i±i^!LTf!l^B AIKI/I	I |CTiJ=LI2£
Naročnina za Jugoslavijo:	H flB I ■ |F BL.	H Jcf? 'šr%Š^? 'SJ*	iB	D H iHl H Uredništvo: Ljubljana,
celoletno 180 din (za ino- W	JOB	fflSMW	**. J8BB Ml Imm. Hfl	MBR  kB	H|	Gregorčičeva ulica 23. TeL
zemstvo: 210din),zaVtleta Bfl B	<SmV IMg IM	H9	H^HI HI	Eg3 25-52. Uprava: Gregor-
BO din, za 'U leta 45 din.	, čičeva uL 37. TeL 47-01.
mesečno 15 din. Tedenska w	Rokopisov ne vračamo.—
Plača*JntoH se vIJubljanL Časopis s« trgovino, Industrlio, obrt In denarništvo rdcTv LJubUanT k.^LLBMk
lil»a/aS?S______________Ljubljana,	petek	29.	novembra	1940	Cenat*50
Na praznik zedinienla
Prav za prav je danes kar nepotrebno pisati o našem velikem narodnem prazniku zedinjenja. Saj nam pravijo veliki dogodki okoli nas dan na dan, kako veliko se moramo vsi zahvaliti našemu zedinjenju, ki nam je dalo to moč, da nismo bili potegnjeni v vojni vrtinec. Z veliko hvaležnostjo v srcu bi zato morali vsi praznovati naš 1. december, a tudi s trdnim sklepom, da bomo v bodoče še zvesteje in še bolj odločno pospeševali vse, kar utrjuje naše zedinjenje in nastopali proti vsemu, kar to zedinjenje slabi.
Ni pa še konec vojne in zato moramo biti pripravljeni še na marsikatere razburjene dneve, saj je današnja vojna tudi vojna živcev. To pa se pravi, da v tej vojni samo tisti ne podleže, ki ima visoko moralo, ki ga tudi težja nesreča ne stare in ki je tako močnega duha, da je pripravljen tudi na največjo žrtev. Dogodki okoli nas so nam dokazali, da je takoj izgubljen vsak narod, ki te visoko morale nima, ker danes se vodi vojna z vsemi sredstvi, ko se vsaka slabost takoj kaznuje, ker vsaka slabost odpira nasprotniku najbolj ranljivo mesto. Ta pa potem tudi zanesljivo in močno udari.
Sedanja vojna živcev je za nas tem bolj nevarna, ker živimo na silno eksponiranem inestu, ko smo vedno izpostavljeni močnim tujim vplivom in tujim propagandam. Tem bolj je zato potrebno, da smo krepkega duha in da nas preveva vse močna in nepremag v >ra vera v naš narod, v našo lepo, zedinjeno domovino.
Ta vera nam je potrebna tudi zato, ker tudi naše notranje zadeve še dolgo niso urejene tako, kakor bi morale biti. Zlasti v našem gospodarskem življenju občutimo še vedno velike motnje in marsikatera nova uredba, ki jo dobimo, je tako slabo premišljena, da bi mogla spraviti gospodarske ljudi v obup. Še vedno moramo vedno znova ugotavljati, da še ni doseženo ono sodelovanje med državnimi oblastmi in našimi gospodarskimi organizacijami, kakor bi bilo želeti. Še vedno pa prihajajo nove pritožbe zaradi dela naše administracije in še vedno je polno vzrokov za nastajanje novega nezadovoljstva ljudi.
Toda kljub temu in navzlic vsem težavami Vseeno se naše življenje razvija in počasi vendarle napredujemo. In kar je glavno, so nam ostale ohranjene vse možnosti za naš še mnogo močnejši razvoj. To pa je odvisno le od nas samih. Vsak od nas mora več delati, kakor je delal dosedaj, vsak od nas mora več žrtvovati, kakor je žrtvoval doslej in naš razvoj se bo hipoma ter visoko dvignil.
Na naš najvišji narodni praznik je treba, da spoznamo to svojo dolžnost posebno močno, da bo povečana naša volja za delo v korist celote, za napredek naše države in za utrditev našega zedinjenja.
Vsak narod si sam ustvarja svojo bodočnost. Jugoslovani smo to že občutili. Čeprav maloštevilni in razkropljeni v raznih državah, čeprav revni na sredstvih, smo vendarle premagali vse težave ter si po polstoletnem trpljenju ustvarili svoje zedinjenje in osvobojenje.
Duh, M Je bil v naših prednikih, 1 odločil tudi r sedanjih časih. Za-1 duhu svojih prednikov zvesti, da je odločil, ker Je bil močnejši od I to pa tnora biti naš praznik zedi-1 ostanemo tudi v sedanji živčni voj-vaeh onih. Duh, ki je v nas, bo | njenja vsem opomin, da ostanemo | ni neomajni
Narodni se more
samo z uporabo sistema dnevne tržne cene
Vprašanje cen postaja vedno važnejše, ker je prav od pravilne rešitve tega vprašanja odvisna ne samo preskrba prebivalstva, temveč tudi nemoteno delovanje narodnega gospodarstva in ne na zadnje tudi ohranitev narodnega kapitala. Vsi gospodarski ljudje so si edini v tem, da se more vprašanje določevanja cen rešiti samo na podlagi dnevnih tržnih cen. Naši gospodarski ljudje so to že zadostno poudarili, prav isto pa pravijo tudi hrvatski in srbski gospodarski ljudje in na tej podlagi so rešili to vprašanje tudi v državah, kjer imajo najbolj popolno izvedeno dirigirano gospodarstvo. Nemško gospodarsko ministrstvo je izdalo odlok, da vse novo določeno cene veljajo tudi za stare zaloge. In drugače tudi biti ne more, ker bi nastala popolnoma nevzdržna situacija, če bi veljale v trgovinah dvojno cene, one za staro blago, druge za novo. Cisto izključeno je, da bi mogel trgovec prepričati kupca, da mu prodaja novo blago, če pa bi bila cena starega blaga nižja. Trgovec pa tudi ne more začeti s prodajo novega blaga natančno v tistem hipu, ko je odprodal zadnji kos starega blaga. Kdor se le količkaj zamisli v trgovski posel, mora priznati, da so dvojne ceno v trgovini za isto blago nekaj nemogočega.
Pri nas se je reševalo vprašanje cen od vsega početka silno enostransko in zato napačno. V začetku so imele oblasti pred očmi samo to, kako bi preprečile dvig cen. Čisto so puščale ob stran vprašanje, kako napolniti zaloge, kako preprečiti pomanjkanje blaga, kajti to vedno nujno vodi do zvišanja cen. Poleg tega so oblasti videle pred seboj le trgovca, in navadno najmanjšega detajlnega trgovca, ki sploh ne more določati cen, temveč kateremu se cene dik-
tirajo. Zlasti pa so se mu cene diktiralo ob izbruhu vojne, ko so tovarne, karteli itd. naravnost po-staljali kot pogoj dobave blaga, da se plača vsaka zahtevana cena in po plačilnih pogojih, ki so jih oni predpisali.
Cisto pa se je pozabilo na producenta, ki je za določanje cen pač neprimerno bolj odločilen kakor pa detajllst. Slabe posledice tega enostranskega in polovičarskega določanja cen so se zlasti pokazale, ko so se maksimirale cene žitaricam le za trgovino, ne pa tudi za producente. Vedno nove določbe, ki jih je zaradi tega morala izdajati oblast, jasno dokazujejo, kako velika zmešnjava je zaradi tega nastala. Poleg tega pa je bila aprovizacija prebivalstva resno ogrožena in mnogi kraji so bili brez koruze in moke.
Opozoriti pa je treba tudi na to, da se cene blagu niso zvišale samo zaradi višjih cen v tujini, temveč tudi iz čisto notranjih razlogov. More se celo reči, da niso nekatere tuje tovarne posebno zvišale cen, če se je tuje blago vseeno močno podražilo, so vzroki tudi v naslednjem. Zvišal se je carinski ažio od 13 na 14 din za zlati din. Zvišal se je davek na poslovni promet, podražile so se železniške tarife, a tudi nova davčna novela jo vplivala na zvišanje cen, ker se je zaradi tega znatno podražila režija. Režija pa se je nadalje podražila tudi zaradi zvišanja plač in mezd, zaradi uvedbe pokojninskega zavarovanja trg. nameščencev ter zvišanja drugih socialnih dajatev. Ta zvišanja sicer res niso bila vedno visoka, toda za mnoge trgovce se je zaradi teh izdatkov podražila režija tudi za polovico. Pri tem pa je treba upoštevati še to, da promet letos ni večji ko lani, da je torej režija letos večja, bruto-za-služck pa manjši.
Kako nai se torel reSi vprašanje cen?
Odgovor na to vprašanje je samo eden, da na podlagi dnevnih tržnih cen. Kar so uvedli v vseh državah, kjer imajo dirigirano gospodarstvo, kar je uvedla Nemčija, ki ima pač najboljšo upravo, to mora veljati tudi pri nas. Ce je nemški gospodarski minister odredil, da veljajo nove cene tudi za stare zaloge, se mora tudi pri nas tako postopati.
To pa je tudi edino pravično, ker trgovec no smo in ne .more izgubljati substance svojo trgovine. Ce proda trgovec sto metrov blaga ali sto kilogramov železa, mora za izkupiček dobiti toliko, da more po odbitku vseh režijskih stroškov in tudi svojega zakonito dovoljenega dobička, kupiti zopet sto metrov blaga ali sto kilogramov železa. Noben trgovec ne sme in ne more drugače postopati, če seveda noče svoje trgovine likvidirati, v kar bi ga prazni predali tudi končno prisilili.
Po tem načelu, da se določa co-
na blaga po dnevnih tržnih cenah, se postopa v vsem gospodarstvu in se ne more delati za trgovino izjema, razen seveda če se hoče trgovino uničiti in spraviti ves trg, s tem pa tudi aprovizacijo prebivalstva v popolen nered. Nihče ne zahteva n. pr. od banke, da prodaja dolarje, ki jih je kupila po stari ceni, tudi takrat, ko so dolarji dražji, še po stari ceni. Dolar je sedaj dražji in konec! Kdor ga hoče imeti mora plačati višjo ceno. Enako je pri nepremičninah. Kdor je kupil lani hišo za 900.000 din in je ta sedaj vredna poldrug milijon, bo hišo prodal tudi za poldrug milijon in ne za 900.000 din. Oblasti to višjo ceno tudi sankcionirajo, ker imajo v obliki prirastkarine od lega še svoj dobiček. Enako je v kmetijstvu, enako je v industriji. Ce se je usnje podražilo, je čisto vseeno, kakšna je bila lanska cena, ker velja samo nova.
Načelo dnevnih cen pa je tudi
v interesu davčne uprave. Ce veljajo nove višje tržne cene, ima trgovec tudi večji promet, od večjega prometa pa plača tudi višji da vele. Ce pa mora prodajati po nižji ceni, bo njegov promet manjši, njegov zaslužek bo skopnel in njegova davčna moč bo ugasnila.
Da pa se more načelo dnevnih tržnih cen izvesti, je treba, da se
reformira sedanji sistem kontrole cen.
Oblast mora gledati predvsem na to, da se nabavijo potrebne surovine in potrebno blago, kajti brez tega ni trgovine. Gledati se mora ne samo na to, da nihče ne navija cen, temveč tudi na to, da je na trgu dovolj blaga. Ce pa vodijo boj proti draginji, potem se morajo zavedati, da morajo voditi boj proti draginji in brezvestni špekulaciji vedno s sodelovanjem trgovstva, ne pa v sovražnem razpoloženju proti njemu. To sodelovanje se mora organizirati po stro-
kah. Vedno pa se mora imeti pred očmi resnico, da more plačevat) davke samo tisti gospodarstveniki ki zasluži.
Na vse zadnje pa je treba opozoriti še na nekaj. Narodni kapital ustvarja trgovina. V trgovini jo tudi investirano primeroma največ narodnega kapitala. Ce se uniči trgovina, se uniči narodnemu kapitalu tudi glavni vir, ki omogoča njegovo rast. Kakor hitro pa se enkrat načenja narodni kapital, se tudi že začenja njegova pot navzdol. Lahko je danes blebetati, da je trgovina odveč, da je že zastarela, toda katastrofa bi bila za narod, če bi res izgubil svojo trgovino. Brez trgovine ne bi mogel ohraniti svojega narodnega kapitala, z uničevanjem trgovine bi si nadalje uničil aparat, ki je skozi deset in desetletja vzorno skrbel za preskrbo prebivalstva z vsem blagom in namesto prostovoljnih sodelavcev in zato z največjo vnemo in na svoj riziko delujočih trgovcev bi dobil birokrate, ki bi bili brez pravih izkušenj in ki bi vse delali na tuj riziko. Nobenega dvoma ni, da bi bila ta sprememba ljudstvu samo v škodo.
