Štev. 5.	V Ljubljani, 4. februarja 1910.	L. leto.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Celibat učiteljic.
Trst, dne 31. januarja 1910.
Te dni je imelo tukajšnje laško učit. društvo „Lega degli insegnanti" društven sestanek, kjer se je med drugim razpravljalo tudi o tem, ali naj bi se učiteljicam dovolila možitev ali ne. Govorilo jih je več o stvari za in proti. Gospica Eeiingerjeva izjavlja, da je le neumestna sramežljivost, da bi se namreč ne reklo, da so učiteljice željne moža, vzrok, ako se ne govori o stvari, kakor bi se rado ter zagovarja stališče, naj bi se učiteljicam dovolil zakon ter to tudi utemeljuje. Kakor hitro se je to iz časnikov zvedelo, priobčijo v „Piccolu" neke učiteljice, ki „niso članice imenovanega društva", kakor same pravijo, protest proti izjavam gori omenjene učiteljice ter uidi one to utemeljujejo. Jaz, sama tudi učiteljica, sem popolnoma na strani onih, ki so za zakon, in sicer z občečloveškega stališča ter s stališča svobodoljobnosti.
Bes je morda, da učiteljica-žena ne mofčT popolnoma zadovoljivo izvrševati dvojnega poklica kot učiteljica in žena, oziroma mati. Pravim morda, ker poznam mnogo učiteljic, ki so omožene; ali so te morda slabše učiteljice? Na državnih ljudskih šolah so večinoma omožene učiteljice in vendar smatra ljudstvo te Šole za najbolje. Sama sem tudi v svoji mladosti imela dve taki učiteljici, in danes, ko o tem razmišljam, ne morem očitati, da so nas zanemarjale. Izgovor torej, da bi omožena učiteljica morala zanemarjati šolo ali dom ali oboje, ne drži ali vsaj popolnoma ne. Nasprotno je pa res, da mi s splošno človeškega stališča moramo prepustiti človeku, in to je tudi učiteljica, kolikor največ svobode v njegovem dejanju in nehanju, ker se to ujema že s prosto voljo, ki mu jo je dal Bog in ki človeka povzdiguje nad vsa druga bitja. Sicer pa ima tudi učiteljica pravico do življenja, do mirnega družinskega kotička, kjer se naj v krogu svojih dragih odpočije po trudapolnem delu kot njen moški kolega. Saj ni nikdar in nikjer storila obljube celibata. Ne smela bi tedaj izgubiti sadu vseh svojih dolgoletnih študij in muk, ako se tudi ona slučajno spomni, da je človek.
Seveda bi bilo še manj liberalno kot prepoved možitve, ako bi bile po zakonu učiteljice primorane ostati v službi po možitvi tudi tedaj, ako bi same tega ne želele. Tak zakon se pa gotovo nikdar ne sprejme. Ni se nam tedaj treba braniti zakona, ki bi določal, da se učiteljice smejo omožiti že iz kolegial-nosti in ljudomilosti. Bog ve kolikim družinam in koleginjam bi bila s tem olajšana ek-zistenca. Sicer pa tudi ni rečeno, da ima go-toTo vsak zakon otroke, in posebno za tako žensko bi bilo daljno poučevanje v šoli razvedrilo.
Pa tudi one, ki so iz tega ali drugega vzroka proti možitvi učiteljic, nič ne izgubijo s tem, saj se lahko odpovejo službi, ko pridejo do tega, da se poroče. Te tedaj nič ne izgubijo, druge pa morda mnogo pridobijo. Že čut pravičnosti nas mora tedaj prisiliti, da smo na njihovi strani v tem stremljenju, ki mu je podlaga prostost volje. Ako se mi temu upiramo, se zdimo podobne onemu sužnju, ki je tako vajen sužnosti, da se brani svobode, ko
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 10 h.
mu jo ponudijo. In koliko bi bilo takih sužnjev? Nobeden menda. Me pa, ki hočemo veljati za izobražene, imamo toliko duha usuž-njenosti v sebi, da se branimo na vso moč že tedaj, ko se komaj prikaže možnost, da se ne bo več toliko omejevala naša prosta volja. Bes, skrajni čas je že, da postanemo res ljudje, ki imajo res razum in prosto voljo in si to prosto voljo izkušamo tudi ohraniti ter ne iščemo okov, ki bi nam jo še dalje oklepali.
Sicer se je pa zadnje čase uvedlo menda tudi na Dunaju, da se učiteljice smejo omožiti s pogojem, da si same plačajo suplentke, ko bi zaradi nosečnosti in poroda ne mogle poučevati. V Istri učiteljice smejo od slučaja do slučaja ostati učiteljice tudi po poroki, ravno-tako na Štajerskem.
Tržačanka.
Javna ljudska predavanja v Trstu.
Naš neumorno delavni odsek za javna predavanja, namenjena v prvi vrsti preprostemu ljudstvu, je priredil slednje čase zopet par srečno izbranih in dobro uspelih javnih predavanj. Pri tej akciji sodelujeta, kakor smo že omenili svoječasno, tržaško učiteljsko društvo in akademično društvo „Balkan". Bekli bi, da ti društvi dejanski izvršujeta besede medicinca M. Cerniča, ki je izjavil na III. narodno-radikalnem shodu v Ljubljani: naj akademiki „stopijo v zvezo z u č i-teljstvom in polože temelj novi stranki dela demokraške in narodne ideje".
O predavanjih samih, v kolikor jih še nismo omenili, nekoliko podatkov.
Dne 12. decembra 1909 se je vršilo šesto predavanje, in sicer v glediški dvorani tržaškega „Nar. doma". Govoril je dr. Fr. Ilešič o tržaških Slovanih leta 1848. Vkljub najneugodnejšemu vremenu se je udeležilo tega velezanimivega predavanja ogromno število poslušalcev, ki so napeto poslušali izvajanja simpatičnega in rutiniranega predavatelja. Šteli smo od 450 do 500 slušal-cev; v tem pogledu, menda rekord slovenskih predavanj.
Dne 27. in 28. decembra m. 1. pa je predaval v sokolovi dvorani tržaškega „Nar. doma" medicinec Mirko Cernič o človekovem p o s t anku, ra z v oju in koncu.
Obe predavanji sta bili deločeni samo za odrasle. Predavatelj je sprovel svoje slušalce (povprečno 150 na številu) skozi misterije rojstva, množenja in razpada človeškega bitja. Njegovi predavanji so ilustrovale posrečene skioptične projekcije.
Sredi vrvenja pustnega življenja je privabilo dne 11. januarja predavanje dr. I v. Merharja, profesorja tukajšnje gimnazije, vendarle častno število (nad 120) poslušalcev. Predavatelj si je izbral temo: Prešeren in ilirska ideja. Naturalistično nam je skiciral Prešernovo idealno osebnost ter tedanji ilirski pokret in njegove nositelje. Težki predmet nam je znal predavatelj lahko umevno podati.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h >i » »» dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Dne 23. januarja 1910. je ponovil naš tovariš Perdo Plemič svoje predavanje o kulturnem razvoju človeštva vtretjič, in sicer takrat na povabilo tamošnje čitalnice v Prvačini. Vkljub nasprotovanju goriških klerikalnih časopisov je prihitelo nad 300 poslušalcev, ki so pazno poslušali njegovo z živim ognjem za predmet navdušeno besedo. Tudi to predavanje so ilustrovale skioptiške slike.
Tako je priredil odsek za javna ljudska predavanja z žilavo vztrajnostjo in s požrtvovalnim sodelovanjem predavateljev že deset predavanj tekom štirih mesecev.
Upati je, in z dna srca želimo, da bi ta odsek ne omagal na svoji poti, težki sicer, a hvalevredni. „Na delo med ljudstvo!" ta klic naj ga bodri v vseh neprilikah.
Kot kronisti omenjamo, da se je dosedanjih predavanj udeležilo nad 2000 slušalcev; povprečno računjeno tedaj nad 200 slušalcev pri enem predavanju.
