Ptuj, torek, jt- 20. julija 2010
I® letnik LXIII* št. 55 odgovorni urednik: JožeŠmigoc
cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
IKJIY
'maraton
r.polimaraton.i
Letališče Moikanjci pri Ptuju
pggffjffflfigTiTn
Kilometri užitkov!
Po mestni občini Ptuj • EPK - krasno lupino napolniti z vsebino
O Stran 3
Po naših občinah Podgorci • Dvorana bo prenovljena čez dobro leto dni Z> Stran 4
wm
- C
Po mestni občini Ptuj • Zakaj je mestno jedro le ponos, ne pa kruh?
O Stran 9
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8»98,2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Odbojka na mivki
• Pri dekletih Švedinji, pri fantih Pajenk-Zemljak
O Stran 11
Rokomet •
Zgodovinski uspeh Ormožanov v Izoli
O Stran 14
Spodnje Podravje • Drugi festival Art Ptuj 2010
Mesto bo dihalo z umetnostjo celega sveta
Danes se pričenja drugi festival Art Ptuj 2010, ki združuje glasbeni festival Arsana in festival sodobne umetnosti Art Stays.
Na Ptuju bodo od 20. do 30. julija nastopili in tudi živeli številni umetniki s celega sveta. Na vsakem koraku bo mogoče občudovati njihovo ustvarjanje. Z nami bodo v teh dneh bivali tudi številni mladi, ki si bodo nabirali nova znanja v spremljajočih akademijah festivala. Festival Art Ptuj je eden izmed treh festivalov, ki so vključeni v projekt EPK 2012 - Ptuj partner. Prežeti s čisto energijo prinašajo v mesto festivalsko dogajanje, ki je na Ptuju korenine pognalo že pred desetletji. Zdaj je, kot vse kaže, energije dovolj, da Ptuj postane prepoznavno festivalsko mesto v slovenskem in mednarodnem merilu. Mla-den Delin in Jerneje Forbici, duši festivala, sta prepričana, da bo festival, katerega rdeča nit je združevanje in povezovanje, dosegel svoj namen in da bodo Ptujčani in drugi, ki jih bo pritegnilo festivalsko dogajanje, v resnici uživali v izjemnih kulturnih nastopih.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Dars odstopil od pogodbe - viadukt stvar nedefinirane prihodnosti
Celotna cesta najhitreje v šestih letih
Četrtkova 8. izredna seja ormoškega občinskega sveta je bila v veliki meri streznitvena. Za dobršno mero realizma v zgodbi o „hitri cesti", ki naj bi Ormož povezovala s svetom, je poskrbela kar predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik, ki je jasno povedala, da gre v tem primeru za dvopasovnico z izvennivojskimi križanji, do katere vodi zelo dolga pot, ki je ne bodo zmogli prej kot v šestih letih od
trenutka, ko bo rešeno vprašanje Nature 2000 na odseku Ptuj-Markovci.
MMONT
PVC / ALU okna in vrata Zimski vrtovi Ograje in ograjna i
Telefon: 02/ 80 55 7

ÉL Jii^
TJ?*1*"»
"toenmo!

almont pvc d.o.o. www.almont.si
Kolodvorska ul. 39, 2310 Slovenska Bistrica info@almont-pvc.si
S 1. julijem je Dars odstopil od pogodbe z gradbenim podjetjem Vegrad, ki naj bi zgradil okrog 3,8 milijona evrov vreden premostitveni objekt - viadukt Sejanca na cesti G1-2 Hajdina-Ormož, na odseku Gorišnica-Or-mož. To je prvi takšen od-
stop od pogodbe, ki ga je izvedel Dars, in Ormožani kar nekako niso mogli verjeti, da se jim to dogaja, saj odstop od izgradnje objekta, za katerega je bila pogodba podpisana že 24. 12. 2008 in naj bi bil predvidoma končan v začetku prihodnjega leta,
izvedbo projekta prelaga v nedefinirano prihodnost. Odločitvi sledi predaja Ve-gradovega gradbišča, nato pa bo ponoven razpis za izbiro izvajalca del in pri tem se lahko postopek precej zavleče.
O Stran 6
Penitnina Ptuj
f *|AGER
MESTNA OBČINA PTUJ
S I I t I M A
VI»E«T«N
Štajerski
TEDNIK
/A i Ti ^t"bavne
U Ti,asbe
Ptuj 2010
Minoritski samostan, 20. avgusta 2010 ob 19.30 uri
Slovenija • Pogajanja o pokojninskih spremembah v polnem teku
Kopja se lomijo pri pokojninski dobi
Socialni partnerji bodo pogajanja o pokojninski reformi nadaljevali jutri, v sredo, je po petkovih pogajanjih v okviru Ekonomsko-socialnega sveta na Brdu pri Kranju povedal minister za delo Ivan Svetlik. Pri vprašanju dolžine pokojninske dobe namreč niso dosegli soglasja. Pač pa so se na seji ESS enotno zavzeli za rešitve proti slamnatim podjetjem.
Sindikati ne odstopijo od zahteve, da mora pokojninska doba 40 let za moške in 38 let za ženske zadostovati za polno pokojnino brez odbitkov, je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Vladna stran pa predlaga, da se moški lahko upokojijo pri 65. in ženske pri 63. letu starosti. Brez odbitkov bi lahko polno pokojnino dosegli tudi mlajši, vendar bi morali imeti moški v tem primeru 43 let pokojninske dobe, ženske pa 41 let pokojninske dobe, predlaga vladna stran.
Obračunsko obdobje za odmero pokojnine naj bi po predlogu vlade podaljšali s sedanjih 18 na 34 let, medtem ko sindikati vztrajajo pri podalj-
Sindikati in vlada kljub napredku v nekaterih točkah v večini primerov ostajajo vsak na svoji strani, je dejal minister. Ključne razlike so po njegovih besedah še vedno pri dolžini pokojninske dobe, pri starosti za upokojitev, pri vprašanju bonusov in malusov, pa tudi pri obdobju za odmero pokojninske osnove.
»Če ne bomo dosegli sporazuma o tem, da uporabimo dovolj močne argumente za podaljševanje delovne aktivnosti in da spremenimo formulo usklajevanja pokojnin, potem si je nerealno prizadevati za ustavitev sedanjega padanja pokojnin pri novih upokojencih,« je poudaril minister.
