Poštnina plačana r gotovini.
Ljubljana, 6. septembra 1940. — Leto IX. — Št. 36.
rmmr
_j
SLOVENIJA
UREDNIŠTVO: LJUBLJANA, OOSPOSKA 12 - NAROČNINA ČETRTLETNO 16 DIN, ZA POL LETA 30 DIN, ZA VSE LETO 00 DIN — POSAMEZNE STEV. I 60 DIN — V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO 90 DIN IIPRAVNIŠTVO i LIUBLJANA OOSPOSKA 12- POŠTNOČEK. RAČUN: LJUBLJANA ŠT. 16.178 — ROKOPISOV NE VRAČAMO — OGLASI PO TARIFU — TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI)
Gre za obstanek
Preteklo soboto .so se zbrali slovenski
®Hatorji in 'bivši poslanci na posvet o •re.vaniio.-siti, ki preti Sloveniji zaradi po-'Hanjkanja vsakdanjega kruha. Na po-Svetu so ugotovili, da povzroča jureskrba Pfeibivalst va Slovenije, ki inna poleg števnega mesti lega in delavskega prebi-atlstva še mnogo pasivnih kmečkih okra-■'ev, resne .sikribi, ker znaša letni primanjkljaj krušnega ižita že ob normalnih elinah nad 12.000 vagonov. Ugotovili so "ni, da se teinu vprašanju do sedaj ni Posvetila primerna pozornost in da se že l2dane uredbe o preskrbi prebivalstva 2 žitom niti v malem obsegu niso izvajale.
Na podlagi deli ugotovitev so slovenski sanatorji in bivši postlanci zahtevali, da "aj se da takoj banu dravske banovine Pooblastilo, da v okviru 'banovine uredi ''jPrašanje razdelitve razpoložljivih živ-lenjskih potrebščin na podlagi racioni-J^flja, da Ibi tako bilo preživljanje isle-^fae.ga prebivalca zavarovano in špe-šu " i j a z lll|jnimi življenjskimi potreb-j^ami izključena. Obenem so opozorili ^'Sovorne čimitelje na silno 'hude gospo-"rske razmere, ki se v Sloveniji zaradi "jene gospodarske strukture pojavljajo 2 vso ostrino. Ker povzročajo podražitev jkjnih življenjskih potrebščin in grozeča “fezposebiost v industriji izredno hude (azmere, so zahtevali. ureditev cen n.uj-Jih življenjskih potrebščin, zavarovanje mujenjskega obstoja delavcev, javnih ^ zasebnih nameščencev ter javna dela a brezposelne.
Ugotovitve slovenskih senatorjev in ‘Vsih narodnih poslancev so ib rez dvoma UavLlne, suj vsi vidimo, da spravlja rezniejna špekulacija našo gospodar-v!v° naravnost iz ravnotežja in ograža hvljenjski obstoj vseli gospodarsko šib-^°jših slojev. Vzrok tem dejstvom vidijo asi narodni zastopniki v okollnosti, da ® jc z odloičillne skruni tem pereičim 'hrašanjem posvetilo premalo pozomo-*ti, posebno ker se tudi že izdane uredbe Piti najmanj niso izvajale. Prav škoda bi je, da naši zastopniki; v tej zvezi niso JjpGmotrili tudi vprašanja, kje leži kriv-il> da se je vsem tem za državo in po-g^no za njen slovenski del življenjsko "zuian vprašanjem posvetilo tako una.lo j l°rnositi in kdo je kriv, da se celo že r"»e uredbe niso izvajale.
ZHf vPrašanje se nam zdi, važno zlasti Jj "tli tega, .ker je glavni predmet šipe-j. ‘kije ravno žito, ki ga mora Slove-yJu v veliki meri uvažati iz Vojvodine. ^Plošnem se špekulacija z žitom ,s k 1 i -Hj/V »n okblinost, da vojvodinski posest-H0 1 ži'ta .ne dovažajo na trg, ker z urad-( določeno ceno niso zadovoljni, kljub da je bila ta cena v kratkem razenju že trikrat občutno povišana in je ,vu nazadnje določena na tri i.n pol ^'krja. Prav v tem pogledu bi billo nad (|4° zanimivo ugotoviti, zakaj se že iz-jg1)0	uredbe niso	izvajale, oziroma kdo
t^i	v» da so ibille	te uredbe že v naprej
ltU|° sestavljene, da so dopuščale špe-^Cljo in jo celo naravnost favorizirale. Slovenijo je to vprašanje tembolj ker je bila	ob času krize v letih
1935, ko	žito ni iunelo nobene
vJr* z uredbo prisiljena na korist Voj-!(, ltle plačevati za žiito cene, ki so bile l( l|ikrat višje od onih na svetovnem sti^,-.Slovenski mali človek je tedaj kljub i 1. bi brezposelnosti, v kateri se je '<t.lvlNah moral doprinašati še posebne \L|V '^or‘,sl vojvodinskega posestnika.
, ven»ki protesti tedaj niso nič za-Jfi^it'11, Slovenija se 'tej velikanski obrezo P° »<>be,ni poti ni mogla izogniti, "ovj !.ltv.ah tistih, ki, so tedaj zamislili Nlo t ni režim i.n ustanovili Prizad, je ^UeilT ZU <diranitev države neizogibno ter/so„se v-se dotične uredbe • /ato je pa na vsak način ■ na se danes ne izvajajo uredbe.
ki od vojvodinskih posestnikov ne zahtevajo prav nobenih žrtev, temveč samo to, da dajo svoje odlično žito po nekih primernih cenah na razpolago svojim starim odjemalcem. Cena, ki je bila določena za odkup pšenice in .koruze, je za več kot za sto odstotkov višja, od lanske. Ker se nobena druga stvar ni v tej izmeri podražila, dejansko ni nobenega vzroka, da bi kdo smel za žito zahtevati še višjo ceno, kot je z uredbo določena. Ta cena pa je tudi sicer mnogo višja kot so danes žitne cene na svetovnem trgu. Mirno lahko rečemo, da bo cena žitu takoj zelo občutno padla’ kakor hitro bo konec vojne, oziroma angleške blokade. Tedaj bo seveda takšna uredba vojvodinski gospodi zopet zaže-ljena in bo tudi vse storila, da se bo izvajala.
Če stvar še enkrat premotrimo, vidimo, da mora pri današnji ureditvi države in današnji njeni upravi pasivna Slovenija vedno podpirati bogate dele države. V času naj hujše stiske je moral brezposelni slovenski delavec pri vsakem grižljaju kruha doprinašati posebno žrtev v korist vojvodinskega posestnika.
lat.
Razkrižje
»Ilrvatski dnevnik« je položil v zadnjem času večkrat prst na pojave in stanje v obmejnih občinah dravske banovine Razkrižje in Štrigova. Poluradni dnevnik Hrvaške prišteva te dve občini med občine s pretežno hrvaškim prebivalstvom in se sklicuje na izid ljudskega štetja iz leta 1951, iki je pokazalo tamkaj samo 2.1% Slovencev. Opremil je svoja poročila tudi z grajo ravnanja z ondotnimi Hrvati. Prav raz* ločno je to grajo naslovil na vidno
iNa njegova poročila in očitanja je po ovinku odgovarjal samo »Slovenec«, »Jutro« se je pa omejevalo na beležke. Med odgovori »Slovenca«, ki je sicer molčal na opozori,tev o izidu ljudskega štetja leta 1931., se glasi eden tako, da sta pri .volitvah delegata in namestnika Kmetijske zbornice v Ljubljani za .(lotile,ni okraj oddalla glasove tudi odposlanca (volilna moža) občin Razkrižje in Štrigova. Io, naj bi dokazovalo slovenski značaj teh občin.
Ker je »Slovenija« tisti slovenski list, ki je na iprve hrvaške glasove po dogodku z dne 26. VIII. 1939 0 tein) ,(|a morajo neki kraji, ki bo v dravski banovini, biti priključeni banovini Hrvaški, prva opozorila ma ofcblnost, da so banovini Hrvaški priključeni tudi neki kiraji, kjeir je večina prebivalstva slovenska, (— na katero ugotovitev je pa tiisik .v Hrvaški odgovoril z motkom (Sie!) —) se nam zeli prav, če v predetih tega lista poskušamo določiti stališče poštenih in dosledno mislečih Slovencev glede ureditve obmejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. Potašča se na.s namreč bojazen, da dosedanji način obravnavanja stvari tako v hrvaških, kot v dravolbninskih časnikih ne .vede drugam, kot v še večji spor, keir se le preveč vodi s strankarskega izhodišča.
Že ob ustanovitvi »oblastnih« samouprav z uredbo so za politično stanje v Sloveniji odgovorni ljudje na lastno in na zeljo Belgrada, ker so hoteli s tem oslabiti vsaj malo .vpliv Radiča, pristali na neumnost, da je bito Medmurje pri-
jučeno k mariborski »oblastni« samoupravi. 1 ir vi zakon « razdelitvi država na banovine je oktobra 1929 to krivično stanje odpravil, zato p,a poistavil Slovence pred uganko, zakaj je bila Bela krajina priključena k savski' banovini, cel ('albanski okraj, ki je deloma res slovenski, pa k dravski. To uganko je bilo
osebo.
Temu trdemu ukazu se je mogel izogniti samo s smrtjo. Ta dobro podprti vojvodinski posestnik pa danes kljub vsem uredbam lahko svoje žito zadrži in ga niti za visok denar noče dati na razpolago svojemu dobrotniku, ki je danes zopet v stiski.
