- ■
slolVsl
se
5
dni
TOj dügüdkui/ v s¿cu rraLa un vûlo di evertc íi püm n mua
¡slílfcvsl n
Primorski
št. 2 1 7(20.845) leto LXIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190
Kakšna naj bo »Primorska za vedno«?
POLJANKA DOLHAR
»Primorska za vedno« je geslo, ki je na včerajšnji množični proslavi v Lipici kraljevalo na priložnostnih majicah, v besedah govornikov, na zastavah, ki so s padalci slovenske vojske privihrale na hipodrom.
Kakšno Primorsko pa želimo ohraniti »za vedno«? Sodeč po včerajšnji proslavi tako, ki jo poosebljajo nadarjeni otroci, ki pojejo o sanjah in čarodejih, in spretni mladi telovadci, ki se znajo dvigniti visoko nad naše glave. Primorsko, v kateri godbeniki s Proseka in iz Sežane redno nastopajo skupaj. Podjetno, odprto »in daleč na obzorje prihodnosti zagledano Primorsko,« ki jo Slovenija še kako potrebuje, kot je podčrtala predsednica vlade Alenka Bratušek.
A tudi Primorsko, ki goji spoštljiv spomin na antifašistične upornike, partizanske borce in učitelje, Primorsko večjezičnih partizanskih pesmi, ki je ponosna na zvezde, ker so simbol naših dragih partizanov, kot je dejal domači župan Davorin Terčon. Primorsko, ki je znala v prelomnih zgodovinskih trenutkih izbrati pravo pot in pravo stran: pot prvega protifašizma, stran zahodnih velesil in svetovne koalicije, ki se je borila proti fašizmu in nacizmu, kot je spomnil Milan Pahor in podčrtal: antifašistični odpor in NOB predstavljata eno najlepših in najbolj pomembnih poglavij v slovenski zgodovini.
Večini Primorcev je to že zdavnaj jasno. Lepo bi bilo, ko bi isto veljalo tudi za ostale prebivalce Slovenije in Italije. Zablode in povojne tragedije so neizbrisen madež, a ne bi smele zasenčiti tiste prave poti, na katero so Primorci stopili kot prvi.
Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino
Fernetiči 14 Tel. 334 26 56 119
S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov.
Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama
eč V ■ </
Fernetiči 14 Ulica Vergerio 9
Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco 23 Cervignano - Ulica Garibaldi 44
dnevnik
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
NEDELJA, 15. SEPTEMBRA 2013 1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
lipica - Množična proslava ob dnevu priključitve Primorske matični domovini
Primorska za vedno ponosna in enotna
košarka - EP
Slovenija (in tudi Italija) že v četrtfinalu
LJUBLJANA - Slovenija se je z novo, veliko zmago, sinoči je v Ljubljani padla tudi Grčija (73:65), že uvrstila v četrtfinale evropskega košarkarskega prvenstva, s sabo pa je med osem najboljših potegnila tudi Italijo, ki je sicer doživela poraz proti Hrvaški, a bo po drugi fazi osvojila najmanj četrto mesto v skupini F. Slovenija se zdaj v isti skupini še vedno lahko poteguje tudi za prvo mesto.
Na 21. in 22. strani
Evergreen i.* TUTfO
Prodaja
Bukovih in hrastovih drv Bukovih in jelkovih
naš intervju - Viviane Reding
»Zdaj je čas za solidarnost, ne za ločitve in razveze«
TRST - Jutri popoldne bo na Pomorski postaji v Trstu eden izmed Dialogov z državljani, ki jih v vseh državah članicah EU organizira Evropska komisija. Značilnost tržaškega srečanja je ta, da se je bodo udeležili državljani štirih držav (Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije). Njihova sogovornica bo sama pobudnica dialogov, podpredsednica Evropske komisije Viviane Reding. Pred srečanjem je v intervjuju za Primorski dnevnik obravnavala več aktualnih tem - izzive gospodarske krize, dosedanje dosežke in prihodnost EU ter različne narodne identitete.
Na 4. in 11. strani
ŠOLA ZA NEMŠČINO
LIPICA - S praznikom, ki so ga poimenovali Primorska za vedno, je Slovenija včeraj počastila 15. september - dan priključitve Primorske k matični domovini, a tudi kar nekaj okroglih obletnic, ki potekajo v letu 2013.
Slavnostna govornica je bila predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek, množico je nagovoril tudi dolgoletni ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor, kulturni spored pa so izoblikovali številni nastopajoči z obeh strani nekdanje meje. V njem je prevladovala otroška in mladostniška radoživost, kar je izzvenelo kot jasen poziv, da moramo danes, ob spoštljivem spominu na žrtvovanje antifašistov in partizanov, pogled upreti v prihodnost.
Na 3. strani
Pobude SLORI-ja na odmevnih prireditvah
Na 5. strani
Sklad Mitja Čuk se bori proti finančni krizi
Na 6. strani
Na Peči nesreča zaradi izsiljene prednosti
Na 17. strani
lll.BragotlnKette,4
Bazovica [Trsti tel.+39 040 226894 mob. +39 393 I74133G
9771124666007
2
Nedelja, 15. septembra 2013
ALPE-JADRAN
/
vilenica - Poljska pisateljica ob prejemu velike vileniške nagrade
Tokarczukova: Moji zapisi so integralni del moje presnove
LIPICA - V kraški jami Vilenica se je z velikim finalom, podelitvijo velike vileniške nagrade poljski pisateljici Olgi Tokarczuk, zaključil 28. mednarodni literarni festival, ki je ime dobil po jami. Lavreatka je dejala, da ne ve, kaj bi počela, če ne bi snovala svojih zapisov.
"So integralni del moje presnove," je poudarila in se zahvalila vsem prevajalcem, ki po njenih besedah literatom omogočajo, da njihove knjige potujejo med jeziki in kulturami.
Lani je vileniško nagrado prejel David Albahari, v Kanadi živeči pisatelj judovskega rodu in srbskega jezika.
Svoja dela sta na slovesnosti brali Ilma Rakusa in Ana Pepelnik, zbrane pa je nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor. Poudaril je, da je mogoče čarobnost trenutka čutiti že na vstopu v jamo, a pravo veličino temu dogodku seveda dajejo široki horizonti duha, utelešeni v mislih in delih literatov.
Tokarczukovi sta nagrado predala predsednika Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer in odgovorna urednica Primorskih novic Vesna Humar. Taufer je ob predaji dejal, da so na Vilenici že pred 28 leti govorili o mejah, takrat med Vzhodom in Zahodom. "Sedaj pa smo spet pri mejah, samo da danes govorimo o zidu med severom in jugom, med kapitalom in brezposelnostjo ter med bogastvom in revščino," je dodal in spomnil na besede, ki jih je v začetnih letih festivala izrekel madžarski literat Gyorgy Konrad: "Vilenica je prestolnica Srednje Evrope."
Na slovesnosti v režiji Milojke Šir-ca, so sicer nastopili še plesalci plesne skupine Mehki čevlji ter Kulturno društvo Jožeta Pahorja Sežana. Za glasbeno spremljavo so poskrbeli Mark Bal-tič, Neža Jelušič, Klemen Petelin in Blaž Tavčar, glasbene priredbe pa je pripravila Anja Tavčar. Slovesnost je povezoval Janko Petrovec.
Festival, ki se je v sredo začel v Kopru, je letos potekal na temo o navdihu meja, za zaključek pa bo poskrbel tradicionalni piknik na travniku pred jamo. (STA)
Olga Tokarczuk med slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem in predsednikom Društva slovenskih pisateljev Venom Tauferjem
kroma
vilenica - Literarna matineja v Štanjelu
Vileniški kristal v roke Tanji Maljarčuk
ŠTANJEL - Na gradu Štanjel, kjer se je z literarno matinejo začel včerajšnji zaključni dan Vilenice, so že tradicionalno podelili kristal vilenice. Letošnja dobitnica kristala, ukrajinska pisateljica, ki zadnja tri leta ustvarja na Dunaju, Tanja Maljarčuk, po besedah predsednice žirije Dani Gill bralca z odločnim in živahnim glasom takoj popelje v srce svoje zgodbe.
Mednarodno žirijo, ki je dobitnico nagrade izbrala med 17 avtorji, ki so se predstavili v zborniku in na literarnih branjih, je Maljarčuko-va prepričala s kratko zgodbo Zen-ska in njena riba.
Kot so v utemeljitvi zapisali ži-ranti, je bila odločitev soglasna, zgodba Maljarčukove pa tradicionalno te-
matiko - konec razmerja - poda na izjemno svež in izviren način. "Izrazitost glasu Maljarčukove nas je prepričala, da gre za izjemno nadarjeno pisateljico," so pojasnili.
Maljarčukova se je leta 1983 rodila v Ivano-Frankivsku v Ukrajini, do sedaj pa je objavila tri zbirke kratke proze in dva romana. Njena zgodba Jaz in moja sveta krava je bila lani objavljena v antologiji "Best European Fiction 2013". Sodelovala je na različnih mednarodnih festivalih po Evropi.
Dobitnica kristala vilenica je prejela statueto, delo akademskega slikarja Petra Abrama, in hkrati dobila priložnost, da nastopi na uglednem festivalu Cuirt v irskem Galwayu. (STA)
slovenija
V Ljubljani položili temeljni kamen za džamijo
LJUBLJANA - Več govornikov na slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za islamski kulturni center v Ljubljani je včeraj poudarilo pomen centra za muslimanske vernike pa tudi za državo, ki tako dokazuje svojo odprtost. Predsednica vlade Alenka Bratušek meni, da z novo džamijo ne bodo le izpolnjene ustavne pravice, temveč bo to mestu in državi dalo poseben čar.
Temeljni kamen za islamski kulturni center, za katerega si Islamska skupnost prizadeva že 44 let, so danes ob molitvi položili na zemljišču med Parmovo in Kurilniško ulico. Slovesnosti so se poleg več tisoč vernikov iz Slovenije in tujine, ki so na prireditev v Ljubljani prišli tudi z avtobusi, udeležili predstavniki lokalne in državne oblasti ter več gostov iz tujine. (STA)
Koncert na jezu uvod v prireditve za Vajont
PORDENON - Na jezu Vajont v občini Erto in Casso bo danes ob 15. uri koncert v spomin na žrtve strahovite tragedije, ki je pred petdesetimi leti (9. oktobra 1963) razdejala vas Longarone v pokrajini Belluno ter povzročila smrtne žrtve tudi v krajih Erto in Casso, ki spadata v pordenonsko pokrajino. Koncert bo na klavirju izvajal Remo Anzovino ob spremljavi pevskega zbora iz Rude pri Vidmu ter kvinteta Edodea ter glasbenikov Vincenza Vasija, Alberta Mi-lanija in Marca Anzovina. V tragediji Vajonta je umrlo skoraj dva tisoč ljudi.
Od srede že štirinajsti Pordenonelegge
PORDENON - Med 18. in 22. septembrom bo v Pordenonu potekal že štirinajsti praznik knjig in njihovih avtorjev, ki nosi ime Porde-nonelegge. V mestu bodo v petih dneh gostili preko 300 raznoraznih ustvarjalcev, med katerimi velja omeniti vsaj Roberta Saviana, ki bo v soboto v Verdijevem gledališču spregovoril o kamori. Pordenon bodo obiskali tudi Daniel Pennac, Silvia Avallone, Martin Amis, ki bo prejel nagrado Friuladria - zgodovina v romanu, in mnogi drugi. Popoln spored dogodkov je na voljo na spletni strani www.porde-nonelegge.it, največje zanimanje pa najbrž velja
Praznik v Gročani danes po Radiu Trst A
TRST - Ljubitelji vaških veselic in narodnozabavnih viž ste vljudno vabljeni k poslušanju oddaje Z naših prireditev, na sporedu ob 15. ih na valu Radia Trst A. Mairim Cheber in Aleksi Jercog sta pred tednom dni obiskala Septembrski vaški praznik v Gročani in v mikrofon ujela nekaj utrinkov s priljubljene veselice, ki vsako leto privablja v slikovito vasico na skrajnem koncu občine Dolina veliko število obiskovalcev. V poldru-gournem popoldanskem radijskem druženju se bodo v etru zvrstili številni gostje, organizatorji, razstavljalci in glasbeniki, ki so sodelovali pri uresničitvi uspelega praznika.
oglasno sporočilo
SREBRO - IZJEMNA NALOŽBENA PRILOŽNOST
Povpraševanje po srebru nezadržno narašča, njegovi uporabnosti pa ni videti konca.
Srebro je iz zgodovine znano kot »zlato majhnega človeka«, saj ima veliko dostopnejšo ceno od zlata. Do danes se je ohranilo več kot 4000 let in v vseh krizah v zgodovini smo z njim lahko zaščitili premoženje pred izgubo kupne moči denarja (inflacijo). Ocenjene zaloge v zemlji zadoščajo za približno 10 do 12 let, največ se ga porabi v industriji (90%) in le del plasira v naložbe. Kje je potencial srebra? Je kovina z izjemnimi fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi, zanj je registriranih več kot 1300 patentov (več kot pri vseh do sedaj odkritih kovinah skupaj). Je zelo učinkovit električni in toplotni prevodnik, ima antibakterijske lastnosti, refleksivno lastnost ... zato je prisotno v mnogih gospodarskih panogah. Številni analitiki so prepričani, da se naložbena zgodba srebra šele dobro začenja, saj povpraševanje po njem izrazito narašča, a zaloge se zmanjšujejo. Srebra tudi ni možno 100% reciklirati, pri reciklaži se izgubi do 20% kovine, kar pomeni, da ga bo enkrat zmanjkalo. V srebro lahko vlagamo z nakupom
vrednostnih papirjev vezanih na srebro ali z nakupom fizičnega srebra v obliki palic različnih velikosti, ki so v trenutni situaciji varnejša oblika naložb v plemenite kovine. Malokdo ve, da ima naložba v fizično srebro davčne prednosti, saj ob prodaji ne plačamo davka na ustvarjeni dobiček in v določenih primerih nam zakonodaja dopušča tudi nakup brez DDV-ja. Pred odločitvijo za nakup je dobro preveriti; kako poteka nakup, stroške nakupa, kakšna tveganja pri tem prevzemamo, ali je kovina iz certificirane kovnice, potek prodaje, ko bo čas zanjo, kdaj plačamo davke in v katerih primerih to ni potrebno, zakaj je naložba zanimiva in koliko časa bo ... Nakup naložbenega srebra lahko vedno opravimo sami ali nam pri tem pomaga licencirani premoženjski svetovalec, ki pozna zakonodajo in situacijo na trgu. S svetovalcem se izognete drobnemu tisku, saj vam vedno predstavi prednosti in slabosti naložbe, svetuje kolikšen delež premoženja investirati v posamezno naložbo, spremlja situacijo na trgu, zakonodajo, vas informira ...
PREMOZENJSKO-SVETOVALNA PISARNA
mag. Adriana Radakovic, licencirana premoženjska svetovalka Tel. 00386 5 65 72 000 - Mob. 00386 41 371 944 - Email: radakovic@siol.net
špeter - V sklopu projekta Jezik-Lingua
Jezikovni delavnici
Pobuda sodi v program čezmejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo 2007-2013
ŠPETER - V sklopu strateškega projekta "JE-ZIKLINGUA: Večjezi-čnost kot bogastvo in vrednota čezmejnega slo-vensko-italijanskega območja", ki je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev v okviru Programa čezmej-nega sodelovanja med Slovenijo in Italijo 20072013, sta se v Špetru ponovno odvili dve jezikovni delavnici. Ena je bila namenjana otrokom od devetega in do dvanajstega leta starosti, ki obiskujejo dvojezično šolo v Špetru, druga pa najmlajšim v vzgojno-izobraževalnem procesu in njihovim staršem.
Delavnico za že skoraj mladostnike je v prostorih Inštituta za slovensko kulturo izpeljalo socialno podjetje Ad formandum s sedežem v Trstu, izvedenih je bilo šest srečanj po dve uri. Otroci so se pogovarjali
m Lmoua
o glasbi, nasploh o stvareh, ki so jim všeč, brali so slovenske mladinske revije in pisali teti Justi o svojih težavah. V trgovini so kupovali tudi oblačila, plačevali so z gotovino, cu-kine so postale bučke in pašta s po-modori se je spremnila v testenine s paradižnikom. Na zadnjem srečanju so si ogledali odlomek slovenskega mladinskega filma o tabornikih in tako spoznali neformalno slovenščino v vzgojno-izobraževalnem procesu. Veliko so se pogovarjali, nekaj tudi
napisali, za kanček pa je bilo tudi slovnice.
Program za vrtce je v prostorih dvojezičnega šolskega centra v Špetru izpeljal Študijski center Melanie Klein iz Trsta. Starši in njihovi malčki, ki so bili v povprečju stari komaj tri leta, so se udeležili šestih delavnic po dve uri. Vsi udeleženci, ki so bili iz italijanskega okolja, so prišli z željo spoznati jezik sosedov ter z zavedanjem, da tako svojim otrokom ponujajo nove možnosti. Preko igre so spoznavali osnovni besedni zaklad tem, ki spadajo v neposredni otrokov svet (telo, hrana, igrače itd.) in ki ga bodo lahko vsak dan uporabljali ter tako tudi utrjevali. Delavnica je potekala v sproščenem vzdušju, z veliko igre in smeha. Odrasli in otroci so pridno sodelovali in na koncu ob sproščenem »pikniku« izrazili željo po podobnih jezikovnih tečajih.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 15. septembra 2013
3
dan priključitve primorske matični domovini - V Lipici včeraj množična proslava
Slovenija potrebuje odprto,
v prihodnost zagledano Primorsko
LIPICA - Primorska kot simbol združevanja, kot skupen prostor, ki je ponosen na svojo zgodovino, a tudi zazrt v obzorje in prihodnost. Tako je izzvenela včerajšnja množična proslava ob slovenskem državnem prazniku - priključitvi Primorske k matični domovini, ki je letos sovpadal z vrsto okroglih obletnic, na primer 70. obletnico ustanovitve IX. korpusa, Preko-morskih brigad in partizanskega učiteljstva.
V hipodromu kobilarne Lipica se je včeraj dopoldne zbralo veliko ljudi, po nekaterih ocenah celo več kot 10.000. Veliko je bilo praporščakov, ogromno nastopajočih: Otroški pevski zbor Brinjevka, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Kraška pihalna godba Sežana in Godbeno društvo Prosek, Združeni plesalci Krasa, akrobatska skupina Flip Piran, taborniki rodu Kraških j'rt Sežana, lipicanci in njihovi jahači, Pipistrelova letala, ki so preletela prireditveni prostor, in padalci Slovenske vojske, ki so ob koncu slovesnosti pristali sredi jahalne steze in s seboj prinesli veliko slovensko trobojnico in zastave z napisom Primorska za vedno. Scenarij in režijo je podpisala Katja Pegan.
Prisotnim je dobrodošlico na Krasu najprej izrekel domači župan Davorin Terčon (prireditev so primorske občine organizirale z Združenjem borcev za vrednote NOB) ter zaželel, naj bo Primorska tudi v prihodnje simbol združevanja in ne delitev. Spomnil je, da so Kraševci ponosni na zvezde, ker so »simbol naših dragih partizanov« in poimensko poimenoval petindvajset primorskih »zvezd«, ki so leta 1943 odšle peš v Kočevje, da bi izglasovale priključitev Primorske.
Bojan Pahor, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Sežana, je spom-
Utrinki z včerajšnjega praznovanja v Lipici
kroma
nil, da je bil IX. korpus »udarna pest slovenskega ljudstva« in da njegov prapor hranijo v Washingtonu. Zahvalil se je tudi partizanskim učiteljem, ker so vrnili slovensko besedo v primorske šole.
Dolgoletni ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor je spomnil na vse dogodke, ki so zaznamovali Primorsko od prve svetovne vojne dalje in podčrtal, da so Primorci vsakič znali izbrati pravo pot. »Antifašistični odpor in narodnoosvobodilni boj predstavljata eno najlepših in najbolj pomembnih poglavij v slovenski zgodovini,« na katero mora biti ponosen vsak Slovenec, je zaključil svoj govor.
Slavnostna govornica je bila pre-mierka Alenka Bratušek, prireditve, ki jo je v živo predvajala RTV Slovenija, vodil
pa igralec Vojko Belšak, so se med drugimi udeležili tudi predsednik države Borut Pahor, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Spomnila je, da najdemo tudi sredi vojne »sobivanje namesto prevlade, spoštlji-vost namesto maščevalnosti, jasno vizijo skupne prihodnosti, utemeljene na pravicah in pravičnosti. Tudi tega se moramo spominjati danes, ko nam odsotnost meje in prijateljski odnosi med dvema samostojnima evropskima državama in dvema ponosnima narodoma včasih prehitro skrajšajo spomin in zameglijo celovitost zgodovinske slike.« V nevarnih časih, kakršni so današnji, »se velja spomniti pogumnih proglasov, a tudi glasov tragično
preminulih«. Istočasno pa izrazila zadovoljstvo nad četrtkovim beneškim srečanjem treh premierjev (in nad košarkarsko
zmago Slovenije nad Italijo) ter izrazila prepričanje, da se bodo sprejete odločitve poznale na vseh straneh meja.
V najtežjih, odločilnih trenutkih je treba znati misliti tudi daleč naprej - da bi nato znali tja tudi priti, je opozorila predsednica in izpostavila nekatere resne dileme: »regionalnost, policentričnost, pripravljenost sodelovati skupaj pri ključnih razvojnih projektih«. Priznala je, da ve, da nimajo državljani prav nobenega potrpljenja več za »oblastne neumnosti, nedejavnosti ali nerazumevanje situacije«. Sloveniji je zaželela več odprte in daleč na obzorje prihodnosti zagledane Primorske, ki jo zaznamujejo burja, poslovne priložnosti, prijazni ljudje. Predvsem pa več iskrenosti in skupnih prizadevanj na vseh področjih.
Po navdušujočih akrobacijah Flipo-vih otrok in mladincev, ki so »leteli« po li-piškem nebu, pevskih nastopih nadarjenih mladih solistov in lipiških jahačev, po prihodu padalcev ... je na hipodromu lahko samo še mogočno zadonelo Vstajenje Primorske. (pd)
Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike
za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo.
Dr. Giuseppe CARAGLIU
torej ponovno izdaja
zdravniška potrdila za vozniški izpit,
Vicolo Pulesi 4 0432-50.71.71
www.Britjsh-FVG.iiet
4
Nedelja, 15. septembra 2013
/¿Primorski Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
pomorska postaja - Jutri ob navzočnosti evropske komisarke Viviane Reding
Soočenje z državljani o težavah in usodi Evrope
Medtem ko se razprava o prihodnosti Evrope razvija z vedno večjo hitrostjo, so se v Evropski komisiji obrnili na državljane in obiskali številne kraje po Evropi. V Italiji so državljane neposredno povprašali o njihovem mnenju v Neaplju, Turinu, Pisi, Rimu, Ventotenu in Milanu, sklepni del italijanske turneje pa se bo zgodil jutri v Trstu. V okviru srečanja Dialog državljanov, ki je sicer del evropskega leta državljanov, se bo okrog 500 udeležencev razprave pogovarjalo s podpredsednico Evropske komisije Viviane Reding in ministrom za evropske zadeve Enzom Moa-verom Milanesijem.
Podrobnosti razprave na Pomorski postaji je na včerajšnji novinarski konferenci predstavila podžu-panja Fabiana Martini, ki je povedala, da so v Trstu naleteli na odličen odziv s strani občanov. V preteklih tednih so zbrali kar 800 prijav, v ožji izbor pa se je uvrstilo 500 poslušalcev različnih struktur in profilov, ki bodo visokima gostoma postavljali vprašanja. Podpredsednica Evropske komisije se bo z obiskovalci pogovarjala o tem, v kakšni Evropi si želijo živeti in kaj od nje pričakujejo. Podžupanja Martinijeva je tudi dejala, da je posebnost tržaškega dialoga tudi ta, da bodo v njem sodelovali tudi predstavniki čezmejnih držav. Srečanja se bodo tako udeležili predstavniki Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
Tema jutrišnje razprave, ki se bo začela ob 14.30, bodo gospodarska kriza, pravice državljanov, prihodnost Evrope in drugo. Glede na napovedan protestni shod okoljevarstvenih organizacij pa se gosta najbrž ne bosta mogla izogniti razpravi o pereči okoljski problematiki. Razpravo bo moč spremljati tudi preko družbenih omrežij, živahna razprava se bo odvijala tudi na Twitterju.
Dialog z državljani se poleg podpredsednice Viviane Reding običajno udeležujejo tudi drugi evropski komisarji, ki skupaj s politiki na državni in lokalni ravni razpravljajo o aktualnih temah z državljani po vsej Evropi, jih poslušajo ter odgovarjajo na njihova vprašanja. Rezultati razprav, ki potekajo tekom celega leta, bodo vključeni v naslednje poročilo o državljanstvu EU za leto 2013 in se bodo upoštevali pri pripravi predlogov Komisije za spremembo Pogodbe, namenjene oblikovanju močnejše Evropske unije v prihodnosti. Namen dialogov z državljani pa je tudi pripraviti temelje za volitve v Evropski parlament leta 2014.
Naj ob koncu še povemo, da bo podpredsednica Evropske komisije v Trst prispela danes, drevi pa jo bo na županstvu sprejel župan Roberto Cosolini. (sč)
politika
V mestu danes shod gibanja Svobodni Trst
Osvobodimo Trst, to je geslo današnjega pouličnega shoda gibanja Trieste libera-Svobodni Trst ob obletnici začetka izvajanja Pariške mirovne pogodbe. Omenjeno gibanje si prizadeva, kot znano, za oživitev Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), ki naj bi se uradno rodilo prav z vstopom v veljavo mirovne pogodbe po koncu druge svetovne vojne. »Osvoboditev Trsta ni več samo izbira, temveč nujnost,« pravijo pobudniki današnje demonstracije. Udeleženci se bodo zbrali ob 16.30 na trgu pred glavno železniško postajo, od koder bodo v sprevodu po mestni ulicah šli do Borznega trga.
Do stališč gibanja Svobodni Trst se bo v kratkem opredelilo italijansko zunanje ministrstvo na zahtevo tržaškega poslanca Gibanja 5 zvezd Arii-sa Prodanija. Zunanja ministrica Emma Bonino naj se čim prej izjasni o mednarodnopravnih vidikih STO, da ne bo dvomov o vprašanju suverenosti v našem mestu, poudarja Prodani, po mnenju katerega postaja zaradi tega problema vzdušje na Tržaškem vse bolj napeto.
pomorska postaja - Ne načrtovanemu uplinjevalniku
Ob dialogu tudi protest
Vzporedno s pobudo, na kateri bo tekla beseda o prihodnosti Evrope, bo pred Pomorsko postajo jutri popoldne potekal shod proti gradnji uplinjevalnika pri Žavljah. Gre za pobudo naravovarstvenih združenj in društev, ki se že vrsto let borijo proti načrtovanemu plinskemu terminalu. Shod, ki se bo pričel ob 14. uri in bo predvidoma trajal do 19. ure, sta podprli tudi komunistični stranki SKP in SIK, ki vabita svoje pristaše k udeležbi.
Tržaška Demokratska stranka v odgovor na apel pobudnikov jutrišnje manifestacije potrjuje svoj trud na vseh nivojih, da bi preprečili uresničitev uplinjevalnika, ki bi škodil mestu tako z vidika varstva okolja, upoštevajoč vse nerešene probleme, ki so jih krajevne
uprave izpostavile v teh letih, kot tudi z gospodarskega vidika, upoštevajoč posledice na delovanje pristanišča, piše v sporočilu strankin pokrajinski tajnik Štefan Čok. »Hkrati tržaška DS poudarja pomembnost same pobude Citizen's dialogue, kot priložnost za soočenje o bodočnosti Evrope,« piše še tajnik v sporočilu za javnost.
Po Čokovem prepričanju je važno, da se mesto izrazi glasno. Po eni strani z nasprotovanjem uplinjevalniku, ki ga doživlja izredno negativno, po drugi strani z doprinosom idej in predlogov vseh tistih občanov, ki so se navdušeno prijavili na Citizen's dialogue in bodo lahko neposredno posredovali svoje mnenje v trenutku, ko je koristno go-
voriti o Evropi in o možnih izhodih iz krize, ki jo doživlja. »Ne uplinjevalniku, da Evropski uniji, ki naj priredi toliko Citizen's dialogue, da bi se približala svojim občanom. To je sporočilo, ki ga želi javnosti posredovati tržaška Demokratska stranka,« beremo še v izjavi Štefana Čoka.
Naravovarstvena združenja opozarjajo, da bo oktobra zapadel rok, do katerega je okoljski minister v Montijevi vladi Corrado Clini zamrznil okoljevarstveni postopek za terminal. Kaj se bo zgodilo potem, je v tem trenutku nemogoče napovedati. To bo v marsičem odvisno tudi od zadržanja Letto-ve vlade, ki se do terminala ni nikoli jasno opredelila.
gospodarstvo - Zastopniki mestne uprave na sedežu ustanove EZIT
Kraus optimist o prihodnosti Trsta
Obveze za škedenjsko železarno in trgovski sektor, spodbudno o turizmu - V torek sklepno srečanje v Verdiju z županom Robertom Cosolinijem
Mestna uprava, ki jo vodi župan Roberto Cosolini, z optimizmom gleda na usodo tržaškega gospodarstva. Ta optimizem je prišel do izraza na srečanju o ekonomiji in razvoju, ki ga je Občina v sklopu obračuna svojega dosedanjega dela (uradni naslov: Report di mandato#2) priredila na sedežu ustanove za industrijsko cono EZIT. Sklepno srečanje bo v torek ob 18. uri v mali dvorani Verdijevega gledališča ob navzočnosti župana Coso-linija. Občinski odborniki Matteo Montesano (proračun), Edi Kraus (razvoj in gospodarske dejavnosti) in Andrea Dapretto (javna dela) so podali obračun opravljenega dela in predstavili načrte za prihodnost. V imenu gostiteljev jih je pozdravil predsednik EZIT-a Dario Bruni.
Kraus je potrdil, da občinska uprava podpira prevzem škedenjske železarne s strani družbe Arvedi z na-
menom, da zaščiti zaposlitev in obenem zagotovi skrb za okolje, ki upravičeno leži pri srcu zlasti Škedenjcem. Odbornik je prepričan, da bo nova prometna ureditev spodbudila splošno trgovsko dejavnost, uprava s tem v zvezi podpira preporod tržnice na Ponte-rošu in obnovitev koncesij-dovoljenj za tržnico na Opčinah.
Po Krausovem mnenju pozitivne novice prihajajo tudi s področja turizma. Leta 2011 je obiskalo Trst 293 tisoč gostov, leto pozneje jih je bilo 308 tisoč, kar pomeni porast v višini 3,1 odst. Cosolinijev odbor je zadovoljen s poslovanjem podjetja PromoTrieste zlasti na področju turistične promocije mesta, ki bo v prihodnjih dneh in mesecih gostilo nekaj odmevnih prireditev. Kraus je omenil pobudo Next (na sporedu bo konec tega meseca), sklepno etapo kolesarske dirke po Italiji in svetovno prvenstvo v ženski odbojki.
Zastopniki tržaške občinske uprave na srečanju o gospodarstvu in razvojnih perspektivah Trsta
/
TRST
Nedelja, 15. septembra 2013
5
znanost in raziskovanje - Tržaške septembrske pobude
SLORI tudi letos prireja delavnice za srednješolce
Kot pomembno znanstveno središče se Trst vključuje v različne pobude, ki promovirajo raziskovalno dejavnost in izpostavljajo njen pomen za kakovosten razvoj družbe. Septembra bosta v tržaškem mestu potekala dva pomembna znanstveno raziskovalna dogodka. Noč raziskovalcev in Trieste next. Noč raziskovalcev oziroma The researchers' Night je vseevropska pobuda, ki se od leta 2005 odvija četrti petek v septembru.Znanstveni in raziskovalni inštituti, muzeji, laboratoriji in akademske ustanove prirejajo zanimive in zabavne dogodke, s katerimi želijo javnosti in še posebej mladim ponuditi možnost srečanja z raziskovalci in seznanjanja z raziskovalno dejavnostjo.
Letos so univerze in nekatere strokovne ustanove iz Trsta, Vidma, Benetk, Padove in Verone oblikovale meddeželni projekt NEAR - North East Researcher's Night, ki bo potekal v petek, 27. septembra. Tržaška univerza je v sodelovanju z raziskovalnimi in strokovnimi ustanovami sestavila zelo pester program srečanj, predstavitev, izobraževalnih tečajev, razstav, delavnic in iger, ki se bodo zvrstile na Velikem trgu od 8. do 23. ure (glej: www.near-nottedeiricercatori.it).
Trieste next oziroma Evropski salon inovacije in znanstvenega raziskovanja prirejajo tržaška občina, Univerza v Trstu in Nordesteuropa Editore v sodelovanju s krajevnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi inštituti. Namen projekta je promovirati razpravo o ključnih raziskovalnih in razvojnih temah skozi posvete, lectio magistralis uglednih gostov in zabavne trenutke.
Lanska predstavitev openskih učencev srednje šole I. stopnje Srečka Kosovela v Narodnem domu v Trstu v okviru prve izvedbe Trieste next Save the food
arhiv slori
Pobuda je nastala v povezavi z Expo 2015 in v podporo kandidaturi Benetk in italijanskega severovzhodnega prostora za naziv evropske prestolnice kulture 2019. Letošnja druga izvedba Trieste next bo potekala od 27. do 29. septembra in nosi naslov Water WISE, s katerim želijo pobudniki opozoriti na vprašanje vode in izpostaviti njen pomen za človeštvo in ekonomijo (glej: www.triestenext.it).
Septembrskim promocijskim raziskovalnim aktivnostim se je Slovenski raziskovalni inštitut- SLORI pridružil že leta 2006. Ena izmed pobud, ki jih SLORI prireja ob tej priložnosti, so raziskovalne delavnice za srednje-
šolce. Cilj tovrstnih delavnic je promocija raziskovalne dejavnosti med mlajšo generacijo in temelji na konkretni raziskovalni izkušnji. Učenci pod mentorstvom raziskovalke Norine Bogatec izpeljejo krajšo raziskovalno nalogo in se v okviru delavnic seznanijo s potekom in metodami empiričnega raziskovalnega dela, ki ga v našem primeru predstavlja anketna raziskava.
Posebnost raziskovalnih delavnic je skupinsko delo, na katerem se razvija raziskovalni projekt. O izsledkih in ugotovitvah raziskave dijaki spregovorijo na zaključni predstavitvi, ki je namenjena vsem na šoli. Raziskovalne delavnice potekajo na srednjih šolah na
zgodovina - Od jutri dalje
Pobude ob obletnici rasne zakonodaje
V sredo, 18. septembra, bo poteklo 75 let od napovedi uvedbe zloglasnih rasnih zakonov v fašistični Italiji, ki jih je Benito Mussolini razglasil prav med obiskom v Trstu leta 1938. Jutri se bodo te žalostne obletnice spomnili na prireditvi v tržaškem občinskem svetu, na kateri bo imel glavno besedo Michele Scarfati iz židovskega dokumentacijskega centra v Milanu. Začetek ob 18. uri ob navzočnosti župana Roberta Cosolinija in drugih zastopnikov javnih uprav. V sredo bodo ob 12. uri na Velikem trgu, kjer je govoril fašistični diktator, odkrili spominsko tablo.
Ob tej priložnosti spontani odbor Svobodnih in enakopravnih državljanov prireja v četrtek v Novinarskem krožku na Korzu Italia 13 ob 17. uri posvet na temo Trst in rasistični fašizem. Na njem bodo govorili Tullia Catalan (Od strpnega do ksenofobnega Trsta. Protislovanstvo in antisemitizem), Silva Bon (Protijudovsko preganjanje v Trstu), Anna Maria Vinci (Rasizem v obmejnem fašizmu), Gaetano Dato (Prehod spomina Rižarne) in Simone Rorato (Trst 1961. Krajevni tisk pred Eichmannovim procesom). Ob tej priložnosti bodo tudi predvajali video Claudia Sepina o Mussolinijevem govoru na Velikem trgu leta 1938. Pobudniki posveta opozarjajo, kako je takratna napoved rasnih zakonov podelila institucionalni blagoslov komponenti fašističnega gibanja, ki je svoje korenine imela v krajevnem nacionalizmu iz začetka 20. stoletja, saj je leta 1920 in 1922 Mussolini obiskal kraje ob italijanski vzhodni meji in pri tem večkrat koval v zvezde »superiornost« latinske in italijanske civilizacije nad slovansko in ne samo.
Govor fašističnega diktatorja iz leta 1938, piše v sporočilu, je predstavljal izziv zgodovinski srednjeevropski več-kulturnosti mesta, v kateri je prebivala ena najbolj številčnih judovskih skupnosti v Italiji, ki je bila sestavni del krajevnega gospodarskega in družbenega tkiva. Ob 75-letni-ci takratnega dogajanja želijo pobudniki posveta, poleg obuditve spomina, tudi analizirati in razpravljati o krajevnem in vsedržavnem pomenu začetka tesnejšega sodelovanja fašističnega režima z nacističnim antisemitizmom.
breg - Težave za vinogradnike
Po divjih prašičih »na delu« tatovi
Ze večkrat smo poročali o velikih težavah, ki jih tržaškim vinogradnikom povzročajo divji prašiči; ti so kot znano marsikomu že uničili precejšen del pridelka. V Bregu pa se v teh dneh soočajo z dodatnim problemom: tatovi. Pojav baje ni nov, v uredništvu pa smo zanj zvedeli sinoči. Marsikateremu vinogradniku v Boljuncu, Krogljah in še kje naj bi neznanci dobesedno »izpraznili« vinograd.
Tatvino je kajpak težko dokazati, za vinogradnike, ki ne razpolagajo z velikimi površinami, pa je seveda škoda zelo občutena. Širijo se tudi legende, ki pripovedujejo, kako so se najbolj pogumni vinogradniki odločili, da preživijo noč med svojimi ljubljenimi trtami, da bi jih tako zaščitili pred dolgoprstneži. Informacijo še preverjamo ...
Tržaškem, Goriškem in v Špetru. Letos je na vrsti srednja šola I. stopnje v Gorici. Delavnice se bodo vrstile od 16. do 20. septembra v okviru jutranjih učnih ur. Raziskovalno ekipo bo sestavljala skupina tretješolcev.
Tudi z letošnjo izvedbo raziskovalnih delavnic želi SLORI sodelovati pri zgoraj omenjenih znanstveno raziskovalnih dogodkih. Prispevek inštituta bo dvojni: učenci bodo izvedli anketno raziskavo o vodi kot dragocenem viru življenja in izsledke raziskovalnega dela javno predstavili v petek, 27. septembra, v okviru meddeželnega projekta NEAR - North East Researcher's Night v Trstu.
opčine - Tatvina
Kradli spečim stanovalcem
V	petek zjutraj je par, ki stanuje v Ulici Niclas Hamilton na Opči-nah (tik pred trgovino Conad, ko se vozimo proti Fernetičem), poklical policijo. Stanovalca sta namreč ugotovila, da so tatovi v četrtek ponoči vstopili v njuno hišo, ko sta onadva spala. Zlikovci so po navedbah tržaške kvesture najverjetneje vstopili skozi vhodna vrata in tiho ukradli dva osebna računalnika, zapestno uro ter 70 evrov v gotovini. Ob gmotni škodi sta se morala stanovalca soočiti z neprijetnim občutkom, da so neznanci brskali po hiši med njuno prisotnostjo. Policija je uvedla preiskavo.