Uvodnik
Bratstvo resnice na preizkušnji
Da so razmere v slovenskih medijih katastrofalne, ni zame nič novega, saj so se razjede pojavile že kmalu po tranziciji in sem nanje tako kot kolegi že opozarjal. Moč medijev je pač vabljiva, saj je odločilna pri ustvarjanju javnega mnenja, tega pa je dobro imeti na svoji strani, kadar zadiši po oblasti in denarju. Zato ni čudno, da so se peščici slovenskih bogatašev, ki imajo v rokah škarje in platno, začele cediti sline tudi po medijskih hišah.
Po prvih, manj odmevnih prevzemih medijev in mešetar-jenju z lastniškim kapitalom so sodu izbile dno velike spremembe na pragu poletja. Večer je prodan, naprodaj je Delo, lastniške spremembe se dogajajo v Primorskih novicah (in kmalu se bo izvedelo, da še kje), na Dnevniku in RTV-ju se otepajo s krizo vodenja, novinarji pa garamo za sramotno nizke plače. Katastrofa, ki se ne dogaja le „bratstvu resnice", ampak vsem nam, je krepka zaušnica demokraciji.
Zato so se (šele) sredi prejšnjega tedna zgodile zahteve novinarjev osrednjih medijskih hiš po čimprejšnji zakonski ureditvi razmer v slovenskem medijskem prostoru, ki so jih vsaj verbalno podprli tudi predsednika države in vlade, kulturna ministrica in še nekaj vplivnežev. Potrepljali so nas po ramenu, češ pomirite se, v jeseni se bomo vse lepo dogovorili. Težko jim verjamem, a upam, da bo tako. V imenu vseh, ki ostajamo zvesti profesionalnosti, novinarski etiki in objektivnosti poročanja, moram reči, da je res skrajni čas, da se zadeve sistemsko uredijo na bolje, sicer lahko pride do neslutenih posledic.
V imenu bratstva resnice pa me je vendarle sram očitka, ki nam je bil vržen pod noge, češ da „smo bili novinarji pred nekaj desetletji zelo pomembna veja oblasti, danes pa smo le še privesek vladajoče elite, te ali one opcije, ki nas pač izrabi, kadar nas potrebuje". Vem, da je to zelo posplošena in za večino novinarjev žaljiva etiketa. Vem pa tudi, da se zadnje čase v novinarski srenji dogajajo čudne reči. Kar nekaj novinarskih kolegic in kolegov, ki niso uspeli sesti na kakšen poslanski ali politično stolček, je že okusilo grenkobo blišča in bede tega garaškega poklica. V dobri veri, da počno prav (ali pa ne), so trobili v isti rog kot ta ali ona opcija (nekateri še vedno niso odnehali). In so potem čez noč s cmokom v grlu spoznali, da nosijo sramotno nalepko oslovskega hlapčevstva, da so končali kot kos embalaže z napisom „Po uporabi zavrzi". Trdno verjamem in počnem vse, da mi take etikete ne morejo prilepiti, le grenkega priokusa hlapčevstva se ne morem otresti. A ne na tistega, ki sem ga omenil, ampak tistega v kontekstu Hlapca Jerneja in njegove pravice. Kajti vse bolj spoznavam, da doživljam zgodbo, kije na moč podobna njegovi.
Martin Ozmec
šanju na 24 najugodnejših let.
Sindikati si po Semoličevih besedah prizadevajo, da novi upokojitveni pogoji ne bi pomenili poti v revščino. Pogoji, ki jih postavlja vlada, so namreč za številne nedosegljivi, kar bi med drugim pomenilo večje število invalidskih upokojitev, pravi. Opozarja, da je že zdaj 30 odstotkov dolgotrajno brezposelnih starejših od 50 let.
Predstavniki delodajalcev pa po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igorja Antauerja v prihodnje pričakujejo še delovne izračune za nekatere primere, ki so bili omenjeni danes.
Predstavniki vlade, delavcev in delodajalcev so na petkovi seji, na kateri je bila sicer osrednja točka pokojninska reforma, že dopoldne obravnavali problematiko slamnatih podjetij in poklicnih pokojnin ter se zavzeli za čim prejšnje rešitve. Po Svetliko-vih besedah bodo pri težavah s poklicnimi pokojninami še preverili rešitve, ki jih ministrstvo predlaga v novem pokojninskem zakonu. Pripravili pa bodo tudi predloge, kako
Svetlik: Vprašanje zamrznitve pokojnin bo rešeno v petek
Vlada bo odgovor na vprašanje, ali bosta proračuna za prihodnji dve leti predvidela zamrznitev pokojnin, sprejela ta petek, je ob robu seje Ekonomsko-socialnega sveta dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. »Zdaj pa potekajo intenzivna usklajevanja med resorji,« je pojasnil. »Več ne morem povedati. Na vprašanje, kakšno je njegovo stališče do zamrznitve pokojnin, pa odgovarja: »Treba bo varčevati.«
V	proračunih za prihodnji dve leti je predvideno krčenje oz. omejevanje javne porabe na področju plač, socialnih transfer-jev in pokojnin, je v četrtek po seji vlade, ki je razpravljala o proračunih za prihodnji dve leti, dejal predsednik vlade Borut Pahor. Vlada se je odločila, da bo v petek, 23. julija, opravila delovni posvet in uskladila tudi proračunske odhodke in njihovo razdelitev po politikah, tako da bi se jasno videlo, kakšne bodo razvojne prednostne naloge za leti 2011 in 2012. V poslanski skupini SD so danes poudarili, da zamrznitev pokojnin ni realna možnost in tudi ni predlog te koalicije. Po njihovih pojasnilih doslej takšen predlog uradno ni bil oblikovan.
V	DeSUS pa so danes znova opozorili, da ne bodo pristali na zamrznitev pokojnin.
rešiti vprašanja, ki jih je odprl veljavni pokojninski zakon in »postavljajo v neprijeten položaj tiste, ki pričakujejo poklicno pokojnino v prihodnjih letih«, je dejal minister. Ob obravnavi problematike slamnatih podjetij so se po njegovih besedah zavezali k oblikovanju posebne skupine ter pripravi vladnega gradiva
za dopolnitev novele zakona o delovnih razmerjih in ureditev vprašanja v delu, ki se nanaša na inšpekcijski nadzor. Spodbudili pa bodo tudi gospodarski in pravosodni resor, da poiščeta možnosti za prehod od »svobodnega k odgovornemu podjetništvu«, je pojasnil.
