Poltnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Rlagenfurl
Izhaja v Celovcu — ErschelnungsoH Klogenfur!
Posamezni izvod 1,30 ill., mesečna naročnina 5 lllingov
P. b. b.
Celovec, petek, 1. april 1966
Štev. 13 (1244]
Novi parlament začel s svojim delom (
Pogajanja med OVP in SPO o novi vladi se nadaljujejo
Ta teden je bil v Avstriji v znamenju živahne notranjepolitične dejavnosti. Poslanski klubi treh v parlamentu zastopanih strank so se na internih posvetovanjih pripravljali na prvo zasedanje novega parlamenta, ki je bilo v sredo. Poleg tega pa so nadaljevala pogajanja med predstavniki 'CfVP in SPO o bodočem sodelovanju v vladi. Tako na eni kot na drugi ravni te dejavnosti se je pokazalo, da je treba računati z določenimi spremembami, ki jih narekuje izid letošnjih državnozborskih volitev, vendar pa izgleda, da si trenutno niti na eni niti na drugi strani še niso povsem na jasnem, kakšne naj bi bile te spremembe.
Kakor že v prvi rundi vladnih pogajanj, tako je javnost tudi zdaj več ali manj navezana le na najrazličnejše prognoze in ugibanja glede bodočega sodelovanja obeh velikih strank v vladi. OVP je sicer že precej obširno povedala, koko si zamišlja to sodelovanje 'in kakšno .ceno" naj bi v tem primeru plačali socialisti, toda podrobnosti niso znane, ker so pogajanja strogo zaupna. Pač pa je iz raznih komentarjev razvidno, da hoče OVP tistim ministrstvom, ki bi jih prevzeli socialisti, močno okrniti njihove pristojnosti in toko razširiti svoj vpliv na celotno vlado. Kakšno stališče bodo zavzeli do teh načrtov socialisti, v trenutku, ko pišemo te vrstice, še ni bilo znano, vendar je SPO v svojem tisku ‘in po svojih predstavnikih že ponovno izrazila pripravljenost na sodelovanje, če se bo ie-to odvijalo v pogojih, kot bi odgovarjala trenutnemu razmerju sil. Tukaj namreč tudi OVP ne moro mimo dejstva, da SPO še vedno zastopa 1,9 milijona volivcev in temu dejstvu mora odgovarjati tudi njen delež na soodgovornosti in soodločanju v novi vladi.
Spremembe pa ne bodo omejene le na razdelitev pristojnosti v vladi, marveč bodo predvsem vplivale na bodoče odnose med vlado in parlamentom. Po dosedanji praksi so bile vse odločitve pravzaprav sprejete že v koalicijskem odboru oziroma v vladi in sta potem obe stranki šli s skupnimi predlogi v parlament, kjer je bilo zato glasovanje več alt manj le še formal-
nega značaja. Že prva seja novega parlamenta pa je pokazala, da bo imela zakonodajna skupščina v bodoče mnogo večjo in važnejšo vlogo: spet bo uveljavljena tako imenovana parlamentarna demokracija, kar pomeni, da bo lahko vsaka stranka predložila v parlamentarno razpravo svoje lastne predloge, če v konkretnem vprašanju vlada v določenem roku ne bi dosegla soglasnosti.
Ravno zaradi tega polagata obe stranki tudi največjo važnost na zastopstvo v parlamentu, o čemer priča dejstvo, da je bil za predsednika UVP-jevskega kluba izvoljen generalni sekretar stranke dr. Wif-halm, pri SPO pa predsednik stranke dosedanji vicekancler dr. Pitter-mann.
Francija se poslavlja od NATO
Ko je zahodnonemški zunanji mi- Ravno nerazumevanje, na katero nister Schroder pred tedni v svojem je naletela Francija pri svojih seda-prvem komentarju na zahtevo Fran- njih zaveznikih, je privedlo predsed-cije po določeni reorganizaciji At- nika de Gaulla do tega, da je svojo lantskega pakta patetično vzkliknil: grožnjo, da bo Francija odtegnila »Raje NATO brez Francije kakor svoje sile iz NATO in zahtevala NATO brez vseh«, verjetno niti sam umik zavezniških sil iz Francije, ni resno računal z možnostjo, da hi spremenil v sklep, ki ga je tudi že atlantsko zavezništvo lepega dne res začel izvajati. Ameriški in kanadski lahko ostalo brez Francije. Toda vladi je bila namreč te dni izročena zadnji dogodki vedno bolj kažejo, posebna spomenica, ki vsebuje načr-da se Francija dejansko začenja pri- te in časovni razpored za odtegni-pravljati na slovo od NATO, Če se tev francoskih sil iz NATO ter za
Zadružništvo steber našega gospodarstva
Danes teden je bil v celovškem zadružnem centralnem skladišču občni zbor Zveze slovenskih zadrug v Celovcu. Ta občni zbor — kakor podrobneje poročamo na drugi strani — je spet pokazal, da se naše zadružništvo navzlic težavam, ki jih ima, in udarcem, ki so mu bili prizadejani na dolgi poti od leta 1872, ko je nastala šentjakobska hranilnica, tudi v industrijski družbi vedno bolj uveljavlja kot steber našega gospodarstva.
Hranilne vloge in obseg danih posojil naraščajo, poslovni promet in bilančna vsota se iz leta v leto večata, po poslovalnicah pa vedno bolj utripa moderni duh poslovanja. Od občnega zbora do občnega zbora nastajajo novi zadružni objekti, ki zamenjujejo stara poslopja, v kolikor jih ni več mogoče obnoviti in modernizirati. Vse to so najbolj zgovorne priče trdnih temeljev našega zadružništva, ki nas vabi v svoje vrste in katerega nesebični in skromni odborniki in uslužbenci z vztrajnim podrobnim delom vedno znova opravičujejo naše zaupanje v njega.
Naj na pot, ki jo je prehodilo naše zadružništvo, gledamo kakorkoli, naj v našem gospodarskem gledanju postavljamo lastne socialne in gospodarske koristi v ospredje našega zanimanja in naj se razgledujemo na svet, kakor hočemo, gotovo je eno: vedno spet nam je le naše lastno zadružništvo pomagalo gospodarsko na noge, nikoli niso bile to politične opredelitve in svetovni nazori.
Tudi danes je tako in jutri ne bo drugače. Naša gospodarska rast bo tem uspešnejša, čim bolj se bomo oprijeli naših zadrug in čim bolj se bomo v izpolnjevanju svojih obveznosti in uživanju svojih pravic strnjevali okoli njih delavci in nameščenci, kmetje, obrtniki in trgovci ter prosti poklici. Nam vsem so namenjene, z našimi skupnimi prizadevanji bodo rasle in se razvijale naprej, da nam bodo še bolj kot doslej pomagale na poti gospodarskega napredka, ki je eden bistvenih predpogojev za naš narodnostni obstoj.
ne bo v zadnjem trenutku zgodil kak »čudež«, kar pa je spričo odločne zavrnitve francoskih predlogov s strani ostalih članic Atlantskega pakta zelo malo verjetno.
Sedanji partijski kongres v Moskvi
vzbuja zanimanje široke mednarodne javnosti
V Moskvi se je v torek začel 23. kongres KP Sovjetske zveze, na katerem se je zbralo okoli 5000 delegatov iz vseh sovjetskih republik ter veččlanske delegacije iz 80 držav sveta. Široka mednarodna javnost spremlja delo kongresa z največjim zanimanjem, saj bodo njegovi sklepi odločilno vplivali na bodoči razvoj sovjetske notranje in zunanje politike.
Poročilo o delu parfije v času od zadnjega kongresa je podal prvi sekretar centralnega komiteja Brež-
VI. kongres
SZDL SLOVENIJE
V Ljubljani bo prihodnji teden zasedal VI. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Delo kongresa bo v glavnem potekalo v komisijah, in sicer za komuno, za aktualna politična vprašanja v gospodarstvu, za znanost in raziskovalno delo, za izobraževanje in vzgojo, za kulturno dejavnost, za zdravstveno in socialno varstvo, za organi-zacijsko-politični razvoj SZDL In za mednarodne odnose.
O delu In zaključkih kongresa bomo še obširno poročali.
njev, ki je v peturnem govoru prikazal dosedanje uspehe ter obrazložil naloge za bodočnost. V okviru zadnjega sedemletnega načrta (od 1959 do 1965) je obseg družbenega produkta v Sovjetski zvezi narasel za 58 odstotkov, 'industrijska proizvodnja se je dvignila za 84 odstotkov, osnovni proizvodni skladi ljudskega gospodarstva pa so se povečali za 92 odstotkov. Najslabše področje sovjetskega gospodarstva je kmetijstvo, 'ki tudi zadnjega sedemletnega načrta ni v celoti doseglo. Pri bodočem razvoju gospodarstva bo igral važno vlogo novi sistem planiranja in gospodarskega stimuliranja, vendar je Brežnjev v lej zvezi odločno zavrnil trditve, po katerih naj bi bilo sovjetsko gospodarstvo v resni krizi in da se zalo povrača nazaj k načelom kapitalističnega gospodarstva.
V svojem poročilu je Brežnjev govoril tudi o zunanjepolitičnih vprašanjih ter je kot glavni cilj sovjef-ske zunanje politike nakazal krepitev moči in solidarnosti socialističnih dežel. Sovjetska zveza je pripravljena — je med drugim poudaril — z vsemi državami živeti v miru, vendar načelo miroljubnega sožitja ne more temeljiti na odnosih med zatiralci in zatiranimi ali med kolonizatorji in koloniziranimi, kajti „dobri sadovi miroljubnega sožitja ne morejo rasti na strupenih tleh agresivnosti in sile."
umik ameriških oziroma kanadskih sil iz Francije. Ostalim prizadetim državam bodo francoske zahteve izročene takoj, čim bodo s svoje strani odgovorile na prvotne predloge Francije.
Po francoskih načrtih, 'ki so bili doslej sporočeni Ameriki in Kanadi, hoče de Gaulle odtegnitev francoskih sil z NATO izvesti že do letošnjega 14. julija, medtem ko je odstranitev ameriških in kanadskih vojaških oporišč na francoskem ozemlju predvidel do konca tega leta.
Predsednik francoske vlade Pom-pidou je v tej zvezi izjavil, da bi Francijo kot članico NATO eden izmed zaveznikov lahko proti njeni volji spravil v vojno, medtem ko se neodvisna Francija taki vključitvi v oborožen spor lahko izogne. Glede zopetne združitve Nemčije pa je Pompidou poudaril, da je to mogoče doseči le s sporazumom, ki ne more biti omejen na zahodno Evropo in NATO.
Razprava o načelih mirnega sožitja
V posebnem odboru OZN potekajo razprave o načelih miroljubnega sožitja, ki naj bi bila sprejeta v posebno deklaracijo o sodelovanju in prijateljskih stikih med državami in narodi. Največjo prizadevnost v tem odboru 'kažejo nevezane države, ki so svoječasno tudi dale pobudo v Glavni skupščini OZN, da je treba načela miraljub-
hkrati prepoveduje propagando, ki bi spodbujala uporabo sile.
Novost v osnutku dokumenta nevezanih držav je zahteva, naj bi v okviru pravice do samoodločbe narodov zagotovili tudi pravico do oboroženega boja zoper kolonialno gospostvo ter prepoved, ki bi državam branila, da bi si priključevale ozemlja in narode pod
ne koeksistence uzakoniti z doku- kolonialno oblastjo. Razumljivo je
mentom, ki bi 'bil obvezen za vse države.
Zdaj je skupina nevezanih držav predložila odboru skupen dokument, v katerem je pravno formulirana prepoved uporabe sile zoper ozemeljsko celovitost in nacionalno neodvisnost držav; prav fako pa govori fa osnutek deklaracije tudi o nezakonitosti uporabe groženj pri reševanju mednarodnih sporov ler
ta zahteva naletela na silen odpor predvsem pri kolonialnih silah, ki se prav tako upirajo uzakonitvi načela, s katerim noj bi bila narodom zagotovljena pravica do razpolaganja s svojimi naravnimi bogastvi. Zavedajo se pač, da bi uzakonitev takih načel pomenila konec tudi še zadnjih preostankov kolonialne politike izkoriščanja in zatiranja narodov.
v
Človeštvo potrebuje mir in sožitje med narodi
Velike demonstracije proti vojni v Vietnamu sirom po svetu
Minulo soboto in nedeljo je prišlo v mnogih državah do velikih demonstracij proti vojni v Vietnamu. Mnogi desettisoči ljudi 'brez razlike narodne pripadnosti in socialnega položaja so protestirali proti vojnim strahotam in manifestirali za mir ter mirno sožitje med narodi.
Posebno velike demonstracije so 'bile v Ameriki, kjer je »mednarodni dan protesta« razgibal skoraj vsa ameriška mesta in združil na cestah neštete tisoče ljudi, ki so z gesli in transparenti zahtevali konec vojne v Vietnamu. Samo v New Yorku cenijo število udeležencev na 75.000 do 100.000, ki so se odzvali pozivu raznih organizacij in skupin. Glavno zborovanje je ibilo v centralnem parku, kjer je govoril tudi znani ameriški Nobelov nagrajenec Linus Pauling, ki je med drugim zahteval ukinitev letalskih napadov na Severni Vietnam, priznanje vietnamskega osvobodilnega gibanja ter pravico vietnamskega ljudstva do samoodločbe.
Val protestov je zajel tudi številne evropske države. Tako poročajo o protestnih zborovanjih v Franciji, na Norveškem in predvsem v Italiji. Povsod so mnogi tisoči demonstrantov ostro obsojali ameriško politiko in njeno Oboroženo vmešavanje v notranje zadeve Vietnama. 'Podobno kot v drugih italijanskih mestih je bila
v nedeljo manifestacija za mir in neodvisnost Vietnama tudi v Trstu. Vodil jo je pokrajinski odbor za mir, v katerem so zastopani predstavniki raznih političnih, kulturnih, sindikalnih in drugih organizacij. Na zborovanju je govoril tudi profesor Andrej Budal v imenu slovenskih izobražencev ter poudaril, da je druga svetovna vojna prizadela človeštvu zadosti gorja, zato je treba odpraviti vsa nova žarišča vojne nevarnosti, med katera sodi zlasti Vietnam. »Danes potrebuje človeštvo mir in mirno sožitje med narodi.«
Zlasti pa se v manifestacijo za mir vključuje vietnamsko ljudstvo samo. V Južnem Vietnamu že dva tedna trajajo množične demonstracije, ki pa niso naperjene le proti ameriškemu vmešavanju, marveč hkrati tudi proti lastni vladi, katera vedno bolj zgublja zaupanje ljudstva. Desettisoči prebivalcev glavnega mesta se dan za dnem zbirajo na sajgonskih ulicah in zahtevajo razpis svobodnih volitev in odstop vojaškega režima, ki je proti volji ljudstva priklical v deželo ameriške vojake. V tej zvezi celo angleški tisk ugotavlja, da Amerika v bodoče ne bo več mogla zagovarjati svojega vmešavanja v vietnamske zadeve s trditvijo, da je za njeno ipomoč zaprosilo vietnamsko ljudstvo.
Pet let zelenega načrta v Avstriji
Letošnji pomladanski dunajski velesejem je v svojem kmetijskem delu vseboval splošno zanimivo razstavo pod naslovom »Pet let zelenega načrta zate*. Ta razstava je predstavljala nazorno poročilo zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo o razvoju avstrijskega kmetijstva, odkar je v veljavi zeleni načrt ali splošni zakon o kmetijstvu, kakor ga uradno imenujejo. Ta zakon je stopil v veljavo kot ustavni zakon 1. avgusta 1960 in je bil njegov osnovni namen, da pripomore k ohranitvi gospodarsko zdravega kmečkega stanu in da istočasno — kolikor le mogoče — zagotovi najboljšo oskrbo prebivalstva z živili. 7.a dosego tega cilja zakon zagotavlja kmetijstvu in kmečkemu prebivalstvu pomoč družbe na poti k taki kmetijski organizaciji in proizvodnji, ki bo odgovarjala potrebam in zahtevam industrijske družbe in ki bo omogočila, da bo produktivnost kmetijstva še bolj naraščala tako po delu kot po površini.
Preden si organizacijo in način pospeševanja preobrazbe kmetijstva po splošnem zakonu o kmetijstvu podrobneje ogledamo, se hočemo najprej pomuditi pri posledicah tega zakona, kakor jih je prikazalo zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo na omenjeni razstavi in v publikacijah, ki so jo spremljale.
V	petih letih veljavnosti zakona je dobilo avstrijsko kmetijstvo za preobrazbo svoje proizvodnje iz državnega proračuna skupno na razpolago 2166 milijonov šilingov. Od tegd zneska je bilo v tem času določenih 289 milijonov šilingov za kreditno politične ukrepe, ki so kmetijstvu omogočili nadaljnjo pomoč 3977 milijonov šilingov dolgoročnih agrarnih investicijskih kreditov proti znižanim bančnim obrestim. Omenjenih 289 milijonov šilingov je namreč v tem času služilo za znižanje obrestne mere teh kreditov.
Ob tej pomoči družbe so avstrijsko kmetijstvo in kmečki ljudje v zadnjih petih letih ® zgradili 4795 km cest \in potov, s čimer je dobilo 10.278 gorskih kmetij zvezo s cesto in tržiščem;
® zložili 90.383 ha kmetijskih zemljišč, s čimer je bila olajšana njihova obdelava in zboljšana njihova donosnost;
® pokupili 15.683 ha zemljišč, ki so bila naprodaj, s čimer so lahko ustrezno povečali površine svojih posestev in s tem racionalizirali delo z razpoložljivimi kmetijskimi stroji, istočasno pa zboljšali pogoje za dosego ustreznega zaslužka na svojih kmetijah;
* zgradil; elektriko do 34.549 gorskih kmetij, kar je bil osnovni pogoj vsakega napredka teh kmetij;
® meliorirali 27.209 ha kmetijskih zemljišč, 10.095 ha pa pogozdili;
® v okviru akcije proti TBC in Bangovi bolezni izločili 108.252 živali, pri katerih je obstojala nevarnost, da so okužene s temi boleznimi;
® povečali službo za pospeševanje kmetijske proizvodnje za 154 na 733 kmetijskih stro-kovnjakov.