Sklepčno moramo omenjati še neobično požrtvovalnost g. inž. Škaberneta, ki je spretno vodil skioptične projekcije. —
Literarna zgodovina narodnega gospodarstva.
Izbrani eseji.
Spisal V. L. Tudi. Kaj Je narodno gospodarska reda.
Angleški profesor, pri katerem sem poslušal logiko, nam je stavil najprej vprašanje, kaj je ta predmet, in odgovoril nato tako: „Kaj je logika, vidimo šele zadnjo uro". Skliceval se je pri tem na angleškega učenjaka, ki je dejal, da je treba najprej napisati o stvari celo knjigo, preden moremo odgovoriti na podobna vprašanja.
Ni samo sugestija te misli, če bi sledili radi temu zgledu. Profesor narodnega gospodarstva na škotski univerzi v Edinburghu izjavlja podobno v uvodu svoje, velike učne knjige Principles of Political Economy, da je nemogoče stisniti celo razpravo in študij v «n sam stavek in da taka preliminarna definicija kateresikoli znanosti ne more biti niti zadostna niti izčrpna. J. Shield Nicholson nadaljuje potem: Obenem se zdi umestno in je v navadi, označiti v uvodnem poglavju bistvo glavne vsebine, stvar, za katero gre, in metodo, ki je porabljena pri takem sistematičnem študiju kateregakoli dela znanosti. Posebno si je želeti take preliminarne definicije pri poli-tiški ekonomiji, kjer kažeta tako adjektiv kakor substantiv na nekaj, česar se večina pisateljev skrbno izogiblje, zakaj o politiški ekonomiji se splošno misli, da nima ničesar ali vsaj samo malo opraviti z občno politiko na eni kakor z domačo ekonomijo na drugi strani. Morda je najbolje, če označimo stroko za sedaj v besedah Adama Smitha kot razisk o bistvu in povodih ljudske blaginje.
Tako se nam je pomuditi najprej pri besedi kot taki, pri glavni vsebini stroke, pri vprašanju metode, zistematike in njenega razmerja napram politiki, t. j. državi in napram domačemu gospodarstvu.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
Do sedemnajstega in osemnajstega stoletja izprašujemo v človeški zgodovini zaman po pojavu, ki bi bil vsaj sličen oni panogi splošne vede in znanja, s katero se hočemo v nadaljnem podrobneje pečati. Naravno zato, da je tudi izraz iz razmeroma novega časa, četudi seže njegov koren tja do starih Grkov nazaj, (olxog = hiša in nohnia = javna zadeva, res publica) tako, kakor je bilo sploh pri znanstvenem prodiranju v navadi, posluževati se prastarih, večinoma iz grščine posnetih izrazov.
Narodno-gospodarska veda, pri Francozih ecomie politique, pri Angležih political economy in zadnji čas economies, pri Nemcih Volkswirtschaft nazvana, se je razvila po eni strani iz vedno globjega prodiranja zgodovinske vede, ki se je razcepila po principu delitve dela v vse polno samostojnih panog, po drugi strani iz triumfov naturne znanosti v sedemnajstem in osemnajstem stoletju, ko so presojali in merili tudi državo in družbo po načelih priro-doznanstva.
Znanje se razvija polagoma in v tisti meri v znanost, v kateri preneha služiti edino neposredni potrebi in koristi. Ideal vede je, da raziskuje resnico zaradi resnice same, brez ozira na rezultat, neodvisno od interesov poli-tiških strank in pospodarskih skupin. Vendar zato ne moremo pritrditi tistim, ki se sklicujejo pogosto na razliko med teorijo in prakso, ker v resnici takega nasprotstva ni. Na to nasprotje se sklicujejo preradi samo tisti, ki nimajo dovolj znanstvene naobrazbe, zakaj teorija ni nič drugega nego premišljevanje in raziskovanje o praksi. Vsekakor je res, da je praksa često več ali manj brez misli in brez preudarka. Ali misleča praksa bazira na teoriji.
Zibel narodno-gospodarske vede leži v Franciji, v najplodoviteji deželi Evrope. Bazvila se je najprej kot quasi — znanost iz cele vrste filozofičnih in naturnih spoznanj, o katerih se nam bo še nadrobneje pečati, njeno težišče pa se je preneslo kmalu na Angleško in tam jo je prvi konkretiozval Adam Smith v 1. 1776. Oprostil jo je naturalističnega in sličnega balasta in s tem je stopil obenem v tako mogočen kontrast, da velja danes ta veda v njegovem, zgoraj kratko označenem zmislu, kot skrajni ekstrem v okvirju splošne znanosti, kakor se je razvila do najnovejšega časa.
Notranjemu razvoju je odgovarjala njena zunanjost. Ko je stala še vsa pod vtiskom pri-rodoslovja, so sa imenovali njeni teoretiki fizio-kratje: cpvcrv? — priroda in xgarog = zakon. Ali v nasprotju s prirodoslovno vedo ima opraviti vsaka znanost, ki raziskuje državo in gospodarstvo, s človekom in njegovimi dejanji, od katerih zahtevamo nravne odgovornosti in ki se razvijajo v historičnem pomenu besede.
Pojav francoskih fiziokratov, tudi ekonomisti nazvani, je smatrati pravzaprav kot reakcijo na tedaj vladajoče državno [naziranje o splošnem gospodarstvu. Francoski minister Colbert je oče tistemu sistemu, ki je dobil ime merkantilizma.
Vse javno kakor zasebno gospodarstvo je bilo do najpodrobnejih detajlov urejeno po strogih državnih predpisih, in najobskurneja obrt se je morala ravnati po njih.
Merkantilizem pomenja gospodarsko življenje po predpisih paragrafov; fiziokratje
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
presojajo vse gospodarstvo iz vidika prirode in smatrajo zato samo zemljo kot resnično produktiven element; angleška šola z Adamom Smithom na čelu propaguje najskrajneji gospodarski liberalizem, ki se odtrga ravnotako od človeka kakor od prirode in pozna en sam namen: bogastvo.
Iz teb osnovnih pojmov in različnih si načel, ki vodijo posameznike, so se razvili posebni sistemi in struje, sedaj večkrat tudi smeri nazvani. V formalnem oziiu govorimo o sistemu te znanosti tedaj, kakor pri vsaki vedi, ko se je odtrgala od drugih znanosti ter svojo snov svojemu bistvu primerno logično razdelila in uvrstila. O sistemih narodnogospodarske vede bomo govorili dotlej, dokler se ji ne posreči odgovoriti na svoje probleme na način, ki je brezdvomen in se ga ne da tolmačiti v vse polno zmislij. Dokler ni dobila medicina svojega sedanjega prirodoznanskega značaja, je poznala aleopatični in homeopatični zistem, iz starih časov počenši imamo filozofičnih sistemov do danes vse polno.
Posebno v literarni zgodovini narodnega gospodarstva se imamo neprestano pečati o naj-različnejih načelih in naziranjih, ki vodijo posamezne teoretike pri reševanju onih problemov, ki se pojavljajo vsak dan v večjem številu v gospodarskem življenju človeka.
Ta razlika nam pade v oči, ako le samo pogledamo, kaj si sploh ta ali oni teoretik misli pod narodnim gospodarstvom.
Adam Smith odgovarja na to vprašanje v četrtem delu svoje znamenite knjige, ki ji bo namenjen eden prihodnjih esejev, pod naslovom : Of systems of Political Economy: Poli-tiška ekonomija pozna iz vidika državnika ali zakonodajalca dve različni nalogi: kako produ-cirati dovolj dohodkov in imetja za ljudstvo ali točneje, kako jih napraviti sposobne, da se oskrbe s takimi sredstvi in kako priskrbeti državi toliko dohodkov, da zadostujejo za javne zahteve.
(Konec tega članka prihodnjič.)
Bratoma dr. Gustavu in dr. Benjaminu Ipavicu, slavnima slovenskima skladateljema spomenik!
(Klic slovenskemu narodu!)
