Dosegli so imenovanje krškega škofa.
4.	Dosegli so, da bosta imenovana tudi škofa v Skoplju in Beogradu.
5.	Dosegli so podporo za frančiškane v Gorici.
Toda o teh svojih uspehih molče, ker vedo, da ne dobe zavoljo njih niti enega glasu.
Pač pa govore, da smo vsega krivi mi samostojni, ker da smo vse pokvarili.
Toda jaz vprašam: Če je res, da le' nas 8 poslancev vse pokvarilo, zakaj pa ne more njihovih 21 tigrov tega popraviti?	' Naša dolžnost
Sami si moramo uravnati svojo usodo in zato je treba gledati, da pridejo, pravi ljudje na krmilo.	1
Ne zaupajte ljudem, ki sami nič ne delajo, zakaj ti ne bodo poznali ozirov do delovnega ljudstva. Le tisti, ki so sami izrasli iz ljudstva, ki poznajo na lastni koži težave kmeta in obrtnika, samo tisti bodo tudi v stanu voditi tako politiko, ki bo ljudstvu v prid.
V ospredju vseh političnih nalog je skrb za povzdigo produkcije in vsa carinska in tarifama politika države se mora vršiti v tem cilju. Vsakomur mora biti dano, da pride s svojim delom tudi do dobrega zaslužka.
Tovariši! Sami veste, da je občinsko gospodarstvo dobro le tedaj, če je v rokah ljudi, ki so sami dobri gospodarji. Tako je tudi v državi. Ljudje, ki nikdar niso bili gospodarji, tudi ne morejo upravljati dobro države.
Zlasti pa še to velja za današnje mogotce, ki ne poznajo niti pravice. Tako je mogoče, da plačuje eden najbogatejših ljudi v državi g. Vajfert le 1 odstotek od prodanega blaga, dočim morajo vsi drugi plačevati en odstotek od prometa in tako mora n. pr. plačati Trgovska banka od 14 milijonov čistega dobička 16 milijonov davka!
Štediti treba!
Če se ne bi v naši državi tako zapravljalo, potem tudi ne bi bilo treba toliko davkov. Toda za varčevanje današnji mogotci sploh smisla nimajo. Ni treba o tem obširnejše govoriti, samo en vzgled naj zadostuje.
Pod pretvezo varčevanja so pen-zionirali par generalov. Par dni pozneje pa so imenovali 75 novih!
Enako važno ko gospodarsko delo je politično delo!
Če ne podpira politika gospodarstva, potem gre ves plod našega dela v izgubo vsled novih davkov!
Dober gospodar je zato dolžan, da se s politiko bavi!
Tovariši! Danes raste na deželi k-treznenje in ljudstvo spoznava, kam je zašlo, ker je verjelo onim, ki so mu obljubljali sladke reči!
Širite to spoznavanje, hodite od hiše do hiše, da bo zmagala povsodi razsodnost.
Če si ne bo pomagal kmet sam, tedaj mu ne bo pomagal nihče!
Zato kmet in obrtnik, organizirajta se in s tem pozivom končam.
Viharno odobravanje je sledilo besedam tov. Puclja, nakar je povzel besedo
tov. Ivan Urek.
Njegov govor, ko tudi govor zastopnika obrtnikov, tor. Filipa Ogriča priobčimo, vsled pomanjkanja prosto* ra prihodnjič. Oba govora sta naredila
silen utis in so bila zlasti mirna toda stvarna izvajanja tov. Ureka naravnost dokument nezaslišane krivice, ki je z novimi davki prizadejala kmetskemu ljudstvu. Pa tudi temperamenten govor tov. Ogriča in njegova točna izvajanja o radikuluklerikialih so globoko učinkovala na poslušalce.
Nato je prebral tov. Koman resolucije, ki so bile viharno in soglasno sprejete in ki se glase:
Kmetje ln obrtniki zbrani na javnem shodu v Ljubljani dne 4. novembra 1923.
1.	odločno protestirajo proti novim ogromnim davčnim bremenom, katere nalaga poslednji finančni načrt in ki neopravičeno in nesorazmerno obtežujejo zlasti kmetski in obrtniški stalež;
2.	zahtevajo, da se pri dohodninskem davku eksistenčni minimum poviša tako, da bode primeren sedanjim življenskim razmeram in da se tudi dohodninska lestvica prilagodi tem razmeram primerno;
3.	zahtevajo nadalje, da se invalidski davek v Sloveniji ne pobira tudi od dohodnine, katera v Srbiji ni uvedena in da se razveljavi remont-no-vozarski fond;
4.	protestirajo proti nezaslišani krivici, da se trošarina na vino in žganje v Srbiji ni uvedla, da se je v Črni gori uvedena trošarina odpravila, da se je v prečanskih krajih in zlasti v Sloveniji pustila in celo povečala, s čemur se je v kvar Slovenije brezobzirno pogazil člen 116 vidov-danske ustave, ki določa, da morajo biti vse davščine enake za celo državo;
5.	odločno zahtevajo, da se razveljavi duhu časa neprimerna ustanova kuluka;
6.	da se izpremeni novi zakon o taksah, ki vsebuje neznosne trdote zlasti za malega kmeta in obrtnika, ki niso v skladu z njegovo plačilno zmožnostjo, osobito takse za odplač-Ijive in neodplačljive prenose premoženj, za prirastek na vrednosti nepremičnin, za administrativne in sodne uradne posle kakor tudi nove takse na gostilniške koncesije in druge nedemokratične šikane obrtniškega stanu;
7.	zlasti pa protestira proti uvedbi pristojbin za šolstvo, kar je v kričečem nasprotju s členom 16. ustave, ki brezpogojno določa, da se državni pouk daje brez vpisnine, šolnine in drugih pristojbin;
8.	zahtevajo, da se pri davku na poslovni promet pri malem obrtniku
ne upoštevajo vajenci, ker oni ne vplivajo na njegovo pridobitno zmožnost;
9.	ponavljajo svojo zahtevo po takojšnji izvedbi splošne davčne reforme na podlagi katere morajo biti vsi davki in davščine enotne in za vse enako razdeljene progresivno po pridobitni zmožnosti davkoplačevalcev. Novi davčni zakon mora biti priprost, da ga lahko razume kmet in obrtnik, njegova izvedba bodi enakomerna v celi državi.
Tov. Pipan je nato pozval vse navzoče, da se udeleže demostrativnega pohoda pred finančno delegacijo in vlado, čemur so vsi udeleženci z navdušenjem pritrdili.
Nato je bil zaključen sijajno uspel shod, živ dokaz kmetske zavednosti.
Čast Vam tovariši, da ste nastopili s tako odločnostjo za svoje pravice!
Toda zavedajte se in pomnite, da r- z nedeljskim shodom boj šele pričet in da je zmaga dosegljiva le, če bomo etra.'ni, neoniahijivi in požrtvovalni!
KJor se žrtve boji, ta ni mož zma-: , kakor tudi ne oni, ki beži pred 'i Jf/M.
Zato tovariši! Na delo! Na pip'i in v ' j i;roti krivici!
Pred vfadno palačo!
i. »>j ko so prispele strnjene kmetje vrste pred vladno palačo, je odšla djputacija kmetov, pod vodstvom tov. poslanca Puclja v prvo nadstropje, da
osebno razloži zahteve kmetskega ljudstva. Med tem, ko se je pa mudila de-pi(ta:'ja v vladni palači, pa je stanil
tov. Ažman
na stopnice palače in imel glasen ter temperamenten govor za pravice kmetskega ljudstva. Ostro je obsodil delo vlade, ki tako mačehovsko postopa s kmetskim in obrtniškim ljudstvom, ki Je steber države ki brez katerega sploh naroda ni.
V resnih besedah je opozarjal vlado, da stori v zadnjem času svojo dolžnost, zakaj kmetsko ljudstvo ne more in noče več prenašati krivice.
Ostro pa je obsodil tov. Ažman tudi kuJnkarsko klerikalno politiko in njeno Obrekljivost. Težko so padale besede tov. Ažmana po klerikalcih in glasno so mu vsi pritrjevali, ko je žigosal ne-krščansko delovanje te stranke.
Govor ponosnega in zavednega Gorenjca je bil govor tov. Ažmana, zgovoren dokaz zrelosti naših pristašev in uničujoča sodba naših nasprotnikov.
Gospode ni doma!
Ko je končal tov. Ažman med glasnim odobravanjem množice, je naznanil tov. Pucelj, da gospode zopet ni doma. In je dostavil:
Tovariši! Tudi sami smo krivi, če ni gospode doma, če je na lovu ali kjer si bodi, kadar pride kmet, da ji pove svoje težnje. Toda v bodoče mora biti drugače. Mi moramo gospodo prisiliti,
da bo doma, kadar ji povesta kmet ln obrtnik svoje zahteve.