S tem se je produktivnost po delu v avstrijskem kmetijstvu od leta 1958 na leto 1964 povečala za 36,7 odstotka.
Ravnokar omenjeni prikaz poglavitnih posledic zelenega načrta za široko kmečko prakso najbolj ponazarjata naslednja primera: V neki vasi alpskega območja se je v tem času število krav povečalo od 23 na 31, število goved pa od 34 na 63, medtem ko se je število prašičev povečalo od 42 na 71. Letna poraba gnojil je narasla od 12 na 20,4 tone, letna proizvodnja mleka pa od 69.730 na 124.196 litrov. — V drugi vasi, ki leži v ravninskih predelih, je v tem času število konj od 164 padlo na 26, medtem ko se je število traktorjev povečalo od 11 na 85. S traktorji in ustreznimi priključki se je potreba po delu zmanjšala za 25 odstotkov, povprečni donosi kmetov v njivski proizvodnji so se povečali tudi za 35 odstotkov, proizvodnja mleka pa je narasla za 78 odstotkov.
V	obeh primerih je bil ta gospodarski vzpon dosežen z zložitvijo zemljišč in z docela usmerjenim pospeševanjem nadaljnje mehanizacije m proizvodnje zajetih kmetij.
Vsak kmet, ki kmet ostati hoče, ve, da mora moderno gospodariti in da mora večati proizvodnjo svoje kmetije, ker drugače ne more biti kos izdatkom, ki jih od njega zahteva razvoj časa in industrijske družbe. Tak kmet tudi ve, da z bolno živino, s slabimi potmi, brez elektrike, gnojil in dobrega semena ter z razkosanimi zemljišči, starimi načini obdelave zemlje in spravila pridelkov ter oskrbe živine danes gospodarsko ne more priti na svoj račun. Njegova težava pa je v tem, da iz svojega v potrebnem času ne more priti do zdrave živine, ki bo naglo priraščala in dajala več mleka, istočasno pa do motorizaciji odgovarjajoče ureditve cest in potov do svoje kmetije in do svojih zemljišč, poleg tega pa še do opreme kmetije s sodobnimi stroji za delo in do potrebne preureditve gospodarskih in stanovanjskih poslopij. Brez pomoči družbe ve, da bo v tem naglem tempu gospodarskega razvoja ob vsej dobri volji prej propadel, preden bo prišel do potrebne trdnosti za svoj nadaljnji obstoj.
(Konec sledi)

OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH ZADRUG:
Sadovi skupnega dela in prizadevanj rastejo
V Petek minulega tedna je imela Zveza slovenskih zadrug v Celovcu svoj občni zbor. Pooblaščenci in zastopniki članic, to je naših hranilnic in posojilnic, včlanjenih kmečkih gospodarskih zadrug in drugih organizacij so skupno z osebnimi člani ZSZ pregledali in ocenili delo in letne račune svoje osrednje in revizijske zveze, istočasno pa so se pogovorili o vrsti problemov našega zadružništva, ki skladno s spreminjajočo se strukturo naše socialne pripadnosti iz kmečkega zadružništva prerašča v zadružništvo, ki zajema tudi ostale sloje našega prebivalstva.
Petkov občni zbor se je vršil v prostorih centralnega skladišča, ki ga je ZSZ zgradila v Celovcu ob Rožanski cesti. Občni zbor, ki ga je vodil predsednik Florijan Lapu sc h, se je v komemoraciji spomnil umrlega dolgoletnega predsednika nadzornega odbora ZSZ, dr. Franca Petka ter počastil spomin pobudnika ustanovitve ZSZ, prelata msgr. Valentina Podgorca, ki je umrl pred 10 leti 29. marca 1956. Prisostvoval mu je tudi generalni revizor Avstrijske Raiffeisenove zveze, ing. B r a n n e r.
Po otvoritvenih formalnostih in po odobritvi zapisnika zadnjega občnega zbora, je poslevodeči podpredsednik dr. Mirt Z w i 11 e r podal poročilo upravnega odbora ZSZ. Obsežno poročilo je vsebovalo
oris gospodarskega razvoja v državi in deželi v zadnjih dveh lefih, razvoj našega zadružništva in delo upravnega odbora. Iz njega je bilo razvidno
uspešno delo naših zadružnikov in njihovih
organizacij
ki so ga opravili v zadnjih dveh letih vztrajno in požrtvovalno in ki ga spričo njihove osebne skromnosti premalo poznamo in kaj radi prezremo.
Za uvodnim orisom gospodarskega razvoja v deželi in državi v zadnjih dveh letih je dr. Mirt Zwitter naglasil naslednje bistvene značilnosti, katerih posledice bomo vsi občutili. Po ugodnem gospodarskem razvoju v letu 1964 je bilo leto 1965 ® leto popuščanja v razvoju gospodarske rasti,
® leto vremenskih katastrof in slabe letine v kmetijstvu,
® leto stagnacije v lesnem gospodarstvu in žagarstvu,
® leto, ki je pokazalo tudi določene probleme na področju turizma.
Ta razvoj je vpliycl tudi na razvoj našega zadružništva, zlasti denarnega. Hranilne vloge in naložbe na tekočih računih so se po letu 1962 iz leta v leto večale, naraščali pa so tudi obsegi danih posojil in kreditov na tekočih računih. S tem je naraščala tudi bilančna vsota hranilnic in posojilnic. Veliko in čedalje težje breme pa je medtem postala obveznost takoimenoyanih minimalnih vlog pri Narodni banki in od nje delegiranih bankah, ki znaša 8 odstotkov vseh naložb pri hranilnicah in posojilnicah in ki ni le nedotakljiva, temveč tudi ne donaša obresti. Ker pa je minimalna vloga splošno breme vseh denarnih zavodov, našim hranilnicam preostane le edini izhod:
Še več vlog, še več posojil
Le po tej poti bo mogoče nadomestiti Izpadle obrestne donose, druge poti po Izkušnjah večine denarnih zavodov ni.
V zvezi s hranilnicami in posojilnicami je bilo iz poročila upravnega odbora razvidno, da so na poli modernizacije poslovanja tudi v teh letih napravile lepe korake naprej. Sedaj jih je že polovica uvedla dnevno poslovanje, nadaljne štiri pa poslujejo večkrat tedensko. Najlepši korak naprej je v tem času napravila Hp S m a r j e t a v
Rožu, ki je pridobila novo poslopje, prešla na dnevno poslovanje in se lotila tudi blagovnega prometa. Dnevno poslujeta sedaj tudi Hp Velikovec, ki je pridobila novo hišo, in Hp Marija na Zilji, ki posluje v obnovljenem poslopju zvezine poslovalnice v Beljaku. Obnova in gradnja poslovalnic sta s tem v glavnem zaključeni, njihova oprema s telefoni pa je pospešila hitrost poslovanja.
Kar fiče kmečke gospodarske zadruge, je bilo iz poročila razvidno, da so fudi te zadruge v zadnjih letih svoj promet povečale. Po njegovem obsegu stojijo sedaj na prvih mestih Pliberk, Št. Jakob v Rožu, Železna Kapla in Škofiče. Lep zgled je za njihovo poslovanje postavila KGZ Globasnica, ki je nabavila in iz svojega plačala dva žitna kombajna za pomoč pri žetvi.
Tudi v kmečko gospodarskemu zadružništvu so v tej poslovni dobi
nova skladišča zamenjala stara poslopja
kakor poleg Šmarjete v Rožu kažeta primera Pliberk in Sinča vas, posebej pa novo centralno skladišče v Celovcu, ki je v resnici simbol rasti naše gospodarske in zadružne samopomoči. Nova skladišča docela opravičujejo odprodajo starega sinčaveške-ga skladišča in starega poslopja v Pliberku, kjer je bilo skladišče, do katerega s sodobnimi vozili skoraj ni bilo več mogoče priti.
V poročilu upravnega odbora je bilo tudi govora o naraščajočih skrbeh v zadružnem žagarstvu in vnovčenju lesa, ki v glavnem izvirajo iz splošne stagnacije v lesnem gospodarstvu, ki jo razmeroma malo zadružno žagarsko podjetje v Drevljah veliko bolj občuti, kakor velika podjetja. Uspešen pa je bil razvoj zadružnega gostinskega podjetja Korotan v Sekiri ob Vrbskem jezeru, katerega kapaciteta je narasla na 136 postelj in katerega uspešno poslovanje omogoča nadaljne investicije za povečanje njegovih kapacitet.
Zasluženo priznanje odborom in uslužbencem
Kakor glavne veje naše zadružne dejavnosti je bilo v zadnjih dveh letih tudi poslovanje Zveze slovenskih zadrug uspešno. V njeno blagajno je prišlo več vplačil, istočasno pa je tudi noraščal obseg izplačil in prenakazil. Letna računa za 1963 in 1964 sta bila uspešna in sta navzlic izrednim odpisom izkazovala dobičke. Bilančna vsota — kakor je bilo razvidno iz razčlembe glavnega revizorja dipl. trg. Andreja M 11 o n I -g a je v letih 1962, 1963 in 1964 kozala tendenco naraščanja.
Izvršni odbor in uslužbenci so opravili v tem času obsežno delo, zakar jim je občni zbor izrekel zahvalo in priznanje. Temu priznanju se je pridružil tudi generalni revizor ARZ, ing. Branner, ki je napovedal, da bo občnemu zboru v kratkem predložil revizijsko poročilo za leta 1963, 1964 in 1965.
Bežna primerjava sedanjih letnih računov ZSZ z letnimi računi predvojne dobe In prvih povojnih let so pokazala, da naše zadružništvo ne stopica na mestu, marveč se odbori in odborniki zavedajo toka časa. Vsak po svojih močeh in sposobnostih doprlna-šajo, da bi ga prilagodili potrebam in zahtevam časa in da bi z njim — kar se da — zojell koristi vseh slojev našega prebivalstva, delavcev in nameščencev, kmetov, obrtnikov, trgovcev in prostih poklicev.
Na tej osnovi se je razvijala tudi živahna diskusija, ki so jo zborujoči predstavniki naših zadrug razvili po poročilih, preden so razrešili odbora svojih dolžnosti in pristopili k nadomestnim volitvam. Iz njihove diskusije je velo prizadevanje za na-daljno modernizacijo poslovanja In povečanja zadružnega vpliva in opore v naših gospodarskih prizadevanjih.
Pri nadomestnih volitvah so bili v upravni odbor ZSZ izvoljeni Janez Korenjak iz Šmarjete v Rožu kot podpredsednik ter Štefan S i e n č n i k rz Dobde vasi in Pavel J o b s t ml. iz Marije na Zilji kot odbornika. Na mesto umrlega dr. Franca Petka, ki je bil dolga desetletja predsednik nadzornega odbora ZSZ, je bil v nadzorni odbor izvoljen Hanzi Ogris, dosedanji podpredsednik upravnega odbora.
Le dobre tri ure je trajal občni zbor, ki smo ga ravnokar opisali, toda dal je obsežen vpogled v delo in prizadevanja našega zadružništva ter v njegovo problematiko, ko je raslo in raste iz lastnih sil In ki je spričo gospodarske zaostalosti in nerazvitosti južnokoroškega ozemlja za procese, ki spremljajo razvoj industrijske družbe še posebej občutljivo. Zakoreninjeno med nami je Iz več kot 90-letne preteklosti preraslo v sedanjost in se uspešno razvija v bodočnost.
posiROKecDSvecu
PARIZ. — Nesoglasja med Francijo In ostalimi članicami Atlantskega pakta so dosegla tako stopnjo, da bo francoska vlada — kakor je izjavil njen uradni predstavnik — v kratkem predlagala termine za umik ameriških in kanadskih vojaških oporišč ter glavnega stana NATO s francoskega ozemlja. Po nepotrjenih vesteh francoskega liska pa namerava predsednik de Gaulle po vrnitvi s vojega obiska v Sovjetski zvezi koncem julija umaknili francoske predstavnike iz vseh poveljstev NATO ter odtegniti francoske čete v Zahodni Nemčiji skupnemu poveljstvu Atlantskega pakta.
NEW DELHI. — Vzhodnonemška vladna delegacija, ki je bila na obisku v Indiji, je imela razgovore z vodilnimi indijskimi predstavniki o možnostih za sodelovanje med obema državama. Da bi dosegli uradno priznanje vzhodnonemškega režima s strani indijske vlade, tokrat sicer še ni uspelo, pač pa bo Indija uredila v Vzhodni Nemčiji svoje Irgovinsko predstavništvo.
DŽAKARTA. — Indonezijski predsednik Sukamo j® Imenoval šestčlanski prezidij, ki bo vodil novopre-osnovano vlado. Prvi namestnik predsednika vlade in šef vladnega prezidija je postal dr. Johonnes Lei-mena, medtem ko je bil poveljnik oboroženih sM general Suharto imenovan za začasnega člana prezidija kot peti namestnik predsednika vlade. Predsednik Sukamo je poudaril, da bodo namestniki predsednika vlade delali kolektivno in da bo novi prezidij pravzaprav izpolnjeval njegove ukaze, ker bo Sukamo še naprej ostal predsednik vlade.
RIO DE JANEIRO. — Na medameriški letni gospodarski konferenci, ki je zasedala v Buenos Airesu, je prišlo do ostrih kritik na naslov Washingtona. Ameriki je 19 latinskoameriških držav namreč očitalo, do je po ženevski konferenci o gospodarstvu in razvoju začela izvajati nove diskriminatorske ukrepe v trgovinskih odnosih z Latinsko Ameriko. Poleg tega so se latinskoameriške države izrekle za okrepitev trgovinskih odnosov s socialističnimi državami. Glavne zahteve so zajele v akcijskem programu, kjer se zavzemajo za ustvaritev ugodnih pogojev za Izvoz tradicionalnih latinskoameriških proizvodov, za razbitje carinskih pregrad, za opustitev diskriminatorske trgovinske politike in ustvaritev mehanizma, ki bo olajšal mednarodno financiranje gospodarskega razvoja Latinske Amerike.
AKRA. — Novi režim v Gani je zapleni! celotno imetje stranke narodne konvencije bivšega ganskega predsednika Nkrumaha ter nepremičnine še sedmih drugih političnih in družbenih organizacij. Zaplenjeno imetje cenijo na približno 42 milijonov dolarjev.
RIM. — Predsednik italijanske republike Giuseppe Saragat bo v času od 16. do 19. maja uradno obiskal Donsko. Spremljal ga bo zunanji minister Amintore Fanfani.
ANKARA. — Ker je dosedanji turški predsednik Gursel že dalj časa težko bolan in ležti že več tednov v nezavesti, je turški parlament zodnji ponedeljek z veliko večino izvolil za novega predsednika republike dosedanjega vrhovnega poveljnika vojske generala Cevdeta Sunaya. Novi turški predsednik uživa po zaslugi svojega nadstrankarskega zadržanja spoštovonje vseh političnih in vojaških krogov v državi.
NEW YORK. — Ameriški predstavnik pri Združenih narodih Goldberg je izjavil, da je ameriška vlada pripravljena na razgovore s predstavniki LR Kitajske, .da bi ugotovili, če je mogoče doseči napredek glede razorožitve". Hkrati pa je Goldberg pou-doril, da se stališče Amerike do LR Kitajske ni spremenilo in bo Amerika tako dolgo nasprotovala sprejemu Kitajske v OZN, dokler pekinška vlada ne bo jasno dokazala, da se hoče odpovedati siH in vmešavanju v notranje zadeve drugih držav. Iz ust ameriškega predstavnika zvenijo take besede dokaj čudno, soj je ravno Amerika tista, ki se z oboroženo silo vmešava v notranje zadeve tujih držav, na primer v Vietnamu.
ATENE. — Prejšnji teden so v Grčiji slavili 145-letnico vstaje grškega ljudsiva proti osmanskemu cesarstvu. Ob narodnem prazniku je bila v Atenah velika proslava, povezana z vojaško parodo.
NEW YORK. — Skupina šestih držov, med njimi tudi Avstrija, je predložila odboru OZN za človečanske pravice osnutek resolucije, v kateri pozlvojo odbor, noj pripravi predlog konvencije o aezasta-ranju vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ne glede na to, kdaj so bili tl zločini storjeni. Prvotni predlog za toko konvencijo je dala Poljska, ki Je hkrati tudi zahtevala, da si je treba še naprej prizadevati, da bi izsledili vojne zločince.
BERLIN. — Po štirinajstdnevnem procesu je sodišče v vzhodnem Berlinu obsodilo na smrt vojnega zločinca Horsta Fischerja, pripadnika SS In zdravnika v nacističnih koncentracijskih taboriščih, kjer je dokazano poslal v smrt več tisoč ljudi. Na procesu Je bilo dokazano, da je Fischer sodeloval pri izbiranju zopornikov, predvsem žensk in otrok, za plinske celice; poleg tega je Fischer vodil uporabo plina .ciklon B" in dajol zapornikom injekcije fenola, ki naglo ubijajo. Skupaj s Fischerjem so bili obtoženi tudi mnogi nemški gospodarski koncerni, ki so med zadnjo vojno uporabljali zapornike iz koncentracijskih taborišč za delo v svojih tovarnah.
ŽENEVA. — Dolgoletni vodja sovjetske delegacije v razorožltvenem odboru Semjon Carapkin je bil odpoklican na novo dolžnost v Moskvo, njegov naslednik pa je postal Aleksej Rošin, dosedanji nočelnih oddelka v sovjetskem zunonjem ministrstvu.
LIZBONA. — Zahodnonemški zunanji minister Schrftder je med svojim nedovnim obiskom na Portugalskem izjavil, da je združitev Nemčije temeljni pogoj za odpravo napetosti v Evropi. Iz Lizbone je Schrbder odpotoval na uradni oblek v Španijo.
WASHINGTON. — Ameriški tisk piše, da je de Gautle dobil zaveznika v svojem uporništvu prot! NATO, in sicer v predsedniku portugalske vlade So* lazorju, ki noče obnoviti sporazumov o ameriških pomorskih In letalskih oporiščih na Azorih. Salazor je namreč prav tako mnenja, da je allontska zvez« zastarela, toda Portugalska je tudi sker Imela mnog* nesoglasja z NATO.
Mnenje drugih
Mnogo hrupa za nič
= za mladje 6
Se nekaj misli k Bislrovim .Mislim o Kulniko-»Ih mislih* v naioro lednlku-Ktoniki, ilev. II, 24. marca 1946.