Kontrole v središču Trsta in nakupovalnih središčih
V	okviru načrtnih kontrol v središču Trsta so policisti v petek popoldne pregledali 66 osebnih dokumentov (55 italijanskih in 11 tujih državljanov). Imena približno desetih oseb so bila v podatkovni bazi zaradi preteklih kaznivih dejanj. Policisti v civilu ter v uniformi so pregledali dokumente gostov nekaterih lokalov na Goldonijevem trgu ter na trgih Oberdan in Sv. Antona, pa še v nakupovalnih središčih Il Giulia in Le Torri d'Europa. Med temi dejavnostmi so policisti naleteli na ukradeno motorno kolo: eno osebo so ovadili, vozilo pa vrnili lastniku.
Pri Sv. Jakobu bo gost Giulietto Chiesa
Odbor za zaščito italijanske ustave in gibanje Alternativa bosta danes gostila znanega novinarja in izvedenca za zunanjo politiko Giulietta Chieso, ki je bil dolgo let dopisnik dnevnik Unita v Moskvi. Srečanje s Chieso bo danes dopoldne ob 10. uri v nekdanji gostilni Pavan v Ul. Frau-sin pri Sv. Jakobu v Trstu.
Senator DS Russo zelo kritičen do Grilla
Senator Demokratske stranke Francesco Russo v izjavi za javnost zelo kritično ocenjuje politiko Gibanja 5 zvezd, posebno njegovega vodjo Bep-peja Grilla. Russo zagovarja politiko svoje stranke v teh težkih časih in med drugim poziva Grilla, naj odstopi z mesta voditelja Gibanja 5 zvezd.
Dovolilnice za najem vozil in plovil v Devinu Nabrežini
Uprava Občine Devin Nabrežina obvešča, da je bil objavljen javni razpis na podlagi oddanih vlog za podelitev 6 dovolilnic za opravljanje storitve najema vozila s šoferjem in 2 dovolilnic za opravljanje storitve najema plovila z voznikom. Rok za oddajo prijav na razpis se izteče 14. oktobra.
Interesenti dobijo dodatne informacije in razpisno dokumentacijo na sedežu Skupne službe za proizvodne dejavnosti Občine Devin Nabre-žina, Nabrežina Kamnolomi 25, med uradnimi urami (od ponedeljka do četrtka med 9.30 in 11.30, ob petkih med 9.30 in 11. uro ter ob sredah tudi med 15.30 in 17. uro), tel. 040/2071406 - 040/2017425, oziroma na spletnem mestu občinske uprave (http://www.comune.dumo-aurisina.ts.it).
Dan srca v občini Dolina
Združenje Prijatelji srca (Cuore Ami-co ONLUS) iz Milj, pod pokroviteljstvom občine Dolina prireja v petek, 20. t. m., Dan srca na županstvu občine Dolina, kot je v navadi že nekaj let. Obisk občanov je že v preteklih letih pokazal, kako pozitivno sprejemajo to pobudo. Prireditev se bo pričela ob 8. uri in se zaključila ob 12.30. Na njej bodo opravljali krvne izvide in merili krvni pritisk ter delili informativno gradivo za preprečevanje bolezni srca in ožilja. Kot je znano, nepravilne krvne vrednosti, predvsem količina holesterola in trigliceridov, prekomerna teža, visok pritisk, cigaretni dim, kvarno vplivajo na delovanje našega srca. To je sporočilo Dnevov srca, ki jih organizacija Prijateljev srca prireja v upanju, da bi pomagala ljudem, ki nameravajo izboljšati svoj življenjski slog.
Podpore za otroške jasli
Socialna služba zdravstvenega in socialnega okraja 1.1 (Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor) obvešča, da je mogoče oddati vlogo za subvencijo za znižanje mesečnin otroških jasli in ostalih storitev za najmlajše v šolskem letu 2012/2013. (DZ št. 20/05 ter naknadne spremembe in dopolnila -Pravilnik izdan z UDO št. 2317 z dne 24.11.2011). Za podporo lahko zaprosi eden izmed staršev s stalnim bivališčem v omenjenih občinah ter iz gospodinjstva kateremu pripada otrok. Obrazci za omenjeno vlogo so na razpolago na spletnih straneh občin okraja 1.1 in na sedežu socialne službe okraja 1.1 v Naselju Sv. Mavra 124 - Sesljan.
Prošnjo, katere kazalec enakovrednega ekonomskega stanja (ISEE) gospodinjstva lahko znaša do največ 35.000,00 evrov, je treba predložiti do 2.12.2013 na protokolu Občine Devin-Nabrežina.
6
Nedelja, 15. septembra 2013
TRST
/
aktualno - Program v besedah predsednice Stanke Sosič Čuk
Sklad Mitja Čuk zoper krizo s pisano dejavnostjo in požrtvovalnim delom
»Že ob koncu lanske sezone, smo se spraševali, katere dejavnosti bomo glede na krizne čase lahko ponudili septembra. Kljub neznankam, pa smo dejavnost v glavnem začrtali,« nam je povedala predsednica Sklada Mitja Čuk Stanka Sosič Čuk. Poglejmo, kaj vsega si je deseterica uslužbencev in vzgojiteljev domislila ...
Letos so se odločili za tri jezikovne tečaje - slovenščine, angleščine in španščine, dogovarjajo pa se tudi za morebitni tečaj ruščine in nemščine, za katera je precej povpraševanja. Bogata je tudi letos po-šolska dejavnost. Tako kot doslej, bodo na Skladu poskrbeli za individualne lekcije za otroke različnih starosti, hkrati pa bodo priredili tudi skupinsko ponavljanje učnih snovi, ki povzročajo otrokom težave. V domeni s starši oz. v sodelovanju z njimi bodo na Skladu poskrbeli tudi za neke vrste po-šolski pouk, pravzaprav za pisanje domačih nalog po skupinah do dve uri na dan, pri tem pa bodo malčkom zagotovili tudi kosilo.
Prav gotovo ne zanemarjajo kulturne dejavnosti: ob sobotah bomo tudi letos na straneh Primorskega dnevnika lahko brali rubriko z nasveti, od oktobra pa bodo zaživele razstave; do konca leta naj bi jih priredili tri, za prihodnje leto pa se z umetniki dogovarjajo, da bi zlasti mladim upom ponudili priložnost, da se s svojimi deli predstavijo širši javnosti.
Brez razvedrilnih dejavnosti, tistih za dobro počutje, pa tudi ne gre. S fi-zioterapevtko so se domenili za dvojno telovadbo, in sicer za tečaj za pravilno držo in pa za posebno telovadbo za go-
Sklad Mitja Čuk se ukvarja tudi s športno dejavnostjo, začenši s košarko
arhivski posnetek kroma
spe v srebrnih letih; ob tem pa sta še tai chi in joga vadba za vse starosti. Posebno pozornost ap posvečajo tudi družinam oz. osebam v stiski, tako materialni kot duševni, pravi Čukova. Letos načrtujejo, da bodo okrepili družinsko terapijo s psihologinjo, obenem pa bodo kot organizacija na razpolago s specialistom (logopedom, psihiatrom, pedagogom ali psihologom) za pomoč pri vzgojnih problemih.
»Konec novembra bomo ponovili nabiralno akcijo hrane in k sodelovanju bomo, tako kot junija, povabili spet vse
šole. Tokrat bomo zbirali zlasti hrano za otroke, s katero jih bomo obdarili ob Miklavžu,« je napovedala Čukova. Akcija bo tudi tokrat potekala v sodelovanju s socialnimi službami in slovensko psiho-pedagoško službo, ki bodo določile prejemnike, se pravi družine v finančni stiski.
Naj omenimo tudi delovanje Vzgojno zaposlitvenega središča, ki ima svoj sedež na Kontovelu. V večjih prostorih gostijo danes 14 odraslih oseb s posebnimi težavami, za katere skrbi 7 vzgojiteljev. »Vsakemu posameznemu gojencu
nudimo specifično dejavnost, ki je primerna njegovi prizadetosti in hkrati potrebna, da ohranja svoje sposobnosti,« je pojasnila Čukova in opozorila tudi na skupinske dejavnosti - od likovne, mimo športne in gledališke pa do mizarstva. Najbolj uspešni so v športu in v nastopanju. Glede športnih dosežkov, velja opozoriti, da so včlanjeni v Specialno olimpijado Slovenije (tekmovanja v raznih športih na različnih težavnostih nivojih), enkrat tedensko obiskujejo bazen in košarkarsko igrišče, med drugim pa so pobudniki košarkarskega turnirja Zma-
gajmo vsi. Uspešni pa so tudi na odrskih deskah - vsako leto postavijo novo delo in z njim gostujejo na šolah in po Sloveniji ter seveda na festivalu invalidov na Opčinah - FestinvalOp, katerega cilj je integracija oz. spoznavanje drugih realnosti in njihovih sposobnosti. »Dobro sodelujemo s šolami, ki sledijo našim gojencem tako na tekmah kot na predstavah: dokazujemo jim, da so tudi osebe s težavami lahko uspešne, če le vlagajo v svojo dejavnost in se potrudijo.«
Seveda ne smemo pozabiti Večnamenskega središča na Repentabrski ulici, kjer potekajo telovadba in pa nekatere jezikovne delavnice. »Lepo bi bilo, ko bi tu uredili prostor, kamor bi starši lahko pošiljali svojega otroka s posebnimi težavami na oddih oz. na krajše počitnice. Na Kontovelu jim namreč nudimo varstvo le čez dan, zvečer in ob vikendih pa so doma. Na tak način bi lahko od časa do časa nekoliko razbremenili starše.« Del poslopja bi bilo torej treba v ta namen preurediti in primerno opremiti, za kar potrebujejo denar. »Tako kot drugi, smo se lani znašli v škripcih zaradi zapoznelih prispevkov in vsevprek smo iskali alternativne dohodke, uslužbenci pa so bili več mesecev brez plače. Obremenjeni smo bili in prisiljeni smo bili omejiti delovanje.«
Čukova nam je zaupala, da si pri Skladu že dalj časa prizadevajo, da bi bili vključeni v seznam primarnih organizacij, kar bi bilo zanje v veliko olajšavo, saj bi tako vnaprej vedeli s kolikim denarjem razpolagajo. Drugače pa se bodo, tako kot vsi ostali, še naprej prilagajali ...
Sara Sternad
sklad mitja čuk - Na začetku septembra na Opčinah
Vesela matematika
Enotedenska delavnica za olajšan prehod učencev iz osnovne v nižjo srednjo šolo
Ali se lahko posvečamo matematiki z veseljem? Kaže, da je mogoče. Pri Skladu Mitja Čuk so namreč prvi teden septembra posvetili ravno številkam in računom, saj so za otroke, ki so zaključili peti razred osnovne šole, priredili enotedensko brezplačno ponavljanje snovi, kot nekakšno pripravo na nižjo srednjo šolo.
Dvanajst udeležencev z Opčin, Proseka in iz Trebč je od 9. do 13. ure pod mentorstvom Tanje Černe vsak dan obdelalo novo poglavje matematike ali geometrije. Začeli so z računskimi operacijami in poštevanko, nato pa prešli na merske enote in potence, z naravnih so prešli na decimalna števila vse do deljenja z njimi, enačb ter uporabnih vaj.
»Slednje povzročajo pravo paniko, ki pa se je naposled izkazala za odvečno,« nam je povedala Tanja, ki nam je pojasnila, da so se vsekakor matematike lotili v obliki igre oziroma tekmovanja po skupinah. »Ko so vključeni v skupine, so namreč otroci praviloma bolj pogumni in dejansko so tudi v naši delavnici rade volje pri-hajali k tabli ter izpolnjevali dano nalogo.« Nazadnje pa so se pomerili celo v tekmovanju dekleta proti fantom, kjer so dali vse od sebe in se seveda vneto borili za zmago ...
Za ponavljanje matematične učne snovi so se pri Skladu Mitja Čuk odločili predvsem zaradi precejšnjega tovrstnega povpraševanja. Srednja šola vzbuja namreč med osnovno-
Udeleženci matematične delavnice
šolci strah, nam je povedala Tanja, ki nam je zaupala, da se celo govori, da se običajno dobre osnovnošolske ocene v matematiki na srednji šoli
drastično znižajo. Odvečno paniko pa je dvanajsterica odpravila s preventivnim ponavljanjem in osvajanjem snovi. (sas)
Jutri v Štivanu prvi iz niza koncertov Note Timave
Jutri, 16. t. m., se bo začela 26. izvedba koncertnega niza Note Timave. Se-sljansko društvo Punto musicale ohranja dolgoletno tradicijo v obnovljeni gotski cerkvi v Štivanu in praznuje desetletnico vzporednega sodelovanja z občino Colloredo di Monte Albano. Tudi letošnji program se bo odvijal na dvojnem prizorišču omenjene cerkvice in furlanskega gradu. Umetniški vodja Carla Agostinello je kljub radikalnemu zmanjšanju sredstev uspela sestaviti zanimivo in kakovostno ponudbo s štirimi glasbenimi večeri. Prvi bo jutrišnji klavirski recital Andree Bacchettija v štivanski cerkvi (pričetek ob 21.uri): priznani italijanski interpret bo izvedel raznolik program s skladbami Bacha, Mozarta, Liszta, Diemerja, Debussyja, Chopina, Mendelssohna in Rossinija. 23. septembra pa bo cerkev gostila večer baročne glasbe z duom, ki ga sestavljata solistka znane skupine Modo Antiquo in avtorica učbenikov in publikaciji o violi da gamba Bettina Hoffmann in violistka Sofia Ruffino, ki je docentka na konservatoriju v Castelfrancu Venetu in je snemala za ugledne diskografske založbe. Na gradu Colloredo pa se bodo Note Timave oglasile ob sobotah, in sicer 28. septembra s koncertom vokalne skupine Ok-toechos z zanimivim srednjeveškim programom v znamenju sedmih smrtnih grehov in 12. oktobra s klavirskim recitalom Olafa Johna Lanerija s skladbami Beethovna, Chopina, Griega in Rachmaninova. Vsi koncerti so s prostim vstopom. (ROP)
Ideja »novega« v antičnem in poznoantičnem svetu
V prihajajočem tednu bo v Trstu ponovno potekala letos že dvanajsta Evropska poletna šola klasikov, ki jo prireja Oddelek za humanistične študije Univerze v Trstu v sodelovanju z Združenjem za preučevanje in spoznavanje kultur antičnega sveta. Pobude, katere cilj je obogatiti odnose med univerzami, višjimi srednjimi šolami, kulturnimi ustanovami in krajevnimi upravami, omogočati znanstveno, kulturno in didaktično komunikacijo med znanstveniki in študenti klasičnih ved srednje in vzhodne Evrope ter promocija in posodabljanje perspektiv študija klasičnih ved, se bodo udeležili predstavniki tržaške in drugih univerz v Italiji in Evropi (med drugim bo prisotna tudi ljubljanska univerza), sodelovali pa bodo tudi ravnatelji, profesorji in dijaki višjih srednjih šol iz Trsta in drugih krajev Furlanije Julijske krajine, med katerimi velja omeniti tudi dijake in profesorje Liceja Franceta Prešerna. Tema letošnjega srečanja, ki bo potekalo od jutri do petka v prostorih Oddelka za humanistične študije v ulici Androna Baciocchi 4, je Ideja »novega« v antičnem in poznoantičnem svetu. Jutri bodo že od 8.30 dalje prva predavanja, medtem ko bo popoldne ob 15.15 v konferenčni dvorani Državne knjižnice na Trgu Papa Giovanni XXIII 6 slovesno odprtje. Predavanja predstavnikov univerz iz Trsta, Vidma, Benetk, Firenc, Pise, Milana, Neaplja, Rima, Ljubljane, Madrida in Salamance se bodo zvrstila do petka, predviden pa je tudi obisk antičnega rimskega gledališča.
/
TRST
Nedelja, 7. septembra 2013
5
medjevas - Začeli s pripravami za 6. izvedbo
Na začetku oktobra tradicionalni praznik Konji in vonjave mošta
Utrinek z lanske izvedbe priljubljenega praznika
arhiv
Na začetku meseca so se v Med-jevasi začele priprave na 6. praznik Konji in vonjave mošta, ki bo tudi letos zaživel v prvem oktobrskem vikendu. Organizatorji letošnje prireditve so kot že vsa ta leta Slovensko športno kulturno društvo Timava, Jus Medjevas in Vaška skupnost Medjevas.
Kulturno-rekreacijska in enoga-stronomska priredtev je v petih letih postala eden izmed večjih in najbolj priljubljenih dogodkov v občini Devin Nabrežina in v tržaški pokrajini nasploh. Konji in vonjave mošta je praznik, na katerem se ob enogastronom-ski ponudbi tipičnih kmetijskih in kraških proizvodov ter prisotnosti na desetine konj zvrstijo številne kulturne prireditve s koncerti in nastopi. Na voljo obiskovalcev bodo tudi razstave, ljudske igre, ekskurzije, vožnja s konjskimi vpregami, ježa in veliko drugega. Najbolj zanimive pa bodo nedvomno konjske igre, na katerih jezdeci prikažejo svojo spretnost pri vodenju konjev in ki bodo tudi letos popestrile tako sobotni kot nedeljski program.
Letošnja prireditev bo obiskovalcem postregla z nekaterimi novostmi predvsem vezanih na logistiko. Osrednje dogajanje se bo z vaškega trga premaknilo na večnamensko površino, na vzhodnem delu vasi, kjer je tudi nogometno igrišče. Tam bodo organizatorji namestili prireditveni šotor, okoli katerega bo tudi največ dogajanja. Pro-
gram predvideva kar nekaj glasbenih, plesnih in kulturnih nastopov okoliških skupin in društev. Na vaškem trgu bodo nameščene hišice za raztavljalce, ki pa se morajo za to predhodno najaviti organizatorjem (tel. 338.9050189).
Domačini iz Medjevasi in Štiva-na so v teh dneh že začeli z urejanjem in čiščenjem prizorišča, saj je organizacija praznika, kjer so prisotne živali, v tem primeru konji, zelo zahtevna zadeva. Konjem je treba sicer zagotoviti ustrezno namestitev, obiskovalcem pa predvsem varnost, pri čemer je nujno potrebno upoštevati vedno strožje predpise.
Na križišču v Štivanu sta že nameščeni ogromna podkev in tabla, po številnih lokalih in trgovinah pa se vidi pisanobarvane letake, ki napovedujejo in opozarjajo na bližajoči se praznik. Trenutno potekajo tudi pogovori z devinsko-nabrežinsko občinsko upravo, ki je med glavnimi pokrovitelji praznika, ter z uradi, ki nudijo društvu vse potrebne nasvete in navodila za čim boljšo organizacijo prireditve same. V prvih dneh oktobra bodo organizatorji namestili šotore, kioske, zavetišča za konje in vse kar je potrebno, da v prvem vikendu v oktobru, obiskovalcem ne bo zmanjkalo priložnosti za zabavo in prijetno počutje v tesnem stiku z naravo, kmečkim življenjem in očarljivim svetom konjev.
I.T.
soc. okraj 1.1
Toplice za starejše občane
Odgovorna za upravno službo socialnega skrbstva zdravstvenega in socialnega okraja št. 1.1 obvešča, da občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v kraju Abano Terme (PD) za 50 starejših občanov od 13. do 27. oktobra letos. Letovanja se lahko udeležijo starejši občani s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Lestvica sprejetih prosilcev bo sestavljena po vrstnem redu prejetih prošenj.
Prijavo, ki jo je treba izpolniti na ustreznih obrazcih, ter vso potrebno dokumentacijo, je treba predložiti od 16. septembra do 20. septembra 2013, in sicer na sedežu Urada za odnose z javnostjo Občine Devin Nabrežina - Kamnarska hiša Iga Grudna, Nabrežina 158, od ponedeljka do petka od 11.00 do 12.30, ali na tajništvih občine Re-pentabor oz. občine Zgonik od ponedeljka do petka od 9.30 do 12. ure.
Včeraj danes
[I] Lekarne
Danes, NEDELJA, 15. septembra 2013
NIKODEM
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 19.16 - Dolžina dneva 12.33 - Luna vzide ob 16.40 in zatone ob 1.51
Jutri, PONEDELJEK, 16. septembra 2013
LJUDMILA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 19 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, 5 km/h jugovzhod-nik, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21 stopinj C.
OKLICI: Stefano Casu in Paola Tripo-di, Massimo Maurencig in Ombretta Dezzoni, Paolo Schiberna in Caterina Porro, Elio Sciarillo in Regla Delgado Luis Yaneli, Gianfranco Tonchella in Barbara Viviani, Andrea Qualli in Marta Saccomani, Glauco Clemente in Arianna Panara, Renzo Alessandri in Giovanna Culetto, Giorgio Tortul in Voichita Peter, Marco Gardelli in Simona Melegari.
Danes, 15. septembra 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Gol-donijev trg 8, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Tor S. Piero 2 - 040 421040, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Gol-donijev trg 8, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Božje polje 1 - 040-225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Goldonijev trg 8 - 040 634144.
Jutri, 16., do sobote, 21. septembra 2013 Običajni urnik lekarn:
18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
12.9.1963 sta si obljubila večno zvestobo
Petra Kravanja in
Jurij Brajkovič
iz Vižovelj
.Še obilo skupnih let v zdravju in razumevanju vama kličemo
Maja s Petrom, Jernej in Nataša
Jutri praznujeta v Nabrežini naša
Karla in Renato
zlato poroko
Še na mnoga skupna leta jima voščijo
Andrej, Igor in Jasna z družinami
¿j Čestitke
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943, Trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 39/A, Trg Valmaura 11, Šentjakobski trg 1, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Šentjakobski trg 1 - 040 639749.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do
8. septembra je mali NOEL osrečil Andreo in Aleksandra Zobec. Ob tem dogodku voščita družini veliko lepega teta Branka in Erika.
Ani Zobec bo pestvala svojega vnučka NOELA. Vsem v družini želimo vse najboljše Maverjevi.
Včeraj se je v Zgoniku naša NASTJA vzela s svojim izvoljencem Kristijanom, zato ji voščimo vse naj naj naj prav vsi v časnikarskem oddelku Radia Trst A, pa še dosti sreče, navdušenja in...
Poljubčke ti bomo dali, ker neskončno te imamo radi! Vse najboljše NONA KATJA, tvoji srčki Josette, Marisol, Kimy in Rassel.
KATJA!Moja mala je čestitka, a ljubezen mala ni, srečna in vesela bodi ti! Joško
Ti si MAMA, ti si posebna mama, saj si najina mama. Vse najboljše in hvala ti za vse! Tvoji Sonja in Erika
MAJNA, zaradi tebe, se svet prav vrti, zaradi tebe, veseli smo vsi, zaradi tebe, živimo kot v pravljici, prav tebi, voščimo vse najboljše ti, prav tebi, želimo, da se vse uresniči ti, ker radi te imamo vsi. Vse najboljše, mama, Faci, Joli, Aljoša, Da-ša in Damijan
Naša teta MAJNA jutri rojstni dan ima, za nas skrbi in vedno z nami se igra, zato ji želimo vse najboljše iz srca! Danja, Deva in Dara.
Au Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Percy Jackson e gli Dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.45, 21.00 »Mood Indigo - La schiuma dei giorni«.
FELLINI - 16.45 »Turbo«; 18.20, 20.15, 22.15 »Elysium«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 18.20 »Il mondo di Arthur Newman«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Una fragile armonia«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »L'intrepido«; 16.40, 20.00, 21.40 »Che strano chiamarsi Federico!«.
KOPER - PLANET TUŠ - 18.00, 20.15 »2 na muhi«; 19.20 »Adria Blues«; 11.45, 16.30 »Avioni«; 11.30, 12.00, 14.00, 16.00 »Avioni 3D«; 21.15 »Eli-zij«; 19.45 »Jobs«; 20.05 »Kronike podzemlja: Mesto kosti«; 20.45 »Mi smo Millerjevi«; 17.45 »One direction: To smo mi 3D«; 18.30, 20.45 »Pred polnočjo«; 17.50 »Razredni sovražnik«; 11.30, 13.30, 15.40 »Smrkci
2«; 11.45, 14.15, 16.20, 18.30 »Smrkci 2 3D«; 11.30, 13.45 »Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta«; 13.20, 15.15, 17.15 »Turbo«; 13.30, 15.45
»Turbo 3D«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come ti spaccio la famiglia«; 18.15, 22.00 »Riddick«; Dvorana 2:16.30,18.20, 20.15, 22.15 »II potere dei soldi«; Dvorana 3: 11.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Monsters University«; 11.00 »Percy Jackson e gli Dei dell'Olimpo - II mare dei mostri«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »R.I.P.D. - Poliziotti dall'aldilä«; 11.00 Turbo«.
SUPER - 17.10,18.40,20.30,22.00 »Comic Movie«.
THE SPACE CINEMA - 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 21.20, 22.15 »Elysium«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.35,19.50 »Monsters University«; 11.10, 15.20, 17.20, 19.20 »One Direction - This is us 3D«; 19.25, 21.50 »Riddick«; 22.10 »Comic Movie«; 11.10, 13.25, 15.40, 17.55, 20.10, 22.15 »II potere dei soldi«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Come ti spaccio la famiglia«; 11.05, 13.20, 15.35, 17.50, 20.05, 22.15 »Percy Jackson e gli Dei dell'Olimpo - II mare dei mostri«; 13.10,17.15 »Percy Jackson e gli Dei dell'Olimpo - II mare dei mostri 3D«; 11.05, 13.10, 15.15 »Turbo«.
TRŽIČ- KlNEMAX- Dvorana 1:15.15, 17.20, 20.10, 22.10 »Percy Jackson e gli Dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri«; Dvorana 2: 15.00, 17.00, 20.00, 22.10 »Come ti spaccio la famiglia«; Dvorana 3: 17.30, 22.15 »Elysium«; 15.00, 19.50 »Percy Jackson e gli Dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri 3D«; Dvorana 4: 18.10, 20.00, 22.00 »L'in-trepido«; 16.10 »Monsters Universi-ty«; Dvorana 5: 15.30, 20.00, 22.10 »Riddick«; 18.00 »This is us 3D«.
Bi Osmice
OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623.
OSMICO sta odprla Andrej in Ivan Antonič v Cerovljah št. 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800.
OSMICO sta v Samatorci št. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229224
OSMICO je odprl v Zgoniku št. 34 Stanko Milič. Tel. 040-229164.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049.
V REPNU na Rovniku št. 230 so Ba-tkovi odprli osmico. Vljudno vabljeni!
Loterija	14. septembra 2013				
Bari	S2	02	42	1S	49
Cagliari	0S	64	43	32	S6
Firence	32	63	41	S0	3S
Genova	20	SS	31	0S	64
Milan	16	60	30	34	SS
Neapelj	76	69	22	14	64
Palermo	33	SS	S6	17	31
Rim	SS	1S	S3	S9	29
Turin	73	40	49	36	SS
Benetke	62	S9	76	61	71
Nazionale	S3	41	23	37	39
Super Enalotto Št. 111
20 35 45 47 72	78 jolly59
Nagradni sklad	12.100.000 C
brez dobitnika s 6 točkami	--C
brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
5 dobitnikov s 5 točkami	60.469,39 €
752 dobitnikov s 4 točkami	410,01 €
28.814 dobitnikov s 3 točkami	21,19C
Superstar	31
Brez dobitnika s 6 točkami	--C
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--C
Brez dobitnika s 5 točkami	--C
4 dobitnikov s 4 točkami	41.001,00 C
122 dobitnikov s 3 točkami	2.119,00 C
2.231 dobitnikov z 2 točkama	100,00C
15.609 dobitnikov z 1 točko	10,00 C
37.028 dobitnikov z 0 točkami	S,00C
B
Nedelja, 15. septembra 2013
TRST
/
□ Obvest Na
KRU.T obvešča, da izjemoma ta teden deluje društveni sedež v ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, s skrajšanim urnikom, in sicer od 9.00 do 13.00, s 16. septembrom pa od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od ponedeljka do četrtka tudi od 15.00 do 17.00. Tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
DOMAČE NALOGE: Center otrok in odraslih Harmonija organizira struktu-rirano pisanje domačih nalog ob vikendih. Poskusna brezplačna delavnica bo v soboto, 21. septembra, zjutraj v Ul. Ca-nova 15. Dodatne informacije in vpis: center.harmonija@gmail.com.
AD FORMANDUM sprejema prijave na tečaj poklicne kvalifikacije za kuharja, ki je namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v FJK; 1000 ur, od teh 300 ur delovne prakse. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Informacije in prijave: Ad for-mandum (Ul. Ginnastica 72; tel. 040566360; ts@adformandum.org).
KRU.T obvešča člane, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 13. do 23. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave na novem sedežu krožka, ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju, tel. 040-360072, krut.ts@tisca-li.it.
PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje plavanja za otroke od 4. leta dalje. Za informacije pokličite ob delavnikih med
14.	in 17. uro na tel. št. 04051377.
SKD IGO GRUDEN - BALET Vadba poteka ob ponedeljkih in sredah, ob 16.15 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec), ob 17.00 za otroke iz prvih dveh razredov osnovne šole in ob 18.00 za starejše otroke. Za informacije: baletna.igogruden@ya-hoo.it ali 329-4615361 (Jasna).
SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka enkrat tedensko. Minimalno število tečajnikov je pet, maksimalno pa deset. Info in prijave na: www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569.
AD FORMANDUM sprejema prijave na tečaje jezikov (slovenščina in angleščina na osnovni in srednji stopnji) in računalništva (osnovni tečaj in tečaj o uporabi tablic in druge mobilne tehnologije). Info na sedežu zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org.
GIBANJE SVOBODNI TRST organizira sprevod »Osvobodimo Trst« danes, 15. septembra, ob priliki 66. obletnice sto-pitve v veljavo določb Pariške mirovne pogodbe z Italijo ter istočasnega rojstva Svobodnega tržaškega ozemlja. Odhod iz Trga della Liberta' ob 16.30. Zaključi se na Borznem trgu.
KROŽEK ARCI »ZVEZDA« vabi vinogradnike da se udeležijo v okviru praznika grozdja v Podlonjerju tekmovanja za najlepši »špron«; nagrajevanje najlepših »špronov« bo danes, 15. septembra, ob 18.30. Grozdje lahko vinogradniki oddajo v ljudskem domu danes,
15.	septembra, med 10.30 in 13.30.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da bodo skupine začele z vadbo v ponedeljek, 16. septembra: osnovna motorika (3-6 let) pon. in pet. 16.4517.45, center M. Čuk (Repentabrska ul. 66); vse ostale skupine so v telovadnici OŠ Bevk: zajčki (7-10 let) pon. 16.3018.30 in pet. 17.00-18.30; strele (11-14 let) pon. 18.00-19.30, sre. 19.00-20.15 in pet. 18.00-20.00. Za vpis in informacije: info@cheerdancemillenium.com, Jasna 347-8535282 in Ryan 347-9227484.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informativni sestanek za starše bo v ponedeljek, 16. septembra, ob 18.30 v Soščevi hiši na Proseku. Vabljeni! Za informacije tel. na 040251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina).
OPEN WEEK HARMONIJI 2013-14: Center Otrok in Odraslih Harmonija organizira teden odprtih vrat brezplačnih tečajev od ponedeljka, 16. do sobote, 21. septembra v ulici Canova 15: tečaji slovenščine italijanščine, ruščine, angle-
ščine, harfe, glasbe za dojenčke, nosečnice, otroke, elektronske glasbe, flavte, harmonike, risanja in umetnosti, tečaj ki ima cilj izboljšanje samopodobe, partnerskega odnosa in odnosa z drugimi ter veliko drugega in drugih tečajev za vse okuse. Toplo vabljeni! Za dodatne informacije in urnike: 328-0196920 ali center.harmonija@gmail.com.
OTROŠKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi vse osnovnošolce, ki bi radi preko igre spoznali čarobni svet glasbe in razne inštrumente na skupne vaje ob ponedeljkih, 17.00-18.00. (Info tel. 3284754182 - 3803584580) 1. vaja v ponedeljek, 16. septembra.
OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED (za vrtec in osnovno šolo) pevske vaje vsak ponedeljek, 16.00-17.00 v Štalci v Šempolaju (tel. 328-4754182, 3803584580). Prva vaja v ponedeljek, 16. septembra, ob 17. uri bo sestanek s starši.
SKD IGO GRUDEN - MOŠKA POSTU-RALNA IN RAZGIBALNA TELOVADBA je umirjena vadba, prilagojena spe-cifikam moške konstitucije in namenjena raztezanju mišic ter izboljšanju gibljivosti. Redne vaje ob ponedeljkih in četrtkih 20.00-21.00 od 16. septembra dalje. Info tel. 338-4563202 (Katja).
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na plesno delavnico hip-hopa namenjeno osnovnošolcem od 1. do 5. razreda. Dan odprtih vrat bo v ponedeljek, 16. septembra, 16.30-17.30 v društvenih prostorih na štadionu 1.Maj (Vrdelska cesta 7). Mentor Jelka Bogatec- Info: 3497338101.
TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE v
Štalci v Šempolaju ob ponedeljkih in četrtkih, 18.30-19.30 (prvo srečanje v ponedeljek, 16. septembra) zjutraj ob torkih in petkih, 9.00-10.00 (prvo srečanje v torek, 17. septembra). Info tel.: 3384563202 (Katja).
V KULTURNEM DRUŠTVU BARKO-VLJE, ulica Bonafata 6, bo Barbara Zet-ko vsak ponedeljek vodila skupinsko tap-kanje (EFT-tehnika doseganja čustvene svobode) od 17.45 do 18.45. Začetek 16. septembra. Informacije: 040-415797 ali 347-2787410.
ZDRUŽENI MEPZ SKALA SLOVAN s Pa-drič in iz Gropade obvešča pevke in pevce, da bo prva vaja v novi sezoni v ponedeljek, 16. septembra, ob 20. uri v prostorih Kulturnega doma v Gropadi. Vabljeni stari in novi, še posebno mladi pevci in pevke.
ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR obveščata, da bo telovadba uvajanje v atletiko za otroke od 8. do 10. leta pričela na stadionu na Kolonji v ponedeljek, 16. septembra, 16.30-17.30. Informacije in predvpisi v uradu na Stadionu 1. Maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali tel. št. 040-51377.
AD FORMANDUM sporoča, da bo pouk na gostinski šoli v Trstu pričel v sredo, 18. septembra. Urnik: 1. in 3. razred 8.00-12.00 na sedežu šole v Ul. Ginnastica 72; 2. razred 9.00-14.00 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Sestanki s starši se bodo vršili v torek, 17. septembra, ob 17. uri za starše dijakov 1. razredov; v sredo, 18. septembra, ob 16.30 za starše dijakov 2. razredov ter ob 17.30 za starše dijakov 3. razredov. Informacije: tel. 040-566360, ts@adfor-mandum.org.
KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko njena svetovalna služba opravila meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin v torek, 17. septembra, od 14. do 16. ure na kmetiji Renza Tavčarja v Repnu.
MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED-KRAŠKI FENOMENI vabi srednje in višješolce na skupne vaje v Šker-kovo hišo v Šempolaju ob torkih, 18.0019.30 (tel. 328-4754182, 380-3584580). Prva vaja bo v torek, 17. septembra.
MLADINSKI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN začenja novo sezono, prvo srečanje bo v torek, 17. septembra, od 17.30 do 19. ure v društvenih prostorih. Dobrodošli novi člani, tudi fantje do 15. leta.
PILATES - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra obveščata, da se bo vadba Pila-tesa v telovadnici nižje srednje šole v Dolini začela v torek, 17. septembra, ob 19. uri. Isti dan bo v telovadnici, z začetkom
ob 18.30, informativni sestanek za nove in stare telovadke. Vabljene.
SKD BARKOVLJE Tudi letos bo Michael Bark vodil dva tečaja angleščine ob torkih. Začetek 17. septembra. Prvi tečaj: A2-Pre-intermediate English, družaben trenutek ob pitju čaja za tečajnike, ki imajo že osnovna poznavanja angleškega jezika, od 16.30 do 18.00. Drugi tečaj: ure pogovora v angleščini za spretnejše, družabna tedenska srečanja, pri katerih bo govora o sodobnih in lahkotnih dogodkih, od 18.00 do 19.00.
SKD TABOR - Prosvetni dom-Opčine vabi na tečaj klekljanja. Prvo srečanje bo v torek, 17. septembra, ob 20.15.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 17. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja, vabljeni tudi novi pevci; v petek, 20. septembra, ob 17.30 nastop na Slofestu v Trstu, ob 20.30 koncert v Bukavici.
PILATES v jutranjih urah - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra bodo, ob zadostnem številu vpisanih, priredile tudi jutranjo vadbo Pilatesa v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu. Prijavite se na tel.: 333-3616411 od 14. do 15.30 ali na elektronski naslov sku-pinaboljunec@yahoo.it.
SKD TABOR - Prosvetni dom-Opčine vabi na plesno delavnico z Jelko Bogatec v sredo, 18. septembra, ob 15.30 in ob 16.30.
VADBA JOGE BOLJUNEC - SKD F. Prešeren obvešča stare in nove tečajnike, da bomo od srede 18. septembra, pričeli z redno vadbo: 17.30-19.00 začetniki, 19.00-20.30 nadaljevalci.
BALETNA ŠOLA Informativni sestanki in poskusne vaje bodo v četrtek, 19. in v četrtek, 26. septembra, ob 17.30 za klasičen balet (za otroke) ter v petek, 20. in v petek, 27. septembra, ob 17. uri za jazz balet (za naraščajnike) v društvenih prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Tečaja vodi Marjetka Ko-sovac.
DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU POPETRE obvešča, da se pričenjajo tečaji joge ob ponedeljkih (Hrpelje in Sežana), torkih (Ilirska Bistrica in Podgrad), sredah (Ajdovščina) in četrtkih (Sežana). S seboj prinesite udobno oblačilo in podlago za ležanje (ar-mafleks). Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga Dario Černac, tel.: 00386- 31266617.
KD FRAN VENTURINI organizira tečaj elektronske glasbe. Informativni sestanek bo v četrtek, 19. septembra, ob 20. uri na društvenem sedežu (Domjo 227, za banko). Informacije na tel. št.: 347-9534644 ali na dam-jan.krizmancic@gmail.com.
OTROŠKA IN MLADINSKA PLESNA SKUPINA VIGRED obveščata, da bo vaja v Štalci v Šempolaju v četrtek, 19. septembra, 16.00-17.30 (vaja je zaradi nastopa na Slofestu namenjena samo plesalkam, ki so sodelovale v plesni skupini lansko šolsko leto). 3. pevska vaja bo v četrtek, 26. septembra: za otroško skupino 16.00-17.00, za mladinsko skupino 17.00-18.00, vabljene so tudi nove plesalke. Info na tajnistvo@skdvi-gred.org, tel. 320-0220059, 380-3584580.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo v petek, 20. septembra, od 17.30 do 19.00 stekla prva urica plezanja za otroke od 7. do 12. leta v društveni telovadnici v Bazovici - Center Zarja. Info na tel. 349-8742101 in www.spdt.org.
ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO občine Dolina obvešča, da bo v petek, 20. septembra, na Županstvu Občine Dolina v dvorani občinskega sveta, od 8.00 do 12.30 potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov.
SLOFEST v petek, 20., v soboto, 21. in nedeljo, 22. septembra, v Trstu.
40-LETNI KI POZOR! Kdor se ni še prijavil na večerjo, ki bo v soboto, 21. septembra, na veseli farmi v Mavhinjah, naj to stori čim prej, da si zagotovi prostor pri mizi! Telefonirajte ali pošljite sporočilo na 329-8012528. Pohitite!
VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE organizirajo v soboto, 21. septembra, na športnem igrišču Zarje (začetek ob
16.30) nogometno tekmo Gur'nce -Dul'nce. Srečanje bo povezoval priznani kraški komentator. Po koncu tekme bo na vrsti družbeni večer. Vstop prost, vabljeni so vsi vaščani, ter vsi ljubitelji nogometa in dobre družbe.