»Zato pa treba delati in zato v boj za Staro pravdo!« S tem je bila naša manifestacija zaključena in dosegli smo, kar smo nameravali.
Javnost, pa tudi gospodje pri vladi so spoznali, da je lok že prenapet ln da kmetsko in obrtniško ljudstvo ljudstvo noče biti samo molzna krava razne brezdelne gospode, temveč da je na pohodu, da si pridobi vse svoje pravice, katere mu gredo po božjih in človeških postavah!
Mi in oni.
Mal donesek h karakterizaciji naše — in klerikalne kulukarske politike.
Mi smo sklicali velik protestni shod proti davkom in drugim krivičnim bremenom beograjske vlade na nedeljo, ko je kmetsko ljudstvo najbolj prosto.
Kulukarji pa so sklicali svoj zbor zaupnikov na delovnik, ko so gospodje najbolj prosti.
Zakaj to?
Mi hočemo, da odločuje o vseh važnih stvareh ljudstvo samo, oni
pa hočejo, da odločujejo v vseh važnih stvareh gospodje ln da Je pri tem ljudstvo samo dekoracija!
In zato so vsa važna zborovanja SLS na delavnik, da ni kmeta blizu.
Toda volitve prirejajo vedno na nedeljo, ker tedaj pa rabijo navzočnost ljudstva in tedaj je vseeno, če voli gospod ali ne, ker se njegova kroglica izgubi v tisoč drugih!
Zbor zaupnikov SLS.
Kljub vsakodnevnemu bobnanju v »Slovencu« in kljub temu, da se za zbor zaupnikov ni zanimala po besedah »Slovenca« ne samo vsa Slovenija, temveč tudi vsa jugoslovanska javnost je bil zbor vendarle slabo obiskan, dokaj slabše od našega nedeljskega shoda. In obisk je bil slab tudi kljub temu, da so klerikalci sklicali za isti dan občni zbor vseh treh svojih zvez: kmetske, delavske in obrtne. Kmetje, obrtniki in delavci so pač ostali doma, prišli pa so gospodje, in ti so odločni o politiki klerikalne stranke.
Zbor je potekel, kakor se hvali »Slovenec« v popolni enodušnosti. Brez vsega bi mogel dostaviti »Slovenec«, da natančno tako, kakor je napovedal dr. Šušteršičev »Ljudski tednik«. In kako tudi ne! Gospodje, ki so odločevali na zboru, vendar ne bodo dovolili, da bi odkrita beseda razložila napake, ki so jih zagrešili oni. In zato ni padla na zboru zaupnikov SLS iz ust govornikov niti ena beseda proti davkom, niti ena beseda proti novim taksam in samo ena beseda proti kuluku. Vse te bolečine kmeta in obrtnika gospode pri SLS ne zanimajo, temveč zanima jih le avtonomija in centralizem, v kolikor sta v zvezi z vstopom v vlado. O tej točki je obširno govoril tudi dr. Korošec in samo hvaležni mu moramo biti, da je potrdil naša izvajanja, da bi SLS takoj vstopila v vlado, če se ne bi bala ljudstva!
Kot prvi glavni govornik je nastopil dr. Korošec. Pričakovali smo, da bo njegov govor načelne in progra-matične važnosti, da bo podal smernice bodoče slovenske kulturne in gospodarske politike. Skratka, pričakovali smo, da bo govoril voditelj, ki zna pokazati narodu zvezdo, kateri naj sledi, če hoče doseči blagostanje.
Toda nič tega ni bilo in mesto načelnega govora smo slišali samo slab zagovor dnevne politike SLS.
Uvodoma je govoril dr. Korošec proti preganjanju naših bratov v Pri-morju in o reškem vprašanju. Besede dr. Korošca bi imele v tej stvari polno veljavo, če bi dr. Korošec povedal še nujno posledico, ki izvira iz tega dejstva, da je namreč spas Primorcev le v delu za državo. Zakaj ie dr. Korošec to konsekvenco zamolčal? Zlasti še, ko hoče, da prisili naša država Italijane do spoštovanja besede!
In potem je govoril dr. Korošec o odgovornosti, kar popolnoma podpisujemo.
Dr. Korošec je dejal: »Srbski narod ima sedaj usodo cele države v rokah, on sam je na vladi, zato je tudi on sam odgovoren, kako se v naši državi danes vlada.«
Toda kaj bi dejal dr. Korošec, če bi mi njegov stavek aplicirali na Slovenijo in rekli: »Slovenska ljudska stranka ima sedaj usodo vsega slovenskega naroda v rokah, ona sama ima vse mandate, zato je tudi ona sama odgovorna, kako se v Sloveniji vlada.«
Nehote je dr. Korošec tako priznal pravilnost naše kritike in nehote je dr. Korošec obsodil samega sebe, ker beži pred odgovornostjo.
Nato se je spominjal dr. Korošec oficirjev, uradnikov, slov. univerze in samo mimogrede omenil tudi kmete, delavce in obrtnike!
In prešel je na očitke centralistov in nas vnovič razočaral. Mislili smo, da bo sedaj ovrgel dr. Korošec one znane štiri Pucljeve dokaze, kako so klerikalci zapravili avtonomijo? Pa g. Korošec očividno ne ljubi razprave o
tem vprašanju in zato je odgovoril z molkom.
Silno slab je bil na tem mestu govor dr. Korošca, ki je menda to tudi sam čutil in prešel zato na veliko boli hvaležno polje, na grmenje proti korupciji. Da je bilo to samo grmenje, o tem pa prihodnjič!
Končno je razlagal dr. Korošec, da vladata v naši državi dva svetova, sr-bijanski in prečanski. Ta izvajanja g. dr. Korošca pa so bila posebno slaba in v ostrem nasprotju z avtonomistič-no pesmijo, ki jo sicer propagira g. dr. Korošec. Kajti, če bi bila tu samo dva svetova, potem sploh ni treba govoriti o avtonomizmu, temveč samo o du-alizmu. Pa misli na vse zadnje dr. Korošec, da so nam mohamedanski veleposestniki Spahove skupine bližji ko pa pravoslavni srbski zemljoradniki? Beseda: dva svetova se sicer lepo sliši, toda kritike ne vzdrži niti najmanjše.
Koncem svojega govora pa je zapel dr. Korošec slavo svoji SLS. Bilo bi sicer silno žalostno, če ne bi mogel niti šef hvaliti svoje stranke, prav zato pa tudi ni iz njegovih ust slavospev nič kaj učinkovit
Ce pa že hvali dr. Korošec svojo sranko, potem jo naj pametno hvali, ne pa tako pretirano, da se mora vsak razsoden človek smejati. In tako neokusno je hvalil dr. Korošec svojo stranko, ko je dejal, da bi smrt klerikalne stranke pomenila smrt slovenstva! Da glavni zagovornik slovenske samostojnosti tako zelo žali slovenstvo, je v resnici tragično! Čudno, da je slovenski narod vzdržal sto in stoletja v neravnem boju, ko pa ni imel za seboj slavne SLS. — Ampak kako to, da smo izgubili i Primorje i Koroško, pa čeprav je SLS živela?
Brez novih misli in sebi nasprotujoč je bil govor dr. Korošca. Zmagonosen zagovor politike SLS. je hotel biti, postal pa je obtožb klerikalne politike, ker je Ml strah pred odgovornostjo njegov oče in bojazen pred odgovorom na precizno iznesene očitke njegova mati.
V govoru dr. Korošca se je verno zrcalila nesposobnost SLS! To nam zadostuje.
Kot drugi glavni govornik je nastopil dr. Brejc. Ker njegov govor še ni v »Slovencu« celotno priobčem, ne moremo Še zaključiti svojega mnenja. Iz že pri-občenega govora pa vidimo, da še bolj reven ko dr. Korošcev govor je bil govor g. dr. Brejca Vsak povprečen agitator za avtonomijo bi vedel vse to, kar je povedal dr. Brejq, povedati še efektnejše.
Klasičen pa je nauk dr. Brejca, da se naj učimo od Bavarske, od dežele torej v kateri vladajo danes najbolj reakcijonairni elementi iin ki je že od nekdaj bila vzgled malenkostne lokalne politike! Prav iskreno smo hvaležni dr. Brejcu, da ni našel slabšega argumenta za avtonomijo, ko Bavarsko!
Pa o dr. Brejčevem govoru več, ko bo priobčen celotno. Za danes naj zadostuje bavarski ocvirk!