Ker pa vojvodinski posestniki sami n.iiti ne izdajajo niti ne izvajajo raznih uredb, je jasno, da tukaj nekaj ni v redu. Miislimo, da se ne motimo, če domnevamo, da ima pri celi stvari vmes svoje prste nikjer vidna pa vendar povsod navzoča čaršija, ki vidi državo vedno v nevarnosti tedaj, če so v nevarnosti njeni žepi. Kakor hitro pa resnično ogražanje države pomeni pritok v njene žeipe, ni nobena nevarnost za državo ta.ko vellika, da bi jo ta čaršija priznala in nastopila za njeno odpravo. Vse to nam dokazuje, kako nujno potrebno je, da Slovenija dobi čimprej svojo samoupravo tako v političnem kakor tudi gospodarskem pogledu. Škoda, ki jo nam je povzročil in nam jo še neprenehoma povzroča politični in gospodarski centralizem v rokah belgrajske čaršije, je sploh nepreračunljiva. Vsak dan, ki je v tem pogledu zamujen, pomeni za Slovenijo inovo oškodovanje in ogražanje obstanka njenega prebivalstva.
B.
v
in Štrigova
mogoče rešiti samo na ta način, da so z navedeno spremembo mej hoteli pre-preičiti med Srbi in Hrvati nastanek mišljenja, da se je z ustanovitvijo dravske banovine prav za prav ustanovila zedinjena Slovenija. Po odhodu dr. Korošca iz š testo januarske vlade je bilo s jDOsebnim novim, zakonom .0 razdelitvi v banovine popravljeno stanje vsaj toliko, da sta Bella krajina itn čabarski okraj zamenjala banovini, h katerima sta spadali od oktobra 1929 dalje. V tem času postavljena meja je čudi današnja meja banovine Hrvaške proti Sloveniji.
/e sam čas, kaj šele splošne politične razmere, v katerih je ibiila določena današnja meja, poroštvujeta za to, da se meja ni povsod držala narodnostne meje med hrvaškim in slov eniškim narodom. Današnji oblastniki v banovini Hrvaški imajo proti oblastnikom v ostalem področju države glede navedene meje prednost, da niso za njo odgovorni. Fa prednost jim daje močno orožje zato, da si prizadevajo zdaj, iko so se takratne razmere za področje banovine Hrvaške vsaj deloma in predvsem v osebnem pogledu spremenile, predrugačiti mejo. V smeri teh prizadevanj se imenujeta občini Razkrižje in Štrigova največkrat, v smeri teh prizadevanj je napisal v »Hnvatiskeim dnevniku« .poluradni časnika* tudi potopis z avtomobilske .vožnje skozi brežiški in šmarski okraj in ga končali z vzklikom: Kako majhna je Slovenija!
Kakor pa je okolmost, da današnji oblastniki v banovini Hrvaški niso odgovorni za današnjo upravno mejo med dravsko banovino in banovino Hrvaško, res močno orožje, tako imamo Slovenci enako močno orožje zoper to, da se meja popravi v sedanjih razmerah. Te razmere so pri nas še vedno tiste splošno politične razmere, kakor so ibiile, ko se je meja postavila. Hrvati se morajo zavedati, da sprememba upravne meje pravično ni izvedljiva, dokler se ne izenačijo splošno politične razmere v Sloveniji s tistimi, ki vladajo ali ki naj bi vladale po celotnem uveljavljenju uredbe o banovini Hrvaški. Samo svobodno izvoljeni hrvaški Sabor i.n svobodno izvoljeni slovenski Narodni zbor sta sposobna, pravično, pošteno in z zgolj narodnega stališča urediti vprašanje razmejitve med hrvaško in slovensko narodno oblastjo.
Trajna more biti samo zgolj narodnostna razmejitev. Take razmejitve pa ne more določiti volilni mož za volitev delegata v Kmetijsko zbornico, ker iiz-haja sam iz javno pri političnih volitvah izvoljenega občinskega odbora, v katerem ima z relativno večino g la.sol v izvoljena večina absolutno število mandatov. Za tako razmejitev je tudi javno ljudsko štetje pred 10 leti nezanesljivo, čeprav ni tajiti, da je sklicevanje . na ljudsko štetje neprimerno všečnejši razlog, kakor pa sklicevanje na Ivolilne lijoče v sedanji ureditvi Kmetijskih zbornic. Kajti ljudsko štetje je vendarle beleženje narodnostne izjave, volilni mož pa je samo dokaz o tem, pod katero vlado so se izvedle občinske volitve.
Zgolj narodnostna razmejitev je mogoča le na osnovi tajnega glasovanja o vprašanju, h kateremu narodu :se prišteva vsak polnoletni prebivalec dotič-neiga kraja. Tako glasovanje .morejo izvesti samo ljudskim zastopam odgovorni organi obeh banovin in izvesti bi se moralo v vseh obmejnih krajih, v katerih bi to zahtevali eden ali drugi ljudski zastop. Kraji, v katerih bi se l večin a izrekla za svoj narod in ki so med seboj strnjeni, bi se pripojili k narodni pokrajini, ostali pa odstopili. Samo tako je mogoča trajna rešitev.
Za izvedljivost takega načina rešitve je potrebno, da odpadejo vse ovire političnega in družbenega značaja. Glasovalec ne sme miti prikrito imeti pred seboj vprašanje, za kakšno vlado naj se odloči, kaj bo rekla stranka, h kateri se šteje, in -podobno. Samo vprašanje, ali je Slovenec ali Hrvat, naj odloča.
Zato je za nas rešeno tudi vprašanje poti do časa, ko bo taka razmejitev iz-vedlj iva. Sedajna, v hrvaških in dravo-bauskih glasilih pokazana pot ne vodi tja, temveč v nasprotje. Če graja »blr-vatski dnelvnik« .ravnanje s Hrvati, s hrvaškimi kaplani ali učitelji, me sme pozabiti, da obstaja v državi zbor mož, v katerem sedijo pri isti mizi z zato odgovornimi činitellji odgovorni hrvaški politiki. Ni torej prav, da meče krivdo za stanje na »Slovence«, da se razpisuje o ravnanju »Sloivencev« s Hrvati. Naj ve, da je za Slovence, ki so res to, muka, da so take razmere, naj pa ne pozabi, da imajo hrvaški politični možje nedvomno vsaj toliko vpliva, da se uveljavijo dne 26. avgusta 1944) napovedane splošno politične spremembe. Naj poskrbi za disikretnejši, toda učinkovitejši obmizni razgovor hrvaških politikov s tistimi, ki jih ima za odgovorne, da mora nadškof Stepinac plačati za kaplana v dravski banovini policijsko kazen. Naj se pa tudi zave, da ustvarjanje političnih podružnic hrvaške kmečke stranke in njenih gospodarskih ustanov na slovenskih tleh na noben način .ni prava pot za narodnostno prijateljstvo med Slovenci in Hrvati. Da, tudi in prav tako delovanje ograža razumevanje, kajti ob takih pojavih se mora Slovencem oglasiti skrb, ali ne gre mogoče hrvaškim politikom za več, kakor samo za obmejne občine ali kraje, za obsežnejše kose slovenske zemlje. To so prav take napake in nepravilnosti, kakor so liste, ki jih je »Hrva tiski dnevnik« zgledoma naštel za razmere v Raizkrižju in Štri-goivi.
Razkrižje in Štrigova ne smeta postati Tazlog razdora med hrvaškim in slovenskim narodom. Tudi nobena slovenska občina v območju banovine Hrvaške ne sme biti razlog za to. Nasprotno: vsi taki primeri morajo biti nam, Slovencem, in njim, Hrvatom, pobuda, da se z dogodki z dne 26. Vlil. 1939 napovedane splošno politične spremembe v resnici izvršijo in da se na ta način ustvari mogočost neposrednega dogovarjanja med slovenskim in hrvaškim narodom, preprečijo pa spletke posameznih političnih računarjev in njih
nevarni nasledki	ve.	....
Tomaž Seinprimoznik.
Konec Velike Romunije
Romunija je bila v marsikaterem pogledu pravi preužitkar svetovne vojne. V vojni sami se sicer ni Ikclo ve kaj izkazala. Razen tega jo še sklenila poseben mir z osrednjima državama, nekaj, česar nista naredila niti skoraj popolnoma zasedeni Srbija in Belgija. Samo Črna gora je sklenila tudi tak poseben mir.
'Kljub' temu pa je dosegla ob sklepu miru Romunija skoraj vse, kar je želela. Doibila je vse, kar ji je šlo, a dobila je tudi mnogo takega, kar ji ni šlo. Vzrok je bil pač ta, da so šlo njene pridobitve na stroške sovražnikov tistih, ki so odločali o miru, v enem primeru, namreč glede Besarabije, pa na stroške Rusije, s katero so bili zavezniki že zaradi njene izločitve iz skuipne fronte in revolucije nezadovoljni in glede katere se jim mi zdelo, da bi. se kaj prida zavzemali zanjo. In tako je dobila Romunija »deželo sedmih mest«, ki ji je z narodnega stališča po večini šla, a vzela si je še vso Bukovino in Besarabijo in obdržala v balkanski vojni »osvojeno« Dobrudžo, ki ji pa z narodnega stališča niso šle.
Hitro se sučejo stvari v tej ivojni. Romunija je v nekaj mesecih zgubila najprej Besarabijo in Bukovino, pretekli teden Dobrudžo. Ta teden pa je prišla še Transsilvanija na vrsto.