Zato čuvajmo to, kar imamo in ne uničujmo z lahkomiselnimi predpisi naše domače trgovine, ki nam ustvarja prepotrebni narodni kapital. Ustvarjati pa ga more le na podlagi dnevnih tržnih cen In zato naj te tudi obveljajo!
Več objektivnostiJ
Kako le s teno manulakturnega blaga
Pred dnevi so objavili listi, da je bil obsojen poslovodja neke zagrebške firme na visoko globo in na konfinacijo, ker je prodajal po 800 din meter blago, ki ga je kupil v letih 1924.—1927. po din 300. Zaslužil da je torej pri enem metru 500 din, torej mnogo nad sto odstotkov. Nič čudnega ni, da se je velik del javnosti nad tem visokim zaslužkom zgražal in da so mnogi prav iz srca privoščili poslovodji kazen, zlasti še, ker ni bil našega rodu.
Nikakor ni naš namen, da bi zagovarjali obsojenega zagrebškega poslovodjo, vendar pa smatramo za potrebno, da čisto objektivno razložimo ta primer, ker je silno tipičen za površnost, s katero se presoja danes trgovčev zaslužek. Navajamo pri tem podatke, kakor jih je podal »Jugoslovanski Lloyd«, da še bolj varujemo svojo objektivnost. Kako je torej s tem nad stoodstotnim dobičkom?
Pri nas se v glavnem prodajajo dvojne vrste tkanin. Tkanine, ki jih kupujejo široki sloji prebivalstva in ki so kot neobhodno potrebno blago pod kontrolo cen ter luksuzno blago, ki ga kupujejo le bogati sloji in ki kot luksuzno blago tudi ni pod kontrolo cen.
Drago angleško sukno velja kot luksuzno blago, ki je tudi že v normalnih časih bilo drago. V uvodoma navedenem primeru gre za angleško blago, ki je bilo kupljeno v 1. 1924. in ki je takrat veljalo po 15 do 32 angleških šilingov za jard, kar je nekaj manj ko en meter. Tečaj angleškega funta je bil v avgustu 1924 347 din za funt, torej je bil en šiling po 17'35 din. Ce vzamemo za blago srednjo ceno (med 15—32 šilingov) 24 šilingov za meter, je veljalo to blago takrat 416-40 din, oziroma
meter 44970 din. Ce prištejemo k tej ceni še carino v višini 27 din za meter, je veljal en meter 47670 din. To blago je kupil trgovec 1. 1924. in ga je imel v zalogi celih 15 let. Ce si je moral najeti posojilo za nabavo blaga, je plačeval skozi 15 let obresti, ki so znašale najmauj 10%, torej je plačal za obresti 714 din. Računajmo pa, da je mogel trgovec plačati blago z lastnim denarjem. V tem primeru ima pravico, da si zaračuna 5% obresti, kar bi znašalo 3571— din in bi ga torej veljal meter blaga 470 -f- 35-7 = 833 din. Pri ceni 800 din bi imel trgovec dejansko še 33 din izgube, pri čemer pa režijske stroške sploh nismo šteli. Znano pa je, da so zlasti v manufakturni trgovini stroški izredno visoki, ker imajo te trgovine posebno velike izdatke za lokal, reklamo, razsvetljavo in tudi plače pomočnikov so v teh trgovinah primeroma najvišje. Ce bi trgovec v ceno blaga zaračunal tudi režijske stroške, davke in to, kar sme vračunati, bi niti pri ceni 1000 din nič ne zaslužil.
Ta kalkulacija je tako jasna in prepričujoča, da ji nihče ne more oporekati. Iz nje pa je razvidno, kako padejo v nič razne govorico o čezmernih »zaslužkih« trgovcev, če se te govorice malo bolj natanko preiščejo. Pri objektivni presoji se navadno izkaže, da se 110 more govoriti ne o kakšnem pretiranem dobičku, temveč se dostikrat namesto dobička izkaže izguba, kakor v primeru, ki smo ga navedli.
Kakor v manufakturi, tako pa je tudi v drugih strokah in naši trgovci bi mogli o tem navesti podobne in natančno kalkulacije, ki bi dokazale, kako je trgovec « nevarnosti obsodbe celo takrat, kadar prodaja brez zaslužka ali celo v izgubo.
Nov način peke kruha
Referat za kontrolo cen pri ban-aki upravi je včeraj predpisal na podlagi člena 7. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojaštva s kruhom naslednje predpise o peki kruha v vseh pekarnah dravske banovine:
1. V vseh pekarnah dravske banovine smejo peči razen ljudskega kruha tudi kruh iz 75% krušne pšenične in 25% koruzne moke. Do 31. decembra smejo peči tudi kruh iz moke, ki vsebuje 75% bele pšenične (pecivne) moke in 25% koruzne moke.
2. Za primer pomanjkanja krušne in koruzne moke smejo pekarne peči do 31. decembra, z izjemo predpisov čl. 7. odstavka 1. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojaštva s kruhom, tudi iz same bele (pecivne) moke.
8. Kruh iz krušne in koruzne moke sme biti naprodaj v kosih, ki tehtajo en kg, po 5 dinarjev. Kruh iz bele pšenične in koruzne moke sme biti naprodaj v kosih, ki tehtajo 80dkg po 6 din, kruh iz same bele pšenične moke sme biti naprodaj v kosih, ki tehtajo po 96, 48 oziroma 24 dkg po 8, 4 in 2 din.
4.	Prekrški te uredbe se kaznujejo po členu 8. uredbe za kontrolo cen.
Novi predpisi o peki kruha so že uveljavljeni.
Trgovske pomožne moči
Trgovce opozarjamo, da vodi Trgovsko društvo »Merkur« Ljubljani evidenco vseh kvalificiranih trgovskih sotrudnikov, ki iščejo službo, in sicer za vse stroke. Prav tako pa vodi tudi evidenco začetnikov. Kdor torej potrebuje dobro moč, naj se obrne na Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani, Trgovski dom.
Trgovinski inšpektorati
V zvezi z ustanovitvijo gospodarskega odbora pri ministrstvu za trgovino in industrijo se razpravlja v Beogradu tudi o ustanovitvi inšpektorata za notranjo trgovino. Ta inšpektorat bi bil največje važnosti za razvoj naše notranje trgovine. Zlasti bi skrbel inšpektorat za preskrbo notranjega trga s potrebnim blagom ter bi nadziral tudi gibanje cen. Nadalje bi moral biti inšpektorat najvažnejši informacijski in posvetovalni organ za gospodarski odbor. Na podlagi teh referatov bi izdajal gospodarski odbor odloke, ki bi bili veljavni za vso državo.
Energični
proti zadružnim
Zadruge, ki posluiejo z nečlani, izgube
davčno prostost
Konferenca o izvozu živine
Vprašanje izvoza živine je največje važnosti za vse naše gospodarstvo. Zaradi izvoza živine je bila pred kratkim konferenca zastopnikov vlade ter izvoznikov. Med drugimi so se udeležili konference tudi trg. minister dr. An-drcs, pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič in direktor Direkcije za zunanjo trgovino dr. Rieanič. 0 rezultatu konference še ni poročil.
Gospodarska pogajanja s Finsko
Dne 4. decembra pride v Beograd na povratku iz Sofije finska gospodarska delegacija, ki bo začela trgovinska pogajanja z našimi pristojnimi činitelji. Naš blagovni promet s Finsko se sedaj opravlja na podlagi začasne trgovinske pogodbe iz leta 1929., ki predvideva klavzulo največje ugodnosti za predmete, ki so navedeni v posebnem seznamu. Leta 1938. je bila sklenjena s Finsko normalna trgovinska pogodba, ki pa ni bila od Finske ratificirana in zato tudi ni stopila v veljavo. Sedaj bodo skušal* naši in finski deiegati najti možnost za zboljšanje medsebojnih trgovinskih zvez.
Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal na vse finančne direkcije in davčne uprave pod čl. 908/40 naslednjo okrožnico:
»V zadnjem času se mnoše prijave proti zadrugam zaradi brezpravnega in protizakonitega dela. Temu treba napraviti konec z vsemi sredstvi, s katerimi ta oddelek razpolaga ter zadrugam onemogočiti brezpravno in protizakonito delo. Davčni oddelek ne more preprečiti dela zadrug, ki ni v soglasju s predpisi zakona o gospodarskih zadrugah, pač pa inore storiti to, da takšne zadruge obdači.
Poleg nadzorstva nad delom zadrug, ki ga opravljajo revizijske zveze po § 105. zakona o gospodarskih zadrugah z dne 24. septembra 1937., je predvideno tudi nadzorstvo državnih oblasti. Po tem predpisu so zadruge državnih nameščencev in njih Savez pod nadzorstvom finančnega ministrstva, dočim so druge zadruge po naravi svojih poslov pod nadzorstvom kmetijskega, trgovinskega ali socialnega ministrstva.
Poleg zadrug po zakonu o gospodarskih zadrugah so na pravnem območju izven Srbije in Crne gore tudi zadruge po trgovinskem zakonu. Te ne uživajo ugodnosti iz toč. 7. čl. 76. zakona o neposrednih davkih.
Za priznanje ugodnosti po t. 7. čl. 76. zakona o neposrednih davkih morajo zadruge prvenstveno izpolnjevati pogoje iz f 1. zakona o gospodarskih zadrugah. Ti pogoji so naslednji:
da zadruga ne deli zadružnikom poslovnega dobitka, če ga pa razdeljuje, da ga sme deliti ramo sorazmerno poslu posameznega zadružnika z zadrugo. To slednje se imenuje tudi ristorno, kar pomeni, da mora zadruga razdeliti višek med zadružnike v sorazmerju opravljenega prometa s posameznim zadružnikom;
da sme zadruga v primeru poslovnega prebitka priznati obresti na deleže v višini obrestne mere Narodne banke. Ce sprejema hranilne vloge, ne smejo biti obresti v nobenem primeru večje od šest odstotkov;
da ne daje tantiem članom upravnega in nadzornega odbora, svoj rezervni fond pa ne sme deliti med zadružnik'1. To slednje se mora razumeti tako, da zadruga tudi v primeru likvidacije in pri vračanju deležev ne sme razdeliti vrednosti rezervnega fonda, temveč ga mora v celoti izročiti onemu namenu, ki ga je imela likvidirana zadruga;
da svoje obratovanje omeji na člane zadružnike. Z ozirom na vrste zadrug pomeni to:
Kreditna zadruga sme dajati kredite samo svojim članom, sme pa jemati kredite in vloge od ne-zadružnikov.
Produkcijske zadruge smejo prodajati proizvode lastne (zadružne) proizvodnje ali proizvode svojih zadružnikov tudi nezadružnikom, lie pa tudi nabavljati proizvode od nezadružnikov ter jih prodajati naprej.
V poslih zadružne nabave predmetov, namenjenih potrebi ali potrošnji svojih zadružnikov (nabav-Ijalne in prodajne zadruge) sme izvrševati nabave tudi od nezadružnikov, nabavljenih predmetov, razen inonopolskih, pa ne sme
prodajati ne v nepredelanem in ne v predelanem stanju tudi nezadružnikom. Ne smatra pa se kot
kršitev tega predpisa, če proda nabavljalna zadruga ambalažo, pokvarjeno ali poškodovano blago ali postranske predmete, ki so se dobili pri zadružni proizvodnji ali zadružnem predelovanju in ki ne služijo potrebam zadružnikov. Vendar pa mora zadruga o takšni prodaji obvestiti revizijsko zvezo. Poleg tega so zavezane nabavljal-ne in prodajne zadruge omejitvi iz toč. 7. čl. 76. zakona o neposrednih davkih, po katerem ne morejo biti oproščene davka, če nabavljajo ali prodajajo alkoholne pijače in luksuzne predmete iz seznama, ki ga določi finančni minister v sporazumu s kmetijskim ministrom.
V poslih zadružne izdelave in prodaje morejo zadruge kupovati od nezadružnikov surovine zaradi izdelovanja predmetov za potrebe svojih članov ali za zadružno predelavo ali predelavo svojih članov in takšne predelave prodajati tudi nečlanom. Prodajne zadruge smejo, če predhodno dosežejo dovoljenje kmetijskega ministra, nabavljati tudi proizvode nezadružnikov v primeru elementarnih nezgod ali periodičnih motenj, kadar zaradi teh razlogov proizvodnja zadružnikov ne zadostuje za kritje potreb stalnih odjemalcev.
Izjemno od teh predpisov smejo zdravstvene zadruge, ustanovljene po zakonu o zdravstvenih zadrugah z dne 19. decembra 1930., prodajati zdravila tudi nečlanom, če v kraju zadruge ni lekarne.
Pogoji, po knterih morejo zadruge iz toč. 7. in R. čl. 76. uživati
oprostitev od družbenega davka, so podrobno navedeni v pravilniku k toč. 7. in 8. zakona o neposrednih davkih ter se morejo kontrolni organi tam z njimi podrobno seznaniti, s seznamom luksuznih predmetov pa v Finansijskem zborniku št. 22. z dne 30. maja 1940.