Za dr. Brejoem je poročal o organizaciji Kranjc. Iz njegovega poročila omenjamo samo pohvalo g. Kranjca, da se je časopisje SLS. potrudilo, da da klerikalnim somišljenikom svoje najboljše. Da je tako revno klerikalno časopisje, nismo vedeli.
NaJto so bile seveda soglasno sprejete resolucije, od katerih pa so objavili zaenkrat samo še zaupnico poslancem SLS. katerim prepuščajo svobodne roke!
Še najprej bodo torej delali klerikalni volilci gospodom pril SLS. tlako!
Naj bodo deželni njihovega blagoslova v vsej meri!
Pod tem naslovom je priobčil »Domoljub« falotsko laž o tovarišu Puclju, za katero sta odgovorna posl. Sušnik kot odgovorni urednik in posl. Škulj kot informator.
Naj si »Domoljub« in oba dična poslanca ne domišljujeta, da bo odgovor izostal. Pride v najkrajšem času in nadvse tečen, ko bo gotova dokazna veriga zaključena!
Castitamo 'pa »Domoljubu«, da se je zopet enkrat tako imenitno razkril. Ker ni znal in ni mogel odgovoriti na štiri Pucljeve dokaze o klerikalni slepariji z avtonomijo, si hoče pomagati s kleveto.
In da mu pri tem pomaga koruzni Škulj, ki se še danes ni opral pred očitkom, da je tovariša Puclja denunciral avstrijski oblasti, (ta očitek je bil javno iznešen v skupščini) in pa poslanec Sušnik, kateremu smo dokazali, da laže, samo jasno izpopolnjuje karakterizacijo »Domoljuba«.
No, pa na svidenje! „___
Pokraiinske vesti.
(Izjavljamo) še enkrat, da odloži tov. Pucelj takoj odgovorno uredništvo našega lista, kakor hitro prenehajo biti klerikalni poslanci odgovorni uredniki klerikalnih listov.
(Častni večer tov. Rajarju) je priredil akademski agrarni klub »Njiva« v soboto, dne 3. novembra v počastitev imenovanja tov. Rajarja za častnega doktorja zagrebške živinozdravniške fakultete. — V lepem govoru je otvoril večer, ki so se ga udeležili v častnem številu osebni politični prijatelji tov. Rajarja, predsednik »Njive«, tov. Tomšič.
V	imenu SKS. je časital tov. Rajarju tov. Pucelj in povdaril velik pomen ži-vinozdravništva za Slovenijo in zasluge tov. Rajarja za živinozdravniško fakulteto. V toplih besedah se je zahvalil obema govornikoma tov. Rajar ter nagla sil zasluge slov. živinozdravnikov za vso Slovenijo in za živinozdravniško stroko še posebej. — Bodi tudi z naše strani izrečena tov. Rajarju za izredno imenovanega častnega doktorja naša iskrena častitka!
(Donesek k naprednemu bloku.) Razven »Slovenskega Naroda« so vsi napredni listi naš protestni shod v nedeljo sijajno promolčali, pa čeprav je bil edin učinkovit protiutež klerikalnemu zboru zaupnikov. Kako slabo uslugo s svojim molkom so storili napredni listi napredni misli, se vidi najlepše iz tega, da je storil »Slovenec« isto. Ampak kljub temu smo seveda tisti, ki onemo-gočujejo napredni blok, mi. Pride se za vse čas obračuna.
(Duhovnikom in klerikalnim generalom.) Zelja vsega poštenega prebivalstva je, da bi političen boj, če je že neodvrnljiv, vsaj dostojen. Kolikor je bilo le mogoče, smo se mi po tej želji poštene javnosti ravnali in čeprav nas je marsikak pristaš silil, da poročamo o grehih tega ali onega našega političnega nasprotnika, smo vseeno vrgli take dopise v koš. To morejo potrditi razni duhovniki, ki so se »zmotili«, kakor se ne bi smeli niti kot lajiki, kaj šele kot duhovniki. Kljub tej naši popustljivi pisavi pa gomilijo klerikalni listi kleveto nad klevetami na naše vodilne pristaše. Pri tem so celo tako podli, da ponavljajo stvari, zaradi katerih je bil »Slovenec« že obsojen. V tem podlem pisanju pa nosi zastavo »Slov. gospodar«, česar urednik je duhovnik Goleč.
V	zadnjem času napada »Slov. gospodar«, zlasti tov. Ureka in sicer na način, ki je celo za revolverske liste rekorden. Tako piše ta cunja, drugega izraza res ne zasluži, da bo pričel pisaiti o zakonski zvestobi tov. Ureka! — Zalili bi tov. Ureka, če bi na tako grožnjo sploh re-agirali. Mi jo omenjamo samo zato, da slovenska javnost vidi, do kake podlosti se more povzpeti list, ki ga priproroča katoliška duhovščina. — Vprašamo gospode duhovnike, kateri hočejo, da je političen boj dostojen, pa tudi druge, ki za tak boj nimajo več zmisla: Ali mar želite, da pričnemo mi s stori jami iz župnišč in kaplanij? Ali mar hočete, da postanemo mi enako brezobzirni? Menda se zavedate, da snovi ne manjka, samo če pričnemo objavljati razsodbe sodišč! — Kljub zadnji lopovščini »Slov. gospodarja« vseeno ne bomo zaenkrat sledili še »obrekljivemu gospodarju«, toda tudi naše potrpežljivosti more biti enkrat konec. O tem pa odločate Vi, gospodje ki kljub temu trpite tako barabsko pisavo glasil SLS!
(■»Ustava je še vedio le na papirju*) je dejal na shodu zaupnikov dr. Brejc. Mi smo dr. Brejcu za njegovo izjavo zelo hvaležni, zakaj z njo je razkrita laž kulukarjev, ko da bi bila ustava vzrok sedanjih novih davkov. Menda vendar ne bodo dejali klerikalci še naprej, da je stvar, ki je le na papirju v stanu uveljaviti centralizem!
(Kako ste smešni!) »Domoljub« kar ne more prikriti svoje jeze in zavisti nad uspehi tov. Puclja. V vsaki števil-
ki napada tov. Puclja in ker ne najde njegovih grehov, mu nalaga grehe drugih. Tako poroča v svoji zadnji številki, da je tov. Pucelj kriv, ker je v proračunu Srbija privilegirana. Kako pak, onih 21 kulukarskih tigrov tako ni za drugo, ko da zabavljajo po župniščih. Tov. Pucelj je dalje kriv, ker se je pripetil v Gružu slučaj, ki silno diši po Koroščevem gnilem fižolu. Skratka, če je dež ali solnce, če je »Domoljiib« pameten ali neumen, vedno je vsega tov. Pucelj kriv. Čestitamo vsegamogočno-sti tov. Puclja in naravnost brezmejni zatelebanosti »Domoljubovih« bravcev, ki prebavljajo tudi take laži!
(Obrtno društvo za Zg. Šiško in okolico) priredi na Martinovo nedeljo v prostorih M Kavčiča (Pri Svedraču) na glavni cesti v Zg. Šiški veselico. Zajamčeno dobra postrežba in zabava. K obilni udeležbi vabi odbor.
(Sokolsko gledališče v Radovljici) uprizori v nedeljo, dne 11. t. m. ob 20. uri ljudsko igro »Dolski župnik«, ki je žela povsod veliko priznanje. Snov je vzeta iz kmečkega življenja.
(Kostanjevica.) Svoje zadnje poročilo v Zaboršču izpopolnjujemo v toliko, da se je rešilne akcije v hvalevredni meri udeležilo podeg gasilnih društev v Kostanjevici, Št. Jerneju in Križu tudi prostovoljno gasilno društvo v Ostrogu - Prekopi.
(Iz Doberniča.) Naša fara ima več podružnic. V vasi Selce imamo prav lično cerkvico, ki pa je potrebna nekaj malih popravil. Okoličani smo se dogovorili, da najamemo mojstra, ki bo ta olepševalna dela opravil. Ključarja sta najela mojstra in mu naročila, da cerkvico lično uredi. Tudi župniku smo naznanili naše sklepe. Ali mi smo obračali, župnik je pa obrnil. Poslal je na dan, ko se je začelo popravljati v Selce kaplana, ki je segnal mojstra iz cerkve in jo zaklenil ter nam povedal, da je župnik tako ukazal in to zato, ker mu mojster ni po volji. Med tem ko je bila cerkev zaklenjena je umrl otrok in star običaj, da se mrliču zvoni, je izostal, ker je imel od zvonika ključ župnik. — Ali krščanski nauk in poglavje o ljubezni do bližnjega za župnika ne veljata. Prosimo g. knezoškofa, da napravi v našem farovžu red in župniku zapove, naj da faranom mir vsaj takrat, kadar hočejo popravljati cerkev.