Nobenega dvoma ni, tla je zasedba Besarabije, prva amputacija Velike Romuniji', neposredno zbudila velikoma-džardlco pohlepnost. Tudi kdor bi ne bil opazoval, kako je prav v tistem času Sla madžarska propaganda z veliko odločnostjo na delo, bi bil to zlahka uganil. Začeta delitev je po eni strani zbudila pohlep, po drugi pa je odpornost domačega prebivalstva nravstveno zlomila. Morebiti je prišlo več kakor enemu stvarno mislečemu Romunu na misel v teh dneh, koliko bi bilo bolje- za njegov narod in njegovo domovino, če bi njegova mala država ne -bila sanjala imperialističnih' sanj, če bi bila rajši poslušala 1918. leta Francheta d’Espereya glede Dobrudže in če bi se bila pozneje pobotala s -čičerinom glede Besarabije. Kajti skoraj popolnoma gotovo je, da bi v tem primeru do izgube Transilvanije ne bilo prišlo. •
Tako pa je tragika romunske politike v tem, da je zgubita v kratkem razdobju dveh mesecev ne samo tisto, kar ji n;i .šlo, kar si je vzela zoper volijo prizadetih, ampak da je prav ta zguba bila neposreden vzrok in pobuda za izgubo pokrajin, ki so po večini romunske.
Madžari bi s:i bili vzeli -seveda najrajši vse dežele, ki so pripadale kedaj kroni -sv. Štefana in .ki so jih dob-illi po svetovni vojni Romuni: okoli 103.000 kvadratnih ki lojne t rov in okoli 5 in -četrt milijona prebivalcev. -Če so ti po večini Romuni in ravno zaradi surove madža-rizacije pred svetovno vojno celo ize.lo zavedni in goreči romunska narodnjaki, jih je malo spotilo. Sklicevali so -se pre-OiCJU' na svoje zgodovinske »pravice«, kakor da bi sploh kedaj kakšna krivica megla postati pravica samo izaitegadelj, ker je -dolgo trajala. Madžarski listi so bili iv zadnjih tednih polni zgodovinskih »dokazov«, in ker so čutili, -da to v -današnjih drneh tudi pri siilah osi ne vleče preveč, so začeli prihajati celo z -narodnimi dokazi in razlogi: vse prebivalstvo nekdanje Velike Madžarske je tako krvno -pomešano, da je to prav za prav en sam narod. Vso -drugo pa je znano iz madžarskega pol i ličnega izrazoslov ja: ker je na Madžarskem en sam narod, je ta nar-o-d seveda madžarski, iz -tega pa uprt sledi pristno velikomadžarski sklep, da drugih narodov na Madžarskem prav za prav sploh ni. Ker pa jih torej ni. me morejo imeti pravice, da bi jih ikd-o upošteval, kakor da so. Veliko-■madžar-ska imenitnost, kakor jio j-e že davno pred vojno zaznamoval in predstavil svetu skandinavski pisatelj Bjorn-sf j e i ne B j o r rtson.
Sicer bi -pa glede odstopljenega ozemlja ugotovili samo nekaj dejstev. Madžari, ki so ga dobili, so na njem v manjšini. Samo kakega dobrega pol milijona prebivalstva od okoli 2,600.00 prebivalcev je strnjeno naseljenih Madiža-rov. Drugi so Romuni, nekaj je -Nemec-v in Židov. Madžarov je -sicer še precej raztresenih po mestih, in ec bi kdo ver-
jel mjihnim statistikam, bi -bila vsa trans-silvanska mesta prav za prav madžarska. Kdor -pa je poznal -madžarsko narodno pollitiko pred vojno, ta ve, kako je bilo tisto madžarstvo umetno ustvarjeno. Priseljeno uradništvo, madžarske vojaške posadke, strahovlada, ki ji posebno mestno prebivalstvo rado podlega, so gnale število Madžarov navzgor. Romun — kakor tudi Slovak ali Srb — sploh ni -mogel biti uradnik med svojim narodom, razen če ga je zatajil. Jude so pa Madžari kar vnaprej zapisovali za svoje, čemur se ti sicer tudi niso upirali. Če prištejemo k temin še igro z občevalnim jezikom — kdor je le malo lo-miil madžarski, je bil takoj štet za Madžara — potem si lahko mislimo, koliko je talko štetje vredno. Saj imamo za take načine prav Slovenci sijajen zgled, ko je avstrijska statistika, ki je delala na podobne načine, naštela na Koroškem za dve tretjini Slovencev -manj, kakor jih je bilo. Zato se lahko reče z vso p.ra-iv.ico: z -narodnega stališča odstopljeni del Tramssilvanije Madžarom ne gre. In če bi navsezadnje zaradi mešanega prebivalstva tu-di Romunom ne šel, bi se morala kvečjemu ustanoviti kakšna narodno mešana vmesna država, ne pa na mesto manjše krivice postavljati večjo.
Kakor zmeraj v takih primerih bo tudi v tem za napake in grehe svoj ih
Razpravljanja o miru
-Ob prvi obletnici velike vojne ne moremo -še prav nič i vedeti, koliko časa bo še trajala in kako se bo nehala. Zadnje -dneve se -sliši, da -bo trajala še eno do treh 'let. -Določna -razpravljanja o miru bi 'bil-a -torej vsekakor prezgodnja, nedoločne govorice o miru s-o pa razumljive tem bolj, čim bolj se čutijo težki nasledki vojne po vsem svetu.
Kakšen bo mir, ki bo sledil tej vojni? Jasno je, da bo viti-snil -pečat miru predvsem zmagovalec, ako se ne konča -vojna brez -zmagovalcev', kar je -pa malo verjetno. Oba nasprotnika sta tako odločena izbojevati boj do konca, da ne bo zlepa nobeden odnehal, ako ne bo v to prisiljen. Da bi pa oba istočasno obnemogla, je malo verjetno in kdor bo vzdržal -m-agari le en dan dalj kakor drugi, bo zmagovalec.
V razpravljanjih o bodočem miru se berejo le splošne oznake, da bo bodoči mir ali -pax germanica ali itailo-germa-nic.a .ali -pa pax britannica. S tem se hoče poudariti ne toliko, katere dežele bo zmagovalec vzel premagancu in kako bo -razširil s-voj a ozemlja, dasi je tudi to važno in odločilno za vojno, ampak se hoče s item poudariti bolj, katere idejne -smernice glede ureditve vse Evrope bo postavil zmagovalec. Pravilno poudarja VVelils, da gre v vsaki vojni v prvi -vrsti za ozemlje in ne za politične ideje, venda-r vsaka vojna oziroma prav za prav zmaga podpre -miselne smernice, ki jih zastopa zmagovale-c. O tej nqyi socialni, -gospodarski in politični preureditvi se čuje vedno več precej praznega govorjenja in pisarjenja. Dokler ne -moremo nič gotoiveiga reči, kdo bo zmagal, tudi ne moremo nič -gotovega -reči, kakšen bo -bodoči -socialno-gospodarsko-politicni -red.
Obe vojskujoči se -stranki imata tako v jedru različne in nasprotne poglede na uredi-tev sveta, da bo bodoči- red naravnost -ravno nasproten, ako -zmaga ena ali -druga stranka, /ato je vsaka kombinacija, kakor da je zmaga gotova eni stranki, prav za prav v nasprotju z nevtralnostjo-. Če bi torej -delali kombinacije o tem, kakšen bo mir, bi morali kot ipra-vi nevtralci postavljati vedno vzporedno najmanj dve kombinaciji, lo bi -bilo potrebno tudi -glede priprav za bodoči mir.
Za nas Slovence je najvažnejše, kako razmerje si postavlja ena ali druga kombinacija do malih narodov. Za nas bi bilo želeti, da zmaga tista kombinacija, ki je ugodnejša usodi malih narodov.
Ako -gledamo to vprašanje, kakor je postavljeno, moramo ugotoviti, da je za
voditeljev -trpelo zgolj lljudstv-o. Kajti voditelji si znajo zmeraj poiskati varnih in toplih mest, za svoje nerodnosti — -pri čemer je po navadi rado -še kaj slabšega vmes — pa si dajo podeljevati celo kako donosno priznanje. A lahko si mislimo, kako -boclo trpeli posebno tisti pravi romunski rodoljubi, ki so bili dolga leta vztrajen in -požrtvovalen boj zoper madžarsko nasilje, a so mu sedaj spet žrtvovani. Romunskemu narodu p,a želimo, da ga sedanje trpke skušnje -nravno in duhovno -prečistijo in okrepe in da bo prerojen šel na delo in v boj za lastno pravico, pa brez -nasil-stva nasproti pravicam drugih.
Sedanja ra-ztcles-ba Romunije pa ima tudi velik svetovmopolitičen pomen. Za njene nove meje sta namreč prevzeli poroštvo obe državi osi Nemčija in Italija. Seveda ne mislimo reči, -da bi imelo to ali katero koli podobno poroštvo že na sebi kak poseben pomen — i-z najnovejših dogodkov lahko vsak -preceni njegovo vrednost. 'Pomen tega poroštva je marveč 'v dejstvu, da je prišlo v t-re-nuvk-u, ko ima Romunija s Sovjeti ne-prenehne mejne spore im spopade. -Prav zato ve vsak, kam je naslovljeno: državi osi nočeta biti' odrezani od romunskega žiita in pe-trOleja. Njegov — skoraj bi .rekili ultimativni — -značaj -bodo tudi brez dvoma razumeli- tukaj kakor tam. In kolikor niso tega delali že doslej, bodo po njem -morali prej ali slej uravnavati svoje politične del-o.
nas jako težko. Moramo se pa -vendar-le pravočasno -pripraviti, da nas novi mir ne najde tako malo pripravljene, kakor nas je našel leta 1918. Zato za nas ni prezgodaj, da že sedaj resno mislimo o item, kakšen bo novi mir. V bistvu mi ne moremo želeti, ne da -bi lbi-1 nemški, italijanski ali angleški mir, ampak moramo želeti, da bi: bil -to — -pax humana et Christiana.