KRU.T obvešča člane, da na sedežu redno deluje posvetovalna ambulanta s fi-zioterapevtskimi storitvami. Nujna predhodna najava! Pojasnila in prijave na novem sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tisca-li.it.
ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad v Ul. Cicerone 8 zaprt do nedelje, 22. septembra. Informacije na www.mela-nieklein.org, info@melanieklein.org.
DSMO K. FERLUGA organizira 4 tečaje slovenščine, 2 začetniška, enega nadaljevalnega 1. stopnje in enega 2. stopnje. Tečaji bodo potekali enkrat tedensko ob ponedeljkih ali torkih od 23. septembra dalje. Informacije na tel. 347-5853166 (g. Zvezda).
PILATES - KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da bo vadba potekala od ponedeljka, 23. septembra, z naslednjim urnikom: ponedeljek 9.30 ter 18.30, četrtek 19.30. Informacije: tel. št. 040-327053 ali 346-9520796 (Alenka). Vabljeni.
TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v ponedeljek, 23. septembra: ob 16. uri srednja šola, ob 17. uri osnovna šola, ob 18. uri višješolci, ob 19. uri odrasli. Vpisi in dodatne info: 040-212289, pon-pet, 10.00-14.00.
ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR obveščata, da bo telovadba športna šola za otroke od 6. do 8. leta pričela na Stadionu 1. Maja v ponedeljek, 23. septembra, 17.00-18.00. Informacije in predvpisi v uradu na Stadionu 1. Maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali tel. št. 040-51377.
S.K.D. LIPA- BAZOVICA obvešča, da se začenjajo dejavnosti klekljarske sekcije Ribice za sezono 2013/14. Stare in nove članice ste vabljene/i na informativno-načrtovalni sestanek v torek, 24. septembra, v društvene prostore v Bazov-ski dom ob 20.00.
TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA začetni in nadaljevalni tečaj pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v torek, 24. septembra, ob 18. uri v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66, Opčine. Vpis in dodatne info: 040-212289 pon-pet, 10.00-14.00.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo v četrtek, 26. septembra, ob 20.00 potekal v bazoviški telovadnici, Športni center Zarja, pod umetno steno uvodni predstavitveni večer za vsakoletni tečaj plezanja za začetnike namenjen vsem, ki so dopolnili 16. leto. Info na tel. 349-6648530.
ČEBELARSKI KONZORCIJ ZA TRŽAŠKO POKRAJINO obvešča, da bo sedež v Repnu št. 20 odprt v petek, 27. septembra, od 18.00 do 19.30. Info: cons.apicoltoritrieste@gmail.com.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje v Glasbeno šolo za otroke, mlade in odrasle. Za informacije: tel. 348-4203196 (Niko).
PIHALNI ORKESTER BREG - DOLINA sporoča, da sprejema vpise za glasbeno šolo. Informacije: tel. št. 338-6439938 ali vsak četrtek na sedežu godbe.
TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra sporočajo, da bo telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico v septembru potekala vsak torek, od 9. do 10. ure, v društveni dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu. Vabljene nove telovadke.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah tečaj gimnastike/akrobatike ob sredah: 7-10 let 18.00-19.15, 11-14 let 19.00-20.15, 15-20 let 19.00-20.30; Cheer fun fitness (zabavni treningi za višješolce in uni-verzitetnike): pon. 19.30-21.30 in/ali pet. 19.30-21.00; Happy fitness time (vadba za odrasle) pon. 17.00-18.00 (center M. Čuk-Repentabrska ul. 66). Prvo srečanje v ponedeljek, 30. septembra. Vpis in info: info@che-erdancemillenium.com, Jasna 3478535282 in Ryan 347-9227484.
BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu baleta (od 4. leta dalje) jazz baleta (od 11. leta) baleta za odrasle (brez omejitve let). Vpis poteka do 30. septembra. Na telefonski številki 00386041-524310. Informacije: www.ba-letnodrustvosezana.si.
TEČAJ JOGE pri Skladu Mitja Čuk, se začenja meseca oktobra ob torkih 19.30-21.00 in ob četrtkih 18.30-20.00. Prijave: 349-0981408 Bruna, 3397051338 Eva. Število mest je omejeno.
TELOVADBA za starejše pri Skladu Mitja Čuk vodi fizioterapevtka v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66, Opčine, ob torkih od oktobra do maja. Vpisi in dodatne info: 040212289, pon-pet, 10.00-14.00.
TELOVADBA ZA PRAVILNO DRŽO -vodi fizioterapevtka pri Skladu Mitja Čuk v Večnamenskem središču - Re-pentabrska ul. 66, Opčine, 2x tedensko (torek in petek), od oktobra do maja. Vpisi in dodatne info: 040-212289, pon-pet, 10.00-14.00.
V MATEMATIKO s sošolci ... skupaj je lepše za osnovnošolce in srednješolce, pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah. Utrjevanje snovi 1x tedensko. Vpisi in dodatne info: 040-212289.
KRU.T obvešča, da se s 1. oktobrom začenja skupinska telovadba, ki se bo odvijala ob torkih in četrtkih. Podrobnejše informacije in prijave na novem sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
PLAY&LEARN - Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 10. leta starosti. Urniki: torek, 16.45-17.35 (od 3. do 5. leta) začetek 1. oktobra; četrtek, 17.30-18.20 (od 6. do 10. leta) začetek 3. oktobra. Info in prijave na: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. 345-7733569.
ŠD ZARJA obvešča, da se bo s 1. oktobrom pričela splošna rekreacijska vadba, ki jo bo vodila prof. Silva Meu-lja ob torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru Zarja v Bazovici. Informacije na tel. 333-1755684 (od 19. do 21. ure).
KRU.T - v torek, 1. oktobra, se začenja jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Informacije in vpisovanje na novem sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba v bazenu začela 3. oktobra in bo potekala ob ponedeljkih in četrtkih, od 19.45 do 20.30 na Pesku. Vadba v vodi ublaži gravitacijo, sprosti, izboljša prekrvavitev in razvedri. Vadba učinkovito deluje tudi proti celuliti-su. Info in prijave na: www.mela-nieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569.
SLOVENSKI ABC - zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3. do 6. leta bo potekal ob četrtkih, 16.20-17.10 na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Začetek 3. oktobra. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569.
AŠD SK BRDINA prireja ob petkih v prostorih telovadnice v Repnu, 20.3022.00, »rekreacijo za odrasle« s pri-četkom 4. oktobra. Informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. št. 3497338101 (Tatjana), 347-4421131 (Valentina).
ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR obveščata, da bo telovadba športna šola za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu 1. Maja v soboto, 5. oktobra: 9.30-10.30 za predšolske otroke in 10.30-11.30 ali 11.30-12.30 za otroke, ki obiskujejo vrtec. Informacije in predvpisi v uradu na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com ali tel. št. 04051377.
BABY BAZEN - Tečaj je namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Izkušnja v vodi pripomore k temu, da se med novorojenčkom in starši ustvari posebna vez. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Začetek 19. oktobra. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569.
/
TRST
Nedelja, 15. septembra 2013
9
S Poslovni oglasi
GROZDJE KVALITETNO,
sorte merlot in cabernet sauvi-gnon prodam.
Tel. št.(0)33-91-99-7101
PRODAJAMO
mlade kokoši. 00386(0)41584116
UGODNO PRODAJAM
kvalitetne SMREKOVE PELETE 240 eur/T in BUKOVA DRVA na paletah 130 eur/paleta.
+38651655822
+38631770410
GOSPA Z IZKUŠNJAMI
išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo.
00386-31-879781
SLOVENSKO PODJETJE IZ TRSTA
išče osebo za šestmesečno delovno prakso. Zaželjene so organizacijske in administrativne sposobnosti ter komunikativnost, odlično znanje slovenščine in italijanščine. Pogoj za prijavo je univerzitetna diploma, na razpis pa se lahko prijavijo tudi absolventi.
Prošnje z življenjepisom sprejemamo na
praksa.ts@gmail.com do 20. septembra.
H Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869.
DAJEM V NAJEM stanovanje v Ul. Fa-bio Severo, blizu univerze, 3/4 študentom. Tel. št.: 333-5627059.
KUPIM Spacalove slike, srednje - male velikosti. Tel. 331-1388610.
NA PROSEKU dajemo v najem večje opremljeno stanovanje s samostojnim ogrevanjem. Tel. št.: 320-1509155.
PODARIM malega tigrastega mucka. Tel. št.: 335-8478333.
PRODAJAMO SLIVE za marmelado. Tel. št.: 040-231865 (v večerih urah).
PRODAM belo grozdje (vitovska in malvazija). Tel. št.: 339-6123168.
PRODAM belo in črno grozdje. Tel. št.: 348-3127194.
PRODAM mercedes a 160, letnik ma-
rec 2012, prevoženih 15.000 km, črno-metalizirane barve, cena 14.000 evrov. Tel. št.: 338-4288100.
PRODAM mlin za grozdje na ročni pogon. Primeren za ljubitelje. Cena 30,00 evrov. Tel. št.: 340-2455929 ob večernih urah.
PRODAM KNJIGE za vse razrede in smeri liceja F. Prešeren iz Trsta, za zavod Ž. Zois v Trstu in Gorici ter za humanistični znanstveni in klasični li-cej v Gorici. Tel. št.: 040-208002.
PRODAM KNJIGE za vse razrede Klasičnega liceja. Tel.: 346-7892641.
SAMOSTOJNO HIŠO z lastnim dvoriščem v Boljuncu dajem v najem z možnostjo odkupa. Hiša je opremljena in primerna za 4-člansko družino z otroci. Tel.: 335-8045700.
UGODNO PRODAM dve posteljni strukturi malm ikea, bela, 140x200 in jesenove barve 160x200 ter računalniško mizico ikea s policami in magnetno tablo. Podarim starejši delujoči računalnik tistemu, ki ga pride iskat. Tel. št.: 340-5962459 ali 040212811.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA pedagoške fakultete nudi pomoč pri pisanju domačih nalog in utrjevanju slovenskega jezika osnovnošolskim otrokom in/ali varstvo predšolskih otrok. Tel. št.: 346-1080342.
9 Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOLA
sporoča, da bo prvi teden pouka potekal po naslednjem urniku: otroška vrtca v Barkovljah in Lonjerju 7.4512.30 (brez kosila), osnovne šole na Katinari, v Barkovljah in pri sv. Ivanu 8.00-12.30, nižja srednja šola pri sv. Ivanu in na Katinari 8.00-12.35. V drugem tednu bo v vrtcih pouk trajal od 7.45 do 13.00 (vključno s kosilom), na osnovnih in na nižji srednji šoli bo od 16. septembra pouk stekel po rednem urniku.
SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org še danes, 15. septembra. Informacije: in-fo@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00).
V BARKOVLJAH, v cerkvi sv. Jerneja, bo danes, 15. septembra, ob 11. uri začetna šolska maša.
NA SEDEŽU DTZ ŽIGE ZOISA, Ul. Weiss 15, bo v torek, 17. septembra, ob 18. uri srečanje staršev dijakov obeh prvih razredov s predmetnimi profesorji, v sredo, 18. septembra, ob 18. uri pa srečanje staršev dijakov obeh tretjih razredov s predmetnimi profesorji. Vljudno vabljeni!
M Izleti
SKD IGO GRUDEN vabi člane in prijatelje na izlet v Kobarid, ki bo v nedeljo, 6. oktobra. Ogledali si bomo muzej 1. svetovne vojne, interaktivno razstavo o
Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglase društev in organizacij v okvirčku, male oglase (proti plačilu)
sprejemamo s sledečim urnikom: Ponedeljek 10.00 - 14.00
-	po telefonu na 800.912.775
-	po e-mailu na primorski@tmedia.it
-	po faksu na 0481-32844
Torek - petek 10.00 - 14.00
-	po telefonu na 800.912.775
-	po e-mailu na primorski@tmedia.it
-	po faksu na 0481-32844
-	v TRSTU - Ul. Montecchi 6 v GORICI - Ul. Malta 6
Sobota 10.00-13.00
-	po telefonu na 800.912.775
-	po e-mailu na primorski@tmedia.it
-	po faksu na 0481-32844 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke:
ime, priimek, naslov, telefonska številka plačnika, davčna številka naslovnika, na katerega bo izstavljen račun.
Poti miru in kostnico. Odhod iz Na-brežine ob 8.30, povratek v večernih urah. Vpisovanje pri Sergiju Kosmini (040-200123) in v kavarni Gruden.
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira tradicionalni jesenski izlet namenjen članom, odjemalcem, oljkarjem in vsem simpatizerjem naše zadruge. Letos bomo obiskali klasično Toskano: Piso, Firence in Sieno ter tipično toskan-sko torkljo, od srede 9., do petka 11. oktobra. Prenočitvi v Montecatini Terme. Info in vpis: Laura 040-8990103 in Roberta 040-8990110, 8.30-12.30 ali pri nas v Ul. Travnik 10 v Dolini.
OMPZ vabi na romarski izlet v soboto, 12. oktobra, na Koroško: Tinje, Gospa Sveta in gosposvetsko polje, Celovec in Ve-trinj. Vpis in vse ostale informacije čim prej na tel. št. 347-9322123.
0 Prireditve
ANPI-VZPI pokrajinski odbor Trst sporoča, da bo od 23. do 27. septembra, med 17. in 19. uro v mali dvorani Narodnega doma v Trstu razstava o Posebnih bataljonih v sodelovanju s Knjižnico P. Tomažič in tovariši in z Odsekom NŠK v Trstu.
DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, vabi na ogled razstave »Prva svetovna vojna pri nas« še danes, 15. septembra, 10.30-13.00 ter 17.00-21.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info na www.hermada.org in 3317403604.
KROŽEK ARCI »ZVEZDA« vabi v ljudski dom G. Canciani v Podlonjer (Ul. Masaccio,24) na tradicionalni praznik grozdja. Danes, 15. septembra, ob 18.30 nagrajevanje najlepših »špronov«, sledi ples z Duom Melody. Odprtje kioskov ob 18. uri.
VAŠKI ODBOR ZZB ORLEK vabi danes,
15.	septembra, na pohod in odkritje spominskega obeležja komandantu Kraškega bataljona Ivanu Rozmanu-Petru Levcu. Zborno mesto bo ob 10. uri pri Lusci (na začetku vasi), od koder se bodo pohodniki podali na kraj, kjer je bil ubit Peter Levec. Sledilo bo odkritje spominskega obeležja s krajšim kulturnim programom in pogostitvijo.
ORGANIZACIJSKI ODBOR vabi vaščane, ki so sodelovali pri pobudi »600 let Kon-tovela«, na družabni večer v ponedeljek,
16.	septembra, ob 20. uri v prostorih telovadnice na Kontovelu.
NARODNI DOM TRST: Na razstavi Fo-tomorgana v razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu predstavljajo svoje serije fotografij mladi slovenski umetniki Uroš Acman, Maja Alibegovic, Matija Brumen, Jasna Jernejšek in Špela Škulj. Kustos razstave je Denis Volk. Razstava bo na ogled do petka, 20. septembra, 15.30-19.00.
KULTURNO ZDRUŽENJE MARINO SI-MIC IN KONZORCIJ SKUPAJ NA OP-ČINAH Vas vljudno vabita v dvorano ZKB, ul. Ricreatorio 2 na Opčinah na ogled razstave »El tram de Opcina -Openski tramvaj, mojih prvih 111 let« do 21. septembra po sledečem urniku: pon.-pet. 9.00-13.30 in 14.30-17.00, ned. 10.00-12.00, sob. zaprto.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 27. septembra, ob 19.30 v Kraško hišo na odprtje likovne razstave »Repen 31. Razgledna točka« goriškega umetnika Ivana Zerjala. Avtorja in dela bo predsta-
tPog^teSnc podjetje
S3
IS/k I I NHiHI
ALABARDA
na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97
Tel. 040 2158 318
vila umetnostna zgodovinarka ilenka Di Battista. Glasbeni intermezzo An-drejka Možina (glas) in Ariel Cubria (kitara). Razstava bo na ogled do 13. oktobra.
SKD IGO GRUDEN iz Nabrežine vabi na vodeni ogled razstave ribiškega orodja »Iz zapuščine nabrežinskih ribičev«. Ponudba vključuje tudi krajši sprehod po iibiški poti do razgledišča Oljšči-ca. Obiski (do 5. okt.) so namenjeni šolam, ki naj se za ogled predhodno najavijo. Najava in informacije na št. 3474033343.
SKD LIPA IN KROŽEK FOTOVIDEO TRST80 sta razpisala fotonatečaj »4 letni časi v Bazovici«. Fotografije morajo biti oddane do 15. oktobra na naslov SKD Lipa Bazovica - Ul. Igo Gruden 72/1, 34149 - Trst. Pravilnik natečaja je objavljen na www.trst80.com. Info: 3294128363 (Marko).
+
Zapustila nas je
Marija Calzi vd. Stranščak
Žalujoči
sinova Robert z Nadjo in Pavel z
Eriko, vnukinji Mihaela in Katerina, sestra Tončka s Silvo, Edom in Matteom ter vsi sorodniki
Pogreb bo v sredo, 18.9.. Pokojnica bo ležala od 11.00 do 13.00 v Ul. Costa-lunga, ob 13.30 bo sledila maša v cerkvi v Gropadi.
Gropada, Padriče, iepen, 15. septembra 2013
Zapustila nas je naša draga
v
Marija Skamperle Prašelj por. Regent
Mož Dino, sinova Franko z Eleno,
Sašo in Anjo ter Mauro s Petro, Mijo in Emo, sestri Anica in Mirka ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v ožjem družinskem krogu. Devinščina, 15. septembra 2013
Iskreno sožalje Maurotu in svojcem ob izgubi drage mame Marije.
Vsi pri KD J. Rapotec
ZAHVALA
Giovanni Miccoli
Ob izgubi našega dragega se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin.
Svojci
Gropada, 15. septembra 2013
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Angela Metlika vd. Lavriha (Elka)
Iskreno se zahvaljujem g. župniku Metodu Lampetu, Pihalnemu orkestru Breg, članom Godbenega društva Nabrežina, svojcem, darovalcem cvetja, nosilkam cvetja in sveč, sosedom in vsem, ki ste mi bili ob strani ob tem težkem trenutku in ki ste počastili spomin moje drage mame.
Ivan
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Bruno Zahar
Iskreno in srčno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in počastili spomin našega dragega. Posebno se zahvaljujemo Emilu za poslovilni govor in pevcem zbora Slovenec-Slavec za ganljivo petje.
Svojci
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
g. Marija Gerdola
častnega kanonika
se s hvaležnostjo spominjamo vseh, ki so mu v težkih dneh stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo vsem sobratom za občuteno bogoslužje, pevskemu zboru za ganljivo petje in govornikom za poslovilne besede. Vsem, ki so ga na kakršenkoli način počastili in pospremili na zadnji poti, naj gre naša prisrčna zahvala.
Vsi njegovi
Trst, 15. septembra 2013
ZAHVALA
Paolo Vescovi
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega.
Posebna zahvala gospodoma župnikoma Carlu Bolčini in Maksu Suardu, zboru Hrast in cerkvenemu pevskemu zboru iz Doberdoba.
Svojci
Sesljan, Doberdob, 15. septembra 2013
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
10.9.2004
10.9.2013
Gunther
V spomin na ljubljenega sina. Oče Boris Hervatin
XPrimorski
~	dnevnik
cmedia
EKSKLUZIVNA OGLAŠEVALSKA AGENCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
TRST, Ul. Montecchi 6 GORICA, Ul. Malta 6
Informacije in ceniki: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it
10
Nedelja, 15. septembra 2013
ITALIJA, SVET
/
kriza - Damask bo moral v roku enega tedna razkriti svoje zaloge kemičnega orožja
ZDA in Rusija dosegli dogovor glede sirskega kemičnega orožja
ŽENEVA - ZDA in Rusija sta včeraj dosegli dogovor o uničenju sirskega kemičnega orožja. V skladu z dogovorom mora Sirija v roku enega tedna razkriti svoje zaloge kemičnega orožja in mednarodnim inšpektorjem dovoliti dostop do teh zalog, sta včeraj po pogovorih v Ženevi sporočila zunanja ministra ZDA in Rusije, John Kerry in Sergej Lavrov.
Kerry in Lavrov sta ob koncu tridnevnih pogovorov dosegla dogovor, po katerem mora Sirija v roku tedna dni predložiti seznam vseh zalog kemičnega orožja, inšpektorjem Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) pa dovoliti "takojšen in neomejen" dostop do svojih zalog kemičnega orožja, preden bi te v celoti odstranili ali uničili.
Kerry je poudaril, da svet od režima sirskega predsednika Bašarja al Asada pričakuje, da izpolni obljubo o uničenju kemičnega orožja. "Ni prostora za igrice, možno je le polno izpolnjevanje (obvez) s strani Asadovega režima," je opozoril.
V skladu z okvirnim dogovorom v šestih točkah, ki ga je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil Kerry, bi bilo treba sirsko kemično orožje odstraniti ali uničiti do sredine leta 2014, uničeno pa bi moralo biti zunaj Sirije. Kerry ob tem pričakuje, da bi inšpektorji prišli v Sirijo najkasneje do novembra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kerry je ob tem tudi pojasnil, da bi bila uporaba vojaške sile proti Siriji možna, v kolikor Damask ne bi izpolnjeval dogovora ali bi bilo kemično orožje ponovno uporabljeno. Potem bi Varnostni svet lahko razmislil o uporabi ukrepov po VII. poglavju Ustanovne listine ZN, ki omogočajo tudi uporabo sile.
Lavrov je bil še bolj neposreden. Kot je dejal, bo Varnostni svet ZN ukre-
John Kerry in Sergej Lavrov
pal, če bo Sirija kršila mednarodno konvencijo o prepovedi kemičnega orožja. "V primeru, da zahteve ne bodo izpolnjene, ali v primeru uporabe kemičnega orožja bo Varnostni svet sprejel ukrepe v skladu s poglavjem VII. Ustanovne listine ZN," je pojasnil po poročanju AFP.
Je pa Lavrov ob tem opozoril, da VS ZN ne bi kar avtomatično sprejel poročil o kršenju zavez glede uporabe kemičnega orožja, ampak bi bilo treba vsako tako kršenje preveriti.
ZDA so večkrat poudarile, da je uporaba kemičnega orožja "rdeča črta", katere prekoračitev bi spremenila stališče ZDA glede morebitnega vojaškega napada v Siriji, po domnevnem na-
Hosni Mubarak
egipt - Naslednje obravnave zaprte za javnost
Sojenje Mubaraku za uboj
protestnikov se nadaljuje
KAIRO - Na sodišču v Kairu se je včeraj nadaljevalo sojenje nekdanjemu egiptovskemu predsedniku Hosniju Mubaraku, ki je obtožen sokrivde pri uboju protestnikov med ljudsko vstajo leta 2011. Mubarak se je tokrat že drugič pojavil na sodišču, odkar so ga konec avgusta izpustili iz kairskega zapora Tora.
Sodišče je odločilo, da bodo naslednje tri obravnave zaprte za javnost, in odredilo informacijsko zaporo. Tako na prihodnjih sojenjih ne bo več mogoče spremljati televizijskega prenosa v živo, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki navaja, da razlogi za to odločitev sodišča niso znani. Sojenje se bo sicer nadaljevalo prihodnji mesec z obravnavami, ki so predvidene za 19., 20. in 21. oktober.
Državna televizija je sicer včeraj objavila posnetek Mubarakovega prihoda na sodišče na vozičku, oblečenega v jakno, črtasto srajco in s temnimi sončnimi očali, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 85-letni nekdanji predsednik se sooča z vrsto obtožb, med drugim zaradi sokrivde pri smrti 850 protestnikov med ljudsko vstajo februarja 2011, ki je končala njegovo vladavino, pa tudi zaradi korupcije.
Junija lani je bil Mubarak obsojen na dosmrtno zaporno kazen, ker ni preprečil ubojev 850 protestnikov.
ansa
Vendar so na njegovo pritožbo zaradi napak v postopku januarja odredili ponovno sojenje, ki se je začelo maja. Oblasti so 22. avgusta Mubaraku odredile hišni pripor, ki ga prestaja v vojaški bolnišnici Madi v Kairu.
Na sojenju 25. avgusta je sodišče odredilo ustanovitev odbora, ki ga bodo sestavljali vojaška uradnika in forenzični strokovnjak, njihova naloga pa bo preiskati dokaze, povezane s smrtjo protestnikov.
Na sodišču se morajo zagovarjati tudi Mubarakova sina Gamal in Alaa, oba zaradi korupcije, ter nekdanji notranji minister Habib al Adli in še šest visokih policijskih častnikov, ki naj bi ukazali streljanje med množičnimi protirežimskimi protesti v Egiptu. (STA)
ansa
padu s kemičnim orožjem 21. avgusta v predmestju Damaska pa so zagrozile z napadom. Napetost je uspela umiriti Rusija, ki je predstavila načrt, v skladu s katerim bi sirski režim prepustil nadzor nad kemičnim orožjem mednarodni skupnosti.
Lavrov je na novinarski konferenci še dejal, da so na pogovorih dosegli cilj, ki sta ga ob robu vrha skupine držav G20 v Sankt Peterburgu v začetku septembra določila predsednika obeh držav. Kerry pa se je ob tem tudi zahvalil ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu za pripravljenost, da se doseže dogovor o uničenju sirskega kemičnega orožja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (STA)
V ZN in zahodnih prestolnicah pozdravljajo dogovor
NEW YORK - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je včeraj pozdravil dogovor o uničenju sirskega kemičnega orožja, ki sta ga predtem v Ženevi dosegla zunanja ministra ZDA in Rusije. Dogovor so pozdravile tudi Velika Britanija, Francija in Nemčija.
Ban Ki Moon je po besedah tiskovne predstavnice ZN Vannine Maestracci obljubil podporo Združenih narodov pri uresničevanju dogovora. Generalni sekretar ZN "goreče upa", da bo dogovor preprečil ponovno uporabo kemičnega orožja v Siriji in pomagal tlakovati pot za politično rešitev, ki bo ustavila trpljenje sirskega naroda. Tudi ameriški predsednik Barack Obama je pozdravil dogovor med Kerryjem in La-vrovom, vendar pa je opozoril, da "veliko dela še ostaja". Poudaril je, da bo glavnina dela v sodelovanju z ostalimi stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN, da bodo zagotovili, da bodo proces lahko preverjali in da bo Sirija čutila posledice, če ne bo sodelovala. "Uporaba kemičnega orožja kjerkoli v svetu je v popolnem nasprotju človeškemu dostojanstvu in grožnja varnosti ljudem kjerkoli. Naša dolžnost je, da poskrbimo, da bo svet prost grožnje kemičnega orožja," je dejal Obama. Tudi britanski zunanji minister William Hague je pozdravil dogovor ZDA in Rusije. "Velika Britanija pozdravlja ameriško-ruski dogovor o sirskem kemičnem orožju. Čim prej se bo treba lotiti uresničevanja," je na Twitterju zapisal Hague. Ameriško-ruski dogovor je pozdravila tudi Francija in ga označila za "pomemben korak naprej". Vendarle pa bodo v Parizu počakali na poročilo inšpektorjev ZN o domnevnem napadu s kemičnim orožjem 21. avgusta v predmestju Damaska, preden bodo zavzeli dokončno stališče, je dejal vodja francoske diplomacije Laurent Fabius. Omenjeno poročilo inšpektorjev ZN naj bi predstavili v ponedeljek. Francija je bila sicer najbolj vneta podpornica Washingtona pri zagovarjanju uporabe vojaške sile proti sirskemu režimu, medtem ko je moral britanski premier David Cameron svojo zahtevo po odločnem mednarodnem odgovoru na kemični napad, ki naj bi ga zagrešil sirski režim, omiliti, potem ko je britanski parlament glasoval proti vojaškemu napadu.
Fabius, Hague in Kerry naj bi se sicer v ponedeljek sestali v Parizu, da bi se pogovorili o podrobnostih uresničevanja danes doseženega dogovora. Zadovoljstvo ob doseženem dogovoru je izrazila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. V svojem predvolilnem nastopu pred okoli 2000 navzočimi v Mainzu je dejala, da je razveseljivo, da sta se zunanja ministra ZDA in Rusije sporazumela o uničenju sirskega kemičnega orožja. Ob tem je menila, da morajo sedaj "besedam slediti dejanja". Dogovor v Ženevi pa je pozdravila tudi visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Catherine Ashton, ki pa je še pozvala VS ZN, naj čimprej sprejme ustrezno resolucijo, "ki bo dala dodatno moč celotnemu procesu" uničevanja sirskega kemičnega orožja.
Sirski uporniki pa so zavrnili dogovor. Kot je ocenil poveljnik uporniške vojske Sa-lim Idris, skuša ta dogovor zgolj pridobiti čas režimu Bašarja al Asada. (STA)
italija - Kljub znanim težavam
Enrico Letta ne verjame, da bo prišlo do vladne krize
RIM - Premier Enrico Letta računa, da bo vlada ostala v sedlu tudi v primeru, če se bo senat opredelil za izključitev Silvia Berlusconija. Ministrski predsednik ni pojasnil, od kod ta optimizem, tudi zato, ker vsi voditelji Ljudstva svobode zagotavljajo, da bo stranka v primeru Berlusconijeve izključitve iz parlamenta povzročila padec vlade. Letta ima morda novice »iz prve roke«, da bo Berlusconi ali sam odstopil ali pa tako ali drugače »prebavil« zanj negativno senatno stališče, kdo ve.
Bolj kot Berlusconi v tem trenutku predsednika vlade skrbijo negativne novice za Italijo s področja gospodarstva in stanja državnih blagajn. Na vse to nedvomno vpliva politična nestabilnost, ki se bo stopnjevala vse do končne odločitve senatne skupščine, razen seveda, če se Berlusconi z odstopom sam odpove senatnemu mandatu. Predsednik senata Pietro Grasso je vsekakor ponovil, da bodo vsa glasovanja tajna, saj gre za odločanje o osebi, kar jasno piše tudi v poslovniku zgodnjega doma parlamenta.
Na stabilnost Lettove vlade vplivajo tudi burna dogajanja v Demokratski stranki, čeprav gotovo ne v takšni meri kot Berlusconijeva usoda. Župan Firenc Matteo Renzi je včeraj znova pozval tajnika Guglielma Epifa-nija, naj enkrat za vselej zakoliči pravila za strankin kongres, ki naj bi se od-
Italijanski premier Enrico Letta
ansa
vijal pred koncem leta. Največji Renzi-jev tekmec za vodenje DS bo tržaški poslanec Gianni Cuperlo, ki računa na podporo bivšega tajnika Pier Luigija Bersanija, potem ko je že doživel podporo Massima DAleme. Ni izključeno, da se bo v kongresno bitko podal tudi Letta, sicer ne v prvi osebi, temveč s svojim kandidatom, ki bi lahko bil Fi-lippo Andreatta, sin pokojnega ministra in ekonomista Nina Andreatte.
Samomorilski napad terjal več mrtvih v Iraku
BAGDAD - Najmanj 26 ljudi je bilo ubitih v včerajšnjem samomorilskem napadu v predmestju Mosula na severu Iraka, so sporočile lokalne oblasti. Še 46 ljudi je bilo ranjenih. Napadalec se je razstrelil sredi pogrebnega sprevoda. Do napada je prišlo v pretežno sunitskem delu Iraka. Napadalec se je razstrelil med pogrebom nekega člana manjšine Ša-bak, ki je sicer umrl naravne smrti. Skupnost Šabakov sicer šteje okoli 30.000 ljudi in živi v bližini iraške meje z Irakom. To je nov krvav napad v Iraku, kjer se nasilje v zadnjih mesecih vse bolj krepi. V petek je bilo v dvojnem bombnem napadu na mošejo severno od Bagdada, kjer je potekala skupna sunitsko-ši-itska molitev, ubitih 30 ljudi, 24 pa je bilo ranjenih.
Japonska izstrelila teleskop za opazovanje planetov
TOKIO - Japonska je včeraj izstrelila raketo, ki bo v vesolje ponesla prvi teleskop na svetu za oddaljeno opazovanje planetov našega Sončnega sistema. SPRINT-A bo planete, kot so Venera, Mars in Jupiter, opazoval iz svoje orbite okoli Zemlje.
Raketo Epsilon, ki nosi teleskop SPRINT-A, so izstrelili iz vesoljskega centra Učinoura v Kagošimi na jugozahodu Japonske ob 7. uri po srednjeevropskem času. Teleskop se bo od rakete ločil na višini tisoč kilometrov. Izstrelitev so koordinirali s pomočjo zgolj dveh prenosnih računalnikov iz poveljniškega centra. (STA)
/
INTERVJU
NAŠ INTERVJU - Podpredsednica Evropske komisije Viviane Reding, ki bo jutri v Trstu
Združene države Evrope z bogastvom dragocenih razlik
kulture in različne tradicije. Jezikovno bogastvo je odigralo bistveno vlogo pri oblikovanju Evrope, kakršno danes poznamo in ljubimo. Ko izpolnjujemo svoje dolžnosti do kulturne in jezikovne različnosti, častimo lastno tradicijo.
Letos praznujemo vstop Hrvaške v EU, potem ko sta vstop Slovenije in padec meja za prebivalce tega območja veliko pomenila. Po začetni evforiji pa je postalo jasno, da je pot še dolga, odnose moramo potrpežljivo graditi, nekatere meje pa še obstajajo »v glavah«. Graditi Evropo »od spodaj« ni tako enostavno.
Največji dosežek Evropske unije je miroljubna
ciozen predlog: iti v smer Združenih držav Evrope. V nekaterih člankih ste omenili neposredno izvoljenega predsednika, enega samega finančnega ministra, usklajeno evropsko politiko. Menite, da je načrt izvedljiv?
Nobena država ni osamljen otok. V krizi je to zelo očitno in ljudem na osnovi vsakdanjih izkušenj seveda povsem jasno. Odločitve, ki jih sprejmejo v eni državi, vplivajo tudi na ostale. Prav zaradi tega na ravni EU veliko močneje koordiniramo gospodarsko politiko. Zato vzpostavljamo bančno unijo, kar pomeni, da bomo imeli centraliziran nadzor nad bankami ter enoten mehanizem, ki se bo vklopil, ko bodo banke v resnih težavah. Spremljali ste, kako so si z vašimi davki v času krize pomagale banke. Mi si pri-zade-
*
* * • * * +
ec.europa.eu
Viviane Reding
Aljoša Fonda
Podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding bo jutri popoldne na Pomorski postaji v Trstu, kjer se bo s sogovorniki - državljani Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije - pogovarjala o prihodnosti Evropske unije. Dialogi z državljani, ki se jih komisarji udeležujejo v vseh državah EU, so njena zamisel ob evropskem letu državljanov. Izkušena Luksemburžanka, ki je po poklicu novinarka, je že tretjič evropska komisar-ka, večkrat pa je bila izvoljena v Evropski parlament. Velja za enega pre-poznavnejših in odločnejših predstavnikov evropskih institucij (znamenit je njen spor z nekdanjim predsednikom Nicolasom Sarkozijem glede politike do Romov), mnogi jo uvrščajo celo med kandidate za predsedovanje Evropski komisiji.
Podpredsednica, kaj so Dialogi z državljani?
Z ostalimi komisarji, s člani Evropskega parlamenta in z ministri posameznih držav sem sodelovala na Dialogih z državljani po vsej Evropski uniji: doslej smo organizirali 28 srečanj, na sporedu bo še veliko drugih. Eden glavnih namenov je pripraviti teren za evropske volitve v letu 2014. Povratne informacije, ki nam jih ob teh priložnostih ponujajo državljani, bodo pomagale Evropski komisiji pri snovanju načrtov za bodoče reforme v EU. Državljani morajo imeti besedo v razpravi o prihodnosti EU; dialogi jim dajejo možnost, da se oglasijo, nudijo prostor za diskusijo.
V času, ko je Italija v težavah, bo Trst gostil sklepni dogodek v nizu
šestih dialogov v tej _
državi. Zakaj ste izbrali ravno to mesto?
Italija je ustanovna članica EU z več kot petdesetletnimi izkušnjami, zato mora veliko prispevati k debati o tem, kako naj se Unija razvija. Italijani pa občutijo danes posledice krize in iščejo konkretne odgovore na težave, ki vzbujajo največ skrbi - brezposelnost, varnost in zaščita, gospodarski razvoj, traj-nostni življenjski slog.
Komisarja Laszlo Andor in Cecilia Malmström sta bila v Neaplju in Torinu, komisar Antonio Tajani je obiskal Rim in otok Ventotene, komisar Janez Potočnik je bil v Pisi (maja letos je bil tudi v Ljubljani, op. nov.), komisarka Connie Hedegaard pa v Milanu. Vsak od njih se je srečal z več sto domačini in z njimi razpravljal o njihovih željah, pravicah ter pričakovanjih glede prihodnosti Unije. Bližamo se koncu leta 2013, evropskega leta državljanov. Čas je za zaključke ob koncu tega niza srečanj. Zato prirejamo v Trstu prvi dialog vseevropskih razsežnosti - združili bomo ljudi iz štirih sosednih držav, ki se bodo srečali in predstavili svoje vizije evropske prihodnosti. Slovenci, Hrvati in Avstrijci bodo skupaj z Italijani razpravljali o Evropi, kar dokazuje, kako močno Evropska unija ruši meje.
Menite, da jezikovne skupnosti, ki živijo na nekdanjem italijansko-jugoslovanskem obmejnem pasu, imajo ali bi lahko imele pomembno vlogo v današnji Evropski uniji?
Jasno je, da ima Evropa pomembno jezikovno dediščino, na katero moramo biti vsi ponosni. Na tem temeljijo naše posamezne identitete, številne
združitev celine s 500 milijoni prebivalcev. Dosežek, priznan z najvišjo častjo Nobelove nagrade za mir. Čez-mejni dialog z državljani v Trstu, ki povezuje ljudi iz štirih držav, je lep primer Evrope brez meja. Pomislite, kakšen dosežek je to - celina, po kateri se lahko voziš od Talina do Bruslja, ne da bi se ustavil in pokazal potni list. To omogočajo naša skupna evropska politika, zakoni in sredstva.
V	nekaterih državah članicah narašča grd populizem. A ko bi danes tovrstna retorika pritegnila veliko volivcev, bi posledice plačevalo več generacij evropskih državljanov. Zato pričakujem, da bodo nacionalni politiki vztrajno kljubovali populizmu. Populi-sti strašijo, da imigracija ogroža socialno državo, v Evropi pa za te strahove ni prostora. Vsi smo upravičeno ponosni na štiri svobode gibanja (za blago, osebe, storitve in kapital), ki so nosilni stebri Evropske unije. Sprejeti pa je treba vse štiri, države nimajo pravice do izbire. Če je res, da Evropa brez meja koristi poslom in trgom, potem mora koristiti tudi državljanom. Naj tudi spomnim, da so se same države strinjale s širitvijo Unije.
Evropa je kakor družina in skupaj smo močnejši. Največja tragedija bi bila pozabiti na to enostavno resnico.
V	Trstu bo govor o evropski prihodnosti. Lani ste predstavili ambi-
vamo, da bi v prihodnje za napake bančnih menedžerjev plačali vlagatelji in ne davkoplačevalci.
A medtem ko na evropski ravni sprejemamo vse več odločitev, ki neposredno vplivajo na državljane, morajo postati institucije in procesi odločanja bolj demokratični in transparen-tni. Jaz sem že povedala, kakšen naj bi bil po mojem mnenju končni rezultat: Združene države Evrope. To bi bila močna politična unija z vladnimi pristojnostmi v rokah Evropske komisije ter
dvema domovoma - Evropskim parlamentom in »senatom« držav članic. Kaže, da se z mano strinja veliko državljanov. 51 odstotkov Evropejcev hoče na primer evropskega finančnega ministra.