Pristojne direkcije so torej doline, da pred izdajo odloka o oprostitvi zadrug od davka po toč. 7. čl. 76. zakona o neposrednih davkih rigorozno pregledajo, če zadruga izpolnjuje vse prej navedene pogoje oz. če se ni pregrešila glede prepovedi poslovanja z ne-zadruzniki. Davčna oprostitev se sme priznati samo onim zadrugam, ki v vsakem pogledu izpolnjujejo zakonske pogoje.
Finančne direkcije morajo na to opozoriti vse davčne uprave in odrediti, da morajo po svojih organih na kraju samem ugotoviti, če poslujejo zadruge v duhu zakonskih predpisov. Vsako nepravilnost morajo ugotoviti z zapisnikom v navzočnosti statutarnih predstavnikov zadruge in o tem takoj obvestiti pristojno finančno direkcijo.
Posebno se opozarjajo direkcije in davčne uprave, da pri zadrugah. ki se bavijo z izvozom, vedno ugotove, od koga nabavljajo te zadrugo blago za izvoz, zlasti živino, drobnico itd. Če ugotove, da je to blago nabavljeno tudi od nezadrui-nikov, pa čeprav s posredovanjem zadružnikov, je treba proti tem zadrugam uvesti takoj kazensko postopanje.
Ravno tako naj direkcija o tem obvesti vse organe finančne kontrole s pomočjo oddelka finančne kontrole, ki bo istočasno dobil potrebna navodila.
Politične vesti
POSOIIL4
različna, preskrbim hitro in brez kakega predplačila
Rutfoif Zore
LJUBLJANA - Gledališka 12 Znamka 3 din
Kralj Boris je ponovno sprejel v avdienci generalnega tajnika sovjetskega zunanjega komisariata So-boljeva. Nato pa je bil Soboljev v drugič sprejet tudi od bolgarskega zunanjega ministra Popova. Soboljev je nato odpotoval v Romunijo.
Gen. tajnik sovjetskega zun. ministrstva Soboljev je izjavil po svojem povratku iz Sofije v Bukarešto novinarjem, da se je v Sofiji v osebnih razgovorih prepričal, da nočeta vojne niti Bolgarska niti Turčija. O bolgarskem narodu je dobil najboljši vtis.
Vest, da je bolgarski berlinski poslanik Draganov, ki Je prišel te dni v Sofijo, prinesel s seboj protokol o pristopu Bolgarske k trojnemu paktu, se uradno demantira. Istočasno se poroča, da Je Draganov bodoči bolgarski mož.
Tudi prof. Cankov Je v svojem govoru zahteval, da se sobranju pove vsebina razgovora kralja Borisa s kancelarjem Hitlerjem. Dejal je, da ni treba, da bi se vse podrobnosti povedale, toda glavna vsebina mora biti znana. Cankov je v svojem govoru naglasil, da je pristaš osi. Naglasil je tudi, da je še nadalje revizionist, kakor je revizionistična vsa Bolgarska. Je pa tudi za ohranitev mini. Tudi Kju-seivanov, ki je govoril za Canko-vim, je naglasil, da je bolgarski revizionizem še vedno živ.
V angleški spodnji zbornici je odgovoril drž. podtajnik za zunanje zadeve Butler na neko vprašanje, da bo vlada Vel. Britanije po končani vojni spoštovala neodvisnost in nedotakljivost bolgarske države, če bo ostala Bolgarska ves čas vojne nevtralna ln če ne bo niti pasivno podpirala katero vojno stran.
V Sofiji je bila ta Izjava drž podtajnika Butlerja po italijanskih vesteh sprejeta zelo slabo, ker da pomeni samo nadaljevanje britanskih spletk proti Italiji in Nemčiji Stališče Bolgarske do vojskujočih se držav Je že jasno označeno in se ne bo spremenilo zaradi kakšnega britanskega jamstva, čigar vrednost da je na Balkanu že zadosti znana. Po drugih vesteh pa
jo bila izjava Butlerja sprejeta v Sofiji z zadovoljstvom.
Švicarski listi poročajo, da ni bila Italija zastopana pri berlinskih razgovorih Molotova, ker se Sovjetska Rusija ni hotela pogajati z osjo kot celoto. Nadalje pišejo švicarski listi, da se v Berlinu ni razpravljalo o Daljnem vzhodu, temveč le o Balkanu. Molotov da je izjavil, da nima Sovjetska Rusija v Egejskem morju nikakih interesov, da pa bi bila nasprotna vsakemu razširjenju vojne na države, ki meje na Dardanele, Bospor in črno morje. Švicarski listi poročajo, da je prav zaradi tega morala Nemčija opustiti svojo misel, da bi nastopila proti Grčiji.
Na začetek »tedna Codrcana«, ko bi morali izkopati truplo Co-dreana in njegovih justificiranih tovarišev, so vdrli romunski legionarji, ki so bili člani železne garde, v vojaške zapore v Žilavi in tam pobili 68 političnih aretirancev. Med ubitimi so bivši predsednik vlade In vojni minister general Argetoanu, bivši minister za javno varnost general Marinescu, žandar-merijski general Bengliu, dva orožniška majorja in 13 orožniških narednikov. Ni še znano, kdo je organiziral ta umor. Gen. Antonescu je umor obsodil. Iz Bukarešte poročajo, da je dogodek silno razburil vso romunsko javnost in ni izključeno, da pride do razkola med legionarji.
V Romuniji je zavladala po umoru v Žilovi prava anarhija.
Člani bivše železne garde so tudi na deželi izvršili več umorov. Truplo prof. Jorge so našli na cesti blizu Plestija preluknjano od krogel. Romunska vlada in general Antohescu sta sicer ostro obsodila te umore, toda zdi se, da se red ne da več popolnoma sebno razjarjeni so višji oficirji, ker so bili njih tovariši tako neusmiljeno poklani. Iz Budapeste poročajo, da nameravajo vsi višji oficirji odstopiti. Na drugi strani pa se poroča, da pripravljajo generali vojaško diktaturo. Zopet z druge strani se poroča, da je prišla v Bukarešto nemška vojska, ki bo vpos’avila red. Po Bukarešti križarijo po vseh ulicah močni oddelki vojaštva.
Vlada je nad vso Romunijo pro glasila obsedno stanje ter je vso oblast prevzelo vojaštvo. Upajo, da
bo to napravilo konec legionarski anarhiji.
Madžarska baje namerava zasesti vso Transilvanijo, da bi vzpostavila red. Vest pa se še ne potrjuje.
Ministrski predsednik Churchill je odgovoril na vprašanje v spodnji zbornici, če bi Vel. Britanija sprejela predlog Vatikana, da se za božične praznike dogovori 48urno premirje, z odločnim Ne! Dostavil Je, da bo britanska vlada odbila vsak predlog, če bo dostavljen s posredovanjem katere nevtralne države.
Iz Londona poročajo, da je Francija ob zadnjem obisku Lavala v Parizu predložila svoje mirovne pogoje, ki da so bili naslednji: Francija odstopi Nemčiji Alzacijo in Loreno in pristane na korekturo meje, ki bi bila potrebna zaradi jezikovnih otokov v Flandriji. Francija zahteva, da Nemčija odpusti vsak mesec najmanj 100.000 francoskih vojnih ujetnikov. Italiji odstopi Francija Džibuti. če Nemčija na te predloge pristane, je Francija pripravljena gospodarsko sodelovati z Nemčijo in bi bila Nemčiji dovoljena široka soudeležba v vseh bančnih, industrijskih in trgovskih poslih. Svoje mornarice Francija ne bi odstopila Nemčiji, pač pa bi Ji bila na razpolago vsa pristanišča v Franciji in v francoskem imperiju. Nemčija na te predloge ni pristala in zato so se pogajanja ustavila.
Na sestanku Lavala s Sunerjem se je obravnalo tudi maroško vprašanje. Gre za to, da dobi Španija ono ozemlje, ki ga je Franclja anektirala po svetovni vojni. La-val je že obljubil, da se bo francoska vlada bavila z vprašanjem revizije maroških mej.
Vrhovni poveljnik italijanske vojske maršal Badoglio Je prišel v Albanijo ter bo imel svoj glavni stan v Tirani. Tudi bivši gen. tajnik fašistične stranke Starace pride v Albanijo.
Italijanska vojska se zlasti v bližini Podgradca z vso naglico pripravlja, da zaustavi grško prodiranje. Tudi pri Argirokastru skušajo Italijani zaustaviti grške čete. Iz Italije prihajajo v Albanijo neprestano nove italijanske čete in nov vojni material.
Italijani poročajo, da so popolnoma uničili grški oddelek, ki se je izkrcal v Albaniji nasproti otoka Krf. Grki te vesti ne potrjujejo.
Italijani poročajo z albanskega bojišča, da so italijanske čete na več krajih preSle v protinapad ln
da se italijanska ofenzivna akcija uspešno nadaljuje. Na letališču v Košani so italijanska letala uničila na tleh 9 grških letal, v Florini pa e zgorelo 8 grških letal.
Grško poročilo pa pravi, da grške čete uspešno nadaljujejo svoje akcije na albanskih tleh. Nadalje poročajo Grki o uspešnih bombnih napadih grških in britanskih letalcev. Hudi boji so se vodili pred Argirokastrom ter zapadno od črte Podgradec—Moskoplje. Splošno se sodi, da pride v kratkem do večjih bojev.
Italijani poročajo, da je prišla italijanska eskadra, ki je križarila južno od Sardinije, v stik z angleškim brodovjem ter se z njim spustila v borbo. Italijanske ladje da so zadele eno angleško oklopnico tipa »Kent« in eno križarko. Italijansko križarko »Fiume« je zadela granata, ki pa ni eksplodirala. Težko zadet pa je bil italijanski rušilec »Lanciere«. Ko je bitka ponehala, so se angleške ladje hitro umaknile, nakar so jih napadli italijanski bombniki in lovci. V hudih letalskih spopadih da Je bilo sestreljenih 5 angleških letal. Italijanska letala so zadela eno matično ladjo, eno oklopnico in eno križarko. Angleškega poročila o tem boju še ni ter bo najbrže v kratkem izdano.
O možnosti kompromisa med Grčijo in Italijo, za kar da se posebno zavzema Nemčija, poroča dopisnik »Politike« iz Rima.
Po grških informacijah se je albansko pleme Malisorov uprlo Italijanom.
Nemški letalski napadi so zaradi meple v zadnjih dneh nekoliko popustili.
Nemška letala so močno bombardirala angleško pristanišče PIy-mouth. Odvrgla so nad 100.000 kg rušilnih bomb vseh kalibrov. Nemški letalci poročajo o velikih uspehih bombardiranja.
Angleška letala pa so silno bombardirala Koln in okolico. Zlasti je veljal napad železniškim napravam in kolodvorom.
Švicarski zvezni svet je razpustil vse komunistične organizacije na ozemlju Švice.
Ameriški senat je sprejel zakonski načrt, ki določa zem stroge kazni za sabotažna dejanja v podjetjih, ki delajo za narodno obrambo Ker je poslaniški dom ta načrt že sprejel, bo sedaj predložen Rooseveltu v podpis. Načrt določa kazen do 10 let robije in denarno kazen do 10.000 dolarjev.
Pred trgovinskimi pogajanji z Italijo
V zvezi z bližnjim zasedanjem Jugoslovansko-italijanskega stal nega gospodarskega odbora se po zivajo izvozniki v Italijo in drugi interesenti, da čim prej javijo na pristojna mesta naslednje:
1. Kako so izkoristili izvozne kontingente, predvidene po spora zumu z dne 20. junija.
2. Na katere konkretne težave zadevajo pri izvozu v Italijo in pri uvozu iz Italije.
3. Katere količine in vrste bla ga so blokirane v Italiji in ki izvirajo iz drugih držav in katere količine blaga so bile že debloki rane.
4. Kako so se gibale cene na ših in kako italijanskih proizvodov, ki smo jih nabavljali v Italiji ali ki jih prodajamo v Italijo.
5. Kakšne carinske predloge bi predlagala podjetja in s kakšnimi kalkulacijami utemeljujejo te pred-loge.
6. Katerih konkretnih zaključkov italijanske tvrdke niso izvršile ter iz katerega razloga in kako dolgo veljajo še ti zaključki.
7. Ev. predlogi glede plačilnega prometa z Italijo.
35.000 prošenj za ugod-nostni tečaj marke
Devizni direkciji Narodne banke je bilo dosedaj poslanih 35.000 prošenj za priznanje ugodnostne ga tečaja nemške marke za plačilo blagovnih nabav v Nemčiji. Devizna direkcija je dosedaj rešila 11.500 prošenj, kar dokazuje, da je bila zelo ekspedilivna. Iz Beograda se zatrjuje, da bodo do konca decembra rešene vse prošnje za priznavo ugodnostnega tečaja nemške marke.