Stan o v st vo
»Slovenski delavec«, -glasilo centralistično organiziranega Jugorasa, v katerem hrvaških -delavcev ni, piše o načelih novega reda. Ta novi red naj bi -bil seveda stanovski. Njegove prednosti razlaga s temile besedami:
Secluj vlada bloj vseli zoper vse-. Vsa -družba je zgrajena talko rekoč na nasprotju interesov in zu-to na -nasprotju slojev i.n razredov.
To nasprotje je treba premagati tako, da nasprotujoče se razrede združimo v skupni-lr organizacijah, v or-gan-izi-rani-h poklicnih stanovih. Ker ni -res, -da -bi -bili interesi delodajalcev im delavcev -po -naravi nasprotni, jo treba v teh stanovih -na osnovi skupnih interesov ustvariti -medsebojno soglasje.
Treba je ustanoviti -sodobne korporacije im ji-ni dati veliko samoupravo, du bodo delodajalci i.n delavci Vsakega poklica -sami samostojno urejali svoje skupne zadeve. Svoje posebne -zadeve bi, vsulka sikupimu. v korporaciji obravnavala še posebej; saj je dosti -človeško, da -se bodo tudi, v korporacijah med skupinami javila -naspnotstva.
Stanovi naj zato [k> svojih korporacijah sa-ini prevzamejo za.se skrb, maj -svoje zadeve .sami urejajo. Država naj ,le tami pomaga, kadar stanovi njene -po-moči resnično potrebujejo. Druži naj v svojem okviru vso različne stanove in ureja- njihove medsebojne odnošaje. Dopolnjuje nuj njihova prizadevanja za občo blaginjo.
Menda je še ni bilo nikoli na -svetu tako čiste tiranije, ki bi bila mogla prebiti brez -nekih pravnih določil vseeno, če so 'bile to zapisane ali- 'pa sauno dejansko dane v izročilu. A kar odlikuje vse stanovstvenike, to je n ji,luno skrbn-o izogibanje sleherne 'pravne formulacije v najvažnejši zadevi: kdo lx> odločal, kadar tistega »medsebojnega soglasja« ne bo.
»Slovenski delavec« sicer pravi, da lsI koristi delodajalcev itn delavcev ni-so »po naravi« nasprotne. Škoda, da nam nič natančnejšega ne pove, kakšna je narava tistih skupnih koristi. Kajti dosllej je bila njihna narava taka, da so se te koristi po navadi -močno križale: delodajalec je hotel čim več dobička obdržati zase, dellavec pa je hotel tudi čim večji delež pri donosit. In na svetu je že tako, da je sebičnost tudi dušes-lovno najmanj tako naraven pojav 'kakor nesebičnost.
»Slovenski delavec« govori sicer zelo na splošno, da bo država urejala »med-
sebojne odnošaje«. Torej le tu-di sam predpostavlja, da utegne celo v stanovski državi zmanjkati naraive 'pri koristih delavcev 'in delojemalcev, -pa -bo zato na-sprotstvo udarilo na -dan. Takrat bo -pa seveda posegla -država ivmes. In ker država sama neposredno nič ne dela, ampak samo njeni organi, ki -s-o pač ali od ljudstva voljeni ali brez ljudstva ali cel-o zoper ljudsko voljo postavljeni, utegne zanimati tako delodajalca -kakor delavca, p-o kakšnih načelih bodo ti organi izbirami in po-staivllj-ani. Posebno jih bo zanimalo, ali bodo najbolj prizadeti, namreč udje -stanov, sploh imeli kakšen vpliv pri -določitvi tistega, ki bo avtoritativno in dokončno odločal o zanje dostikrat usodnih stvareh.
Kajti o tem si jo -pač treba biti ina jasnem, da bodo ljudje zmeraj zaupali le. tistim, ki jih bodo sami izbrali ali kvečjemu tistim, ki jih bodo izbrali taki, ki imajo njihno zaupanje. Vse dru-go p s bo-do vsaj zavedni in samozavestni ljudje imeli za golo silo, pa če -se skriva za še tako pobožnim zavijanjem oči
Zato naj bi »Slovenski delavec« že prišel kedaj z ja-s-nim načrtom -v tem pogledu. Sicer si ne bo mogel nihče drugega misliti, kakor da bodo dokončno odločali v vsem našem javnem življenju možje, ki -so prišli na površje in ki se tu-di morejo vzdrževati na njem samo s pomočjo tistega /.Ivkovičevega volilnega -zakona, ki je na primer dal, da je bil .v Sloveniji -soglasno voljen dr. Kramer kot .zastopnik slovenskega naroda, in ki omogočujc tudi možem najbolj nasprotnih -nazorov in načel, da -s-o voljeni z »velikansko večino«, pod pogojem seveda, da »delajo« sami volitve.
Sicer vemo, da odgovora na to vprašanje 'ne bo. Pr e,kočljivo je, in vsako raizravnavamje bi hočeš nočeš očitneje razodelo prave namene. Samo to naj h koncu spet kedaj ugotovimo, da odklanjajo -stanovistvo tak-o Srbi kakor Hrvati. Mar ga hočejo imeti -samo p.ri nas i>' samo iza nas?
Petomajstvo in samouprava
»Slovenska beseda«, glasilo petonraj-skega volilvernega bana dr. Puca, je v zadnjih časih tudi :za avtonomijo. Vendar pa je treba priznati, da je v tem pogledu precej zmerna, tako zmerna, da se lahko še zmeraj pokaže i-n potrka na prša pred vsakimi unitarizmom. V tem duhu razmišlja je tudi dir. Puc težke politične misli »ob -obletnici sporazuma«, Posebno ga skrbi, da ne bi na primer dobila, -slovenska avtonomija p rejve lik obseg, /ato -zahte-va odločno in nebeljen-I j i vo:
Tu-di prometne -zveze, železnice, pošta, hrzaj a v itd. mor-ajo ostati pid skupno upravo-
Vtsak ve, kaj pomeni skupna uprava pri nas: skujpno upravo dohodkov, -ki se potem porazdeljujejo p-o s,previdnosti Belgrada-, tako da se delajo s čistim donosom, -ki ga imajo skupne naprave v' Sloveniji, n-cive, včasih meekonom ične naprave na- jugu. Železnice današnjo na primeir v Sloveniji četrtino, pošte Pa tretjino vseh dohodkov. Prav 'zadnjič pa smo spet slisali, -da ®e od vseh številnih novih postnih stavb -ne -bo postavila niti ena v Slojvemiji. Kako je z železnico ^ tem pogledu, bi ga res samo tratili čas, če bi spet ponavljali desetkrat 'Ugotovljene in dognane stvari.
Vsakdo ve iza to in tudi dr. Puc ve-Kljub temu pa -zahteva brciz v-sakih pr*' držkov -skupno upravo, le posumi c »n11 ravnateljstva nuj bi dobila le nekaj p°' velčanih »kompetenc«, hi 'bi bile pa te' veda brez najmanjšega praktičnega. P°' mena za nas, če bi -slej ko -prej ost id11 za denar »skupna uprava«.
Zn nas Slovence bi -bila taka skup111' uprava prav v -naštetih zadevah dvakn1' usodna, -saj bi kratko i.n malo pomeuihj’ da bi -dejavne samouprave ne moglo bit*-Kajti poljedelstvo, ki je na Hrvaške'111 in »v Srbiji močno do-nosno, je pri 110 pasivno, in iz pasivnih gospodarskih p8' nog bi najbolj skromna samouprava ,lC. zbila dohodkov. Zato se Slovenija p** nobenim pogojem ne bi mogla in smae l_ od,povedati -dohodkom, kjer so i-n kjl ^ so -še povrh najlaže -dosegljivi. Konj1' bi bilo tudi ob centralističnih simpatij samo za pravico, če :že tudi ne za rClS: nično samoupravo, ta. bi- moral naj|lia^ zahtevati, da ostanejo -dohodki f upravne panoge tam, kjer -so bili za’
ZAPISKI
ni, potem šele maj bi ostala v ivseh drugih stvareh skupina uprava.
Or. Pucu je seveda za resnično slovensko samoupravo danes toliko, kolikor mu je bilo zan jo ob petama j škili volitvah. O te m bi .komaj kdo dvomil, tudi če bi prezrl tiisti »itd.«, ki daje centralizmu brezkončne mogočosti in s katerim se bo dr. Puc lahko pokazal in 'izkazal pred tistim centralizmom, s katerim očitno še zmeraj politično računa.
Za skupno delo
»Jugoslovanska strokovna zveza« je dobila svoje ime še v časih, ko so bile povsem druge drža v nop ravne osnove za njeno organizacijo. Danes je to dejan-ipopolnoina in samo slovenska organizacija. /ato je prav, če se ji že kedaj ime, iprimenno njenemu področju in ^enstvu. Kakor beremo v »Delavski pralci«, je tudi že predlagal mu njenem banjem občnem zboru g. Fajfar, da se Preimenuje v »Slovensko delavsko zve-*0<- Ob tej priložnosti je zapisala »De-'avska pravica« tele besede:
^astuju namreč nujna potreba, da se JSZ, svojemu programu, ki ga ji jo dal fJen ustanovitelj dr. Janez Ev. Krek, danes, bije žo skoraj dvanajsta ura, zave, du J®0ra graditi slovensko proletarsko skupnost.
skupnosti ipo zaslugi večiine slovenskih °rganizucij doslej nismo imeli. Vse preveč snio na vseh koncih in krajih poudarjali svetovnonazorske razlike, .ki smo jim tu in dodali politične praske. Poudarjali smo 'isto, kur nas je uinet.no ločilo, in pozabljali J,a vse, kar nas je naravno in logično dru-'•'lo. Le pri borbi za kruh so nastopili trenutki, ko je bitnu in najgloblja stran to pro-lfttarske skupnosti inehote in iz sile razmer krojena prišla do izraza in moči.