Zamisel je popolnoma izvedljiva. Zdaj že delamo stvari, ki so bile samo pred dvema letoma nepredstavljive. Zelo dobro se spominjam govora znanega ameriškega ekonomista in profesorja Nouriela Roubinija, ki je na Svetovnem
gospodarskem forumu v Davosu leta 2012 napovedal izstop Grčije iz območja evra v naslednjih 12 mesecih. Po enem letu smo dokazali, da so bile najbolj črne napovedi zgrešene ter da je evro nepreklicen in večen. Pokazalo se je tudi, da je kriza edinstvena priložnost za krepitev naših temeljev - za dopolnitev naše gospodarske in monetarne enotnosti z davčno in politično. Mislim, da vas bo velika zmogljivost Evrope še presenečala.
Kakšni pa so bili odzivi na vaše izjave? V katerih državah ste naleteli na večji odpor?
Na evropskih volitvah v letu 2014 bo napočil trenutek resnice, na katerega se moramo primerno pripraviti. Razprave o prihodnosti Evrope (kakršna je ponedeljkova v Trstu) so ključne, da pokažemo državljanom, kako njihov glas šteje. Verjamem, da hočejo naši ljudje močno Evropo, ki prinaša gospodarske in socialne ugodnosti ter utrjuje njihove pravice.
Lani smo zbirali mnenja o državljanskih pravicah in prihodnosti EU. Spodbujajo me podatki, da 80 odstotkov Italijanov in 30 odstotkov Slovencev zagovarja močnejšo politično unijo. To je dobro izhodišče za debato.
Vi podpirate federalno ureditev, Katalonci in Škoti pa se vse odločneje ogrevajo za odcepitev in samostojnost. Kako gledate na to?
V obdobju velikih gospodarskih izzivov potrebujemo stabilnost in večjo integracijo.
V kriznem času se mora Evropa »zlepiti«. Samo skupaj bomo močni in uspešni. Več držav članic je ta čas sredi bolečih reformator-skih postopkov: s tem procesom bodo prišli rast in delovna mesta, vendar to se ne bo zgodilo čez noč. Istočasno ne smemo pozabiti, kaj smo doslej dosegli. Poglejte samo tri leta nazaj, v leto 2010, ko smo bili v strašnem viharju. Tedaj so nekateri postavili pod vprašaj usodo skupne valute. Kakor se je že zgodilo v preteklosti, smo dokazali, da so se kritiki zmotili in zdaj gremo složno na pot trajnostne gospodarske rasti in svetlejše prihodnosti. Zdaj je čas za solidarnost in skupno delo, ne za ločevanje in
razveze. Evropo moramo okrepiti, v tem kritičnem zgodovinskem trenutku je ne smemo ošibiti.
Slovenski pisatelj iz Trsta Boris Pahor in drugi intelektualci opozarjajo, da moramo prepričano braniti jezikovne in narodne identitete pred globalizacijo. V prvi vrsti naj bomo zvesti svojim koreninam, ob tem pa se lahko počutimo državljani sveta. Ali bi federalna Evropa ogrozila različne narodne identitete?
Nedelja, 15. septembra 2013
Evropske države se med seboj zelo razlikujejo in prav to nas krepi, ko delamo složno. Različnost je naša moč. Imamo različne zgodovine in čute pripadnosti: samo 42 odstotkov Britancev se ima za državljane EU, v Luk-semburgu pa 85 odstotkov! Obenem si tudi drugače razlagamo, kaj pomeni biti Evropejec. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da je evro v 14 državah članicah poglavitni element evropske identitete, v drugih 12 državah (med temi je Italija) pa predstavljajo bistvo evropske identitete demokratične vrednote.
Kakorkoli pa je tu dejavnik, ki se nikoli ne spremeni: Evropa ščiti naše narodne in kulturne identitete. S skupnim delom branimo to, kar imamo. Poglejte, kaj delamo na področju okolja. Evropska okoljska in klimatska politi-
»Prizadevamo si, da bi v prihodnje za napake bančnih menedžerjev plačali vlagatelji in ne davkoplačevalci.«
ka sta na prvem mestu na svetu in določata svetovne standarde, ker imamo vsi skupaj veliko težo na globalni sceni. Skupaj lahko spremenimo svoje vrednote v pravila, ki jih morajo spoštovati vsi. Ko bi bili ločeni in sami, bi morali sprejeti pravila drugih, in to v škodo narodnih identitet.
Vi ste »podpredsednica dialoga«. Kaj bi rekli vsem tistim Evropejcem, ki so v kriznih časih izgubili zaupanje v Evropsko unijo? Tistim, ki enačijo Bruselj z birokracijo, za katere je evro nadomestljiv, EU pa razglašen orkester, v katerem vsiljuje vsak glasbenik svoj ritem?
Moje sporočilo je, da nam ravno Unija omogoča spopad s krizo. Skupinsko smo vnesli radikalne spremembe v sistem gospodarskega upravljanja - zlasti v območju evra - in v finančni sektor. Še naprej bomo zasledovali stabilnost in rast. Države članice EU niso otoki, odločitve ene države vplivajo na sosede. Ker smo rasli v medsebojni odvisnosti, morajo biti tudi rešitve za okrevanje gospodarstva skupne.
EU ni vir, temveč rešitev za številne probleme. Evropa prinaša otipljive ugodnosti za vse državljane. Z zelo konkretnimi predlogi, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje (naj omenim samo štipendije programa Erasmus, cenejše telefonske klice v tujini ter zaščito pred goljufijami pri spletnih nakupih s kreditno kartico), lahko prepričamo državljane, da se je vredno zaljubiti v evropski načrt.
Zakaj pa je EU za mnoge državljane tako oddaljena stvarnost?
Obdobja gospodarske negotovosti so gorivo za ekstremistična gibanja. Evropski voditelji ne bi smeli podlegati skušnjavam populistične retorike, morali bi kvečjemu nadaljevati z delom v sodelovanju z Evropsko komisijo in ostalimi evropskimi institucijami, ki si prizadevajo za mir, pravico in blagostanje. Evropa ni problem, je rešitev. To je najboljši odgovor populistom.
Za konec pa še obletnica. 4. septembra pred 50 leti je umrl Robert Schuman, vaš rojak in eden izmed očetov EU. Mislite, da bi bil zadovoljen z doslej prehojeno potjo?
EU pa je mnogo več kot tržišče. Je tudi skupnost zakonov in politik, katerih cilj je izboljšati življenje državljanov, na primer žrtev kriminalnih dejanj, ki so vpletene v kazenske postopke v tujini, ali takrat, ko je potrebno zaščititi njihove osebne podatke. Ni potrebno, da nadaljujem. Državljani so srce evropske integracije in mi si bomo še prizadevali za krepitev državljanskih pravic, da bodo ljudje vsak dan občutili pozitivne učinke skupne evropske politike.
»Obdobja gospodarske negotovosti so gorivo za ekstremistična gibanja. Evropski voditelji pa ne bi smeli podlegati skušnjavam populistične retorike.«
Borzni trg Trst 20.-22. 09. 2013
www.zskd.org
r>
BORZNI TRG TRST
P.ZZA DELLA BORSA TRIESTE
20 - 21 - 22 SEPTEMBER SETTEMBRE 2013
m\
il il
ti ii
Pl
irv
slcíIVvsl
roj dogodkov v srcu mesta
un volo d¡ eventi si posa in citta
SLOVENCI V ITALIJI: | SLOVENI IN ITALIA:
GLASBA | MUSICA - LITERATURA | LETTERATURA - GLEDALIŠČE | TEATRO SLIKARSTVO | ARTI FIGURATIVE - FOTOGRAFIJA | FOTOGRAFIA ŠPORT IN ŠOLA | SPORT E SCUOLA
IZOBRAŽEVANJE IN RAZISKOVANJE | FORMAZIONE E RICERCA
mi
V SOORGANIZACIJI | IN COORGANIZZAZIONE COL
t-MO* rjirrt

O
Jskd
—1 ',1^,,;
(D
Mj
COMUNE DI MONRUPNO

7KB £
V SOORGANIZACIJI IN COORGANIZZAZIONE CON LA
V SOORGANIZACIJI IN COORGANIZZAZIONE CON
OBCINA DEVIN - NABREZINA COMUNE DI DUINO - AURISN
Trst je mesto več jezikov in več kultur. Slofest je praznik Slovencev v Italiji, poklon Trstu in voščilo za bodočnost. Praznujte z nami v Trstu, na Borznem trgu, od 20. do 22. septembra 2013.
»V Trstu bi bili mi Italijani brez slovenske komponente, brez te človeške in kulturne realnosti, okrnjeni, prikrajšani za del sebe -kar smo predolgo spregledovali -, po drugi strani pa bi bili brez Italijanov okrnjeni tudi Slovenci iz Trsta."
Claudio Magris,
Iz voščil Borisu Pahorju ob 100. rojstnem dnevu.
PETEK, 20. SEPTEMBRA 2013
8.00 - Slovenci v Italiji se predstavijo
Sodelujejo: Slori, Associazione Sklad Mitja Čuk, Slov.I.K., Italijanska unija, Societat Filologjiche Furlane 16.00 - Občinska galerija Arturo Fittke
Otvoritev skupinske razstave Kulturnega društva za umetnost KONS - DIPTIH Razdvojenost v manjšini in v družbi
Glasbena točka: Igor Zobin Predstavitev razstave: Giulia Giorgi
Sodelujeta: Kulturno društvo za umetnost Kons, Glasbena matica 21.9.2013, 18.00 vodeni ogled 22.9.2013, 18.00 srečanje z umetniki urnik razstave: 20. 9. 2013, 16.00-20.00
21-22. 9. 2013, 10.00-13.00/17.00-20.00 Razstavljajo: Roberta Busechian, Andrej Furlan, Matjaž Hmeljak, Pavel Hrovatin, Dunja Jogan, Viljam Lavrenčič, Klavdija Marušič, Jasna Merku, Živa Pahor, Deziderij Švara, Štefan Turk, Franko Vecchiet, Andrea Verdelago, Ivan Žerjal 17.15 - Kafe s knjigo
Vladimir Bartol: Alamut - med fikcijo in realnostjo
Sodelujejo: dr. Vlasta Polojaz (psihoanalitičarka), Ervin Hlad-nik - Milharčič (časnikar), Mouna Fares (kulturna posrednica) Povezuje: Massimiliano Schiozzi
Sodeluje: Associazione culturale Cizerouno, Comunicarte Kavo ponuja Qubik caffe' 18.00 - Razpršeni zborovski nastopi
Sodelujeta: Unione Societd Corali del Friuli Venezia Giulia-USCI, Italijanska skupnost "Besenghi degli Ughi" Isola Trg Hortis
Slovenski lovski pevski zbor, dir. Herman Antonič Mešani pevski zbor Lipa, dir. Tamara Ražem - Bazovica Coro Haliaetum della Comunita degli Italiani "Besenghi degli Ughi" di Isola, dir. Giuliano Goruppi Zbor Jacobus Gallus, dir. Marko Sancin - Trst Mešani pevski zbor Lojze Bratuž, dir. Bogdan Kralj - Gorica Ul. Dante
Mešani pevski zbor Igo Gruden, dir. Janko Ban - Nabrežina Gruppo folcloristivo Sot la Nape, Villa Santina (UD) Moški pevski zbor Sv. Jernej, dir. Walter Lo Nigro - Opčine Trg Venezia - Ul. Diaz
Zbor Tončka Čok, dir. Manuel Purger - Lonjer-Katinara Fantje pod latnikom, dir. Manuel Purger - Boljunec Moški pevski zbor Upokojenci iz Brega, dir. Manuel Purger Moški pevski zbor Tabor, dir. David Žerjal - Opčine Moški pevski zbor Fran Venturini, dir. Ivan Tavčar - Domjo Ul. Cassa di Risparmio
Tržaški partizanski pevski zbor, dir. Pia Cah - Trst Mešani pevski zbor Fran Venturini, dir. Cinzia Sancin - Domjo Moški pevski zbor Vesna, dir. Rado Milič - Križ 19.30 - Otvoritvena slovesnost
Napoveduje: Eva Ciuk 21.00 - Gledališko plesni večer Gledališka predstava: 110 okusnih let Režija in avtor: Sabrina Morena Sodeluje: Slovensko stalno gledališče
Plesni performans: Daša Grgič
SOBOTA, 21. SEPTEMBRA 2013
8.30 - Foto orientiring za šole
Sodelujejo: Slovenski taborniki v Italiji Rod modrega vala, Slovensko planinsko društvo Trst, Slovenska zamejska skavtska organizacija
10.00 - Voden ogled slovenskega Trsta
Zbirališče pri vodometu na Borznem trgu Odhod italijanske skupine ob 10.00 Odhod slovenske skupine ob 10.15 Oglede vodita: Erika Bezin, Carlo Mezgec 12.00 - Caffe Tommaseo Trieste Literarni aperitiv - Eno mesto, dva komisarja Sodelujeta: Veit Heinichen, Sergej Verč Moderira: Eva Ciuk
Sodelujejo: Caffe Tommaseo Trieste, Kraška domačija Bajta, Kmetija Vidali
15.00 - Nastop navijaške skupine Cheerdance Millenium in plesnih skupin ZSKD 17.00 - Igrivi tečaj slovenščine
Sodeluje: Sklad Mitja Čuk 17.30 - Mladi pojejo in igrajo
Nastopajo
Mali Lujerji, dir. Davide Clodig - Špeter Mladinska pevska skupina Igo Gruden, dir. Mirko Ferlan - Nabrežina Ženska vokalna skupina Bodeča neža, dir. Mirko Ferlan 21.00 - CARMINACCORDION Koncert orkestra in zbora
Nastopajo: Zbor Jacobus Gallus, dir. Marko Sancin - Trst Mešani pevski zbor Rdeča zvezda, dir. Rado Milič - Salež Dekliški pevski zbor Kraški slavček, dir. Petra Grassi - Aurisina Harmonikarski orkester GM Synthesis 4, dir. Fulvio Jurinčič - Trst Zborovodja: Marko Sancin Sodeluje: Glasbena matica
NEDELJA, 22. SEPTEMBRA 2013
08.00 - Cerkev Novega sv. Antona Peta sv. maša
Sodeluje: Zveza cerkvenih pevskih zborov 9:30 - Nastop pihalnih godb
Godbeno društvo Nabrežina, dir. Sergio Gratton - Nabrežina Pihalni orkester Breg, dir. Edvin Križmančič - Dolina 10:30 - Trgovinska zbornica
Predstavitev razstava fotografij Mario Magajna evropski fotograf 11.30 - Art-sprehod z besedo in glasbo po krajih slovenske književnosti v Trstu - odhod iz Trga Hortis
Nastopajo člani tržaških slovenskih gledaliških skupin in gojenci Glasbene matice Režija: Danijel Malalan 13.00 - Nastop Tržaške folklorne skupine Stu ledi in Ženske pevske skupine Stu ledi 15.00 - Voden ogled slovenskega Trsta
Zbirališče pri vodometu na Borznem trgu Odhod italijanske skupine ob 15.00 Odhod slovenske skupine ob 15.15 Oglede vodita: Erika Bezin, Carlo Mezgec 17.00 - Nastop pihalnih godb Nastopajo:
Godbeno društvo Viktor Parma, dir. Luka Carli - Trebče Pihalni orkester Ricmanje, dir. Aljoša Tavčar - Ricmanje Godbeno društvo Prosek, dir. Ivo Bašič, - Prosek
in še:
Razstava fotografij Mario Magajna evropski fotograf
Trgovinska zbornica
Urnik razstave: 20.09.2013, 17.00-19.00 21.09.2013, 10.00-22.00 22.09.2013, 10.00-19.00 Sodelujejo: Pokrajina Trst, Sklad Bubnič-Magajna, Narodna in študijska knjižnica-OZE, Arhiv Magajna Kustosa razstave: Andrej Furlan, Robi Jakomin
Razstava portretov slovenskih pesnikov in pisateljev iz Trsta
Sodelujeta: Pokrajina Trst, Fotovideo Trst 80 Animacija in delavnice za otroke
Sodeluje: Združenje Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel
Ul. Cassa di Risparmio Stojnice Slofest Village
Slovenske ustanove v Italiji se predstavijo Urnik: 20.-22.9.2013, 9.00-22.00
Napovedovalke: Eva Ciuk, Mairim Cheber, Elena Husu,Tamara Stanese
Vsi dogodki bodo v slovenskem in italijanskem jeziku.
Vstop na vse prireditve je prost. Organizator si pridržuje pravico do sprememb programa
www.zskd.org
Preko dvajset dogodkov v tržaškem mestnem središču, okrog petsto soudeleženih pevcev, gledaliških igralcev, plesalcev, glasbenikov, raznoraznih umetnikov, članov društev, prostovoljcev. Ena vezna nit: pokazati Trstu in njegovim prebivalcem slovensko dušo mesta. Z eno besedo: Slofest. Ujemite tudi vi v svoje objektive tržaški tridnevni praznik Slovencev v Italiji! Svoje fotografije nam pošljite preko rubrike Fotografije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu. Med 20. in 22. septembrom pa lahko tudi obiščete našo stojnico v Ulici Cassa di Risparmio.
/
MANJŠINE
Nedelja, 15. septembra 2013 1 3
Bodo pašnike severnih jelenov res v kratkem spremenili v rudnike?
Švedsko ministrstvo privolilo v odprtje novih rudnikov na ozemlju Samijev
Švedska vlada je odločila, da je rudarska dejavnost pomembnejša od nacionalnega interesa največje manjšine v državi, Samijev ter od njihovih temeljnih pravic, med drugim pravice so tradicionalne vzreje severnih jelenov. Vlada je namreč privolila v mnenje Ministrstva za podjetništvo, energijo in komunikacije v zvezi z načrtovanim velikopoteznim načrtom rudarskih dejavnosti v Ronnbacku na severu Švedske, v deželi, kjer že stoletja prebivajo Samiji. Gre za projekt, ki ga namerava izvesti podjetje, ki v primeru, da ga vlada ne bi odobrila, tvega stečaj in o katerem je že v teku preiskava povezana z gospodarskim kriminalom in za katero je borza že zaustavila trgovanje z delnicami.
To je prvič, da se je morala švedska vlada odločati o prednosti med dvema nacionalnima interesoma, izkoriščanjem rudnikov in zaščito manjšine. Samiji so to odločitev sprejeli z velikim nezadovoljstvom, saj ocenjujejo, da kaže na popolno pomanjkanje spoštovanja tega naroda in tudi mednarodno priznanih pravic do-morodnih ljudstev. »Tragično in ponižujoče je, da bodo morali otroci Samijev živeti v domačem okolju, da pa bo o tem ozemlju odločalo Ministrstvo za podjetništvo, energijo in komunikacije,« so zapisali predstavniki Samijev v sporočilu, ki so ga objavili takoj po sklepu vlade. Dodali so, da je nesprejemljivo, da špekulacije o možnih finančnih prednostih za rudarsko industrijo prevladujejo nad tradicionalnimi pravicami Samijev. »Zato se odločno upiramo proti temu dejanju, ki predstavlja novo kolonizacijo lčjudstva Samijev in njihove dežele. Obsojamo odločitev Ministrstva za pšodjetništvo, energijo in komunikacije ter bomo nadaljevali z bojem na mednarodni ravni,« so še zapisali v skupnem poročilu, ki ga je podpisalo sedem najpomembnejših strank in organizacij Samijev na Švedskem.
Samiji so naveličani, da drugi vedno izkoriščajo njihovo ozemlja. Posekali so gozdove in zajezili reke, sedaj pa predstavljajo rudarska podjetja kot nekakšne rešitelje. Obljubljajo delovna mesta, ki bodo trajala samo nekaj let, nato pa bodo ta podjetja pustila za seboj pravo razdejanje, onesnažene vode in onesnažen zrak.
Poleg tega ustvarjajo podjetja spore v krajevni skupnosti. Gre za ljudi, ki so bili med seboj dobri prijatelji, pa se sedaj prepirajo, ker nekateri razmišljajo o denarju, ki bi ga zaslužili.
Zato so se predstavniki Samijev odločili za vrsto mednarodnih pobud, s katerimi opozarjajo mednarodno javnost na nespoštovanje temeljnih pravic tega do-morodnega ljudstva. To delajo že dolga leta in kar nekajkrat so bili uspešni.
To se je na primer zgodilo leta 2005, ko so Združeni narodi sprejeli pritožbo Samijev in zaustavili podobna dela na severu Finske, z utemeljitvijo, da gre za posege, ki uničujejo pašnike, kjer Samiji vzrejajo severne jelene. Podjetje Stora Endo je takrat zaradi te odločitve ZN utrpelo veliko finančno škodo, izgubilo pa je tudi ugled v javnosti. Podjetje je sicer imelo državno dovoljenje za obratovanje, vendar to ni zadostovalo, ker so Združeni narodi ugotovili, da gre za kršitev človekovih pravic na škodo Samijev.
Tokrat pa se je delegacija Samijev udeležila letne skupščine angleškega podjetja Beowulf v Londonu; to podjetje namerava namreč odpreti rudnik s privoljenjem švedske vlade n a ozemlju Samijev. Na skupščini, ki je potekala 4. julija, so opozorili, da načrti za odprtje novega rudnika ogrožajo pašnike, na katerih se paše več desettisoč severnih jelenov. Delničarjem so povedali, da gre za zelo veliko škodo in da zato izvedbe tega načrta ne bodo dovolili. »Nasprot-
Sicer pa se je oster boj Samijev za ohranitev pravice nad ozemljem začel že pred časom, zaostril pa se je v zadnjih mesecih. V juliju je prišlo tudi do številnih demonstracij in do cestnih blokad, s katerimi so poskusili domačini preprečiti uslužbencem podjetja, da bi se podali na zemljišča in opravljali predhodne raziskave. Posegla je policije, ki je grobo odstranila demonstrante in omogočila delavcem dostop do zemljišč.
Demonstranti so takrat opozarjali, da imajo veliko razlogov, da se upirajo rudarski dejavnosti na tem ozemlju. Tam namreč živi ljudstvo, ki je bilo stoletja zatirano in kolonizirano. Zakonodaja ni nikoli pravilno upoštevala njihovih zahtev. S protestom so tudi želeli zaščititi naravo, predvsem živali, ki za Samije predstavljajo še vedno glavni vir dohodka, pa tudi gozdne sadeže, ki so prav tako pomemben vir dohodka. Tudi narava je zelo lepa; na kraju, kjer naj bi nastal rudnik, je majhno jezero s kristalno čisto vodo, kjer se napajajo severni jeleni; odprtje rudnika bi to jezero gotovo skalilo in konec bi bilo ravnovesja, ki ga je narava sama postavila.
no, naredili bomo vse, kar je v naši moči, da zaščitimo svojo zemljo in ohranimo okolje za prihodnje generacije. Družba Beowulf načrtuje kratkoročno izkoriščanje, za seboj pa bo zapustila razdejanje, ki bo trajno,« so poudarili.
Opozorili so tudi, da na tem področju manjkajo infrastrukture. Do najbližje železniške postaje je 40 kilometrov in cesta je v zelo slabem stanju. Če bi hoteli speljati železnico do rudnika, ki morali investirati več sto milijonov evrov, sicer pa bodo s težkimi tovornjaki popolnoma uničili cesto in s hrupom odgnali vso divjačino.
Za nameček pa gre za območje, ki sodi pod Unescovo krajinsko zaščito Lapponia je zaščitni znak, to ozemlje pa vključuje tudi prebivalce, njihovo kulturo, njihovo življenje in njihovo tradicionalno gospodarstvo.
Švedsko ministrstvo doslej ni bilo dovzetno za te utemeljitve, ampak je privolilo prošnji podjetja Beowulf. Samiji pa že napovedujejo nove mednarodne posege in tudi nove demonstracije z namenom, da zaščitijo svoje okolje.
Desno nasilni poseg švedske policije proti
demonstrantom, spodaj levo cestni blok Samijev, spodaj desno evropska komisarka Androulla Vassiliou
CITOYEN, NAŠ EVROPSKI KOTIČEK
Komisarka Vassiliou od Slovaške zahteva, da poruši zid, ki ločuje Rome v Košicah
Evropska komisarka za kulturo in izobraževanja Androulla Vassiliou je naslovila zelo ostro pismo županu Ko-šic, pomembnega mesta na vzhodu Slovaške, Richardu Rašiju. V katerem izraža svoje nezadovoljstvo in zaskrbljenost zaradi gradnje zidu v zahodnem predmestju Košic Košice Zapad. Košice so največje mesto vzhodne Slovaške in je letos tudi Evropska prestolnica kulture skupaj s francoskim mestom Marseillom.
Trdno sem prepričana, da predstavlja gradnja fizičnih pregrad kršitev vrednostnih načel, na katerih temelji Evropska unija. Znano je, da je temeljno načelo Evropske unije spoštovanje človekovega dostojanstva in človekovih pravic, vključno pripadnikov manjšin,« je zapisala komisarka Vassiliou.
Po njenem mnenju je postavljanje pregrad z namenom, da se ločujejo deli prebivalstva, »tudi v očitnem nasprotju z nazivom Evropske prestolnice kulture,« ki stremi k izpostavljanju bogastva raznolikosti evropskih kultur in k promociji globljega medsebojnega razumevanja med evropskimi državljani.
Ob predstavitvi svojega programa so si Košice zadale nalogo, da vključijo manjšine v svoje programe in da še posebej vključijo nekatere dogodke v zvezi s kulturo Romov. »To je bil eden glavnih razlogov, zaradi katerih so bile Ko-šice izbrane za evropsko prestolnico kulture za leto 2013 in ta del svojega programa mora v celoti izpolniti,« je še zapisala komisarka Vassiliou.
Zupan Richard Raši je v odgovoru zapisal, da je bil mir zgrajen protizakonito in je bil ta dogodek tudi zanj »neprijetno presenečenje«. Zapisal je tudi, da gre za avtonomno pobudo predmestja Košice Zapad, ki mu načeluje bivši župan Košic Rudolf Bauer.
Odgovor evropske komisarke ni zadovoljil in od župana je zahtevala, naj pristojne oblasti mesta Košice brez odlašanja odstranijo zid, s katerimi so romski del četrti ločili od ostalih prebivalcev.
Novico o gradnji zidu in fotografijo približno 2 metra visoke betonske pregrade so prvi objavili na slovaški spletni strani www.sme.sk, sicer pa tiskovna
agencija poroča, da gre za deveti tak zid na vzhodnem Slovaškem, medtem ko jih je v vsej državi najmanj 14. Na Slovaškem po popisu prebivalstva iz leta 2011 živi približno 106.000 Romov od skupno 5,5 milijona prebivalcev, vendar pa Romi ugovarjajo podatkom podpisa z utemeljitvijo, da se je veliko Romov iz strahu opredelilo za Slovake.
Sedanje pismo komisarke Vassiliou pa je prvi taki resen poseg Evropske komisije na področju zaščita manjšin proti kateri državi članici. Komisarka je izkoristila dejstvo, da so Košice Evropska prestolnica kulture in in zaradi tega posebej izpostavljene evropski javnosti.
To ni prvi primer, ko krajevne oblasti države nekdanje Vzhodne Evrope z gradnjo zidu ločujejo Rome od ostalih prebivalcev. Oktobra 1999 je Češka republika vzbudila ogorčenje vse evropske javnosti, ko so na severu države v neki občini zgradili visok železobetonski zid, s katerim so ločili romski del naselja od češkega. Takrat je gradnjo zidu odobrila tudi češka vlada, vendar je morala svoje dovoljenje preklicati, ker je Evropska komisija zahtevala odstranitev zidu v okviru pristopnih pogajanj za članstvo v Evropski uniji.
Sploh pa se romske skupnosti v številnih državah Srednje in Vzhodne Evrope pritožujejo nad grobo diskriminacijo. Take novice prihajajo predvsem miz Češke, Slovaške, Madžarske, Romunije in Srbije. Romi živijo v revščini, veliko je nepismenih, nimajo ustreznih bivališč in ponekod tudi nimajo zagotovljenih osnovnih zdravstvenih storitev.
Z namenom, da izboljša stanje Romov v teh in tudi v drugih državah članicah je Evropska unija, tudi v sodelovanju s Svetom Evrope, objavila posebne programe za preprečevanje diskriminacije in za vključevanje Romov v družbo, doslej pa je le malokrat neposredno posegala po ukrepih proti državam članicam. Tokratna zahteva komi-sarke Vassiliou je torej znak dodatnega povečanja pozornosti za romsko vprašanje in tudi pritiska na posamezne države, na osnovi določil o prepovedi diskriminacije, ki so v Lizbonski pogodbi obvezujoča za vse države članice.
14
Nedelja, 15. septembra 2013
PRIMORSKI SLOVENCI
Zorinovo Vstajenje Primorske je Primorski dnevnik objavil v nedeljo, 9. septembra 1945 ob odkritju spomenika Bazoviškim junakom. Tega sem se spomnila, ko sva z Gabrielo Ca-harija iz Narodne in študijske knjižnice v Trstu ugibali, kje bi se kaj našlo. A zakaj je pri tabornikih nismo peli, me je kdo v zadregi vprašal? Da se ni smelo? Pa saj smo peli Bazoviško. Vse pesmarice Rodu Modrega Vala jo imajo. Kolegica Vera Tuta se živo spominja, da so Bazoviško s po-nosm peli tudi skavti. Ko me je nato Dragica Maver vešče in srčno peljala skozi arhiv Odseka za zgodovino, se je slika počasi jasnila.
O pesmi so pisali Ivan Merljak, Franc Černi-goj, Ivan Tavčar, Tone Baloh, Branko Marušič. Prispevke najdemo tudi na svetovnem spletu, predvsem na straneh RTV Slovenija in Primorskih novic. Scenarist Jadran Sterle in režiser Tugo Štiglic sta ji v teh
/
V »Bazoviški« in »Vstajenju Primorske« se zrcalijo naše poti skozi 20. stoletje
O dveh pesmih in o ■ kako sta se večkrat sr
Marta Ivašič
rVSdrlnn
2"¿ rlJT ¿ C:.
50.T 11.
ZAGREB, fiOÍIC 1934.
Triurni lirm' i-|nF f W r<! njrm
\ J II S '
»rti 14
£ TE »p-S.ES
j »i tt 'r :'l :l MLüi lirtli t
blijil llHI-rflT 1 I*M
Uliti ir *r—: il
li hMI t .irMl'kn «-I-■ >. ..... |i>-
ur" i m k-i-d i-***'	**
. I,ÍFJI . Ii tiiJ	i-
Dhfn ■ mw i» BVIHI '
a.bi X "-ÍI.
GWSHO SAVÉÍA JUCOUOVEN^H EM1CRANATA 17 ÍMMIEH1E KWIPNE
|l I ú 1 l 111—IIIL.M.U.
-niiijrjjjTr mmK?
PESEM PRIMORSKIH EMIGRANTOM
Mf |lk) hclif'jiTJL'^ h-T ri"ii r,-viMiiii «'J™ na«» ttjt* Jt, ivar h^ni a^iJ-,V4*lff t ftjJnifUi v ftJaA f« itmialf —
inr pn i1F imifl Jigmifli. Jtrtl-4 f^rit fn
/{Ir* rkM ^nftv, GtriiJta JfrarJ Hf*tJtt SrtNrJkn ir na nb^vjvf ShUIi '.r**'. — trjji. it mij

i'ic^rií jiH.r,l,-.v tnrf	■„ fiaria.
j»t if	«r >>•' írik irW iu>íi -r
dn ".">itn/rm\ ta Baifba.
* A r-: ■■ ¡ 'J neta zataril
©
dneh posvetila dokumentarec. Sama pa poučujem zgodovino in tak je tudi ta prispevek.
Mi smo ubežniki, mi smo izgnanci: pesem, ki se tako začenja, je pod naslovom Pesem primorskih emigrantov izšla decembra 1934 v božični številki glasila Istra. Spesnil jo je učitelj, pesnik, prevajalec in založniški urednik Albert Širok. (SLIKI 1 in 2) Na to je opozoril Drago Pahor v Jadranskem koledarju 1973 v svojem prispevku o odmevih Bazovice v umetnosti. Istra, glasilo primorskih in istrskih emigrantov v Jugoslaviji, je objavljala prispevke v slovenskem in večkrat tudi v hrvaškem jeziku. Ko sva se v glasbenem oddelku NUK čisto slučajno srečali, mi je muzikologinja Jasna Novak Nemec povedala (včasih pomaga, da si zgovoren - kasneje sva si izmenjali kar nekaj mailov), da je v zapuščini dr. Julija Felaherja v Arhivu RS pred leti odkrila besedilo Širokove pesmi, ob koncu tipkopisa referata G. Brodnika (Franca Uršiča) o položaju koroških Slovencev, z datumom 12. september 1935.
Kdaj pa je učitelj in šolski nadzornik, skladatelj in zborovodja Fran Venturini besedilo primorskega rojaka Alberta Široka uglasbil? Ne morem verjeti, da to ni nikjer natančno zapisano. (SLIKA 3)
Fran Venturini je bil v Ljubljani duša primorskega emigrantskega Delavskega prosvetnega društva »Tabor« in njegovega pevskega zbora, vodil pa je tudi druge pevce. Včasih so pesmi peli, v navadi pa so bile tudi zborne recitacije. Na programu so vedno imeli tudi pesmi Alberta in Karla Široka. O nastopih beremo v časopisih Jutro, Sloveski narod, Slovenec, Gorenjec - danes jih najdemo tudi na spletnih straneh Digitalne knjižnice Slovenije. Tu izvemo, da je 24. novembra 1937 na narodnoobramb-ni matineji v Kranju zbor društva »Sloga« prvič izvajal kompozicijo učitelja Frana Lasiča (?) na besedilo Alberta Široka Pesem primorskih emigrantov. Tako poroča tudi Istra.
Istra, Glasilo Saveza jugoslovenskih emigranata iz Julijske krajine, Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Naslovnica božične številke, Zagreb 1934. Kot je razvidno iz lističa na naslovnici, so to izvodi iz zapuščine dr. Lava Čermelja. Ob člankih in študijah v slovenskem in, redkeje, v hrvaškem jeziku je Istra redno objavljala tudi poezije. Med njimi je več pesmi Karla Široka, Albertovega starejšega brata. V omenjeni božični številki Istre iz leta 1934 je Albert Širok objavil Pesem primorskih emigrantov, ki jo včasih poznamo po prvem verzu Mi smo ubežniki, pa tudi kot Bazovica, Bazoviška. Minila so štiri leta od 6. septembra 1930, dneva ustrelitve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča na strelišču pri Bazovici.
Na levi skladatelj Fran Edvard Venturini, v svoji prijazni drži, z enim od bratov, Toni-jem. Sliko hrani glasbenikov vnuk Dušan, sin Oskarja Venturini-ja. V družini hranijo tudi druge dragocene dokumente, zlasti iz skladateljeve internacije v abruškem Corropoli. Veliko gradiva pa je raztresenega po arhivih med Ljubljano in Trstom. Izrisuje se nam presenetljiva slika, ki naravnost vabi muzi-kologa in kulturnega zgodovinarja. Fran Venturini je pesem Alberta Široka (gotovo) uglasbil že pred vojno. Morda pa kdo pozna tudi natančnejše podatke. Mnogo je podatkov o njeni razširjenosti v letih 1943 in 1944. Od leta 1945 je bila redno na sporedu proslav ob obletnici Bazovice. Več starejših zapisov najdemo danes tudi na svetovnem spletu.
Kot kaplje bežimo od dneva do dneva, v potoke se zbiramo, v reke široke... tudi tej pesnitvi je naslov Pesem primorskih emigrantov. Spesnil jo je mladi, že leta 1928 umrli Drago Bajc. Včasih pa ne vemo, za katero pesem gre, Širokovo ali njegovo.
Na partizanskih mitingih IX. Korpusa so bile poezije o bazoviških junakih redno na vrsti. V partizanskih pesmaricah pa najdemo Bazoviško le redko. Ali ima to kaj opraviti tudi z nelahkimi predvojnimi odnosi med opozicijo v stari Jugoslaviji, večkrat ovirano in naposled tudi preganjano, in primorskimi emigranti, ki so se na Kraljevino Jugoslavijo opirali in jim je bila draga, če tako rečem, kakršnakoli Jugoslavija? (Arhiv IX. Korpusa in drugo
V svoji knjigi spominov Med prvim in drugim tržaškim procesom dr. Lavo Čermelj pripoveduje, kako je prvo nedeljo v septembru 1940 imel ob obletnici Bazovice v gozdu nedaleč od Podutika pri Ljubljani govor, ko zaradi zbližanja Kraljevine Jugoslavije z Mussolinijevo Italijo javne komemoracije niso bile dovoljene - Delavsko emigrantsko društvo »Tabor« v Ljubljani pa se je vendar hotelo oddolžiti spominu žrtev (...). Sledil je opomin Čermelju, primorska emigrantska društva pa so bila na pritisk Italije razpuščena. Vsa je obiskal, da bi jih obvestil. Društvo »Tabor« je bilo zadnje na vrsti, ker sem vedel, da bom dobil v večernih urah člane zbrane pri pevski vaji. (...) Najprej je nastala smrtna tišina, nato so še poslednjič, tokrat s posebnim občutkom, pod vodstvom pevovodje Frana Venturinija zapeli njegovo pesem "Bazovica". (1972, str. 91-93)
bogato gradivo hrani Arhiv RS pri Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani.)
Partizanski mesečnik Slovenka - Glasilo Slovenske protifašistične ženske zveze za Primorsko Slovenijo je v marcu 1944 izpod peresa borke Mare poročal: Kulturni večer na prvi pokrajinski konferenci SPŽZ. (...) Vsako okrožje je nastopilo s svojimi točkami. (...) Vso pozornost občinstva sta pritegnili Tržačanki, oblečeni sta bili v bogato vezene narodne noše. Peli sta v dvospevu »Temna noč se je storila« in »Mi smo ubežniki, mi smo izgnanci«. Še dolgo potem so mi zvenele v ušesih besede »kmalu, kmalu nas pokliče Trst in Gorica, in maščevana bo Bazovica, v zarji krvavi nebo zažari«. Izvod Slovenke mi je prinesel mož Borut, iz domače zbirke Kodri-čevih od Sv. Ane v Trstu. Pri NŠK pa hranijo drobne lističe na roko skrivno napisanih pesmi, med njimi je tudi Mi smo ubežniki. Med vojno je bila pesem zapisana večkrat, v različicah, po spominu. Najdemo jo tudi v Paternujevi monumentalni zbirki Slovensko pesništvo upora (1997).
Pod naslovom Mi smo ubežniki je pesem v letu 1944 natisnjena tudi v božični številki glasila Naša zvezda, ki je izhajalo na Korziki med Primorci, ki so se tam znašli v angleških in ameriških vojaških taborih. Peli so jo tudi primorski fantje v zavezniških taborih v Severni Afriki. O tem beremo v knjigi Ivana Jermana Pevski zbor Jugoslovanske armade Srečko Kosovel. Pevci, ki sta jih tam za daljši čas vodila tudi Mirko in Leopold Černigoj, so postali jedro kasnejšega pevskega zbora JA. Bazoviška je postala prepoznavna pesem novega zbora: Vanjo so naši pevci vlili toliko doživete bolečine, skupne revolucionarne volje in moške odločnosti, da je postala razumljiva tudi tistim, ki samega besedila niso mogli dojeti. (str.70) V knjigi je lepo povedano tudi o našem Oskarju Kjudru, pa tudi o drugem, starejšem pevcu: to je bil Oskarjev stric Maks Pečar, s katerim sta se v Gravini pri Bariju srečala sredi leta 1944 (SLIKA 6).
Zbor JA je vse od ustanovitve v Gravini vodil skladatelj in dirigent, partizanski borec in briški rojak Rado Simoniti, dotedanji dirigent ljubljanske Opere. Kot član Kulturne skupine Ljubljanske brigade je prišel julija 1944 k borcem, ki so se pripravljali na odhod v partizanske Prekomorske brigade. Prvi gledališki koncert so imeli v Bariju, 11. septembra. Poleti 1945 so nastopali po Primorski: 20. avgusta so prvič peli v Trstu, v gledališču Verdi, in Bazoviško so zapeli, tako kot še nikoli prej.