Ko slišiš glasiti se tvojega naroda najboljša imena, se glasita tudi imeni dr. Gustav Ipavic (* 15. avgusta 1831, f 21. avgusta 1908) in dr. Benjamin Ipavic (* 24. decembra 1829, f 20. decembra 1908). Zibelka je obema tekla v Št. Jurju ob juž. žel., umrla sta-hitro zaporedoma, prvi v Št. Jurju, drugi v Gradcu. Bila sta velezaslužna moža. Oba zdravnika, ljubljena od svojih bolnikov, sta izvrševala čez 50 let zvesto svoj poklic; Benjamin mnogo let brezplačno kot primarij otroške bolniščnice v Gradcu, Gustav je bil 35 let župan in častni župan v Št. Jurju ob juž. žel., častni občan mnogih slovenskih občin ter ima tudi trajne zasluge v kmetijskih panogah.
Bila sta častna člana mnogih slovenskih domačih in tujih društev, in sam cesar ju je odlikoval. Ob njiju smrti so pisali celo nemški časniki v obsežnih člankih tako, kakor se piše le o velikih možeh — polno priznanja, hvale in občudovanja. Hvaležnost za tako delovanje bi opravičil samonasebi spomenik, in vendar vse te zasluge izginejo proti temu, kar sta bila imenovana Slovencem kot narodna skladatelja.
Kdor ju je poznal osebno, je opazoval njiju ljubeznivo vedenje, primerno duševnemu položaju vsakogar, s katerim sta občevala. Njiju značaj v bistvu vesel, se je prilagodil vsakemu položaju, vsaki starosti in vsaki struji. Take so tudi njiju skladbe. Prilagodijo se vsakršnemu srčnemu občutku.
Te pesmi ti budijo slehrni dan dušo k oni plemenitosti, ki sta jo vlivala iz svojega globoko čutečega srca brata Ipavica v svoje pesmi: ljubezen, prijateljstvo, čut za pravico in narodni ponos odmeva iz njih. — Pesem učinkujoča tako, je utrinek onega večnega solnca, ki ogreva srca in ki se imenuje umetnost!
Cela vrsta najkrasnejših melodij je bila ustvarjena tako, da zadene vsaka pravo srčno struno. Tako je uglasbil Gustav pesmi „Mrak", „Kje so moje rožice", „Oblačku", „Mrzli veter", „Tam za goro", «Sredi vasi", „Savska", „Zvečer", „Jutri", „Pod lipo", „Perice", „Planinska roža", „Danici" in nebroj drugih — „ble-
steča verižica muzikalnih biserov". — Kako priljubljene so njegove pesmi, le en zgled: Ko so dobili pevci „Glasbene Matice" v Ljubljani vabilo neke tvrdke peti v gramofon najlepše slovenske pesmi, so jih peli pevci 15, ne da bi znali za skladatelja. In ko so se zahtevala imena dotičnih skladateljev, se je pokazalo, da je bilo od teh 15 pesmi 11 Gustav IpavČevih.
Benjamin pa se je pospel v enem oziru še višje. Ovažujoč pomen pesmi za kulturni ugled vsakega naroda, ni ostal zgolj pri mali obliki takozvane „narodne pesmi", temveč je podaril Slovencem skladbe večjega obsega, kakor „Kdo je mar", opereto „Tičnik" in opero „Teharskih plemiči", ki je bila prva slovenska opera — a tudi te v popolnoma narodnem duhu. V „Teharskih plemičih" kaže vrlino naših rojakov preteklih dni, ki so si zaradi svoje hrabrosti izvojevali plemstvo. V izvolitvi tega predmeta za svojo opero se vidi ljubezen do njegovega roda, ki mu ni bila zaaj prevelika nobena žrtev.
Zatorej se ni čuditi, da so uspele bratov Ipavičev melodije takrat najlepše, kadar so opevale domovino. „Bodi zdrava domovina, mili moj slovanski kraj", poje Benjamin, in „Slovenski deželi enake ne vem", poje Gustav.
Domovini služiti s p o 1 i t i k o pa jima ni bilo dano. Njiju miroljubni značaj jima tega ni dopustil. In vendar sta na politiškem polju dosegla več, nego marsikateri nadarjen politik. Pred nekolikimi desetletji je vladala še neka napetost med Hrvati in Slovenci, ki je sedaj izginila in napravila prostor najpresrč-nejšim odnošajem. In da se je to doseglo, k temu sta pripomogla nemalo tudi brata Ipavica, ne morebiti s politiškimi čini, temveč s svojimi pesmimi. Ipavčeve pesmi pojejo na Hrvaškem ravno tako pogosto kot na Slovenskem. Ipavčevo pesem slišiš slehrni dan v zadnjem gorskem kotičku in na blestečih mestnih koncertih na Hrvaškem nič manj pogosto kot na Slovenskem. Tudi pri drugih slovanskih narodih sta Ipavica ljubljena domačina. In pesem „Slovenec sem", ki jo je uglasbil Gustav, pojo sedaj že vsa slovanska plemena na pamet in je ta pesem tolmač drugim slovanskim narodom kako čuti Slovenec : dobi hlapčevanja je konec — „s ponosom reči smem, Slovenec sem".
Na tej pesmi, ki je postala nova slovenska himna, se navdušujejo tudi ostala slovanska plemena. Samo ta pesem bi zaslužila spomenik!
Okolo 50 let sta brata Ipavica prepevala Slovencem nove pesmi, ki so vsakemu Slovencu srčni zaklad.
Te pesmi so seme, iz katerih je vzklilo lovorjevo listje, ki z njim venča Slovenec svoje mojstre pevce. Vidni znak v to pa bodi spomenik!
Iz najrazličnejših krajev naše ožje in daljne domovine se sliši klic: „Stavimo bratoma Ipavičema spomenik!" „Glasbena Matica" v Ljubljani, „Šentjurski komite ad hoc", nebroj slovenskih društev in bratje onkraj Sotle — vsi kličejo: Ipavičema spornen ik!
Stal bo v Št. Jurju pred novo šolo, učencem vsak hip na ogled, vsakemu domačinu v bodrilo in ponos ter tujcu v spoštovanje; stal bo za Št. Jurij in za celo slovensko ozemlje; stal bo, sedaj in vedno glasno kličoč: „Tako slavi slovenski narod svoje velike može!"
V to naj prispeva vsa naša domovina, društva naj prirejajo večere itd. in darove bo izkazal „Komite od hoc" v domačih časnikih.
Za Hrvate: MIlan Krešič,	Janko Barlč,
predsjedniksaveza hrv. pjev. prebendar prvostolne cerkve družtava u Zagrebu.	v Zagrebu.
Za Cehe:
Oscar Netbal,
koncertni ravnatelj dunajskih glaibenih umetnikov.
Za Slovence: Matej Hnbad, Prof. Anton Štrltof,
koncertni vodja „Glasbene predsednik „Glasbene Ma-Matice" v Ljubljani.	tiče" v Ljubljani.
Dr. Vlad. Bavnihar, Dr. Gojmlr Krek,
predsednik „Zveze slov. urednik „Novih akordov", pevskih društev".
Za krajevni odbor v Št. Jurju ob juž. žel.: Franjo Kartln, Janko Artman,
t 6. predsednik ad hoc. t. č. blagajnik ad hoc.
Anton Sivka,	Jos. Drofenlk,
t. č. podpredsednik ad hoc. t. 6. tajnik ad hoc.
Dr. Josip Povalej, Dr. Jos. Ipavic, Dr. Anton Schwab,
t. č. odborniki ad hoc.
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Učiteljsko drnštvo za celjski okraj
je imelo svoj občni zbor 6. dne januarja t. 1. v Celju ob številni udeležbi. Kot gost je bil navzoč tov. Kurbus iz Slivnice pri Š. Jurju ob j. ž., svojo odsotnost so pa opravičili ga. Pri-stovškova, ga Brinarjeva in tovariša Stukelj in Petriček.
V	svojem vznesenem pozdravnem nagovoru je tovariš predsednik Ludovik Černej izrazil željo, naj bi se nade, ki smo jih gojili v minulem društvenem letu, izpolnile v novem, bodril pa je tudi člane k živahnejšemu društvenemu delovanju, zakaj tako životarjenje v društvu ne sme trajati dalje.