Feliks J. Bister mi očita celo vrsto poglavitnih grehov, zlasti ga boli, da se zavzemam »kar dvanajstkrat z največjim spoštovanjem* za prof. Messnerja, oz. da se skladam z njegovim mnenjem v stvareh: mladje, kostanek ipd. Jaz očitam Bistra kar na začetku, da se materinega jezika premalo uči in mu je Slovenski pravopis — čisto v stilu mladjevcev — deseta briga, kajti sicer bi moral razumeti moje očitke »grešili smo na materini besedi* in tudi ne bi zapisal »... da se vsaj on sam že ukvarja z od njega samega nakazano problematiko* itd. itd.
Odgovarjam mu zelo neakademsko: boro kostanek je po vsem videzu hotel, da bi se na Koroškem končno o njem dovolj govorilo, zato je izdal »črtice mimogrede*. Profesor Messner mu je s svojo oceno napravil to uslugo. Ali nehajmo slepomišiti! Naj vendar zapišejo kostanek, prunč, dr. Vospernik, bister in še kdo, ki zaprisega na »črtice mimogrede*, kako naj jih človek gleda, posluša in uživa! Hic Rhodus — hic salta! Jaz pravim, kajpada čisto kmečko, neakademsko, da je kostanekova literatura tista možnost, ki je dognana do nemožnosti, bluf, igračkanje, beg od pomembne življenjske stvarnosti, nekritičen uvoz problematičnih literarnih novotarij, poza, opičje posnemanje in pretiravanje, afektacija najhujše mere, ki je kaj kmalu utrudila že mnogo afektatorjev, laž z zelo zapleteno apologetiko, ki je lažem zmeraj življenjsko potrebna. Meni se zdi, da to ni literatura, temveč črkovanje, literatovanje. To je trapasta igra z besedami (ali vsaj žalostna igra z besedami, glej Slovenski vestnik, štev. 11, 18. marca 1966). In če kdo »akademsko* zagovarja take neumnosti s silno kunštnimi izrazi »sinestezija*, »sinoptika* ipd., naj mi ne zameri, če se ne maram več šteti k »akademikom*! Ali o tem več kaj pozneje.
Naj odgovorim najprej na poglavitne očitke:
1.	V Škocijanu je bilo tako: silno rad bi bil vprašal »pisatelja* kosta-neka, kako naj užijem njegove »črtice mimogrede*, pa je mož, ko bi jih bil moral brati, na vsem lepem zginil kot kafra — zborovavci pa smo ostali sami. Neka dijakinja je nato prebrala dve njegovih mimogrede črtic, ljudstvo je spraševalo, kaj naj pomenijo, pisatelja pa nikjer, da bi jim bil razložil, kako je treba takšno literaturo uživati. Skratka — spričo klobasanja v tej situaciji brez »pisatelja* mi je zmanjkalo besed. Zato nisem že tam, v Škocijanu, kril (hudodelca?) prof. Messnerja.
2.	Moja »vera* Bistra prav nič ne briga. Nisem evangelist. Kot »akademik* in »cand. phil.* pa bi moral vedeti, da je vera državljanova po avstrijskem ustavnem zakonu nedotakljiva. Naj se torej v bodoče tudi on ne spotika obnjo.
3.	Da je prof. Messner »inteligenten in literarno razgledan*, trdim v svojem članku s Prunčevimi besedami in se z njimi — vsaj kar zadeva bujno polemiko o kostanekov-sčini (tako imenuje prof. Messner jezik te sorte) — iz srca rad skladam. Da je prof. Messner »docela sposoben, da se brani brez pomoči*, je medtem že dokazal v Slovenskem vestniku, štev. 11, 18. marca 1966.
4.	Da »se hočem prikupiti človeku, ki bo že jutri moj kolega v profesorskem zboru gimnazije*, ni samo zlobno akademsko cikanje, temveč je predvsem neumno. Kaj je prof. Messner direktor ali inšpektor ali še kaj višjega, meni potrebnegaf (Kot tovariša v zboru se ga pa — da so mi le grški in latinski bogovi pri izpitih naklonjeni! — prav gotovo veselim.) Take besede so umazano za-plotne, bistrovsko akademske.
3. Da »suvereno predpisujem* koroškim pisateljem teme in da pričakujem končno od njih razprave o faznih problemih, sem ga menda res polomil. Stvar je ta: imenujejo se pisatelje, pa sem pomislil, kaj če bi (jam napisali kak pameten roman o številnih problemih, ki nas koroške Slovence tarejo. Če sem jih precenjeval, naj mi tega za božjo voljo ne Zamerijo!
6. Bister upa, »da nimam še več neakademskih izrazov na razpolago*.
Ob 20-letnem jubileju »Slovenskega vestnika"
Že prejšnji leden smo pisali o fem, da bo .Slovenski vesfnik" letos junija obhajal svoj 20-letni jubilej. Na kratko smo tudi povedali, da hočemo ta dogodek primerno proslaviti, in sicer s tem, da bomo z združenimi močmi širili krog naročnikov in tako jubilantnemu listu kot darilo za njegovo dvajsetletnico poklonili čim večje število novih bralcev in prijateljev. Danes objavljamo razpis ustreznega nagradnega tekmovanja, s katerim se obračamo do vseh, ki jim je pri srcu uspeh in razvoj slovenskega tiska na Koroškem.
Ni treba na dolgo in široko govoriti o vlogi in pomenu tiskane besede; brez nje bi bili še danes na ravni neomikanega in nekulturnega ljudstva. Posebno važen pa je tisk nedvomno v življenju narodne manjšine, ki se mora poleg prizadevanja za splošno prosvetlje-vanje boriti tudi še za svoj obstanek, za svoje demokratične pravice ter za svojo enakopravnost na narodno-političnem, kulturnem, gospodarskem in socialnem področju.
.Slovenski vestnik" je v dvajsetih letih svojega izhajanja vedno stremel za tem, da svojo važno in odgovorno nalogo izpolnjuje pogumno in dosledno ter tudi danes kot glasilo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem stoji v prvih vrstah boja za narodne težnje koroških Slovencev. Ravno zaradi tega pa je list skupna zadeva nas vseh; vsi smo dolžni, da ga podpiramo, ga širimo in pri njem sodelujemo, kajti — čim širši bo krog sodelavcev, čim večje bo število bralcev, tem uspešnejše bo delo, ki ga bo opravljal v našo skupno korist.
Zavedajmo se tega zlasti v prihodnjih tednih, ko bomo s tekmovanjem za pridobivanje novih naročnikov slavili dvajsetletni jubilej
.Slovenskega vestnika" in v skupni akciji manifestirali našo povezanost z listom!
Kakor je razvidno iz razpisa, pri tekmovanju lahko vsak sodeluje. Pozanimajmo se pri sosedih in
Ljubljanska opera
bo spet gostovala v Celovcu
V okviru tradicionalne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo bo tudi letos prišlo do medsebojnih obiskov gledaliških ansamblov obeh sosednih dežel.
Opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane bo v Celovcu gostovala v soboto 7. maja in bo zvečer uprizorila v Mestnem gledališču balet .Nina" slovenskega skladatelja in dirigenta Danila Švare. V razliko od prejšnjih let bodo imeli ljubljanski umetniki tokrat v Celovcu le eno predstavo, zato že zdaj priporočamo, da si interesenti pravočasno zagotovijo vstopnice.
še prej, namreč 23. aprila, pa bo ansambel celovškega gledališča gostoval v Ljubljani, kjer bo uprizoril opero .Vesele ženske windsorske".
Nagradno tekmovanje
ZA PRIDOBIVANJE NOVIH NAROČNIKOV
V počastitev dvajsetletnice izhajanja .Slovenskega vestnika” razpisujeta uredništvo in uprava nagradno tekmovanje za pridobivanje novih naročnikov.
Tekmovanje traja od 1. aprila do 30. junija 1966 In pri njem lahko vsakdo sodeluje.
Za tiste, ki bodo sodelovali pri tekmovanju, so razpisane naslednje nagrade:
1.	POSEBNO NAGRADO (14-dnevno brezplačno bivanje na morju za dve osebij prejme tisti, ki bo pridobil največ novih naročnikov.
2.	DESET GLAVNIH NAGRAD (magnetofon in trak s posnetki slovenskih pevskih zborov, gramofon s ploščami, radijski sprejem-nik-transistor, fotoaparat, knjižne zbirke itd.) bo razdeljenih z žrebanjem, pri katerem bo vsak tolikokrat udeležen, kolikor novih naročnikov bo pridobil.
3.	KNJIŽNO NAGRADO prejme vsak ne glede na število pridobljenih novih naročnikov z izjemo tistih, ki bodo dobili zgoraj navedene nagrade.
4.	JUBILEJNO DARILO (brezplačno prejemanje .Slovenskega vestnika" od dneva naročitve pa do 30. junija 1966) dobi vsak novi naročnik.
Kot nov naročnik v smislu tega tekmovanja velja vsak, ki bo .Slovenski vestnik" v času tekmovanja naročil ali sam ali preko druge osebe ter najkasneje do 30. junija 1966 poravnal naročnino vsaj za eno leto (60 šilingov).
MED NOVIMI KNJIGAMI:
Filibert Benedetič: RAZPOKE
Pesniška zbirka primorskega pesnika
'Pri Založništvu tržaškega tiska v Trstu je pred kratkim izšla pesniška zbirka »Razpoke«, katere avtor je mladi primorski pesnik Filibert Benedetič. Po obsegu in opremi bi lahko rekli, da je prej skromna kot razkošna, zato pa je toliko bogatejša po vsefbini, v kateri spregovori srce pesnika, rojenega na tistem kosu slovenske zemlje, ki je dala tudi Gregorčiča in Kosovela.
Benedetičeva pesem je moderna, ne da bi bila modernistična, predvsem pa je aktualna, nastala iz trenutnega občutka, kajti pesnik stoji sredi življenja, ki mu povsod in ob vsakem času posreduje navdihe za njegovo pesniško izpoved. Zato se njegovo umetniško oblikovanje tudi ne omejuje na določeno področje, marveč je široko in vsestransko. Kot tako daleč presega ozki nacionalni okvir ter se širi v evropske in svetovne daljave, kljub temu pa ne zanemarja tiste osnovne prvine, iz katere črpa svojo moč, namreč dejstvo, da izhaja pesnik iz narodne skupine, ki živi izven meja matičnega naroda.
Tako tudi pri Benedetiču opazimo tisto izredno občutljivost, ki je značilna za vse manjšine in njihove pripadnike: močno izoblikovan posluh za krivico — pa naj se godi komurkoli — ki rodi obsodbo in odpor. Njegova pesem lahko prepeva o ljubezni, o pomladi, in sanja o sreči, toda vmes se obuja spomin na neuslišane želje in bridke izkušnje, oglaša se zavest, da življenje nima le sončnih strani. In ob tej zavesti se tudi otožnost spremeni v protest, v gorečo obsodbo vsega, kar nasprotuje, da bi se svet revščine, krivic in atomske bombe spremenil v »vrt,
kakor ga imajo radi otroci, vsi dobri in srečni otroci«.
Sicer moramo priznati, da je kul-rurno-umetniško udejstvovanje med Slovenci v Italiji, čeprav kot mi živijo v zamejstvu, mnogo bolj živahno, bogato in pestro, toda tudi na njihovi literarni njivi verjetno le redko kdaj poženejo cvetovi, kot je zbirka Benedetičevih pesmi.
znancih, približajmo »Slovenski vestnik" tudi tistim slovenskim družinam, ki ga doslej še nimajo naročenega. Z vsakim novim naročnikom se bo povečala naša družina bralcev, narasel bo pomen in vpliv lista, ki nam mora biti vsem srčna zadeva. Hkrati pa si bomo s tem pridobili tudi pravico, da bomo upoštevani pri razdelitvi lepih nagrad, katere sta uprava in uredništvo pripravila za vse tiste, ki bodo sodelovali pri nagradnem tekmovanju. Ze nagrade same so dovolj dragocene, da se izplača malo truda; še več pa bo vredna zavest, da smo sodelovali pri akciji, ki služi naši skupni stvari.
Da bi pridobivanje novih naročnikov olajšali, prilagamo današnji številki nekaj naročilnic ter položnic za vplačilo naročnine. Vsaka taka naročilnica, izpolnjena in podpisana od novega naročnika, ki najkasneje do 30. junija 1966 poravna naročnino vsaj za eno leto (60 šilingov), daje pravico do dveh nagrad: tisti, ki je novega naročnika pridobil, bo udeležen pri razdelitvi razpisanih nagrad, novi naročnik pa bo .Slovenski vestnik" prejemal brezplačno od dneva naročila do 30. junija 1966. Čim več novih naročnikov pa bo kdo pri-dobil, toliko več izgledov bo seveda imel tudi pri žrebanju glavnih -nagrad.
Izkoristimo prihodnje tedne in se brez izjeme vključimo v nagradno tekmovanje, ki traja od 1. aprila do 30. junija 1966. S tem bomo koristili sebi in skupnosti, predvsem pa bomo pomagali večati pomen in širiti vpliv .Slovenskega vestnika”, ki že dvajset let stoji na braniku resnice in pravice. Združimo naše sile pod skupnim geslom: .Vsak naročnik pridobi novega naročnika!"
Koroška grafika v Deželni galeriji

Deželna galerija v Celovcu je spet pripravila razstavo domačih koroških umetnikov, ki bi jo lahko imenovali neke vrste .nadaljevanje" januarske razstave: takrat je predstavila starejšo generacijo koroških slikarjev, medtem ko je tokrat prikazana grafika mlajših, saj so vsa razstavljena dela nastala v zadnjih 15 letih. Kljub tej razmeroma kratki časovni dobi pa nudi razstava zanimiv in pester pregled razvoja umetnosti, saj sega njen okvir od ekspresionizma mimo su-realizma in brezpredmetne -umetnosti do novih figurativnih elementov v tako imenovani ,Pop-Art".
Razstava obsega 30 grafik od skupno 14 umetnikov (da so med njimi zastopane kar štiri ženske, je vsekakor zanimiv pojav), in sicer so predstavljeni: Arnulf Rainer, Maria Lassnig, Siegfried Tragafschnig, Reinhilde Kaufmann, Hans Bi-schoffshausen, Hans Staudacher, Luwal (Lutz V/allner), Margarethe Kraus-Herzele, Gunther Kraus, Franz Schneeweiss, Heinz Goli,
V	tej točki ga moram na njegovo žalost hudo razočarati. Pa še koliko jih imam! (Tudi zdaj, ko sem napisal že drugi članek.) Same neakademske! Jaz sem kmečki sin iz Želuč pri Bil-čovsu in tak ostanem. Da kar naravnost povem: gabi se mi vse tisto sprenevedanje, do grla sem sit vseh tistih smešnih, klavrnih poz, češ mi smo nekaj boljšega, mi smo cvet narodov, njegova »dika* in kaj še vse.
V	tem pogledu mi imponirajo (z ri-zikom, da mi bo očital Bister krivo vero) Jugoslovani in Rusi, ki pravijo »akademik* tistemu znanstveniku ali umetniku, ki je dosegel svoj razvojni vrh, postal član Akademije znanosti in umetnosti. Mi pa smo navadni študentje in nič več! Ta bolj priden in vesten, drugi manj. Starši še zmeraj skrbijo za nas! Mi nismo nič boljši od tistih, ki se potijo na
naši zemlji, ki delajo v tovarnah. Napuh v naših »akademskih* vrstah je najhujša bolezen, verbalizem pa druga, nič manj usodna. (Tako sodijo o nas resni rojaki na Koroškem, od duhovnikov, učiteljev do kmetov.) Kako bi mogel drugače tak študent, ki je komaj povohal študij na univerzi, zapisati v resnem kulturno-politič-nem časopisu »Ich als Historiker*? Ali pa — čemu naj služi takšno poveličevanje samega sebe, kot je faksimile »iz arhiva mladje* na strani 11 6. Številkef Otročje! Megalomanija! Napuh je botroval že prvi številki »mladja*, kjer smo se potitulirali — komaj smo odprli kljune — čisto zares s »pesniki* in »pisatelji*. To je bilo od vsega začetka gnilo v mlad-jevskem početju, ali pa nam je šlo morda res samo za slavohlepnost in lastno hvalo! Potem je bolje, da nas
vrag pocitra. Ta pot ne pelje nazaj k Slovencem na Koroškem. Ne visokih gospodov, ne doktorjev, ne akademikov ne potrebuje naš narod, pač pa navadnih kulturnih DELAVCEV, povezanih z narodom v tej ali drugi obliki, delavcev, ki bodo vsak v svojem poklicu in po svojih dejanskih zmožnostih temu narodu v oporo, kakor nas uči zmeraj spet ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu dr. Joško Tischler. (Tudi njega imenujem z največjim spoštovanjem!) Vse drugo so prazne besede.
Skoraj se mi zdi škoda časa, ki sem ga zabil s tem člankom, saj je čas zlato (posebno za študenta), vendar tudi jaz »menim (Bister »smatra*!), da je potrebno odpreti nekaj novih perspektiv, da pridemo do boljšega razumevanja ■obravnavane situacije*.	Ml!ko Kolnik
Ruth Winter, Valenfin Oman in Adolf Holzer. V glavnem so razstavljena dela last galerije, nekaj pa je vmes tudi najnovejših stvaritev, ki so jih prispevali posamezni umetniki.
Za celovške razmere je ta prikaz nedvomno nekaj posebnega, zlasti če upoštevamo, da nudi ob tako velikem številu sodelujočih umetnikov lepo možnost primerjave tako glede individualnega izraza kakor tudi glede zastopanih razvojnih obdobij. Ljubiteljem moderne umetnosti vsekakor svetujemo obisk razstave, ki bo odprta tudi tekom meseca aprila.
Kulturne drobtine
£ Trije jugoslovanski umetniki, ki smo jjtk videli tudi v celovlkl .Galeriji 61", namreč slikarja Janez Bernik in Edo Murtič te« kipar DuSan Diamonja, trenutno razstavljajo v K6I~ mi. Oba slikarja sodelujeta na razstavi z več olji, klpor pa razstavlja 14 skulptur v leso in kovini. V Kdlnu bo rozstava odprta do 19. oprita, nato pa jo bodo prenesli v Basel.