Februar 1944: Lev Svetek - Zorin je bil takrat mlad pravniški pripravnik in že izkušen partizan Ljubljanske brigade. Rad je pesnil in bil je tudi glasbenik. V njegovi knjigi Pri svojih na svojem - Spomini s poti po Reziji in Beneški Sloveniji v vojnem letu 1944 (1987) je posebno poglavje namenjeno temu - Kako je nastala borbena pesem Primorskih Slovencev. Ze dolgo je bil na poti iz Gorskega Kotarja k štabu IX. Korpusa, ko sta s tovarišem prišla ponoči od 6. na 7. februar 1944, pod vodstvom mladega primorskega kurirja, v zaselek Križna gora nad Vipavsko dolino. V ponedeljek, 7. februarja 1944, sva se razgledala po zaselku in z roba Trnovske visoke planote občudovala prelepo Vipavsko (...) In že se mi ob spominih na čudovite primorske ljudi, ob pogledu na prelepo primorsko zemljo, prično skoraj sami oblikovati verzi (...). Še istega dne je pesem zvečer prebral na partizanskem mitingu.
Jeseni 1944 je bila pesem objavljena v dveh pomembnih zbornikih. Postavljena je s poudarkom, na prvi strani, v jubilejnem zborniku LETO BORB OB SOČI - september oktober 1943 - 1944. (SLIKA 4) V uvodni besedi generalmajorja Lada Ambrožiča -Novljana, organizatorja in prvega poveljnika IX. Korpusa, beremo: »8. septembra 1944 obhajamo obletnico narodnega upora na Primorskem. Po kapitulaciji Italije se je vse primorsko ljudstvo oborožilo in pridružilo v uporu prvim borcem partizanom (...). Bazoviške žrtve so prvi znanilci osvoboditve Primorske, partizanske borbe od leta 1942 dalje pa so predigra veličastnega poleta množic (...)«.
* * *
* & &
* * *
* * *
/
PRIMORSKI SLOVENCI
Nedelja, 15. septembra 2013
15
tem, rečali
V isti jeseni 1944 je izšla zbirka Naša beseda - Priročnik za mitinge (SLIKA 5). Pod naslovom Svetkove pesmi beremo: Ob obletnici Bazovice. Prav takrat je Bazoviška brigada svečano prejela bojno zastavo. Dirigent in cenjeni učitelj glasbe Makso Pir-nik pa je pesem uglasbil. Je bilo to povezano?
Ko je 9. maja 1945 v Ljubljano vkorakala partizanska vojska, je združene pevske zbore na Kongresnem trgu vodil Fran Venturini. Kmalu za tem se je vrnil v Trst. V nedeljo, 9. septembra 1945 so na gmajni pri Bazovici odkrili sedanji spomenik štirim ustreljenim. Primorski dnevnik je izšel z velikim naslovom: Vstala Primorska si v novem življenju, z dvignjeno glavo korakaš v nov čas. Desno pod naslovom stoji, kot rečeno, Svetkovo besedilo, kot ga najdemo v objavah iz leta 1944. Proslava je trajala cel dan in na njej, tako kot vsa naslednja leta, je imela Venturinijeva in Širokova Mi smo ubežniki častno mesto. Kaj pa v povojni Titovi Sloveniji? Na svetovnem spletu najdemo več zapisov o prireditvah, na katerih je pesem odmevala. Bila je med priljubnejšimi. V letih okrog 1953 jo je naštudira-lo preko trideset zborov. Metka Gombač z Inštituta za novejšo zgodovino se spominja, kako jo je v otroških letih, bilo je okrog leta 1960, v družini v Ljubljani tako presunilo moško ubrano petje Bazoviške - pa niso bili Primorci. V idrijski reviji Kaplje - bila je pogumen, do dominantne oblasti kritičnen glas - je leta 1966 izšel članek z naslovom Pozabljena Bazovica.
V Novi Gorici se je v nedeljo, 15. septembra 1968 odvijala veličastna prireditev: Proslava 25 letnice vstaje primorskega ljudstva. Nekateri vidni možje iz Nove Gorice so takrat zaprosili Rada Simo-nitija, da bi Zorinovo Vstajenje Primorske uglasbil. Ob svečanem začetku proslave so združeni zbori pesem prvič zapeli. Mogočni sestav več sto pevcev je vodil profesor Klavdij Koloini, spoštovani dirigent
Moškega pevskega zbora »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine, naslednika istoimenskega partizanskega zbora. Ob proslavi je izšel tudi zvezek z notami. Tu beremo: Vstajenje Primorske. Dr. Lev Svetek Zorin. Rado Simoniti - pod notnim črtovjem pa stoji skladateljev pripis: NB: Za 4. kitico je melodija namerno vzeta iz Venturinijeve pesmi, ki je vsem Primorcem poznana! Rado Simoniti - Lj, 22.111.1968.
V	Sloveniji je bil to čas vlade Staneta Kavčiča, liberalnega komunista. Bil je tudi čas tkanja prijateljskih vezi med Jugoslavijo in Italijo. Primorski dnevnik je na dan proslave v naslovu poudaril: Slavje primorskega ljudstva in praznik sožitja. Proslavljali so se dogodki, ki so sledili 8. septembru 1943: primorska vstaja, ki so se ji pridružili mnogi italijanski borci; pa tudi sklepi Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in 11. zasedaja AVNOJ-a v Jajcu o uresničitvi Zedinjene Slovenije in priključitvi Primorske novi Jugoslaviji. Leto 1947 s februarskimi in septembrskimi obletnicami pariške mirovne pogodbe je stopilo v ospredje, tako v Italiji kot v Sloveniji, šele v zadnjih letih.
Simonitijevo - in Venturinijevo - Vstajenje Primorske so nato peli na več proslavah. Leta 1970 v Trstu, leta 1975 so jo na svoji proslavi osvoboditve peli tržaški dijaki. Pod veščim vodstvom zborovodje Ignacija Ote, me je opozorila knjižničarka Ksenija Majovski. Dirigent Klavdij Koloini pa je vodil združene zbore tudi leta 1978 v Komnu. In dogovoril se je z Mariom Pogačnikom, ki je skrbel za ozvočenje, da bo - ko se začne doneči: VSTA-LA-PR1-MOR-SKA, privil mikrofone na maksimum. In občutek je imel, da je takrat odmeval cel Kras. On takrat publike ni slišal. Viharnega in zbranega odziva ljudi pa se živo spominja Vojko Slavec, ko sem sedaj spraševala, kdaj se je pesem »prijela«.
Leta 1999 je ob obletnici Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane izšla zbirka Pesem o svobodi - pesmi prebuje in upora. To je nova izdaja, ki obsega stoletje in pol dolgo obdobje, in v njej najdemo obe pesmi. Obe stojita, na častnem mestu, tudi v posnetku koncerta Tržaški partizanski pevski zbor "Pinko Tomažič" 1945 2005. Mnogo pa bi še lahko zapisali. Predvsem o življenjski poti protagonistov te zgodbe. Kdo drug bi seveda povedal kaj drugače. In morda bo kdo še kaj dodal in razjasnil. Saj mi je vsak, ki sem ga povprašala, znal kaj povedati.
V	dodatek: Fran Venturini je leta 1946 notni zapis z naslovom Mi smo ubežniki objavil v Trstu, v samozaložbi. Istega leta ga je, kot prvega, v svoji majski številki objavil Obzornik - mesečnik za ljudsko prosveto iz Ljubljane. Manj znano je, da je Vstajenje Primorske doživelo vrsto uglasbitev. Uglasbil jo je že leta 1944 Makso Pirnik, objavil pa leta 1946 v notnem zvezku V nove zarje - otroški mladinski zbori, z istim podnaslovom Ob obletnici Bazovice. Že takrat je bilo besedilo skrajšano in nekoliko jezikovno prilagojeno. Po vojni so pesem uglasbili Pavel Šivic (Naši zbori, 1947), Ubald Vrabec (1948 -objava Izbrani zbori, 1973), Emil Ulaga (Grlica, 1953). Na marsikaj sta me prijazno opozorila glasbenika Janko Ban in Mitja Gobec ter Tomaž Bešter in drugi sodelavci ljubljanske NUK.
Dr.LoOO JJv : t■ V - ftorlt:
T i t (i J H J i Frinoiifc ofc3"tfliflt E^zovtoe)
r-tdnj z bol&itji? T ;:c-fc<■ sipili uu.fi sto j.. poni j o t □DO ^ . y Or J t,
rlk r.^BSid- Tiatnih zatrli. £i n^'iopfili. globo1:-j T uicc ,
PryL lipoTD.. ■■■ "i11 noli jt-
»obodni i rs:: if goidcTj
1 Cl VI. p .0tl f ViVc al tcloli ste gtrejtt T 'i z Hutfl i^rOHot-PtiVC ufcovl
©
ToSdt ofltp ki o akutni stt a'sujuiu, ':flC Stil Jtr i-1'.; tiri JJ- .-tO IJlill gorjuju rrVinj y* ¡jo qfcXnoj ar^Str^; r^iiKJlcS ttju aran?
Tod*, ¿loj, jluil j.» cil?;a vli:Tj
pnj9'-ncr> rftatrg?il aVjovT aloli Jt dr.ifT* GD7 l tjT dc paalLidiiJlii jfri™ro>iii dom?.
Str a,, nlcu :m)Jo tlO p-o:: sivp^Oj OTa* J ■ Hrt; t r o alc	topo"v j
Strov poljBD? a t? t eseju v Epl mk, tlio Ju aTobndfl	artdl g&sdov.
Vift'Ot" Ptluorskii, ni T aovtn SiYlJi^B, s tJ vi gn^t: ¿jlsvo b.o r nfe . ttf v hot C in;
T SVOjULi pO Ht fri j t STO* -J tTplJl:«jn □ IV. Ul	HICj pr^Vt OtlriLl"
Posnetka iz zbirke Naša beseda - priročnik za mitinge - Uredila Kulturno- prosvetna sekcija. 1z-dal Propagandni odsek 1X. Korpusa NOV in POJ. Oktober 1944.1zdelala PVT DK »Rudi«. Hrani jo Odsek za zgodovino pri NŠK. Tu najdemo tudi izvirno Zorinovo besedilo Vstajenje Primorske, s šestimi kiticami in podnaslovom Ob obletnici Bazovice. Pesem je zaslovela v uglasbitvi skladatelja Rada Simonitija iz leta 1968 in za mnoge je postala primorska himna, ki prevzame in navduši. Kot je na notnem zapisu poudaril, se je skladatelj Rado Simoniti odločil, da ji bo v 4. kitici dal melodijo iz Venturinijeve pesmi - melodijo, ki ima pri obeh besedilih svojo posebno moč. Rado Simoniti, pevec Goriških Brd (2008) in Kajuhovih verzov, je povezal obe pesmi in tako sklenil ta zgodovinski krog.

* * *
LETO BORB OB JOČI
Naslovnica jubilejnega zbornika Leto borb ob Soči. Tu beremo: 1zdal Propagandni odsek 1X. Korpusa NOV in POJ, izdelala CVT DK »Tone«, tiskala Tiskarna »Slovenija«. Posnetek je iz zbirke NŠK v Trstu. To je posebno skrbno oblikovana knjiga iz partizanskega tiska. Pesem Vstajenje Primorske Leva Svetka -Zorina je v zborniku člankov in poročil postavljena, kot edina pesem, na častno, uvodno prvo mesto. Posnetek najdemo v knjigi Vstala Primorska si v novem življenju (Nova Gorica 2011). Da bi postalo besedilo spevnejše, je bilo že v uglasbitvi skladatelja Maksa Pirnika iz leta 1944 skrajšano in jezikovno nekoliko prilagojeno. Današnje besedilo najdemo tudi na svetovnem spletu.
Zbor jugoslovanske armade »Srečko Kosovel« na turneji v Parizu, maj 1946 - izrez iz slike. Od leve: dirigent zbora, skladatelj Rado Simoniti; ob njem (po vsej verjetnosti) politični komisar zbora na turneji Bojan Štih; upravnik zbora Ivan Jerman (organizacijski steber in kasneje avtor pomembne monografije o zboru); mlada solistka Vanda Zi-herl; na desni mladi harmonikar zbora Oskar Kjuder, naš lonjerski rojak, violinist, ustanovitelj in priljubljeni dirigent Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Sliko je na svoji spletni strani, kot dedič starega medvojnega zbora, objavil Moški pevski zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine. Od leta 1962 je zbor skoraj tri desetletja z velikim uspehom vodil dirigent in glasbeni učitelj Klavdij Koloini, ki je združene zbore vodil tudi ob prvi izvedbi Vstajenja Primorske na proslavi v Novi Gorici, 15. septembra 1968.
1 6 Nedelja, 15.septembra 2013 AVGUSTOVSKI SEDEMDNEVNI POHOD, RUBRIKE
S Kraškimi gadi od morja do Triglava
Gabriela Caharija
Na fotografiji levo pred Bibcem v Križu, desno v triglavskih stenah,
spodaj levo na vrhu očaka z zastavami občin,
spodaj desno sprejem
pohodnikom ob povratku v Gorjanskem
Sedemdnevni pohod Kraških gadov se je zaključil v četrtek, 22. avgusta z velikim sprejemom najprej na železniški postaji v Štanjelu, kjer je poleg domačinov in prijateljev pohodnike pričakala tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel. Od tam so pohodniki vstopili v avtomobile in so se v kačji koloni pripeljali do Gorjanskega, kjer je bila osrednja slovesnost. Pohodnike so sprejeli godba na pihala iz Nabrežine in moški pevski zbor Vesna iz Križa. Večer je bil res prazničen, saj so Kraški gadi proslavili tudi petlenico pohodov od morja na Triglav.
Iz leta v leto so se vrste pohodnikov daljšale. Pionirji teh pohodov so bili Zvon-ko Gec in Vojko Marušič z Marjanom Ze-go na čelu. Z leti so se tej skupini pridružili še drugi. Dodali so tudi protokolarni del s podpisom spomenice prijateljstva županov občin, mimo katerih je potekal pohod.
Letošnja ekipa je bila do zdaj najštevilčnejša. Sestavljalo jo je 11 pohodnikov in 2 pohodnici z obeh strani meje, slovenske in italijanske narodnosti in različnih starostnih stopenj.
Pohodniki smo se, 16. avgusta, zbrali najprej pred občino Dolina, nato pa po enourni hoji prispeli do plovnega prekopa v Žavljah in se vkrcali na motorne čolne. Kapitani Sergio Zotti, Alexander Tretjak mlajši in Darči Peric so razkazali pohodniški posadki tržaško obalo od industrijske cone mimo novega in starega pristanišča, Miramara do kriškega portiča. Tam nas je skupina domačinov postregla z zajtrkom. Z novimi močmi smo se povzpeli po skoraj 700 stopnicah po kriškem bregu do agriturizma Bibc v Križu, kjer so nas čakali predstavnik občine Dolina Antonio Ghersinich, Zgonika Rado Milič, Devina-Nabrežine Massimo Veronese in Trsta Edi Kraus, ter predstavniki zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza in Jurij Žerjal, pa še razni sponzorji. Vse skupaj nas je prijazna gostiteljica Ingrid pogostila z ribami, kot se za ribiško vas spodobi.
Pot se je nadaljevala po tržaškem Krasu mimo Brišč v Trnovco in nato na slovensko stran: v Gorjansko, Volčji grad , Kob-jeglavo, Hruševico, od koder so nas domačini pospremili do Raše, kjer smo prespali. Naslednji dan smo prehodili dolino Raše po suhi rečni strugi, pod vodstvom člana po-hodniške ekipe Ervina Pegana. Prišli smo do Dolenje vasi, kjer se stikata primorski in notranjski Kras. Po formalnem delu s podpisi spomenic prijateljstva in pojedino s kra-
ško joto ter kruhom iz krušne peči so nas nekateri predstavniki občin in domačini spremljali na Nanos. Pred tem je bil še krajši postanek v Razdrtem.
Na poti proti Nanosu smo se najprej ustavili v cerkvi sv. Hieronima. Župnik Dominik Brus nam je kratko opisal zgodovino majhne cerkve na Nanoški planoti. Po večeru v znamenju petja, smo prespali v Vojkovi koči na Nanosu, in se naslednje jutro, ko je bila še tema, spustili mimo agri-turizma Abram v Podkraj. Od tam se je cesta vila po raznih vzpetinah do Javornika in nato dol v Črni vrh. Po gozdni cesti smo v večernih urah dospeli do Idrije. Noge in podplati so občutili celodnevno hojo ... in še je ni bilo konec. Prenočišče je bilo oddaljeno še za dve uri ... Proti koncu je bil korak vedno težji. Končno smo se, po rekordnih 17 urah vzponov in spustov, okrepčali in odpočili na Ledinski planoti, na razvodju med Jadranskim in Črnim morjem.
Zvezdnato nebo in nato sončni vzhod sta naznanjala še vedno lepo vreme. Po travnatih vzpetinah, po katerih sta nas spremljala Damjan Carl in Robi Trček, organizatorja pohodov Idrija-Triglav, smo mimo Sivke osvojili Bevkov vrh. V nadaljevanju poti so nas gostili gasilci v Novakih, kjer se nam je v pozdrav oglasila gasilska sirena. Obkrožili smo sotesko Bolnice Franje in pot se je nadaljevala do Petrovega Brda. Prenočili smo v planinski koči, na nekdanji rapalski meji med Italijo in Jugoslavijo, ki jo upravlja gostoljubna družina Zgaga. Po krajšem »pevskem nastopu« in kljub globokemu spancu, sta nas ponoči zbudila močan veter in dež, ki se je nadaljeval do naslednjega jutra. Zakasnili smo odhod, nato pa opremljeni z nepremočljivimi pelerinami in zaščitami za nahrbtnike šli čez vrh Bače. Odpočili smo se v zapuščeni kasarni z lepim razgledom na Baško grapo. Sestop je bil čez Koblo po smučarski progi v Bohinjsko Bistrico. V popoldanskih urah nas je že spremljalo sonce in pot nas je vodila do Stare Fužine, mimo korit reke Mostnice po le-deniški dolini Voje.
Sprehajalna pot, ki se vije mimo korit je dolga 2 kilometra. Reka Mostnica pada v treh slapovih v številne tolmune, tvori brzice in korita. Voda je apnenčaste ska-
le izklesala v razne podobe. Zanimiva je tista, ki jo je voda izdolbla v obliki slončka.
V planinski koči na Vojah smo prespali noč, preden bi osvojili najvišji slovenski vrh. Tudi tokrat je bila budnica nekoliko bolj pozna, saj smo počakali goste, ki so se pridružili naši pohodniški skupini. Skupno z župani občin, s katerimi so pohodni-ki navezali prijateljske stike in še drugi prijatelji smo, mimo Vodnikove koče prišli do koče Planika, malo počivali in nato še na Triglav. Tam je sledil »mednarodni« krst. Krstil je seveda pobudnik in organizator večdnevnega pohoda gospod Marjan Zega iz Slovenije, sama (Slovenka iz Italije) pa sem bila za botro. Med drugim je najmlajša članica pohodnikov Petra Mezinec prebrala ganljivo pismo lanskega udeleženca, ki se letos zaradi službenih obveznosti ni mogel udeležiti pohoda. Sestop s Triglava do koče Planika smo opravili, ko se je že mrači-lo. Dosegli smo cilj. Čakala nas je samo še pot do doma. Po prespani noči na Planiki in sestopu v dolino, nas je na Poljuki čakal avtobus, nas peljal do železniške postaje na Bledu, z vlakom pa smo prispeli spet do primorskega Krasa.
Pohodniška skupina Trst - Triglav 2013:
Marjan Zega, Vojko Marušič, Zvone Gec, Danjel Božič, Ervin Pegan, Giorgio Ruzzier, Aleksander Tretjak - Bibc, Petra Mezinec, Antonio Balzano, Gabriela Caharija, Franko Zadnik, Aleks Štrekelj, Dane Božič
Predstavniki občin, ki so podpisali listino prijateljstva: Edi Kraus (Trst), Antonio Ghersinich (Dolina), Rado Milič (Zgonik), Massimo Veronese (Devin-Nabrežina), Ivan Humar (Kanal ob Soči), Darja Hauptman (Kobarid), Zlatko Martin Marušič (Miren-Kostanjevica), David Škabar (Sežana), Alenka Strucl Dovgan( Divača), JernejVerbič (Postojna), Bogdan Godnič (Vipava), Bojan Sever (Idrija), Miran Ciglič ( Cerkno), Tomaž Štenkler (Tolmin), Franc Kramar (Bohinj), Miran Mulner (Nova Gorica), Da-njel Božič (Komen) in Milan Turk (Šem-peter-Vrtojba)
POD ZELENO STREHO
Sveto in očarljivo
Barbara Žetko
Sveto je majhna, a očarljiva vasica na slovenskem Krasu, oddaljena le kilometer in pol od Komna. Verjetno jo le redki poznajo, saj se nahaja nekje izven vseh prometnih cest in jo torej lahko obiščemo le, če se namenoma tja pripeljemo.
Vendar je ta vasica pravi kraški biser, ne samo zaradi posebnosti njene cerkve, posvečene sv. Tilnu, temveč tudi zaradi njene lege, ki dovoljuje razgled na skoraj tristo šestdeset stopinj: od Trnovskega gozda in Nanosa na severni strani do Snežnika na vzhodni, od Istre na jugu pa vse do Tržaškega zaliva in Furlanske nižine na zahodu.
V vasi živi nekaj več kot dvesto prebivalcev v približno sto hišah. Večino izmed teh so obnovili s tankočutnostjo in okusom, v redkih primerih pa tudi s pretiranimi posegi, ki so vse razen tipično kraški, le redke hiše pa so na novo zgradili. Kot skoraj vse vasi je tudi ta danes izgubila tisto vzdušje, ki ga je imela nekdaj, saj ni več tiste živahnosti, ki jo prinašajo otroci, in morda tudi ne tiste povezanosti med vaščani, ki je naravna posledica skupnega sodelovanja na poljih in v domačijah. Osnovno šolo so zaprli pred štiridesetimi leti, kasneje pa je enaka usoda doletela tudi edino trgovino, ki se je nahajala v osrednjem delu vasi, tik ob cerkvi.
Danes obiskovalci prihajajo v Sveto, ker najdejo mir in si lahko privoščijo sprehod ali izlet s kolesom, ali pa si ogledajo cerkev, ki predstavlja izjemen primer kraške cerkvene arhitekture, saj je v tlorisu osmerokotna in torej centralno osnovana, poleg tega pa ima posebno leseno strešno konstrukcijo, ki ji daje nenavaden videz.
Renesančna cerkev, ki ima baročno opremo, je bila zgrajena leta 1576, dopolnjena pa v sedemnajstem stoletju. Ob njeni zahodni strani stoji zvonik, ki je bil prvotno samostojen, potem pa so ga povezali s cerkvijo. Vhod je bil nekoč prav na tej strani, danes pa se vstopi v cerkev skozi baročni portal na južni fasadi.
Zanimivost te zgradbe pa ni toliko v zunanjosti kot v notranjosti, saj se lahko seznanimo s posebnostjo prostora le, ko smo v njem. Najprej nas bo presenetilo, da tloris ni v obliki križa kot ponavadi, temveč je centralen. Na sredi stoji kamniti nosilni steber, postavljen na koncu sedemnajstega stoletja, ki je zamenjal prejšnjega, verjetno lesenega. Ta centralni steber, ki se zaključuje s korintskim kapitelom, nosi šestnajst tramov, ki se dežnikasto razpirajo in dajejo celotni cerkvi svojevrsten pečat. Posebno geometrijo strešne konstrukcije dopolnjujejo še rdeče-bele planete, ki nudijo dodatno razgibanost strehi in omogočajo, da tramovi še bolj izstopajo.
Sama cerkev je torej vredna obiska in ni nujno, da smo ljubitelji arhitekture, da nas pritegne. Vendar Sveto nudi obiskovalcem tudi nekaj več, kar je še posebno zanimivo. Tik ob cerkvi se nahaja starodavna lipa, ki ima baje skoraj štiristo petdeset let. Po drugi svetovni vojni je začela počasi umirati, a so jo strokovnjaki v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja z raznimi posegi rešili, tako da lahko še danes občudujemo njeno široko deblo in sicer ne več tako košato krošnjo. Čeprav je ne moremo primerjati z mogočno starodavno lipo, ki se nahaja v vasici Rut v Baški grapi na Tolminskem, nas tudi to drevo opozarja, da je naše življenje res kratko v primerjavi z nekaterimi naravnimi giganti.
Nasproti lipe je vaški vodnjak, eden izmed dveh, ki so služili manj premožnim domačinom, da so zajemali vodo iz njih, ker si niso mogli privoščiti svojega na lastnem borjaču. Vodnjak od cerkvi - torej v osrednjem delu vasi, ki ji domačini pravijo Briteh - je starejši, drugi se nahaja v spodnjem delu vasi, ki je nekoliko oddaljeno od glavnega trga oz. skupnega središčnega prostora. Da je bil za vaščane problem vode zelo pereč, ki so ga skušali rešiti na najboljši način, dokazuje tudi starodavni kal, ki je bil namenjen napajanju živine. Čeprav so ga pred leti obnovili, je danes kal v precej slabem stanju, saj je v njem vedno manj vode in je skoraj popolnoma zaraščen s trstjem in drugimi rastlinami.
A naj bo Sveto še tako majhno, nas pritegne ne samo zaradi posebnosti arhitekturne dediščine ali naravnih znamenitosti, temveč tudi zaradi zgodovinskih pričevanj, ki potrjujejo, da je med vojnama tudi ta vas trpela zaradi posledic človekove nespameti in hlepenja po oblasti. Če se sprehodimo po vasi, bomo opazili več spominskih obeležij posvečenim borcem in žrtvam druge svetovne vojne, pa tudi vojaško pokopališče iz prve svetovne morije, kjer je zakopanih približno tri tisoč vojakov bivše avstro-ogrske monarhije, največ z Madžarske. Poleg tega so se v okolici vasi ohranile t.i. kaverne, to so v skalo izkopani prostori, ki so služili kot skladišča za hrano in orožje ali kot skrivališča vojakom cesarjeve vojske in so bile opremljene z ležišči, sanitarnimi prostori, razsvetljavo in ventilacijo.
Sveto je torej priporočena postojanka naših kraških izletov. Sama sem si jo ogledala v zgodnjem poletnem času, vendar si predstavljam, da je še toliko bolj očarljiva v jesenskih dneh, ko ji tople barve ruja in pisani listi vinskih trt podarjajo še dodaten čar.
257	Nedelja, 15. septembra 2013	ŠPORT
OW
O
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primor5ki.eu
gorica-tržič - Zdravstveno podjetje pošilja vabila na preglede
Nad raka s preventivo in novejšo tehnologijo
Goriško zdravstveno podjetje bo že v prihodnjih dneh začelo odpošiljati vabila ženskam na mamografski pregled v okviru programa za preprečevanje rakastih obolenj. S pridobitvijo novih naprav za endoskopski pregled prebavil pa se bo obenem v splošnih bolnišnicah v Gorici in Tržiču izboljšala diagnostika, ki je osnova za zgodnejše in uspešnejše zdravljenje.
Mamografsko slikanje dojk je eden izmed treh preventivnih programov, ki jih dežela FJK izvaja preko zdravstvenih podjetij s ciljem zmanjšanja stopnje obolevanja in umrljivosti za rakom. Goriška se dobro odziva na takšne kampanje. Vabilu za pregled dojk se je v lanskem letu odzvalo 7450 žensk, kar pomeni skoraj 70 odstotkov ciljne skupine med 50. in 69. letom starosti; to je najvišji odstotek v deželi, kjer je povprečna odzivnost 61-odstotna. Tristo žensk med temi, ki so jih pregledali v Gorici in Tržiču, so napotili na nadaljnje preglede, po zaslugi katerih so pri petdesetih odkrili rakasta obolenja. Preventivni pregled za ugotovitev morebitnih rakastih tvorb na debelem črevesu pa je lani opravilo 56 odstotkov ciljne populacije med 50. in 69. letom. Če prištejemo osebe, ki so pregled opravile mimo deželne kampanje, lahko ocenimo, da je kontrolo za omenjena obolenja v lanskem letu opravilo 70 odstotkov Goričanov iz ciljne skupine. Ravno tako lani je 3600 žensk med 25. in 64. letom starosti izvedlo test PAP. Glede ne podatek, da je bilo k pregledu vabljenih 6000 žensk, sledi, da so preventivno pregledali 60 odstotkov ciljne skupine; v 107 primerih so zdravniki svetovali nadaljnjo obravnavo.
»Kdor se odzove vabilu k presejalne-mu pregledu - t.i. screeningu -, ima kar nekaj prednosti,« pravi Michele Luise, predstojnik službe za preventivne kampanje pri goriškem zdravstvenem podjetju, ki dodaja: »Izvedenci, ki opravljajo preglede, morajo dosegati visoke medicinske standarde, obenem morajo letno pregledati veliko število primerov. Kar zadeva metodo analiz, naj povem, da je njihova učinkovitost izjemna.« Screening omogoča, da se odkrijejo že milimetrske poškodbe tkiva, kar pomeni, da lahko zdravniki uspešno in pravočasno ukrepajo. Pri odkritju raka dojke v zgodnji fazi se možnost preživetja na pet let poviša na 90 odstotkov, če pa obolenje ugotovijo v kasnejši razvojni fazi, odstotek strmo pade na 30 odstotkov.
Vzporedno z opravljanjem pregledov poteka tehnološko posodabljanje zdravstvene enote za monitoriranje raka na debelem črevesu. Tako goriška kakor tržiška bolnišnica bosta pridobili nov video kolo-noskop visoke ločljivosti. Fundacija Goriške hranilnice je prispevala celotno vsoto za nakup opreme - skoraj 170 tisoč evrov -, ki bo pripomogla k učinkovitejšim in hitrejšim kliničnim pregledom. Na italijanskem severu je rakasto obolenje na debelem črevesu najbolj razširjen rak: na lestvici po smrtonos-nosti je na drugem mestu za moške in na tretjem za ženske. Preventivni pregledi preprečujejo prekomerno širjenje obolenja in zmanjšujejo umrljivost.
Pridobitev video kolonoskopov v Gorici in Tržiču bo izboljšala učinkovitost druge faze diagnostičnega postopka. Video kolonoskopija pride namreč na vrsto tedaj,
Mamografija
ko preventivna analiza ugotovi kri v blatu. »V teh primerih, ki se pojavljajo v šestih odstotkih pregledanih vzorcev, so potrebni nadaljnji pregledi. Z video kolonoskopom visoke ločljivosti je naša diagnostična sposobnost izboljšana, saj lahko ugotovimo tudi tvorbe, ki smo jih prej z večjo težavo opazili, ker niso izbočene,« razlaga Elvio Be-
nedetti, predstojnik zdravstvene enote za prebavno endoskopijo. Razvoj raka na debelem črevesu je v veliki večini primerov počasen, zato je preventivno monitorira-nje koristno za pravočasno diagnozo in zgodnjo terapijo.
Kot napovedano, v prihodnjem tednu in že osmo leto zapored bo goriško
Oranžno prepleskana nižja srednja šola
bumbaca
zdravstveno podjetje odposlalo vabilo ženskam iz goriške pokrajine na mamografski pregled, ki je najbolj zanesljiva in natančna metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb dojk. Preglede bodo opravljali v potujoči diagnostični enoti od 9. do 25. oktobra v Gorici in od 26. oktobra do 9. novembra v Tržiču.
doberdob
Oranžna barva znamenje novega zagona
Znamenje novega zagona pri gradbenih del na nižji srednji šoli v Doberdobu je tudi ta, da so poslopje preple-skali z oranžno barvo. Gradbeno podjetje S.B. Impianti iz Trsta mora poslopje dokončati do konca leta, saj ga bodo na doberdobski občini zaradi omejevalnih določil pakta stabilnosti le tako lahko plačali za opravljeno delo. Delavci ravnokar urejujejo prostore, v katerih bo domo-vala občinska knjižnica, zdaj pa se bodo lotili še gradnje prizidka, v katerem bodo pridobili tri učilnice.
peč - Silovito trčenje med Štradalto in Potjo na Roje
Izsilil in zadel
Izsiljena prednost je po vsej verjetnosti vzrok prometne nesreče, ki se je pripetila v petek okrog 19.30 na križišču med Štradalto in Potjo na Roje na območju sovodenjske občine. 25-letni G.D. se je z avtomobilom znamke Peugeot in v družbi 27-letnega B.B. - oba sta po rodu s Kosova - peljal po Poti v Roje z goriškega letališča proti Peči. Namesto da bi se na križišču s Štradalto ustavil pred »štopom«, je mladenič zapeljal naprej in trčil v avtomobil tipa Volkswagen Polo, s katerim se je 20-le-tni domačin C.M. ravno takrat peljal iz Sovodenj proti nekdanjemu mirenske-mu mejnemu prehodu oziroma državni cesti št. 55. Po trčenju se je Polo mladega Sovodenjca prevrnil na bok, sprednji del Peugeota pa je bil tako skrotovi-čen, da ni bilo mogoče ugotoviti, za kateri avtomobil gre. Mladeniča po rodu s Kosova se v trčenju nista poškodovala, dvajsetletnemu Sovodenjcu pa je na prizorišču nezgode nudilo prvo pomoč osebje službe 118. Tudi mladenič iz So-vodenj je imel zvrhano mero sreče, saj se je le lažje poškodoval, tako da so ga v goriško splošno bolnišnico pospremili zgolj iz previdnosti.
Silovito petkovo trčenje je pritegnilo pozornost domačinov iz sosednjih hiš. Nekateri izmed njih so prihiteli na kraj nesreče, zato da bi se prepričali, ali kdo od ponesrečencev potrebuje pomoč. Krajani razlagajo, da je nepregledno križišče med Štradalto in Potjo na Roje nevarno, in navajajo, da je v preteklosti že bilo prizorišče prometnih nezgod. V glavnem so jih zakrivili avto-mobilisti, ki niso spoštovali hitrostnih omejitev ali pa so - podobno kot 25-let-
Po trčenju s Peugeotom je Polo obstal na boku
bumbaca
nik s svojim Peugeotom - izsilili prednost med vožnjo skozi križišče.
Zaradi nesreče je bila v petek zvečer Štradalta nekaj časa zaprta, saj je bilo treba oba poškodovana avtomobila odpeljati z avtovleko; za urejanje prometa so poskrbeli goriški prometni policisti, ki so sprožili preiskavo, v
£Primorski
~	dnevnik
tržič - Pristanišče
Občinski svet za poglobitev
Iz morja bodo izkopali 885.000 ton blata
Tržiški občinski svet izrazil pozitivno mnenje za poglobitev kanala, ki vodi v pristanišče Portorosega. Svetniki večine in opozicije so soglašali, da gre za izredno pomemben projekt za razvoj tržiške luke, zato so ga brez odstopov podprli.
Izkop naplavin iz kanala do globine, ki presega 12,5 metrov, se vsekakor ne bo začel čez noč. Postopek za pridobitev okoljskega dovoljenja za izvedbo posega naj bi se zaključil proti koncu leta oz. v začetku prihodnjega leta. Takoj zatem bodo speljali evropsko javno dražbo za izbiro izvajalca del, za kar bo potrebnih približno šest mesecev. Od podpisa pogodbe z izvajalci do pridobitve vseh potrebnih dovoljenj ob zaključku ko-lavdiranja naj bi pretekli še drugi dve leti. Z morskega dna pred tržiškim pristaniščem bodo izkopali 885.000 kubičnih metrov materiala, tako da bodo uresničili pet metrov dolgi kanal, ki bo omogočal plovbo do tržiške-ga pristanišča tudi večjim ladjam. Z izkopanim blatom bodo napolnili naplavinsko ravnico ob pristanišču; ker bo prostora premalo, bodo iz ravnice izkopali in odpeljali okrog 40.000 kubičnih metrov zemlje, s katero bodo prekrili zemljišče ob robu industrijske cone, ki meri 70.000 kvadratnih metrov. Da bo za izkopano blato več prostora, bodo ob na-plavinski ravnici zvišali sedanje nasipe - od današnji štirih metrov na šest metrov na strani nasproti industrijske cone in 6,5 metrov na strani nasproti zaščitenega območja SIC. Preden bodo začeli dostavljati na ravnico blato, jo bodo prekrili z neprepustnim platnom. To bo preprečilo, da bi dež v zemljo spiral živo srebro, ki je do Tržiškega zaliva po Soči in Idrijci prihajalo iz idrijskih rudnikov. Na morskem dnu pred Tržičem je 10 delcev živega srebra na milijon, medtem ko je opozorilna vrednost, določena po zakonu, 5 delcev na milijon. Med kopanjem kanala se dejavnost ne bo prekinila, saj bo izkop potekal postopoma. Da bi mulj ne mazal morske vode, bodo območje kopanja zavarovali s plastičnimi ponjavami, tako da ribiči in upravitelji školjčišč ne bodo oškodovani.
okviru katere preverjajo vzroke nesreče. Motorno olje so s cestišča počistili goriški gasilci, ki so iz previdnosti zalili motorja obeh poškodovanih avtomobilov, saj je bilo nevarno, da bi se naenkrat vnel požar, kar še zlasti velja za Peugeot s popolnoma skrotovičenim sprednjim delom.
peč - Štradalta
■	• v •
Izmenični
enosmerni
promet
S sovodenjskega županstva obveščajo, da se jutri začenjajo dela za popravilo cestišča in njegovo asfaltiranje na Štradalti in v Ulici IV. novembra. V obeh ulicah bodo po postavitvi gradbišča uvedli izmenični enosmerni promet, ki ga bo urejal semafor.
Štradalta bo zaprta od hišne številke 9 do križišča z Ulico IV. novembra (v smeri Peči), Ulica IV. novembra pa od križišča s Štra-dalto do križišča z Ulico Polje pri pokopališču v Rupi. Za promet bo med gradbenimi deli zaprt tudi odsek ceste med križiščem z državno cesto št. 55 in Ulico Polje pri pokopališču v Rupi. Poseg je vključen v urbanizacijska gradbena dela v območju za proizvodne dejavnosti PIP, kamor so že svojčas napeljali plinsko omrežje.
Gradbena dela se bodo predvidoma zaključila do sobote, 5. oktobra. Gradbeno podjetje bo med trajanjem del zagotovilo krajanom dostop do svojih bivališč. Vsem, ki se bodo peljali mimo gradbišča, gre seveda nasvet, naj znižajo svojo hitrost in naj vozijo previdno.
18
Nedelja, 15. septembra 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
palkišče - Danes odprtje športno-kulturnega središča Pavlina Komel
Kraj druženja in kulture
Katiusa Kosic se veseli čestitk iz Opatjega sela (zgoraj), poklon na pokopališču
Petkov večer na Palkišču
Svoje novo športno-kulturno središče hočejo čim prej napolniti z vsebinami, s kulturnimi in glasbenimi večeri, s športnimi turnirji in prazničnimi srečanji; več dobrih zamisli in idej že imajo, po današnjem slovenskem odprtju pa se bodo sestali, da bi jih čim prej začeli uresničevati. Na Palkišču bo danes ob 15. uri svečanost, na katero čakajo kulturni delavci iz Dola in s Poljan že mnogo let. Njihovo kulturno društvo Kras ima končno na razpolago toliko pričakovani sedež, ki so ga v veliki meri uresničili z zapuščino Pavline Komel, prve pevovodkinje društvenega moškega pevskega zbora in sploh pobudnice oživitve kulturnega življenja v vasi po drugi svetovni vojni.