Po prečitanju in odobrenju zadnjega zapisnika je občni zbor sklenil, da se nabavijo pri fotografu Božunu čimprej slike za skiop-tik. Na predlog tov. Brinarja se sklene, da društvo prispeva za dva iztisa „Učit. Tovariša" za njega razširjenje med slovenskimi učitelji-ščniki. Zaradi zborovališča se je živahno razpravljalo, končno pa so navzoči člani sklenili, da se pri vsakokratnem zborovanju določi, kje in kdaj zboruj mo, odbor pa že naj poprej po-zve za primerne prostore. Blagajničarka tova-rišica Kosijeva je ob svojem vzornem knjigovodstvu izkazala 176-72 K prebitka. Računskim preglednikom se izvolijo: tovarišica Betka Su-panekova in tovariša Šah in Hribernik. Dru-štvenina ostane kakor doslej, tudi časopise bomo dobivali tiste kakor v minulem letu.
Iz letnega poročila tajnikovega zvemo sledeče:
V	minulem letu jo bilo 6 zborovanj. Prva tri zborovanja so bila jako dobro obiskana, zadnja tri pa slabo. Na vseh teh zborovanjih je bilo skupno 281 članov navzočih, tako da pride povprečno na vsako zborovanje 30 članov; največ jih je bilo meseca februarja (42), najmanj pa meseca novembra (21). Društvo ni priredilo letos nobenega izleta, bilo pa je zastopano po društvenem predsedniku in tajniku na izletu „Učiteljskega društva za laški okraj"^ v Rimskih Toplicah.
Število članov je od lani naraslo za pet, tako da danes šteje naše društvo 82 rednih, 8 pa podpornih članov.
Imamo tudi 2 častna člana, torej za enega več od lani. Društvo je namreč na predlog tov. Petrička podelilo vrlemu tovarišu Arminu Gradišniku za njegovo neumorno 12 letno delovanje kot društveni predsednik častno članstvo.
Pri društvenih sestankih so bila tudi predavanja. Gospa Tilka Brinarjeva je predavala „Nekaj iz življenja naših mladih". Tov. Brinar je razpravljal o izpremembi pravil, ob kateri priliki nam je tudi na kratko podal zgodovino našega društva. Tov. predsednik se je v primernih besedah spominjal 40 letnice šolskega zakona. Tovariš Slane nam je podal poročilo o glavnem zborovanju „Lehrerbundo-vem" v Gradcu, tov. Brinar pa o „Zavezini" skupščini v Mariboru. Prav zanimiv pa je bil potopis tov. Vrečarja „Izlet v Pariz".
Začetkom leta se je izprožila misel, iz-nova oživotvoriti društveni pevski zbor, a ne-brižnosti tovarišev pevcev |in tovarišic pevk se imamo zahvaliti, da smo še danes brez njega.
To leto bo naše društvo že 40 let na braniku za učiteljske koristi.. Treba bo, da društvo to redko obletnico obhaja čim najveli-častneje,-
Končno je v svojem lepem poročilu bodril tovariše h krepkemu in vztrajnemu delu tudi v bodoče. Naši zanamci naj vidijo, da smo storili svojo dolžnost v ukrepitev svojega stanovskega ugleda in za napredek našega naroda, ne meneč se za napade od katerekoli strani. Ne bojimo se nikogar, ker vemo, da opravljamo kot ljubitelji resnice in napredka pošteno in odkrito delo. Vsak tovariš pa stopi na plan ter tiho, a vztrajno delaj — za boljšo bodočnost!
Potem se je vršila volitev društvenega odbora. Na občno obžalovanje dozdanji predsednik tov. Lud. černej ni hotel več prevzeti tega častnega mesta, pa tudi nobenega odbor-niškega. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik tov. Fr. Brinar, nadučitelj v Gotovljah, namestnik tov. Er. Slane, nadučitelj v Petrov-čah; tajnik tov. Rud. Wudler, učitelj v Gri-žah; blagajničarka tovarišica Kosijeva, učiteljica v Teharjih; pevovodja tov. Rajko Vrečar, učitelj v Žalcu; knjižničar tov. Žagar, učitelj v Celju; odbornika tov. Anton Petriček, nadučitelj v Žalcu, in tov. Josip Culek, učitelj v Št. Juriju ob juž. žel. — Imena izvoljenih tovarišev nam jamčijo, da je društveni odbor v dobrih rokah in da bo zastavil vse svoje moči za povzdigo društvenega delovanja in za ukrepitev velike učiteljske organizacije. — Prihodnje zborovanje bo 19. marca v Celju.
Ormoško učiteljsko društvo je imelo 13. januarja t. 1. svoje glavno zborovanje v ormoški okoliški šoli. Vkljub skrajno slabemu vremenu se je zbralo za sklepčnost zborovanja zadostno število udov. Kot gost je bila navzoča tovarišica Jezovškova iz Velike Nedelje.
V	svojem nagovoru in pozdravu se spomni društveni predsednik tovariš Josip Rajšp v toplih besedah umrlega odvetnika in načelnika okrajnega zastopa, dr. Ivana Omulca, ki je bil vnet in vpliven zagovornik učiteljstva in narodnega šolstva, kar je dejansko pokazal vsek-dar in povsod, kjer se je nudila prilika, posebno pa pri sejah okrajnega in krajnega šol-
skega sveta, katerih korporacij je bil najuglednejši, dolgoleten in delaven član. V znak so-žalja mu navzoči na predsednikov poziv za-kličejo trikratui: slava mu!
Sklepom odborove seje z dne 13. januarja 1910 predlaga tovariš Porekar, da se lansko leto upokojeni tovariš Ivan Košar, nadučitelj velikonedeljski, imenuje častnim članom, kar se enoglasno sprejme, ko še tovariš predsednik našteva zasluge Košarjeve za naše društveno kakor družabno življenje.
Tovariš Dom. Serajnik je referiral o Dru-zevičevih pesmaricah, ki jih je priporočal, a) ker imajo pesmi v njih muzikalno vrednost, b) so pesmi in vaje metodično urejene, c) so pesmi v otroškem duhu, kakor tudi v tonovem obsegu šoloobveznih otrok zložene.
O svojem delovanju kot zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu je poročal tovariš Rajšp. Zborovalci so njegovo jasno poročilo vzeli z zadovoljstvom na znanje, ter mu izrekli zraven zahvale za njegov veliki trud popolno zaupanje.
Iz tajnikovega letnega poročila tovariša Rosine je posneti, da je imelo društvo 34 rednih, 3 izredne in 5 častnih, skupaj 42 udov. Od posameznih šol je bilo udov našega društva, in sicer iz : Bolfenka vsi 4, Huma vsi 3, Miklavža vseh 5, Ormož — okolice vseh 5, Runča 2, Središča 3, Svetinj vsi 3, Velike Nedelje 5, Tomaža 4; k tem je še prišteti 3 ude izven našega okraja in 5 častnih; izven društva je 9 tuokrajnih slovenskih učiteljskih oseb. Zborovanj je bilo 5, odborove seje 3. Vseh zborovanj so se udeležili 3 tovariši, nobenega 4 tovariši, oz. tovarišice. Pri zborovanjih je bilo 9 predavanj in daljših poročil.
Blagajnik, tovariš predsednik Rajšp, je izkazal 213 63 K dohodkov in 143'93 K izdatkov, torej 69 70 K prebitka. Na dolgu pa je še 13 udov 39 K udnine.
Za brezplačno pošiljanje „Učit. Tovariša" jugoslovanskim učiteljiščnikom se dovoli 10 K in ravnotako mariborskim učiteljiščnikom za razširjenje njihove knjižnice 10 K. Sklene se, naročiti skioptikon.
Volitev novega odbora. Predsednikom je bil izvoljen zopet tovariš Josip Rajšp, odbornikom pa tovariši: Anton Porekar, Ludovik Šijanec, Martin Šalamun, Jakob Preindl in Adolf Rosina.