© Amerika In Sovjetska zveza bosta skupno izdelali film o življenju in delu slavnega ruskega skladatelja Čajkovskega, film bo v celoti posnet v Sovjetski zvezi, tudi naslovno vlogo bo igral sovjetski igralec, medtem ko bodo za ostale vloge pridobili mednarodne umetnike. Poleg tega bosta v filmu sodelovala moskovski simfonični orkester in balet Bolloj teatra. Sovjetska zveza bo film Sirila v vzhodnih deželah, amertika filmska družba .Warner Brothers" pa v ostalem svetu. Proračun za film znala osem milijonov dolarjev.
© V francoskem univerz itetnem mestu Poi-llers je bila ob dnevu evropskega prijateljstva In 20-letnki organizacije .Alliance Fran-caise” posebna prireditev, na kateri so sodelovali tamkajlnji Študentje iz 16 držav. Posebno so naglasili bratsko povezavo PoMiersa f Ljubljano, nemSkim mestom Marburg/Loha in nizozemskim Nimengnom.
# Letos bodo v Mokedoniji proslavili 1056-letnico smrti uglednega slovanskega in makedonskega prosvetitelja ttlimanta Ohridskega. Osrednje slovesnosti, ki bodo imele splolao jugoslovanski pomen In ki jih pripravlja poseben odbor, v katerem je 40 uglednih predstavnikov kulturnega in javnega življenja Is vse države, bodo od 10. do 12. septembra v Skopju.

Občni zbor SPD »Bisernica" v Celovcu
V četrtek minulega tedna so se drušfveniki »Bisernice" v Celovcu zbrali k svojemu občnemu zboru. Zbralo se jih je lepo število in z zadovoljstvom so ugotavljali, da so postale njihove prireditve prijetno zbirališče celovških Slovencev, ki iščejo razvedrila, družabnosti in prostega prosvetnega osveščanja v domačem krogu in domači besedi.
Octborovo poročilo, ki je zadnji dve leti deloval pod predsedstvom krojaškega mojstra Janeza W e i s -
DELEGACIJA ZVEZE SLOVENSKIH ŽENA V KRANJU
Štiričlanska delegacija Zveze slovenskih žena pod vodstvom predsednice Milene Groblacher-jeve je na povabilo obiskala organizacijo žena v Kranju. Ob priložnosti obiska so v soboto in v nedeljo ogledale tovarno obutve Planika, mestni otroški vrtec ter letališče Brnik. Ob tej priložnosti so izmenjale medsebojne izkušnje in poglobile obstoječe prijateljske vezi.
SPD EDINOST V PLIBERKU:
s a , je pokazalo, da je bilo v tem času društveno delo osredotočeno na potopisna in druga predavanja, na srečanje z domačimi pesniki in pisatelji Milko Hartmanno-vo, Valentinom Polanškom in Valentinom Justom ter na snovanje in vaje društvenega pevskega zbora. Predavanja so imeli Janez Bole iz Ljubljane (2000 km v sliki, besedi in pesmi po Jugoslaviji), trgovec Niko Karner (Plitvička jezera in Kanarijski otoki), prof. Janko Messner (Vloga Janežičevega glasnika za nadaljnji kulturni in politični razvoj slovenskega naroda) in prof. dipl. trg. Hans Lechner (Turistične zanimivosti in življenje v Španiji in na Portugalskem). Predavanje Janka Boleta je »Bisernica" posredovala tudi prosvetnim društvom v Pliberku in v Bilčovsu ter društvu »Nafurfreunde" v Borovljah.
Vsa ta predavanja so bila deležna naraščajočega zanimanja, udeležilo se jih je do 80 celovških Slovencev. Pokazala so, da je za tovrstno prosvetno dejavnost med celovškimi Slovenci toliko zanimanja, da bi mu bilo — kakor je dejal tajnik društva Blaž Singer — mogoče zadostiti le v okviru ustrez-
nega programa predavanj pri SPZ in če bi se vabilom k sodelovanju naša inteligenca v večji meri odzivala, kot se je doslej. Posebno pevski zbor si želi, da bi pridobil več pevcev, da bi lažje nastopal na društvenih prireditvah.
Pri volitvah odbora je občni zbor izpopolnil dosedanji odbor, iz katerega se je medtem nekaj članov iz Celovca odselilo.
Slovensko prosvetno društvo »Jepa' v Ločah nad Baškim jezerom
Vabilo na uprizoritev igre
ftlihlcvti Zttla
v dramatizaciji Frana Žižka
ki jo priredi Prosvetno društvo »Lojze Košak' iz Kostanjevice na Krki v kulturnem domu v Ločah nad Baškim jezerom
® v soboto 23. aprila 1966 ob 20. uri • v nedeljo 24. aprila 1966 ob 14.30 uri
Sodeluje 72 oseb — Režija: Lado Smrekar
OBČNI ZBOR SPD »BILKA' V BILČOVSU:
Bogata žetev
vztrajnega prosvetnega dela
Minulo nedeljo so se Bilčovščani zbrali k občnem zboru svojega prosvetnega društva »Bilka". Občnega zbora se je udeležilo izredno lepo število članov in prijateljev društva. Društveni pevski zbor je bil z malimi izjemami polnoštevilno zastopan. Tudi društveni instrumentalni kvintet se je odzval povabilu, čeprav še dva člana služita svoj vojaški rok. Slovensko prosvetno zvezo je zastopal tajnik Andrej Kokot.
Občni zbor je začel društveni me- je bil septembra 1963, imelo 12 sej
sani pevski zbor, ki je zborovalce brž spravil v primerno prosvetno razpoloženje, nakar je predsednik Peter S i t e r po pozdravu udeležencev pričel z njegovim dnevnim redom. Poročilo društvenega odbora je podal tajnik Tomi Lesjak. Iz poročila je bilo razvidno, da je društvo od zadnjega občnega zbora, ki
S slovensko knjigo do človeka
v/
Slovensko prosvetno društvo »Edinost" v Pliberku je imelo zadnja leta pod svojim iniciativnim predsednikom Lovrom Potočnikom že vrsto lepih prosvetnih prireditev. V to vrsto je zadnjo ■nedeljo pridružilo novo prireditev, ki je lahko zgled drugim prosvetnim društvom. V sodelovanju s knjigarno »Naša knjiga" v Celovcu in s knjigarno celovške Mohorjeve
Msgr. Valentinu Podgorcu
ZA DESETLETNICO SMRTI
Pred 10 leti, 29. marca. 1956 je v celovškem sanatoriju v 90. letu starosti umrl prelat msgr. Valentin Pod-gorc. Z njim je naše vrste zapustila osebnost njegove dobe, ki je navsemu narodnemu življenju vtisnila neizbrisen pečat.
Z Valentinom Podgorcem nas je pred 10 leti zapustil mož, ki je nad 60 let stal sredi našega zadružnega življenja in ki se je z njemu svojstveno vnemo in trdovratnostjo boril za uveljavljanje njegovih načel. Zadružništvo, dejavna pomoč bližnjemu, je poleg duhovniškega poklica izpolnjevalo vse njegovo življenje, gospodarska trdnost in rast njegovega koroškega slovenskega ljudstva sta mu bila do zadnjega srčna zadeva.
'Ze leta 1895 je kmečki sin od Sv. Neže pri Velikovcu vstopil v odbor celovške hranilnice in posojilnice in v njem do svoje smrti uveljavljal svoja gospodarska in socialna načela. Leta 1899 je ustanovil Gospodarsko zadrugo v Sinči vasi, prvo kmečko blagovno zadrugo v sedanjih mejah Avstrije, zgradil tam mogočno skladišče in to zadrugo vodil vse v leta po prvi svetovni vojni. Leta 1921 je osnoval v Št. Petru na Vašinjah za-zadrugo najemnikov, ki se je pod njegovim predsedstvom borila za pravice Helldorfovih najemnikov.
Ko so bile leta 1920 naše zadruge z mejo odtrgane od svojih zadružnih central, je msgr. Podgorc že v prvih tednih leta 1921 dal pobudo za ustanovitev lastne zadružne centrale slovenskih zadrug na Koroškem. V njenem ožjem vodstvu je ostal do leta 1933, pozneje pa je bil član in predsednik njenega nadzornega odbora do leta 1938, ko mu je celovški škof prepovedal izpolnjevanje teh poslov.
Ko se ga v teh dneh spominjamo, se ga spominjamo kot človeka in duhovnika, ki je stal vse svoje življenje sredi med svojim ljudstvom in poznal njegove skrbi, ga učil in spodbujal in nanosil toliko trdnega gradiva za stavbo naše samopomoči, za naše zadružništvo, kot doslej nihče.
družbe je po lanskem uspelem poskusu priredilo razstavo slovenskih knjig in jo povezalo z govorom prof. Janka Messnerja s slovenske gimnazije v Celovcu o knjigi in njenem pomenu, tajnik SPZ Andrej Kokot pa je navrh predvajal film o Ivanu Cankarju.
Večkrat slišimo, da ima današnji rod za knjigo le maio zanimanja, da so njegovo ljubezen do lepega branja otopili tok časa, napeto gospodarsko življenje, kino, radio, televizija, glasbene skrinje itd. Take in podobne trditve na splošno ne držijo. Primer pliberške razstave slovenskih knjig jih izpodbija. Razstava je bila namreč ves čas, od osmih zjutraj do štirih popoldne deležna razveseljivega števila obiskovalcev, ki so z zanimanjem pregledovali bogati in okusno pri-
pravljeni izbor knjig, ki ga je uredil dr. Pavle A p o v n i k. Lepa vr-sia se jih je vpisala v seznam naročnikov knjig, ki jih je izbrala, da poveča domačo knjižnico. Govor prof. Messnerja pa je poslušala do zadnjega polna Breznikova dvorana.
Pliberški primer kaže, da je za slovensko knjigo med našim ljudstvom toliko zanimanja, kolikor jo znajo prosvetna društva človeku približati in posredovati. Želeti bi bilo, da bi ptiberško spoznanje in zgled naletela na plodna tla tudi po drugih prosvetnih društvih. Ta način širjenja slovenske knjige in lepega branja je pripraven da prevzame vlogo, ki so jo pred desetletji igrale društvene knjižnice, katerih izbor je vendar medtem že dokaj zastarel.
OBČINSKI SVET SELE:
Povečati skrb za razvoj turizma
Na svoji seji 18. marca je občinski svet občine Sele pod predsedstvom župana Hermana Velika pregledal občinski letni račun za leto 1965 in razpravljal o občinskem regionalnem načrtu. Letni račun je pokazal, da je imela občina lani 747 tisoč 309,22 šilingov dohodkov, izdatki pa so znašali 666.538,59 šilingov. Del viška 80.770,63 šilingov je bil ustvarjen s skrbnim gospodarstvom občine. Občinski svet je letni račun odobril.
Občina Železna Kapla-Bela gradi 40 NOVIH STANOVANJ
Pred kratkim je občinski svet občine Železna Kapla-Bela pod predsedstvom župana, dež. posl. L u -basa odobril letni račun za leto 1965. Letni račun je izkazoval 6 milijonov 193.619 šilingov dohodkov in 6,191.195 šilingov izdatkov. V občinski blagajni je torej ostalo 2423 šilingov.
Na isti seji je bil odobren tudi novi občinski poslovnik. S sredstvi za obnovo stanovanj bo občina pričela graditi 40 nadaljnih novih stanovanj. Občinsko kopališče na Kompoševi ravni bo v kratkem zgo-tovljono. Za upravnika kopališča je bil imenovan občinski tajnik Pavel Kurnik.
Kakor je poročal predsednik odbora za kulturo, šolski upravitelj Valentin P o I a n š e k , ima občina letos spet pripravljen obsežen kulturni program. V nadoljnem poteku seje se je tudi ta občinski svet izrekel proti zaščiti medveda.
V	zvezi z občinskim regionalnim načrtom je občinski svet ugodil prošnji Simona Wasnerja iz Borovnice in spremenil njegovi dve parceli v izmeri 2 ha v stavbena zemljišča. Pri tem je bil občinski svet tudi soglasen, da je treba posvetiti razvoju turizma v občini vso pozornost in izkoristiti vsako priložnost za razvoj te gospodarske panoge, ki ima v občini edina možnost razvoja.
V	nadaljnjem poteku seje je občinskim uslužbencem priznal dodatek k plači od 1. maja naprej, odklonil zaščito medveda ter se bavil z vprašanji ureditve hudournikov, zagotovitve čistoče na vaškem trgu z namestitvijo košov za odpadke in s podobnimi vprašanji. Vse sklepe je občinski odbor sprejel soglasno.
društvenega odbora, 13 samostojnih odrskih prireditev, štirikrat pa so «e Bilčovščani udeležili raznih turnej in pri^ njih sodelovali. Društvo je iz svojega priredilo dva izleta, v gosteh pa je imelo prosvetno društvo s Hrušice nad Jesenicam, prosvetno društvo Tržič, farno mladino iz št. Janža v Rožu in Oder mladje. Pred kratkim pa je priredilo za svoj pevski zbor poseben pevski tečaj.
Pridno je delovala tudi društvena otroška skupina, ki je imela doma tri odrske predstave, ki je z igro »Rdeča kapica« gostovala v Hrušici ter napravila izlet na Gorenjsko, kjer je obiskala Bled, Prešernov rojstni kraj Vrbo, grobišča talcev v Begunjah ter Kranj in Tržič. Vse to — združeno — kaže, da je imela »Bilka« v dveh in .pol letih skupno 36 prireditev za prosvetljevanje in razvedrilo bilčovškega prebivalstva.
Da je tako število zahtevalo veliko priprav in še več vaj, ve vsak, ki pozna težave, preden je prireditev zrela za oder. Pevski zbor in igralska skupina sta imela skoraj vsak teden svoje vaje, zgodilo pa se je tudi, da je prišlo na teden tudi dd več vaj. Poleg zbora, pevovodje Valentina Kapusa in igralske skupine pa zaslužita tudi otroška skupina in instrumentalni kvintet vse priznanje, ki ga jim je poleg iskrene zahvale za opravljeno delo izrekel občni zbor.
Gospodarsko stran društvenega dela je pokazalo blagajniško poročilo. Iz poročila, ki ga je podal blagajnik Jože Boštijančič, je bilo razvidno, da je odbor skrbno gospodaril. Dohodkov, ki jih je imel iz članarine in društvenih prireditev ni razsipal, marveč jih je skrbno hranil za nadaljnje prosvetne namene. Za popravo farne cerkve je društvo darovalo 2700 šilingov, 500 šilingov je prispevalo za popravo škode pri lanskih poplavah, nadaljnjih 500 šilingov pa za visokošolski dom Korotan na Dunaju. Vse obilno delo pa je društvo opravilo brez kakršnega koli prispevka z druge strani.
Ko je občni zbor odobril poročila in dal odboru zasluženo razrešnico s pohvalo, ga je spet potrdil v njegovi funkciji z željo, da bi tudi v prihodnje tako uspešno deloval kot je doslej. Tej želji se je pridružil tudi tajnik SPZ, ki je v svojem nagovoru orisal bodoče delo in načrte naše osrednje kulturne organizacije.
Deželne ceste so se zboljšale
Deželna vlada posveča iz leta v leto večjo pozornost zboljšanju deželnih cest. V njenem proračunu 1956 je bilo v te namene na razpolago 20 milijonov šilingov, lani pa 90,3 milijona šilingov. Za letos je za zboljšanje deželnih cest predvidenih 112,3 milijona šilingov.
S temi sredstvi je bilo v zadnjih desetih letih zboljšanih in asfaltiranih 24 deželnih cest, medtem ko so nadaljnjih 9 deželnih cest delno asfaltirali. Sedaj je v delu izgradnja nadaljnjih 4 cest. V zadnjih 10 letih so bili zgrajeni 4 novi mostovi, pri vrsti drugih mostov na deželnih cestah pa je bila povečana njihova nosilnost.
JUTRI IN V NEDELJO V CELOVŠKI MESTNI HALI:
Tretji jahalni turnir
Jutri in v nedeljo se bodo v mestni hoti na gospodarskem razstavišču v Celovcu v tretjič pomerili znameniti jezdeci Avstrije v jahalnih skokih. Za to lepo prireditev se je prijavilo nad 50 jezdecev s 60 konji. Med njimi so prvaki v jahanju kot so Funder, Hollander, Koreska, Rainer, Schindler, Wewalka in drugi.
Pričetek turnirja bo vsakikrat ob sedmih zvečer. V soboto bo lovsko skakanje v razredih A, L in M, v nedeljo pa v razredih L, M in S. Vstopnice so na razpolago po enotni ceni in sicer sedeži po 33, stojišča pa po 16,50 šilingov.
Častna izjava
Jaz, Maria Huhss, izjavljam, da se je Lud-wig Malle v letih 1935—1937, ko je bil zaposlen na mojem posestvu, najbolje vedel in da so vse govorice o nenaravnih dejanjih, ki se raziirjajo, brez vsako osnove in zlagane.
Jaz ne bi imela nobenega vzroka, da bi imenovanemu očitala nečastnega zodržanja.
Maria Huhss Rute it. 6 Borovlje
Na koroškem dvojezičnem ozemlju so bile v tem času docela asfaltirane cesta k Baškemu jezeru, Podraveljska cesta, cesta Lipa— Zoprače, Otmanjska cesta, Pokrška cesta, Hodiška cesta, Škocijanska cesta, cesta skozi Bukovje in cesta na Piramido, v gradnji pa so še Kofmirška cesta med Bilčovsem in Št. lijem, Vabrška cesta, cesta do Zablatniškega jezera ter cesta med Sinčo vasjo in Pliberkom. Z ureditvenimi deli so sedaj pričeli tudi na cesti med Grebinjem in Rudo. Od novih mostov odpadeta dva na dvojezično ozemlje in sicer most čez Dravo pri Bistrici v Rožu in Rože-ški dravski most.
TO IN ONO
OD ŠMOHORA DO LABOTA
BRDO. — Občinski svet je odobril letni račun za leto 1965. Dohodkom občine v višini 2 milijona 85.000 šilingom stojijo v letnem računu izdatki v višini 1 milijona 895.000 šilingov nasproti. S tem znaša blagajniški višek 190 tisoč šilingov. Občina je lani med drugim izdala 250.000 šilingov za šolstvo, 250.000 šilingov za pota, 120.000 za skrbstvo, 65.000 za ureditev hudournikov, 60.000 za kmetijstvo in 37.000 za gasilstvo.