V Zvezi svobodnih sindi-
katov Slovenije opozarjajo, da se problematika slamnatih podjetij navezuje tudi na druge zakone, ne le na zakon o delovnih razmerjih. Takoj na začetku bi moralo biti po njihovem mnenju obvezno sodelovanje tudi drugih ministrstev, tako gospodarskega in pravosodnega. Obstoječa zakonodaja je šla namreč predaleč pri ustanavljanju teh podjetij, menijo v zvezi. Zdaj bi bilo treba zaostriti pogoje za ustanovitev podjetja, so prepričani. Tudi predstavniki delodajalcev po besedah Antauerja opozarjajo, da je problem širši in ne zadeva le področja ministrstva za delo. »Mi seveda ne podpiramo tistih, ki ustanavljajo novo podjetje z namenom, da oškodujejo ne le delavce, temveč tudi upnike,« je dejal.
Minister Svetlik je v sredo v državnem zboru napovedal, da bodo problematiko slamnatih podjetij uredili z dopolnitvijo predloga novele zakona o delovnih razmerjih. Po njegovi napovedi bodo spremenili tisti del predloga novele, ki se nanaša na prezaposlovanje in odgovornost novega delodajalca do delavcev pri tem.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Darja Radič nova ministrica za gospodarstvo
Državni zbor je v petek na predlog premiera Boruta Pahorja s 47 glasovi za in devetimi proti imenoval Darjo Radič za novo ministrico za gospodarstvo. Dosedanja državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu bo na tem položaju zamenjala Mateja Lahovnika, ki je prejšnji četrtek odstopil.
Radiceva bo svoje delo na čelu ministrstva za gospodarstvo osredotočila predvsem na podporo krepitvi razvojne aktivnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, spodbujanje konkurenčnosti slovenskega turizma in na zagotavljanje stabilne, konkurenčne in trajnostne oskrbe z energijo. »Samo zdravo gospodarstvo je temeljna garancija za socialno varnost in blaginjo državljank in državljanov Slovenije,« je dejala nova ministrica za gospodarstvo, ki se, kot je dodala, zaveda, da je pred njo težka naloga. V petek je tako prenehala ministrska funkcija Mateja Lahovnika, ki po novem
znova opravlja funkcijo poslanca DZ, je po izredni seji pojasnil predsednik DZ Pavel Gantar. Tako bo funkcija prenehala Alojzu Pose-delu, ki je v DZ funkcijo poslanca opravljal namesto Lahovnika v času njegovega ministrovanja. (sta)
Joras še vedno vztraja pri gladovni stavki
Joško Joras je potrdil, da bo vztrajal pri gladovni stavki, dokler ne bo uresničen sklep piranskega sodišča o odstranitvi vseh ovir na dovozni poti ob Dragonji in dokler ne bo narejen zaključek njegove poti na glavno cesto v skladu s slovenskimi predpisi in zakoni.
»Nič se ne dogaja. Čakam. Ali na obroke umiram doma ali pa na obroke umiram tukaj, kje je razlika,« je še dejal Joras. Potrdil je, da so ga v četrtek obiskali predstavniki Zavoda 25. junij. Kot so sicer danes sporočili iz Zavoda 25. junij, so Jorasu predstavniki zavoda ob obisku izrekli polno podporo, izrazili razumevanje za njegovo skrajno odločitev za gladovno stavko,
hkrati pa zaskrbljenost zaradi možnosti nepopravljivih zdravstvenih posledic.Kljub polni podpori njegovim zahtevam so predstavniki Zavoda 25. junij Jorasa pozvali, da še enkrat razmisli o smiselnosti gladovne stavke, saj po oceni zavoda obstaja nevarnost, da bi del najodgovornejših v Sloveniji raje žrtvoval njegovo življenje kot odločno izpostavil zahtevo do Hrvaške, naj se umakne z nesporno slovenskega ozemlja in morja ter preneha s kršitvami človekovih pravic slovenskih državljanov na slovenskem ozemlju. (sta)
Na Mirni menijo, da so njihove ustavne pravice kršene
Na Mirni so bili prepričani, da jim bo izglasovana ustanovitev občine uspela, aprila pa je državni zbor zakon o ustanavljanju občin Mirna in Ankaran zavrnil. V drugi obravnavi spremenjenega zakona, ki bi omogočil pravočasni razpis občinskih volitev, pa je prišlo do zapleta, zaradi česar Mirnčani menijo, da so njihove ustavne pravice kršene.
Druga obravnava spremembe
zakona, ki bi omogočil ustanovitev občine Mirna in pravočasni razpis njenih občinskih volitev, namreč ni bila uvrščena na dnevni red tekoče seje državnega zbora, ker predsednik odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Vili Trofenik (Zares) ni podpisal poročila o glasovanju, ki bi omenjeni zakon potrdil za drugo obravnavo, je pojasnil. Po Skerbiševih besedah je na seji odbora prišlo do zapletov, saj poslanec LDS Anton Anderlič, ki je na odboru glasoval namesto strankarskega kolega, naj ne bi imel za to pooblastila. Ker je poslovniška komisija kasneje sklep o glasovanju potrdila, je za Mirnčane glasovanje verodostojno, hkrati pa jim ni jasno, zakaj Trofenik zapisnika, s čimer bi bila druga obravnava mogoča, ni želel podpisati. Mirnčani bodo za dosego na referendumu potrjene volje uporabili vsa možna pravna sredstva, obrnili pa se bodo tudi na ustavno in evropsko sodišče. Če bo njihova demokratična volja kršena in če bodo šli na jesenske volitve kot neenakopravni državljani, pa bodo tožbo na ustavno sodišče vložili tudi kot posamezniki, je opozoril. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Predstavili projekte Evropske prestolnice kulture 2012 - Ptuj partner
Krasno lupino napolniti z vsebino
V Mestni hiši na Ptuju so v začetku julija predstavili dosedanje rezultate pri projektu Evropske prestolnice kulture 2012, v kateri sodeluje Ptuj kot partner, in posamezne aktivnosti, ki se bodo odvijale v letih 2010, 2011 in 2012.