Madžari o reški Inki
Madžarski poluradni list »Pester Lloyd< poroča, da se sedaj dela na to, da se bolj izkoristi reško pristanišče. Zlasti se smatra za potrebno, da se reši vprašanje jugoslovanskih posebnih železniških tarif. Nadalje se naglasa potreba, da bi železniška proga Zagreb-Ueka zopet služila tudi potrebam madžarske trgovine. Reka naj bi sploh v večji meri izpolnjevala naloge madžarske tranzitne luke. Zato je potrebno, da se na Keki zgrade silosi in razne električne instalacije. Reka ima danes samo eno lokalno ladijsko družbo, od 1. 1936. dalje pa je brez vsake čezoceanske zveze.
Načrt elektrifikacije Turčije
V okviru nove gospodarske izgraditve Turčije je določena velika vloga tudi elektrifikaciji dežele. To tudi zato, ker ima Turčija bogate vodne sile za proizvajanje električnega toka. Izkazalo pa se je, da bi izkoriščanje vodnih sil v Anatoliji zahtevalo veliko časa in zato so se začele graditi kalorične centrale. Prva takšna centrala je bila zgrajena v Ka-taladji ob obali Črnega morja. Ko bp popolnoma gotova, bo znašala njena kapaciteta 60000 kilovatov. Pripravlja se nadalje ustanovitev elektrarne v Kutahiji, ki bi uporabljala rjavi premog. Ker se je potrošnja električnega toka v Ankari zelo povečala, da znaša že 50 milijonov k\V ur, so bo tudi elektrarna v Ankari znatno povedla. Namerava se zgraditi 27 m visok jez in bi se tako naredilo umetno jezero, ki bi imelo 300 milijonov kubikov vode. Kapaciteta tovarne bi se s tem povečala na 75 milijonov kW ur. Od Proglasitve turške republike pa uo danes je število elektrarn naraslo od 22 na 242, število potrošnikov električnega toka pa na Približno 3 milijone.
Naročajte »Trgovski listu!
Uredba o prometu s koruzo
Maksimalna cena za koruzno moko 250 din
Podpisana je bila uredba o prometu s koruzo. Uredba se glasi: Čl. 1. — Koruza letnika 1940. in prejšnjih letnikov se ne sme prodajati niti kupovati iznad cen, določenih po tej uredbi.
Kot osnovna cena velja cena za 100 kg zdrave, prerešetane, rumene koruze v zrnu z največ 14 odstotki vlage, franko nakladalna postaja v produkcijskem ozemlju. Ta cena ne sme biti višja ko 250 ilin. Cena za 100 kg zdrave, prerešetane, rumene koruze s 26 do 28 odstotki vlage ne sme biti višja ko 200 din, za vsak odstotek manjše vlage se jioveča maksimalna cena za nadaljnje 4 din. Te cene veljajo za proizvajalce.
Za belo koruzo velja ista cena z dodatkom 5°/o, za činkvantin pa ista cena z dodatkom 20 odstotkov.
Na podlagi teh cen določijo občne upravne oblasti II. stopnje po zaslišanju urada za kontrolo cen za svoje območje izven produkcijskega ozemlja maksimalne paritetne cene za naravno in umetno posušeno koruzo. V paritetno ceno se vštejejo osnovna cena iz 2. odstavka. prevozni stroški in razdelitve blaga.
Trgovinski minister določi v sporazumu z banom Hrvatske sreze, ki veljajo kot produkcijski.
Osebe, ki se bavijo s prometom koruze na veliko, moreio nriračunati gornjim cenam lokalne prevozne stroške ter dodate^ na račun režijskih stroškov, raznrodaie ter svojega zaslužka, «knnno pa največ 12 din za 109 kg.
Urad za kontrolo cen bo določil višino dodatka, ki ga smejo dodati osebe, ki prodajajo koruzo na drobno neposredno potrošnikom, k nabavnim cenam za svo.ie režijske stroške in za svoj zaslužek.
Maksimalno ceno koruzne moke in zdroba na veliko in na malo določajo za svoje območje po zaslišanju urada za kontrolo cen upravne oblasti II. stopnje.
Čl. 2. — Zaradi zagotovitve prehrane prebivalstva in vojske se morejo prisilno odkuniti vsi viški koruze in koruzne moke, navedeni v naslednjem odstavku.
Kot viški koruze in koruzne moke se smatrajo:
a) pri proizvajalcih, ki imajo od 100 do 500 stotov koruze v zrnu ali koruzne moke na zalogi, polovica viška nad njihovimi gospodinjskimi in gospodarskimi potrebami, pri proizvajalcih pa, ki imajo nad 500 stotov na zalogi koruze v zrnu ali koruzne moke, dve tretjini nad njihovimi gospodinjskimi in gospodarskimi potrebami;
b) pri ostalih lastnikih — fizičnih ali pravnih osebah — razen proizvajalcev, vsi viški nad njihovimi gospodinjskimi in gospodarskimi potrebami.
Trgovinsko ministrstvo more v
sporazumu s kmetijskim ministrstvom oziroma banom Hrvatske v primeru potrebe določiti pri proizvajalcih tudi večje viške, ki se morejo prisilno odkupiti.
Čl. 3. — Prisilno odkupujejo koruzo in koruzno moko upravne oblasti I. stopnje na zahtevo in na račun Prizada, na ozemlju Hrvat-ske pa Pogoda. Te oblasti izvršujejo prisilni nakup s sodelovanjem Prizada in Pogoda tudi na zahtevo in na račun aprovizacijskih ustanov, katerim so poverile občne upravne oblasti II. stopnje oskrbo prebivalstva določenega območja.
Podrobna določila o prisilnem odkupu predpiše s pravilnikom trgovinski minister v sporazumu z notranjim in kmetijskim ministrom ter banom Hrvatske. S tem pravilnikom se moro predpisati tudi obvezno prijavljanje koruze in koruzne moke ko tudi kazenski predpisi za neizpolnjevanje teh predpisov.
Čl. 4. — Prisilni odkup koruze in koruzne moke se izvršuje po maksimalnih cenah v smislu čl. 1. te uredbe.
Za odkupljene količine koruze in koruzne moke od oseb, ki se bavijo s prometom ali predelavo koruze se priračunajo cenam, določenim po odst. 1. do 4. čl. 1. te uredbe, še lokalni prevozni stroški. dodatek na ime režijskih stroškov ter razdeljevanja in zaslužka no odst 6. oz. 7. čl. 1. te uredbe.
Odpremna dovoljenja za prevoz koruze
Čl. 5. — Zaradi enakomernega oskrbovanja posameznih krajev se uvajajo odpremna dovoljenja za prevoz koruze in koruzne moke iz
produkcijskega območja v druge kraje. Brez teh dovoljenj državne in javne železnice, ladijske družbe in podjetja za prevoz blaga ne smejo odpošiljati niti sprejemati v odpremo koruze in koruzne moke. Od tega se izvzemajo poštne pošiljke vojaških oblasti. Ravno tako ne smejo brez teh dovoljenj prevažati koruzo ali koruzno moko v večjih količinah ko 1000 kg druge osebe brvb'=i zn v<o»ri kr>li račun.
Odpremna dovoljenja izdajata Prizad oziroma Pogod
čl. 6. — Za proizvajanje kvasa (špirita) ali za katero drugo industrijsko ali obrtno svrlio, razen koruzne moke in zdroba, se ne sme zdrava in za ljudsko prehrano ter krmo uporabljiva koruza uporabljati brez dovoljenja kmetijskega ministra oz. bana Hrvatske. Podrobnejša določila o oskrbovanju industrijskih in obrtnih podjetij s kmetijskimi surovinami za predelavo predpiše trg. minister v spo-
KNJIGA 0 OSNOVNIH TRGOVSKIH NAČELIH
Konzorcij »Trgovskega lista" je izdal in založil delo znamenitega ameriškega trgovskega publicista
H. N. CASSONA:
BUSINESS
Knjiga vsebuje 16 osnovnih naukov o pravilni trgovini. Vsak trgovec, zlasti pa trgovski naraščaj mora prebrati to knjigo. / Knjiga se naroča pri upravi »Trgovskega lista”, Ljubljana, Trgovski dom Telefon štev. 47-61 * Cena knjigi din 20 — Trgovska združenja in šole dobe znaten popust Naročite znamenito knjigo takojl
M
razumu s kmetijskim ministrom in banom Hrvatske.
Organi finančno kontrole morajo takoj popisati pri vseli pekih zaloge koruze ter popise poslati najkasneje v treh dneh Prizadu oz. Pogodu.
Čl. 7. — Vsa javna in zasebna skladišča morajo dati proti običajni nagradi Prizadu in Pogodu na razpolago svobodne prostore za vskladiščenje koruze in koruzne moke po pogojih, ki jih s pravilnikom predpiše trg. minister v soglasju z banom Hrvatske. V nasprotnem primeru more splošna upravna oblast na zahtevo Prizada ali Pogoda izdati odlok o prisilnem zakupu teh prostorov za njih račun in v tem odloku določiti višino zakupnine po lokalnih razmerah. Pritožba proti temu odloku nima odložilne moči.
Čl. 8. — Vsi lastniki oziroma zakupniki za koruzo morajo proti običajni nagradi-odškodnini dati Prizadu oz. Pogodu na razpolago svoje sušilnice in vso opremo, v kolikor jih sami ne izkoriščajo. V nasprotnem primeru morejo upravne oblasti I. stopnje izdati odlok o prisilnem zakupu sušilnic za njih račun in tudi določiti zakupnine ]H> krajevnih razmerah. Pritožba proti tem odlokom nima odložilne moči.
Kazenska določila
Čl. 9. — Trgovci, komisionarji in drugi posredniki, ki zahtevajo višjo ceno za koruzo, koruzno moko ali zdrob, kakor je maksimirana po tej uredbi, se kaznujejo z zaporom do 0 mesecev in denarno do 100.000 dinarjev.
Čl. 10. — Kdor v nasprotju s čl. 5. te uredbe brez odpremnega dovoljenja odpreinlja ali sprejme v odpremo koruzo ali koruzno moko iz produkcijskega ozemlja v druge kraje države, se kaznuje z zaporom do 6 mesecev in denarno do 50.000 dinarjev.
čl. 11. — Kdor v nasprotju s čl. 6. odst. 1. te uredbe brez dovoljenja oblasti uporablja zdravo in za ljudsko prehrano ali krmo uporabljivb koruzo za proizvajanje kvasa ali v kateri drug industrijski namen, razen za proizvajanje koruzne moke in zdroba, se kaznuje z zaporom do 6 mesecev in denarno do 100.000 din. Z isto kaznijo se kaznuje tudi tisti, ki zdravo koruzo, uporabljivo za prehrano in krmo, zlonamerno pokvari z namenom, da jo uporabi za industrijske ali obrtne namene.
Čl. 12. — Za dejanja po čl. 9. do 11. te uredbe odgovarjajo tudi nameščenci pravnih ali fizičnih oseb oz. ustanov, ko tudi osebe, katerim je pri pravnih osebah poverjeno vodstvo poslov. Za denarno kazen odgovarja solidarno z obsojeno osebo tudi lastnik podjetja.
Čl. 13. — Za postopek po dejanjih, predvidenih po tej uredbi, so pristojna redna sodišča, ki morajo najkasneje v 8 dneh po prejemu prijave izreči razsodbo. Za prestopke po tej uredbi se uporablja kazenski zakon razen določbe o pogojni kazni. Denarne kazni gredo v korist posebnega računa pri Prizadu oz. Pogodu za kritje odkupov koruze.
Čl. 14. — Občne upravne oblasti II. stopnje morejo poslati osebe, ki so se pregrešile proti predpisom čl. 9. ali 11. te uredbe, na prisilno bivanje v drug kraj.
Ta oblastva morejo poslati tudi na prisilno delo osebe, ki so se pregrešile proti tem predpisom ali ki so bile že pravnoveljavno obsojene zaradi dejanja po proti-draginjski uredbi ter uredbi o kontroli cen, navedenega v toč. 1. in 2. odst. 1. čl. 1. uredbe o pošiljanju brezvestnih špekulantov na prisilno bivanje.
Čl. 15. — V podjetjih, ki se ne
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
Rogaško mineralno vodo!
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo In Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
ravnajo po tej uredbi, more postaviti trg. minister oz. ban Hrvatske na stroške podjetja svojega komisarja z nalogom, da skrbi za pravilno delovanje podjetja. Odredbe, ki jih izdaja komisar so obvezne za lastnika, upravo in osebje podjetja.
Čl. 16. — Pooblašča se finančni minister, da izda državno jamstvo do zneska 500 milijonov din za posojilo, s katerim bo Prizad nabavil potrebna sredstva za izvrševanje svoje naloge [>o tej uredbi.
Cl. 17. — Določba čl. 5. te uredbe ne velja za one količine koruze ali koruzne moke, ki so bile odposlane do uveljavljenja te uredbe ali so ta dan na prevozu.
čl. 18. — Ta uredba stopi v veljavo z dnem njene objave v »Službenih novinah«.