Pavlini Komel, po kateri bodo danes poimenovali društveni sedež, so se poklonili v petek s kulturnim večerom in včeraj s svečanostjo na goriškem pokopališču. V petek je na Palkišču uvodoma spregovorila predsednica društva Kras Dol-Poljane Katiusa Kosic, nato pa je njo in ostale prisotne presenetil obisk skupine kulturnih delavcev in delavk iz Opatjega sela. Prišli so čestitat društvu Kras, s katerim so imeli v preteklosti plodne stike in si zaželeli, da bi nekdanje sodelovanje spet obudili. V nadaljevanju je Milan Pahor spregovoril o Pavlini Komel in njeni zapuščini društvu Kras. Pokojna pevovodkinja je namreč Doljanom in Poljancem pustila bogat knjižni fond, svoje predmete, pisma in dokumente. Društvo Kras bo tako na svojem sedežu odslej hranilo korespondenco med Damirjem Feiglom in Francetom Bevkom, ki je bil Pavlinin stric, nekaj neobjavljenih Feiglovih in Bevkovih zapisov, redek izvod knjige poezij Alojza Gradnika iz leta 1944, nekaj rokopisov Pavlininega očeta Emila Komela, dokumente o Pavlinini internaciji v Ausch-witzu. Posebno zanimivi so tudi zvezki, v katere je Pavlina zabeležila vse nastope pevskih zborov, ki jih je vodila. Za vsak nastop je zapisala, katere pesmi so zapeli in tudi koliko ljudi je bilo v dvorani. Med gradivom so tudi dnevniki drugega Pavlininega strica Cirila Ceja, ki jih je pisal od leta 1929 do smrti. Člani društva Kras so vse gradivo katalogizi-rali, tako da je na voljo vsem raziskovalcem in ljubiteljem krajevne zgodovine.
Včeraj so se Doljani in Poljanci poklonili spominu na Pavlino Komel pred njenim grobom na goriškem pokopališču. Spregovoril je Emil Devetak, predsednik Društva slovenskih upokojencev za Goriško, katerega zbor je Pavlina vodila od leta 1983 do leta 1995. Moški pevski zbor Jezero je na pokopališču zapel dve pesmi, dirigentka Zulejka Deve-tak ju je zbrala ravno na podlagi Pavli-ninih zapisov, iz katerih je bilo razumeti, katere pesmi so ji bile najbolj pri srcu.
bumbaca
Na današnjem slavnostnem odprtju športno-kulturnega središča Pavlina Komel na Palkišču bo spregovorila pokrajinska odbornica in predsednica ZSKD za Goriško Vesna Tomšič, zapeli bodo pevci moškega pevskega zbora Jezero in nekdanji pevci zbora Kras Dol-Poljane.
Avtobus za otroke iz Laškega
Problematika šolskega prevoza v Laškem ni še v celoti razrešena. Predstavniki združenja romjanskih staršev se bodo zato že jutri sestali z inženirjem podjetja APT Robertom Bassanesejem. Prizadevajo si, da bo avtobus zagotovljen tudi za nižješolce iz Tržiča in da se vzpostavi medobčinski prevoz za otroke vrtca in osnovne šole.
Zaključni gala večer
V	Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes ob 19. uri nagrajevanje violi-nističnega tekmovanja Rodolfo Lipizer, ki mu bo sledil gala večer z zmagovalci ob udeležbi predstavnikov oblasti in gostov; cena redne vstopnice znaša 12, znižana pa 8 evrov.
Viteški shod v Krminu
V	Krminu bo danes zgodovinska prireditev v spomin na Maksimilijana Habsburškega, ki je leta 1518 za sedemletno obdobje oprostil davkov mestece ob vznožju Brd. Opoldne bodo odprli stojnice, ob 16.30 bo v mestnem središču viteški sprevod.
Tominčeva skica na ogled
V	palači Coronini v Gorici bo tudi danes na ogled skica oltarske slike, ki krasi goriško stolnico in katere avtor je Josip Tominc. Palača bo odprta med 10. in 13. uro ter med 14. in 18. uro.
Razstavljal bo Leone Gaier
V	galeriji Dora Bassi v deželnem avditoriju v Gorici bodo jutri ob 17.30 odprli razstavo likovnih del, ki jih je naslikal goriški slikar Leone Gaier.
doberdob - Zbor Neokortex z novim programom
Pevsko slovo od poletja
Zapeli so pesmi, ki so se jih naučili med delavnico v Tolminu - Na klavir zaigrali Dana Tenze in Valentina Cibic
Novo sezono so začeli s pozdravom poletju. V sredo sta Glasbena matica in ZSKD na sedežu društva Jezero v Doberdobu izpeljali glasbeno-pevsko prireditev, s katero so se zaključile poletne počitnice in je torej predstavljala začetek novega obdobja vadbe. Resnici na ljubo se je za nekatere nastopajoče sezona že začela, kar še zlasti velja za pevke in pevce mladinskega pevskega zbora Neokortex. Kot smo pred dnevi že poročali, je bil prejšnji konec tedna zbor na tridnevnem intenzivnem pevskem tečaju v Tolminu. Tam so pod vodstvom zbo-rovodkinje Jane Drassich mladi pevci in pevke naštudirali kar nekaj novih skladb, ki so jih prvič javno zapeli prav na do-berdobskem večeru. Pesmi bo seveda potrebno še nekoliko izpiliti in jim z nadaljnjo vadbo vtisniti čimboljšo glasovno ubranost. Nedvomno je zanimivo tudi to, da so pesmi zapeli ob instrumental-
ni spremljavi, kar jim daje svojevrsten zven in živahno ritmično dinamiko. Na klavir je mlade pevce spremljaja profesorica pri Glasbeni matici Claudia Sedmach, tako da so skladbe, kot je Penny Lane slavnih Beatlesov, slovensko Mlade oči, znana »I follow rivers« in druge izzvenele dokaj prepričljivo.
Poleg zbora Neokortex sta glasbe-no-pevski večer v Doberdobu oblikovali še mladi učenki pri Glasbeni matici, pianistki Dana Tenze in Valentina Cibic. Obe obiskujeta glasbeni pouk v razredu profesorice Claudie Sedmach. Učenki sta se spoprijeli s kar zahtevnim programov. Na črno-belih tipkah sta pianistki pričarali lepoto skladb, ki so jih v zakladnico glasbenih mojstrovin prispevali slavni skladatelji, kot so Bach, Beethoven, Debussy, Schumann, Gerbič, Mozart in drugi. Skratka, pozdrav poletju je predstavljal prijeten uvod v novo sezono. (vip)
Udeleženci delavnice v Tolminu
gorica - Ad Formandum
Gostinski obrat se vodi tako
•••
Do konca septembra so odprta vpisovanja na tečaj po univerzitetni diplomi »Strateški design za gostinski sektor«, ki ga slovenski zavod za poklicno izobraževanje Ad formandum prireja v Gorici. Gre za 80-urni tečaj, ki udeležencem omogoča pridobitev tehnik za razumevanje poslovanja poslovnih procesov ter organiziranje in usklajevanje procesov projektnega vodenja na primeru gostinskega obrata. Tečaj je namenjen brezposelnim osebam, ki se želijo po univerzitetni diplomi dodatno specializirati na področju organizacije poslovnih in delovnih sistemov. Izbor udeležencev bo 24. septembra. Več informacij nudijo v tajništvu zavoda v KB Centru na Kor-zo Verdi v Gorici (tel. 0481.81826; go@adforman-dum.org). V četrtek, 19. septembra, ob 18. uri pa bo v hotelu Best Western Gorizia Palace v Gorici slovesnost ob odprtju novega sedeža gostinske šole Ad formandum.
doberdob - Godba na pihala Kras
Mažoretke vabijo
V skupini bodo dobrodošla tudi nova dekleta pd četrtega do osemnajstega leta starosti
Ni minilo leto dni, ko se je na novo ustanovljena mažoretna skupina Kras iz Doberdoba - po komaj poldrugem mesecu vadbe - prvič predstavila na prireditvi »Do svobodnega giba«, ki jo je na Opčinah priredilo društvo Tabor. Takratni uspešni nastop je spodbudil doberdobska dekleta, da so nadaljevala z delom. Enkrat tedenski treningi pod vodstvom mentoric Tjaše Pisot in Nine Godnič so se obrestovali, saj so se dekleta tekom cele sezone zares lepo izkazala, žela lepe uspehe in tudi najbolj skeptičnega vaščana pozitivno presenetila. Na Goriškem ni drugih mažoretnih skupin, zaradi česar so nad svojimi mažoretkami v Doberdobu še dodatno ponosni. Dekleta so se prvič predstavila domačinom 10. marca letošnjega leta. V lepih modrih in črnih dresih so pridno vrtela svoje palice in navdušila prisotne v vaški župnijski dvorani. Prvega maja je skupi-
na prvič, in sicer ob 100. letnici pihalnega orkestra Kras, korakala pred godbo med prvomajsko budni-co, ki je v Doberdobu izredno pomembna tradicija. Ob mimohodu deklet po vaških ulicah in godbe so bili vaščani zares presenečeni, po licih nekaterih je od ganjenosti celo zdrsnila kaka solza. Dekleta so med poletjem opravila še nekaj uspešnih nastopov, zdaj pa se že pripravljajo na novo sezono. Zaradi tega vabijo v svoje vrste vse deklice iz Doberdoba in okolice, ki bi rade postale mažoretke. Med letošnjo sezono bodo mažoretke dobile prave mažoretne palice, društveni odborniki pa si prizadevajo, da bi opremo dopolnili še z mažoretnimi škornji.
Vsa dekleta od četrtega do osemnajstega leta starosti, ki bi se želela pridružiti mažoretni skupini Kras, naj pred koncem oktobra kličejo Magdo Prin-čič (tel. 347-1243400).
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 15. septembra 2013
19
ob 70-letnici goriške fronte
Kdo je branil Gorico, formacija X MAS ali partizanski vstajniki?
Prijeten vtis imam, da sta poznavanje in navezovanje na vrednote Goriškefronte iz daljnega leta 1943 mnogo bolj razširjena v zadnjih desetih letih kot prej. Vzrok gre iskati predvsem v ozračju za-morjenosti, kije kar nekaj desetletij po vojni tlačil v Gorici nekaj očitnih dejstev, vrednot in uspehov, povezanih z italijanskim Odporništvom in predvsem s slovensko Osvobodilnofronto. V zadnjem desetletju je izšlo precej gradiva, vrstile so se prireditve in študijska srečanja, končno je lani bila postavljena dvojezična plošča na pročelje Južne železniške postaje z jasnim sporočilom, za kaj je šlo in kdo so bili dejavniki takratne ljudske vstaje na Primorskem in v Laškem. Še prej je bila v osrednji mestni galeriji pretresljiva razstava o zločinih nemške vojske in kolabo-racionistov. Ne nazadnje smo šele v zadnjih desetih letih na naši strani meje spoznali in z nekaj pobudami obiskali park s spomenikom na Vidovem hribu - Svetem Otu. Pred dvema letoma smo postavili kamniti spomenik pri Devetakih v spomin na uničenje nemške na pol motorizirane kolone. Še vedno pa čaka na ovrednotenje napad specialne enote VDV(Vojske državne varnosti) na goriško-miren-sko letališče z uničenjem parkiranih letal in uporabo enega za prevoz Jožeta Vilfana na Vrhovno komando na Dolenjsko. Dejanje za filmsko platno, dejansko pa sramežljivo skrivamo akcijo v skromnem zapisu takratnega komandirja ...
Letos sta na sporedu dve osrednji pobudi: srečanje ob polaganju vencev v spomin na spopad okrogJužne postaje (prejšnjo nedeljo) in dokumentarno predavanje v kasarni Guella na Battistijevem trgu o tem, kdo je Gorico branil pred nemškim vdorom. Formacija X MAS ali vstajniki ter deloma enote divizije Torino, ki pa se niso hotele pridružiti partizanom, niti jim pomagati z oborožitvijo. Na predavanju bodo spregovorili na temo »Settembre 1943: occupazione tedesca e Resistenza italiana e slovena in provincia di Gorizia« in »La divisione Torino tra guerra e resi-stenza«. Da bo jasno: najprej je prišlo do ljudske vstaje in nato do odpora nekaterih enot italijanske vojske, ko je pač nemška vojska že pritisnila zaradi izbruha same vstaje. Tudi po dolžini sta dve dogajanji neprimerljivi. Vstajniki so se borili do začetka širokopotezne nemške ofenzive, ki je napredovala v Istro, vojska pa ... Povejmo, da ni general Malagutti hotel sodelovati s komando partizanskih sil in ni jim izročil niti orožja, ko se je njegova vojska že umaknila iz Gorice. Da je kasneje preminil v nemškem koncentracijskem taborišču, ne spreminja njegovega obnašanja v Gorici.
V dokumentacijo povedanega na začetku objavljamo ta zapis s slikovnim gradivom, ki se nanaša na pobudo izpred desetih let, ko sta z izrazito simbolično
sporočilom krenili dve koloni pohodnikov, ki sta se združili na trgu pred Južno postajo. Pohoda sta bila dvodnevna. Eden z okrog tridesetimi udeleženci in udeleženkami, ki se je do zaključka povečal na petdeset, je krenil izpred tržiške ladjedelnice, prečkal Tržič in del Štarancana, šel skozi Selce do Doberdoba in nato čez Poljane na Vrh. Na Largi je bil zvečer taborni ogenj z druženjem in petjem ob spremljavi harmonike. Hodci so prespali v dvorani kulturnega društva Danica. Naslednje jutro so se spustili čez Ušje v Sovodnje in skozi Štandrež do postaje. Zastopali so vstajnike, ki so se na Goriško fronto podali iz ladjedelnic in drugih tovarn ter z Doberdobskega Krasa.
Druga številčnejša skupina je premik začela na Vojskem, v enem od središč primorskega upora; prečkala je Trnovski gozd do Trnovega - še prej je prespala na Vo-glarjih na kmetiji Repušče in se spustila proti Solkanu, korakala skozi tedaj še nadzorovan mejni prehod in skozi glavne mestne ulice prispela do Južne postaje. Obe koloni sta vidno nosili državni in bojne zastave ter tedaj zelo čislane prapore z dvojezičnim napisom »Pace - Mir«, ki so se pojavili po »izvozu demokracije« v Irak. Naknadno se je izkazalo, da so bile upravičene, saj obtožena država ni imela orožja za množično pobijanje.
Drugi pohod je simboliziral vstajni-ke iz povsem slovenskega območja Vipavske doline, Gore, Banjšic, Soške doline, Brd in Zahodnega Krasa. Po več desetletjih so v mestnem središču spet zaplapolale slovenske bojne oziroma hkrati državne zastave. Po razmejitvi leta 1947 so postale tabu, razen ob slovesnostih ob spomenikih, a teh v mestnem središču - Gosposka ulica, Travnik, Korzo... ni. Pohodnike in druge občane sta nagovorila župana Brancati in Brulc, predstavniki borčevskih organizacij Poletto, Bacicchi in Vižintin ter podpisani kot organizator pobude.
Namig za letošnjo obletnico: kaj če bi si šli v drugem septembrskem tednu posamično in v skupinah ogledat spomenik na Vidovem hribu - Svetem Otu? Gre za blag vzpon takoj po velikem krožišču, ki nas po Šempetru usmeri po lokalni cesti proti Volčji dragi. Zaradi zgodovine, rekreacijskega gibanja in druženja.
Kot pripis gre omeniti, da je prva polovica septembra povezana tudi z letom 1947, ko je prišlo do razmejitve in je v mestu rohnela sodrga spet pred Trgovskim oziroma Ljudskim domom, pred in v pisarnah slovenskih vidnejših predstavnikov in tudi nekaj domov je bilo napadenih, po ulicah pa so viseli letaki z imeni in priimki tistih slovenskih prebivalcev, ki naj bi se morali umakniti čez mejo, sicer so tvegali, da se jim »kaj pripeti«. Spomnimo naj, da se je to dogajala med Zavezniško vojaško upravo (sic!).
Aldo Rupel
September 2003: začetek pohoda pri spomeniku pred ladjedelnico v Tržiču
šempeter - Zgodovinski nauk mlajšim generacijam
Stanovnik: Kdor hoče zmagati, mora biti pripravljen na žrtve
»Prvi nauk današnjim generacijam je sledeči: uprli smo se in zato zmagali, a če hočete preko preprek, potem je treba biti pripravljeni na žrtve. V drugi svetovni vojni je samo na bojnih poljih padlo 30.000 partizanskih borcev. In mi, ki nam je usoda dovolila, da smo to preživeli, čutimo dolžnost, do teh, ki niso ostali, da opozarjamo ljudi: samozavest in pripravljenost na žrtve, je edino, kar vas bo pripeljalo do zmage,« je na petkovi okrogli mizi, posvečeni 70. obletnici Goriške fronte in osvoboditvi ter priključitvi Primorske k matični domovini, poudaril gost večera Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB). Pred polno dvorano šempetrskega dvorca Coronini - v katerem ima svoj sedež občinska uprava - sta spregovorila še publicist Jožko Martelanc in zgodovinar Branko Marušič, medtem ko so zaradi odsotnosti poseg Alda Rupla prebrali. Stanovnik se je v svojem nagovoru osredotočil na dogodke in okoliščine, ki so pripeljale do priključitve Primorske k matični domovini, medtem ko je Martelanc spregovoril o Goriški fronti, Marušič pa o dogodkih, ki so sledili drugi svetovni vojni.
Stanovnik, ki je omenjene dogodke osvetljeval na podlagi svojega spomina nanje, je najprej poudaril, da brez priključitve Primorske Slovenije ne bi bilo, nato pa orisal nekaj ključnih dogodkov: »Po kapitulaciji Italije sta pokrajinski odbor OF za slovensko Primorje in pokrajinski narodnoosvobodilni odbor zasedala na Vo-grskem. Odločili so se za priključitev Primorske matični domovini. To je bilo 12. septembra. Nato so kar nekaj dni razmišljali, kako bi o tem obvestili centralno vodstvo. Aleš Bebler je 16. septembra o tem seznanil vrhovno vodstvo osvobodilnega gibanja, kjer je bilo to sprejeto z navdušenjem.
Janez Stanovnik
Arhivarji v Inštitutu za novejšo zgodovino so po toliko letih odkrili dokument z originalnimi podpisi vseh članov vrhovnega plenuma, da so 16. septembra 1943 sprejeli proglas o priključitvi slovenskega primorja matični domovini. Potem, ko je bil ta dokument sprejet, pa nastaja problem: ta dokument ni bil objavljen, ker se z njim vrhovna komanda - maršal Tito ni strinjal. Rekel je namreč, da je to unilateralno, kar nam bodo zavezniki zamerili ... Slovenci so pa, trmasti kot so, šli na Kočevski zbor in tam sprejeli prav tako odločbo, s katero potrjujejo proglas vrhovnega plenuma osvobodilne fronte za priključitev Primorske. Tudi ta odločitev kočevskega zbora ni bila nikdar objavljena.
Nato je šla pa 40-članska delegacija v Jajce na drugo zasedanje Avnoja in s Hrvati prav tako sprejela odločitev o pri-
ključitvi slovenskega primorja, Istre, Reke in dalmatinskih otokov. Tudi ta odločitev - gre za odločbo št. 9. tega zasedanja, ni smela biti nikdar objavljena. Jaz sem jo pa našel v zborniku fotografij o drugem zasedanju Avnoja, slučajno se je prikradla v ta zbornik. Ko se je naša delegacija 19. februarja vrnila v Črnomelj, kjer je bil slovenski narodnoosvobodilni svet, spet ni smelo biti objavljeno to, da so v Jajcu glasovali za potrditev sklepa vrhovnega ple-numa o priključitvi primorske matični domovini. Sprejeta je bila le odločitev, ki sem jo jaz kot zapisničar podpisal: da se potrjuje delo slovenske delegacije v Jajcu, nič drugega ni smelo biti povedano .«
Tudi zgodovino, ki se je pisala po drugi svetovni vojni, je Stanovnik osvetlil z lastnimi spomini, še zlasti se je pomudil pri pariški mirovni konferenci oziroma pri razpravi na teritorialno politični komisiji, kjer je Edvard Kardelj izrazil svoje nestri-njanje s t.i. francosko linijo ali t.i. etničnim balansom - kolikor Italijanov bi ostalo v Jugoslaviji, toliko »Slovanov« bi ostalo v Italiji. »Kardelj je pa rekel sledeče: "Francoska linija odvzema enemu narodu, ljudski republiki Sloveniji celotno njeno morsko obalo, ki ji pripada na osnovi etničnih, ekonomskih in zgodovinskih razlogov. Predlagana linija žrtvuje popolnoma nepravično življenjske interese enega malega zavezniškega naroda Slovenskega naroda v korist imperialističnih zahtev enega do včeraj agresorskega in tako ovira svoboden in neoviran nacionalni razvoj slovenskega naroda." Nato so izglasovali t.i. francosko linijo . ,« se spominja Stanovnik, ki sedanjim generacijam polaga na srce še drugi nauk: »Zgledujte se po tem, kar se je dogajalo v preteklosti, vedite, da se v vaših žilah pretaka tista kri, ki se je pretakala tistim, ki so na bojnih poljih ostali.«
Katja Munih
Prihod pohodnikov z Vojskega na goriško Južno postajo
gorica - Predavanje v kasarni
Odkrivali bodo vlogo vojakov divizije Torino
Poudarek bo tudi na slovenskem in italijanskem partizanstvu v goriški pokrajini
Ob 70. obletnici Goriške fronte in 70. obletnici odporništva prirejata goriška sekcija VZPI-ANPI in združenje AVL predavanje o vlogi italijanskih vojakov v Gorici po 8. septembru 1943. Predavanje bo v četrtek, 19. septembra, ob 16.30 v kasarni Guella na Battistijevem trgu v Gorici; posvečeno bo bojem na Goriški fronti, ko so se po 8. septembru
1943 italijanski vojaki, pripadniki divizije Torino, slovenski partizani in italijanski vstajniki s Tržiškega uprli z orožjem prodirajočim nemškim enotam, ki so osvajale teritorij. Polkovnik Antonino Zarcone bo spregovoril o diviziji Torino, zgodovinar Marco Puppini pa o nemški okupaciji ter o slovenskem in italijanskem partizanstvu v goriški pokrajini.
20 Nedelja, 15. septembra 2013_GORIŠKI PROSTOR
/
GORIŠKA
Pisana jubilejna torta za 30-letnike
Čeprav je zaradi študija, službenih obveznosti ali družine vsak ubral svojo pot, se skušajo vsaj enkrat letno srečati. »Tradiciji« se seveda niso mogli izneveriti ravno letos, ko praznujejo okroglih trideset let: zato so se nekdanji sošolci in prijatelji iz Doberdoba, Sovodenj, Gorice, Števerjana, Štandreža in iz drugih krajev goriške pokrajine, ki so rojeni leta 1983, zbrali na turistični kmetiji pri Drejčetu v Jamljah, kjer so med obujanjem lepih spominov, kramljanjem o tem in onem ter razkrivanjem svojih načrtov za naprej preživeli vesel večer v prijetni družbi. Živahno praznovanje, ki je trajalo pozno v noč, je kronala pisana jubilejna torta.
gorica - Tečaj
Prodaja in nudenje hrane in pijač
Terziaria Gorizia, podjetje združenja trgovcev Confcommercio, prireja tečaj za pridobitev kvalifikacije za odprtje gostinskega lokala oz. trgovine s prehrambenimi izdelki. Udeleženci tečaja bodo po pridobitvi kvalifikacije lahko odprli restavracijo, gostilno, picerijo, bar, pivnico ali kavarno, poleg tega pa bodo lahko prodajali hrano in pijačo v športnih objektih in kopališčih, lahko bodo odprli trgovino s prehrambenimi izdelki in s hrano za živali ali pa trafiko, v kateri so na voljo tudi sladkarije.
Tečaj predvideva 90 ur lekcij, ki se bodo začele v sredo, 25. septembra, in zaključile v ponedeljek, 4. novembra. Lekcije bodo potekale ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih popoldne na sedežu podjetja Ter-ziaria v Ulici Locchi v Gorici; za informacije je na voljo tel. 0481-582811 in naslov elektronske pošte forma-zione@confcommerciogorizia.it.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.20 -20.10 - 22.10 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 - 20.00 -22.10 »Come ti spaccio la famiglia«. Dvorana 3: 16.00 »Monsters University«; 18.00 - 20.00 - 22.00 »Una fragile armonia«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.20 -20.10 - 22.10 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri«. Dvorana 2: 15.00 - 17.00 - 20.00 -22.10 »Come ti spaccio la famiglia«. Dvorana 3: 17.30 - 22.15 »Elysium; 15.00 - 19.50 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri« (digital 3D).
Dvorana 4: 16.10 »Monster university«; 18.10 - 20.00 - 22.00 »L'Intrepido«. Dvorana 5: 18.00 »This is us« (digital 3D); 15.30 - 20.00 - 22.10 »Riddick«. JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri«. Dvorana 2: 17.40 - 21.00 »Come ti spaccio la famiglia«. Dvorana 3: 17.40 - 21.00 »Una fragile armonia«.
JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.10 -22.10 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Co-me ti spaccio la famiglia«. Dvorana 3: 17.30 - 22.15 »Elysium; 19.50 »Percy Jackson e gli dei dell'Olim-po - Il mare dei mostri« (digital 3D). Dvorana 4: 18.10 - 20.00 - 22.00 »L'Intrepido«.
Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Rid-dick«.
À Koncerti
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE
vabi, ob razstavi »Réclame«, na sedež Fundacije v Gosposki ulici (Ul. Car-ducci) 2 v Gorici v sredo, 18. septembra, ob 21.30 na koncert kvinteta klarinetov Ebony; vstop prost. MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNE GLASBE »KOGOJEVI DNEVI«: v petek, 20. septembra, ob 20.30 uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo ob 30-letnici delovanja in 80-letnici pianista Igorja Dekleve koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (Igor Dekleva - klavir, Monika Skalar - prva violina, Karel Žužek - druga violina, Franc Avsenek -viola, Stane Demšar - violončelo).
S Poslovni oglasi
PRODAM GROZDJE.
Tel.349-1670120
UGODNO PRODAJAM
kvalitetne SMREKOVE PELETE 240 eur/T in BUKOVA DRVA na paletah 130 eur/paleta.
+38651655822
+38631770410
S Mali oglasi
POŠTENA IN DELAVNA gospa z izkušnjami išče delo kot negovalka ostarelih in invalidov, lahko tudi za varstvo otrok; tel. 003864-0272290.
PRODAM diatonično harmoniko rutar uglašeno C-F-B, malo rabljeno; tel. 335-6945789.
S Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja z agencijo Avri-gotours v soboto, 21. septembra, enodnevni izlet samo z enim avtobusom v Celje in Olimje. Prijave do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F:), 3471042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Doberdoba, s postanki na Poljanah, v Sovod-njah pri lekarni (okrog 7.20), v Štandre-žu na Pilošču in pri lekarni (7.25), v Pod-gori pri telovadnici in spomeniku, pri vagi, na Goriščku/na trgu Medaglie d'oro. Organizatorji priporočajo točnost.
JESENSKI IZLETI »SPOZNAJMO OKOLICO« mimo spomenikov, jarkov, kavern in ostankov ob 100. obletnici prve svetovne vojne bodo potekali po Krasu v organizaciji Lokande Devetak 21. septembra (Debela Griža in Vrh), 5. oktobra (Martinščina) in 19. oktobra (Brestovec na Vrhu) in jih bo vodil Mitja Juren. Na programu ob 8.45 zbiranje, ob 9. uri odhod, ob 10. uri malica z domačimi pridelki, ob 13.30 kosilo v Lokandi Deve-tak na Vrhu; informacije in obvezna rezervacija po tel. 0481-882488, 0481882005; info@devetak.com.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 19. oktobra, enodnevni avtobusni izlet v naravni rezervat lagune v Maranu z zakusko na ladji in kosilom na oazi. Po vrnitvi bo ogled vinske kleti, kjer bodo ponudili narezek in pokušnjo vin; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78398 (trgovina Mila), 0481-78000 (gostilna Peric) in 380-4203829 (Miloš).
KRUT obvešča člane, da zaključuje vpisovanje za skupinsko bivanje v Ta-laso Strunjan od 13. do 23. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oz. dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int, tel. 0481530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na novem društvenem sedežu v Trstu, ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, v uradnih urah.
SPDG prireja v četrtek, 19. septembra, ob polni luni nočni kolesarski izlet po
kraški gmajni. Zbirališče ob 19. uri na parkirišču za občino v Doberdobu. Obvezni čelada in dobra svetilka, za-željena prijava udeležencev; informacije po tel. 328-8292397 (Robert).
SEKCIJI VZPI-ANPI Doberdob in Dol -Jamlje prirejata v soboto, 28. septembra, izlet v Kumrovec z ogledom samostana Olimje in Kostanjevice na Krki. Odhod ob 7. uri pri Devetakih, 7.05 na Palkiš-ču, 7.10 na Poljanah, 7.15 v Doberdobu in 7.20 v Jamljah. Za informacije in vpisovanja Jordan Semolič (0481-419946), Jožko Vižintin (0481-78192) ali v Doberdobu v Gostilni Peric in v trgovini Pri Mili. Vpisovanje do 20. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest.
iS Razstave
V	ATELJEJU NEGOVANA NEMCA v
Biljah sta na ogled samostojna razstava »Bear Naked« umetnice Nine Bric in razstava del kiparja Negovana Nemca; 15., 21. in 22. septembra med 14. in 18. uro ali po predhodnem dogovoru po elektronski pošti kud.n.nemec@gmail.com.
V	GALERIJI SPAZZAPAN v Ul. Ciotti 51 Gradišču je na ogled razstava v počastitev Lojzeta Spacala z naslovom »La luna sul paese«; do 13. oktobra ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00.
V	RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 v Gorici bodo udeležencem vodenega ogleda razstave »Réclame. Manifesti e bozzetti del primo '900 dal Fondo Pas-sero-Chiesa« danes, 15. septembra, ob 17.30 podarili reprodukcijo razstavljenega reklamnega plakata.
V	VILI DE FINETTI v Coroni pri Ma-rianu bo do 6. oktobra na ogled razstava Luciana De Gironcolija z naslovom »Paesaggi e vedute 1964-2013«.
H
Šolske vesti
GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo prijave na brezplačne poskusne lekcije ter vpisi za šolsko leto 2013-14; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51 od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure in od 15. do 16. ure. Petek zaprto (tel. 0481-531508).
KELTSKA HARFA IN SOLOPETJE na Glasbeni matici v Gorici; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51 od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure in od 15. do 16. ure. Petek zaprto (tel. 0481-531508).
MLADINSKI DOM obvešča, da se bo pošolski pouk začel v ponedeljek, 16. septembra; informacije po tel. 0481546549, 0481536455 ali 328-3155040.
0 Prireditve
CERKVENI PEVSKI ZBOR IN PD VRH SV. MIHAELA vabita na spominsko mašo ob 10. obletnici smrti Anke Čer-nic, ki bo v torek, 17. septembra, ob 20. uri v cerkvi na Vrhu.
ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja danes, 15. septembra »Nedeljo umetnosti v Gorici«; slikarji, kiparji, rezbarji, umetniški obrtniki, keramičarji, ipd se bodo lahko vpisali na dva natečaja na sedežu združenja v Raštelu 74 v Gorici od 8. ure dalje (tel. 0481-281658, nuo-volavorogorizia@gmail.com). Izdelki
na temo goriških portonov in balkonov ter mesta Gorice v domišljiji umetnikov bodo na ogled na sedežu združenja v Raštelu do 29. septembra, ko bo nagrajevanje najboljših del.
□ Obvestila
PREGLED TISKA na pobudo Zelenih in Renata Fiorellija se danes, 15. septembra, med 9. in 10. uro vrača pred pokrito tržnico na Verdijevem korzu v Gorici; novinarski sogovornik publiki bo Mitja Volčič.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško, da bo v Cankarjevem domu v Ljubljani v sredo, 2. oktobra, ob 16. uri Festival za 3. življenjsko obdobje, na katerem nastopajo upokojenski pevski zbori obmejnih držav, med temi tudi društveni ŽePZ goriških upokojencev. Poleg pevk je prostora v avtobusu še za nekaj spremljevalcev. Kdor se želi udeležiti revije, naj se čim prej vpiše. Prijave sprejemajo po tel. 0481 20801 (Sonja K.), 0481 532092 (Emil D.), 0481 882203 (Eda L.).
PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba tudi letos organizira glasbene urice za otroke iz vrtca; informacije po tel. 347-1243400 (Magda).
SPDG obvešča člane, da se izteka rok za poravnavo članarine PZS (Planinske zveze Slovenije). Člani SPDG bodo lahko članarino za leto 2013 poravnali v četrtek, 19. septembra, na sedežu društva od 19. do 20. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE bo od ponedeljka, 16. septembra, dalje odprta javnosti ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro. V dopoldanskem času je obisk knjižnice namenjen šolam in vrtcem.
MEŠANI PEVSKI ZBOR F.B. SEDEJ skupaj z dirigentko Aleksandro Pertot vabi vse pevce in ljubitelje glasbe na prve pevske vaje, ki bodo v sredo, 18. septembra, ob 20.30 v župnijskem domu v Števerjanu.
MALA GODBA NA PIHALA KRAS iz Doberdoba vabi stare in nove člane na sestanek, ki bo v prostorih KD Jezero v Doberdobu v četrtek, 19. septembra, ob 19. uri; informacije po tel. 347-1243400 (Magda).
KD DANICA prireja tečaj zumbe; prva brezplačna lekcija bo v ponedeljek 30. septembra, ob 19. uri. Tečaj bo potekal vsak ponedeljek od 19. do 20. ure od 7. oktobra dalje; vpisovanje in informacije najkasneje do 20.septembra po tel. 339-7484533 (Dolores).
KRUT: 1. oktobra se začenja jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; vpisovanje v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure.
AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe z inštruktorico Greto Lefons v večnamenskem centru v Jamljah. Brezplačna poskusna lekcija bo v ponedeljek, 30. septembra, od 20. do 21. ure. Tečaj bo potekal vsak ponedeljek in četrtek, od 20. do 21. ure, začetek 3. oktobra; informacije po tel. 3385755060 (Bruna).
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v torek, 1. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 3332677398 (Miriam).
Prispevki
Za prisotnost ob počastitvi spomina našega dragega Srečka Frandoliča daruje družina 200 evrov za SLPZ Doberdob.
Namesto cvetja na grob Danice Juren daruje družina Tami, Lori, Giuliana in Marisa iz Raštela 40 evrov za onkološki center CRO v Avianu.
V spomin na Danico Juren daruje Vilma 50 evrov za onkološki center CRO v Avianu.
Pogrebi
JUTRI V GORICI: 11.00, Irma Gallo vd. Fasano iz goriške splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče.
JUTRI V SOVODNJAH: 14.00, Vera Pe-licon por. Humar (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču.
JUTRI V ŠTARANCANU: 12.00, Rosa Angelotti vd. Giordano (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepeli-tev.
^ Zapustila nas je naša draga
Vera Pelicon por. Humar
stara 85 let
Žalostno vest sporočajo
mož Alojz, sin Dario, hčeri Danila in Carmen ter ostali sorodniki
Pogreb bo v ponedeljek, 16. septembra, ob 13.45 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici v župnijsko cerkev v Sovodnje ob Soči ob 14. uri. Topla zahvala vsem, ki bodo na katerikoli način počastili njen spomin.
Sovodnje ob Soči, 15. septembra 2013
Priznano pogrebno podjetje Preschern
Nedelja, 15. septembra 2013 2 1
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
APrimorski
~	dnevnik
Andrej Kern@AndrejKern Največje presenečenje bi @Lipko2013 pripravil, če bi snel masko, spodaj pa bi se skrival Be-no Udrih. Team spirit pa to!
1.	čertina - Gregor Žvab@zvabster To
niso Stožice, to je Kitajski zid... vsaj za Grke... vsaj za zdaj!!
2.	četrtina - Kracalnik@Kracalnik Grki
ne štrajkajo sam v domovini, ampak zgleda da tudi v Stožicah.
Boštjan Zrimšek@bosstjanz V Stožicah bi lahko prišparali na sediščih, saj vsi stojijo.
Toni Gruden@duledoz V koliko časa lahko Grki nadoknadijo -16? Pač 2007 se mi še vedno kdaj v morah prikaže.
Andrej Hohnec@andrej_hohnec Kdo
je zdaj grški državni sovražnik št. 1? Ni Merklova. :)
Miha Rejc@miharejc Familija Dragic rahlo zaostaja za Grčijo. Še je šansa v drugem polčasu.
3.	četrtina - AcmanT@AcmanT Grčija je
v tretji četrtini v globoki recesiji.
4.	četrtina - Danjel Radetič@DanjelRa-
detic #junaki packajo! MMC RTVSLO@rtvslo Proti Grkom brez drame ne gre, a vsaj ni bilo tragedije.
skupina f - V Stožicah po sijajnem prvem polčasu padla tudi Grčija
Slovenija v četrtfinalu
dean oberdan
Igrajo dobro, vendar niso glavni favoriti
»Slovenci so zasluženo zmagali, igrali so motivirano, agresivno, zbrali so res veliko skokov, v prvem polčasu predvsem po zaslugi perfektnih bratov Dragic in Lakoviča,« je večerno tekmo komentiral Dean Oberdan, trener Bora Radenske. »Omenil bi še Begica, ki je v obrambi res pomemben igralec za Slovenijo. Slovenci so odlično začeli, ob takem vodstvu pa je normalno, da nasprotnik reagira, vodilna ekipa pa nekoliko popusti. Slovenija me je vsekakor presenetili, saj je po dveh porazih v prvem delu kazalo, da je mrtva. Proti Hrvaški res niso mogli zadeti, proti Poljski pa so bili res negled-ljivi. Ko pa ti met gre od rok, je vse lažje. Tokrat so v prvem delu metali res odlično za tri točke, Grkom pa je pri takem zaletu najbrž padel pogum.
Če bo Slovenija nadaljevala v napadu s takimi odstotki, lahko še napreduje, vendar ni moj avorit za naslov. V finalu bosta po mojem mnenju igrali Španija in Francija. Pa tudi Italija lahko preseneti.
Ali je bila to res najboljša predstava Slovencev na letošnjem EP, je težko vprašanje. Vsaka tekma je zgodba zase. Ključ zmage zadnjih dveh tekem je bila obramba nad Belinellijem in Spanulisem. Nosilec grške izbrane vrste je začel tokrat igrati šele, ko je Slovenija vodila plus 26. Slovenci so željni zmage, igrajo agresivno, so hitri, dobro branijo, vendar se mi ne zdijo, da tako dobri, kot morda zdaj zgleda.« (V.S.)
Slovenija - Grčija 73:65 (26:13, 43:27, 62:47)
Slovenija: Lakovič 10 (5:6), Jok-simovič 5, Blažič 7 (2:2), Nachbar 5 (0:2), G. Dragic 28 (7:9), Z. Dragic 11 (4:4), Lorbek 2 (2:2), Vidmar 2 (0:2), Begic 3 (1:2).
Grčija: Slokas 6 (4:4), Borusis 6 (4:4), Zisis 13 (6:8), Spanulis 21 (7:9), Perperoglu 1 (1:2), Fotsis 5 (3:4), Kai-makoglu 3 (3:4), Bramos 5 (1:1), Prin-tezis 2 (2:2).
Košarkarji Slovenije so si z vrhunskim prvim polčasom krog pred koncem drugega dela zagotovili uvrstitev v četrtfinale evropskega prvenstva. Na krilih glasne publike in izjemnega Gorana Dragica so prvič po osmih letih in treh zaporednih porazih nadigrali Grčijo s 73:65.