Investicijski ciklus se bo v najožjem okviru zaključeval v letu 2013, v celoti pa bo trajal najmanj 10 let, če želimo uresničiti vse predstavljene idejne rešitve v celoti, je povedal župan Štefan Čelan. Mestni arhitekt Peter Gabrijelčič je predstavil generalni pogled na nekatere odločitve, župan pa posamezne rešitve; pri tem so mu pomagali njihovi avtorji, pridružila pa se je tudi najožja ekipa, ki dela na programskem delu posameznih programskih sklopov: predstavniki festivala Musica Poetovionis Mojca Menoni Sikur in Martin Sikur, Art festivala Mladen Delin, Jernej Forbici in Vlado Forbici, festivala Poezija in vino Jelka Ciglenečki ter koordinator projekta EPK Franc Mlakar.
Za mesto je najpomembnejše vprašanje sestave menedžmenta, ki bo profesionalno prevzel vodenje projekta EPK 2012. Če bo projekt ostal zgolj na posameznih izvedbah prireditev ali na zaključku nekih investicij, ki naj bi se končale v letu 2012, potem je bolje, da od projekta že danes odstopimo, so menili udeleženci. Če ne bomo imeli menedžmen-ta, ki bo znal s tem upravljati, projekt nadgrajevati, privabljati investitorje, polniti vse objekte in infrastrukturo, ki se bo dograjevala, potem nismo naredili veliko, so povedali. Za ptujskega župana je projekt EPK dobra blagovna znamka, ki jo svet pozna. Čas bo pokazal, kako jo bo znalo mesto izkoristiti. Načrtovanje mest je v bistvu vi-zionarska dejavnost. Pri tem je pomembno, da imamo pogled v globalna dogajanja v svetu, je med drugim poudaril mestni arhitekt Peter Gabrijelčič. Slovenija ne bo mogla preživeti, če se ne bo povezala. Osebno jo vidi kot neko veliko vrtno mesto oziroma somestje, v katerem posamezni deli ohranjajo svojo identiteto. V burnem svetovnem dogajanju ostaja edina komparativna prednost Evrope njena zgodovina. Del te zgodovine so stara mestna jedra, ki so lahko ogromen ekonomski potencial. Danes še govorimo o Ptuju kot uspavani Trnuljčici, z novo zavestjo pa lahko iz njega naredimo veliko. V Ljubljani so se že nasitili velikih trgovskih centrov in se vračajo v mestno središče.
Serija natečajev, ki je nastala ne samo na pobudo EPK, temveč že prej, je razkrila nekaj možnih lokacij v mestu, ki se jih že v tem trenutku da usposobiti in za katere obstaja realna možnost, da
zaživijo, z njimi pa kulturno in ekonomsko dogajanje v mestu. Gre za inovativne in strokovne rešitve o tem, kako je možno razmeroma enostavno pridobiti veliko.
EPK 2012 je vladni projekt, vse investicije iz tega naslova bodo v letu 2011 zajete v proračunu države kot redne proračunske postavke. S tem je vlada omogočila formalnopravno izvedbo projekta. V prijavi projekta se je obvezala, da bo za programe prispevala 20 milijonov evrov, za investicije pa 70 milijonov. Za programe je v tem trenutku zagotovljenih slabih enajst milijonov, za investicije 40.
EPK kot naravni projekt
Krovno sporočilo projekta EPK je čista energija, s katero se napaja tudi ptujski del projekta. Predvsem se cilja na naravni projekt, poudarja koordinator Franc Mlakar, ki pravi, da se na projektu dela načrtno, povezovalno in predvsem sistematično.
V letošnjem letu se bodo v okviru projekta izvajali trije festivali: komorni, ki se je že iztekel, Art Stays in Festival poezije in vina. V okviru projekta EPK bo predvidoma konec leta ali v začetku 2011 izšel prvi roman o Ptuju, ki ga je napisal Bogdan Novak; ta bo skušal odgovoriti na vprašanje, kaj je bilo tisto, kar je naše mesto pahnilo v krizo duha. Ob tej priložnosti je Mlakar ponovno pozval k sodelovanju v projektu EPK, saj naj bi to bil projekt vseh ptujskih institucij, zavodov, društev in vseh drugih.
Bogato glasbeno vsebino 2. festivala Art 2010, ki ga pripravljata društvi Art Stays in društvo Arsana, je predstavil Mladen Delin. Cilj festivala je tudi letos prepletanje ume-
Foto: Črtomir Goznik
Omizje s ptujskim županom Štefanom Čelanom, mestnim arhitektom prof. Petrom Gabrijelčičem, koordinatorjem projekta EPK Francem Mlakarjem, Mojco Menoni Sikur, Martin Sikur in Jernej Forbici
tnosti. Že prvi festival je dosegel vidno mesto na evropskem zemljevidu festivalov. Letos bo na njem nastopilo okrog 150 glasbenih umetnikov iz cele Evrope in širše, ki se bodo Ptujčanom in drugim obiskovalcem predstavili na 30 koncertih. V času festivala bodo potekale tudi tri mednarodne poletne akademije. Na festivalu sodobne umetnosti, ki je sestavni del festivala Art Ptuj, bo sodelovalo več kot 50 umetnikov iz 14 držav sveta, ki bodo deset dni ustvarjali na Ptuju, pa je povedal Jernej Forbici.
Jelka Ciglenečki je več povedala o Festivalu poezije in vina, ki se bo letos prvič zgodil na Ptuju in bo potekal zadnji teden avgusta. Preselil se je iz najlepše slovenske vasi (Medane) v najlepše slovensko mesto. Na njem bo sodelovalo 30 pesnikov iz celega sveta in trije častni gostje. Zelo živahno bo tudi dogajanje, ki povezuje poezijo z drugimi umetnostmi.
Organizatorji so napovedali več kot 50 dogodkov, v okviru katerih bo poudarek tudi na prevajalstvu.
Martin Sikur iz društva Ars Musica pa je podrobneje predstavil prvi festival komorne glasbe, namenjen promociji klasične glasbe in tudi eden od treh festivalov v sklopu projekta EPK. Povezali so ga tudi z drugimi umetnostmi.
Osrednji dogodek v projektu EPK pa je Art@Heri-tage Carnival, katerega vsebinski vodja je doc. dr. Aleš Gačnik.