BEKŠTANJ. — Na seji, kjer je občinski svet potrdil letni račun za 1965 v višini 18 milijonov šilingov, je sklenil, da bo prevzela občina jamstvo za AIK za gradnjo ceste v Tehanče in da bo kupila gasilski voz za požarno hrambo v Bačah. Istočasno je občinski svet sklenil, da bo tekom leta občina asfaltirala nadaljnja občinska pota.
BOROVLJE. — Boroveljskega podžupana Hansa Richterja, ki je utonil, ko je 4. septembra 1965 deroča Drava zrušila Hum-perški most, so po sedmih mesecih v četrtek minulega tedna našli na severni obali Kazaškega jezera pod Velikovcem. Ob veliki udeležbi žalnih gostov so ga v soboto pokopali na boroveljsko pokopališče.
VELIKOVEC. — Na zborovanju združenja lovcev gojitvenega krožka Velikovec so poročali, da so v njegovem območju odstrelili 224 srn, 160 zajcev, 87 lisic, 170 fazanov 110 divjih rac in 1 divjega prašiča. V cestnem prometu je bilo lani povoženih 69 srn.
ŽELEZNA KAPLA. V tukajšnjem gojitvenem krožku so lovci lani odstrelili 9 jelenov, 108 srn, 37 gamsov, 91 lisic, 38 zajcev in 1 medveda.
KOLEDAR
Petek, 1- opril: Hugo Sobota, 2. april: FrančrJek Nedelja, 3. oprli: Cvetna nedelja Ponedeljek, 4. opril: Iz-idor
Torek, 5. april: Vincencij Sreda, 6. april: Sikst P.
Četrtek, 7. april: Vel. četrtek
ZANIMIVOSTI-
, C) Sipa ima od vseh primitivnih živali najboljši spomin. Prof. J. Z. Young z londonske univerze pa je ugotovil, da dela njen spomin z dvojno .vknjižbo*. Če sipa Mjame školjko, ji pride spomin o videzu školjke iz enega dela možganov, spomin o tem, kako naj jo prime, pa iz drugega. Pri svojih preizkusih je Young opazil, da posebne celice ohranijo spomin na dolžino predmeta, druge pa na širino. Izkušnje, ki jih je sipa dobila z eno lovko, lahko kasneje po spominu prenese na vse lovke.
G Stari Rimljani so imeli prve velike vrtnarije za golenje cvetja. Navade, da bi dajali cvetje v vaze, pa Se niso poznali. Vaze so bile same na sebi okras v sobah. Po mnenju arheologinje Dore Jasmehski so bile najvažnejša oblika rimskega okrasnega cvetja girlande, ki so »ih tudi darovali gostom, sicer pa obetali po sobah. Med pojedinami so goste posipavali s cvetnim dežjem. SrediSČe velikih vrtnarij so bili stari Pompeji in rodovitna ravnica Kampanje. V okolici Pompejev so gojili predvsem vrtnice. Vrtnica je bila najljubSa cvetica pri cpletanju girland, takoj za njo pa lilija in vijolica. Arheologinja domneva, da so imeli stari Rimljani ob vrtnarijah tudi uljnjake in stiskalnice za rožno olje, iz česar so izdelovali parfume in mazilna olja.
BuSmani, primitivno ljudstvo v Afriki, pozna In uporablja 32 različnih strupov za puščice, ki jih pridobiva *z rastlin, kač, pajkov, škorpijonov, hroščev itd. Strokovnjaki so ugotovili, da so ti strupi učinkoviti še po tridesetih letih: pri preizkusih v muzejih je bila vsaka četrta puščica še strupena.
$ FreiburŠki medicinski slrokovnjak za probleme sevanja dr. Ladner je odkril substanco, s katero je mogoče fešiti pse po sicer smrtni količini rentgenskega obsevanja. Oo-slej so bila znana samo zdravila, ki oslabijo učinek rentgenskega ali radioaktivnega sevanja. Za zdravljenje nesreč pa so bili neuporabni. Novi preparat pa vsebuje sestavino vitamina B-6. Medtem ko je 95 % psov, ki so fih obsevali s 400 rentgeni, poginilo, so preživele vse živali, ki so jim nato vbrizgali sestavino omenjenega vitamina. Domnevajo, da substanca nima kakšnih škodljivih stranskih učinkov in da bi utegnila zdraviti posledice sevanja tudi pri ljudeh.
© Smrtnost zaradi raka ni večja kot je bila ob začetku stoletja, trdi berlinski medicinski statistik prof. Freudenberg. Primerjali so številke, ki zadevajo smrtnosl zaradi raka v Prusiji, iz leta 1897 do 1899, kakor tudi številke v Rajhu iz leta 1933 s številkami v Zahodni Nemčiji fz leta 1960. Povedal je, da številk ne gre enostavno primerjati in seštevati in da naraščanje smrtnosti zaradi te bolezni ne ustreza dejanskemu stanju. Dejansko stanje je treba izluščiti iz starejših statistik, v katerih je bila za vzrok smrti Često navedena .starostna onemoglost" tudi pri rakovih bolnikih, drugič pa dosezajo ljudje zdaj višjo starost kot prej in zlasti starejši umirajo za rakom. Raka torej danes ni več kot prej, spremenila se je le porazdelitev rakovih obolenj na različne organe telesa.
Koristne in škodljive solze
Dejstvo je, da ženske jokajo mnogo pogosteje in več od molkih. Te ženske solze so za moške prava skrivnost, ker nikoli ne vedo, kaj jih lahko vse povzroči. Dovolj je, na primer, da se žena počuti samo, da ima vtis, da je nihče ne mara in že pridejo solze na njene oči. Dovolj je, da moški poviša glas nad svojo uslužbenko ali soprogo, pa že začne ta obupno jokati. Toda ista ženska bo hrabro prenesla izjavo zdravnika, da se mora podvreči hudi operaciji in ne bo zajokala. Spomnimo se primerov mladih partizank, ki so se z izredno hrabrostjo upirale najhujšim nevarnostim brez solza.
Imamo tudi ženske, ki jokajo od prevelike sreče. Druge jokajo zato, ker imajo stanovanje na hrupnem kraju, tretje pa zato, ker je stanovanje pretiho. So ženske, ki jih je sram solza in redkokdaj jokajo, čeprav pravijo zdravniki, da so solze blagoslov. Nekateri gredo celo tako daleč, da trdijo, da ženske tudi živijo zato dlje od moških, ker lahko jokajo. Najprej zato ker so solze idealen izhod za živčno napetost. Strupi, ki jih povzroča napetost v organih, se odstranijo z jokanjem. Po jokanju je ženska dinamičnejša in pogumnejša v boju z življenjskimi težavami. Solze imajo tudi fiziološko reakcijo: odstranjujejo mikrobe, ker so aseptične. Razen tega šok, ki ga povzroča jok, aktivira kroženje krvi, kar koristi celotnemu organizmu.
Večina moških ne mara krize pred jokom, ki se pogosto ponavlja. Bodisi da gre za otroka mater, ženo ali uslužbenko od dveh do osemdesetih let. „Pritisk s pomočjo solza" je pogosto posledica, da so moški, ki čutijo krivdo zaradi joka, pogosto pripravljeni na številna popuščanja. Vendar pa se je treba varovati takšnega pogostnega jokanja, ker lahko z njim več izgubimo kot pa dobimo: ljubezen otrok in moža, spoštovanje predpostavljenih in kolegov.
Večina moških se nad ženskimi solzami nežno smehlja in svetuje ženi, naj se pomiri, vprašuje jo, kaj je vzrok solzam. Ce
Grkinje v legendi in resnici
Ko Atenci pravijo, da je Nafplion na Peloponezu kraj lepih Grkinj, po navadi mislijo na agavin cvet, boginjo Hero in mitologijo. Seveda te zgodbe ni treba jemati resno, zanimiva je le zaradi zgodovine.
Že davno je bila agava eliksir mladosti in večne lepote. Cvetela je vsako sedmo leto v parku mesta Nafpliona. Legenda pravi, da je boginja Hera vsako sedmo leto prihajala tja z Olimpa da bi z nežnim cvetom agave osvežila svojo mladost. Zeus je svojo pozornost posvečal le mladim in lepim boginjam.
V parku mesta Nafpliona še zdaj vsako sedmo leto cveti agava. Legendo pripovedujejo turističnim romarjem, lepo Grkinjo pa je treba poiskati v Atenah — podnevi ali ponoči in ob toplih dneh na ulicah in na plažah ali v tavernah metropole.
Alenke so predvsem lepo in okusno oblečene. To je del njihovega naravnega mika. Vse nosijo ozka krila in čevlje z zelo visokimi petami. Frizura — najpogosteje visoka — je brezhibno urejena.
Na ulicah Aten ni noben čudež, če srečamo — plavolaso Grkinjo. V frizerskih salonih namreč vedno češče menjajo barvo temnih las v razne svetle odtenke zaradi spremembe in želje, da Atene v ničemer ne bi zaostajale za drugimi velikimi evropskimi mesti. Oči Aten so namreč uperjene v Pariz. Grška metropola sledi glavnemu mesiu Francije in ga skoraj v vsem posnema.
gre za resnično žalost zaradi izgube ljubega bitja, je najbolje pustiti ženo, da se iz-joče. Sicer pa poznajo jok kot orožje vse ženske, toda številne pozabljajo, da je to orožje z dvema ostrinama. Lahko jim koristi samo, če se morajo otresti malih in velikih skrbi, da bi lahko potem, ko so se dodobra izjokale, pogumneje ocenile položaj!
Na koncu naj navedemo besede nekega zdravnika, specialista za oči. Neka ženska ga je vprašala, kako vplivajo solze na oči. Zdravnik ji je z nasmehom odgovoril: »Ne-kaj solz polepša pogled, veliko solz pa ga naredi grdega."
Italijani radi preklinjajo
V Italiji so izvedli nenavadno anketo: skušali so ugotoviti, koliko Italijani preklinjajo. Anketa je pokazala, da danes Italijani več preklinjajo kot leta 1938. Največji odstotek psovk odpade na odrasle moške — 40 odstotkov, nato na mladeniče — 30 °lo, medlem ko na zenske odpade komaj 10 odstotkov.
Anketa je tudi ugotovila, da na italijanskem jugu več preklinjajo kot na severu. Največ preklinjanja je slišati na vlakih, avtobusih in sploh v prometnih sredstvih. Ugotovili so tudi, da se je stanje pri trgovcih popravilo, medtem ko se je ostotek preklinjevalcev med vojaki povečal. Statistika je ugotovila, da največ preklinjajo zidarji, njim pa sledijo mornarji, mehaniki, metalurgi, kmetje, knjigovodje, kolesarji, nogometaši in kinooperaterji. Najmanj preklinjajo hišniki in čuvarji.
Med italijanskimi pokrajinami je na prvem mestu Toscana, kjer preklinjajo več ali manj vsi, začenši z osmim letom starosti, sledijo pa ji Romagna, Sicilija, Ligurija in sploh ves italijanski jug.
Poslopje za vesoljske polete
Nekaj podatkov o graditvi največje stavbe našega časa
V	Ameriški bazi za vesoljske polete Cape Kennedy dograjujejo največjo zgradbo na svetu. To bo hangar in montažna hala za največje ameriške rakete; daljni cilj te dejavnosti je pristanek človeka na Luni.
Poslopje zavzema površino 205,5 metra v dolžini in 153,4 metra v širini, visoko pa bo 160 m. Njegova prostornina bo 3,5 milijona kubičnih metrov. Keopsova piramida, ki je bila štiri tisočletja in pol največja zgradba na svetu, ima samo 2,7 milijona kubičnih metrov prostornine.
V	tej zgradbi bodo montirali raketo Sa-turn-5, ki bo imela 45 ton težko vesoljsko ladjo Apollo, ladjo, ki naj bi s človeško posadko pristala na Luni.
Pri gradnji te velike hale so morali inženirji predvideti tudi več morebitnih neprijetnosti. Prostor, kjer grade montažno dvorano, je na področju, ki ga večkrat pustošijo orkani. Poslopje mora biti proti tem vetrovom zavarovano, kajti tako velika gmota bi bila za orkanski veter enako lahka kot navadna omara. Zato so temelje za halo postavili štirideset metrov globoko v živo skalo.
Dalje, topel in vlažen zrak bi se mogel zaradi zračnih tokov, ki bodo nastajali v hali, pod stropom zgoščati v oblake. Zato bodo v hali napravili klimatsko napravo, ki bi zadostovala za klimatiziranje tri tisoč enodružinskih hiš.
Največja zgradba na svetu bo po predračunih stala približno 750 milijonov dolarjev. Vse naprave bodo urejene leta 1966, tako da bodo mogli leta 1967 začeti poskusno izstreljevati raketo Saturn-5. Računajo, da bo ra-
keta s posadko, ki bo pristala na Luni, izstreljena leta 1970.
Ko bo Saturn-5 sestavljen, se 'bo za gledalce začela velika predstava. Raketo bo treba prepeljati iz montažne hale k pet kilometrov oddaljeni izstrelitveni rampi. To bo 6000 ton težko breme (2750 ton goriva bodo namreč napolnili šele kasneje). Pri tem prevozu bo 110 m visoka raketa stala pokonci. Za ta prevoz so že izdelali transporter, ki je še najbolj podoben velikanski mehanizirani želvi. Hitrost tega transporta: kilometer na uro. Počasen uvod v polet na Luno pa se spričo teže vendarle zdi nekaj popolnoma razumljivega.
Slepota za barve
Ameriški naravoslovec dr. George Wald je ugotovil, da sta eden ali dva odstotka moških slepih za barve, in sicer zlasti v tem smislu, da ne ločijo rdeče od zelene. Ta pojav je pri ženskah mnogo redkejši; v povprečju je med 5—10 tisoč ženskami samo po ena slepa za barve.
Takole pojasnjuje Wald to razliko: moški imajo samo enega, ženske pa dva kromosoma iks z geni, občutljivimi na zeleno In rdeče barvilo. Slepota druge vrste se nanaša na modro barvo. Ta je mnogo redkejša, vendar številčno enako zastopana pri moških in ženskah.
«iiiiiimiimiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiim..........iiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....iiiiiiiiiiiiiii........
JanezSvojncer:	5
NA ME7I
Na to besedo je željno čakal. Pridobiti podnarednika je pomenilo zanj pol kupčije pri tihotapljenju. »Čakaj, da se spomnim. Vsako dekle ni zate. Lepa že mora biti, da boš zadovoljen z njo ... Nekaj malega bi rad prodal čež mejo. Saj skoraj ni vredno besedi. Malo je le nerodno. Meja je zastražena. Ne bi rad imel sitnosti ... Ti bi mi lahko pomagal ... Ja, rekel si mi, naj bi ti pomagal. Dekle naj bo lepa, poštena in pridna." Zaprl je oči in položil prst na čelo. Pregibal je ustnice, nato pa vzkliknil: »Kata bo najboljša!"
.Kata?!"
»Da, ona je to.’
»Kje je doma? Je mlada, lepa?’
»Brate moj, ta ti bo takoj zlezla v srce."
Joco je za hip pozabil, da je podnarednik. Z dlanjo si je obrisal čelo in si pogladil temne lase pod kapo. Pljunil je v kolovoz, pobral slamico in že stisnil Vinku roko. »Ti ji boš rekel besedo zame, jaz ti bom pomagal kje drugje. Hočeš?’
»Kala služi pri nas in moja beseda pri njej zaleže. Na, '*o je tvoje. Ti pa naroči graničarjem . . .’
Joco je prikimal in naglo spravil petsfofak globoko v žep.
Eno je držalo kot pribito: Joco se je spremenil!
Graničarji v karavlji so to kmalu opazili. Navajeni so
bili, da je za vsako malenkost rohnel nad njimi. Postavljal se je s svojimi zvezdicami, prišitimi na sivi podlogi. Oblačil se je površno in k brivcu je zahajal šele takrat, ko so mu črne kocine porasle temnorjavo polt podolgovatega obraza. Sedaj si je v vasi pri trgovcu naročil brivski aparat in žepno ogledalce. Ko nikakor ni znal ravnati z aparatom, je poklical k sebi kuharja. »Ti si glava," mu je rekel, »pokaži mi, kako se to uporablja."
Kuhar Pero je strumno stopil predenj in po vojaško pozdravil: »Izvolite, gospod podnarednikl To je tako. Primete brivski aparat, naravnate rezilo, sklopite držalo in zadevo nastavite na obraz.”
Po kuharjevem odhodu se je postavil pred ogledalo in za vajo drsal z ostrim rezilom po sveže obriti bradi. Poizkušal je toliko časa, dokler se ni nekajkrat oprasnil po koži.
Tudi obleko je hotel imeti zlikano. Naročil je kuharju: »Zlikaj mi hlače." Ko se je Pero obotavljal, ga je zapodil: »Takoj hočem videti hlače zlikane!"
»Kuhati moram."
»Stori, kakor sem ti ukazal."
Joco je torej postal prijaznejši do svojih podrejenih. »Pero, prinesi vina,” je celo naročil in dal denar iz svojega žepa.
Nekaj ga je vedno bolj tiščalo. Nobenemu še ni povedal, da je nameraval iti pod okno k dekletu. V njegovi vasi ni bilo te navade. Fant, goden za ženitev, je s svojimi starši obiskal starše neveste.
Kuhar Pero je bil med vsemi najbolj prebrisan. Ko sta bila sama v karavli, je vprašal: »Gospod podnarednik, kaj 'bi vi napravili, če bi vam katera deklina rekla, da jo pridite obiskat?"
Joco se je zasmejal: »K njej bi šel. Ej, Pero, jaz imam enol To je deklina in poli’
»A res?’ se je začudil in gledal kar naprej v kotel, iz katerega se je kadilo.
»Kata ji je ime. Jo poznaš?"
»Ne."
»Bonbonček!" Joco je cmoknil z ustnicami in požrl slino.
»Jo že dolgo poznate?"
»E, še ne! Toda jo bom spoznal. Nocoj bom šel k njej.’