Z drugo zmago v drugem delu si je Slovenija sicer zagotovila nastopanje do konca eurobasketa in boj za medalje, vendar mora jutri odigrati še eno tekmo, in sicer proti Finski, ki bo zelo pomembna za določitev vrstnega reda v skupini F in čim ugodnejše izhodišče v četrtfinalu.
Slovenija se bo za prvo mesto, ki prinaša četrtouvrščeno moštvo iz skupine E, borila s Hrvaško, ki ima boljše razmerje s Slovenijo, saj je zmagala v Celju, zato bi ob enakem številu točk ona osvojili prvo mesto. Hrvaška bo zadnjo tekmo drugega dela igrala ob 14.30 proti Grčiji, ki sicer še ima teoretične možnosti za četrtfinale, toda nastopila bo oslabljena; na seznamu poškodovanih se je Lukasu Mavrokefali-disu, ki je manjkal že proti Sloveniji, pridružil Kostas Papanikolau.
Slovenski junaki so odigrali izjemen prvi polčas, verjetno enega najboljših polčasov v zgodovini slovenske košarke. Simfoniji je dirigiral Goran Dragic. Njegovih je bilo prvih enajst točk na tekmi, in to v vsega treh mi-
nutah in desetih sekundah. Prvo četrtino je Slovenija dobila s 26:13. Imela je kar sedem skokov v napadu. Goran Dragic je do 16. minute dosegel že 18 točk ob metu 3:3 za tri točke, semafor v dvorani Stožice pa je kazal rezultat 39:22. Ob odmoru je bila razlika za točko nižja, pogled na statistiko slovenske reprezentance pa fantastičen: 6:11 met za tri točke, 11:11 prosti meti, 12 skokov v napadu, skupno kar 27, 3 ukradene žoge, 2 blokadi ...
Po petnajst-minutnem odmoru je Slovenija nadaljevala z delom. Razlika je rasla iz minute v minuto - 27:46, 29:51, 32:56 - in se v 27. minuti ustavila pri 26 točkah (62:36). Goran Dragic je bil tedaj pri 26 točkah.
Slovenski košarkarji so očitno hoteli ponuditi zvesti publiki popolno uslugo oziroma celoten repertoar čustev. V prvih treh četrtinah poezijo, v zadnji pa še dramo. Ker so v dobrih sedmih minutah, torej od vodstva za 26 do 35. minute dosegli le en koš, so se Grki z delnim izidom 19:2 približali na 64:55. Še več, Grčija je dve minuti pred koncem prišla na vsega šest točk zaostanka in imela napad za še dodatno znižanje razlike.
Slovenija se je ubranila, odločitev pa prinesel kdo drug kot Goran Dragic s svojo 28. točko za 70:62 41 sekund pred koncem.
Skupina E		
danes: 14.30 Latvija - Belgija, 17.45 Ukraj		na
- Litva, 21.00 Srbija - Francija		
Litva 4 3 1	285:251	7
Srbija 4 3 1	294:278	7
Francija 4 3 1	313:303	7
Ukrajina 4 2 2	262:294	6
Latvija 4 1 3	206:300	4
Belgija 4 0 4	258:302	4
		
Skupina F		
Včerajšnji izidi Hrvaška - Italija 76:68, Španija		
- Finska 82:56, Slovenija - Grčija 73:65		
Hrvaška 4 3 1	280:273	7
Slovenija 4 3 1	309:287	7
Španija 4 2 2	294:253	6
Italija 4 2 2	288:276	6
Finska 4 1 3	249:309	5
Grčija 4 1 3	293:315	5
Jutri: 14.30 Hrvaška - Grčija	17.45 Italija -	
Španija, 21.00 Slovenija - Finska.		
Izjemna igra Gorana Dragica
ansa
Četrtfinale (Ljubljana, Stožice): sreda, 18. septembra: 17.30 E1 - F4 (T79); 21.00 F2 - E3 (T82); četrtek, 19. septembra: 17.45 F1 - E4 (T81); 21.00 E2 - F3 (T80). Polfinale, petek, 20. septembra: 17.45 zmagovalec T80 -zmagovalec T81 (T86); 21.00 zmagovalec T79 - zmagovalec T82 (T85). Finale, nedelja, 22. septembra: 17.30 za 3. mesto;21.00 finale.
OSEBNO V NAPADU

/S
.O o
H
T T
GORICA
MARKO LUTMAN
ODBORNIKSPDG Litva - Belgija Litva za 11 točk Ukrajina - Srbija Srbija za 10 točk Francija - Latvija Francija za 14 točk Največ košev na tekmi: Ukrajina - Srbija
26
ALES FERI
ODBOJKAR Latvija - Belgija Latvija za 10 točk Ukrajina - Litva Litva za 10 točk Srbija - Francija Francija za 5 točk Največ točk: Litva
VZHODNI KRAS

ZAHODNI KRAS
TRST IN OKOLICA DOLINA MILJE
Predvčerajšnja napoved
MATEJA PICCINI
KOŠARKARICA Litva - Belgija Litva za 9 točk Ukrajina - Srbija Srbija za 14 točk Francija - Latvija Latvija za 12 točk Največ košev na tekmi: Francija - Latvija
GORAN KERPAN
NOGOMETAŠ VESNE Litva - Belgija Litva za 15 točk Ukrajina - Srbija Srbija za 10 točk Francija - Latvija Francija za 10 točk Največ košev na tekmi: Francija Latvija
Dnevni izid
Skupni izid
6
21 30
Današnja napoved
MIA KRAUS
KOŠARKARICA Latvija - Belgija Latvija za 15 točk Ukrajina - Litva Ukrajina za 8 točk Srbija - Francija Francija za 8 točk Največ točk: Francija
CHRISTIAN BRIŠCIK
TRENER KOŠARKE Latvija - Belgija Latvija za 12 točk Ukrajina - Litva Litva za 2 točki Srbija - Francija Francija za 7 točk Največ točk: Francija
WALTER MOCOR
PREDSEDNIK BREGA Litva - Belgija Litva za 15 točk Ukrajina - Srbija Srbija za 5 točk Francija - Latvija Francija za 10 točk Največ košev na tekmi: Francija Latvija
6
31
SARA PREPROST
ODBOJKARICA Latvija - Belgija Latvija za 5 točk Ukrajina - Litva Ukrajina za 5 točk Srbija - Francija Srbija za 10 točk Največ točk: Ukrajina
Legenda: pravilno napovedan izid = 5 točk; pravilno napovedan izid v razponu treh točk= 3 točke, pravilno napovedan zmagovalec = 1 točka, dodatno vprašanje = 3 točke
Pišem takoj po koncu tel<me med Hrvaško in Italijo in moram priznati, da sem med tekmo navijal za Italijo. Vem, da velika večini vam, ki ste še zelo navezani na Jugoslavijo in ki predvsem mo- V) čno čutite slovanske korenine, lahko taka trdite\> me- D ni bogoskrunska, jaz pa, kot »pravi« tržaški me--^ šanec po poreklu in slovenskih, poudarjam slovenskih, čustev, imam prav tako malo rad tako Italijane kot Hrvate, tako da sem med tekmo navijal po športno, to je za tistega, ki sem zanj menil, da si bolj zasluži zmage. Italijani so doslej igrali zelo dobro, tudi proti Sloveniji, danes so nadaljevali s tako igro tudi na začetku, krepko povedli, imeli vse niti igre v svojih rokah, in potem se je zgodilo nekaj povsem normalnega, s košarkarskega vidika pa tragično odločilnega: Hrvati so začeli zadevati, Italijani pa ne. Heroj tekme proti Sloveniji Gentile je bil danes tisti pravi Gentile, ki smo ga celo leto gledali v Milanu in se zanj spraševali, zakaj ga sploh trener postavlja na igrišče, Belinelli je spet postal »stari« Belinelli, tisti, ki nekaj časa igra za druge, potem pa misli rešiti tekmo sam in začenja metati vse mogoče, predvsem pa nemogoče, Datome sam ne more igrati, na drugi strani pa so Hrvati v tretji četrtini zadeli 60% iz igre in naredili delni izid 26-9. Ko so na začetku zadnje četrtine Hrvati ušli na +15, sem se že začenjal spraševati, zakaj neki so morali Italijani igrati zdaleč najslabše doslej prav v njihovi najvažnejši tekmi turnirja in sem se že vdal v usodo, češ, kaj pomaga, da igrate dobro, ko ni treba, prav je zato, da izpadete, je v zadnji četrtini Hrvaška naredila največjo napako, ki bi jo lahko. Igro je dala v roke edinemu »nenormalnemu« igralcu, ki ga ima, kot sem ga poimenoval včeraj, Ukicu in ta je po svojem starem receptu uspel potegniti Italijane med žive. Na koncu je Italija pri 66-70 dve minuti pred koncem zapravila »zicer« z neumno potezo sicer že zdelanega Cusina in so se torej Hrvati lahko veselili. Meni pa je še bolj zavrela kri, ko sem videl, kakšno priložnost si je v resnici Italija zapravila. Moram priznati, da mi je nekoliko žal Pianigiani-ja, ki ga bo sedaj italijanska novinarska ne-stroka raztrgala na koščke, potem, ko je v resnici uspel vsaditi igro skupini ljudi, ki je še pred dvema letoma izgledala kot tolpa oseb, ki se je prvič spoznala v življenju in ki ni sploh vedela, kaj se od njih zahteva. Stavim, da bodo tudi takoj vsi pozabili, koliko važnih ljudi je manjkalo, prav tistih, o katerih se je na široko govorilo pred prvenstvom v slogu preventivne zaščite zadnjice. Seveda ima italijanski trener tudi svoje napake: težko odreagira med samim potekom tekme, nekaj njegovih taktičnih izbir, ali bolje ne-izbir, se zdi sumljivih, ali je res opravil veliko delo in po moje bi bilo prav, če bi Italija le na kakšen način prišla vsaj v četrtfinale. Bojim se pa, da počasi začenjajo pojenjati moči in da tudi motivacija ni več tista, ki je bila na začetku.
Ta tekma pa bi morala biti v poduk tudi mladim trenerjem, ki po mojem mnenju vedno bolj pozabljajo na temeljni smisel košarke. Imenuje se košarka, ker je treba žogo vreči skozi obroč. Komur to uspe bolj pogosto, ta zmaga. To je edino, kar šteje. Upam, da si bodo zapomnili, da je Hrvaška v bistvu zmagala, ker je žogo zelo pogosto spravljala skozi obroč, medtem ko jo je Italija izgubila, kerji prav ista stvar ni uspevala. Mirko Novosel mi je nekoč odgovoril na vprašanje, koliko časa treninga mora v procentih biti posvečen metu na koš: »Od 60 do 70% časa«. Ha! Tako kot se to dela danes...
22
Nedelja, 15. septembra 2013
ŠPORT
Španija nadigrala Finsko
Finska, zadnja nasprotnica slovenske reprezentance v drugem delu, je po visokem porazu proti Hrvaški v prvem krogu izgubila še drugo tekmo. Tokrat so jih kar z 82:56 (18:15, 42:30, 57:44) ugnali branilci naslova Španci, ki so si pot do zmage tlakovali že v prvem polčasu, v drugem pa le še dokončali delo. Prvi strelec tekme je bil Jose Calderon s 23 točkami, ob tem je zadel pet trojk, v finski ekipi pa je bil najučinkovitejši Petter Ko-ponen s 17 točkami, 12 pa jih je dosegel že v prvem polčasu.
Še o zasedenosti Stožic
Dvorana v Stožicah uradno premore 12.500 gledalcev, ker pa eno od dveh stranskih tribun v celoti zasedajo položaji za medijske hiše, je njena kapaciteta precej manjša. Na četrtkovi tekmi med Italijo in Slovenijo so našteli 10.000 gledalcev, dvorana pa je bila razprodana in dejansko polna. Nekaj praznin gre na račun vstopnic, ki so jih organizatorji po pravilih morali odstopiti FIBA Europe kot nosilki pravic za EuroBa-sket, določeno kvoto pa so kupile nacionalne zveze. Vsi pa le niso prišli v Ljubljano oz. vstopnic niso pravočasno vrnili za ponovno prodajo.
skupina f - Poraz proti Hrvaški pa kaže, da moč »azzurrov« ugaša
Naprej tudi Italija
Hrvaška - Italija 76:68 (8:17, 31:36, 57:45)
Hrvaška: Tomic, Draper 12 (4:4,1:3, 2:4), Bogdanovic 18 (2:4, 2:9, 4:6), Rudež 2 (2:2, -, -), Ukic 13 (2:2, 4:7, 1:6), Simon 14 (2:2, 3:6, 2:6), Markota 2 (-, 1:2, 0:3), Žoric 7 (3:6, 2:9, -).
Italija: Aradori 12 (2:2, 5:8, 0:4), Melli 2 (-, 1:6, -), Belinelli 9 (3:5, 3:6, 0:1), Diener 5 (- 1:2, 1:2), Cusin 7 (3:7, 2:5, -), Datome 24 (5:5, 5:8, 3:5), Cinciarini (2:2, 2:2, 1:2).
Večerna zmaga Slovenije je tudi Italiji prinesla uvrstitev v četrtfinale (Grčija in Finska Italijo ne moreta več prehiteti, ker sta proti njej izgubili neposredni dvoboj), vendar se po drugem zaporednem porazu, tokrat proti Hrvaški, vendarle postavlja vprašanje, ali italijanska reprezentanca počasi ugaša. Italijani so bili po prvem polčasu na dobri poti (imeli so tudi že 13 točk prednosti), da premagajo Hrvate, a so slednji v drugem polčasu postavili stvari na svoje mesto in ob podpori 5000 svojih navijačev vpisali še drugo zmago v drugem delu eurobasketa. Hrvaška je odlično odigrala predvsem tretjo četrtino, ki jo je dobila s 26:9. V zadnji četrtini so se Italijani - podobno kot v četrtek proti Sloveniji - povsem približali tekmecem, a so Hrvati v zaključku ubranili prednost in zmagali. Kljub reakciji v zadnji četrtini pa se zdi več kot očitno, da »azzurrom« zmanjkuje moči in upada samozavest. Pod košem so bili spet nemočni, od-stoki v metih se slabšajo (tokra le 5:18 za tri točke), pozna se, da Pianigiani rotira v Stožicah le osem igralcev, ki ne morejo zagotoviti 40 minut
r ' ^ \ ri
I v -cut
ft p'* '
' Hm ■
energične igre. Od štirih mušketirjev, ki so ve-drili in oblačili v Kopru, je na svoji ravni igral včeraj le še Datome (24 točk, 5:8 za dve, 3:5 za tri točke, na sliki), Belinelli je senca samega sebe. Opazno je, da se ne počuti najboljše, ni bilo le naključje, da na zadnji tekmi v Kopru proti Švedski sploh ni stopil na igrišče.
»Pristop je bil odličen. Naša prednost po prvem polčasu bi lahko bila celo večja. Med raz-
veljavitvijo koša Mellija po zabijanju in trojko Ukica je pet pomembnih točk razlike. V tem delu tekme smo igrali celo nad svojimi zmožnostmi, v tretji četrtini pa nas je Hrvaška nadi-grala. Tudi zavoljo naših napak. V zadnji četrtini smo se vrnili v igro, na koncu so odločali detajli. Hrvška je pokazala dobro košarko. Zmagala je močnejša ekipa,« je po tekmi priznal trener Italije Simone Pianigiani.
komentar - Robert Jakomin
»Italijane so preštudirali«
Robert Jakomin, košarkarski trener, kaj se dogaja v italijanske taboru?
V	vsaki ekipi se lahko nekaj zatakne. To se je zgodilo zdaj Italiji, iz krize pa se ne zna izvleči.
Ali kaj pogrešate v igri Italije v primerjavi s tekmami v Kopru?
V	Kopru so vseh presenetili. Tam so v obrambi zapirali raketo, nasprotnikom niso dovolili skokov v napadu, naposled pa niso igrali ko-tranapadov, da bi se še dodatno izpostavili. Fizično najbrž ne bi zdržali takega ritma. V napadu so izbrali sistem igranja s štirimi zunanjimi igralci, ki zadevajo kadar koli in s komer koli. Vse to je presenetilo nasprotnike, ki so jih težko branili, vsi pa so jih po mojem mnenju tudi podcenjevali. Zdaj pa so nasprotniki dobili orožje proti taki igri, saj so vse izkoristile svojo premoč pod košema.
Nenazadnje ima Italija tudi kratko klop ...
Tako je. Igra od 7 do 8 igralcev. Nosilci so najbrž že utrujeni, danes (včeraj op.a.) je Cusin prosil za menjavo po samih petih minutah igre.
V	Ljubljani Italija še nima zmage. Ali je bila morda skupina v Celju kakovostnejša kot v Kopru?
Ne bi rekel. V Kopru so Italijani igrali dobro, zdaj pa so jih drugi preštudirali. Res pa je, da imata Slovenija in Hrvaška daljšo klop, Hrvaška napreduje iz tekme v tekmo, Slovenci pa so, kot kaže, rešili težave.
Tudi liderja nima, Belinelli ni Parker.
Tako je. Ko so nastale težave, je Belinelli izkazal svojo nagnjenost k individualni igri, kar se mnogim dogaja. Belinelli je vrhunski igralec za Evropo, ni kot Parker. (V.S.)
nogomet - Inter - Juventus brez zmagovalca
Slaba tekma, pravičen izid
Inter - Juventus 1:1 (0:0)
STRELCA: v 72. Icardi, v 75. Vidal
INTER (3-5-2): Handanovič 6,5; Campagnaro 7, Ranocchia 6,5, Juan Jesus 6,5; Jonathan 6, Guarin 6, Cambiasso 6, Taider 5,5 (69. Icardi 7), Nagatomo 6; Alvarez 6,5 (80. Kovačič), Palacio 6. Trener: Mazzarri.
JUVENTUS (3-5-2): Buffon 6; Bar-zagli 6,5, Bonucci 6, Chiellini 5; Lichsteiner 5,5 (46. Isla 6), Vidal 7, Pirlo 6 (87. Padoin), Pogba 6, Asamoah 6,5; Tevez 6, Vučinic 5,5 (72. Quagliarella). Trener: Conte
Sodnik: Orsato 6,5.
94. prvenstveni derbi med Interjem in Juventusom, največkrat odigrana tekma v zgodovini italijanskega nogometa (če upoštevamo vse uradne nastope sta si ekipi stali nasproti že 221-krat) se je zaključil brez zmagovalca, a obe ekipi sta razočarali. Razen petih vročih minut (med 72. in 77.), ko sta tudi padla gola, je bil tempo igre dokaj nizek, priložnosti za zadetek res malo.
33 točk razlike med Juventusom in Interjem, kolikor jih je bilo ob koncu lanskega prvenstva (vendar je Inter slavil v Tu-rinu s 3:1) ni nič pomenilo. Poletje je to razliko izbrisalo, od takrat se je marsikaj spremenilo, zlasti v taboru Interja, kjer je prišlo do zamenjave na klopi (Mazzarri je nasledil Stramaccionija) in številnih sprememb v začetni postavi. Črnomodri so prvenstvo začeli z dvema zmagama, ravno tako Juventus, ki je tudi v tej sezoni favorit za osvojitev že tretjega zaporednega naslova, je bila pred to tekmo sedemnajst mesecev zapored, to se pravi od aprila 2012, na vrhu A-lige.
S taktičnega vidika je bil prvi polčas dokaj v skladu z napovedmi. Obe ekipi sta
Manuiel Icardi (v sredini) zadel za Inter
stopili na igrišče s postavitvijo 3-5-2, vendar se razen v tem Contejevi in Mazzarri-jevi ekipi taktično precej razlikujeta. Juventus je imela v glavnem vajeti igre v svojih rokah, saj Conte zahteva od svojih organizirane napade. A vse je potekalo zelo počasi. Mreža podaj je bila večkrat sama sebi namen, tako da so črnobeli v resnici le enkrat ogrozili Handanovičeva vrata, točneje s Pog-bajem (po krasni podaji Pirla) v 31. minuti. Tako je bil Inter celo nevarnejši. Campa-gnaro in ostali so se zelo urejeno branili in čakali na napako nasprotnika. In dvakrat to napako dočakali. A poskusa Nagatoma v 13. in Alvareza v 42. sta se izrodila, ko je Buffon oba strela preusmeril v kot.
Drugi polčas je bil še bolj v primežu taktiziranja na obeh straneh. Nobena od
ansa
ekip v bistvu ni želela pretirano tvegati, tako da je igra v glavnem potekala po sredini igrišča. V 72. minuti pa je hudo Chielli-nijevo napako izkoristil Alvarez, podal do Icardija, ki je ukanil Buffona. Igra se je v trenutku razplamtela. Juventus je potreboval le nekaj več kot minuti za izenačenje. Asa-moah je trmoglavo prodrl po levi in podal do Vidala, ki se je sredi kazenskega prostora odlično znašel in dosegel že tretji zadetek v prvenstvu. In to je bilo v bistvu vse. V taboru Interja pa lahko gledajo z optimizmom na nadaljevanje prvenstva, saj so bili včeraj povsem enakovredni Juventusu. (I.F.)
Večerna izida: Napoli - Atalanta 2:0 (Hiuguain v 26., Callejon v 36. min.), Torino - Milan 2:2 (DAmbrosio v 2., Cerci v 26., Muntari v 42., Balotelli (11-m) v 52. d.p.
trst-prosek
Odločala sekunda, Guličeva prva
Slovenskemu tekmovalcu tržaškega kolesarskega Teama Ep-pinger Andreju Gučki letos ni uspelo zmagati na gorskem kronometru med Barkovljami in Prosekom. Za sekundo ga je ugnal Italijan Diego Pallami (Pieris), ki je dosegel čas 13,32 minute. Gučka je krepko zaostal za svojim lanskim rekordom proge 12,59, vendar je pihal letos veter z morja, ki je nekoliko oviral tekmovalce, teh je bilo v različnih kategorijah 154. So se pa pri Eppin-gerju veselili premočne zmage Teje Gulič v ženski konkurenci in s časom 15:20,01. Druga je bila Av-strijka Brigitte Krebs (17:06), tretja pa Slovenka Andreja Kodec (17:18)
kolesarstvo
Primorki Tanji Žakelj svetovni pokal
HAFJELL - Slovenska gorska kolesarka Tanja Žakelj je na zadnji dirki svetovnega pokala v norveškem Hafjellu osvojila šesto mesto in si zagotovila končno zmago v skupnem seštevku. Primorka si je v tej sezoni na vseh dirkah razen na Norveškem prikolesarila oder za zmagovalke.
VUELTA - Letošnja Vuelta bo postregla z najstarejšim zmagovalcem največjih kolesarskih dirk na svetu. V predzadnji, 20. etapi je 41-letni Američan Chris Horner odbil vse napade Italijana Vincenza Nibalija, še več, prednost pred njim je še povečal na 37 sekund. Etapo je sicer dobil Francoz Kenny Elis-sonde (Fra/FDJ).
ODBOJKA - Rusinje, ki so v finalu s 3:1 (23, -23, 23, 14) premagale Nemčijo, so osov-jilie 18. evropski naslov, a prvega po letu 2001. V tkemi za 3. mesto je Belgija s 3:2 (-23, 21, 26, -21, 11) premagala Srbijo.
BRAJKOVIČ - Belokranjec kolesar Jani Brajkovič (29 let) je še za eno sezono podaljšal sodelovanje s kazahstanskim moštvom Astana.
BRON - Slovenski kanuist Benjamin Sa-všek je na svetovnem prvenstvu slalomistov na divjih vodah v Pragi osvojil bronasto kolajno.
MOTO G P - Španec Marc Marquez (Honda) je bil najhitrejši v kvalifikacijah za današnjo VN Italije v Misanu. Za Španca je to šesti «pole position» v sezoni. Z drugega mesta bo začel njegov rojak Jorge Lorenzo, s tretjega pa Valentino Rossi (oba Yamaha).
TENIS - Slovenska reprezentanca po dveh dnevih dvoboja I. evro-afriške skupine Davisovega pokala proti Južnoafriški republiki vodi s 3:0, kar pomeni, da si je že zagotovila obstanek v tej kakovostni skupini. Svetovna skupina: Češka - Argentina 3:0, Srbija - Kanada 1:1
/
ŠPORT
Nedelja, 15. septembra 2013
23
jadranje - Pogovor z Igorjem Simčičem (Esimit Europa 2)
»Smo pripravljeni«
Esimit Europa 2 je zajadrala v Jadransko morje: že nekaj tednov je privezana v Miljah v porti-ču San Rocco. Jadrnica, ki pod evropsko zastavo tekmuje za Jadralno zvezo Slovenije, je svoj krstni nastop v Sloveniji proslavila z zmago na Diplomatski regati v Izoli. Za vnovičen uspeh je v konkurenci 63 jadrnic potrebovala 56 minut. Pri nas bo odjadrala še Bernetti Lombardini Cup in znamenito Barcolano. Z idejnim vodjo projekta Igorjem Simčičem (na fotografiji KROMA na sredi, med Schumannom (levo) in Zbogarjem) smo se pogovorili v petek preden je Esimit Europa 2 zajadrala z otroki društva za Downov sindrom Planet 47.
Kako se sploh počutite tu v Miljah? Ste tu doma?
Tu se je nenazdanje začela naša zgodba, tu smo doma.
Ste pripravjeni na Barcolano?
Seveda. Pripravljeni smo že na celo sezono, nazadnje smo zmagali Fastnet, eno najtežjih regat na svetu. Barcolana pa je za nas vedno pomembna regata, ne samo iz vidika zmage, ampak zato, ker se predstavimo širši javnosti, diplomatom in ljudem, ki združujejo Italijo, Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo.
Koliko jadrnico sploh poznajo Slovenci, ker ste doma res poredkoma?
Mislim, da nas kar poznajo. Pred leti smo bili doma več časa, mislim pa, da po 18. letih smo tudi v Sloveniji naredili kar veliko.
Pred kratkim ste dosegli 25. zaporedno zmago. Zasledujete kak rekord?
Rekorde iščemo na posamičnih regatah, da smo najhitrejši do sedaj. Cilj je nadaljevati z zbiranjem zmag in upam, da nam bo uspelo.
Ko jadrate, jadrate na odprtem morju daleč od reflektorjev. Ali domov pridete tudi zato, da pridobite nekaj pozornosti?
Na vsakem tekmovanju imamo veliko medijsko pozornost že samo zaradi jadrnice, deset članske ekipe, zaradi šampionov na naši jadrnici in naboja, ki ga mi v bistvu predstavljamo, in to je Evropa. (V.S.)
odbojka - Moški del 40. pokala Bazoviške žrtve v organizaciji ŠZ Sloga
Zelo izenačene tekme
Včeraj je bil v Repnu moški del mednarodnega odbojkarskega turnirja za 40. Pokal Bazoviških žrtev, ki ga je priredilo AŠZ Sloga v sodelovanju z ZSŠDI in Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Turnir, ki je potekal v obliki tro-boja (udeležili Sloga Tabor, združena goriška ekipa Olympia in ravenski Fu-žinar), je bil zelo izenačen: vsaka ekipa je enkrat zmagala in enkrat zgubila, prvo mesto pa je osvojila goriška ekipa, ki je za svojo zmago dobila tri točke. Ostali dve tekmi sta se zaključili po petih setih. Za igralce je to bil velik fizični napor, za trenerje pa odličen pokazatelj stopnje pripravljenosti na bližajoča se prvenstva.
Fužinar, od letos novi slovenski prvoligaš, je nastopil v nekoliko okrnjeni postavi, svojo dobro fizično pripravo pa je dokazal na uvodni tekmi proti Slogi Tabor. Slogaši so bili tudi znatno okrnjeni (manjkali so David Cettolo, Bolognesi in Sirch), prvič pa je za Slogo Tabor nastopil Samuel Princi, ki bo letos na posodo pri našem drugoligašu. Trener Jerončič je na turnir poklical še tri domače mladince. Naši odbojkarji so zelo dobro začeli, povedli z 2:0, nakar so jim začele zmanjkovati moči, popustil je sprejem in Fužinar je v velikem slogu in po izenačenem boju izenačil, nato pa brez težav osvojil peti niz. Tudi druga tekma je bila zelo izenačena, izid negotov vse do konca se-tov, ko so bili v končnicah vedno boljši goriški odbojkarji. V zadnji tekmi se Sloga Tabor ni mogla izneveriti tradiciji zadnjih dveh prvenstev, v katerih je bil peti set skoraj njen zaščitni znak: po vodstvu z 2:1 je povsem popustila in dovolila Olympii, da je izenačila, nato pa si v zadnjem nizu takoj priigrala visoko prednost in jo obdržala do konca. Osvojena točka pa je bila Olympii dovolj za osvojitev turnirja, kar je vsekakor dobra popotnica za našo goriško združeno ekipo.
Izidi: Sloga Tabor Televita - Fu-žinar 2:3 (25:22, 25:20, 20:25, 22:25, 6:15), Fužinar - Olympia 0:3 (21:25, 21:25, 24:26), Sloga Tabor Televita -Olympia 3:2 (26:24, 20:25, 25:20, 13:25, 15:6)
Vrstni red: 1. Olympia, 2. Sloga Tabor Televita, 3. Fužinar
Olympia: Cobello, Corsi, A.in Š. Čavdek, Černic, Hlede, E.in M. Juren, Komjanc, Lavrenčič, Magajne, Per-soglia, Plesničar, Terpin, Vogrič. Trener: F. Marchesini Sloga Tabor Tele-vita: Antoni, N. Cettolo, Iaccarino, Je-
S tekme med Slogo Tabor in združeno goriško ekipo Olympia
kroma
rončič, M. in V. Kante, A. in M. Pe-terlin, Princi, Sosič. Trener: G. Jerončič Fužinar: Abraham, Cigonovič, J.in M. Jež, Levar, Libnik, Mandl, Radjenovič, Stravnik, Šavc, Valehtan. Trener: B.Ivartnik Tekmovalnemu delu je sledilo nagrajevanje ob prisotnosti predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina in predsednika tržaškega odbora FIPAV Walterja Rusicha. Po nagovoru Sloginega predsednika Fran-
ka Drasiča, ki je prisotnim obnovil spomin na štiri bazoviške junake, so nastopajoče ekipe prejele pokal, kot najboljši posamezniki pa so bili nagrajeni Simon Plesničar (Olympia -obramba), Jure Jež (Fužinar - napadalec), Filip Hlede (Olympia - poda-jač) in Ambrož Peterlin (Sloga Tabor Televita - najbolj popoln igralec). V nagradni sklad so prispevali FIPAV, SKGZ, SSO, ZKB in ZSŠDI. (INKA)
jadranje - Državno prvenstvo 470 in finn
Jadralca JK Čupa le točka loči od 2. mesta
Jadralca Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta po drugem dnevu regat na državnem prvenstvu olimpijskih razredov napredovala s 4. na 3. mesto, od drugega mesta pa ju loči samo točka. Jadralci so včerajh dokončali dva plova v vetru od 10 do 15 vozlov. Čupina jadralca sta z boljšimi taktičnimi izbirami dokončala oba plova na drugem mestu, vodilna Hrvata Šime Fantela in Igor Marenic, ki sicer tekmujeta izven konkurence, pa sta obe regati zmagala: »Današnja starta sta bila dobra, tudi v krmo sva tokrat jadrala hitro. Naju so na obeh regati ostali pokrivali, zato sta Hrvata obakrat prevzela večji naskok in sama prijadrala na cilj,« je pojasnil krmar Sivitz Košuta. Z enim odbitkom sta doslej
zbrala 14 točk, tako tudi četrtouvršče-na Rebaudi in Raiman, drugouvrščena Capurro in Puppo pa imata le točko manj. Prvenstvo se bo zaključilo jutri.
Jadralec Čupe Daniel Piculin v razredu finn pa je ohranil 13. mesto med 18 jadralci.
Triatlon v Gradežu:
Velenjčan in Tržačanka
Slovenec David Pleše (Velenje) je zmagovalec 15. olimpijskega triatlona v Gradežu. V času 1.49:44 je zmagal pred Italijanom argentinskega porekla Danielom Fontano (1.50:56). Med ženskami je zmagala Tržačanka Daniela Chmet (Fiamme Oro, 2.04:50), ki je bila prva tudi lani. Nastopilo je 527 tekmovalcev.
Jutri
□ Obvestila
lokostrelstvo
Znova dobra uvrstitev Karen Hervat
Na mladinskem državnem lokostrelskem prvenstvu v kraju Santa Maria di Sala pri Benetkah se je v kategoriji deklic, v disciplini fita, izkazala mlada slovenska loko-strelka Karen Hervat (dijakinje nižje srednje šole Simona Gregorčiča iz Doline), ki tekmuje za tržaški klub Ascat. Varovanka trenerja Morena Granzotta je osvojila odlično 8. mesto, čeprav je tekmovala s starejšimi lo-kostrelkami. »Bila je tudi v igri za kolajno. Toda tudi 8. mesto ni od muh,« je ocenil trener Granzotto. Hervatova klubska tovariši-ca Nicole Buzdon je zasedla solidno 11. mesto. Obe sta izboljšali osebni rekord. Z državnim prvenstvom se je tudi končala poletna sezona, s katero je bil trener Granzotto zelo zadovoljen. »Karen je ogromno napredovala, tako da že nestrpno pričakujemo prihodnjo oziroma zimsko sezoni na zaprtem,« je še dodal trener, doma iz Bazovice.
Domači šport Danes
Nedelja, 15. septembra 2013 NOGOMET
ELITNA LIGA - 15.30 v Repnu: Kras Repen -Fontanafredda
PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Štandrežu: Juventina - Zaule; 15.30 v Červinjanu: Pro Cervignano Muscoli - Vesna
1.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Dolini: Breg - Pro Gorizia; 15.30 v Trstu, Ul. Petracco: Costalunga -Sovodnje; 15.30 v Trebčah: Primorec - Mariano
2.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Bazovici: Zarja -Campanelle
DEŽELNI POKAL 3. AL - 16.00 v Doberdobu: Mladost - Chiarbola; 16.00 na Opčinah: Opicina
-	Primorje ODBOJKA
POKAL BAZOVIŠKIH JUNAKOV - V Repnu, 10.00: Zalet - Hit Nova Gorica; 12.00: Zalet - Grobničan; 16.00: Nova Gorica - Grobničan KOŠARKA
MEMORIAL GOMBAČ (under 14) - Na Stadionu 1. maja v Trstu: 9.00 Bor - Breg; 10.30 Mesarija Prunk
-	Libertas; 12.00 tekma za 3. mesto; 13.30 finale
Ponedeljek, 16. septembra 2013 KOŠARKA
TURNIR K2 SPORT - V Kulturnem domu v Gorici, 19.00: Goriziana - Kontovel; 21.00: Grado -Romans
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo v petek 20. septembra od 17.30 do 19.00 stekla prva urica plezanja za otroke od 7. do 12. leta starosti v društveni telovadnici v Bazovici - Center Zarja. Info tel. 3498742101 in www.spdt.org. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo v četrtek, 26.septembra, ob 20.00 potekal v bazoviški telovadnici (Športni center Zarja) pod umetno steno uvodni predstavitveni večer za vsakoletni tečaj plezanja za začetnike, namenjen vsem, ki so dopolnili šestnajsto leto starosti. Vljudno vabljeni, info na tel. 3496648530. ŠD ZARJA obvešča, da se bo s 1. oktobrom pričela splošna rekreacijska vadba, ki jo bo vodila prof. Silva Meulja ob torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru Zarja v Bazovici. Informacije na tel. 333-1755684 (od 19. do 21. ure).
ASD BREG Odbojkarska sekcija sporoča, da se bodo zaceli treningi za MiniVolley v četrtek, 19.9. ob 16.30 v telovadnici v Dolini. Treningi bodo ob torkih in četrtkih, od 16.30 do 18.00 v telovadnici Silvano Klabjan v Dolini. ŠPORTNA ŠOLA TRST - ŠZ BOR obveščata, da bo telovadba uvajanje v atletiko za otroke od 8. do 10. leta pričela na stadionu na Kolonji jutri, 16. septembra, 16.30-17.30. Informacije in predvpisi v uradu na Stadionu 1. Maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali tel. št. 040-51377. ŠPORTNA ŠOLA TRST - ŠZ BOR obveščata, da bo telovadba športna šola za otroke od 6. do 8. leta pričela na Stadionu 1. Maja v ponedeljek, 23. septembra, na Stadionu 1. Maja, 17.00-18.00. Informacije in predvpisi v uradu na Stadionu 1. Maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali tel. št. 040-51377.
AŠD SK BRDINA prireja ob petkih v prostorih telovadnice v Repnu od 20.30 do 22.00 »rekreacijo za odrasle« s pričetkom 4. oktobra. Informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. št. 349-7338101 (Tatjana), 347-4421131 (Valentina).
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da se bodo začeli treningi ritmične gimnastike in akrobatike s sledečimi urniki: treningi na Stadionu 1. maja, za predšolska dekleta ob torkih (17.30 - 18.30) in petkih (16.30 - 17.30), za osnovnošolska dekleta ob torkih (16.30 -17.30) in petkih (17.30 - 18.30). Treningi na Opčinah (telovadnica osnovne šole Bevk) bodo ob sredah za predšolska dekleta (16.30 - 17.30) in osnovnošolska dekleta (17.30 - 18.30). Za informacije 3282733390 (Petra). Prvi trenihg bo v torek, 24.septembra, na Stadionu 1.maj, in na Opčinah v sredo, 25. septembra. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da je vadba že v teku po sledečem sporedu in urniku: MOTORIKA (2008/09) ob sredah 16.15 -17.15 občinska telovadnica v Repnu; MIKROBASKET (2006/07) ob ponedeljkih 17.30 - 18.30 telovadnica na Kontovelu, ob sredah 17.15 - 18.15 občinska telovadnica v Repnu; MINBASKET MLAJŠI (2005) ob torkih in četrtkih 16.15 - 17.15 telovadnica na Rouni pri Briščikih; MINIBASKET STAREJŠI (2003/04) ob ponedeljkih, sredah in petkih 16.15 - 17.30 telovadnica na Rouni pri Briščikih. Informacije na tel. 340/4685153 (Erik Piccini) ali e-mail poletkosarka@libero.it.
AŠD SHINKAI KARATE CLUB obvešča, da se bodo treningi začeli 1. oktobra, od 16.00 do 18.00 v zgoniški telovadnici. Za info: Sergij Stoka- 349 2566134, Barbara - 347 3955129. AŠZ DOM GORICA obvešča, da bodo treningi minibasketa (2004 in mlajši) ob torkih in sredah od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16. do 17. ure (Kulturni dom Gorica); košarka under 12 (20022003) ob torkih in sredah od 17.30 do 19. ure in ob petkih od 17. do 18. ure (Kulturni dom Gorica); košarka under 14 (2000-2001) ob ponedeljkih od 17.30 do 19. ure, ob petkih od 18. ure do 19.30 (Kulturni dom Gorica), ob sredah od 18. ure do 19.30 (šolska telovadnica IPSIA v Ul. Virgilio); cheerleading (osnovnošolska skupina) ob ponedeljkih od 16. ure do 17.30 in ob četrtkih od 16.30 do 18. ure (Kulturni dom Gorica); cheerleading (srednješolska in višješolska skupina) ob ponedeljkih od 15. ure do 16.30 in ob četrtkih od 16.30 do 18. ure (Kulturni dom Gorica); vadbe se bo začele 9. oz. 10. septembra; športni vrtec ob torkih in četrtkih od 15.30 do 16.30 (Kulturni dom Gorica), za otroke iz vrtcev Brolo, Pevma in Max Fabiani je poskrbljen varen prevoz do telovadnice, vadba se bo začela v torek, 1. oktobra; informacije po tel. 338-5889958 (Andrej Vremec), marinandrej@alice.it in tel. 329-2718115, domgorica@gmail.com. VAŠKE ORGANIZACIJE iz BAZOVICE organizirajo v soboto, 21. septembra, na športnem igrišču Zarje (začetek ob 16.30) nogometno tekmo Gur'nce - Dul'nce. Srečanje bo povezoval priznani kraški komentator. Po koncu tekme bo na vrsti družbeni večer. Vstop prost, vabljeni so vsi vaščani, ter vsi ljubitelji nogometa in dobre družbe. ŠD KONTOVEL - RITMIČNA TELOVADBA vabi vse deklice, ki obiskujejo 2. letnik vrtca do vključno 2. razreda osnovne šole, na prvi trening, ki bo jutri, 16. septembra v telovadnici na Kontovelu od 16.30 do17.30! Info: 338-5000643 (Martina) in ali 320-0750162 (Federica). PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje plavanja za otroke od 4. leta dalje. Za informacije pokličite ob delavnikih med 14. in 17. uro na tel. št. 04051377.