Do leta 2012 le deli posameznih investicij
Ob vsebinskih projektih so predstavili tudi nekatere investicijske. Župan je najprej govoril o projektu, ki predstavlja poskus preureditve starega mestnega jedra in pomembnih trgov, ki naj bi služili za izvedbo
Foto: Črtomir Goznik
Ob omizju so bili še Mladen Delin, Jelka Ciglenečki, Dean Lah, Milan Tomac in Lovrenc Cvetko.
različnih dogodkov; njihova prenova bo dolgotrajna. Gre za prenovo Mestnega in Novega trga, tržnice, ki je eden najbolj občutljivih projektov, Slovenskega in Vrazovega trga. Na tržnici naj bi pridobili novo veliko prireditveno površino, prodajni del se bo zožil in preselil v etaže. Garažni in dostavni del bo potekal pod tržnico. Od vseh trgov bo Mestni trg doživel najmanj sprememb, saj bo v glavnem protokolarne narave. Slovenski trg naj bi bil namenjen za vrhunske kulturne prireditve, Vrazov pa bo večnamenski prireditveni prostor. Z Novega trga naj bi umaknili stekleni paviljon in gostilno PP; ta se seli na območje Ptujske kleti.
Dojemanje mesta se vedno kaže skozi njegove odprte javne prostore, s predvidenimi prenovami naj bi se razširilo polje javnega dogajanja, pravi mestni arhitekt. Koncept je nastavljen, rešitve za posamezna območja bodo iskali skozi manjše natečaje. Natečajna rešitev za kongre-sno-kulturno dvorano v dominikanskem samostanu je izbrana, izdelala jo je Enota, d. o. o. V okviru objekta bodo preuredili cerkveno ladjo v osrednji kongresno kultur-no-prireditveni prostor in izvedli nadkritje notranjega atrija. Na svetu se namreč vsako leto izvede več kot 100 tisoč kongresov, Ptuj bi jih moral biti sposoben pripeljati vsaj 20.
Prenovo Stare steklarske kot centra urbanih kultur je predstavil arhitekt Lovrenc Cvetko iz družbe Arhilink, d. o. o. Bistvo projekta je revitalizacija kareja ob Slovenskem trgu. Naloga je zelo zahtevna, ker gre za veliko nekih novih vsebin, ki jih je potreb-
no umestiti v spomeniško-varstveno zaščiten kare. Rešitev pa v Mestni hiši iščejo tudi za sramoto ob reki Dravi - zapuščen objekt nekdanjega Koteksa. Dobili so tri natečaj-ne rešitve, a nobena ni bila izbrana kot dokončna, čeprav ponujajo zanimive poglede in razmišljanja. Ta projekt je strateško najpomembnejši za Ptuj oziroma za staro mestno jedro. Po besedah arhitekta Lovrenca Cvetka ima Ptuj veliko nesrečo, kajti kljub temu da leži ob reki Dravi, nima od nje nič oziroma z njo ne komunicira. Natečaj za obalo je bil v prvi vrsti iskanje nekih programskih vsebin in urbanističnih rešitev, je povedal mestni arhitekt.
Ptujski župan je ob koncu povedal, da podpira tista smela razmišljanja, ki staremu mestnemu jedru vračajo vlogo »slovenskega Monaca«. Šestdeset let se je nekdo na nek način trudil, da je »slovenski Monako«, ki smo ga imeli, načrtno izseljeval, praznil, zato v starem mestnem jedru živi neka struktura prebivalstva in deluje neka struktura storitvenih dejavnosti, ki enostavno tega mesta ne more niti vzdrževati niti ga razvijati. Večini danes živečega prebivalstva v starem mestnem jedru mesto celo do 80 odstotkov subvencionira njihovo življenju na tem območju. Župan podpira vse tiste, ki pravijo, da je potrebno v staro ptujsko mestno jedro pripeljati tako pre-bivalstveno kot storitveno in uporabniško strukturo, ki bo mestu dajala ustrezno dodano vrednost, da bo jutri v tem okolju živeti in ustvarjati privilegij. Na tem, da ima Ptuj eno najbolj ohranjenih starih mestnih jeder, je vredno graditi. Ptuj je krasna lupina, ki jo je potrebno še napolniti z vsebino.
Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih je v sklepnem delu novinarske konference dejal, da je ta novi duh v mestu, na katerega stavi projekt EPK, zelo abstrakten pojem. Pri njegovih vsebinah bi po njegovem morali še v večji meri vključiti domače sposobne ljudi v mestu in okolici ter jim dati priložnosti. Najlažje je pripeljati ljudi od drugod, jih plačati, domači ljudje pa so po neki stari logiki tako in tako dolžni to in ono za mesto narediti brezplačno. Po njegovem ne bi smeli že vnaprej sklepati neka pogodbe o snemanju filmov, pisanju knjig - glede tega bi se morali zgledovati po Mariboru.
Podgorci • Podpisali pogodbo za ureditev dvorane
Dvorana bo prenovljena čez dobro leto dni
V četrtek sta v kulturni dvorani v Podgorcih, na samem bodočem gradbišču, župan Alojz Sok in Branko Veselič, direktor podjetja Gradis, ki bo izvajalec del, podpisala pogodbo za dograditev in rekonstrukcijo najslabše urejene dvorane v občini Ormož.
Foto: Viki ivanuša
Pogodbo sta podpisala župan Alojz Sok in direktor podjetja Gradis Branko Veselič; podpisu je prisostvoval tudi predsednik KS Podgorci Martin Kukovec.
Društveno življenje v Podgorcih je zelo živahno in zato je razveseljivo, da bodo čez dobro leto imela društva bistveno boljše pogoje za delo kot doslej. Župan Sok je kot zelo pomembno izpostavil, da bodo z rekonstrukcijo in dozidavo dvorane zagotovljeni prostori za delovanje društev, ki delujejo na tem območju. Tudi predsednik KS Podgorci Martin Kukovec je zadovoljen: „Uspeli bomo pod streho spraviti vsa društva, ki delujejo v kraju in potrebujejo svoj prostor: društvo upokojencev, kulturno in turistično društvo ter Rdeči križ. Za društvo upokojencev bomo zagotovili prostor v pritličju, za ostale pa v prvem nadstropju. Dvorana bo kompletno obnovljena, dobila bo tudi nov oder in strop. V nadstropju bo še manjša dvorana, v prizidku pa kuhinja in sanitarije. Ob rekonstrukciji je predvidena tudi sprememba vhoda: ta z druge strani, kjer bo tudi parkirišče in zunanji prireditveni prostor. S tem bo postala dvorana še manj moteča za šolo, s katero sedaj deli dvorišče, in obratno."