Prihodnje zborovanje se vrši 3. marca 1.1. v ormoški okoliški šoli; začetek ob 10. uri predpoldne.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
registrovana zadruga x omejenim jamstvom.
Promet do konca januarja K 20.559'18.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od '/»2.—'/»S. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Srednješolski vestnik.
Gospodarstvo na srednjih šolah.
Stališče naše srednješolske mladine ni lahko, ker se rekrutira pretežna večina tiste, ponajveč iz ubožnejših slojev. Zato nas tembolj boli, ko slišimo tako pogostokrat pritožbe od raznih strani, da pri srednješolskem gospodarstvu ni vse tako, kakor bi moralo biti.
Saj je malenkost, boste rekli, da mora vsak dijak prinesti v šolo 4, 10, 20 h za razne pokvarjene stvari. Malenkost — pa zopet ne malenkost, ako naj prinese dijak-ubožec 10 h za stvar, ki se je niti dotaknil ni.
Tu vam je odpovedala kljuka pri ključavnici. Profesor je bil tisti, ki je stopil v šolo pa mu je ostala kljuka v roki. Seveda — zob časa ne prizanese ničemur, tedaj tudi kljuki ne — in človek bi mislil, da je čisto naravno, da da ravnateljstvo drugo napraviti, pa jo za-računi koderkoli že.
Da, da — koderkoli že — pa najcenejše je vendar, da jo plačajo dijaki. Tedaj :
„Halo, pokvarili ste kljuko; tuje račun 4 K. Glejte, da imate jutri denar skupaj.
No — in drugi dan so bile štiri krone tu, čeprav so trdili dijaki, da niso oni krivi in da je sploh manjkalo pri kljuki le malega žrebljička.
Pa se vam pokvari tamle nekega dne dvigalo, ki dviga premog in drva iz pritličja v drugo nadstropje. Dvigalo — za katero večina dijakov niti ne ve ne!
„Dečaki — jutri prinesite iz drugega nadstropja vsak po 8 h za dvigalo, ki ste ga pokvarili!"
In dvigalo je popravljeno in plačano — država pa obvarovana pregroznih izdatkov!
In zopet — utrgala se je lani vrv pri tabli — vrv navadna, konopnena. Taka reč ns more večno trpeti!
Pa ste od ailel Vrv ate odtrgali! Pa da se to več ne zgodi, kupili bodete novevrvi — obe a e v e d a 1 In da jih
oe potrgate takoj, jih bomo napravili žičaste, železne!"
In zgodilo se je tako — državi pa je «stalo nekaj vinarjev več za napravo novih ka-nonov! — čudno pa, da se je od ¡tistih dveh železnih vrvi do letos izpremenila ena že v ko-n o p n e n o !
Tudi stojalo za dežnike je šlo narazen, treba tedaj popravila — ki je najbolj «ceno: Dijaki ga naj plačajo — saj oni postavljajo dežnike t a n j e I
No — seveda — pa so plačali popravo
dijaki.
Da naj dijaki plačujejo črnilo, se niti ne čudimo, saj se to zahteva celo na nekaterih ljudskih šolah. Toda to črnilo je najdražje, kar ga poznamo: Cena 120 K za ■vsakega učenca na leto pač ni malo. Računajte pa samo: 400—500 dijakov po 1-20 K — pa dobite vsoto, da se tudi vi začudite, da porabijo dijaki toliko •črnila za 20—30 šolskih nalog. Da pišejo ■dijaki vse druge stvari le s svinčnikom, itak vsak ve.
„Pa je to gotovo tinta posebne vrste!" bodete ugovarjali.
Da, da — posebne vrste je na nekaterih šolah, take — da se le čudimo, da se gospodje profesorji ne upro, ko morajo popravljati naloge, pisane s tako slabo tinto.
Konec leta pride še en splošen račun: „Za razne stvari, ki ste jih med letom pokončali, prinesite še vsak 48 h, pa gotovo, ker drugače ne dobite šolskega izpričevala!"
Da, da — pajeprinesel 48 h «celo tisti, kije prejel z izpriča 1 o m kopo trojk!
Čudimo se, da je to mogoče v državi, kakor je — avstrijska!
Kaj bi se ne moglo pri s k u -pičku za črnilo toliko pridobi č k a r i t i , da se izogne takim mučnim eksekucijam?
„Dá, oni denar dobe vendar šolski sluge za oskrbovanje tintnikov!"
„A tako? Kaj nima država toliko, da plačuje svoje sluge po delu in vrednosti?!"
Malenkosti so — pa vendar stvari tako težke, da razburjajo nas starše, ko so otroci vedno nad nami za te važne malenkosti. Razburjamo se osobito zato, ker vidimo v tem še nekaj težjega:
Da morajo dijaki nositi v šolo vinarje za razne stvari, to verujemo, ker smo enako morali delati nekdaj sami. A kdo nam pa jamči, da mora nesti naš otrok res 48 h in ne samo 20 h, da nas ni torej za 18 h opeharil?
„Ako pa imate tako pokvarjene otroke, potem pa — adijo!" — pravite.
Ne tako! Pri najvestnejši vzgoji se ne mor ezabraniti, da padeotrokvgreh — saj zaide v slabo družbo in — saj je človek!
In tako se otroka uradno zavaja k malenkostnim nerednostim, ki pa postanejo lahko velike!
Tedaj proč s temi ekseku-cijami! Država pač lahko žrtvuje toliko kron, da se reno-vira star izrabljen inventar, ne da bilo treba puščati kri našemu revnemu dijaštvu, ne da bi semudajaloprilike, da postane nepošteno in ne da bise vcepljal v mlada srca čut kri-vičnosti, ko mora plačevati •dolg za nestor j ene grehe.
Pa še eno stran gospodarstva moramo grajati! To grozno štedenje s kurjavo na nekaterih šolah. So nekatere šole, na katerih so se morali pozno v jeseni dijaki in profesorji mnogo dni tesno zavijati v svoje jesenske suknje, da so mogli sploh prestajati.
In zračenje! Neka šola je, na kateri je sluga okna enega razredaz žrebljem zabil, da niso mogli gojenci odpirati oken in sobe poljubno zračiti.
Naj se nam ne reče, da pavšalno sumničimo. Vsi slučaji, ki smo jih navedli, so le troha iz obilice, ki se gode danzadnemlVtoso nam priče gospodje profesorji-razredniki sami, ki so obsojeni v tako in enako eksekviranje in je nam na pričo nebroj dijakov, ki pohajajo naše srednje šole in ki žele ob takih plačilnih nalogih vso srednješolsko upraro v zadnji kotiček Hadesa.
Nismo imeli s tem namena žaliti in napadati, imeli smo le namen, da pomagamo do izboljšanja neznosnih razmer.
Književnost in umetnost.
2tvi človek po smrti dalje ? — To
knjigo je razglasil .Učit. Tovariš" v inseratu zadnjih dveh številk. Ker se zanimam za spi-ritizem, sem jo takoj naročil, vesel, da d o bimo tudi Slovenci prvo knjigo take vsebine. Ali, kako sem debelo pogledal, ko dobim knjižico z n e m š k i m naslovom : „Unser V e r k e h r mit den jenseitigen Weltbewohnern, als Jos. Haydn, L. v. Beethoven, Fr. Liszt, H. Heine, Priestern, Selbstmördern h. m. a.
Herausgegeben und den hochgeehrten Herren Naturforschern, Psychologen zur weitern Erforschung dieser merkwürdigen, unbekannten Naturkräfte und ihrer geheimnisvollen Erscheinungen ehrfurchtsvoll gewidmet von Thomas Kunstic, Volksschullehrer a. D. in Gonobitz. Preis 1 K, mit Postversendung 20 h mehr. NB. Wichtig für jedermann, besonders für Tonkünstler, Musiker, Priester und lebens-überdrüßige Mitmenschen".