(Iz Globokega pri Brežicah) nam pišejo:
1.	Neki tukajšnji odpuščen železničar, ki se živi brez vsakega posla na račun svoje okolice in kateremu je edin življenski namen delati zdražbo v občini, napoveduje brez prestanka po vasi da bodo vsi oni, ki so pred enim letom kupili bar. Buttlarjevo zemljo (iiz znane Kenetove afere) sedaj isto izgubili, da jo bodo morali še enkrat plačati, da je to že v Beogradu narejeno itd. ter hoče s tam prizadete siromašne ljudi1 begati in vznemirjati. Prosimo, da nam javno v »Kmet listu« to stvar razjasnite«.
2.	Isti »možakar«, ki se v vsako stvar vsiljuje in se vriva kot govnač v pocestne fige, je po zadnji volitvi v obč. agr. odb. kjer je s svojo »Poidvinski-Ke-netovo« Žlahto pogorel, poklical k seb5 zakupnike graščinske zemlje v tej občini. Seveda ni prišel ndben mož, pač pa nekaj nepoučenih žen-udov. Tem je tam popolnoma izmišljeno ih lažnivo natve-zil, da jim hoče novi agr. odbor odvzeti omenjeno zemljo. Zato da je nujno potrebno, da gre on — Umek — v Maribor k okrož. agr. uradu, kjer da bo on to dejanje preprečili, zato pa mu bodo morale udove zložiti denar za pot. Približno 6 tednov po tem, pa se je Umek že oglasil pri teh ženah z izjavo, da je sedaj on zadevo že v Mariboru za njih uredil ter ob enem od njih tir jed, da mu mora vsaka plačati po K 40<— Ker si je bi Umek ono namero obč. agr. urada popolnoma izmislil, ker nima Umek nobene funkcije, da' bi mogeJ pri okrož. agr. uradu v Mariboru poljubno preprečevati sklepe obč. agr. odbora; če bi isti tudi postajali, ki je zgoorajšnjo dejanje neobičajna sleparija, s katero hoče ta »možakar« izvabljati denar iz žepov siromašnih nepoučenih žen, smo to javili okrož. agr. uradu v Mariboru v ravnanje in v pojasnilo, kak upliv da ima pri njih Umek, zlasti z oziram na to, da mu je bil znan vsak uraden akt, ki ga je odposlal obč. agr. odbor okrož. agr. uradu v Maribor. Ker ta urad do sedaj le molči, se obračamo na vas a prošnjo za javen nasvet«
Odgovarjamo k toč. 1.: Vsak kupec zemljišča, katerega kupna pogodba po«, stane pravomočna ter se lastninska pravica od prodajalca na kupca zemlje-knjižno prenese, postane v tem trenot-ku polnopraven lastnik te zemlje ravno tako kot oni, ki svojo zemljo že od roj-; stva poseduje. Te njegove lastnine ma po naših zakonih nihče pod solncem šiloma vzeti ne more (razen za javne po-, trebe, železnice, rudnike, prisilno prodajo radi dolgov itd) pa naj si je bila, ista tudi poprej komu drugemu prodana, Eventuelni taki spori se tičejo le prodajalca in prejšnjih kupcev, niti najmanj4, pa ne sedanjih lastnikov. Javite nami polna imena hujskačev, njih trditev ter
priče, da bomo vzeli tem Hudem njih veselje do rušenja miru in reda ter razburjanja ljudstva.
K točki 2.: Ce je Umek izvršil dejanje lažnjivega natolcevanja žen in s tem izvabljal od njih denar, je to tudi sodno kaznjivo. Danes še nimamo hvala Bogu v državi komunističnega »reda«, da bi se smelo take lumparije nekaznovano izvrševati. Čudimo se, da »ollcrož. agr. urad« v Mariboru zadeve ne pojasni saj zato je vendiar tu. Pošljite nam natančnega pojasnila o vsem, bo-demo skušali v Beogradu dobiti tak prašek, ki bo pripravi gospode k besedi.
Okrožni agrarni urad v Mariboru pa prosimo, da prepreči zgornji dopis pod točko 2. in da blagovolil vzrok molka in pa pojasnilo vse zadeve poslati našemu uredništvu.
(Iz Središča.) Tovariš urednik! Dolgo že niste prinesli v »Kmetijskem listu« nobenega dopisa iz našega trga. Mogoče si mislite, da je v našem lepem in naprednem trgu vse v redu. Moramo pa Vam poročati, da temu ni taRo. Od tistega časa, odkar so nas naši volilci osrečili s klerikalnimi občinskimi odborniki, vladajo pri nas take razmere, da se poštenemu človeku gaJbd. Napredna večina občinskega odbora je storila največjo napako s tem, da je izvolila za vodstvo občinskega podjetja klerikalne odbornike, kateri so gospodarili s tem podjetjem popolnoma po klerikalnih običajih. Naš napredni župan pa je nekako zavohaj, da tukaj ni vse v redu, ter je, zavedajoč se svojih pravic in tudi dolžnosti, izvedel skon-tracijo računov mlinskega podjetja, pri kateri se je ugotovilo*, da isti ne »šti-majo« za okroglih 18.000 D. Spočetka sta polagatelja računov krivdo priznala in sta obljubila, da znesek poravnata. Ko pa so o tem zvedeli njuni tovariši, so zagnali tak hrup, kakor cigani, kadar so zasačeni pri tatvini, ker so uvideli, da bode to škodovalo bodočnosti njih stranke. Hoteli so jih oprati s tem, da so njima dali zaupanje, da sta nedolžna središka mučenika itd., kar pa večina odbora ni hotela verjeti. Še celo naša nesreča iz 18. maircat »hrabri« narodni poslanec Bedjanič, kateri se vozi v Beograd samo po plačo, je hotel oblasti prepričati, da sta možakarja nedolžna, akoravno ni imel nobenega vpogleda v celo zadevo. Občina sicer ne bode trpela zaradi tega nobene škode, ker sta 11.000 D že poravnala, za ostar-nek 7000 D pa še visita pri odvetniku. Ko pa so navsezadnje prišli do prepričanja, da z vsem svojim surovim postopanjem ne opravijo ničesar, so se pa spravili na našega zaslužnega župana. Najbrž so se hoteli znositi nad njim zaradi tega, ker je vtikal svoj nos v njihove račune in so mu poslali nek dopisi, katerega so vsi podpisali in v k a* terem so mu očitali, da krši zakone, da zasmehuje odbornike, da ih ovira, da ne morejo uspešno delovati itd. Župan pa je dopis poslal državnemu pravdni-štvu, katero je ovadilo vseh osem sodišču. Isto pa jim je dalo okusiti § 104 kaz. zakona, kateri je precej trd. Sedem odbornikov je bilo zaradi tega čina obsojenih na 500 D globe ali 7 dni zapora, eden pa na 600 Din globe ali 8 dni zapora. To jih bo mogoče spametovalo, da bodo to kratko dobo, katero še imajo za obsedeti v obč. odboru, uporabili v prid občine in ne bodo več predlagali naj se ti usodepolni računi črtajo in zginejo s površja, ter da se začnejo od tistega časa novi voditi.
Tovariš urednik! Naj Vam za danes zadostujejo te novice iz našega trga, prihodnjič pa Vam bodemo poročali bolj delikatne stvari, namreč, kako znajo klerikalne babure na tujih hišah z kravjim Matom šipe zasenčiti, da preveč v sobo luna ne sveti, pa si pri tem poslu obraz opraskajo.
(Ormož.) V smislu poziva Akcijskega odbora so priredila pod inicijativo tukajšnje podružnice Jugosiovenske Matice vsa ormoška prosvetna in strokovna društva in vse politične stranke skupno javen shod, na katerem se je ob številni udeležbi meščanov ter okoliškega ljudstva sklenil odločen protest proti nasilju pod katerim ječe naši bratje v zasedenem ozemlju. Zborovanje je otvoril predsednik tukajšnje podružnice nadučitelj Josip Rajšp, nakar je govoril Peter Zadravec, posestnik mlina v Ormožu. Oba govornika sta v kratkih jedrnatih besedah naslikala trpljenje podjarmljenih bratov. Naito je ravnatelj Janko Grive prečita! resolucijo, ki vsebuje glasen in oster protest proti italijanskim nasilstvom, ter obenem poživlja kraljevsko vlado v Beogradu, da se zavzame z vsemi razpoložljivimi sredstvi za naš narod v Primorju. Resolucija je bila soglasno sprejeta. G. Josip Rajšp je nato zaključil dobro uspeli shod.