Celotna investicija je vredna nekaj manj kot 300.000 evrov.
Sredstva so zagotovljena iz občinskega proračuna in okrog 45 % delež ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (za razvoj podeželja). Projekte je izdelalo podjetje Žiher iz Moškanjcev, nadzor pa bo izvajalo podjetje Proplus. Direktor Gradisa Branko Veselič je ob podpisu pogodbe povedal: „V tej težki situaciji, v kateri je gradbeništvo, smo tega posla še posebej veseli. Dela bomo pričeli takoj, ko bo mogoče."
Še pred podpisom pogodbe in pričetkom del pa se je dogajala dolga predzgodba. V začet-
ku je bila težava v tem, da sta bila lastnika dvorane kulturno in turistično društvo. Če so želeli kandidirati na sofinanciranje obnove z evropskimi sredstvi, je bilo potrebno prenesti lastništvo z društev na občino. Menda je bilo potrebnih kar nekaj sestankov, ker so se lastniki težko ločili od dotrajanega objekta, je povedal župan Sok. Z objektom bo v bodoče upravljala krajevna skupnost in tudi predsednik Kukovec je hvaležen predhodnikom: „Objekt je bil od začetka namenjen za delovanje kulturnega društva,
iz katerega je zraslo kasneje turistično društvo, in člani obeh so dolga leta po svojih močeh skrbeli za objekt. Zato je razumeti, da so se od njega težko ločili. Veliko so naredili tudi ob pomoči vseh vaščanov. Zato so nekateri krajani bolj čustveno doživeli prenos lastništva. Treba pa je povedati, da se je na ta način tudi breme skrbi za dvorano preneslo na občino, kar je za društva zelo ugodno. Vedeti je potrebno, da je dvorana v zelo slabem stanju, sploh streha je lastnikom pozimi povzročala nemalo skrbi."
Bilo pa so tudi formalne težave. Sprejet je bil namreč lokacijski načrt za center Podgorcev, objekt pa posega tudi zunaj centra. Zato so morali v občinskem svetu lokacijski načrt razveljaviti, da so lahko dobili gradbeno dovoljenje v skladu s prostorskoureditvenimi pogoji. To pa je seveda trajalo kar precej časa. Podgorčani so sicer upali, da bi delo pričeli že lani, a zaradi vseh teh težav to ni bilo mogoče.
Če se bo izvajalec držal rokov, naj bi se septembra 2011 Podgorčani veselili prenovljene dvorane.
Viki Ivanuša
Sv. Ana • Pogovor z županom
Sveta Ana praznuje
V občini Sveta Ana so se konec tedna pričele prireditve ob 12. občinskem prazniku, ki bodo trajale ves teden. Pred pričetkom praznovanja smo se pogovarjali z županom občine Sveta Ana Silvom Slačkom o investicijah v občini v preteklem letu ter o načrtih za prihodnost.
Župan Silvo Slaček je uvodoma dejal, da so imeli proračun sprejet že v začetku leta 2010 in so zato zelo hitro lahko začeli uresničevati investicije, ki so jih načrtovali v proračunu. Od tega so bile nekatere začete že pred letošnjim letom; pri tem je imel v mislih športno dvorano in otroški vrtec in so
ju letos kar nadaljevali. Tako sedaj zaključujejo gradnjo športne dvorane, ki bo svoja vrata odprla predvidoma v začetku septembra, potem ko naj bi zanjo pridobili še uporabno dovoljenje.
Druga večja investicija je ureditev centra občine, kjer gre za posodabljanje celotne
komunalne infrastrukture - od pločnikov in parkirišč, ki jih je do sedaj primanjkovalo, do javne razsvetljave in vodovoda. Po županovih besedah so največja pridobitev gotovo nova parkirišča, ki jih bo največ na strehi nove športne dvorane, z njimi pa bodo, upajo, rešili vsaj najnujnejše težave s parkiranjem v občini. »Veseli me tudi, da smo center občine uredili na tak način, da bomo sedaj imeli tudi obračališče za avtobuse, predvsem šolske. Ti bodo sedaj lahko normalno obračali, ne bodo več vozili vzvratno, to pa bo bistveno povečalo varnost udeležencev v prometu, predvsem otrok, ki se vozijo v šolo,« je dejal Slaček.
V preteklem letu so zgradili tudi 4 kilometre vodovodnih linij ter 4 kilometre novih asfaltnih cest, v glavnem po okoliških naseljih.
Eden izmed prihodnjih projektov bo ureditev cestne po-
vezave med Benediktom in Sv. Ano. Ta cesta in z njo pločnik se gradi iz sredstev Evropskih skladov; nosilec projekta je sicer občina Benedikt, vendar je sredstva primaknila tudi občina Sv. Ana.
Župan Silvo Slaček je še povedal, da občina sodeluje v projektu oskrbe z vodo severovzhodne Slovenije, za katerega je bila pred kratkim podpisana pogodba. Ta projekt je sofinanciran iz kohezij-skih sredstev, gre pa za obnovo vodovoda vse od Maribora pa do Lenarta in delno tudi proti občini Sv. Ana. S to posodobitvijo imajo oziroma bodo imeli občani možnost kadarkoli se priključiti na vodovod.
V prihodnje ...
Po besedah župana bodo že ob koncu poletja podpisali pogodbo za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Lokavcu, za ta projekt so namreč uspešno kandidirali za evropska sredstva. Sicer pa župan pravi, da imajo v prihodnje še kar nekaj postoriti na področju cest, treba pa bo še kar nekaj vložiti v obnovo šolskih objektov. Stara zgradba šole pri Sveti Ani je po njegovih besedah v slabem stanju, še bolj pa je obnove potrebna podružnična šola v Lokavcu.
Patricija Babosek
Foto: PB
Župan občine Sv. Ana Silvo Slaček: »Ureditev centra občine prinaša tudi večje število parkirnih mest, ki jih je sedaj primanjkovalo«.