Trgovinski minister o uredbi
Trgovinski minister dr. Andreš je sprejel novinarje ter jim izjavil, da je bila izdana uredba o prometu s koruzo, da se ustavi draginja in doseže stabilizacija cen za vse predmete, ki se izdelujejo iz domačih surovin. V ta namen je izdala vlada uredbo o prometu s koruzo, ker je koruza važna tudi za določanje cen masti in mesa. Prevelike fluktuacije cen koruze pa tudi preveč pospešujejo špekulacijo. Vlada je določila ceno na podlagi dejanske tržne cene ter hoče dati proizvajalcu pošten zaslužek, istočasno pa obvarovati tudi potrošnika pred previsokimi cenami. Stabilizacija cen za pšenico in koruzo daje vladi možnost za učinkovito kontrolo tudi nad drugimi cenami. Nato je minister razložil nekatere najvažnejše določbe te uredbe.
.Registrirno blagajno
National Cash. Register,
poniktano, kakor novo, proda
i. Josip Jagodič, Celje
Posnemajte!
Društvu trgovskih potnikov ii zastopnikov v Ljubljani 9ta daro vale tvrdka A. Kassig in gostilni »Figovec« po din 50"—. Hval«
lepa!
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 27. novembra objavlja: Uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji finančne uprave in pravilnika o poslovnem redu pri finančnem ministrstvu — Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet — Na-redbo o kontroli izvoza lesa, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov vobče — Naredbo o prehodnih določbah k naredbi o izvozu lesa, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov — Odločbo o postavitvi prevoza drv pod kontrolo — Odločbo o maksimiranju cen kožam vseh vrst — Spremembo pravilnika o opravljanju podpregled-niškega, pregledniškega in strokovnega uradniškega izpita pri fi-nančni kontroli — Dopolnitev v spremembi pravilnika o opravljanju višjega državnega strokovnega izpita za uradnike finančne kontrole — Popravek v naredbi o kontroli uvoza parafina.
Denarstvo
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 22. novembra navaja naslednje izpremembe (vse številke v milijonih din):
Zlata podloga se je zvišala za 24‘6 na 2.563'2.
Devize izven podloge so se zvišale za 17'9 na 588'6.
Posojila so se skupno zvišala za 88'2 na 1.802T.
Eskont bonov za narodno obrambo je narastel za 23 na 6.047.
Razna aktiva so se zmanjšala za 6'2 na 1.857 5.
Obtok bankovcev se je ponovno »manjšal, toda sedaj samo za 3'2 na 12.1412. Obveze na pokaz so se povečale za 136 2 na 3.239'2.
Dejanska vrednost podloge je izkazana s 4.099'6, kar pomeni, da se je skupno kritje zvišalo na 25'33%, samo zlato pa na 21'19%.
Obrestna mera banke je ostala že nadalje neizpremenjena.
Ameriške investicije v Evropi
Po najnovejših podatkih so Združene države Sev. Amerike investirale v države, ki so sedaj zasedene od Nemčije približno pol milijarde dolarjev. Od tega zneska odpade okoli 150 milijonov dolarjev na Francijo, 73 na Belgijo, 25 na Nizozemsko, 103 na Dansko, 85 na bivšo Poljsko. Združene države so blokirale vsa dobroimetja in vse terjatve teh držav v Ameriki. Ravno tako pa tudi terjatve Romunije, v katero so Amerikanci investirali 40 milijonov dolarjev. V Grčiji je investiranega ameriškega kapitala za 23 milijonov dolarjev.
*
i'-r; ‘‘etn ; Švicarski zvezni svet je sklenil, da razpiše notranje posojilo v višini 125 milijonov šv. frankov za konsolidacijo letečih dolgov. Posojilo se bo obrestovalo po 3'5B/o ln se bo amortiziralo v 10 letih.
Zastopnik madžarskega _ finančnega ministrstva je izjavil, da si madžarska vlada prizadeva, da za vsako ceno prepreči Inflacijo.
Zunanja trgovina
Trgovinska pogajanja med Švico in Madžarsko, ki bi se morala začeti sredi novembra v Bernu, so odložena na sredo decembra ter bodo v Budapešti.
Med Romunijo in Sovjetsko Rusijo je bil dosežen sporazum, po katerem bo dobavljala Romunija za razsvetljavo v Besarabiji 35.000 ton petroleja.
Proizvodnja dragih kovin je v Romuniji nazadovala od januarja do oktobra letos v primeri z lani od 3.512,9 kg zlata na 2.786,8, t. j. za 18 odstotkov, proizvodnja srebra pa je v istem času nazadovala od 15.276 na 14.582 kg ali za 4,3 odstotka.
Na Madžarskem je prepovedana uporaba pšenice in rži za krmlje nje živine.
Znana francoska tovarna Schnei-der & Creuzot bo namesto kanonov začela Izdelovati kmetijske stroje
Veliko pomanjkanje lesa se občuti v Angliji. Les se dobavlja samo vojski in za zgraditev zaklonišč. Velike količine lesa so bile uničene od požarov, ki so nastali zaradi letalskih napadov.
V Angliji se začenja opažati po manjkanje trgovskih ladij. Tako poroča nemški dopisni urad.
Ovire	naše
Izkušnje trgovca-detailista
Na naslov naših dobaviteljev
Že ponovno sem moral grajati malo kulantno postopanje nekaterih naših tako zvanih domačih industrij. Kulanca in poštenost naj bi bili vodilni sili. Kako ponižu-oče izgleda na pr. za domačega trgovca naslednje: Inozemska tovarna mi pošlje večjo količino blaga za RM 1000. Plačilni pogoji so ostali isti kakor so bili, t. j.: skonto po prejemu ali v 30 dneh in kljub vojni 90 dni odprt račun, kar pa danes ni niti potrebno. Domača tovarna, ki lahko doseže Ljubljano v 2—3 urah, mi pa pošlje malenkost blaga za skupno din 20001—. Pri tem pa piše, da ni niti treba čakati na blago, ampak takoj, ko prejmem račun, naj pošljem denar. In to meni staremu odjemalcu! Takšno postopanje se pač obsoja samo!
Naročil sem nekaj zimskega blaga za september. Ker blaga še v oktobru ni bilo, sem vprašal v tovarni, kaj je prav za prav, ali dobim blago ali ne? Odgovorili so mi, da je blago v delu. Ker ga pa v novembru tudi še ni bilo, sem ponovno vprašal, kako je z blagom. Dobil sem odgovor, da mi blaga iz tehničnih razlogov ne morejo poslati. Toda najbrže je bilo tako, da so imeli priliko blago draže prodati in ker se je že vdo-mačila navada, da večji trgovci potujejo od tovarne do tovarne, da še kje kaj staknejo, so najbrže tudi v tem primeru staknili to moje blago, ki sem ga kupil po prilično visoki ceni din 100-—. Kmalu nato pa me je obiskal potnik iste tovarne in mi ponudil podobno blago po din 130-—. Sedaj pa ni bilo nikakih tehničnih tež-koč!...
Takšnih in podobnih primerov bi lahko navedel še več...
Industrializacija Indije
Na letni skupščini Vzhodno-in dijske družbe je govoril njen predsednik o industrializaciji Indije. Posebno se je razvila v zadnjem času industrija strojnega orodja in električnih kablov. Indija proizvaja danes okoli 1 milijona ton cementa. Stalno se povečuje pro izvodnja avtomobilske pnevmatike, tekstilnih predmetov, mila in biskvita. Vojna je dala vzpodbudo za nastanek industrije aluminija V kratkem bo Indija proizvedla na leto 1,250.000 ton jekla.
sti se tu ne moremo podali, toda tako se je delalo. Ce bi že res hoteli učinkovito prijeti take špekulante, bi pač morali že od j>o-četka iskati stika z gospodarskimi osebami, ki poznajo iz prakse vse take »knife«.
Poslovne ljudi ne vabijo na sestanke. Bodo menda že drugi vse rešili... Ali kako? To smo videli!
Stanična volna (Zclhvolle)
Kar smo že dolgo pričakovali in česar smo se tudi bali, se je Be-daj uresničilo. Kakor vedno, so nas tudi sedaj postavili pred izr-vršena dejanja. Naše oblasti so ugodile nemški delegaciji in ukinile luksuzno carino na stanično prejo in izdelke. Že v zadnjem času so nekatere nemške tovarne izjavile, da morejo naročeno suk-no poslati le mešano, to je 80% stanične volne in 70% čiste volne. Ker za tako blago nismo imeli carinske postavke, temveč je smatrala naša carina tako blago za polsvilo, tudi nismo mogli te predmete uvažati. Že 1.1038. so nemški turisti i>otujoč skozi Jugoslavijo spraševali, če imamo češko blago. Ce smo omenili, da imamo tudi nemško blago, so to kategorično odklanjali in zahtevali dobro češko blago. Dokaz, da so imeli v Nemčiji že takrat težave z volno. Seveda sedaj je vojna. Navaditi se bomo morali na marsikaj ter tudi na slabše blago. Morda tudi na koprive, če bo vojna trpela še tri ali štiri leta.
Toda ali ne bi bilo umestno, da nam točno javijo, po kateri carinski postavki se bo carinilo tako blago? Da se je ukinil luksuzni davek, to še ne pove zadosti. Že sedaj je carina na volneno blago zelo visoka. Saj se plača, za vsak
meter kamgarna ali sukna od din 30 do din 75 carine. Pri eni sami obleki plača potrošnik, če računamo najnižjo in najlažjo vrsto blaga, din 100 carine. Ce bomo sedaj uvažali še to mešano blago, ki tudi ni nič lažje, bomo plačevali isto tako ali še večjo carino in za blago mnogo slabše kvalitete. Naše tovarne se bodo morale šele priučiti na to vrsto preje. Kakor kažejo dosedanje izkušnje, je blago iz stanične volne slabo, zlasti pa ne vzdrži mokrote. Ce dobi nekoga v taki obleki dež, bo precej čudno izgledal, ko se bo obleka posušila.
Torej povejte nam, po kateri postavki se bodo carinili taki izdelki? Te stanične volne ima menda Nemčija ogromne količine, saj smo lansko leto že zaključili na stotisoče ton, toda ovira je bila carina. Sedaj je ta znižana, čita-mo pa tudi da dolgujemo v kli-ringu 700 milijonov. Za koliko bomo sedaj še tega blaga nabavili?
Nekaj podatkov iz tekstilne stroke
Ne primanjkuje nam samo su-krnca, temveč tudi drugi predmeti. Surove (rjave) tkanine, tako zvanega molinosa ali domestika že skoro ni dobiti. Isto tako je s podlogami, s klotom, rokavino itd. Domače tovarne se izgovarjajo, da nimajo bombaža, nekatere pa pravijo, da so nam v razmerju potrošnje v lanskem letu poslale že zadostno količino ter da nimamo pravice še kaj zahtevati. Mi moramo pač vse to upoštevati. Toda potrošniki zahtevajo eno in drugo. Kje naj vzamemo? Moramo torej kupili, kjer se še kaj dobi ali pa smo brez takih predmetov, ki se .potrebujejo: skoraj vsako uro.
Kontrola cen
Enkrat bi se moralo oblasti vprašati, koliko so zalegli vsi njih ukrepi o kontroli cen. Ne glede na to, da pride pri nas itak vse prepozno in da se nikdar 'ne posvetujejo z gospodarskimi zastopniki, ki poznajo vse mahinacije iz prakse, moramo samo konstatirati, da so vsi ti ukrepi prinesli samo veliko jeze in dela, koristili pa niso nič. Ce bi se res hotelo v prid od-emalcev in v korist tudi manjših trgovcev kaj storiti, bi se moralo to storiti takoj, to je že pred enim letom ali še prej. Vse večje zaloge popisati in tako bi se dobila prilično slika, koliko je enega ali drugega blaga na razpolago.
Kaj sedaj koristijo vsi taki ukrepi! Ljudje, ki hitro mislijo, posebno špekulantje, ki so imeli denar, so pokupili že pred enim letom vse dosegljivo blago. Saj so prišli v Ljubljano celo kupci iz uga in hoteli kupiti cele trgovine. Nekateri so kar pokazali stotisoče Podloga, ki je stala pred enim letom din 18 do 20, se sedaj ponuja im din 35 do 38. Tisti, ki so imeli denar, so enostavno pokupili tako blago. Imeli so ga leto dni na skladišču in sedaj, ko je pritisnila sila, lepo zaslužijo, skoro 100%. Kaj preostane malemu trgovcu? Grosist mu ne da nM ne more dati blaga, tovarna tudi ne, mora pač kupiti po vsaki ceni ali ostati brez dotičnega predmeta. V podrobno-
Obdalenie tkanin iz staniine volne
Sprememba uredbe o skupnem davku na poslovni promet
Ze v 24 urah
barva, plasira in kemično s n n * « obleke, klobuke Itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICI
Poljanski nasip 4 6. Selcnburgova ul. Telefon št 22-72.