'Nam se pri tej priložnosti saimo zdi, c^ i>i še marsikje drugje, pri posamez-'J1 Stanovih in pri celem narodu, mo-,a'<i stopiti zavest in spoznanje skupnih °risti ibolj živo v ospredje. S tem bi tudi dan pogoj za skupen nastop za *ake ikoristi. Nobenemu posamezniku niti t*(-»lu našega .naroda ne bi tak skupen nu-stop škodoval, kolikor seveda ni že nje-!!ova bit sama osnovana na zajedavstvu, I vsem bi prinesel duhovnih in tvarnih Kristi.
i j?*cer Pa Je prav ta razcepljenost samo 'ca® naSe hlapčevske preteklosti.
V
Se enkrat centralizem v gladališkili stvareh!
^ zaidnji številki »Slovenije« smo po-r°čali, da je minister za prosveto dr. An-0,1 Korošec ustanovil pri belgrajiskem prosvetnem ministrstvu poseben odbor,
1 bo odločaj o repertoarjih vseh temu jjiiiiiiistrstvu podrejenih gledališč. Ta od-jjor — predseduje mu načelnik Boško Bogdanovič — je imel preteklo soboto ?e prvo sejo, im sklenjeno je bilo, da >0 skrbel za to, da Ibodo po gledališčih, Odrejenih ministrstvu za prosveto —
hrvaška gledališča niso več podrejena belgrajskemu ministrstvu za prosveto, pač sta pa še ved,no oibe slovenski gledal) išči — igrana taka dela, ki so spisana »v narodnem, verskem in morail-nem duhu, predvsem pa dela iz narodne zgodovine«. Odbor pri belgrajskem ministrstvu za prosveto ne bo torej le eemauriral repertoarjev, ampak bo naravnost sani določal vsebino repertoarjev, tako da uprave in ravmateljstlva gledališč ne bodo glede repertoarjev imele prav za prav nobene odločujoče besede in bodo navsezadnje morale izvrševati. tisto, kar bo sklenjeno v Bel-gradu. Pri sestavi repertoarjev je seveda treba računati z igralskimi in pcivskimi močmi, ki jih ima na razpolago dotično gledališče, če naj se olbdnži gledališče na umetnostni višini. Igralce im pevce pa poznajo najbolje edino gledališki ravnatelji in pa režiserji. Če pa naj igrajo v posameznih gledališčih stvari, za ikatere nimajo pravih moči, mora gledališče izgubiti na kvaliteti. Glede obiska odločajo tudi okus in zahteve občinstva, ki jiih poznajo vodstva posameznih gledališč, ne pa (kdo drugi. Glede slovenskih gledališč, slovenskega Narodnega gledališča iv Ljubljani in slovenskega gledališča v Mari,baru, bodo odločali odslej, kaj da naj igrata in uprizarjata, ne več v Ljubljani, kakor so doslej, ampak v Belgradu. Lahlko je mogoče, da bo repertoarni odbor v Belgradu določil, da se morajo igrati v »Narodnem gledališču« v Ljubljani in pa v gledališču v Mariboru srbska gledališka dela v izvirniku in v izvirnem srbskem jeziku, zato »da se bo vzgajalo občinstvo v narodnem duhu«. Vodstva posameznih Belgradu podrejenih gledališč, torej tudi vodstvi olbclh slovenskih, me 'bodo več odgovorna za kakovost gledaliških uprizoritev in se bodo lahko upravičeno izgovarjala na repertoarni odbor v Belgradu. Slovenska gledališka umetnost pa bi si morala prizade vati, če maj ima kaj pomena, da ustvari celo čisto svoj, samobitno slo-
DCaj pilejs Uiti
n~l	11
ve
liski gledališki slog im spravi sloven-
ski gledališki jezik na 'višek.
Naša politika je bila dana v zakup, kakor se da v zakup ptišnik ali njiva tistemu, kdor pač zmore večjo zakupnino. Ena sama stvar je bila in bo ostala največja usodnost zn naše življenje; da se namreč nismo nikdar zavedali svoje vrednosti in svojega pomena, marveč da smo v vseh časih in vseli razmerah, v ugodnih kakor neugodnih, igrali vlogo narodne manjšine, ne pa vloge samostojnega naroda. Res je, da bi bilo v tein primeru naše življenje v marsikaterem pogledu noprijetnejše, toda zlasti mali narodi so si ustvarjali svojo usodo vedno v težkih okoliščinah.
Miško Kranjec: Ko škrjanček zapoje...
Odklonjeno sodelovanje
Pod tem naslovom poroča »Trgovski list« o predlogu slovenskih trgovcev, ki so pripravljeni dati za ureditev aprovi-zac.ijs.kega vprašanja Slovenije na razpolago svoje oselbje, svoja skladišča im svoje osebno delo in denar, pa pravi:
Prepričani smo, da bi povsod drugod tako iskreno ponudbo .sodelovanja, ki je poleg tega podprta s tako realnimi sredstvi pomoči, sprejeli z vsem veseljem in da je ne bi bilo trelba še enkrat ponoviti. Pri nas pa so razmere žal drugačne. Ponudba je bila izrečena in ponoviti jo bo morda treba še l>ogve kolikokrat in še ni gotovo, da bo sprejeta. Kajti pri nas se sodelovanje ne ceni, pri .nas se ceni samo slepo izpolnjevanje na lug. Za sodelovanje se sprejemajo le ljudje, ki nimajo več svojega lastnega mnenja, temveč so čisto prevzeli tisto mnenje, ki je v trenutku oficiozno. To pa ni nobeno sodelovanje, temveč saimo bolj ali manj lepa poslušnost, ki pu nikdar ne da in tudi ne more dati tistih pozitivnih rezultatov kakor pravo sodelovanje. Kajti poslušni ljudje ne delajo iz vso duše, temveč le kolikor se .more njih delo kontrolirati, pravi sodelavci pa delajo z vsemi .svojimi silami, pa če jih .kdo kontrolira ali ne.
O vprašanju naše konjukturne industrije
piše »Večermik« tudi tole:
Zdaj, ko jo nastala nevarnost, du bi utegnili nagli in veliki zaslužki vsaj za neko dobo usahniti in bi bilo imogoče ito industrijo ohraniti zu bodočnost le z ■žrtvami, pa pričenjajo u videvati tudi nekdanji lahkomiselni navdušenci, ikuko se gospodje, ki so nas nenadoma osrečili s svojo podjetnostjo, polagoma 'pripravljajo na novo selitev za novimi konjunkturami, nam pa grozi nevarnost, da nam bodo v spomin na 'tovarne, v katerih so desettisoei našli vsaj skromen zaslužek, ostale le puste, prazne stavbe, neuporabno za kateri koili ipameten namen. Sedeži vodstev teh industrij so itako že večinoma odromali na jugovzhod, kar je bilo že prvi znak zu tisto, kur lahko v doglednem času še sledi. Še ceilo prav v zadnjih dneh simo doživeli, da je ena izmed naših velikih tovarn prešla navidezno v novo lastništvo, s čimer je prišel tudi sedež podjetja avtomatično iz Maribora in sploh iz Slovenije.
Aiko torej sedaj pogledamo na to našo povojno industrijo v Sloveniji, moramo piri-znuti, da je podobna sejmarju, ki nima stalne trgovine, ampak roma s svojim kramarskim vozom od kraja do kraju in se ustavi v vsakem le olb času sejma, to je ob času kupčijske konjunkture. Ali smo pa mogli od ljudi, ki so to ikonjuniktur.no industrijo pri nas ustvarili, sploh pričakovati kaj drugega? Ali smo imorda .mogli misliti, da bodo zaradi naših koristi ostali pri nas za vse večno čase, naj se kon junktura tudi zniža ali celo začasno usahne? Nikukor! Kakor so nepričakovano prišli, tako tudi nepričakovano odidejo, kakor nomadi s svojimi čredami, ki se, ko njihova živina pašnike popase, ne-utegoina odsele drugam. Za nomadi ostanejo prazna tla, za selečo se kom j um k turno industrijo pa zapuščene, .nanagloima zidane stavbo in tisoči za trenutek zavarovanih ljudi brez eksisiteince.
Aiko 'bi se bili pravočasno tega zavedali,
Sponi
Ošlak .Ferdinnnd:
«Sr1 Eja osvobodilne Do]e za Štajcrsho š;i Koroško v Iefili
(Nadaljevanju.)
Osebna hrabrost je do moke meje že Uhojen dar narave, saj ,sIoni v glav-na dobrem živčnem sestavu. S tem h trdim, da so zaspani ne iniciativni jJ^atiki, ki imajo itudi zdrave živce, |jf i(*'c'i- Možje s prirodno osinovo zu hra-v &s'*» se s primemo vzgojo, trdno voljo, -^ljem do stvari, izobruzibo, prepričanj^111 in jjožrtvovalmostjo lahko iizpopol-v dbčudovamja vredne junake. Ko-pa vse našteto, aili del naštetega l,K) nloiem težko kedaj k611 osc^>ne hrabrosti, kar je prava K(.rsl v dobesednem smislu besede. 1)ailtl'n' "'česar brez izjemi, delajo tudi sj, J JU|čja junake, ki so to postali le bolj Mnogo jiih je, ki se po vojnah 1^ ko ustijo s hrabrostnimi odlikovanji, nisi) ibili nikdar sami osebno ihra->i$*	0	cikam v item na 'bojevnike za
^ svobodo, podčrtam Je v splošnem, 'Iluj bipše, ponašati se z vidnimi 1 Junaštva, ki so ga izvršili nižji in ki*Jeni. 'k* 'pa zato niso bili deležni 's"ega priznanja.