Od tod in tam
Hajdina • Izdali zloženko o prvem mitreju
Foto: Črtomir Goznik
Občina Hajdina je s soglasjem Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož izdala in založila zloženko o prvem mitreju na Spodnji Hajdini. Mitrej je v letih 1898-1899 odkril dr. Wilhelm Gurlitt. S streho je bilo najdišče zaščiteno že leta 1900, stavba nad ostalinami mitreja pa je bila zgrajena leta 1910. Zloženko o prvem mitreju je te dni prejelo 1400 gospodinjstev v občini Hajdina skupaj z julijsko številko občinskega glasila Hajdinčan. Tekst je napisal Ivan Tušek, konservatorski svetnik, kije bo Borisu Fariču poskrbel za fotografije. Vsi, ki si želijo samostojno ogledati I. mitrej na Spodnji Hajdini, bodo ključ dobili na domačiji Zupanič (Spodnja Hajdina 40), za vodene oglede pa se je potrebno predhodno dogovoriti v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož.
MG
Ptuj • Kulturni dan breških upokojencev
Foto: Črtomir Goznik
Poletne aktivnosti so člani DU Ivana Rudolfa Breg-Ptuj obogatili z dnevom za kulturo. To je bila zamisel prejšnjega predsednika društva Emila Milana Mastena, ki jih je žal prezgodaj zapustil, a jih bo kulturni dan, ki ga ohranjajo v svojem programu, vedno spominjal nanj. Nova predsednica društva Marija Brglez je vodenje prevzela predvsem zaradi dobro utečenega dela, ker če društvo že doslej ne bi dobro delali, se tega dela ne bi lotila, je povedala. Letos so si pod vodstvom Marije Hernja Masten ogledali zbirke v dominikanskem samostanu. Ogled jim je uprava Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož omogočila brezplačno, za kar so jim zelo hvaležni. Arheološke zbirke in depoje naj bi, ko bodo v dominikanskem samostanu uredili kulturno-kongresno dvorano, preselili v bivše upravne prostore Kmetijskega kombinata, ki so sedaj v lasti PS Perutnina. Ptujski mestni svetniki so na včerajšnji seji že razpravljali o investicijskem projektu za dominikanski samostan.
MG
Ptuj • V mestnem jedru več delovišč
Foto: Črtomir Goznik
V tem času je v ptujskem mestnem jedru odprtih več delovišč. Tako v Krempljevi ulici (na fotografiji) trenutno poteka obnova dveh objektov. V glavnem potekajo dela na obnovi objektov, ki so v zasebni lasti, MO Ptuj je obnavljala le fasado Mestne hiše, pri kateri pa je šlo za kozmetične popravke. Seveda gradbeni odri niso najlepša poletna slika za mestno jedro; Ptujčani negodujejo, ker po njihovem počitniški čas, ko je v mestu največ turistov, ni primeren čas za obnove. Nekateri mestni svetniki so se sicer pred leti že ogrevali za to, da bi takšne obnove v tem času prepovedali, tako kot to delajo ponekod v tujini, a s predlogom niso uspeli. Kakorkoli že, mestno jedro bodo v kratkem polepšale tri nove fasade objektov, v katerih so potekala tudi nekatera ureditvena dela. Stavba bivše Mestne hranilnice pa naj bi po letih samevanja dobila tudi nove uporabnike.
Ptuj • Drugi festival Art Ptuj 2010
Eksplozija umetniških dogodkov in dogajanja
Danes se na Ptuju pričenja drugi festival Art Ptuj 2010, ki je združil dva festivala: drugi Glasbeni festival Arsana Društva za glasbeno umetnost Arsana in osmi Mednarodni festival sodobnih umetnosti Art Stays Kulturno-umetniškega društva Art Stays. Gre za festival, v okviru katerega se povezujejo glasba, likovna umetnost, ples, književnost, kulinarika in zabava. Združevanje in povezovanje umetnosti je namreč osrednja nit festivala Art Ptuj 2010.
Foto: Črtomir Goznik
Glasbeni del festivala letos vabi s kar 27 koncertnimi dogodki.
Foto: Črtomir Goznik
Mladen Delin in Jernej Forbici, duši festivala Art Ptuj: »Združevanje in povezovanje umetnosti je osrednja nit našega festivala.«
Mladen Delin, umetniški vodja Glasbenega festivala Arsana, vabi vse ljubitelje glasbeno-umetniških dogodkov, da se jim pridružijo na prvovrstnih glasbeno-ume-tniških dogodkih. Na ptujske odre so uspeli pripeljati svetovne glasbene zvezde. Že otvoritev festivala bo veličastna: v slavnostni dvorani ptujskega gradu bo nastopil violinski virtuoz Stefan Milenkovic, ena največjih sodobnih zvezd klasične glasbe. Za njim so številni izjemni nastopi po celem svetu. Že pri desetih letih je nastopil v Beli hiši pred takratnim predsednikom ZDA Ronaldom Reaganom. Sicer pa nastopa že od petega leta starosti, ko je prvič nastopil z orkestrom. Glasbena zvezda letošnjega festivala je tudi vrhunski kitarist in lutnjar Edin Karamazov, ki je doživel svetovno slavo s Stingom, na Ptuju pa bo 24. julija na dvorišču minoritskega samostana nastopil z makedonsko pevsko divo Kaliopi, ki je prav tako znana po celem svetu. Predstavila bosta svoj novi skupni projekt Oblivion, ki se spogleduje s filmsko in ljudsko glasbo. Gre za premierno predstavitev
V kratki slovesnosti ob otvoritvi razstave je bilo slišati, da s tem tudi upokojenci želijo dodati kamenček k mozaiku letošnjih prireditev, sicer pa so članice DU aktivne vse leto. Srečujejo se enkrat tedensko,
projekta, ki bo potekala v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu in na Ptuju, šele potem ga bosta predstavila ostalemu svetu. Njun ptujski nastop je obenem tudi prvi nastop v Sloveniji.
Na ptujskih odrih se bodo v okviru drugega Glasbenega festivala Arsa 27. julija v Domu kulture predstavili tudi mladi upi slovenskega jazza, ki bodo nastopili pod imenom Maja Keuc akustik trio; ta združuje izvrstno vo-kalistko Majo Keuc (javnost jo pozna s TV-šova Slovenija ima talent), jazz pianista Marka Črnca in saksofonista Gregorja Kozarja. Na 2. glasbenem festivalu Arsana bodo nastopili tudi Oto Pe-
druženja pa namenijo ročnemu delu in izmenjavi izkušenj. Najstarejši članici ročnodelske sekcije štejeta že osemdeset pomladi, a sta še vedno zelo aktivni, sicer pa so svoje izdelke za razstavo naredile: Minka Ro-
stner, legenda slovenske popevke, pa Terrafolk, ki se bo predstavil v novi zasedbi, nastopili bodo tudi priznani klasični umetniki, med drugim vrhunska violinistka Elena Denisova, svetovno znani pianist Kostantin Bogino -oba bo mogoče občudovati na večerih komorne glasbe, ki bosta v slavnostni dvorani ptujskega gradu 26. in 28. julija, na Ptuj prihajajo tudi tol-kalist Nino Moreškič, pa Mia Žnidarič, Severa Gjurin in še mnogi drugi, večer popevke z gosti pa bo 23. julija pripravila na dvorišču ptujskega gradu skupina Vox Arsana. Na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji rocka.