»Službene novine« z dne 27. novembra 1.1. so objavile naslednjo uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet:
Cl. 1. — Odst. 5. pri c. t. št. 277/409 se spremeni in se glasi: »Izdelki in tkanine iz bombaža, volne in drugega rastlinskega materiala, ki vsebujejo fiocco ali stanično volno (Zellwolle), plačajo skupni davek v notranjem prometu po stopnji 8%, pri uvozu pa 10%, vendar pa se v notranjem prometu od pripadajočega skupnega davka na finalno blago mora odbiti dokazano plačani skupni davek na uporabljeno predivo. Na isti način plačajo skupni davek tkanine in izdelki iz čistega fiocca ali stanične volne.«
Cl. 2. — V opombi pri c. t. št. 327/459 se dodaja določba:
»Prediva iz čistega fiocca ali sta nične volne ko tudi prediva iz fiocca ali stanične volne, ki vsebujejo bombaž, volno ali drug rastlinski material iti ki služijo za industrijsko predelavo, plačajo skupni davek v notranjem prometu po stopnji 4%, pri uvozu pa 5%, do-čirn v ostalih primerih plačajo skupni davek v notranjem prometu po stopnji 8%, pri uvozu pa 10%.«
Podjetja, ki s« zavezana voditi knjige in izkaze, predpisane v § 9, zakona o skupnem davku pri uvozu in v domačem prometu, morajo dokazati s potrdilom pristojne zbornice, da nabavljajo blago za lastno predilnico, ozir. pletilnico, tkalnico ali za industrijsko prede lavo prediva v sukanec.
V predilnicah, ki iz surovega fiocca ali stanične volne izdelujejo tkanine, je obsežen davek na pre-
divo, uporabljeno za tkanine, v skujmein davku na tkanine.
Kdor z barvanjem dodela predi vo, nabavljeno od koga drugega zaradi nadaljnje prodaje ali osebne potrošnje, plača davčni dodatek 1 % vrednosti dodelanega blaga.
Odškodnina, prejeta za barvanje prediva za račun potrošnika ali druge osebe (podjetja), ki barvano blago naprej prodaja ali samo troši, ze zavezana splošnemu davku na poslovni promet.
Vso prej navedeno blago iz fiocca ali stanične volne oz. iz mešanice fiocca ali stanične volne z bombažem, volno ali drugim rastlinskim materialom, ni zavezano luksuznemu davku.«
Cl. 3. — Sedanja opomba pri c. st. 328/460 se spremeni in se glasi:
»Svilena vata, ki se dobiva v domačih tkalnicah iz odpadkov surovega svilenega prediva, je obsežena s skupnim davkom v c. t. št. 326, 327 in 329.
Velja pripomba k c. t. št. 326/458. Fiocco ali stanična volna, če Ju uvažajo domače predilnice zaradi predelave, se oproščata plačila skupnega davka, v ostalih primerili pa znaša skupni davek po stopnji 3'5%.	,x
Hidroskopska ali antiseptična vata iz čistega fiocca ali stanične volne oz. mešanice fiocca ali stanične volne z bombažem plača skupni davek v notranjem prometu po stopnji 6'5%. pri uvozu pa 10%.
Vse prej označeno blago iz fiocca ali stanične volne oz. mešanice fiocca ali stanične volne z bombažem, volno ali drugim rastlinskim materialom ni zavezaDO luksuznemu davku.«
Cl. 4. — Na koncu opombe pri J c. t. št. 331/463 se doda naslednji I odstavek:
»Tkanine in izdelki iz čistega fiocca ali stanične volne plačajo [ davek po stopnjah iz 5. odst. opombe pri c. t. št. 277/409. To blago | ne plača luksuznega davka.«
Cl. 5. — Koncu opombe pri c. t.
I št. 356/490 se doda naslednji od-| stavek:
»Blago iz te tarifne postavke, proizvedeno iz čistega fiocca ali stanične volne oz. iz mešanice fiocca I ali stanične volne z bombažem, volno ali drugim rastlinskim materialom, plača pri uvozu skupni davek po stopnji 12'5%, ni pa ze-vezano luksuznemu davku.«
Cl. 6. — Ta uredba stopi v ve-j ljavo z dnem njene objave v »Službenih novinah«, uporabljati pa se | začne 1. decembra 1940.
Za blago, ki bo dne 1. decembra j nezacarinjeno na carinarnicah, se začno uporabljati nove stopnje tarife skupnega davka od tega dne.
Za vse nabave na račun države in samoupravnih teles, ki se iz-vrše po 30. novembru, toda na podlagi do tega dne sklenjenih I kupčij, se pobira skupni davek po j stopnjah dosedanje tarife.
Določena je prodajna cena za riž
Iz Beograda poročajo, da je bil . dosežen sporazum o ceni domačega in tujega riža na našem trgu. Luščilnice riža bodo prodajale riž inozemskega izvora po 10'60 din za kg na debelo franko kupčeva postaja. Ker pa se ne mara delati konkurenca domačemu rižu, bodo dejansko prodajale luščilnice tuj riž po 12 din kg na debelo, razliko 1*40 din pa bodo dobili 1’rizad oz. Pogod in Prevod, ki bodo iz tega denarja ustvarili posebne fonde za pospeševanje domačega kmetijstva. Razume se, da bo dobil Prizad samo ono razliko, ki se bo prodala izven banovine Hrvatske in dravske banovine, Pogod bo dobil to razliko od riža,
ki se bo prodal v banovini Ilrvat-ski, Prevod pa od riža, ki ga bo kupila Slovenija.
Južnosrbijanski riž pa se bo po odloku bana vardarske banovino prodajal po 12'80 din za kg franko postaja Kočane, ostali riž pa po 12 din. Ta cena velja le za trgovino na debelo.
V detajlni trgovini pa bo cena riža po informacijah iz Beograda 15 din. Pričakovati je, da bodo kontrolne oblasti v najkrajšem času izdale podrobna navodila o prodaji riža.
Potrošniki s to rešitvijo seveda ne bodo zadovoljni in vse kaže, da tudi v resnici ni dobra. V sedanjih časih opustitev lepe prilike, da se poceni tako važno živilo, kakor je riž, samo zato, da se ustvarijo neki fondi za pospeševanje kmetijstva, pač ne more prepričati potrošnikov o umestnosti takšnega ukrepa. Vsi ti fondi, ki kar nenehoma nastajajo, so mnogo preveč nepopularni. In po pravici, ker so dosedaj pokazali še presneto malo koristi.
1
zvečer v veliki Unionski dvorani
NOVINARSKHTONCERT
ljubljanske filharmonije
prid revnim ljubljanskim dijakom
SPORED: Simfonije: Arniča, Škerjanca, Čajkovskega in A. Dvolaka. Solist: rektor Anton Trost Dirigira: Drago M. Sijanec.
Davčni svetovalec
Popravek
V zadnjem »Davčnem svetovalcu«, v sestavku »Odmera posebnega prispevka za narodni obrambni fond« se mora glasiti drugi stavek četrtega odstavka pravilno takole:
Y ta skupni davčni predpis (osnovo) pa se n e vnašajo; davek na poslovni promet (splošni in skupni), luksuzni davek in voj-nica. (V objavi je bila izpuščena besedica »ne«.)
Ali se mora skupni davek plačati tudi od računskega kolka, ki se odjemalcu posebej zaračuna?
G. E. R. v Lj. — Vprašanje: Pri nas je postalo aktualno vprašanje, ali podlega davku na poslovni promet tudi v fakturi odjemalcu posebej zaračunjen fakturni kolek. Gre za načelno vprašanje, ker je zaračunjeni kolek le odškodnina za naš dejanski izdatek.
Odgovor: Po členu 6. zakona o davku na poslovni promet se plača ta davek od vsega, kar je plačnik davka prejel od druge pogodbene strani. Po zakonu se smejo odbiti samo državne in samoupravne trošarinske davščine. Ker je fakturni kolek taksa, ne pa trošarina, je jasno, da je prometni davek plačati tudi na fakturni kolek, ako se v fakturi posebej zaračuna. V tem smislu obstojajo že nekatere razsodbe upravnega sodišča.
Prenosna taksa
G. F. L. — Vprašanje: Kupil sem od neke družbe, za katero vem, da plačuje dopolnilno prenosno takso, neko nepremičnino in pričakoval sem, da bom radi tega plačal samo polovico prenosne takse. Proti pričakovanju pa Jo davčna uprava pobrala celo takso. Ali imam kaj upanja, da bi bila prošnja za povračilo plačane takse ugodno rešena?
Odgovor; Za prenose premoženja od osebe, ki je zavezana dopolnilni prenosni taksi na osebo, ki ni zavezana tej taksi ali obratno, se plačuje polovica redne prenosne takse (Vi od 6%) le pod pogojem, ako se kupi dopolnilni prenosni taksi zavezana nepremičnina od kake nadarbine in cerkvene ali posvetne ustanove, samostana, občine, zadruge, družbe in drugega društva, katerih članom ne pristoji noben delež osnovne imovine. Nasprotno pa, ako kupite nepremičnino od kake delniške ali druge pridobitne družbe in društva, katerih članom pristoji neki delež osnovne imovine, pa morate plačati celo prenosno takso. Po taksni tarifi uživajo ugod-
Premalo strokovne naobrazbe
Eden pogojev uspešnega dirigiranega gospodarstva je tudi ta, da razpolaga to z zadostnim številom strokovno kvalificiranih moči. Kajti brez kvalificiranih delavcev, brez visoko usposobljenih gospodarskih strokovnjakov se ne more povečati in zboljšati proizvodnja. Tudi najbolj preudarjeni predpisi nič ne pomagajo, če ni ljudi, ki bi jih znali izvesti v njih celotnem obsegu. Dirigirano gospodarstvo brez dobrih strokovnih moči mora obstati na pol pota.
Skrb za dobro strokovno naobrazbo naraščaja, skrb za vzgo-jitev visoko kvalificiranih delavcev, obrtnikov in inženirjev bi morala zato biti ena prvih nalog dirigiranega gospodarstva, gele s pomočjo dobrega strokovnega osebja se morejo začeti izvajati načrti za napredek našega gospodarstva.
Zal pa se mora ugotoviti, da se pri nas sicer mnogo govori o dirigiranem gospodarstvu, da se to deloma tudi že izvaja, da pa se čisto pozablja na zboljšanje strokovne naobrazbe in da se niti ne pritegujejo k sodelovanju vsaj oni strokovnjaki, ki jih imamo. Tako moramo skoraj za vse uredbe, ki so bile izdane v zadnjem času, konstatirati, da so bile izdelane brez vsakega sodelovanja gospodarskih strokovnjakov in praktikov. Seveda slabe posledice tega nesodelovanja niso izostale, kakor je posebno jasno dokazala uredba o kontroli lesnega izvoza, ki je ostala brez prehodnih določil in s tem povzročila največjo zmešnjavo.
To neupoštevanje gospodarskih strokovnjakov in praktikov dokazuje, da nekateri naši odločujoči činitelji omalovažujejo pomen strokovne naobrazbe in da zato tudi ne posvečajo zboljšanju strokovne naobrazbe one pažnje, ki bi Jo morali. Silno malo se gleda na to, da bi se nudila obrtnikom možnost, da se seznanijo z novimi tehničnimi pridobitvami in da na poučnih tečajih izpopolnijo svoje znanje. In vendar je koristna industrializacija dežele, ki bi vsekakor morala biti ena glavnih točk načrtnega gospodarstva, brez obrtnikov nemogoča. Tudi za boljšo opremo obrtniških obratovalnic javne oblasti nič ne store, temveč je vse prepuščeno iniciativi obrtnikov, ki pa dostikrat tudi pri naj-
boljši volji zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo nič storiti.
Tudi za strokovno naobrazbo vajencev in pomočnikov se stori mnogo premalo, ge danes je na tisoče vajencev sploh brez slehernega pouka in tudi brez vsake možnosti, da pridejo do tega pouka. Ko pa kljub temu postanejo pomočniki, imajo le nekateri priliko, da si izpopolnijo svojo ua-obrazbo. Kajti pri nas je denar za vse mogoče stvari, le zdravim in sposobnim mladim ljudem se nič ne pomaga, da bi prišli naprej. A v ta namen naloženi denar bi se najbolj bogato obrestoval.
Včasih so si obrtniki pomagali s tem, da so šli v tujino in tako v strokovno naprednih obratih izpopolnili svoje znanje. Danes tudi te možnosti naobrazbe ni več, danes preoslajajo samo poučni tečaji. Ti pa se morajo zato organizirati na čim širši podlagi, da se bodo redno prirejali v vsakem večjem kraju in za vsako važnejšo stroko.
Sedaj je doba, ko se sestavljajo novi proračuni države, banovin in občin. Dolžnost vlade bi morala biti, da gleda na to, da bodo v teh proračunih tudi primerne postavke za strokovno šolstvo in za stro-
kovne tečaje. Napraviti bi se moral cel načrt, da po nekaj letih ne
bo več vajenca, ki ne bi imel prilike za strokovno naobrazbo. Vsaka občina mora zato skrbeti, da nekaj stori za dvig strokovnega šolstva in s tem bo delala tudi za svoje interese. Kajti strokovno znanje je najboljše sredstvo proti brezposelnosti, ker strokovno kvalificirani ljudje vedno laže najdejo zaslužek ko nekvalificirani. Poleg lega Pa ti tudi gospodarstvu mnogo več dajo ko nekvalificirani. Gospodarstvo, oprto na kader dobro usposobljenih delavcev more vse drugače napredovati ko gospodarstvo brez takšnih delavcev.