»Se ne bojite domačih fantov?" je vprašal Pero in gledal za kuhalnico, ki mu je bila padla v kotel.
»Kdo je podnarednik Joco, to že veš?” Zategnil si je ,pas in odšel proti poslopju in se ogledoval v žepnem ogledalu.
Hladne noči se je odpravil na pot. Vaška cesta je bila prazna in po kočah so brlele petrolejke in luči v hribih so mežikale 'kakor kresnice v junijskih nočeh.
Svetla luč ga je privabila v Mačkovo gostilno. »Dober večer," je pozdravil fante, prerivajoč se okoli biljarda.
Pogledali so ga nezaupljivo. Keglov Mirko je z modro kredo drgnil biljardno palico. »Zakaj delaš to?" je Joco začuden vprašal.
»Da me krogle bolj ubogajo," se je odrezal Mirko.
Maček se je prizibal k novemu gostu. »Kaj bo dobrega, gospod podnarednik?"
»Prinesi mi kozarec slivovke."
Maček je nakremžil obraz, ker mu podnarednik ni vrnil z gospodom, povrh tega ga je tikal, kakor da bi pasla krave skupaj.
Lojze je uščipnil Mirka, ko si je graničar zaman prizadeval na biljardu spraviti kroglico v odprtino.
Joco je kozarec žganja opogumil. Z vaške ceste je zavil po pešpoti navkreber in si odpel vojaški plašč.
Želel je, da bi koga srečal.
Pod hribom se je ustavil. Na vrhu, kjer je čepelo gos-
6 — Štev. 13 (1244)	ffj			iQU3iKiuanii.il
NE SAMO MEHANIZACIJA!
Najvažnejše je intenziviranje in špecializacija proizvodnje
Ko poslušamo med kmečkimi ljudmi pogovore o problemih v zvezi z mehanizacijo kmečkega dela, ko vedno spet slišimo krik potrebe po olajšanju tega dela, zlasti pa po olajšanju dela kmečke matere in gospodinje, se nam večkrat zazdi, da smo še vedno na začetku poti, ki smo jo pričeli ubirati pred leti. Marsikje izgleda, da smo še vedno mnenja, da se bodo naši življenjski pogoji s traktorjem in priključki na njega sami od sebe zboljšali. V takih primerih dobimo vtis, da so bile v prazno govorjene vse dosedanje svarilne besede, s katerimi smo že pred desetimi leti naglašali, da so za uspešno in rentabilno mehanizacijo potrebni predvsem ukrepi za povečanje donosnosti poljščin, travnikov, goveje živine in prašičev ter ukrepi za dalekosežno Specializacijo na teh področjih.
Kje v tem pogledu po vseh feh letih še vedno stojimo?
Odgovor bomo dali s številkami avstrijskega zavoda za kmetijsko knjigovodstvo, ki predstavljajo povprečja 1774 kmetij vseh leg in velikosti, ki jih zavod knjigovodsko upravlja.
Med skupnimi izdatki kmetij v velikostni skupini 10 do 20 ha skupne površine njiv, travnikov, pašnikov in gozda v višini 8305 do 9931 šilingov po hektarju reducirane kmetijske površine je leta 1964 na Koroškem odpadlo 1835 do 2782 šilingov za nakup kmetijskih strojev, nadaljnjih 487 do 515 šilingov pa za njihovo vzdrževanje, skupno torej 2222 do 3297 šilingov po hektarju reducirane kmetijske površine.
S tem so bili Izdatki za nakup in vzdrževanje strojev najvišji med vsemi kmetijskimi Izdatki. Dpleč so presegli izdatke za nakup semen, gnojil, krmil in sredstev za varstvo rastlin, za katere je bilo po istih kmetijah skupno izdanih le 1993 do 2032 šilingov po hektarju reducirane kmetijske površine, čeprav so prav ta reprodukcijska sredstva najbolj v stanju, da povečajo vrednost kmetijske proizvodnje in dohodke kmetije.
Če k temu še dodamo, da se je višina skupnih dohodkov teh kmetij gibala med 10.092 do 12.574 šilingov po hektarju reducirane kmetijske površine, potem vidimo, kakšno breme predstavlja mehanizacija, če vzporedno z njo ne skrbimo za večanje donosov svoje kmetije.
Že te primerjave dovolj jasno kažejo problematiko mehanizacije kmečkih gospodarstev. Se bolj pa jo kaže dejstvo, da je po istih virih vrednost kmetijske proizvodnje v naši državi leta 1964 znašala 29 milijard šilingov, da pa je že dve leti prej mehanizacija bremenila avstrijsko kmetijstvo z 28,3 milijarde šilingov ali s 7000 šilingov po hektarju. Samo v potrdilo teh številk bodi še dodano, da je bilo v naši državi pri okroglo 200.000 kmetijah nad 5 ha skupne površine leta 1953 okroglo 41.300 traktorjev, da je do leta 1962 njihovo število naraslo na 148.000 in da jih imamo sedaj blizu 200.000.
Mehanizacijo našega kmetijstva morata večinoma še vedno plačevati gozd in družina, ki je prikrajšana za svoj zaslužek povsod tam, kjer še nismo prišli do spoznanja, da mehanizacija problema boljšega zaslužka za kmečko delo ne more rešiti, če ne bomo z intenziviranjem in s Specializacijo svoje proizvodnje ter dvigom in izenačenjem
njene kvalitete povečali svoje dohodke. Mehanizacija namreč ne zahteva — kakor je zgoraj znova potrjeno — le velikih denarnih izdatkov pri nabavi, marveč tudi pri vzdrževanju. Zato se morajo z naraščajočo mehanizacijo večati tudi dohodki kmetije.
Večina naših kmetij v tem pogledu še vedno preživlja začetno krizo. Ta kriza pa
bo tem prej odpravljena, čim prej se bomo lotili dosledne poenostavitve rastlinske proizvodnje in se omejili na pridelovanje tistih rastlin in poljščin, ki najbolj uspevajo in katerih pridelovanje in spravilo bo najprej in najcenejšim potom mehanizirano, in sicer docela mehanizirano. Da so pri tem potrebne tudi preusmeritve v živalski proizvodnji, se razume samo po sebi.
Finančno krizo, ki se na kmetiji prične z mehanizacijo, če proizvodnja ne gre po poti intenziviranja in Specializacije, ni podcenjevati. Po zgoraj omenjenih virih so bile zajete koroške kmetije v glavnem zaradi mehanizacije začetkom leta 1964 zadolžene s 3700 do 3983 šilingov po hektarju reducirane kmetijske površine, koncem leta 1964 pa s 3569 do 4032 šilingov.
Sodobno pridelovanje in spravilo zrnate koruze
(4. nadaljevanje)
Glede gnojenja si moramo biti na jasnem, da fosfor pospešuje razvoj korenin in cvetenja, da torej odločilno vpliva na višino pridelka. Kali urejuje vlago v zemlji in pospešuje trdnost stebla, medtem ko dušik pospešuje razvoj listja. Obroke dušika vendar ne smemo prekoračiti, ker bi s tem zavlačevali zorenje.
Kar tiče setve, se držimo v Splošnem naslednjih pravil: Zgodnje sorte sejemo ali sadimo tesneje, pozne sorte pa redkeje. V legah, ki so podvržene suši, sejemo redkeje, kot v vlažnih legah. Čim slabše je zemlja založena z gnojili, tem redkejša naj bo setev. Čim bolj goste so vrste, tem večja naj bo razdalja rastlin v vrstah. Če so vrste med seboj po 70 cm narazen, naj znaša razdalja rastlin 21 do 28 cm. V tem primeru pride v vrsti na vsakih 10 metrov 35 do 47 rastlin.
V okviru teh pravil je računati, da pride pri hibridnih sortah rastlin po ha:
zrelostna stopnja hibridne koruze	suhe lege	vlažne lege
do 299	60.000	67.000
300—399	55.000	65.000
400—499	50.000	60.000
nad 500	47.000	55.000
Potrebo po semenju lahko ugotovimo z navadno računico, pri kateri na eni strani vemo, da tehta 1000 zrn zobate koruze 300, trde koruze pa 400 gramov. Na drugi strani moramo vedeti, koliko rastlin naj pride na hektar površine. Če naj pride na hektar površine n. pr. 60.000 rastlin, bomo potrebovali 18 kg semena. Formula računa je naslednja: 300:1000X60.000 = 18 kg. Ce iz varnostnih razlogov (nevarnost uničenja semena in sadik s strani škodljivcev) dodamo še 20 %» več semena, potem pridemo do tega, da potrebujemo za 60.000 rastlin po hektarju okroglo 22 kg semena.
ZATIRANJE PLEVELA IN OSKRBA KORUZIŠČA
Med oblikami zatiranja plevela se je v zadnjih letih zatiranje s špecialnima her-bezidoma Gesaprim in Simazin tako uveljavilo, da brez njega ne moremo več shajati. Čeprav sta ta dva herbezida razmeroma draga, prideta še vedno cenejši kot vse dosedanje oblike zatiranja plevela med koruzo. Posebno cenjen je Gesaprim v vlažnih legah, kjer zaradi vlažnosti zemlje ne moremo vedno okopavati. V takih legah je najbolje, da z Gesaprimom poškropimo celotni nasad oz. posevek. V suhih legah vendar zadostuje, da poškropimo le vrste, med vrstami pa plevel uničujemo z okopavanjem.
Gesaprim uničuje plevel preko listja in korenin, Simazin pa le preko korenin, lato škropimo s Simazinom ob setvi ali pa takoj po njej, kar pomeni, da setev lahko kombiniramo s škropljenjem in gnojenjem. Slaba stran Simazina pa je, da v suhih legah pri pomanjkanju dežja skoraj ne pride do veljave.
Kar tiče količine, je priporočljivo, da se držimo navodil izdelovalcev Gesapri-ma in Simazina. Premočno koncentrirana škropila lahko škodujejo naslednjim posevkom. Pri Škropljenju pa predvsem glejmo, da ne bo prišlo do trakov, ki bi bili dvakrat škropljeni in da se med škropljenjem ne bomo po nepotrebnem ustavljali. Splošno velja pravilo, da potrebujemo pri škropljenju celotnega posevka po hektarju površine 3 kg Gesaprima ali 4 kg Simazina 50, pri škropljenju po vrstah pa 1 do 1,5 kg Gesaprima ali 1,4 do 1,8 kg Simazina 50. V vseh primerih pa morajo biti količine raztopljene v 500 litrih vode.	(Se nadaljuje)
OD DANES NAPREJ:
Kmečko
bolniško zavarovanje
Od danes naprej lahko vsaka kmečko družina pokliče zdravnika, če eden njenih članov zboli, ne da bi bilo treba vprašali, koliko bosta zdravnik in zdravljenje stala. Plačilo zdravnika in zdravljenja je od danes naprej prevzela kmečka bolniška blagajna, kakor to določa zakon, ki je stopil lani 1. oktobra v veljavo.
Z današnjim dnem je torej postalo 700.000 kmečkih ljudi, ki doslej niso biti zakonito bolniško zavarovani, v pogledu na socialno skrbstvo enakopravnih z drugimi sloji prebivalstva. Medtem ko je obvezno nezgodno zavarovanje stopilo v veljavo že I. 1929, so ostala področja socialnega zavarovanja stopila za kmete v veljavo šele po drugi svetovni vojni, leta 1955 družinske doklade za kmečke ljudi, leta 1958 kmečka dodatna renta, sedaj pa zakonito bolniško zavarovanje. Vsi ti ukrepi so kmečkemu prebivalstvu v veliki meri olajšali življenjske pogoje, sedanje bolniško zavarovanje pa bo nedvomno precej pripomoglo, da bodo kmečki ljudje oteti posledic fakoimenova-nih poklicnih bolezni in obolenj, ki so se zaradi preobremenjenosti z delom pričele zadnja leta nevarno širiti.
Kmečka bolniška blagajna je prevzela stroške zdravniške in zobozdravniške oskrbe, stroške zdravniške pomoči pri porodih, ter stroške oskrbe z medikamenti In zdravljenja v bolnišnici. Poleg tega nudi v smrtnem primeru zavarovanega svoj prispevek k pogrebnim stroškom. V prvih štirih tednih zdravniške oskrbe ali zdravljenja v bolnišnici morajo zavarovani nositi še 20 %> stroškov sami, po štirih tednih pa tudi te stroške prevzame bolniška blagajna.
Načelno plačajo kmetje polovico zavarovalnine, drugo polovico prispeva država iz svojega proračuna. Višina doslej predpisane zavarovalnine znaša okroglo 49 milijonov šilingov in je bila s strani kmetov že do 80 odstotkov poravnana. Država je za leto 1965 v kmečko bolniško blagajno prenakazala trideset milijonov šilingov, letos in prihodnje leto pa bo krila ves primanjkljaj poslovanja blagajne. Od leta 1968 bo potem višina njenega prispevka enaka znesku skupnih prispevkov kmetov.
31 milijonov šilingov mesečno
za kmečke dodatne rente
Število kmetov, ki prejemajo kmečko dodatno »eoto stalno naraiča. Koncem leta 1965 je znafalo 133.546. S tem »toijl ta lavarovalnica po itevilu zavarovanih ta slo-rostno zavarovanje delavcev In nameščencev na dfo-gem mestu med vsemi starostnimi zavarovalnicami. Mesečni znesek Izplačanih kmečkih dodatnih rent je tedaj dosegel že viSIno 31 milijonov Šilingov.
Koncem leta 1965 je bilo izplačanih 45.668 .starostnih dodatnih rent, 6871 rent za zavarovane, ki so za delo nesposobni, 10.664 rent za vdove ali vdovce, 4964 dodatnih rent za sirote in 65.341 prehodnih rent.
lllllIllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIlIllllllllllllllllllllllllllllllIlllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllinillllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIlillllllllHinilllllllltlMItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllMIIIIUIIIHItlirMllltllM
vsaj mir v
podarsko poslopje, je v enem oknu mežikala svetloba. .Kaj, če je to Katino okno?" mu je šlo skozi možgane.
Stal je morda uro ali nekaj več, toda luč v edinem oknu poslopja ni ugasnila. Popito žganje se mu je že zdavnaj razkadilo. Ker ga je zeblo je porinil roke v žep in se prestopal z ene noge na drugo.
.Zdaj pa bo, si je oddahnil. Po nekaj korakih je presenečen obstal. Na pročelni strani hiše je v temo hušknila svetloba in luč je postajala večja. Umaknil se je v vinograd in počepnil za trs, a oni z lučjo se je spuščal po hribu v dolino.
Ustavil se je pod oknom. Bilo mu je prijetno in obenem nerazumljivo v srcu.
Previdno je odstranil levo vetrnico, nato odprl desno in porinil roko med križe. 2e je mislil poklicati: .Kata!" toda s prsti je zadel v steklo. Kot bi ga polil z mrzlo vodo, je zdrknil ob steni navzdol.
Ali naj pokliče? Ne! Potrkal bo. Morda ga bo slišala. Tako globoko se je bil zamisil, da niti ni opazil, kako ga je zaneslo k drugemu oknu. S skrčenim kazalcem je močno potrkal in naslonil uho na steno.
Znotraj se je oglasilo: .Mhm." Opogumil se je in sladko spregovoril: .Kata."
Kljuka na oknu je škrtnila. Globok moški glas je vprašal: .Kaj je, za vraga? Komu se je zmešalo?" Sklonjen v dve gube je čepel in ni dal glasu od sebe. Udaril se je s pestjo po čelu in nestrpno čakal, da je oni moški spel zaspal.
Kata je trdno spala. Podnevi so pulile korenje na njivi in zvečer je še skuhala krmo za svinje. Utrujena je legla v posteljo In šele čez čas je slišala trkanje na okno. Hotela je ostati v postelji, a jo je kar samo od sebe dvignilo iz nje. Odgrnila je zakrpano odejo in se usedla na stranico. Kaj, če jo je Anza prišel klicat? 2e dolgo hrepeni o njem.
Deske so škripale, ko je po prstih stopila po tleh. Zagledala je iztegnjene prste na oknu in slišala sladke besede: .Katja, moja, odpri."
.Anza, si ti?" je tiho vprašala.
.Evo me, jaz sem," je odgovoril Joco in čutil razbijanje v sencih. Zdaj sem jo našel, si je dejal in pomolil glavo v okno.
Kata, ki je spoznala svojo zmoto, je kriknila od strahu: .Pusti me!" in skočila v posteljo, da so deske popustile.
Joco jo je jadrno ucvrl po hribu navzdol. Kata pa se je šele sedaj spomnila, da ji je Vinko ponujal za fanta podnarednika. Pogumno je stopila k oknu, ga zaprla in se zahihitala: „E, Joco, pod nosom se obriši, nisem tako nora, da bi ti verjela."
10
se je enakomerno zibal na okleščeno palico.
po neizhojeni poti
Cmager in se opiral
Sli so spet v gosjem redu. Noč je bila temna, vendar ni deževalo. Jesen je bila v deželi in v nočeh je zmrzovalo. Zemlja se ni udirala pod -nogami in noge v čevljih so ostale suhe.
Pozabil je na svojo obljubo, da ne bo več tihotapil. .Sel bom z vami, da se bomo doma laže pretolkli. Tistih dve sto dinarjev se ni držalo dolgo. Z ženo sva nakupila moko, da je spekla kruh za otroke. Drugo sva porabila za sladkor in sol. Kupila sva tudi tobak za pipo in trgovcu sva plačala dolg. Nič ni ostalo, da bi kupil Lizi ruto in ji ne bi bilo treba nositi več tiste raztrgane. Otrokov pogreb — bog mu daj dobro — tudi ni bil zastonj," se je pogovarjal s samim seboj. .Franc, ne hodi, nič ne veš, kje se ti bo kaj zgodilo," je svarila Liza. Resda je žena kljub revščini hotela ostali poštena. Toda ko so otroci spet zamanj prosili
kruha, je rekla:	.Idi v božjem imenu, da bo
hiši in glej, da boš srečno prišel domov."
Nocoj je že tretjič šel s tihotapci. Toliko kakor prvič potem ni zaslužil več. Previdno je gledal predse in vlekel na vrvi privezana vola. En par je vodil Miha, en par Pepe in en par Anza. Vinko je šel daleč spredaj.