(Gor. Radgona.) Dne 14. oktobra se je vršil občni zbor okrajne organizacije SKS. Izvolil se je sledeči odbor: predsednik Ivan B o r o v i č, njegov namestnik Franc Korošec, tajnik Franc Vreča, odborniki pa: Anton Š ker le c, Franc Menhart, Matija J a š a 1 e g, Franc J a g e r i č, Martin
Ž n i d a r š i č in Jakob Kebler. Za kritje strankinih stroškov se je nabralo 216 kron. — Zborovanju sta prisostvovala tudi Jakob Nemec, posestnik iz Okoslavcev in tajnik Škraber. — Občni zbor je jasno pokazal, da se kmetje resno brigajo za svojo stanovsko organizacijo, ter da obsojajo razne spletke njihovih nasprotnikov.
»(Učenec Franc Korošec iz Rihta-rovc,) okraj Gornja Radgona je dne 17. aprfa 1923 odšel iz hiše čevljarskega mojstra Jurija Rusa v Sedlačku št. 13. pri Ptuju in se do danes pogreša. Otrok je 8 let star, suh, bled, ima lasje kostanjeve barve, dobre zobe in govori samo slovensko. Kdor kaj o bivališču tega otroka ve, se prosi, da o tem poroča okrajnemu sodišču v Gornji Radgoni.«
(Mala Nedelja) Narodno kulturno društvo vprizori v nedeljo dne 18. novembra v Društvenem domu velezabav-no bajko »Davek na samce«, s petjem, tamburanjem in plesom. Začetek točno ob pol štirih popoldne. K obilni udeležbi vabi vse sosede in domačine odbor.
(Vsled poročila o našem shodu) smo morali odložiti več dopisov, notic in člankov za prihodnjič. Naj nam to naši brtadci blagohotno oproste.
Poiiticfie vesti.
(Atentat na našega vojaškega atašeja v Sofiji) V soboto, ob osmih dopoldne se je navalila v stanovanje našega vojaškega atašeja v Sofiji, podpolkovnika Krstiča, trojica neznanih ljudi. Ko jih je sluga ustavil in jim branil dostop do podpolkovnika, je potegnil eden od trojice bodalo ter ž njim težko ranil slugo. Na vpitje je prihitel podpolkovnik, izbil enemu revolver, toda med tem ga je drugi udaril z revolverjem po glavi, dočim ga je tretji sunil z bodalom. Slugi pa je vseeno med tem uspelo, da je šel po pomoč, nakar so trije napalci pobegnili. — Podpolkovnik Krstič uživa po mednarodnem pravu kot vojaški ataše vse pravice poslanikov. Napad na podpolkovnika je izzval zato med diplomati velikansko ogorčenost. Beograjski tisk zahtevaš, da nastopi zaradi tega napada naša vlada z najskrajnejšimi sredstvi. Bolgarska vlada se je takoj opravičila. Značilno je, da je rabila brzojavka našega poslanika v Sofijo 22 ur, predno je dospela v Beograd. — Nekateri trde, da je atentat delo neke tretje države, ki bi rada izzvala med nami in Bolgarijo vojno. — Naj bo že atentat delo kogarkoli, na vsak način pa je dokaz, da vladajo v Bolgarski skrajno nezdrave razmere.
(Ultimatum), da mora v 48 urah dati Bolgarska: naši vladi zadoščenje vsled atentata na podpolkovnika Krstiča je odposlala naša vlada. Ultimatom je sestavljen v zmislu zahtev Zveze narodov ob priliki konflikta med Italijo in Grško in bo zato sigurno izpolnjen.
(Francija odločno za Jugoslavijo.) Pariški list «Quotidien«, glasilo francoske vlade piše z ozlrom na reški s-por, da se je posrečilo ministrskemu predsedniku Francije, Poincareju, da je z žrtvami ohranil mir na Balkanu. Francoska vlada je namreč uradno sporočila italijanski vladi, da ne bo nikdar zapustila Jugoslavije v slučaja kakega napada na njo, ker so vse pravice na strani Jugoslavije, dočim slone pravice Italije samo na sili. — List zahteva nato, da se prepusti odločitev v reškem vprašanju Društvu narodov. — Kakor znano, je zbral Mussolini na naši meji že številno italijansko vojsko in pripravljeni so bili tudi že Albanci in Bolgari, da bi izzvaili nemire na naši meji. Nastop Poincareja pa je vse načrte Mussolinija preprečil. Tako se je Francoska izkazala kot naš zvest zaveznik. Kljub temu pa najdemo kulukarske liste, ki zagovarjajo Nemce proti Francozom in ki so proti frankofilski politiki naše države!
(Obisk naše skupščine Poljski.) Na povabilo poljskega sejma, kakor se imenuje poljski parlament, obišče okoli 10. t. m. 26 poslancev Poljsko. Od vladnih strank se udeleži izleta v Varšavo 13 poslancev (med njimi po en Nemec in Turek), od opozicije pa tudi 13 in sicer 5 demokratov, po trije člani Jugoslovanskega in mohamedanskega kluba ter dva zemljoradnika.
(Nemčija.) Nemiri se vedno bolj nadaljujejo. Vrhu tega pa raste nasprotje med monarhisti in socialisti. Separatisti so enako pridno na delu. Nemčija je na pragu državljanske vojne in številni begunci s katerimi je Holandska že pripravljena, potrjuje to v najpopolnejši meri.
Drobne vesti.
Promet med Bakrom in Sušakom le
končno vendarle otvorila naša vlada. S tem je ustreženo davni želji sušačkega prebivalstva, ne pa Italiji, kakor so nekateri listi napačno poročali.
Svetozar Priblčevid je praznoval te dni 20 letnico svojega političnega delovanja.
Pogreba za pok. Stolanom Protičem se je udeležilo nad 8000 ljudi, dočim je tvorilo špalir pri pogrebu nad 60.000 ljudi. Pogreba se je udeležil tudi kralj. Stojan Protičev pogreb je bil eden najveličastnejših pogrebov, kar jih je videl Beograd.
Revizija dobrovoijcem podeljene zemlje. V dobro poučenih krogih se govori, da se bodo revidirale vse odredbe, potom katerih je bila dana dobrovoijcem zemlja. Velik del bo izgubil zemljo in mesto njih jo bodo dobili optanti iz Madžarske in potem Srbijanci. — Pravilno bi bilo, če že naredi beograjska vlada tak korak, da se ozira tudi na naše Primorce.
Bolgarska bo plačala naši državi za med vojno storjene rekvizicije v Srbiji 300 milijonov levov. Tako je bilo sklenjeno na zadnji konferenci v Sofiji.
Bivši bolgarski minister Genadilev, vodja nacijonalnih demokratov, je bil sredi belega dne v eni najživahnejših sofijskih ulic ustreljen. Genadijev ie bil takoj mrtev, atentator je pobegnil. Zaeno z Genadijem je bil zadet sin bivšega ministra Gešova, ki pa je le lahko ranjen. Genadijev je bil ubit, ker se ni več sfrinjal z dosedanjo vlado ln ker se je ta bala, da bi mogel Genadijev pri volitvah zmagati.
Bolgarskim komunistom je nasilniška vlada Cankova prepovedala udeležbo pri volitvah.
Na Rumunskem je bila odkrita nova zarota, v katero je bilo zapletenih mnogo oficirjev. Dosedaj je bilo aretiranih nad 70 zarotnikov.
Turška republika. Turška je proglašena za republiko. Njen prvi predsednik je Kemal paša, ministrski predsednik pa Ismet paša.
Obsojeni grški protirevolucljonarji. —
Pričele so se prve sodne razprave proti ujetim grškim protirevolucijonarjem. En major je bil obsojen na smrt, en stotnik na dosmrtno ječo, dočim je bila desetorica oficirjev oproščena.
V korist grške dlnastile so nastopili v Atenah poslaniki Francoske, Angleške, Ru-munije in Jugoslavije ter svarili grško vlado pred odstavljenjem dinastije. Zlasti energično se je zavzel za grškega kralja angleški poslanik.
Latinsko unijo na Sredozemskem mor-ju bi radi osnovali Italijani. Ker se Francoska tej uniji nikakor noče pridružiti, bi bila unija omejena na Italijo in Španijo. S tem bi bil seveda njen pomen sila majhen. Unija med Španci in Italijani bi se mogla po pravici nazVati tudi zveza med tepenimi v Afriki. Ker kakor ne morejo Španci premagati Kabilov v Maroku, tako prejemalo tudi Italijani v Tripolisu že dobrih 11 let neprestano samo baiine.