Skrajni čas je že, da ne bodo naši ljudje v livarnah in velikih gospodarskih podjetjih le na podrejenih mestih, temveč na vodilnih. V *o pa je potrebno, da so strokovno dobro podkovani, da bodo njih izdelki na takšni višini, da bodo kos vsaki tuji konkurenci. A ne samo za obrt, trgovino in industrijo potrebujemo dobro strokovno vzgojeni naraščaj, temveč tudi za kmetijstvo. V tej smeri bi morala iti vsa naša prizadevanja in potem bo ustvarjena dobra podiaga za načrtno gospodarstvo.
Tri izdale „Uubliana
•>
nost glede izmere prenosne takse samo družbe, pri katerih nimajo člani nobenega deleža na imovi-ni. Očividno niste nepremičnine kupili od take družbe, zbog česar morate plačati celo prenosno takso.
Tujsko prometni svet mestne občine ljubljanske je pred kratkim izdal album Ljubljane kar v treh izdajah. Luksuzno prvo izdajo javnost že pozna po opisih v listih, ne more Je pa nabaviti, ker Je namenjena samo za darila ljubljanskega župana. Pravkar so pa knjigarne dobile drugo in tretjo izdajo tega albuma v prekrasni opremi, da si lahko album vsakdo nabavi za izredno nizko in res propagandno ceno din 80'—.
Album je uredil in mu napisal tudi besedilo ugledni član ljubljanskega mestnega sveta ter redni član Akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. France Stele, opremil pa ga je mestni arhitekt ing. arh. Boris Kobe, Slike albuma so reproducirane po originalnih posnetkih najboljših ljubljanskih poklicnih fotografov in amaterjev, ki na razstavah po vseh delih Bveta z uspehom tekmujejo za prvenstvo. Sami avtorji albuma so torej najbolj prepričljivo jamstvo za kvalitetno višino te reprezentativne publikacije glavnega mesta Slovenije, saj tudi tisk in klišeji Jugoslovanske tiskarne odlično predstavljajo visoko stopnjo naše črne umetnosti.
Naši fotografski umetniki Bajželj Franc, Brane Janko, dr. Dular Milan, dr. Frelih Ivo, Gogala Ivo, Hafner Janko, Ivančič A., Jereb Radi, Kocjančič Oskar, Kornič Ante, Kunc C., Laznik Ivan, Mi-chielli Lujo, Skcrlcp Janko, šrnnc Joško, Šušteršič Ante, Žlebnik Janez in sodelavci Jugoslovanske tiskarne so prispevali 64 slik, reproduciranih na celih straneh tako dobro, da so reprodukcije enako vredne originalom. Vse slike so priložene in enake v vseh treh izdajah. Njih izbiro je skušal dr. Stele prilagoditi poglavjem svojega besedila prve izdaje: Lega — Zgodovina — Obličje — Kulturni obraz — Umetnostno središče — Pečat naše usode, toda povsod mu je manjkalo primernih fotografij, ker ljubljanski fotografi navzlic natečaju, ki ga je za ta album razpisal tujsko prometni svet, še vedno Ljubljane ne poznajo in ne vidijo z vseh strani. Zato bo spet razpisan fotografski natečaj, ki bo fotografom dal priliko za gledanje in opazovanje ter fotografiranje Ljubljane vse leto. Kljub temu pa lahko rečemo, da je album tudi Ljubljančanom odkril »neznano Ljubljano«, njene značilnosti, lepo-
1. decembra so trgovine zaprte
Zdrnienje trgovcev za srez Ljub-ljana-okolica obvešča članstvo, da morajo biti v nedeljo dne 1. decembra, na dan praznika zedinjenja trgovine ves dan zaprte.
to in mikavnosti ter skrite zaklade visoke kulturne tradicije, povezane s Plečnikovo Ljubljano.
Dočim dr. Steletovo besedilo v prvi izdaji brez pojasnil k slikam obsega 34 strani, je v drugi izdaji njegova »Beseda Ljubljani« zgoščena na 11 strani. V tej zgoščenosti se je pa izoblikoval kristal, visoka pesem Ljubljani, kakršne slovenska literatura še ne pozna, čeprav so Ljubljano opevali v stihih in prozi največji slovenski literati. Ginjen bo ta prisrčni slavospev Aemoni — Amoeni, Ljubljani — Ljubljčni, Ljubljani, ljubici nebes in sreče bral slehern Ljubljančan in tudi vsak Slovenec ter poželel »Vse blagoslove tebi, Ljubljana!« Utrinki te himne našemu mestu se bodo iskrili v neštetih govorih in spisih, recitatorji bodo na tem kristalu preizkušali svojo umetnost in deklamatorji po vsej Sloveniji bodo s to pesmijo v prozi poveličevali genius loci slovenske prestolnice.
Samo škoda, da je v tretji izdaji, ki je namenjena zlasti za propagando pri drugih narodih, ta prelepa pesem Ljubljani skrajšana, vendar bo pa tudi taka tujce privabila in jih ogrela za nas. V tretji izdaji je namreč besedilo skrčeno na 5 strani srbohrvaške »Prestolica Slovenije«, na toliko strani »Die Hauptstadt Sloveni-ens«, na francosko >I.a capitale de la Slovenie« in na italijansko »La capitale della Slovenia«. Tudi pojasnila k slikam so v navedenih štirih jezikih, da bo knjiga gotovo učinkovita propaganda za Ljubljano, dobro poučen in prijeten vodnik po našem mestu in najprimernejši ter najlepši odpustek iz Ljubljane.
Naposled pa moramo prijatelje Ljubljane in lepe knjige še opozoriti, naj se požurijo z nabavo albuma »Ljubljana«, ker je tiskanih samo po 500 izvodov II. in III. izdaje ter zato to prekrasno delo v kratkem postane bibliofilska redkost.
Dobave - licitacije
Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani razpisuje prvo javno ofertno licitacijo za nabavo 8 milijonov položnic. Licitacija bo 18. decembra 1940. v tajništvu zavoda ob 11. uri dopoldne. Tam so tudi interesentom na vpogled dobavni pogoji vsak poslovni dan med uradnimi urami. Kavcijo v višini 5 odstotkov (inozemci 10) zahtevane vsote morajo položiti interesenti na blagajni zavoda najkasneje do 10. ure dop. na dan dražbe.
Stane Megušar:
Prodajanje ieumetnott
(Nadaljevanje.)
Znano je, da ljudje ocenjujejo najraje človeka po prvem vtisu, ki naj bi bil baš pri prodajalcu vedno učinkovit in zaupljiv. Iz tega sledi, da nevljudnost ali celo nedostojnost v vedenju ne pospešuje prodaje, pač pa jo še celo ubija. Želim vas opozoriti na nekaj značilnih primerov, tako n. pr. urejanje las, negovanje samega sebe, privatni razgovori, posebno še vpričo stranke ali celo izražanje nepovoljne kritike o odjemalcih, vse to napravi na navzočne v trgovini zelo slab vtis ter je tudi v škodo ugledu trgovine. Tudi takih je mnogo, ki se mesto izkazovanja uslužnosti kaj radi spuščajo v premišljevanje usode, kar ni nikjer priporočljivo, najmanj pa v trgovini.
Po pravkar navedenih ugotovitvah se nam nehote vsili v misel eno najvažuejših vprašanj:
Kje prične prava spretnost prodaje?
Ko vpraša prodajalec stranko po njeni želji, mora zastaviti vprašanje tako spretno, da bo mogel dati kupec takoj jasen odgovor. Takoj z vprašanjem si mora prodajalec pridobiti popolno zaupanje kupca. Eno zlatih pravil prodaje je: Prodajalec ali prodajalka se mora znati kupcu prikupiti. Zato velja pravilo: Bodi vljuden, postrežljiv, obziren, takten v vedenju in govorjenju. Za vse to pa naj velja staro pravilo: »Srednja pot najboljša pot.« Česar je premalo, dela vtis brezbrižnosti, česar je preveč — odbija.
Vse polno možnosti je, da si pridobi prodajalec naklonjenost in zaupanje kupca. Ponudi n. pr. stranki stol, pošlje ji kupljeno blago na dom, skuša zvedeti za njeno ime In naslov, da jo more ob njenem prihodnjem posetu nagovoriti že s polnim naslovom itd. Tudi o novostih bo obvestil stranko, pa še več, z dobrimi nasveti
ji bo skušal pomagati pri izbiri blaga itd.
In potem pride druga faza kupčije: razkazovanje blaga, pri čemer ne smemo nikdar prezreti važnih in nomembnih momentov.
Zi.aiio je, da se more že z razkazovanjem blaga ter pripovedovanjem o njegovih prednostih in koristih vzbuditi volja po nakupu, V ta namen se je treba vživeti in poglobiti v kupčevo duševno razpoloženje. Neizpodbitna je trditev, da uspe pri prodaji le tisti, ki se v vsakem primeru poglobi v duševnost kupca, ker ga more le tako pravilno razumeti in tudi popolnoma zadovoljiti.
Naj navedem nekaj primerov, kako se ne sme postreči strankam. Popoln prodajalec ne sme nikdar pozabiti, da je on zaradi kupcev in ne kupci zaradi njega. Na to bi pozabil prodajalec, ki bi odgovoril stranki, če vpraša ta po solidnej-šem blagu: »Kdo pa še zahteva tako blago, saj že davno ni več moderno!« Ali pa n. pr.: »Cenejše
blago še ni bilo nikdar dosti vredno, zato ga tudi ne prodajamo.«
Ko se že mudimo pri predvajanju, oziroma razkazovanju blaga, bi si dovolil ponoviti, kar sem že omenil, da ni treba opozarjati na samo blago, pač pa predvsem na njegove prijetnosti, ugodnosti in posebne koristi, ki jih more do-tični predmet' nuditi kupcu. Vse to pa bo dober prodajalec storil na čimbolj naraven in preprost način. Zato pa se bo poslužil srednje poti, nakar mu bo kupec že sam bolj in točneje obrazložil svoje želje. Da je treba pokazati blago kupcu v celoti in obliki ter na način, kakor to v resnici iz-gleda oz. kakor se uporablja, se bo zdelo vsakomur samo po sebi razumljivo in prav; vendar pa je še mnogo prodajalcev, ki menijo, da zadostuje, če pokažejo s prstom na blago.
V trgovini s steklom in porcelanom poudarja prodajalka, ki obvlada pravilen način ponudbe, da je eelotna garnitura mnogo
pomembnejša in vrednejša od posameznega predmeta. Pri drugih predmetih privabi zlasti opozorilo na njih veliko praktično uporabljivost, na njih trpežnost ali na katero dr?*o prednost blaga.
Za pravilno in »adoslno razkazovanje blaga so modernemu trgovcu dflne še tudi druge prav koristne možnosti in pripomočki. V to svrho mu služijo razne sejm-ske razstave, pa tudi sam si jih lahko omisli in še prav na svojstven način, kot so n. pr. miklav-ževe ali božične razstave. Možnost trajnega vabljenja pa mu je brez dvoma dana v lepo ter vabljivo urejenem izložbenem oknu. ki mora mimoidoče neprenehoma vabiti, jih opozarjati in oživljati v njih želje po nakupu. Vsak način prikazovanja blaga pa more biti prepričevalen in uspešen le takrat, kadar je tudi čimbolj naraven.
TRGOVSKI LIST, '29. novembra 1940.
mmmmammmmmmmmmmmmmammammmmmmmmmmKdJuai
Naša zunania trgovina v oktobru
Za 720 milijonov din aktivni v prvih devetih mesecih
Po uradnih podatkih smo v oktobru izvolili 188.828 ton blaga v vrednosti 372'3 milijona din, proti 247.475 tonam v vrednosti 512 milijonov din v lanskem oktobru. Naš izvoz se je torej v primeri z lanskim oktobrskim znižal po količini za 58.647 ton ali za 237 odstotka, po vrednosti pa je manjši za 1307 milijona din ali za 27'29 odstotka.
Uvozili pa smo v oktobru 70.496 ton v vrednosti 488'9 milijona din, lani v oktobru pa 73.652 ton v vrednosti 357'1 milijona din. Uvoz se je torej po količini zmanjšal za | 3156 ton ali za 4'29 odstotka, po vrednosti pa se je povečal za 1317 milijona din ali za 36‘9 odstotka. Vidi se, da so cene močno narasle.
Naša trgovinska bilanca je bila v oktobru pasivna za 115‘6 milijona din, dočim je bila v lanskem oktobru aktivna za 154'9 milijona dinarjev.
V prvih desetih mesecih pa smo izvozili letos 2,852.405 ton (lani 2,724.592 ton) v vrednosti 5.613*3 milijona din (lani 4,169). Naš izvoz se je torej v prvih desetih letošnjih mesecih po količini povečal za 127.813 ton ali za 4*69 odstotka, po vrednosti pa za 1.444*3 milijona din ali za 34*64 odstotka.