*°no	p^enzivni	l>oji	zn	Rad-
~ Artilerijsko ojačenje naše po-• — Poročnik Hercog. _ Stotnik
Sagadin. — Artilerijska priprava za naš napad. — JSJaš naskok in ponovno za-\zetje koJodvora. — Kako sem zavzel mlin pri Potrni in vas Potrno pri Radgoni. — Odmev zavzetja Potrne.
Dne >. februarja 1919 smo dobili poročilo, da inaim general lluidoilf Maister kot štajerski dbimejni ipovedjmik s sedežem v Mariboru ■posije baterijo artilerije, ki bi naj nam olajšala priprave za končni izgon nasprotnih sil, ki so se še držale v nekaterih okoliških vaseh. Poročnik Hercog, ki je kot najstarejši po stopnji prevzel poveljstvo posadke, se je po nasvetu rajnkega Zeilhoferja im IH» posvetu s poveljniki vodov odločil, da počatka z glavnim obračunani s sovražnikom vse dotlej, da nastopi top-n ištvo.
Celo tii j to dopoldne sem držal postojanke kakor preteklo noč ter sem s posameznimi eitireli po potrebi krotil nasprotnika, ki vse ji- pripravljal in zlbi.ral najbrž za obramllx>. Mojc unošitvo, ki je vikljub "50 urnemu bojevanju brez sipa-nja bilo moralno in vojaško na višini, jc nestrpno čakalo, kdaj jih povedem naprej v napa,d. še danes občudujem mojstrsko izvežbanost in bojaželjmost mojih .takratnih vojakov, ki jih brez pretiravanja lahko primerjam z najboljšimi frontnimi skupinajni, ki jiih je poznala zgodovina svetovne vojne.
Okrog 1 popoldne dosjK; topništvo do vasi Črešnjevci pri Gornji Radgoni ter se postavi nelkje v bližini gornjeradgon-
skili občimsikih opekarn. Bateriji je poveljeval nadporočnik, po narodnosti Poljak, ki je kot prostovoljec vstopil v našo armado. Z njim je general Maister poslal tudi orožniškega stotnika Sagadina, rojenega nekje v ptujski olkolicii, z namenom, da od ranjenega Zeilhofer-ja prevzame obranilbo in postajno poveljstvo.
1 o državni 'telefonski napeljavi, kateri smo priključili poljsko telefonsko napeljavo, smo hitro naredili 'zvezo z artilerijo, da smo ji zamogli dajati navodila, kam da naj strelja. Poiročnik Hercog je pritekel do mojega voda, da sva ise podala v hišo, kjer je bila veletrgovina Uray in kjer je bil tudi telefon. Iz podstrešja te hlilše sva hkrati imela še kaj dolber pregled čez ozemlja, ki ga je sovražnik še imel zasedenega. Billa sva artilerijska opazovalca in sem jaz Sagadinu po telefonu dajal navodila, kam je treba usmerjati topovske strele. Granate smo v na ji več ji meri usmerjali v bližino kolodvora ter v m na Starem o vov as. Sagadin in njegov 1 oljak, ki sta streljala na podlagi zemljevida, nosili kakor tudi sovražnih postojank nista poznala, bi bila najrajši streljala kar .v .sredino mesta Radgone. Neštetokrat me je Sagadin vprašali, če sme vsuj nekaj granat izstrelili v mesto, kar sem mu ,moral smeje odklanjati, rekoč, da je Radgona v celoti v rnošilh rokah in nas samih ne kaže obstreljevati.
ako bi bili od začetka verjeli tistim redkim realistom, ki so .nas na to opozarjali, in če bi ibili končno samo malo podjetni, kar SIo-venci žal nismo, bi bili v povojni doibi lahko dobili ,prav isto industrijo iz lastnih rok, ki pa ne bi ibila samo konjunkturna in seililna. Izgoivor, da ni bilo za tako industrijo doma kapitala, je več ko prazen. Z ustanovitvijo domačih družjb ali zadrug in ob sodelovanju domačih denarnih zavodov bi bili lahko postavili temelje tovarnam, ki bi se bile v teh dosedanjih letih enako razvile in raarastle, kakor so se te, ki so nam jih postavili tujci.
Korenita izpretnemba
\ »Delavski pravici« je napisal predsednik JSZ g. Srečko Žumer pod tem naslovom uvodnik, v katerem pravi med drugim:
Co hočemo družbo ozdraviti, če hočemo v bodočnosti imetij zjdrav narod in krepko državno skupnost, moramo z zdravljenjem zu-četi tam, kjer 'bo zdravljenje naj,bolj uspešno in tudi korenito. Izrezati moramo iz naše družbe predvsem krivca današnjega zla, to je kapitalizem. Njegov vpliv moramo onemogočiti prav povsod, tako da bomo delovnemu človeku lahko omogočili požtano in dostojno življenje, ki mu pripada po krščanskih in človeških načelih, it udi- proti vo-1 ji kapitalizma. To pa drugače ne bo mogoče, če se ne onemogoči vsako trmasto zadržanje kapitalistov proti upravičenim delavskim zahtevam.
Dve veliki miselnosti si stojita danes nasproti. Prva je kapitalistična, .ki izrablja kapital in človeka do skrajne možnosti v svoj lastni prid in ki se skuša ohraniti pod raznimi novodobnimi tvorbami tudi nadalje. Druga miselnost pa je občečloveška, in tudi primarno krščanska, ki gre za obstoj človeka, za njegovo življenjsko pravico in dostojanstvo. Brez dvoma je, da so vsi današnji pretresljaji v družbi odmev teh dveh velikih sili, ki si iščejo ipot za uveljavljenje v bodočih deset ali pa celo stoletjih. In le med tema dvema moraimo iskati 'bodoče poti človeške družbe, iskati leku njeni ozdravitvi. Zuito je škodljivo za bodoče dni vsako polovičarsko reševanje težkega vprašanja, ampak je treba korenite izpreimembe.
O prilagodljivosti
Za obletnico viojne piše T. B. Ruscli v svicarskem dnevniku »National-Zeitung«:
Umska preproščina je misliti, ker se je zdaj okoli nas uresničila celostna misel, da jii moramo mi tudi podleči. Ploimislimo samo nazaj ,na čas, ko je naša zvezna država nastala, na petdeseta, šestdeseta in sedemdeseta leta. Mar nas takrait niso obdajale od vseli strani najbolj nazadnjaške monarhije? Takrat bi ga bili čudno pogledali, kdor bi bil mislil, da mi v sredini vendar ne more-mo biti- sam>i zase, da bi ,se morali prilagoditi tem notranjim sosednim tvlorbuim. ki nas tako malo brigajo, .kakor briga malo naša notranja ustrojba druge. Narobe, prav takrat, ko je v vsej Evropi reakcija slavila zmage, posebno v Franciji Napoleona III., so žuboreli po švicarskih listih živahni [Kito ki demokratičnih gibanj, smo položili podstave za socialno zakonodajo, .razširili smo v zvezi in kantonih ljudske pravice. Zato pa mi naš ugled v zamejstvu nikjer trpel, lani bi zgubili spoštovanje kvečjemu s takšnim priravmalnim cviljenjem in takrat po pravici.
Sirite naš list!
Med telefoniranjem zaslišim večkrat iz aparata nerazločne, nemške moške pogovore. V mnenju, da je mogoče sovražnik s pomočjo svojih civilnih zaveznikov na našo telefonsko napeljalo priklopil svoj poljski telefon, da bi lahko poslušal vse naše pogovore, povprašujem im poizvedujem na vse strani, odkod so ibilli nemški pogovori. Ko ničesar ne izvem, vpralšam Zeilhofer ja, ki je z obvezano rano ležal še v vojašnici s telefonsko slušalko na glavi, zasledujoč naše pogovore im inisitope — kaj on misli. Precej slabotno, ampak mimo im odločno mi je svetoval, da naj prerežem telefonske žice, kar bo nemšlkoaivstrijsko špijonažo onemogočilo. Predno sem se pa zato odločil, vprašani še Sagadina, če tam Iblizu njegove telefonske postaje nekaj ni v redu. Pojasnili mi je, da se \ on s poveljnikom baterije, ki je Poljak, včasih poslužuje nemščine, v kateri se hitreje razumeta kakor v slovenščini ali poljščini.
(Dalje prihodnjič.)
  ....................................
»Kakor posamezen človek, je stranka živo bitje, ne mrtev kamen. Raste in razvija se z narodom, iz katerega se je bila porodila. Življenje naroda je njeno življenje, trpljenje naroda njeno trpljenje, moč naroda — njena moč. Ako se tega ne zaveda, ali noče zavedati, se sama izlušči iz naroda, je tujka v domači hiši; in sodba ji je pisana!«
Ivan Cankar.