Španski kralj In kraljica obiščeta dne 19, novembra Rim.
Unitaristični Italijanski socijalistl so oficijelno sodelovali pri proslavi fašistov-skega pohoda na Rim. V parlamentarnih krogih se govori, da pomeni ta njihov korak prednaznanilo skorajšnjega njihovega vstopa v vlado.
Hlinka, vodja slovaških seperatistov, namerava odpotovati v Ameriko, da propagira med tamošnjimi slovaškimi izseljenci za svojo stvar ln — da zbira dolarje!
Bivšemu nemškemu prestolonasledniku je dovolila nemška vlada bivanje v Nemčiji. Značilno je, da Je bil storjen ta sklep v koalicijski vladi, ki lo tvorijo tudi socijalni demokratje.
8000 Ircev, ki so zaprti v koncentracijskih taboriščih vsled revolucijonarnega delovanja, je pričelo štrajkati na ta način, da nihče ne zavžije nobene hrane._
Gospodarstvo.
(Vzajemna posojilnica v Ljubljani), ki si je postavila te dni s pomočjo Obiačilnice lepo palačo, se hvali po časopisih, da je pri njej denar nadvse varno naložen, ker da ima nad polovico vseh delnic stavbinske družbe »Union«. — To pa je neresnično, zakaj Vzajemna posojilnica je dala pred kratkim prepisati svojih 304 delnic na Zadružno Zvezo. Inserat Vzajemne posojilnice je torej lažnjiv in zato poživljamo nadzorstveno oblast, da naredi temu varanju vlagateljev konec!
(Obrtniško banko) osnujejo v Beogradu. Namen banke je dajati obrtnikom cenen kredit. Mi se pa bojimo, da je namen drug, ta namreč, da bodo deležni cenega kredita le oni obrtniki, ki bodo slepo podpirali vlado, ali se ji celo prodali, dočim ne bo dobila ogromna večina obrtnikov od banke ničesar. Zdi se nam, dia se je uresničila ona ribniška, da so bajs delali, pa je korito ratab.
(Novi bankovci se ne bodo tiskali!) Ministrski svet je odobril deflacijko politiko ministra Stojadinoviča in se vsled tega ne bodo tiskali novi bankovci. Tako je prav!
(Vrednost denarja.) Ameriški dolar je vreden od 85 — 85.50, švicarski frank 15.35, angleški funt od 385.50 — 386.50, francoski frank okoli 5, italijanska lira 3.85 in češka krona do 2.50 dinarja; en bolgarski lev je vreden od 78 do 80 par, en rumunski lej pa 41 par; en dinar je vreden od 820 do 824 avstrijskih kron, 217 madžarskih kron, 14000 milijonov mark.
(Za zgraditev železnice Krapina—Rogatec) je vneslo železniško ministrstvo v proračun za leto 1923-24 potrebne kredite.
(Izrabljanja vodnih sil) v Jugoslaviji je odstopilo ministrstvo zasebnikom, ker da je njihova izraba s strani države nemogoča.
(Državna imetja na Hrvatskem) bo pregledala posebna komisija, ker se je prišlo na sled mnogim zlorabam.
(Izvoz živine v Italijo) je bil letos po podatkih ministrstva za 25 odstotkov veči od lanskega.
(Šimunski sejem) z dne 29 oktobra. Vreme lepo, ko nalašč za sejem. V splošnem je bil sejem zelo dobro obiskan, toda je trpel vsled majhne udelžbe izvozničarjev, vsled česar je živina v ceni zopet padla. Bosanske živine je bilo na sejmu manj ko običajno, ker je pričela padati njihova cena. Kmetovalci nočejo o manjših cenah ničesar slišati, ker pravijo čisto pravilno, ko bo padla cena industrijskim izdelkom, tedaj bo padla
tudi cena živini. Pri tej priliki bi opomnili še to, da bi morali kmetovalci vselej, kadar pričenja padati cena njihovim pridelkom, kolikor mogoče ustaviti vsak dovoz svojih pridelkov na trg. Cim manj blaga, tem višja je cena in čim več blaga, tem nižja. Po temu se je treba ravnati. Cena bosanske živine je bila sledeča (cene v oklepajih pomenijo cene prejšnjega tedna): prvovrstni bosanski voli od 11.25 — 12 dinarjev (12.50 — 13), II. vrstni od 9.50 — 11 (10 — 11), III. vrstni po 6 — 8 (prejšnji teden po 8) dinarjev. Domače živine je bilo malo. Prvovrstni voli so bili plačani po 13.75
—	14.50 (13.50 15), drugovrstni po 12
—	13, (11.25 — 12.50) in III. vrstni po 10
—	10.50 dinarjev za kg žive teže; biki so bili po 12.50 — 14, krave po 12 — 13, in 7.50 — 8 (po kakovosti in mlada živina po 13 — 15 dinarjev za kg žive teže). — Konji so bili prignani na trg v velikem številu. Ponudb pa skoraj ni bilo, zato je cena padla. Tovorni konji so bili po 10 — 20 tisoč dinarjev za par, lahki po 8500 — 17000, fijakarski po 5
—	10 tisoč in enoletno žrebe po 2500
—	4000 dinarjev. — Telet je bilo zelo malo. Cene so zopet padle. Kilogram žive teže je bil plačan po 20 — 21 izjemoma 21.50 dinarjev, dočim se je plačevalo prejšnji teden po 21.50 do 23.75 dinarjev. — Domačih svinj je bilo primeroma veliko. Cena je ostala ista. Srem-ske so bile po 27 — 28, zaklane po 32
—	32.50, domače debele po 25 — 27.75, mršave pai po 22.50 — 23.75 dinarjev za kg žive teže. Proti koncu sejma so cene nekoliko padle. — Cena krme je tudi padla. Seno je bilo Po 75 — 100 (87.50 — 100), detelja 100 — 112 (130), in otava po 100 — 110 (115 — 125) za 100 kil.
(Zagrebški tedenski sejem) z dre 31. okt. Trg je bil v znamenju Vseh svetih. Vsled lepega vremena so vrtnarji slabše odrezali. Venci so bili po 20 — 37.50, najlepši pa po 50 — 75 dinarjev. Navadni venci iz zelenja pa po 4 in okrašeni s cvetlicami po 6 — 8 dinarjev. — Pur-manski sejem je bil zelo živahen. Cene so bile različne. Največji purmani so bili po 100 150 dinarjev, navadni :o 30 — 50. Živinski sejem ie bil vsled Simunskega slab. Prodajala se je le preostala živina. Krave iz Srbije so prodajali po 11 — 11.50 dinarjev po kg žive teže. — Bosanska živina se je prodajala na trgu po 9 — 12, v mesnicah pa po 20 — 27 dinarjev. — Karfiola je bila po 8 dinarjev za kg.
(Tedenski pregled žitnega trga.) Trgovina je bila pretekli teden vsled nestalnosti dinarja slaba. Cene so bile v splošnem sledeče: pšenica po 335— 345, moka št. 0 po 550 do 570, stara koruza po 250 do 200; za novo koruzo se zanima zlasti tujina. Plačuje se po 225 do 250 D. Oves rabi domač konsum in velja po 230 do 250 D. Beli fižol se plačuje po 540 do 550, pisani pa po 450 do 475 D. Fižol nakupuje v glavnem Italija.
(Veliki živinski in kramarski sejem) bo dne 15. novembra v Gornji Radgoni. Na sejem se pričakujejo tudi češki in avstrijski kupci
(Trgovina z jajci.) Cene od ekspertnih jajc so se zadnji teden dvignile na 1.80 do 1.95 D za kos. — Na Angleškem se živo občuti dovoz ruskih jajc, ki veljajo po 70 do 75 sovjetskih rub-ljev. Dovoz ruskih jajc postaja vedno bolj reden. Na Češkoslovaškem se plačuje jajce po 1.10 čeških kron (malo manj ko 3 dinarje). V Avstriji so jajca po 1800 do 1900 avstrijskih kron. Večinoma so to jajca iz Poljske. Na Fran-ooskem se plačuje 1000 jugoslovanskih jajc po 530 frankov, dočim so francoska jajca iz Normandije po 800 frankov za 1000 kosov.
Sejem v Gornji Radgoni. Po dolgih letih je ministrstvo zopet dovolilo živinske in kramarske sejme v Gornji Radgoni. Dnevi teh sejmov so razglašeni danes v posebnem razglasu v inseratnem delu »Kmetijskega lista«.