Pričakoval sem vendar, da najdem v knjigi vsaj kratko razpravo o spiritizmu. Toda nič vsega tega. Le v „Predgovoru" omenja izdajatelj važnost spiritizma prav na kratko. Med drugim pravi:
„Schon der große Philosoph Immanuel Kant behauptete seiner Zeit, daß es künftighin noch bewiesen werden wird, daß der Geist des Menschen nach dem Abstreifen seiner irdischen Hülle, was wir fälschlich Tod nennen, fortlebt*) und an seiner Vervollkommnung weiter arbeiten muß und daß er schon hier in einer verknüpften Gemeinschaft mit allen immateriellen Naturen der Geisterwelt steht."
Potem pa pravi nadalje pisatelj, da je tudi on imel vse za „humbug", a se je sam prepričal ob spiritistiških sejah, da umrli še živijo in da lahko z njimi občujemo. Sklene pa tako-le: Wenn die Menschheit diese Wahrheit voll erfaßt haben wird, dann wird das Reich Gottes auf Erden seinen feierlichen Triumph feiern. Es wird an Stelle des Hasses Liebe, an Stelle des Zornes Geduld und an Stelle des Neides Wohlwollen treten. Dieses wünscht mit diesem Büchlein zu erzielen der Herausgeber."
Nato sledi 26 protokolov spiritistiških sej. Zanimive so vse, vendar jih bo umel le čitatelj, kise je že prej poučil po kakem spiritistiškem delu, recimo po dr. P r i e s e j a izborni knjigi „Stimmen aus dem Reich der Geister" ali pa po epohalnem delu Aksa-kovem: „Animismus und Spiritismus".
V „zaključni besedi" pravi pisatelj: „Aus diesen wahrheitsgetreu niedergelegten Protokollen geht deutlich hervor, daß der Mensch unsterblich ist und nach dem leiblichen Tode in den Sphären fortexistiert und an seiner Vervollkommnung weiter arbeitet.
Die Namen der anwesenden Zeugen (v omenjenih spir. sejah) stehen zur Verfügung.
Kdor se zanima ža 31 strani broječo knjižico, jo dobi v Konjicah pri g. tovarišu Kunstiču.	Janko Leban.
Zvonček objavlja v 1. štev. to izbrano vsebino: 1. Materinske pesmi V. Vošnjak. Pesem. — 2. Strugar Pavel Pavlovič. Teodor Storm — P r. L o č n i š k a r. Povest. — 3. Zima. S. P. Pesem s podobami.
—	4. Lažniva Danica. Mara Gregorčičeva. Igra. — 5. Dobra kupčija E. G a n g 1. Pesem s podobo. — 6. Danes meni
—	jutri tebi. Engelbert Gang I. Povest s podobo. — 7. Pozimi. J. P. Cvetan Povest. — 8. Sonja. E. Gangl. Pesem s podobo, — 9. Pouk in zabava. Zastavica V podobah. — Jubilej Petroleja. — Zimsko zalivanje. — 37 milijonov božičnih darov. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — V enajsto leto. — Najtopleje priporočamo!
Obrambni vestnik.
* Škandal. Pod tem naslovom smo priobčili v eni decemberski številki notico o kuharskem tečaju v hotelu „Tivoli". Hkrati smo vprašali, kdo je pravzaprav provzročil, da je prišla Nemka vodit tečaj. Danes pa vemo, da jo to zasluga restavraterja imenovanega hotela. Ko je dotična Nemka vodila nekje na Koroškem sličen tečaj, jo je restavrater takoj angažiral, rekoč; „K nam morate tudi priti, gospodična!" In ko mu je le-ta odvrnila, da so na Kranjskem tudi že za to izprašane učiteljice, ii je on odrezal: „Toda boljših ne od Vas". Čast in dika vrlemu možu, ki ima tako dobro mnenje o slovenskih učiteljicah!
Učiteljiščnh vestnik.
Učlteljiščnikom r pomislek.
Piše F. K. II.
Ni dovolj poznati samo psihe posameznika, marveč tudi socialne celote in mase. Učitelj nima opraviti samo z enim učencem, temveč s celim razredom. Psihiški akti posameznika so v gotovih časih, pod gotovimi okolščinami po kvaliteti in kvantiteti popolnoma različni. V masi so misli čuvstva poedinca vedno odvisna od psihiškega stremljenja slednje. Istotako pridejo tudi v organizirani socialni družbi skupne psihiške težnje v poštev. In ali ni razred učencev končno socialna skupina ? V pomenu beaede, kot se rabi v vsakdanjem življenju, ne, če pa pomislimo na stremljenje, skupno dušno napetost, končni smoter, moramo
*) 8im. Gregoržiž pravi Bogu v »voji „Človeka nikar":
Ko ilnato bei ječo stri, nt bom umrli . . .
pritrditi. Kdor pa hoče imeti uspeh, mora poleg razmotrenj duševnih dejstev, ki ?e pojavljajo v poedincu v normalnih razmerah, poznati tudi vsaj deloma socialno psihologijo. Zadnje se na učiteljišču niti ne omenja kakor ne bi eksistirala, dasiravno je ogromne pedagoške važnosti. Koliko pa se vzame na učiteljišču psihologije, ki ji je namen podati temeljna psihološka dejstva posameznika, in kakšna je snov po kolikosti in kakovosti, je znano vsakomur, ki se je bavil s predpisano knjigo „ AllgemeineErziehung8lehre v. Dr. G. A. Lindner, zwölfte Auflage von Dr. Theodor Tupetz" je knjiga, ki naj poda temelj. V skromnosti se knjigi niti ni dalo naslova psihologije, kar pa je vendar nje glavni namen. Pa na to se niti ne pride, ko bi le snov bila nekoliko obširneja in prikrojena po rezultatih moderne empirijske, eksperimentalne psihologije. Namen knjige je, podati kandidatu osnovne psihološke pojme, na katerih naj bi bil zasnovan ves metodološki in hodegetiški načrt. Nedostatki so veliki, in vsak, ki se je količkaj intenzivneje bavil s tem potrebnim in interesantnim, čeprav le kot s šolskim predmetom, je spoznal, da knjiga ne poda najnujnejših razmotrenj vzročnih zapovrstnostij, psihičnih zakonitostij, še manj pojem o pomenu in sili človeškega mišljenja.
Drugo, kar sem že omenil, ne pride tako nujno v poštev, kot nedostatek, da ne da knjiga nikakih razmotrivanj kavzalnih prehodov posameznih psiholoških tvorb. Še manj pa jemlje ozir na psihične pojave, ki so v direktni zvezi s fiziološkimi; in vendar so psihična razmotre-nja s fiziološkega stališča objekt modernim psihologom, a poleg tega velikega pedagoškega pomena. Vsega tega predpisana učna knjiga pogreša, dolžnost posameznika je, nadomestiti nedostatek potom samoizobrazbe. Tu ni odlašanja, brez vseh izgovorov na delo! V „Sammlung von Abhandlungen aus dem Gebiete der pädagogischen Psychologie und Physiologie" se nahaja mnogo prekrasnih del, ki bi preštu-diiana izpolnila vrzeli. Priporočljivo je, da bi se intenzivneje bavili s posameznimi deli avtorjev, ki so vse življenje posvetili študiji človeške psihe; n. pr. W. Wundt: Grundriß der Psychologie; Spencer: Prinziepen der Psychologie; Rehmke: Lehrbuch der allgemeinen Psychologie, Die Seele des Menschen.
(Dalje.)
Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani je priredilo dne 29. jan. svoj tretji sestanek s tovariši učiteljiščniki, pri katerem pa ni g. dr. Ž e r j a v predaval o narodnem gospodarstvu — kakor smo to naznanili — temveč se je zaradi dlakocepstva ravnatelja černivca morala tema in predavatelj premeniti. Poročal je tov. Jelene o šolsko-higienični razstavi v Londonu. Predavatelj je natančno izpolnil svojo nalogo in nam s tem pokazal, kako koristna so slična potovanja in koliko nudijo človeku z ozirom na razširjenje njegovega duševnega obzorja, če zna prav izrabiti vsako priliko in zna spoznavati življenje. Pri poročilu o razstavi sami se je marsikomu krčilo srce, zakaj vsi smo spoznali, kako veliko skrb in pozornost polagajo razna oblastva na dobro šolstvo drugod in kako malo v primeri se stori za to pri nas. Po sklepu poročevalca je povzel besedo tov. in deželni poslanec Gangl., kije po kratkem posnetku nekaterih misli predgovornika prešel na prvotni določeni tema o narodnem gospodarstvu. Primerjal je najprej ta predmet s predmeti, ki se poučujejo na avstrijskih učiteljiščih, in dokazal, da je narodno gospodarstvo za učitelja z ozirom na njegov delokrog in blagor narodov iste važnosti kakor z ozirom na njegovo strokovno delovanje — pedagogika, ker duševna emancipacija, za katero deluj« v šoli, je neobhodni predpogoj gospodarske osamosvojitve. Prvi pogoj k smotru pa je zavest posameznika, da spoznava smisel gospodarskega dela, brez katerega ni misliti na kako celokupnost osamosvojitve. In kdo naj vdahne smisel gospodarskega življenja v narod, če ne učitelj; a kako ga naj vdahne, če ga v premnogih slučajih niti sam nima, ga ni prejel tam, kjer se mu je podeljevalo vse dobro za narod — v šoli. (Že zdavnaj smo prišli do spoznanja, da če si hočemo česa pridobiti, s čemer bi povzdignili narod in njega socialni položaj tudi z izvenšolskim delovanjem, ne smemo tega pričakovati od šole, temveč si moramo sami to pridobiti s proučevanjem gospodarskih in socialnih vprašanj in spisov. V tem oziru bi opozarjal tov. učitelji-ščnike na našo socialno revijo „Naši Zapiski". Opomba pisca!) Krasno je pa očrtal tov. poročevalec razvoj in gibanje, ki nastane v narodu kot posledica gospodarskega dela in osamosvojitve, namreč duševne osamosvojitve, katere posledica je samozavest, ki vzraste v narodu, in posledica te demokratizem, ki se nam prične označevati v enakosti posameznikov in stanov, da zna vsak posameznik ceniti svoje delo in njega pomen za celoto, da zna vsak stan ceniti svoje delo in njega pomen za celoto ter da se vsak posameznik zaveda, da je on uvaževan in njegovo delo cenjeno od celote, ker je neobhodno potrebno za celoto — najsi-bode če tako malenkostno in skromno. Tega posledica pa postane samoobramba posameznika in stanov ter tako naroda, da se ne da zavajati in podvreči tem ali onim faktorjem. Višek vsemu pa postane narodna z a v e s t, ki ji dajejo trdno podlago vsa prej našteta dejstva in do katerih pridemo le na ta način, da prodro vsa ta stremljenja v narod
in postanejo njega last. — Nato se oglasi k besedi tov. Likar, ki poudarja, da veljajo vsa ta načela in pot tudi za učiteljstvo, da je tudi njega smoter osamosvojitev v prid narodu, ki pa prodre in pride le na ta način do veljave, če se vsak posameznik zaveda svoje naloge in če pojmi sodobne toke svetovnih kulturnih gibanj. Prodira pa lahko smisel teh stremljenj v naših vrstah le na ta način, če ga širi vsak posameznik v sebi in pri drugih ter ne čaka, da ga zbujajo še-Ie drugi. — Temu delu resnosti je sledil zabavni del sestanka, in naši tovariši učiteljiščniki so nam pokazali, da naše učiteljišče vestno čuva priznanje dobrih pevcev od drugih zavodov in se to goji sedaj še bolj in v veliko višji meri nego nekoč. Da ne bom hvalil gostilničarja, kot je sicer jako v navadi pri naših poročevalcih o zborovanjih, naj mi čitatelji dovolijo omeniti, da smo imeli razen enega tovariša z dežele tudi nekaj naših cenjenih naprednih tovarišic v svoji sredi. Živele!	—k.
Glasbeni vestnik.
Tečaj za pevovodje.
Slovenci smo pevski narod. Kamor človek gre, vedno sliši ubrane glasove, ki pojo lepe narodne pesmi. Umetne pesmi se tudi pojo, a tako, da človek res občuduje, kako je mogoče narediti iz lepe preproste pesmi tako moderno skladbo glede disonanc. Zapaziti je, da slovensko petje ni več tako na višku kakor nekoč. Kaj je vzrok ? Učiteljstvo se je prej pečalo tudi z orglanjem, ko je to opustilo, se niso učitelji brigali tudi za glasbo več tako kakor nekdaj, zakaj vsakdo je rekel: „Kaj se hočem učiti, sij ne bom organist." In tako je manjkalo na deželi ljudi, ki bi vodili pevske zbore; če so jih pa vodili, so bili pa sami najbolj potrebni vodstva. Tako je slepec vodil slepca. Pri takih razmerah ni bilo mogoče dobiti uspehov. Ustanovili so sicer „Zvezo pevskih društev", a ta zveza je mrtvo rojeno dete, ki deluje samo na papirju.
Kaj je potrebno, da povzdignemo petje? Najprvo to, da se vzgojijo ljudje, ki bodo zmožni voditi pevske zbore in ki bodo stremili za višjim smotrom, kakor je lokalna zabava. Slovensko deželno učit. društvo je ustanovilo v ta namen glasbeni odsek, ki ima v prvi vrsti namen vzgojiti dobre pevovodje. V začetku januarja je prišel odgovor Gl. Matice na prošnjo, ki ji jo je poslal glasbeni odsek, da dovoljuje uporabo prostorov kjer naj se vrši za uči-teljiščnike tečaj za pevovodje, voditelj tečaja, koncertni vodja M. Hubad, je snov razdelil v tri dele: v teoretični, teoretično-praktični in praktični del. Teoretični del vsebuje teorijo, harmonijo (kot stranski predmet) in glavne pripomočke izobrazbe glasu (Stimmbildung), teoretično-praktični del pa pevsko šolo, vokali-zacijo, deklamacijo in metodiko pouka. Praktični del ima poizkusne nastope po načelih, ki se mu vsade pri prej omenjenih predmetih. — Rednih obiskovalcev je okrog 20. Ker se je takoj v začetku opazilo, da so udeleženci tega tečaja resni ljudje, ki se ne strašijo suhopar-nosti nekaterih predmetov, je pričakovati najlepših uspehov. Upajmo, da bo tekom 15 let stalo slovensko petje na višji stopnji kakor nekdaj in sedaj.
Kranjske vesti.
—r— Vsi predlogi, ki jih je stavil v deželnem zboru poslanec dr. Novak glede izboljšanja našega gmotnega stanja, so padli s 24 proti 22 glasovi. Predlogi so bili: oženjem' učitelji dobe 35% drag. doklade, neože-njeni 25%, ki se šteje v penzijo; službena doba se na podlagi § 56. drž. šol. zakona zniža na 35 let; podpore obolelim učiteljem deli komisija, izvoljena od dež. učit. konference, vse to bi veljalo seveda za učitelje in učiteljice. Proti sta glasovala tudi oba učitelja-poslanca Jaklič in Ravnikar. Nekaj listov je pisalo, da je obveljal predlog glede 35 letne službene dobe. Videli smo stenografični zapisnik, ki trdi, da tudi ta predlog ni bil sprejet. To je žalostno, a resnično !
—r— Za „Narodno šolo" je zahteval posl. Gangl v proračunski debati 400 K podpore, ki jo je doslej redno prejemala od dežele. „Narodna šola" je strogo dobrodelno društvo, ki dobavlja ubožnim učencem vse dežele šolske potrebščine. Tudi ta predlog ni bil sprejet. Proti sta glasovala oba učitelja-poslanca Jaklič in Ravnikar. Brez komentarja!
Štajerske vesti.
—š— Divji lovec v Ptuju. V nedeljo, 13. dne februarja t. 1., zvečer uprizore v Narodnem domu v Ptuju mariborski učiteljski pripravniki s sodelovanjem ptujskih di-letantk gledališko predstavo: F. S. Finžgar „Divji lovec", narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih ; čisti dobiček je namenjen društvu „Učiteljski pripravnik v Mariboru"; med dejanji svira lastni orkester.