ŠZ BOR - Atletska sekcija vabi srednješolce in višješolce na treninge atletike, ki so vsak ponedeljek, sredo in petek od 16.15 do 17.45 na atletskem stadionu na Kolonji. Informacije na tel. 040-51377 ali na urad.bor@gmail.com.
24
Nedelja, 15. septembra 2013
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
Rai Tre
/
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok.: Ud kap'ca du murja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.30 Dok.: Questa non e una pipa 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Nan.: 14° Distretto 8.20 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 9.05 Dreams Road 9.5516.20 Paese che vai. Luoghi, detti, comuni 10.30 A sua imma-gine 10.55 Sv. Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde Estate 13.30 17.00, 20.00 Dnevnik 14.00 Una notte per Caruso - Premio Caruso 2013 17.05 21.10 Nan.: Un caso di coscienza 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.40 Igra: Affari tuoi 23.15 Speciale Tg1
^ Rai Due
7.00 Risanke 9.30 New Art Attack 10.00 Dok.: Voyage Factory 10.45 Nan.: Il nostro amico Charly 11.30 Serija: La nave dei so-gni 13.00 Dnevnik 13.45 Quelli che aspet-tano... 15.40 Show: Nicola Savino in Quel-li che il calcio 17.10 Športna rubrika 18.10 90' minuto - Serie B 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.45 Nad.: Under the Dome 22.40 La Domeni-ca sportiva
Rai Tre
7.10 Nad.: La grande vallata 8.00 Film: Campo de' fiori 9.30 Film: Cerasella 11.15 Serija: New York, New York 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Prima della prima 13.25 Passepartout 14.00 Dnevnik 14.30 Aktualno: In \\u00BD Ora 15.05 Film: Sea-biscuits - Un mito senza tempo 17.15 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.00 Tgr - Il Palio di Asti 18.55 23.20 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.20 Nad.: The Defenders
21.05 Film: K-19, The Widowmaker
23.35 Film: Alza la testa
u Rete 4
7.45 Media Shopping 8.15 Nan.: Vita da strega 9.20 Le storie di viaggio a... 10.00 Sv. Maša 11.00 12.00 Rubrika: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 13.00 Slow tour - Italiani non per caso 14.00 Dnevnik 14.40 Don-navventura 15.20 Film: La Bibbia 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Il comandante Florent 21.30 Nad.: Tempesta d'amore
23.00 FiIm: TravoIti da un insoIito destino neII'azzurro mare d'Agosto
Canale S
V Italia 1
La 7
Nedelja, 15. septembra Rai S, ob 23.45
Home.
Casa dolce casa?
Francija, Švica, Belgija 2008 Režija: Uraula Meier Igrajo: Isabelle Huppert, Olivier Gourmet in Adelaide Leroux
Marthe in Michel živita skupaj z dvema hčerama in sinom ob avtocesti. Avtocesta, ki se na otvoritev pripravlja že celih 10 let. Ampak družini tako paše. Cesto so vzeli za svojo dvorišče in igralnico. Vsega lepega pa je nekoč konec...
Po radiu se že veselo razglaša. Cesta bo končno prevozna za vsa vozila. Za nekatere raj, za druge pekel. Za francosko družinico neskončna mora, ki jih bo naposled uničila. Hrup, izpušni plini in odvzem svobode (bližnjica čez cesto) spravi celotno družino na rob propada, depresij in sa-mouničenja.
le frontiere (vestern) 16.30 Nan.: The District 18.10 Film: La libreria del mistero 20.00 Dnevnik 20.30 Nad.: Grey's anatomy 23.15 Nad.: Saving Hope
^ Tele 4
6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 9.10 Nad.: Elisa di Rivombrosa 11.15 Resn. show: Speciale Sweet in Sardinia 11.30 Le storia di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Film: Il Falco e la Colomba 16.10 Serija: La clinica tra i monti 18.00 Film: L'amore non ha prezzo 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.30 Talent show: Io canto 0.20 Nad.: Smash
7.00 Nan.: Quelli dell'intervallo 7.25 Nan.: I maghi di Waverly 8.15 Nan.: Tutto in fa-miglia 9.30 Motociklizem: Superbike, VN Turčije, WSBK, prva dirka 11.00 Motociklizem: Moto3, VN San Marina, prenos dirke 12.00 Dnevnik 12.10 Motociklizem: Mo-to2, VN San Marina, prenos dirke 13.05 Sport Mediaset - XXL 13.40 Motociklizem: MotoGP, VN San Marina, prenos dirke 14.5017.00 Fuori giri 15.45 Motociklizem: Superbike, VN Turčije, WSBK, druga dirka 17.45 Speciale Dunlop Moto Academy 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte 19.20 Film: Daredevil 21.25 Adam Kadmon
LA
7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Film: Fantomas minaccia il mondo 12.00 Film: Jane Doe 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: Il vagabondo del-
VREDNO OGLEDA
pop pop TV
A Kanal A
6.30 Ricette di Giorgia 7.00 Voci in piazza 12.30 19.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Ricette di Giorgia 18.20 Tanta salute 19.00 Cartellino rosso 23.00 Dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta
(t Slovenija 1
7.00 Risanke 10.20 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.50 Polaganje temeljnega kamna za Islamski kulturni center v Ljubljani 11.25 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in Zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Graška gora poje in igra 2013, 1. del 15.00 Film: Na svoji zemlji (voj., Slo.) 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Dok. film: Primorska himna 17.45 Dok. film: Šola pod fašizmom -Kras med dvema vojnama 18.40 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nan.: Foylova vojna 21.40 Intervju 22.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.15 Festival slovenskega filma
(t Slovenija 2
6.40 Skozi čas 6.50 Globus 7.50 Slovenski magazin 8.50 Turbulenca 9.25 Glasbena matineja 10.45 Žogarija 11.15 Kajak kanu
-	SP v slalomu: K1 (ž), C2 (M), polfinale, pon. 11.55 Kajak kanu - SP v slalomu: K1 (Ž), C2 (M), finale, prenos 13.00 Košarka
-	EP, Slovenija - Grčija, pon. 14.15 Košarka: EP, Latvija - Belgija, prenos 16.30 Kajak kanu - SP v slalomu: ekipno K1 (Ž), C2 (M), finale, pon. 17.00 20.00 Košarka: EP 17.35 Košarka: EP, Ukrajina - Litva, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.50 Košarka: EP, Srbija - Francija, prenos 23.30 Tv-igra: Naša demokracija
Slovenija 3
6.10 Primorska kronika (pon.) 6.30 7.15, 8.10, 21.30 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.50 Tedenski pregled 7.3511.15, 15.50 Svet v besedi in sliki 9.25 Kronika 9.50 Na tretjem... 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 14.5018.15 Tedenski pregled 15.05 Na tretjem... 16.05 Satirično oko 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.50 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor
Koper
14.00 Čezmejna Tv 14.10 Rivedere che pia-cere 16.00 Potopisi 16.30 „Q" 17.15 L'ap-puntamento 18.00 Primorska himna 18.50 Ali me poznaš? 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker Explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.15 Blue hole 22.45 Slovenski magazin 23.15 Koncert 23.45 Koncert: Terg Antiqua
Tv Primorka
15.0016.30 Tv prodajno okno 15.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 16.00 Moji časi 17.00 Žogarija 17.30 Med nami 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 22.00 Tedenski pregled 20.00 Slavnostni večer mestne občine Nova Gorica 21.30 Na Postojnskem 22.30 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani
6.00 Risanke 8.20 Urbani izziv 8.45 Serija: Zakladi s podstrešja 9.35 Serija: Divji laboratorij Jamesa Maya 10.35 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.00 Motociklizem: MotoGP, VN San Marina, prenos dirke 15.25 Film: Princesa in marinec 17.00 Serija: Preživel sem japonski kviz 17.55 Serija: Okrog sveta do srca 18.45 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 19.10 Pazi, kamera! 20.00 Film: Izvor 22.35 Svet - Povečava 23.05 Film: V navzkrižnem ognju
7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.40 Nan.: Morske deklice - H2O 11.10 Film: Jagenjčki in levi 12.55 Nad.: Razočarane gospodinje 13.50 Serija: Kuharski mojster 14.50 Serija: Jamie - Obroki v pol ure 15.20 Serija: Kuharski dvoboj tortic 16.15 Serija: Nigellissima 16.55 Film: Gimnazijski muzikal 2 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Misija - Cucelj (i. V. Diesel) 21.45 Film: Divje mrhe (dram., i. E. Page)
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki domače zakladnice; 10.30 Otroški kotiček; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja, sledi Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music Box; 14.30 Malo za štalo, malo za hec!; 15.00 Z naših prireditev; 16.00 Music box; 17.15 K izviru navdiha; 18.00 Rolling Stones, sledi Music Box; 19.25 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.05 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00, 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Sonoramente classici; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Babele; 11.30 La Slovenija in 15 punti da vedere e assaporare; 12.00 Ora musica; 13.00 Temo scuola/Luoghi e tradizio-ni/Speciali/Detto tra noi in musica; 15.00 E... state freschi - Hot hits; 17.00, 23.00 Pic-Nic elettronique; 18.00 Album charts; 20.00 Luoghi e sapori; 21.00 My chance on air; 21.30 Sonoricamente Puglia, 0.00 Not-tetempo.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Mladi in legende... na en koš;18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evrora-dijski koncert; 13.05 Arsove spominčice;
14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice: 20.00 Vokalno-instrumentalna glasba 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Na delovnem mestu boste polni motivacije za doseganje boljših rezultatov. Napolnili se boste z energijo in pozabili na ovire ter na trenutke pretirano naivno posegali po zvezdah.
irn^* BIK 21.4.-20.5.: Pri opravljanju vsakdanjih obveznosti boste lenobni in nezanesljivi. Bližnji bodo opazili vašo odsotnost, ki bo občutna tudi v medsebojnih odnosih. Zdravje: stres vpliva na vaše počutje.
itX, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Odlično se boste počutili. V družbi prijateljev boste pozitivno razpoloženi. Zato vam bo namenjene mnogo pozornosti. Na poslovnem področju vas lahko preseneti nemir.
RAK 22.6.-22.7.: Odlične «« sposobnosti komunikacije vam bodo prišle prav predvsem v službi. V odnosih s strankami se boste dobro izkazali, prav tako boste ohranjali izredno dobre stike s kolektivom.
LEV 23.7.-23.8.: Po dolgem (^^r času boste na področju kariere spet začutili potrebno motivacijo, ki vas bo napolnila z inovativnost-jo in pretkanostjo. Na delovnem mestu boste prepoznali priložnost.
DEVICA 24.8.-22.9.: V službi ^^ bodo opazne posledice vašega pozitivnega razpoloženja. To se bo poznalo v vrhunskih rezultatih. Zdravje: možni so zapleti s prebavili, zato pazite na prehrano.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V pri-^ ^ hodnjem tednu vas bo Saturn napolnil s slabo energijo. Še posebej v začetku tedna boste čutili blokado miselnega toka. Zdravje: zaupajte intuiciji in ji sledite z odločitvami.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Vaša osebnost bo močno razdvojena med dobrim in slabim. Včasih boste polni optimizma, drugič pa vas bodo preganjale negativne misli. Osredotočite se na pozitivno.
STRELEC 23.11.-21.12.: Vas
in sodelavca oziroma sodelavko čaka na delovnem mestu huda preizkušnja, ki bo vplivala na nadaljnji potek dogodkov v zasebnem življenju. Posvetite ji veliko pozornosti!
KOZOROG 22.12.-20.1.: Ob
koncu tedna si privoščite krajši oddih z družino. Vzemite si čas zanje in prisluhnite njihovim željam. Denar: pričakovane spremembe na področju financ še ne boste dočakali.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Vaša samozavest ne bo najboljša, kar bo posledica neuspeha na delovnem mestu. Ne dovolite si, da bi zaradi tega izgubili zagon, prav tako se ne obremenjujte z rezultati.
RIBI 20.2.-20.3.: Bodite pozorni na neko osebo, ki si bo z dobrikanjem poskušala pridobiti vašo naklonjenost in zaupanje. Na delovnem mestu je pred vami mirno obdobje, kar bo dobro delo vašim živcem.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 15. septembra 2013
25
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
21.10 Nan.: Il commissario Montal-bano 23.15 Aktualno: Porta a porta
Rai Due
7.00 Risanke 8.10 New Art Attack 8.35 Sorgente di vita 9.00 Nad.: Settimo cielo 10.30 Rubrike 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fat-to 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.55 Dnevnik 18.45 Nad.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: NCIS 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 Nan.: Una mamma imper-fetta 21.10 Resn. show: Pechino Express ob-biettivo Bangkok 23.30 Show: Made in Sud
^ Rai Tre
Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Serija: Squadra Antimafia 23.15 Nad.: Le tre rose di Eva
O Italia 1
6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.3017.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in di-retta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi
6.55 Nan.: Friends 7.50 Nan.: La vita se-condo Jim 8.45 Nad.: Tutto in famiglia 9.45 Nad.: Royal pains 10.35 Nad.: Dr. House -Medical division 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Simpsonovi 14.35 Nan.: What's my destiny Dragon ball 15.00 Nan.: Naruto 15.30 Nan.: Two broke girls 17.50 Nad.: Mike and Molly 18.15 Nan.: Life bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Show: Colorado
La l
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 Nan.: Suor Therese 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita
^ Tele 4
6.00 Dnevnik 8.00 Talk show: Agora Estate 10.30 Film: Quattro passi fra le nuvole 12.00 Dnevnik 12.45 Timbuctu - I viaggi di Davide 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari 15.00 Nan.: Le nuove avventure di Flipper 15.45 Film: Super Mario Bros. 17.20 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.15 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sim-patiche canaglie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Presa diretta 23.55 Sfide
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 9.00 Nan.: Siska 10.00 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricet-te all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportel-lo di forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.35 Nan.: My life 16.50 Film: Perry Mason - La novizia 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Aktualno: Quinta colonna - Il Quotidiano 21.10 Aktualno: Quinta colonna
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Talk show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz:
7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 16.30 Dnevnik 18.00 Calcio.Puntozero 19.00 Aspettando la Barcolana 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Il caffe dello sport 21.00 Film: Cammina non correre 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta
It Slovenija 1
6.25 Utrip 6.40 Zrcalo tedna 7.00 Dobro jutro 10.1015.50, 18.40 Risanke in odd. za mlade 12.00 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.30 Odd.: Sprehodi v naravo 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Zapojte z nami 17.35 Nad.: Mali širni svet 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Podoba podobe 23.40 Knjiga mene briga 0.00 Imago Slo-veniae 2013
(t Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.10 Dobro jutro 12.20 Intervju 13.10 To bo moj poklic 13.40 Festival slovenskega filma, pon. 14.15 Košarka: EP, Grčija - Hrvaška, prenos 16.30 Žogarija 17.00 20.00 Košarka: EP 17.35 Košarka: EP, Italija - Španija, prenos 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6
20.50 Košarka: EP, Slovenija - Finska, prenos 23.30 Točka
(T Slovenija 3
6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 15.05 Poslanski premislek 6.45 13.00 Svet
v besedi in sliki 7.00 Izbor, SVS 8.00 9.30, 10.30, 15.30, 17.25 Poročila 9.10 21.30 Žarišče 9.40 Tedenski izbor 11.25 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 16.35 Tedenski napovednik 17.50 Kronika 18.40 21.25 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 0.20 Aktualno 20.30 22.50 Na tretjem... 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 23.20 Odmevi
Koper
13.55 Dnevni program 14.00 23.30 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Šola 15.00 Ciak Junior 15.30 Koncert: Terg Antiqua 16.00 Vesolje je... 16.30 Istrska potovanja 17.00 Avtomobilizem 17.15 Ora Musica 17.30 Istra in... 18.00 Športel - izbor 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 22.30 Šport 20.00 Mediteran 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.15 Kino premiere 23.00 Priključitev Primorske 23.50 Infokanal
^ Tv Primorka
8.35 9.00, 10.30, 16.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 16.45 Pravljica 9.30 18.30 Naš čas 11.00 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Znanstveni večer 21.00 Pod drobnogledom 21.30 Dnevnik Tv Primorka, Vreme, Kultura 22.00 Glasbeni
pop Pop TV
6.00 Risanke 8.35 16.45 Nad.: Vihar 9.30 10.40, 11.50 Tv Prodaja 9.45 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.55 15.50 Nad.: Rožnati diamant 12.05 17.55 Nad.: Divja v srcu 13.00 Nan.: Trafika 13.30 Nan.: Naša mala klinika 14.25 Nan.: Mladi zdravniki 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Princeskin dnevnik 2 (kom., i. A. Hathaway) 22.05 24UR - zvečer 22.35 Nad.: Nepremagljivi dvojec 23.30 Nad.: Obdarjen
Kanal A
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Franja Bojc Bidovec: Ni neskončnih poti - 1. nad.; 17.50 V sinjo brez-končnost; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 21.00 Lepo je bilo; 21.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska
VREDNO OGLEDA
HM Ponedeljek, 16. septembra UMI Rai 3, ob 10.30
Quattro passi tra le nuvole
Italija 1942
Režija: Alessandro Blasetti Igrajo: Gino Cervi, Adriana Benetti, Giuditta Rissone in Carlo Romano
Film, ki je lani dopolnil svojih prvih sedemdeset let, je tudi zgodovinski dokument o krajih in času in velja danes za enega najboljših del, posnetih med fašizmom, se pravi v obdobju, ki absolutno ni blestelo po kvaliteti filmskih produkcij. Zgodba je postavljena na italijansko podeželje. Paolo in Maria sta se v resnici spoznala med potovanjem v vlaku, peljeta se domov na kmete. Maria je noseča a ni poročena in se boji reakcije družinskih članov. Zato zaprosi Paola, trgovskega potnika, ki se prav tako vrača na dom k ženi in dvem otrokom, da jo pospremi do doma in se vsaj za nekaj ur dela, kot da je njen mož. Laž pa ima kratke noge in resnica pride kmalu na dan, kar seveda prizadene Marijine družinske člane, a pričakovanje rojstva malega vnučka pomiri vse duhove...
6.50 Risanke 7.50 Faktor strahu ZDA 9.10 13.05 Nan.: Policisti v Los Angelesu 10.0017.05 Nan.: Puščica 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Malo za šalo 13.55 19.00 Nan.: Dva moža in pol 14.25 Film: Divje mrhe (dram.) 16.30 18.00, 19.55 Svet 16.35 Nan.: Bedarije mojega očeta 19.25 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 20.05 Film: Dan za trening 22.20 Film: Zarota
napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi - Estate; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.35 Appunta-menti d'estate; 10.15, 19.20 Siga Single; 10.35, 15.00, 19.00, 21.30, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00 La radio fuori; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 Reportage istriani; 14.35, 22.00 My radio; 16.00 E... state freschi; 18.00 Sconfinando - Il meglio; 20.00 London calling; 21.00 Sonoramente classici; 23.00 Fegiz Files; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etno-fonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3
10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
26
Nedelja, 15. septembra 2013
VREME, RUBRIKE
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 990 980
V nedeljo bo deželo prešla šibka atlantska fronta. S ponedeljka na torek se nam bo približala močnejša hladna fronta.
Nad deželo bo čez dan spremenljivo, več oblačnosti bo v predalpskem svetu, kjer so možne posamezne plohe. Zvečer se bo verjetno pooblačilo. Ponekod bo deževalo. Dežja bo malo. V nižinah in ob morju je možna kakšna nevihta. Ob morju bo pihal zmeren jugozahodnik.
Danes bo v vzhodni Sloveniji še delno jasno. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno in predvsem na Primorskem in Notranjskem bo popoldne občasno rahlo deževalo. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, ob morju 16, najvišje dnevne od 17 do 22, v vzhodni Sloveniji do 24 stopinj C.
Povsod bo pretežno oblačno. Zvečer poslabšanje. Ponekod bo dežja več. Možne so nevihte. Na vzhodu bo v noči na torek najbrž padlo več dežja. Ob morju bo pihal šibak do zmeren jugo do jugozahodnik, ki se bo proti večeru okrepil.
Jutri bo pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami.
£ Sonce vzide ob 6.43 in zatone g ob 19.16
Dolžina dneva 12.33
Luna vzide ob 16.40 in zatone ob 1.51
2011 - Nenavadno topel fnš dan, po nižinah se je segrelo do okoli 30 z °C. V Metliki se je živo srebro povzpelo kar o do 33,4 °C, v Biljah pri Novi Gorici so namerili < 31,7 °C, v Novem mestu in Bizeljskem 31,6 °C, v Ljubljani 30,8 °C in v Lescah 29,5 °C.
Danes: ob 2.37 najnižje -57 cm, ob 9.25 najvišje 43 cm, ob 15.12 najnižje -22 cm, Q ob 20.46 najvišje 41 cm. S Jutri: ob 3.10 najnižje -64 cm, ob 9.52 najvišje 51 cm, ob 15.45 najnižje -33 cm, ob 21.26 najvišje 47 cm.
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 21 stopinj C.
500 m ..........23
1000 m ..........19
1500 m...........11
2000 m ...........8
2500 m............5
2864 m............2
UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom po nižinah do 5 in v gorah 5,5.
Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska
/Chicu/ ^ceii
Izven ambulante
V vidnem polju mojega levega očesa se blešči napis, naslov neke knjige. Nisem vajen, da me besedila nagovarjajo, okvara mi ne dopušča teh interakcij, toda tokrat je drugače. Morda so črke prevlečene z zlatom ali pa se v vdolbinah tiska nabira vlaga - ne bi me čudilo, v tem prostoru je voda izpodrinila prostore med nami. Diham zrak, ki ga preplavljajo človeški sokovi, feromoni in nikakor ne majhna pričakovanja.
O čem govorim, jaz norec? Pravijo, da imam možgansko okvaro, da moja psihologija izvira od tam. Rep nukleus kaudatus da je ta čudoviti predel možganov, ki me dela tako silno zveriženega. Toda motena motorika baje nima neposredne povezave z dejstvom moje slabovidnosti, če se zamaknjeni sliki z več različnimi perspektivami sploh lahko tako reče. In ne nimam psihoze, ne v klasičnem smislu. Sem pa nor, ja.
Nekako tako bi se lahko predstavil dekletu, ki je pravkar sedla poleg mene in po vseh znakih sodeč, ki jih lahko razpoznam, večino si itak le predstavljam ali bolje - domišljam, mora izgledati fenomenalno. Naj bo jasno, da je »fenomenalno« v vseh variacijah absolutno relativen pojem. Ja, zaradi takšnega posiljenega filozofskega izražanja, sem postal tih in zadržan človek. Ne, pravzaprav tih res nisem. Moje roke in ramena in vrat in oči vse to zavija in tuli kot krdelo neubranih volkov. Hecno, ta specifika me je nekoč pripeljala na neko plesno ali gibalno ali kakšno že delavnico. Rekli so mi, da sem naravni talent. Da je moj gib izviren. Pa to ni bil sarkazem. Takrat sem svojo bolezen imel v svojih rokah, v svojem telesu. Zdaj pa je prestopila te meje in se po-siljuje v prostor na način, ki ni ne vljuden ne zanimiv.
»Izgledaš kot golem.«
»Kako prosim?« saj bi veljel svojim ušesom, a nisem hotel.
»Izgledaš kot golem, si gluh?«
Moja relativno fenomenalna deklina je postala velik vprašaj, ki mi nikakor ni všeč. Kaj naj rečem, na to se vendar nič ne reče.
»Si gledal Gospodarja?« je pa vztrajna ...
»Misliš Gospodarja prstanov?« se naredim malo neumnega. Čeprav je večja neumnost ta, da sem se spustil v pričujoči pogovor. »Ne, gospodarja tvojega uma, dragi.« dejansko mi je rekla - dragi. Ampak priznam, to z gospodarjem uma me je pritegnilo, pa me ne bi smelo, je na prvo žogo ... Pa kaj! »Oprosti mlada dama, ampak ne štejem si v čast, če me primerjaš z bitjem, vsekakor ne briljira s svojo dobroto.«
»Preveč se trudiš, ti povem, to z briljiranjem je povsem odveč ... povej, kar misliš, kot jaz.«
»Če bi to znal, ne bi bil tu. In ti si verjetno na istem. Le da je tvoj problem obrnjen.«
»Ne razumem te.«
»Ker me nočeš.«
ŠIFRA: AJAK
»Ne, tako ne bo šlo naprej. Poleg tega ti povem, da sem tu samo na obisku. Prišla sem presenetit svojo bivšo terapevtko.«
»Bivšo?«
»Tako je. Veš, v resnici vse skupaj sploh ni tako za-jebano. In ne, ne berem vzhodnjaške literature niti me ni zadela strela.«
»Torej mi razodeni svojo skrivnost.« sem posmehljivo, a tudi z zanimanjem pozval svoje novo poznanstvo.
»Te res zanima? Iskreno?«
»Res!« in še isti trenutek mi je postalo žal. Dejansko se pustim voditi neznanemu dekletu, ki je več kot očitno nerazrešen psihološki primer. Saj ne, da je kdorkoli razrešen.
»Daj, podaj mi knjigo!«
»Kakšno knjigo?« in v trenutku se spomnim s čim sem zaposloval svoje spoznavne sposobnosti preden je zraven mene sedlo to čudo od človeka, ki mi pravi kar - golem. Potem pomislim, zdaj mi bo prebrala kakšen globok citat nad katerim bom moral biti očaran. A moja predvidevanja so zgolj konceptualna ...
Pograbi knjigo, me prime za roko, potisne proti vratom in jasno mi je, da so vsakršni poskusi obrazložitve kot: čakaj, kaj pa moja terapija, težko sem dobil prost termin ali pa: morda pa lahko tale izlet prestaviva na kdaj drugič ... utopija, skratka vse to nima ustreznega proti-naboja tej aktivistični drži.
Že čez nekaj minut se peljem v avtu neznano kam. Če bi bil mlada punca, voznik pa ambiciozen mladenič, bi me zdaj skrbelo za svojo nedolžnost. Že bi imel izdelan scenarij z gozdom in temo in nasilnim trganjem oblek, ki bi se končalo z razrezanimi udi, nametanimi v nekem grmičevju.
Kot bi mi brala misli, čeprav je to ne le nemogoče pač pa se zdi tudi nelogično z vidika njenih interesov za človeka, mi dobesedno potrka na čelo in reče: »Dragi, danes te ne bo noben posiljeval z normalnostjo. Užival boš kot že dolgo ne. Kar pa bo sledilo, je odvisno od tebe.«
»Lahko bi bila vsaj toliko prijazna in mi povedala, kam greva.«
»To pa res ni nobena skrivnost. Na morje greva.«
»Na morje! Zakaj? Kaj bova tam; me boš utopila?« izjavim malo za šalo malo zares.
»Pardon, narobe sem se izrazila. Pravzaprav greva v morje.«
»Pa ti veš, kdo sem, mislim, ti je sploh jasno, saj vendar vidiš, da je plavanje zame nevaren šport.«
»Če govoriš o svojih samovoljnih rokah, se ne boj, morje te bo podprlo z vseh strani.«
To me je pošteno ujezilo, nisem vedel, kje naj začnem. Dekletu bi moralo biti več kot očitno jasno, da se s takimi rečmi ni za hecat, kaj šele delati pametne-
ga v smislu nekih samooklicanih naravnih terapij. Niti vid mi ni naklonjen. Recimo, če pride kakšna morska žival večjih dimenzij in zlih namenov, je niti videl dobro ne bom. Od kod in kam naj potem bežim ... Toda ne, nič ne bom rekel. Ne bom ugovarjal. Če je to moj konec, pa naj bo. Ne ljubi se mi več ukvarjati z ljudmi, jim razlagati svoje težave, jih seznanjati s tem in onim ...
Moj miselni pakt je preplavila glasba, nek hitič na radiu. Torej niti ne glasba. Se dobro, da je tudi njej šla na živce. Iz predala je vzela staro kaseto in jo potisnila v radio. Od tu naprej se ne spomnim več dosti. Zbudil sem se šele ob nekem konkretnem premiku vozila. Pogledam skozi okno in vidim to, po kar sva prišla. Polno vode.
»Pojdi ven in me čakaj na obali.«
»Kakor boste rekli, gospa!«
Za trenutek se mi je zazdelo, da bom ostal sam. Da je bil to njen načrt. Peljati norca na morje, pa da vidimo ali se znajde ali utone. Ampak ne, vrnila se je. In zdela se mi je drugačna. Kolikor pač lahko vidim, ugotovim, da je naga.
»Daj, še ti se sleci, nikogar ni.«
»Razen tebe.«
»Pa te ja ni sram pred mano!«
»Kako naj ti zaupam?«
»Za takšno vprašanje si pa že prepozen, se ti ne zdi? In v resnici mi prav dobro zaupaš, le zavedaš se ne.«
»Kaj naj čem na to?« «Nič ne reci, naredi to in pridi k meni, da greva skupaj v vodo. Ne bi želela, da uto-niš, ko bi sam cepetal na mestu in se spraševal o smiselnosti svojega početja.«
Imela je prav. Kakorkoli nenavadno se zdi, a resnično sem ji zaupal. Morda zato, ker nisem imel česar, kar bi lahko izgubil. Sebe sem namreč izgubil že davno. Bolezen je prekrila mojo osebnost. Zdaj pa je vse, kar se je izdajalo zanjo, bil zgolj strah, ki me je vodil od enega do drugega identičnega problema. In tega se ne da niti ustrezno poimenovati. Saj ne, da si ime sploh zasluži. Kakorkoli že. Primem jo za roko, stopava počasi. Voda mi prekrije prsti, gležnje, kolena. Ne prekriva, pač pa objema. Objema mi stegna, mojega, boke, trebuh, prsi ... in roke. Moje roke so kot otroci, ki brcajo proti svojemu varuhu, ker ne vedo, da je skrb včasih izraz ljubezni in ne le nadzora. Od znotraj se dviga strah, a ta strah prihaja v spremstvu česa, česar nisem čutil že dolgo. Pa naj se sliši še tako osladno. Da, to je sreča. In ona, mlada ženska ob meni, izginja. Nič ni več pomembno. Nihče. Le ta izpolnjujoči okus v ustih. Sladkoba, ki reže in prelamlja vse, v kar sem verjel.
PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 15. septembra 2013 2 7
/—
GLEDALIŠČE
_SLOVENIJA_
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 28 septembra, ob 20.30 »Bila sva mlada oba«. Narodnozabavni mjuzikel z glasbo ansambla bratov Avsenik, najuspešnejše slovenske glasbene skupine, ki še vedno nosi rekord največkrat predvajane skladbe na svetu. Režija Jaša Jamnik; igrajo Nataša Tič Ralijan, Gojmir Lešnjak Gojc, Maruša Majer, Žiga Udir in Tadej Pišek.
KOPER
V	torek, 17. septembra, ob 20.00 KD
Domovina OSP: »Življenje je lepo dokler ...«.
NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
Veliki Oder
V	četrtek, 26. septembra ob 20.00 William Shakespeare, Thomas Middle-ton: »Timon Atenski«.
V	nedeljo, 29. septembra, ob 17.00 Aleksander Nikolajevič Ostrovski: »Gozd«.
LJUBLJANA
SNG Drama
Veliki oder
V	petek, 27. septembra, ob 19.30 Rudi Šeligo: »Svatba«. / Ponovitve: v soboto, 28. ob 20.00 in v ponedeljek, 30. septembra, ob 19.30.
Slovensko Mladinsko Gledališče
V	sredo, 18. septembra, ob 20.30 Marko Bulc, Matej Recer: »Ko slišim besedo igralec, se primem za denarnico« / Režija: Marko Bulc.
V	petek, 20. septembra, ob 20.00 Jean Genet: »Služkinji« / Režija: Vinko Mo-derndorfer. / Ponovitev: v soboto, 21., od torka, 24. do petka, 27. septembra, ob 20.00.
V	nedeljo, 22. septembra, ob 18.00
Svetlana Makarovič: »Škrat Kuzma dobi nagrado«. Režija: Matjaž Farič. / Ponovitve: v ponedeljek, 23. ob 10.00 in ob 11.30.
V	nedeljo, 29. septembra, ob 18.00 Oscar Wilde: »Ribič in njegova duša«. Režija: Ivan Peternelj.
GLASBA
_SLOVENIJA_
PORTOROŽ Avditorji
V	soboto 21. septembra ob 20. uri bo
nastopil vrhunski vsestranski srbski umetnik Željko Joksimovic, eden redkih glasbenikov, ki igra kar 14 inštrumentov. Znani so svoji hiti kot Lane moje, Nije ljubav stvar, Ludak kao ja.
LJUBLJANA Križanke
V	soboto, 28. septembra, ob 20. uri
Koncert / The Beatles Revival, ena najboljših in najuspešnejših revival skupin v Evropi. Cankarjev dom
V	ponedeljek, 30. septembra, ob 19.30
Nastopa Jevgenij Kisin - klavir. Klub CD
V	torek, 24. septambra, ob 20.00 Nastopa mojstrska vokalno-tolkalna skupina Lo Cor de la Plana (Francija): Sebastian Spessa, Denis Sampieri in Manu Théron - glas, bendir; Benjamin No-varino-Giana in Rodin Kaufmann -glas; Manuel Barthélemy - glas, bendir, tamburello.
Channel Zero
V	ponedeljek, 16. septembra, ob 22.00
DubLab, nastopa Ras Levi.
V	torek, 24. septembra, ob 20.00 Nastopajo: Speedwolf (ZDA), Hellsword (Slo), Teleport (Slo).
Gala Hala
V	petek, 11. oktobra, ob 20.00 Nasto-
pajo: The Ocean (Nem), Shining (Nor), Tides From Nebula (Pol), Hacride (F).
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Galerija Narodnega doma na ogled je skupinska razstava fotografiji mladih slovenskih fotografov pod imenom »Fotomorgana«. Razstavljajo Maja Ali-begovic, Matija Brumen, Jasna Jernej-šek in Špela Škulj.Razstava bo na ogled do 20. septembra, od ponedeljka do petka od 15.30 do 19. ure.
Salone degli Incanti - Bivša Ribarnica na ogled je zadnji fotografski projekt Jannisa Kounellisa. Razstava bo odprta do 6. januarja 2014.
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. OPČINE
Razstavni prostori Zadružne kraške banke na ogled je razstava o openskem tramvaju z naslovom »Mojih prvih 111
let«. Razstava bo odprta do 21. septembra od ponedeljka do petka od 9. ure do 13.13 in od 14.30 do 17. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Ob sobotah zaprto.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA
Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po pred-
hodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto.
TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija.
KROMBERK
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na
gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
LUTKAR
JADRNICA KRIŠTOFA KOLUMBA
DELEŽ DRUŽABNIKA, VLOGA
AM. PISATELJ IN PESNIK
SL. PREVAJALKA ŽGUR
PRITLIKAV KONJ
TIPALKE PRI ŽUŽELKAH
SPODNJI DEL VRAT
AMERIŠKI IGRALEC PACINO
TRŽAŠKI PLAVALNI KLUB RT NAJUGU ŠPANIJE
GRŠKI BOG PASTIRJEV
PREBIVALKA AZIJSKEGA POLOTOKA
/
AM. FILMSKA
ZVEZDA GRŠKA FILMSKA IGRALKA
ZAČETEK TEKMOVANJA
RICHARD EGAN
JETNIK, KAZNJENEC
KRAJ PRI POREČU
TELEVIZIJSKI
ZASLON VERDIJEVA OPERA
LEVI PRITOK TIBERE
MESTECE V FJK Z LETALIŠČEM
MESTO NA MADŽARSKEM
AMERIŠKI PEVEC IN IGRALEC MANSOOR
PREPEČENEC KATJA LEVSTIK
BERI PRIMORSKI DNEVNIK
RIMSKI BOG LJUBEZNI
SL. IGRALKA, ITA ... ALOJZ REBULA
GLAVNO MESTO PERUJA OČE
ITALIJANSKI
KIPAR POMODORO
VOTLA IGLA ZA VBRIZGAVANJE ZDRAVIL
NEKDANJA PRISTOJBINA ZA BLAGO
STEKLENA POSODA ZA SEC
NEIMENOVANA OSEBA
MANJŠA ITALIJANSKA PODMORNICA
SRBSKA IGRALKA NOVAKOVIČ
ETIOPSKI KNEZ
STAR SLOVAN
ITALIJANSKA PESNICA, NOBELOVKA NEGRI
ORIENTALSKA TRŽNICA, SEMENJ
EDVARD GRIEG
KAZENSKI STREL
DRŽAVAV SR. AMERIKI
VELIKO FINSKO JEZERO
ANGL. REŽISER RUSSELL
BIZANTINSKA CESARICA
RIMSKI VOJSKOVODJA ENERGETSKI VIR
ŽIVALSKI POTOMCI VRTNA STROČNICA
SMRTNI BOJ, UMIRANJE
DVOJICA
LILI NOVY DOBERDOB NA VRHU
ASSOCIATED PRESS STOJAN SPETIČ
MUZEJ V MADRIDU, ... SOFIA
ALFRED HITCHCOCK
GAZA NA POL
ČISTOČA
AMERIŠKA IGRALKA TURNER
BOJAZEN
MUSLIMANSKI BOG
SLOVARČEK - ABATE = italijanski nogometaš ■ AKAPA = podružnica Al Kaide • BAJA = mesto na Madžarskem, na levem bregu Donave • INARI = finsko jezero • NAO = rt na jugu Španije • ZOE = bizantinska cesarica
OPTIČNI CENTRI
PRIZNANIH! POPUSTOM V
Sledite nam:
www.spacciocchialivision.it
SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI
CODOGNE (TV) - VISNADELLO (TV) - MESTRE (VE) PORTOGRUARO (VE) - JESOLO (VE) - VIDEM TAVAGNACCO (UD) - CODROIPO (UD) - GORIZIA FONTANAFREDDA (PN) - SESLJAN (TS) MONTECCHIO MAGGIORE (VI) - TREVIOLO (BG) CAPRIOLO (BS) - REZZATO (BS) - CARAVAGGIO (BG) PESSANO CON BORNAGO (MI) - ERBA (CO) QUINTO DI TREVISO (TV) - CITTADELLA (PD)
h facebook
Postanite fan naše strani! facebook.com/spacciocchialivision
I S TEM ODREZKOM BOSTE V NAŠIH PRODAJNIH MESTIH DOBILI DODATNI POPUST V VIŠINI
Na ceni korekcijskega ali sončnega okvirja. Ponudba ni združljiva z drugimi tekočimi akcijami.
Za nakup v vrednosti nad 100 evrov
POHITITE, PONUDBA VELJA DO 30.09.2013
SESLJAN (TS)
Sesljan 27/I - Tel. +39 040 299516
Drž. Cesta 14 proti Trstu. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE
GORICA
Ulica Trieste 225/1 - Tel. +39 0481 520311
ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE
TAVAGNACCO (UD)
Ulica Nazionale 135 - Tel. +39 0432 660524
V TRGOVSKEM CENTRU ARTENI TAVAGNACCO
Najdete nas v prvem nadstropju (vhod iz športnega oddelka)
400 KVM POVRŠINE Z VEČ KOT 7000 PAROV OČAL NA OGLED!