Zaradi gostih dreves je bila najbolj nevarna pot po gozdu. Tu se je Cmager zapletel v grmovje, da mu ije moral Anza pomagati dalje. Prijel je vrv in si jo znova ovil okoli roke, ko je strahoma zajavkal: .Kje je moj klobuk?"
.Hudiča, drugič boš še glavo zgubil!"
.Tule bo, v tem vražjem grmovju. Edini moj klobuk je to, le kdo mi bo kupil drugega," je zajecljal.
„Tu je tvoja podrtija," je stisnil skozi zobe Anza in mu s tako silo posadil klobuk na glavo, da je kar zazvonilo po njej.
V soteski je v potoku klokotala voda. Cmager se je spomnil, kako je kot deček postavljal mlinčke blizu koče, kadar je po deževju blatna voda tekla po razriti zemlji. Prav tako je klokotala in odnašala v dolino mastno ilovico.
Tedaj jih je Vinko opozoril: .Zemlja zmrzuje. Pazite na vsak korak, da ne boste stopali pretrdo, in ne pozabite da niste bosi. Razen graničarjev moramo računati tudi s financarji. Če nas bodo dobili, je konec z zaslužkom."
Prebredli so nizko vodo. Cmagerjev prednji vol ni in ni hotel v potok, naj je še tako tolkel s palico po njem. V tem se je spomnil, kako je mesar Jože z vso močjo zavil kravi rep in ji tako pomagal v mesnico. Tako je napravil sedaj tudi Cmager. Vol je poskočil in se zagnal v vodo s tako naglico, da je goniču zmanjkalo tal. Potolkel se sicer ni, le zmočil se je in mokra obleka je začela na njem zmrzovati. Spočetka ga je zeblo, nato se je ogrel in no čelo so mu stopile potne kaplje.
(Dalje v prihodnji številki)
JOHN STEINBECK:
•	|	’’ w |
Smisel za šale
MOŽIČEK Z BRKI se je dvignil s stola in zadržujoč stok odšepal do točilne mize. Prinesel si je sladkor-nico in s trpečim obrazom spet sedel.
— Saj bi vam jaz postregla, — je sočutno rekla Norma.
Nasmehnil se ji je.
— Nisem vam hotel biti nadležen, — je pojasnil in mrščil obraz.
— To mi res ne bi bilo v nadle-^ go, — je zatrdila Norma. Juan je odstavil lonček s kavo.
Pimples se je oglasil:
— Želel bi košček kokosovega kolača.
Aliče je malomarno odrezala košček, porinila krožnik po pultu *n zabeležila blok.
— Zdi se, da ste si nogo močno poškodovali, — se je Juan obrnil k možičku.
— Zmečkana! — je dejal oni, — prste imam zmečkane. Takoj vam pokažem.
Mr. Pritchard je prišel iz spalnice in sedel k prazni mizi. Možiček je razvezal čevelj in ga sezul. Z nogo je potegnil še nogavico in jo pazljivo položil na čevelj. Stopalo je imel povito z zavojem od glež-
Rogate misli
O Pot do ženskega srca je najlažje prehoditi z avtomobilom.
O Čuvaj v mrtvašnici je dejal: „Ne bojte se mrtvecev. Nič vam ne bodo storili. Bojte se živih!"
O Kravi lahko daš kakao, toda čokolade ne boš molzel.
O Nikar ne poskušaj požreti sebe! t-ahko bi se zastrupil.
O Kaj koristi kaznjencem, da Imajo številke, ko pa ne sodelujejo pri žrebanju!
O Mnogi ljubijo goto resnico samo lato, ker je gola.
O Včasih človek zaspi in zato zamudi službo. Veliko pa je tudi takih, ki zaspijo in zato pridejo pozno iz službe.
O Nikar ne prebijaj zidu s svojo glavo!
O Pes ne bi bil tako dober človekov prijatelj, če bi znal govoriti.
njo do koncev prstov. Obveza je bilo prepojena s kričečo rdečo krvjo.
— Ni nam treba kazati, gospod,
—	je naglo rekla Aliče. Pogled na kri ji je povzročal slabost.
— Tako ali tako bom moral pre-'nenjati obveze, — je dejal človeček, odvil gazo in pokazal golo stopalo. Palec in dva naslednja prsta so bili strahotno zmečkani. Nohti so bili sivkasto črni, konci Prstov pa raztrgani do živega me-in krvavi.
Juan je vstal, Pimples je prišel bliže, pristopila je celo Norma.
— MOJ BOG, KAKŠNA RANA!
—	je vzkliknil Juon. — Takoj prinesem vode, da jo bomo zmili. Mo-roli bi jo namazati s kakšno mažo. Moglo bi se pojaviti zastrupljenje ’n bi izgubili nogo!
Pimples je ostro zažvižgal skozi *obe, da bi poudaril stopnjo zanikanja in nekakšno začudenje nad nevarno rano.
•— Ne kaže dobro, kaj? — je opraševal.
— Preklemansko prav imate, grdo je, — je Juan pripomnil.
-— Kaj se vam zdi, da bi moral * tem k zdravniku?
— Jaz bi na vašem mestu vsekakor šel.
Možiček se je zadovoljno zasmejal.
— To je vse, kar sem hotel slišati. Potegnil je palec za noht in ves zgornji del stopala si je oddelil: koža, kri, ranjeni prsti — pod tem se je pokazala noga, cela in nedotaknjena, in vsi prsti nepoškodovani. Nagnil je glavo nazaj in se veselo zakrohotal.
— Dobro, kajne? Plastika! Najnovejši model.
Mr. Pritchard je pristopil z izrazom gnusa na obrazu.
— „To je umetna poškodba stopala", izdelek podjetja „Majhna čuda" — je pravil človeček. Iz žepa je potegnil ploščato škatlico in jo podal Juanu.
— BILI STE TAKO LJUBEZNIVI Z MENOJ, zato vam eno želim podariti — s pozdravi Ernesta Har-tona — zastopnika firme »Majhna čuda" — je navdušeno zvenel njegov glas. — Izdelujemo v treh dimenzijah. Eden dva ali trije zmečkani prsti. To kar sem dal gospodu, je triprstni model, enak tistemu, ki ga je gospod malo prej imel priliko videti. K temu dodajamo še obveze in stekleničke umetne krvi, da bi obveze bile videti resnično sugestivne. Opis priložen. Ob prvi uporabi je treba navleko ovlažiti s toplo vodo. Tedaj se oprime kot koža in nihče ne opazi razločka. S tem imate lahko mnogo zabave.
Mr. Pritchard se je prerinil naprej. Nejasno si je predstavljal samega sebe, kako slači nogavico pred družbo zbranih prijateljev. Po tej poti v Mehiko bi bila posrečena zamisel. Seveda bi moral najprej povedati kakšno zgodbo o banditih.
— Koliko ta reč stane? — je vprašal.
— Poldrugi dolar, toda, poredko prodajam posamezne primerke, — je rekel Ernest Horton.
DETAJLISTI tako razgrabijo robo, da jih komaj utegnemo dovolj o-skrbeti. V dveh tednih sem prodal štirideset grosov.
— Kaj takega? — je rekel Mr. Pritchard in od začudenja na široko odprl oči. — Lahko vam pokažem knjigo naročil, če mi ne verjamete. To je nenavadno iskan ar-
THADDAUS TROLL:
tikel. »Majhna čuda" so prav s tem prodrla.
— Kakšen rabat dajete? — je vpraševal Mr. Pritchard.
— No ne bi želel o tem govoriti, če niste iz tiste stroke. Saj razumete: trgovska etikal
Mr. Pritchard je prikimal.
— Dobro, vzamem en primerek po detajlistični ceni.
— Prinesem vam ga takoj po zajtrku. Gospa, imate že to juho z maslom? — je vprašal Normo.
— Takoj bo, — je Norma obljubila in zdolgočasneo odšla proti kuhinji ter začela loputati z vratci.
— VIDITE, TU GRE ZA PSIHOLOGIJO, — je govoril Ernest. Skozi vse leto smo ponujali obrezane umetne prste, toda kupčija je slabo šla: pri temle pa deluje psihologija sezuvanja čevljev in slačenja nogavice. Nihče si ne more misliti, da bi se komu to hotelo delati sa-
mo za šalo. Ta tip, ki si je to izmislil, ni slabo zaslužil.
— Verjetno se tudi vi ne morete pritoževati, — je navdušeno rekel Mr. Pritchard. Sedaj se je že počutil mnogo bolje.
— V resnici se ne morem. V kovčku imam še nekaj drobnarij, ki vas bodo morda zanimale. Niso naprodaj, ker gredo samo na veliko, hotel bi vam jih pa vseeno pokazati. Nasmejali se boste.
— Vzel bi pol ducata teh poškodovanih stopal, — se je Mr. Pritchard ojunačil.
— Vse s tremi prsti?
Mr. Pritchard je kolebal. Hotel jih je kupiti za darilo, toda bal se je konkurence in primerjav. Charlie Johnson je umel prikazovati razne vragolije bolje od njega. Charlie je bil menda že od rojstva komik.
— Če je mogoče mi dajte eno s tremi prsti, tri z dvema in dve z enim, — se je odločil. — To mi bo menda zadostovalo.
Vreme se je spremenilo. Nagli, močni nalivi so se mešali s tihim, drobnim dežjem. Juan se je s skodelico kave udobno namestil pod oknom. Po! kosa rjave orehove torte je še vedno ležalo na krožniku.
Možic norčavi
Možic norčavi, klepetavi zgodaj se na pot odprav!,
.Hej, otroci, ven na ceste!
Danes tam delijo preste, medenjoke kakor sonce in medu velike lonce.
Pepek ga je že dobil, v žlici meda je utopil...
Kdor lenuh je ali tepec, vzame naj soli za ščepec, jo natrese na lase: en, dva, tri — in znal bo vse!
Bučman Anza je to storil, danes petko je dobil, od veselja je v razredu šipe tri takoj razbil...
V kinu gala bo predstava, imenitna bo zabava!
Je poceni — gumb boš dal, do večera se smejal!
In zdaj vabim vas na pot, na livadi čoka hlod: sedli bomo, se peljali, osle vsem z višin kazali, ki so za pečjo ostali: gulijo se, pišejo naloge, poštevanko drdrajo in predloge.
Mi pa bomo že o polnoči pristali, na Luni in na Marsu se igrali...'
Kaj pa tveziš nam, možic norčavi! Kdo bi ti verjel, pavliha domišljavi! Butec le, še ta naj z metlo te spodi, na glavo ti povezne koš z lažmi!
Užaljen PRVI jo APRIL odkolovrati, od jeze najbrž ne bo mogel spati. Na nebu sonce se krohoče in oblak od smeha joče, možic na travi obleži, piha, kiha — moker do kosti.
Gema Hafner
la dobro voljo
»Stene v tem našem modernem stanovanju so tako tanke, da pri sosedu slišijo vsak naš pogovor.'
»Saj si lahko pomagate. Dajte si prizidati še eno vrsto opečnega zidu."
»Že prav ... samo potem mi ne bomo slišali, kaj sosedovi govore."
•
Učiteljica prvega razreda: »No, Janezek, povej mi, kakšen je odrasel človek?"
Janezek: »Odrasel človek je tisti, ki zgoraj in spodaj nič več ne raste, temveč samo še v sredini."
•
»Zakaj neki si ženske zmeraj z roko podpirajo brado, kadar kaj premišljujejo?" vpraša Močnikov Cene.
»Tega ne veš?" se začudi Jerna-čev Bine. »Zato, da si zapro usta, drugače bi jih lastno govorjenje motilo pri razmišljanju."
•
Dva Škota se srečata po tridesetih letih.
»To morava zaliti," reče prvi.
»Kajpada," pritrdi drugi. »Samo pripomnil bi, da sem zadnjič jaz plačal!"
•
»Kdo mi zna povedati kaj je basen?"
»Prosim, basen je, če se osel in koza pogovarjata kakor vi in jaz.'
•
Žgajnarjev France je srečal na poti soseda s prižgano svetilko v roki.
»Kam pa greš?’ ga vpraša.
»K nevesti."
»Čemu ti bo potem svetilka! Jaz sem hodil k svoji punci, to se pravi k ženi, vedno v temi."
»Sem si mislit, ko sem videl tvojo ženo."	•
»Pepe, ali misliš, da se da po glavi sklepati, če je človek normalen ali ne?
»Pri moških si nisem čisto na jasnem, ampak pri ženskah se to da ugotoviti po klobuku, ki ga nosijo na glavi.’
P. R.
LANG:
žVu/ezi pz>£f»ez>
»Dobro jutro,« je dejal Miiller in se zvil kot paragraf pred "šefovo mizo. Šef je mirnq prebral svojo pošto do konca, nato pa je dvignil oči.
»Kaj ješ Menda vendar ne želite spet prostega dne?«
»Uganili ste,« je dejal Miiller pogumno, »prav zato sem prišel k vam. Jutri se namreč ...«
»Trenutek!« ga je prekinil šef. »Ne govorite dalje! Sam bom skušal ugotoviti, kakšna nesreča je spet prizadela vašo družino. Morajo vašemu najmlajšemu sinku izrezati slepo črevo? Ne, ne, s tem ste prišli k meni že pred štirimi tedni. Vnetje mandeljnov vaše dvanajstletne hčerke? Počakajte, da pomislim! Ne, v vaši družini še ni bilo . . . Torej mandeljni? Ne? Oh, seveda, zdaj sem se spomnil, da je pustila vaša hčerka mandeljne v bolnišnici že pred dvema letoma. Prav dobro se spominjam, tedaj smo vas tako nujno potrebovali za bilanco, vi pa ste ravno tedaj imeli veliko opravka s hčerko. Kdo bi sicer še prišel v poštev? Svojo ženo, svojo taščo in svojega tasta kar pustite pri miru! Ti reveži so doslej najmanj tridesetkrat zboleli. Svojega desetletnega Štefana, skrb vse družine, prosim, tudi pustite naposled pri miru! Ta nesrečni otrok je imel že vse otroške bolezni, razen tega pa je nekoč požrl žabo ... Kolikor se spominjam, se je tisti dogodek z žabo natanko ujemal z nogometno tekmo proti Španiji... Pojdimo dalje! Vaša najstarejša? Ne verjamem. Po štirinajstih boleznih in sedemkratni menjavi šole ste jo vendar spravili v dom za vajence, kajne? To vas je stalo tedaj dva dni dela, ker ste se odločili za vajenski dom v drugem mestu in ste kot skrben oče seveda morali biti navzoči pri sprejemu ...
S tem sva menda izčrpala vso vašo družino, kajne? Zdaj pa sem res radoveden, s kakšno nesrečo v svoji družini prihajate spet k meni, vi izmučeni družinski oče! No, povejte, zdaj sem pa res že radoveden!«
»Krivico mi delate,« je dejal Miiller lahno užaljeno. »Tokrat ne gre za noben izgovor, tokrat je resnica: jutri se bom oženil...«
O spanju
Kdor spi, ne greši.
Toda 'kdor najprej greši, bolje spi. To je stvar, ki jo je mogoče dokazati. Kajti čista vest še ni dovolj, da bi lahko človek dobro spal. Pač mora biti v blazini tudi nekaj perja, da bi človek lahko na njej sladko zaspal — enako kot ni dovolj kuhati samo z ljubeznijo, 'kajti drugi dodatki so prav gotovo enako važni.
Nikar ne zehajte, zdaj se 'bom pogovarjal o spanju.
Človek lahko spi sam ali z drugimi. Solo spanje je priporočljivo predvsem iz akustičnih razlogov. Kajti mnogi ljudje v spanju ne morejo molčati: hropejo in smrčijo, kar je za njihove »sospalce« zelo neugodno. Kot solist v spanju človek nikogar ne moti. Če pa se človek naveliča solo spanja, se poroči. Poročni list je hkrati šoferska izkaznica za skupno spanje. Seveda so tudi na tem področju takšni, ki vozijo na črno...
Spanje opravljamo navadno v vodoravnem položaju. So pa tudi ljudje med nami, ki znajo spati v navpičnem položaju: nekateri spijo med hojo, drugi ipa hodijo med spanjem. Takšni hoji pravimo, da nekoga luna nosi. Sprehajališče takšnih sprehajalcev so strešni žlebovi, njihov cilj pa — kot pri astronavtih — mesec. Toda če jih vprašate za pot, padejo s strehe.
Normalno spimo v postelji, pri dolgih govorih in v operi pa na stolih. Tudi obleka je za spanje lahko različna. Najbolj priljubljena je spalna srajca. Toda medtem ko so bitja ženskega spola v tej opravi lahko zelo dražestna je moški, kadar je v tem oblačilu, lahko bolj komičen samo še, kadar ga vidimo v dolgih spodnjih hlačah.
Po mnenju učenjakov, pregovorov, cerkvenih očetov in starih tet je spanec pred polnočjo najboljši. Toda dobra kapljica vina in ljubezen pred polnočjo tudi nista
od muh. Zato sta tudi najhujša konkurenta spanju v tem obdobju.
Spanje delimo v tri dele: zaspanje, spanje samo in zbujenje. To poslednje je najvažnejše. Če se namreč pozabimo zbuditi, smo mrtvi. Zbujenje je tudi sicer najtežavnejši del spanja. In da bi nepopravljivim zaspancem stvar olajšali, smo si izmislili usmiljeno laž: »Rana ura — zlata ura!«
Hudičeva iznajdba je po splošnem mnenju budilnik. Imamo takšne, katerih ljubeznivo zvončkljanje spominja na šepet mladega čednega dekleta. Le da je, žal, človek v ranih jutranjih urah mnogo manj dovzeten za kakršno koli ljubezensko šepetanje kot zvečer. Zato je takšnih budilnikov zelo malo. Ali se nam vsaj
tako zdi. In človek se vleže potem na drugo stran in spi dalje. Drugi budilniki zopet glasno in kričeče ropotajo kot glas starejše dame, kakršne slabi karikatu-
risti radi upodabljajo z navijači v laseh in metlo kot orožjem v roki. Teh ni mogoče preslišati in preženejo tudi tiste z najdebelejšimi ušesi iz postelje, kot bi jim dobra godba na pihala zatrobila »Kvišku, junaki!«
Med spanjem se dogajajo brezplačne filmske p: stave. Tem pravimo sanje. Ti filmi imajo to predr da pri njih lahko sodeluje tudi gledalec. Kot vsak igralec ima tedaj tudi tak gledalec vso pravico, da se pritožuje zaradi svoje slabe vloge. Kajti v sanjah zamujamo vlake, izgubljamo hlače, padamo v prepade, povzročamo v družbi neprijetne glasove ali poljubljamo ženske, ki za to niso primerne.