GOSPODARSTVO
Ljubljanski velesejem
Glede stroškov in škode, ki jih ima ta naprava zaradi juigoslovenisikeigu centralizma, beremo v »Trgovskem listu« tele podrobnosti:
Spomladanski velesejem je bil že čisto pripravljeni. Vsa draga reklanna, vsa (propaganda, ves arainiaman .gotov, ko je .tri dni pred otvoritvijo velesejma prišla naenlkrat njegova prepoved. Res je, da so danes časi nemirni in da je daines marsikaj inemogoče, kair je v normalnih časih sauno po .sebi umljivo. Res pa je tudi, da hi morali pristojni čimitelji vedeti že malo prej iin ne šele tri diui pred otvoritvijo, če je velesejem mogoč ali ne. Tako pa se je pusitilo, da je velesejem z vsem elanom pripravljaj razstave, da je imel .nad poj milijona dinarjev stroškov za njih organizacijo, .nato pa je .prišla prepoved. Talko je bilo pol milijona dina'rjev izgubljenih zaradi premajhne pazljivosti do te naše velike gospodarske organizacije. Z vso pravico zahteva slovenska javnost, da se velesejmu ita škoda povrne, iker Jcrivda za to škodo pada na tiste, ki so talko pozno iiz-dmli prepoved.
Sedaj v jeseini smo zopet doživeli ne,kaj podobnega. Letošnji obiskovalci velesejma se bodo čudili, kako je letos na velesejmu malo tujih razsitavljalcev. Čudili se bodo s tem večjo razumljivostjo, keir se isti dan ko v Ljubljani otvori velesejem tudi v Zaigre-hu, kjer je tujih raz.stavljalcev vse polno. Tudi tu je ljubljanska velesejmsika uprava brez krivde in zopet pada Jcrivda na d.ruge. Tri dni pred otvoritvijo je namreč šele prišlo iz Belgrada sporočilo, da smejo tiu ljubljanskem velesejmu razstavljati tudi tuji razstavljalo, da sme biti jesenski velesejem mednaroden in ne samo naroden, .kakor je bilo prvotno dovoiljeno. V treh dneh je pa seveda nemogoče, da bi se moglo opraviti vise delo, Iki je potrebno., da ibi se tuji raiz-stav-Ijalci za udeležbo na velesejmu odločili in tudi že razstavili.
K temu bi samo še dostavili, da .škode c niva velesejma seveda ne bo dolbila nikoli povrnjene, saj vendar »Trgovski
stviu pravico do borbe, prav tako so pa daijale tudi izkoriščevalcem delovnega ljudstva poihno mogočosti in priložnosti za izkoriščanje '(zgled Francija).
5. Vprašanje slovenske usmeritve torej ni v prvi vrsti politično, kulturno ali gospodarsko, ampak socialno. Od Zahoda in od zahodno demokracije nimamo pričakovati rešitve socialnega vprašanja.
6. Vise razpravljanje, kam naj se olbr-nemio, je odveč. Med tem se namreč slovensko delovno ljudstvo že obrača in nihče tega obračanja ne bo mogell zaustaviti. Delovni človek misli preprosto, pa zato tudi navadno pravo zadene. Ta prednost učenim ljudem ni vselej dana.
Gordijski vozel vprašanja odločitve za Vzhod ali Zahod bo slovenski narod, to se pravi delovno 'ljudstvo, preprosto presekalo, mu vzelo vso mističnost in umišljeno kompliciranost.	Delavec.
Dostavek uredništva. — Ta dopis !k vprašanju »Vzhod ali Zahod«, ki so ga načeli nekateri naši sodelavci, bo gotovo vsalkega zanimal, naj se že z njim ujema ali ne. Mii smo sicer že itakoj od začetka :zavzeli do tega vprašanja stališče in ga postavili stvarno, brez sleherne primesi kalkšne mistike. Ta mistika pa je že tudi v tem, če ikdo pričakuje, da sploh more priti prava rešitev kakršnega koli našega vprašanja od nekod zunaj in ne iz nas samih. In mistika je se-vedia še večja, če pri tem še pričakuje, da bo ra vino od ,nekod prišlo odrešenje, in da ravno z druge istrani ne bo moglo priti. .Povsod .najdemo lahko dobrih stvari, povsod tudi slalbih, poine.kod več, drugod manj. Ogledali si bomo e.ne kakor druge, izluščili iz prvih njihiue vrednote, učili se od njiih in ob njih, potem pa šli na delo, .ne da ibi pričakovali odkoder koli drugačno pomoči, 'razen kcililkor izhaja iz samoobsehne človeške solidarnosti. Vso drugo je modrovanje 'nesamostojnega podložniškega duha, ki pa je tolikanj pri nas — saj so ga nam vcepljali nepoklicani in od zunaj vrinjeni vodiči dobrih 3(X) let.
K
D
U L T U R N 1 PREGLE
Časopis za zgodovino in narodopisje
XXXIV. letnik: 3.—4. zvezek, str. 145 do 256 in pet strani prilog v slikali
li i!« ve, da imamo v Sloveniji še zmeraj centralizem. To je tako gotovo, kakor je res, da ljubljanski velesejem dosedaj ;iploh še mi dobil omembe vredne podpore, čeprav je najstarejlši velesejem v naiši državi. Pač ipa je dobil bolgrajski ne samo veliko podporo, čeprav je bil ustanovljen šele pred dveima letoma, im povrh so bile tudi njegove stavbe zidane po ivečini, z državnim, torej tudi našim denarjem.
Sicer pa je samo ob sebi jasno, da gre beograjskemu velesejmu bolje, če je ljubljanski slab aili pa ga celo kedaj sploh ni.
. -- j.*”--,? ,:w%3
Gordijski vozel
(Dopis.)
Z zanimanjem sem prebiral razpravljanje o našem .razmerjiu do Vzhoda in Zahoda. Doslej sem gledal to vprašanje nukako preprosto, kakor pač gleda delovni človek, ki se mora ubijati z delom in skrbmi in zato nima času za modrovanje in razčlenjevanje vprašanj, ki vstajajo pred njim. Ob tej razpravi v »uMovt mi ji« pa so razpravi jalci izadevo komplicirali. Preprosilo vprašanje je tako postalo komplicirano in težko, še celo za preprostega delovnega človeka. Tako se pri nas na splošno dela: preprosta vprašanja razčlenjujemo in jih tako delamo težko prebavljiva.
1 a uvod je potreben, da poviem neikaj pripomb k vsemu temu, predvsem zato, da ,se zve za mišljenje in čustvovanje preprostega človeka, »malega človeka«, kakor pravijo.
Tak-cle si mislim jaz in najbrž večji del delavstva z menoj .vred:
I.Ped zemlje, na kateri živimo, težko da bi mogla kdaj sama odločati o svoji usodi in kljubovati vsemu, kar se bo zbirai! o okoli nas in inad nami. Usoda Evrope je naša usoda — ali če hočete: usoda vzhodne Evrope je naša usoda.
2. Ptod pojem narodnih koristi in obstoja štejemo koristi in clbstoj slovenskega delovnega ljudstva (kmetov, delavcev, obrtnikov, skratka vseh, ki si z lastnin delom služijo kruh).
3. Obstoj in koristi slovenskega naroda so nezdružljivo zvezane s korenito rcnitvijo socialnega vprašanja.
4. Demokracija, ki ibi bila količkaj podobna kateri kotli dosedanjih, bi pahnila naše delovno ljudstvo spcH v najtnši boj za obstanek. Demokracije, Ikalkrlšne so bile doslej, so res dajale delovnemu ljud-
Obseižiia dvojna številka te naše odlično znanstvene revije, o kateri hočemo tu na kratko poiročati, ima tehtno vsebino. V prvem delu prinaša štiri daljše razprave: dve zgodovinski in dve narodopisni. Na prvem mestu je natisnjena razprava »Potek vseslovenskega kmečkega upora 1. 1515. na Spodnjem Štajerskem«. Avtor Bogo Grafenauer je nadrobno (kritično pretresel .vire in literaturo o tem uporu, natančno ugotovil njegov potek in ovrgel verodostojnost poročili o bitki: pri Birežicah (29. septembra 1515), ki je v resnici sploh ni bilo. Zdi se, da tudi kakšna polemična znanstvena diskusija, ki bi se utegnila vneti ob tej avtorjevi znanstveni ugotovitvi, ne bo mogla kaj bistvenega premakniti. Samo s takimi korenitimi in nadrobnimi, na kritičnem pretresu gradiva slonečimi razpravami se zida trdna podlaga za monografijo o slovenskih kmečkih uporih, ki jo avtor pravilno imenuje kot eno posebno važnih nalog slovenske zgodovinske znanosti. Naši zgodovinarji so namreč doslej nekoliko preveč zanemar-jialli to 'herojsko dolbo slovenske zgodovine in jo vse preveč samo zunanje obravnavali. Mladi avtor je torej dal s to študijo tudi tehtno pobudo svojim starejšim tovarišem. — Pirav tako podaja Avgust Pirjevec pod naslovom Homileti »Slovenskega Prijatelja«, kjer razrešuje šifre glavnih sodelavcev na podlagi nekega Einspielerjevega rokopisnega seznama, gradivo za zgodovino slovenskega cerkvenega govorništva, po drugi stirani pa predstavlja la s kritičnimi opombami, opremljena Objava tudi slovstvenemu in kulturnemu zgodovinarju zanesljivo predštudijo za monografično obdelavo Einspielerjeve osebnosti. — Matija Maučec je opisal »Podstenj in priklet v prekmurski hiši« v različnih njunih oblikah, ki jih je razvojno razvrstil. Razprava, ki jo pojasnjujejo številu) i tlorisi in fotografije, ni pomembna samo za naše narodopisje, ampak je tudi za širšo javnost zanimiva iin poučna, ker konkretno pojasnjuje pojma ipodste-nje in prikilet, ki, so jih prinesli v besedni zaklad knjižnega jezika štajerski pisatelji (prvi menda Glonar v prevodu Kmetov). Ogromna večina bralcev, zlasti tistih, ki niso štajerskega porekla, namreč nima jasne predstave, kaj je to in kakšno je, čeprav se od Miška Kranjca daljo vedno pogosteje srečuje s tema dvema besedama. Morda Ibi bilo dobro, ko bi avtor za širšo javnost, ki ne bere znanstvenih revij, napisal poljuden posnetek svoje razprave in ga objavil ali v Ikakšni nedeljski številki katerega koli dnevnega lista ali pa v kakšni bolj razširjeni na primer družinski reviji. — Fr. Kotnik razpravlja v krajši narodopisni raizpravi »Kolacija« o tej stari postni jedi na sveti večer, kje jo Slovenci še poznajo im odkod je ta navada prišla k nam. Hkrati podaja tudi etimologijo te besede. — V oddelku »lizvestja« poroča Fr. Baš o »Novi predzgodovinski postojanki na Pobrežju pri Mariboru«, ing. arh. Marjan Mušič opisuje »Gradivo iz dobe roman ike in gotike v mariborski stolnici«. Janko Glaiser opozarja na »Doslej neznano Slomškovo pesem«. — Dr. Melita 'Pivec-Stele otbjavlja svoj referat o »Stanju slovenske historične
bibliografije«, o čemer smo tudi v našem listu pred kratkim prinesli daljši sestavek. — Sledijo še boigati razdelki: »Slovstvo«, kjer je ocenjeno veliko število slovenskih im tujih znanstvenih del, »Zapiski« in »Društveni glasnik« s poročili o delu Zgodovinskega in Muzejskega društva ter Banovinskega arhiva v Mariboru leta 1959. V rubriki »Vprašanja in odgovori« dajejo sodelavci pobudo za zbiranje zgodovinskega in narodopisnega gradiva ter s kratkimi zapiski pojasnjujejo nekatera zadevna vprašan ja.