Istrske vesti.
—i— Iz Marezig nam pišejo: Dne 23. pret. m. smo imeli v Marezigah prelep roditeljski sestanek. Na sestanku je bilo pri-
bližno 100 oseb, med njimi 7 tovarišev in to-varišic, g. župan občine Marezige Matko Kocijančič, nadalje tovariš in deželni poslanec Jos. Valentič, nadučitelj pri Sv. Antonu, s soprogo ter g. Franc Kosmina, obč. tajnik v Dekanih, tudi s soprogo. — Starši so se zbrali v šolski sobi kmalu po popoldanski službi božji. Navzoče pozdravi tovariš Miroslav Anžlovar, nadučitelj v Marezigah, ter v kratkih, a jedrnatih besedah obrazloži pomen roditeljskih sestankov. Nato pove poslušalcem program roditeljskega sestanka in izroči besedo tovarišici Jelici Prešernovi, učiteljici v Dekanih. Omenjena gospica kaj živo in temeljito govori o vzgoji otrok v predšolski dobi. Navzoči so jo poslušali z vso vnemo. Za njo prevzame besedo tovariš Silvester Ceruti, učitelj v Fruškah, ki v svojem referatu „Alkohol in nikotin" prav lepo in poljudno razpravlja škodljive nasledke o vživanju alkohola in pušenju tobaka pri otrokih. Besedo prevzame tovariš in deželni poslanec Jos. Valentič. Kot priljubljenca, kot resnega in delavnega moža je liudstvo poslušalo z odprtimi usti in ušesi. — Kaj ginljivo je staršem razlagal o pomenu rednega obiskovanja šole. K besedi se še oglasi g. Franc Kerševani, občinski tajnik in knjigovodja posojilnice v Marezigah, ter tudi on živo priporoča staršem, naj vsak dan redno pošiljajo svoje ljubljence v šolo.
Tudi neki oče se priglasi in pokaže pisano polo, ki jo je pisalo 14 letno dekle, ki je sirota. S tem je hotel dokazati in je tudi dokazal, da stori šola prav mnogo, tudi če se otroci brez pravih roditeljev. — K zaključku se še oglasi tovariš M. Anžlovar ter zahvali starše, da so se zbrali v tako lepem številu. Prosi jih. naj uvažujejo podane jim nasvete, ki so jih slišali od govornikov in naj o priliki prihodnjega roditeljskega sestanka ne izostanejo, marveč naj se ga udeleže še v večjem številu. — Po sestanku se je nabralo potem na predlog občinskega tajnika Keršovanija v prijateljski družbi za Družbo Cirila in Metoda K 8' 56.
Goriške vesti.
—g— Kotarski učiteljski krožek
kobariškega okraja na Tolminskem ima ob ugodnem vremenu v Borjani, gostilna V. Hrast, na pepelnico ob dveb popoldne sestanek in slanikovo južino. T. vavišice Nekotarice, tovariši Nekotarji in učiteljski prijatelji dobro došli 1
Splošni vestnik.
Družba sv. Cirila In Metoda praznuje letos svojo petindvajsetletnico začetkom julija. Te slavnosti se udeleže slovensko-narodno misleči rodoljubi vseh slovenskih pokrajin ; vsa narodna društva pa naj bi vsako po svoje sodelovala, da bo slavje veli-častneje. Program za to slavnost sicer še ni sestavljen, opozarjamo pa posebno vsa narodna društva, da se za to slavnost pripravijo, se mobilizirajo in s svojim sodelovanjem pospeše velepomenljivo petindvajsetletnico obrambe in prosvete našega naroda po dični družbi sv. Cirila in Metoda.
Listnica uredništva.
česar nismo mogli zaradi tesnega prostora priobčiti danes, porabimo prihodnjič.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 174.	Kranjsko.	82 1—1
Na trirazredni ljudski šoli na Koroški Beli se vnovič razpisuje četrto učno mesto z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim potom semkaj vlagati najkasneje do 28. februarja 1910,
Čez
ga
ni!
Po njem ti jed diši, Želodec ne boleha In glava ne boli!
53—4
Zahtevajte izrecno „FLORIAN"! Zavračajte ponaredbe!
Ljudska kakovost liter K 2*40 Kabinetna kakovost „ „ 4*80 Naslov za naročila: „FL0R1AN", LJubljana.
Postavno varovano.
M. Poveraj
Gorica, na Travniku.
Prvi c. kr. privilegirani zavod za civilne in vojaške uniforme.
Zaloga modnega blaga, gotovih oblek in perila.
5—5
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.
36-3
mm m mm
Modni salon
Ozmec & Vičič
/	v
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 7 Hotel pri Maliču 12-1
priporoča svojo bogato zalogo damskih in otroških klobukov.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
mmmmmmmmtm
LjuMjan a,Dunajska cestal3
priporoča svojo bogato zalogo 52—3 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
Našim rodbinam priporočamo 47
Kolinsko cikorijo -
2-1
Založeno I88O. Najlepša in najcenejša tinta celega sveta!
Universalni hrastovi tintni prašek
za takojšnjo zgotovitev izvrstnih, strupov in plesnobe prostih temnočrnih in barvnih kance-lijskih, šolskih in kopirnih tint.
Specialiteta :
Solslsze tinte
v pušicah 1 do 5 kg. Cena 1 kg 4 K. 1 kg da 25 I najizvrstnejše tinte, velja torej 1 liter 16 h. Cenik, z opisom vseh priprav, p. t. šolskim vodstvom, uradom i. t. d. zastonj in franko. Naročila izvršuje zaradi enostavnosti po povzetju.
Izdelovalnlca tintnih preparatov
W. Lampel
i"1	t Češki Idpi.
Pohvalno izpričevalo:
V Javorniku v Šleziji, dne 27./8. 1903. Vaše blagorodje! Med različnimi tintnimi praški in preparati spoznal sem Vaš univerzalni tintni prašek kot najboljši in bom Vaš izdelek kakor dosedaj tudi nadalje najtopleje priporočal. So priporoča itd.
Gustav Nulle, nadučitelj.
ter imajo na tukajšni edikt z dne 10. avgusta 190 9, št. 1201, vložene prošnje tudi za ta razpis veljati.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 23. januarja 1910.
I St. 242.
'88 1-1
Na enorazredni ljudski šoli v Rakitni se razpisuje učno in voditeljsko mesto z zakonitimi prejemki
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim služr-benim potom semkaj predlagati do 1. marca 1910.
V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno» nameščeni prosilci morajo 1 državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 28. januarja 1910.
Zahajajte samo v lokale kjer imajo na razpolago naš list!
Knjigarna
L. Schwentner
Ljubljana, Prešernova ulica 3
priporoča nastopne novosti:
Aškerc A.: Akropolis in piramide. Poetični sprehodi po Ori-entu. — Broširano K 3 —, eleg. vez. K 4'50.	30—23
Cankar Ivan: Za križem. Obsega 13 novel in črtic z epilogom. — Broširano K 3-—, eleg. vez. K 4-50. Levstik Vladimir: Obsojenci. Vsebina: Nenormalni piščanec. Bazmišljeni Vid. Mlada Breda in slepec. Bikard Malloprou. Broš. K 2-50, eleg. vez. K 3-50. Miičinskl Fran: Igraike. Črtice in podlistki. Broš. 2 K, el. vez. 3 K. M urnik Bado: Jari Junaki. Humoreske. Br. K 2-50, el. vez. K 3-50.
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice	58—29>
iie Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska
itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta. 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoj» za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti.
NaroČite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
CÖ C
•M
>
o
bJO u
C u.
o a,
>V5
cä
c •a o
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—2
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitničarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, lenis in lovce. — Šokolske potrebščine.
Z
C/5
nö
O
5T <
3
rD o
C/5<
ST
Izdajatelj in odgovorni urednik Badivoj Korene.	Last in založba .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".	Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.