Nasploh in vsemu nakljub pa je spanje prijetno stanje, ker nam pri tem ni treba ničesar delati.
Zdaj pa: Lahko noč! Globoko dihajte...
red-prednost,
RAD IO P RO G RAM.
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila; 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00
Nov rekord v Planici
Kakor je bilo pričakovati, se je le'ošnji teden smučarskih poletov v Planici zaključil > novim rekordom. Pravzaprav kar s tremi rekordi: že prvi dan je češkoslovaški skakalec liri Raška dosegel skok 129 metrov in tako za dva metra izboljšal prejšnji rekord, ki ga je pred petimi leti postavil vzhodnonemški skakalec Helmut Recknagel, v nedeljo je Raška porušil svoj lastni rekord in postavil novega z dolžino 130 metrov; poleg tega pa je Ludvik Zajc postavil tudi nov jugoslovanski rekord s skokom 119 metrov. Ne nazadnje bi o rekordih lahko govorili tudi pri udeležbi, saj si je prireditev prvi dan ogledalo 10.000 ljudi, drugi dan jih je bilo 20.000, v nedeljo pa celo 50.000.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro meiano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže
—	11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi —	12.40 Deželna	poročila	— 13.05	Opoldanski koncert —	14.00 Objave	— 14.55	Posebej	za vas — 16.00
Glasba	zate — 16.55	Kulturna	poročila	— 17.00 Popol-
danski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni iport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 2. 4.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika — 15.50 Iz vseh dolin zveni —- <16.30 Govorimo o znanstvenih Vnjigah — 17.00 Prosimo, prav prijazno — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20.15 Šopek narcis, radijska pripovedka —	20.45 Koncert dunajskih filharmo-
nikov.
Nedelja, 3. 4.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Veder jutranji pozdrav — 11.00 Orkester Cederic Dumont — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert
—	13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Pozdrav nate —
16.30	Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Samo veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Pripovednik Henry James — 21.15 Luč je ugasnila, slušna igra.
Ponedeljek, 4. 4.: 8.15 Zločin in kazen — 8.45 Ljudska glasba tujih dežel — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo —
18.35	Mladinska oddaja — 20.15 Brati in razumeti —
20.30	Staroavstrijske podobe — 21.15 Za mesto in podeželje.
Oddaja sadnih drevesc vseh plemen in znanih sort samo v drevesnici. Posebno velika zaloga češpelj, sliv in ribezov. Marko Polzer, pd. Lazar, pri Št. Vidu v Podjuni.
Torek, 5. 4.; 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 15.30 Moj oče je mali kmetič — 15.45 Dežela in ljudje — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Aktualna literarna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Sanje sreče, slušna igra — 21.30 Stoineno godalo za vas.
Sreda, 6. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Koroški visokošolski tedni — 15.30 Pevski krožek Porcia —- 15.45 Georg Wagner bere svoja dela — 17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 Aktualna reportaža — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstvena govorilna ura — XY ve vse — 20j15 Salzburški pasijon.
Četrtek, 7. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 14.55 Celovški komorni zbor — 15.45 Tam po cesti in po listju — 17.45 Alpske postne pesmi — 19.00 Pasijonska glasba — 20.15 Zborovsko-orkestralni koncert.
Petek, 8. 4.: 8.00 Jutranji koncert — 9.00 Nepoznani Jezus — 14.55 Zbor celovških madrigolisfov — 17.15 Misijon na Daljnem vzhodu v 13. stoletju — 18.00 Liturgija k Velikemu petku — 119.00 Komorni koncert — 20.15 Pilot, slušna igra.
Slovenske oddaje
Sobota, 2. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Solistična ura.
Nedelja, 3. 4.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 4. 4.: 14.15 Poročila, objave — Kaj smo pripravili — Športni mozaik —■■ 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem.
Torek, 5. 4.; 14.15 Poročila, objave — Pojeta Koroški akademski in Slovenski oktet — Beremo za vas.
Sreda, 6. 4.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
četrtek, 7. 4.: 14j15 Poročila, objave — Na dom obujaš mi spomin.
Petek, 8. 4.: 14.15 Poročila, objave — Objokujte zveličarja — Beremo za vas.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti
—	17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddajo s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni
komentar — 22.10 Pregled po svetu.
Sobota, 2. 4.: 8.20 Da, to je moja melodija — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.35 Agrarna politika — 14.40 Tehnični razgledi — 15.20 Melodija z Dunaja — 16.00 Za delovno ženo — 17.10 Iz parlamenta — 17.50 Šport in glasba — 19.10 Oddaja vice-kanclerja — 19.30 Velika šansa — 20.30 Avstrijska hit-parada.
Nedelja, 3. 4.: 8.15 Kaj je novega — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 13.10 Za avtomobiliste —
14.30	Zločin in kazen — 15.00 Ljudstvo in domovina —
16.00	Temza—Donava — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Parsifal, drama — 21.35 Šansoni, enkrat drugače.
Ponedeljek, 4. 4.: 8.10 Z veselo igro — 9.00 Novost na knjižnem trgu — 13.30 Za prijatelja opere — 14.20 Sodobni avstrijski komponisti — 15.05 Skoraj pozabljeni —
15.35	Zaljubljene gosli — 16.00 Otroška ura — 17.25 Pogled v literarne revije — '17.40 2enska oddaja — 19.30 Parsifal, drugi in tretji del — 22.30 Sportini komentar.
Torek, 5. 4.; 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Novo na knjižnem trgu — 13.20 Športni zdravnik — 13.30 Pomembni orkestri — 15.05 Pogovor o otroških slikanicah
—	15.25 Orkestra Franz Thun in Hans Carste — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Robert Stolz dirigira — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 6. 4.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 Novo na knjižnem trgu — 10.35 Avstrija in zahodne dežeie
—	13.20 Teden pri Združenih narodih — 14.35 Iz mape
naših umetnikov —	15.45 Otroška ura —	16.00	Smrt
Adama — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih }ol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo teenagerji — 20.15 Vseh devet — 21.40 Aktualni prispevek.
Četrtek, 7. 4.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 13.20 Bruck-nerjev requiem v d-molu — 14.35 Tudi brodarji so ljudje
—	16.00 Skrivnost zadnjega mesta — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 2enska oddaja — 18.00 Komorna glasba
—	19.30 Kako	revno bi bilo življenje, če	ne bi	bilo
spominov — 20.00 Vindobona, lepo mesto.
Petek, 8. 4.:	8.10	Meditacija za komorni	orkester —
8.30V očigled smrti — 13.10 Avstrijska snežna poročila
—	13.20 Za Veliki petek — 14.55 Raztrgana zavesa — 17-15 Zborovske skladbe — 19.20 Mednarodni zborovski in orkestralni ciklus.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — °7,9 MHZ Poročila: 5.00,	6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 12.00,	13.00,	14.00,
15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen v nedeljah); 4.30 Dobro jutro —
11.00	Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 22.10 Plesna glasba.
Sobota, 2. 4.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Mladi glasbeniki — 10.15 Iz oper ruskih avtorjev — 12.05 Opoldanski divertimento — 12.40 Ansambla Vili Petrič in Veseli planšarji —- 14.35 Voščila — 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 17.35 Popevke tega tedna — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni večer lahke glasbe — 20.30 Začarana soba — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 3. 4.: 8.05 Tisto o luni in bučah, mladinska radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoreska tedna — 17.05 Slavni pevci, znamenite arije
Medtem ko Planici vreme prvi dan ni bilo naklonjeno se je prireditev v soboto in nedeljo odvijala v izredno lepih in ugodnih pogojih. Veliko športno manifestacijo je v nedeljo obiskal tudi pokrovitelj tekmovanja predsednik SFR Jugoslavije Tito v spremstvu soproge ter številnih visokih državnih in republiških funkcionarjev.
POHIŠTVO
za dom in za goste
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
A 9141 tel. [0-41-36] 281
Oglejte si našo razstavo tudi v prostorih hotela Rutar v Dobrli vasi.
—	17.30 Tantadruj, radijska igra — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Glasba pripoveduje.
Ponedeljek, 4. 4.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 V svetu operne glasbe —
10.35	Naš podlistek — 12.05 Gazele — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Iz slovenskega solističnega in komornega ustvarjanja — 14.35 Voščila — 15.30 Jeftejeva prisega — 17.05 Glasbena križanka — 18.20 Zvočni razgledi — 18.45 Družba in čas — 20.00 Koncert zbora in simfoničnega orkestra RTV Beograd.
Torek, 5. 4.; 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Sprehod z velikimi orkestri — 10-15 Odlomki iz .Trubadurja" — 12.05 Slavni virtuozi — 12.40 Veseli hribovci in ansambel Pavla Kosca — t14.05 Trije pesniki — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.20 Plesni orkester v besedi in glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih —
20.00	Mali koncert zbora .Slava Klavora' — 20.20 Stra-nitzky in narodni junak, radijska igra — 21.20 Pesem godal.
Sreda, 6. 4.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.30 Jugoslovanski ansambli zabavnih melodij — 10.45 Človek in zdravje — 12.05 Dva prizora iz glasbene drame .Rensko zlato" — 12.40 Iz narodne zakladnice — 14.35 Voščila — 17.05 Nacionalne smeri v evropski glasbeni kulturi —	18.15 Ansambla
Franco Puharja in Jožeta Kampiča — 18.40 Naš razgovor
—	20-10 Dekle z zahoda, opera.
četrtek, 7. 4.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Glasbena pravljica — 10;15 Z našimi pevci po popularnih operah
—	12,05 Skladbe o morju — 12.40 Cez hrib in dol —
14.35	Lirika za otroke — 15.30 S češkimi pihalnimi godbami —	15.40	Literarni	sprehod	— 17.05 Turistična	od-
daja — 18.20 Odskočna deska — 118.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
21.00	Literarni večer.
Petek, 8. 4.: 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.35 Novost na	knjižni polici	— 12.05	Iz Smetanovih oper —
12.40 Pevski zbor .Stane 2ogar’ iz Krope — 14.35 Nizozemska narodna glasba — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 Novo v	znanosti	— 17.05	Petkov simfonični	koncert —	18.20	Zabavni	orkester	RTV Ljubljana t—	18.45
Kulturne diagonale — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Slovenska zemlja v besedi in glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
Sobota, 2. 4.: 17.03 Knjižni kotiček — 18.00 Ta naš svet — 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Poslovilni valček — 21.50 V žarometu — 22.20 Morski volk z Barracuda.
Nedelja, 3. 4.: 17.03 Villervalle v Južnem morju — 17.30 Svet mladine — 17.55 Od Hamburga do Bambaya — 19.00 Družina Leitner — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Mddi, opereta.
Ponedeljek, 4. 4.; 18.35 Pogled na kamero — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Koncert dunajskih filharmonikov — 20.55 Antigona, igra — 23.00 Janine Aimee.
Torek, 5. 4.: 18.35 Akropola — 19.00 Matevžev pasijon — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Beneška vrata — 22.05 Kaj mislite o tem.
Sreda, 6. 4.: 11.03 Antigona — 17.03 Listamo po slikanici — 47.25 Lassie — 17.50 Mala športna abeceda —
18.35	Štajerski mozaik — 19.00 Anjuta, film — 19.30 Cas v sliki — 20j1 5 Obtožba nepoznanega — 21.15 Prometni rozgledi.
četrtek, 7. 4.: 19.05 Kraljica Instrumentov — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Program za Veliki četrtek.
Petek, 8. 4.: 19.00 Altendorfski pasijon — 20.00 Mož,
Izdojatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124.
„Planica 66" je ob sodelovanju najboljših skakalcev iz frinajstih držav že takoj prvi dan presenetila z izrednimi rezultati. Najdaljši skok tega dne je dosegel Heinrich Ihle iz Zahodne Nemčije, namreč 130 metrov, vendar je z rokama podrsal po snegu in tako njegov skok, ki bi pomenil nov rekord Planice, ni bil priznan. Zato pa je za .rekordno" presenečenje poskrbel Jiri Raška iz Češkoslovaške, ki je v drugi seriji skokov dosegel 129 metrov. Zelo dobro so se od vsega začetka uveljavili tudi Jugoslovani, saj sta si Eržen (skoka 118 in 109 m) ter Zajc (110 in 107 m) priborila tretje in četrto mesto v težki mednarodni konkurenci.
V soboto, ko so pri razvrstitvi upoštevali dva najboljša skoka obeh dnevov, se je vrstni red precej spremenil. Na drugo mesto za rekorderjem Raskom se je povzpel Miha) Vedenikov iz Sovjetske zveze, ki je bil s skokoma 115 in 118 metrov najboljši tekmovalec tega dne. Prav tako se je odlikoval sveiovni rekorder iz Kultna Peter Lesser (Vzhodna Nemčija), ki je .potegnil” na 120 metrov, medtem ko je njegov rojak Queck dosegel celo 126 metrov. Avstrijec Bachler, ki je pri poskusnem skoku dosege! dolžino 117 metrov, je imet pozneje smolo ter se je poškodoval.
Zadnji dan v Planici je bil spet v znamenju rekordov. Najprej je Lesser iz Vzh. Nemčije poletel 133 metrov daleč, ker pa je v izteku podrsel z roko po snegu, njegov rekordni skok ni veljal. Nato je Jugoslovan Zajc navdušil gledalce s svojim novim jugoslovanskim rekordom (119 m), takoj zo njim pa je Raška (Češkoslovaška) premagal samega sebe ter s skokom 130 metrov izboljšal svoj lastni planiški rekord, dosežen dva dni prej.
Tako je .Planica 66" zaključila v zadovoljstvo sodelujočih tekmovalcev, pa tudi v zadovoljstvo mnogih desestisočev gledalcev, ki so skozi tri dni prihajali v svetovno znano dolino skakalnic. V nedeljo zvečer je bila na Bledu razdelitev nagrad, kjer je dobil Jiri Raška lepe pokale in naslov mojstra poletov, češkoslovaška ekipa pa Bloudkovo plaketo.
Zmagovalci
Planice
Med posamezniki so dosegli najboljše rezultate:
1.	Jiri Raška (Češkoslovaška); 130, 129, 123, 116 m, 460 točk.
2.	Mihail Veretenikov (Sovjetska zveza); 124, 121, 118, 115 m, 440,5.
3.	Dieier Neuendorf (Vzhodna Nemčija); 124, 122, 118, 116 m, 439,5.
4.	Diefer Scharf (Vzh. Nem.); 127, 126, 120, 114 m, 433,5.
5.	Peter Lesser (Vzh. Nem.); 120, 116, 117, 109 m, 429.
8. Peter Eržen (Jugoslavija); 118, 115, 114, 109 m.
13. Ludvik Zajc (Jug.); 119, 110, 107, 104 m.
23. W»lli Schuster (Avstrija); 104, 102, 98, 97 m.
$ Vrstni red ekip (z upoštevanjem dveh najboljših tekmovalcev):
1.	Vzhodna Nemčija, 873 točk.
2.	Češkoslovaška, 852 točk.
3.	Sovjetska zveza, 838,5 točke.
4.	Jugoslavija, 796 točk.
5.	Norveška, 773 točk.
6.	Švica, 771 točk.
7.	Zahodna Nemčija, 741 točk.
8.	Švedska, 668 točk.
9.	Avstrija, 666 točk.
10. Poljska, 631 točk.
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiinmiiiiiiiiitmi
Ta teden vam priporočamo:
Iz francoske književnosti
n Honore de Balzac: OČE CORIOT, roman pretirane očetovske ljubezni,
216 str., br. 20 šil.
£ Albert Camus: NOVELE, zbirka krajših spisov francoskega Nobelovega
nagrajenca, 224 str., pl. 58 šil.
( Gabriel Chevallier: CLOCHEMERLE, knjiga za zrele in trezno premišljajoče
ljudi, 400 str., slik. priloge, ppl. 82 šil.
■	Anafole France: RDEČA LILIJA, roman pisateljeve velike ljubezni,
248 str., pl. 58 šil.
| Guy de Maupassant: MOČNA KAKOR SMRT, roman iz pariške družbe,
192 str., pl. 52 šil.
| Jean Laffitte: PREŽIVELI, roman o francoskem odporniškem gibanju,
300 str., ppl. 34 šil.
| Claude Roy: NESREČA LJUBEZNI, roman o .ljubezni, ki jo človek doživi
le enkrat", 144 str., kart. 38 šil.
III Andre Malraux: VIHAR V ŠANGHAJU, roman iz časov kitajske revolucije,
272 str., ppl. 32 šil.
H Jean Čassou: IZGUBLJENI SPOMIN, zbirka političnih esejev, 176 str., pl. 40 šil. mj Romain Rolland: JEAN-CHRISTOPHE, roman v štirih knjigah,
skupaj 1516 str., ppl. 120 šil.
mi Victor Hugo: POMORŠČAKI, roman iz življenja mornarjev, 312 str., ppl. 33 šil. mj Gustave Flaubert: VZGOJA SRCA, zgodba mladega moža, 456 str., pl. 25 šil.
Iz angleške književnosti
gl Archibald J. Cronin: CITADELA, roman o blišču in bedi zdravniškega
poklica, 448 str., pl. 100 šil.
gl Mary Renault: KRALJ MORA UMRETI, zgodovinski roman iz stare Grčije,
336 str., pl. 66 šil.
| James Joyce: LJUDJE IZ DUBLINA, zbirka iz malomeščanskega okolja,
216 str., pl. 20 šil.
| George Eliot: MLIN NA REKI FLOSS, roman iz angleškega podeželskega
življenja, 588 str., ppl. 90 šil.
■	David H. Lawrence: LJUBIMEC LADY CHATTERLEY, roman o najintimnejših
doživetjih človeka, 376 str., ppl. 81 šil. gl Charles Dickens: PICKWICKOVCI, humorističen roman v treh knjigah,
skupaj 1012 str., ppl. 100 šil.
Knjige lahko naročite hrdi po pošli Plačilo možno v obrokih.
Knjigarna „Naša knjiga", Wulfengasse