S to dvojno številko je ta izvrstno urejena znanstvena revija končala že svoj 54. letnik. Vsi njeni uredniki: Kaspret, Kovačič in sedanja Baš in Glaser so jemali naslovni označbi zelo na široko in dajali prostor tudi slovstveni in jezikovni zgodovini, celo jezikoslovnim prispevkom. Skoraj vse slovenske znanstvenike šteje revija med svoje nekdanje in sedanje sodelavce. Že zdavnaj to ni več pokrajinski znanstveni Obzornik za Štajersko, ampak stoji med prvimi slovenskimi znanstvenimi glasili. Ko je ljubljanski »Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino« zaradi tvarmiih težav moral prenehati, so dobili slovenisti zavetje v mariborskem »ičaisopisu za zgodovino in narodopisje«, ipri katerem so mnogi sodelovali že prej in istočasno kot v ljubljanskem. Prav do danes pa nadomešča mariborski ČZN skupno z ljubljanskim »Glasnikom muzejskega društva« osrednje znanstveno glasilo slovenskih zgodovinarjev. Zaito je kulturni kronist neprijetno presenečen, ker v imeniku udov inaribontkega zgodovinskega društva, ki je objavljen na koncu številke, ni našel cele vrste vidnih slovenskih znanstvenikov in kulturnih delavcev in to tem bolj, ker letna udnina Zgodovinskega društva, ki je obenem naročnina za <jZN: 50 din tudi v današnjih težkih časih ni mnogo za tako bogato in pomembno vselbimo, ki jo prinese vsak letnik. Zato in zaradi dolgoletnega bogatega izročila bi moral mariborski »Časopis za zgodovino in narodopisje« imeti med slovenskimi' razumniki mnogo, mnogo več podpornikov in naročnikov, n.
„Slovenec“ in Kersnikova slavnost
Čeprav nam je šilo, kakor smo poudarili, v prvi vrsti za stvar in ne za osebe, je vendar videti, da smo zadeli v živo, ko smo pokazali, da imajo nekateri diva obrazu. »Slovenec« očita našim pripombam neresničnost in deplasiranoist, vendar se ne upa trditi, da besede, ki smo jih navedli, niso bile izrečene. Tudi sklicevanje na dobro voljo od letos, od lani, od predlanskega leta in še < 1 ali j o nazaj, če hočete, nič ne pomagat Kar se tiče aranžmaja, simo že mi prizanesljivo povedali, da bi talka slavnostna odkritja morala imeti širši, vsenarodni, ne samo lokalni značaj. Bistričane, ki so toliiiko nesebični, da na nobeno ploščo ne vklešejo, da so jo oni vzidali, bo to samo naučilo, da bodo v prihodnje pripravljali take sla.vnostne dneve še z večjo resnostjo in z nekoliko manjšo hitrico kot do zdaj. Potem se vsaj ne bo mogel nihče izgovarjati z lokalnim značanjem prireditve. Želimo samo, da bi tisti urednik,
ki se čuti osebno prizadetega, v bodoče z dejanji in ne le z besedami pokazal vsaj tisto mero svoje nekdanje objektivnosti, ki so nanjo zdaj sklicuje. Samo s tem bo našo javnost prepričal, da ne spada med tiiiste ljudi, ki zadnje čase vedno pogosteje govorijo o »naši« in »vaši« kulturi, o slovenski pa samo takrat, kadar jo morejo istiti in enačiti s svojo strankarsko »inašo« kulturo, ali kadar hočejo skriti svoje enostranske, ozke, strankarske koristi za bolj sprejemljivo iin Ibolj objektivno besedo slovenski narod.	n<
® mlačnosti in brezskrb* nosti pri kulturnem delu
V avgustovi številki družinskega iii&" guzina »Prijatelj« piše pisatelj in režiser Bratko Kreft v obliki pisma uredniku o pravkar končani gledališki sezonii v kateri smo preskromno proslavili 180-le.tinico slovenske dramatike. Med drugim jo tam napisal tudi nekatere precej ostre besede, ki so v marsičem resnične, zlasti tiste o brezlbriizmih cinikih med slovenskimi kulturniki. Zato se nam zdi vredno tisti odstavek ponatisniti, čeprav se mu vidi, da je napisan precej slučajni0 in mimogrede.
»... V naših razmerah je čutiti že več let precejšnjo mlačnost .in brezbrižnost. Nobenega za leta ni več, ki je pa za vsako intenzivnejše kulturno delo zelo potreben. Naše kulturne ustanove ,z gledališčem vred so izgubile pravi Lsti.k z ljudstvom. Ljubljana živi zase, si lasti primat, svojih dolžnosti do ljudstva, ki živi izven njenega območja, pa se prekleto malo zaveda. Zato tudi talko vidno hira. V Ljubljani srečuješ kulturne mogoč' nilke in zaslužne kultuniie veterane ipoleg raznih brezbrižnih cinikov, ki bi še morali v polni meri delati in ustvarjati če bi «e vsaj malo zavedali svojih dolžnosti. Toda edina njihova dejavnost je v teim, da še tiste ovirajo pri delu, ki hočejo delati. — Vidim te, kako si skomignil z rameni, ko si prebral zadnje, češ že spet zabavljanje, toda žal je vse to resnično in bi bilo treba o tem spregovoiriti veliko ositrih besed...«
fedlc(H/M Uoivcdc
„Ztiamkice“
Te so začele plašiti zadnja leta pri slovenskih pisalcih namesto starih znamk-A zaman bi se človek ■vpraševal, počemu pomunjševalma beseda. Mar so te »znamkice«, s Ikaiterimi se na primer plačujejo prispevki za obrambni fond, manjše od različnih prejšnjih znamk. Kaj Se, kvečjemu so še za spoznanje večje. Mar so te znamkice »nežnejše, občutljivejše i® miikavnejše«, kar bi tudi še po nekakšnem opravičevalo manjšal,ko? Še manj’ kalkor .sploh pri stvareh, ki jiih uvaja fi' uančna uprava za povišanje svojih dohodkov, po navadi ni ozirov na rahločutnost.
Kratko in malo, pri teh pomanjševal-nih znamkicah bi stal človek pred ugafl' ko, če ne bi poznal nji h,ne jugoslo venske nature. Tako pa je stvar čuda pfe' prosta: bral in slišal je neuikii in našem11 jeziku tuji pismar o znamkicah dol* na jugu, in ker tak pismar ne zna e»' mostojno misliti iin govoriti, ponavlj0 besedo kakor papiga, o kateri tudi pravijo, da zna govoriti, ko ponavlja nezavedno slisane glasove.	T.	M«
Reklama
V nekem ljubljanskem dnevniku Je za ivelliki semenj priobčilo industrij^0 podjetje ires izviren oglas, ki se gl«18}: »Kadar vežeš, voziš in zavijaš — mi®*,1 na Grosuplje!«. iNa1 Grosupljem 'Prl Ljubljani je namreč tovarna za vrva«" ske izdelke. Tilsti, ki je sestavljal ,ia' vedeni oglas, je čisto gotovo mislil P°” ve,dali, dni se naj visakdo, ki kaj zuve' zuje in ipa za vozi jat v a ter zavija, «l>°lU' ni na motvoz, ki ga izdelujejo na Gr°' supljem, zapisal je pa namesto »voZ' Ijaš« besedo »voziš«. Hotel je najbij bili posebno »sodoben« pa se je bot* ogniti preveč navadni besedi »vozi j a ti* ter je mislil, da bo ljudem ,z juga, kol' kor jih bo pač prišlo na veliki seme*1' v Ljubljano, ali pa Ikaklšnim domač'111 jugioslovenom povedal bolj imeniit1'0^ Zato je skoval za »'vozi jati« sivojo bese do »voziti«. Tako prcpdljavajo in
./1 ...» ,1	.ni>i	llillS
zijo« slovenščino dandanes pri nas n
ljudje.
J-
Urcjujo iii izdaja: Vitko K. Musek. lJub1JBU*