Uvozili pa smo v prvih desetih mesecih letos 1,090.160 ton blaga za 4.882*6 milijona din, lani pa 962.647 ton v vrednosti 3.988*0 milijona din. Naš uvoz se je torej dvignil po količini za 133.513 ton ali za 13*87 odstotka, po vrednosti pa za 894*6 milijona din ali za 22*4>3 odstotka.
Naša trgovinska bilanca je bila v prvih 10 letošnjih mesecih aktivna za 720*7, lani pa le za 181*0 milijona din.
V katere države smo izvažali
V oktobru »mo izvozili blaga:
v tisočih
	ton	din
Nemčijo	49*0	111*7
Italijo	463	72*0
Švioo	24*1	49*9
Ceško-Moravsko	17*9	30*8
Madžarsko	24*1	24*9
Grško	4*0	12*8
Švedsko	3*6	10*8
Turško	3*3	10*6
Albanijo	8*5	9*5
Slovaško	3*9	9*0
Anglijo	'0*4	8*6
Argentino	3*5	7*1
S. S. S. R.	0*3	4*8
Bolgarsko	0*7	3*3
Nizozemsko	1*0	2*2
U. S. A.	0*07	2*0
V druge države smo izvozili manjše količine. V vsem smo izvozili 118*8 tisoč ton v vrednosti 372*2 milijona din.
Naš uvoz po državah.
v tlHočih ton
Nemčija	33*8
Italija	2*3
Madžarslca Romunija Ceško-Moravska Grška
v milijonih din
305*2 60*0
6*4	27*1
13*6	21*5
6*8	21*1
1*1	16*4
Švica	1*1	9*5
Slovaška	1*4	8*4
Brazilija	1‘2	4*9
Bolgarska	4*2	4*3
Turčija	0*2	3*4
U. 9. A.	0*05	2*0
Švedska	0*3	1*6
Iz drugih držav smo uvozili manjše količine. Skupaj uvoz 70*4 tisoč ton v vrednosti 488*8 milijona din.
Položaj	na
trgu nespreme
Cene so se v Mariboru nekam ustalile
Zadnje tedne so se cene na živilskem trgu v Mariboru nekam ustalile in ni zaznamovati večjih razlik navzgor. Seveda se ne smemo vdajati iluziji, da se je porast cen že ustavil. Vse kaže, da gre za tišino pred večjim skokom cen, ki ga povzroči večje povpraševanje pred velikimi prazniki, kakršna sta božič in velika noč. Gospodinje se pripravljajo že za nakup raznih dobrot za praznike, kolikor seveda dopušča mošnjiček.
Trenutno so cene na živilskem trgu v Mariboru za glavne predmete prehrane naslednje:
Mesni trg. Pri mesarjih je meso maksimirano. Špeharji prodajajo svinjsko meso po 20, izluščeno 22
do 24, riba 23—24, zajec 22, salo 24, slanina 23—24 (pri mesarjih slanina vojvodinskih svinj 27), pljuča 12, jetra 13—14, reborca 18 in glava z jezikom 10—12 dinarjev za kilogram, ledvice 3—4 in noge takisto 3—4 din za komad.
Perutnina. Trg je dobro založen in veljajo piščanci 30—80 dinarjev za par, kokoši 28—38, gosi
60—80, race 22—28 in purani 45 do 90, kunci 12—40 din (zajci so se nekoliko podražili).
Na ribjem trgu so sedaj večinoma le belice, ki jih prodajajo po 9—10 dinarjev za kilogram. Morske ribe so neenotne v ceni, ki se ravna po dovozu in znaša za ribe po kakovosti 14—34 dinarjev za kilogram.
Z divjačino je letos trg v Mariboru precej slabo založen, tako da ni mogoče prav nastaviti cene. Lanska zima je živad precej pobrala in ji lovci sedaj prizanašajo, da si zopet opomore in se razplo-di. Povprečno se lahko reče, da so se cene v enem letu zvišale približno za polovico.
Mlečni izdelki. Mleko 3 in smetana 12*50—15 dinarjev za liter, surovo maslo 44—48, čajno maslo 55—58, kuhano maslo 50—54 in domači sir 12 dinarjev za kilogram, jajca po 1*75—2 in konser-virana jajca po 1*50—1*75 din.
Zelenjava. Krompir je ostal v coni nespremenjen, ker ga je tržno nadzorstvo že pred tedni maksimiralo; prodaja se po 1*60 din za kilogram ali po 11 dinarjev za merico po približno 7 kilogramov. Nadalje veljajo: čebula 2*50—3, česen 8—12, kislo zelje 5, kisla repa 3 (za dober dinar več kot lani) in hren 7—9 dinarjev za kilogram; karfijola 2*50—10 dinarjev, dalmatinska tudi 12 din za kilogram; ohrovt 0*50—2, zelena 0*50—3, jedilne buče 0*50—4, endivija 0*50—1*50 in por 0*25—1 dinar za glavo; repa 2—5 in koleraba tudi 2—5 kosov za 1 din.
iSadni trg postaja vedno bolj pičel, saj smo že visoko v koledarju in je bila letina letos zelo slaba. Jabolka so draga in stanejo 8—12 din za kilogram in to v Mariboru, sredi sadnega okoliša, kjer si dobil prejšnja leta najboljše sadje na pol zastonj. Hruške so po 10—16 din kg. Od ostalega sadja dobiš le še suhe češplje po 16—24 in orehe po 16, luščene pa celo po 48 dinarjev za kilogram. Kostanja je še nekaj, ali droban je; prodajajo ga po 4—6 din za kilogram ali pa po 2*50—4 dinarje za liter. Osialo sadje je južno in ima menda po vsej Sloveniji enako ceno.
Žito se na drobno prodaja na trgu na litre in stane pšenica 2*75 do 3, rž in ječmen 3, koruza 2*50 do 3*50, oves in ajda 2, proso 3 do 3*50, proseno pŠeno 7, ajdovo pšeno 7—8 in fižol 4—6*50 dinarjev za liter.
Na tržišču krmo stane sedaj v Mariboru sladko seno 130 135, kislo 120, otava 100 in pšenična slama 80 dinarjev za metrski stot.
Dobro vpeljano trgovino
v prometnem kraju kupim ali vzamem v najem za več let. Tozadevne ponudbe na upravo »Trg. tista" pod značko 1941
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
I reg. zadr. z o. zav. ■
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte. 5trače, jouraale, šolske zvezke, mape, od|emalne knjižice, risalne bloke itd.
II
Zidovska ul. 4 Stari trg St. 2 lyrSeva c. 22
RELOG
KARL
Liubliana
Najugodnejši in najcenejši nakup perila za dame, gospode, kakor tudi za otroke, volne, bombaža, svile, nogavic, rokavic, pletenin i. t. d., L t. d
Doma in po sveto
Splošno prevladuje mnenje, da je zaenkrat odvmjena vsaka nevarnost, da bi se vojna razširila tudi na balkanske države. Nastalo je splošno pomirjenje.
Madžarski zunanji minister Csa-ky je v svojem govoru pred zunanjima odboroma parlamenta govoril tudi o Jugoslaviji ter med drugim dejal, da Je madžarska vlada pripravljena še bolj okrepiti svoje zveze 7. Jugoslavijo, če je istih misli tudi Beograd. Ni v interesu Madžarske, da bi bila Jugoslavija politično ali gospodarsko oslabljena. Enako je tudi v korist Jugoslavije, da ima na severu močnega soseda. S skupnim prizadevanjem se mora obnoviti mir na Balkanu.
Predsednik Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj Nedeljko Savič je bil sprejet od trgovinskega ministra dr. Andresa, kateremu je poročal o potrebah in zahtevah trgovstva.
Na seji vlade je trgovinski minister dr. Andres obširno poročal o sanaciji Jugoslovanskega Phonixa ter je bilo njegovo poročilo sprejeto. Upati je, da bo sedaj vendar to vprašanje rešeno.
Zaradi izgredov na zagrebški univerzi je univerzitetni senat odredil, da bo univerza en teden zaprta.
Zaradi velike škode ki so jo napravile povodnji, je vlada odredila, da priskoči poplavljenemu na pomoč z enim milijonom din.
Na spomladanskem velesejmu v Leipzigu, ki bo od 2.—7. marca, bo sodelovala tudi Jugoslavija s kolektivno razstavo.
Zagrebška občina je odstopila zagrebškim trgovcem 100 vagonov zelo dobrih bukovih drv, toda pod pogojem, da enemu potrošniku ne prodajo več ko eno klaftro drv.
Kancelar Hitler Je daroval 200 tisoč mark kot svoje osebno darilo za žrtve potresa v Romuniji.
Nemški dopisni urad je z ozirom na neke njujorške vesti ponovno demantiral vest, da bi Nemčija pripravljala neko novo diplomatsko ofenzivo miru.
Britanski kmetijski minister Hudson je izjavil, da je britanska vlada sklenila, da jamči za ohranitev sedanjih cen tudi še leto dni po zaključku mira. Vlada pa je tudi sklenila, da se mora agrarna proizvodnja v Angliji na vsak način povečati.
Bolgarska vlada demantira vesti o nekem revolucionarnem glhanju na Bolgarskem.
V Sofiji je prišlo ponovno do hudih dijaških demonstracij.
Grki pričakujejo da bodo italijanske čete v kratkem začele veliko protiofenzivo. V Albanijo prihajajo vedno nove italijanske čete, ki se takoj pošiljajo na fronto. Po nekih vesteh so Italijani demontirali topove na jugoslovanski meji in jih poslali proti grški fronti.
Avstralske in novozelandske čete u?, 114 Krškem bojišču že večkrat bile v borbi z Italijanskimi četami.
Zaradi zatemnitve v Amsterdamu je padlo in utonilo v prekopih. 150 oseb.
Madžarska bo organizirala n*
Sedmograškem nov armadni kor, ki bo motoriziran in najbolj mo« demo opremljen.
Letalo * novim guvernerjem Sirije, bivšim pariškim policijskim prefektom Chiappom se Je ponesrečilo in padlo v morje.
Japonci so zasedli Saigon, čeprav niso na to pristale francoske oblasti. Sedaj urejujejo z vso naglico v Saigonu pomorsko oporišče.
Japonska bo 30. novembra uradno priznala vlado Vančingveja v Nankingu.
Na vse tri številke »Trgovskega lista«
naj se naroči vsak trgovec, ker le tako bo popolnoma informiran o vseh važnejših gospodarskih dogodkih ter o novili predpisih. Poleg tega pa bo na ta način tudi krepko podprl svoje strokovno glasilo, da bo moglo to še uspešneje braniti njegove interese!
Upoštevajte to in postanite naročnik na vse tri številke!
Sejmi
1. decembra: Trbovlje;
2. decembra: Kranj, Novo mesto, Zagorje ob Savi, Ormož, Kora-čice;
3. decembra: Novo mesto, Ormož, Ptuj, Planina, Šmarje pri Jelšah, Slov. Konjice, Dolnja Lendava;
4. decembra: Krško, Ljubljana, Celje, Ptuj, Trbovlje, Mežica, Šmarje pri Jelšah;
5. decembra: Mokronog, Lož, Videm ob Drp., Turnišče;
6. decembra: Žužemberk, Maribor,
Dobrna, Sevnica ob Savi, Sveti Nikolaj v Polju, Vuzenica, Murska Sobota;
7. decembra: Brežice, Celje, Trbovlje, Križevci okr. Murska Sobota.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2»/JI Vsi drugi pa se mučilo in delaio bres ozira na zdravici Zato vsa) doma pijte
RADENSKI EDRAVItNI VRELEC
V
tistega m roeClnu trd, našo natbollšo prirodno mineralno vodo. Zdravic In ullfekt
V časih skrčenih zaslužkov | vpeljite v svoji trgovini redilni prašek za prašiče
Prodajna cena din 8'—, nabavna cena din 6‘50 pri odlemu najrauni 15 zavitkov.
Pri odjemu 2* zav. din 6'25, pri odlemu 46 zav. din 6'—, vse fco po pošti. — Pri večjem odjemu zahtevajte posebno ponudbo.
Delamo stalno reklamo v časopisih. tako da Vam le prodala zelo olajšana. Zaloga za Kranlsko DROGERIJA KANC, Liubliana, Židovska ulica 1. — Zaloga za Štajersko DROGERIJA KANC, Maribor, Gosposka ulica 3\
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni pla“ilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opontin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Priprave za praženje kave
od IV: kg vsebine in vet
električni mlinski
za mletje kave, orehov, maka, sladkorja, začimb Ltd.
VICT0R1A,WERK OTTO SVVADLO WIEN.XII/,
dajatetj sKaDBKTlj' Trgovske«. Usta., njegov predstavnik dr. Iv« P*., umJntk Atotoandsr Monik«, tiska tiskan* »Merkur«, <L d., njen predstavnik Otnmr MOmJek. vat t LJubt**.