ECmetil$ko šolstvo-
Oddelek za kmetijstvo priredi sledeča predavanja:
V nedeljo, dne 11. novembra t. L
1. Podgrad, o živinoreji, Gregorc.
2.	Jevnica pri Kresnicah ob Savt •
poljedelstvu in živinoreji. Jereb.
3.	Bušečavas, o gnojenju, Ambrož.
4.	Ribno pri Bledu, o vzgoji molzne krave in o mlekarskem zadružništvu, Pevc.
5.	Planina, okr. Logatec, o travniitvu, Zdolšek.
6.	Semič, o gnojenju, Konda.
7.	Kaplja, o živinoreji ln sadjarstvu, Wernig.	. ,
8.	Sv. Lovrenc, okr. Ptul, o rastlinskih boleznih, Zupane J.
9.	Kostrivnica, o kletarstvu ln sadjar-stvu. Stamberger.
Raznoterosti.
(Donesek k 2000 letni italijanski kulturi.) Te dni je izšel uradni list laškega prosvetnega ministra, ki prinaša podatke o analfabetih v posameznih laških pokrajinah, i Po teh podatkih Je v Italiji ljudi, ki mi znajo ne brati in ne pisati okoli 45 odstotkov in sicer v Kalabriji 70 odstotkov v Ba-silikat 65, v Abrucih 58, v Sardiniji 58 itd. Najmanj analfabetov je v Ligurniji (17), Lombardiji (13) in Piemontu 11 odstotkov.) — Ne čudimo se, če pri takšnem stanju analfabetizma toži italijanski publicist Glu-seppe Prezzolini o majhni razširjenosti Italijanske knjige. Analfabetl vendar ne morejo brati knjig.	v ■ .	,
(Nemška natančnost.) Nemci so znaM kot narod birokratične natančnosti. To se je sedaj vnovič pokazalo. Nemški uradlj namreč rubljo vsakogar, ki nI plačal dr« žavnih davkov, pa čeprav gre za tako-malenkostne vsote, da se ne izplača zaradi' njih odpreti niti ust. Nemška marka je; namreč tako zelo padla in pada venomer,; da Je vreden danes en naš vinar, ta ka»: terega ni mogoče ničesar kupiti, nič manj; ko 20 milijonov mark. — Pa se aszoai v Nemčiji. Nekdo Ima plačati 1500 mark; davka. Uradnik, Id pobira ta davek, ga, navadno ne more prejeti, ker takega aro.; biža sploh ni več v Nemčiji v rabi. Posledica tega je, da mora dolžnik davka sesti; lepo na tramvaj in se peljati v davkarijo.. Za tramvaj plača 75 milijonov. Pola, na; kateri Je zabeležen njegov davek, velja; preko 2 milijona in potrdilo davčne oblasti, da Je davek plačan, 1 milijon. In celo kolek, katerega se na zarubljeno pohištvo na-, lepi, velja 2 milijona. Vseeno pa lztlrjavajo, nekateri uradniki take davke l
(Tihotapstvo z alkoholom) cvete, kakor; smo že opetovano poročali, vedno boli ln' boli. Središče vse tihotapske trgovine Je angleški otok Bahamas, nedaleč od Floride. Dokler nI bilo prepovedi alkohola v Ameriki, Je mesto Bahamas koma životarilo, danes pa se vedno lepše razvija. Tako so znašali dohodki Bahamasa leta 1918. samo 81000 funtov, leta 1922 pa že 626.000 funtov. (En funt 380 dinarjev). Tihotapski posel z viskijem (angleškim žganjem) se vrši na dvojen način. Ali kupijo tihotapci viski v mestu Bahamas samem, ali pa šelOj na odprtem morju. Njihova stvar Je potem,j da spravijo žganje mimo ameriške finančne straže v Ameriko. Ker le finančna straža zelo budna, zato imajo dostikrat smolo in vse kupljeno žganje pade v roke finance. Dostikrat pa so tihotapci bili tudi že kruto prevarani in dogodilo se ie, da so jim angleški mornarji mesto žganja prodali morsko vodo. Toda tudi tihotapci se ne ustrašijo pred nobenim sredstvom in marsikatero posadko so že pobili do zadnjega mož«,j da so prišli do žganja zastoni. — Zanimivo, je končno še to, da ni večjih zagovornikov; suhega režima, kakor so tihotapci. Kako pa tudi ne, ker bi šel drugače njih zaslužek po vodi.
(Suhi režim) se bo pričel tudi v Italiji.; Vsaj fašistovski listi poročajo tako. Kot; prvi začetek uvedbe suhega režima je od-! redila italijanska vlada, da sme priti ena gostilna šele na vsakih 1000 prebivalcev. Gostilne smejo biti otvorjene od 10. dopoldne do 11. zvečer. Vsled tega dekreta b0 2 tretjini gostilen v Italiji zaprtih. Nasprotniki fašistov, zlasti Slovenci Imajo tu prednost.
(Politična kriza zaradi pudra.) Puder je znano lepotlčno sredstvo žensk. V estonski republiki pa velja puder kot tihotapsko blago in le zato njegova uporaba pre-povedana. Ko se Je pa pred par dnevi pričela neka predstava v Narodnem gledališču. je policija s strahom opazila, da so vse igralke napudrane. Takoj so spustili zastor in policija Je pričela s preiskavo. In ugotovljeno je bilo, da »o Imeli Igralke ne samo puder in vsa draga lepotična sredstva, temveč tudi šampanjca, ki je enako prepovedan. Takoj uvedena preiskava je dognala, da so preskrbeli igralkam puder razni člani vlade, ki so jih potem igralka po končani predstavi pri šampanjcu s svojimi Čari bogato nagradile, dočim so žene ministrov čakale doma, kdaj da bo konec političnih sej, kakor so se opravičevali njlb možje. Vsled teh odkritij Je prišlo do velikega političnega škandala ln nekaj mial« strov je moralo odstopiti.
(Volkovi ln medvedje) so se pojavili v silnih množinah v severni Rusiji. Volkovi so tako predrzni, da ne napadajo samo živine, temveč vasi kar oblegajo. Ena četrtina vse domače živine Je postala ponekod že njihov plen. Tudi v južni Rusiji, zlasti ob Doncu so se pojavili številni volkovi. Sovjetske oblasti so odredile posamezne oddelke vojske v boj proti volkovom ln medvedom.
Vse dobre lastnosti,
ki jih gospodinja pri trndapolnem pranja perila pričakuje od mila, so združene v ZlatorOS-ntlM. Kadi Visoke čistilne moči, velike množine pn ia izredne izdatnosti napravi iz vsakega perila v najkrajšem Satu snežnobel, dišeč zaklad ki Vam dela največje »»i al je I Zahtevajte zato nuno
111 Zlatorog-mllo 111
Turški
Nasradin-hodža kliče dan.
Nekoč vstane Nasradin-hodža ob polnoči, stopi pred hišo in začne kukurikati kakor petelin. Sosedje ga slišijo in ga vprašajo, čemu to dela. Odgovori jim:
»Imam mnogo dela, pa bi rad, da se člmpreje dani.«
Nasradin-hodža ne sne svoje besede.
Nekoč vprašajo Nasradina-hodžo, koliko mu je let, pa jim odgovori, da lih ima štirideset Par let pozneje ga zopet vprašajo ln zopet Jim odgovori, da mu jih je štirideset. Ljudje se mu smejejo In rečejo:
»Saj si nam vendar že pred par leti povedal, da jih Imaš štirideset?!«
»A mari ne veste, da pošten človek, ne sne svoje besede?!« Jim odvrne Nasradin-hodža. »Ce vam rečem zdaj, da je le eden Bog, ali naj povem po par letih, da jih je več?!«
Nasradin-hodža svetuje mladeniču.
Nasradin-bodža Je slovel že kot deček vsled svoje bistroumnosti.
V onem času veli neki kmet svojemu sinu, naj se oženi. Sin je pripravljen in reče očetu:
»Baš zdaj Imam lepo priliko. V naši vasi živi neka deklica, neka vdova in neka ločena žena, pa mi tedaj svetuj, katero naj vzamem.«
»Sin mol,« odvrne oče, » v tej zadevi ti pa res ne morem svetovati, a pojdi v bližnji trg k mojemu prijatelju, on ti bo svetoval.«
Sin se odpravi v trg k očetovemu prijatelju in mu vse razloži.
»Sinko moj,« mu odvrne očetov prijatelj, »tudi jaz ti ne morem svetovati, a tu v trgu živi neki Nasradln, stopi do njega, on ti bo svetoval.«
Mladenič gre in išče Nasradina, a nihče mu ne ve povedati, kje bi ga našel.
Končno naleti na neke fantiče, kl so se igrali konje in vpiaša prvega, kje je Na-sradin.
»Jaz sem,« mu odvrne deček in vstavi svojega konja.
Mladenič ni vedel, kaj in kako bi, a čeravno se mu je zdel fantič preveč mlad, mu vendar vse razloži.
Nato mu reče deček:
»Ako vzameš devojko — je to tvoja stvar, ako vzameš vdovo — le to njena stvar, kar se pa tiče ločene žene, evo ti!« ošvrkne mladeniča z bičem po nogah, se obrne in se Igra dalje.
Mladenič se razjezi, se vme k očetovemu prijatelju in mu reče:
»Nisem prišel k tebi, da me pošlješ k fantičem, kl se z menoj norca delajo, prišel sem, da ml svetuješ, kako in kaj!« ln mu razloži vse, kar mu Je povedal Nasradln.
»Saj ti Je vendar dobro svetoval,« mu odvrne prijatelj. »Ako vzameš devojko, boš sam gospodaril, ako vzameš vdovo, bo ona
gospodarila, udarec z bičem po nogah pa pomenja: »Beži pred ločeno ženo kakor pred samim vragom!«
Osel Nasradina-hodže postane sodnik.
Nasradin-hodža je zgubil svojega osla ln se odpravil da ga poišče. Spotoma sreča nekega človeka in ga vpraša, ali je nemara kje videl, ali kaj slišal o njegovem oslu. Odgovori mu:
»Tvoj osel je postal sodnik v Višnji gori!«
»Na mojo vero, to je pa mogoče,« reče Nasradin-hodža, »ker se dobro spominjam,
da je vselej strigel z ušesi, kadarkoli sem predaval in poučeval dijake.«
Nasradinu-hodži se ne dremlje.
Nasradin-hodža se odpravi k nekemu prijatelju v vas in obsedi tam celo popoldne do pozne noči, a nihče se ne domisli, da bi mu ponudil kaj prigrizka. Nasradin-hodža prične zehati, dokler ga prijatelj ne vpraša:
»Hodža, od česa prihaja zehanje?«
»Temu sta dva vzroka,« reče Nasradin-hodža, »prvi vzrok je lakota in drugi je dremota, a meni se še ne dremlje.«
Na celem svetu znani kot najbolj«.
Podružnice in zastopstvo v vseh mestih.
Centrala za državo m Zagreb, Marullčeva ulita br. 5II. kat.
filiala LUNA, Šelsnbnrgova ulica štev. 13, MARIBOR in MESTO.
Najugodnejšo ceno in ugodne takojšnje plačilne pogoje za
kostanjev les
nudi lesna tvrdka
EfiNEST MARINE, Celje
Zrinjsho Franftopansfta 4.
Sprejme se tudi več nakupo-valcev v raznih krajih.
Proda se zelo ugodno
ena motorna kompletna
mlatilna garnitura
Fabrikat: „Schutlerwort". — Motor: „Langen & Wolf". 6 konjskih sil. — Daljša pojasnila daje: Jakob Pučko
trgovina z poljedelskimi stroji
Ptttj.
Razglas.
Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo občini trg Gornja Radgona obdržavati štiri letne živinske in kramarske sejme in sicer se ti vršijo:
1.	na dan 3. februarja (na Blaževo)
2.	„ „ 25. maja (na Urbanovo)
3.	, ,10. avgusta (na Lovrenčevo)
4.	„ „15. novembra (na Leopoldovo)
vsako leto.
Po dolgih letih se bodo od sedaj naprej živinski in kramarski sejmi zopet redno vršili kakor svoječasno in sicer se vrši:
Prvi živinski in kramarski sejem dne 15. novembra 1.1. na Leopoldovo. Živinski sejem bode na občinskem travniku na Tratah, kramarski sejem pa pri drevoredu in na glavni cesti od Murskega mosta naprej na Spodnjem Grisu.
Živinski sejem je za govedo, drobnico in konje, na kramarski sejem pa se lahko pripelje blago vsake vrste, poljski pridelki, perutnina, lončarska roba i. t. d.
Ker so bili sejmi v Gornji Radgoni svoječasno vedno dobro obiskani in je bil zlasti na Leopoldovem sejmu vedno velik promet, opozarja podpisano županstvo na to vse interesente, prodajalce in kupce.
Interesenti se naj torej poslužijo te prilike in obiščejo letošnji zadnji sejem na Leopoldovo.
Županstvo trga Gornja Radgona, dne 5. oktobra 1923.
Župan: Dr. Boezio.
VAJENEC
poStenih starišev, z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovino mešanega
blaga. Davorin Tombah, St. Vid pri Ptuju.
Pozor gospodarji k gospodinje!
Pri nakupu zimskih potrebščin zase in družino, za moške In ženske obleke, zimske rute, ogrlnjalke, plete, rjuhe, odeje, koče in posteljne samfture se priporoča znana domača
trgovina pri
JANKO ČEŠNIK-u
Lingerjjeva ul. • LJUBLJANA • Stritarjeva ul. Cene zmerno nizke.
1 meter domačega platna
da tovarna ŠINKOVEC, Grosuplje za 2 kg prediva aH 14 kg godeneaa ozir. 20 kg surovega lanišča.
in eno parcelo spadajočo pod občino Tomišelj se proda. Več se poizve na Glincah št. 9, Vič pri Ljubljani.
Izšla Je Blasnlkova
Velika Pratika
za prestopno leto
1924,
kl ima 366 dni.
»Velika Pratika" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. — Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini zato pride prav vsaki slovenski rodbini. — Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane Din 5. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici
pri
J. Blasnlka naslednikih
tiskarna In litogr. zavod, Ljubljana, Breg
Zahvala.
Podpisani se najlepše zahvaljujem Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za točno izplačano zavarovano vsoto. Ta domač zavod vsakemu posestniku prav toplo priporočam.
IVAN JERAJ, posestnik v Smledniku na Gorenjskem.
..Fižol"
Trebam svakojaku količinu fižola crvenoga — mandolini i kocka, Molim ponude kao i uzorke šiljati na Agenturni i ko-misionalni posao Pavao Fiorelli, Senj (Hrvatsko, Primorje).
i m iito
se išče. Kdor jo želi oddati, naj javi svoj naslov na upravništvo „Kmetijskega lista".
Vrtnarskega vajenca
sprejme državna kmetijska šola na Grmu v Novem mestu. Za bližje pogoje se izve pri ravnateljstvu.
Nov prenosljiv žitni mlin
2-2 m dolg, 0 80 m širok, 2*2 m visok, navadni mlinski kamni, na vodni, motorni, konjski ali ročni pogon, potrebna gasilna moč približno 1 konjska sila se proda po prav ugodni ceni
Fr, Drnovšek, Trbovlle IB/69.
Odvetnik
Dr. Rihard Faninger
sporoča vljudno, da je prevzel odvetniško pisarno blagopokojnega g. dr. VLflDITHIRJA SERNEC-A, odvetnika v ITI ari boru, Sodna ulica štev. 14.
Vsaka gospodinja mora imeti doma
GAZELA"-MILO

■
Slanba banki u, Zagreb
Podružnica: LJUBLJANA.
Oilnlš&a glavnica In pezehub Din 50,00.000. Vloge čez Din 125,000.000.
Podružnice:
Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik,
Vršac, Wien.
Ekspoziture:
Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice.
Agencije:
Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
Afiliiacije:
Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslovenska industrijska banka, d d. Split,
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Ustanovljeno leta
9 1
KAMENIT
TOVARNA UMETNEGA SKRiLJA IN
i «
LAŠKO
[Slovenija
DRUŽBA ZJO.Z
za
O
Cenejša kakor ilovna opeka?
Kamenit sestoji fz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled tega je taka streha vedno močne j Sa in ne zahteva nobenega popravila. Dolžnost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz
Kamenit a.
Zahtevajte brezplačno ponudbe in obiske!
TRGOVSKA BANKfl D. D., LJUBLJANA
PODRUŽNICE:
Maribor Novo mesto Rakek
Siovenjgradec Slovenska Bistrica
]
iUittiiii
Selenburgova ulica štew3 1
KAPITAL In REZERVE BIN 17,500.000"
Izvršuje vse bančne posle najtoč-ssssss neje in najkulantneje.
Brzojavi: Trfiovaka	Telefonij 139,146, 458
EKSPOZITURE:
]
Konjiča
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v kolodvorski ulici)
Urednik: Iran ftusli.
■NUt&nila »Zvezna frtaunft« v Ljabj^T