Skratka: od 20. do 30. julija
škar, Mimika Jazbinšek, Milka Majcenovič, Marija Muhič, Ne-venka Kovačec, Milena Kosta-njevec, Jožica Janžekovič, Angela Hameršak, Slava Žnidarič, Betka Kralj, Slavica Rozman, Marija Vajda in Vida Zorli.
se bo v okviru drugega Glasbenega festivala Arsana zvrstilo kar 27 koncertov s 150 glasbenimi umetniki na 12 prizoriščih, notranjih in zunanjih - tako rekoč vseh, ki jih Ptuj v tem trenutku premore. Spremljajoči dogodki festivala Art pa so druga Mednarodna poletna glasbena akademija, prva Mednarodna poletna plesna akademija, mladinske glasbene delavnice, ki jih pripravljajo skupaj s CID-om, seminar vokalne tehnike in Art Therapy Camp, na katerih bodo poučevali vrhunski strokovnjaki, ki bodo v času festivala tudi živeli na Ptuju.
Glede na število umetni-
„Kot upokojenci smo svoj delež družbi že oddelali, še vedno pa želimo biti aktivni in koristno preživljati prosti čas. Prav temu je namenjena naša ročnodelska sekcija, saj nam naša srečanja pomenijo prijetno druženje, hkrati pa tudi koristno ustvarjanje. Vsi naši izdelki so del nas, izražajo tudi naše osebnosti in sposobnosti," je med drugim v uvodnem nagovoru povedala tajnica društva Marija Vajda.
Razstavo sta uradno odprla župan Jože Kokot in predsednik DU Ivo Obran, številni obiskovalci pa so si v dvorani gorišniškega gasilskega društva lahko ogledali veliko najrazličnejših izdelkov; največ tkanih, vezenih in štikanih prtov, nadprtov, prtičkov, namiznega okrasja, pletene izdelke iz volne itd. Razstavo, ki je bila na ogled do nedelje, so z igranjem in petjem spremljali člani skupine Jesenski biseri, ki prav tako deluje pod okriljem DU Gorišnica.
SM
kov, ki bodo med 20. in 30. julijem napolnili Ptuj, je mogoče govoriti o pravi eksploziji umetnosti, pravi umetniški vodja glasbenega dela Art Festivala Ptuj 2010 Mladen Delin.
Art Stays -edinstven festival v državi
Osmi festival sodobne umetnosti Art Stays je največji doslej, je povedal umetniški vodja festivala Jernej Forbici. Na Ptuj prihaja delat in ustvarjat več kot 50 vrhunskih umetnikov iz 15 držav sveta, ki bodo ustvarjali po celem mestu. Gre za edinstven festival sodobne umetnosti v Sloveniji, ki združuje vse panoge, letos tudi vokalno, in prinaša 35 umetniških dogodkov. Umetniki, ki bodo tudi letos ustvarjali v okviru projektov za Art Stays in Ptuj, bodo svoja dela predstavili na 15 razstaviščih na Ptuju in drugod. Razstave bodo na ogled cel avgust. Tudi letos so umetnike, ki bodo ustvarjali n Ptuju, izbrali kustosi iz posameznih držav.
Doslej je na ptujskem festivalu sodobne umetnosti sodelovalo več kot 100 umetnikov. Festival Art Stays je festival inovativnih in drznih projektov sodobne vizualne umetnosti uveljavljenih umetnikov na področju slikarstva, videa, fotografije,
instalacij, performansa in podobno.
V času festivala Art Stays pa bo letos prvič potekala tudi Poletna akademija sodobne umetnosti, posvečena odnosom in razlikam med umetnostjo, zvokom, prostorom, znanostjo in tehnologijo; to je v bistvu nadgradnja predavanj, ki so spremljala festival Art Stays v prejšnjih letih. Mladim umetnikom ponuja možnost poglobitve v najrazličnejše tematike sodobne umetnosti (video umetnost, performans, site-specific umetnost) in tudi v klasične tehnike, kot sta grafika in freska. Profesorji na poletni akademiji Art Stays prihajajo iz Maina, NewYorka, Benetk, Singapurja, Pertha in Budimpešte.
Mladen Delin in Jernej For-bici sta zadovoljna z letošnjo podporo MO Ptuj pri organizaciji in izvedbi festivala, brez nje verjetno letošnjega festivala ne bi bilo. Festival je vreden med 300 in 500 tisoč evri, a ga bodo izpeljali bodo z veliko manj denarja. Festival gradi prevzem na povezovanju in druženju, pravita Delin in Forbici; ne gre toliko za to, da umetniki pridejo, nastopijo in odidejo, prvenstveno gre za povezovanje. Art Fetival bo začel tudi gostovati, prvo gostovanje bo v Slovenski Bistrici.
Če kdaj, potem je za letošnje ptujsko poletno dogajanje mogoče reči, da bo izjemno. Izjemno ne samo zaradi prihoda umetnikov iz celega sveta, temveč tudi zato, ker bo pomagalo odkrivati številne potenciale, ki jih mesto - zaspana Trnuljčica skriva v sebi. Samo od 20. do 30. julija se bo v okviru drugega festivala Art Ptuj 2010 zvrstilo okrog 70 dogodkov, to je kar šest do sedem na dan. Umetnost in drugo dogajanje sta vabila že doslej in tako bo vse do konca avgusta ter še prve dni septembra.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na mednarodnem festivalu sodobne umetnosti bo letos sodelovalo 50 umetnikov iz 15 držav, ki bodo skupaj poskrbeli za 35 dogodkov.
Gorišnica • Razstava ročnih del
Aktivne gorišniške upokojenke
Članice ročnodelske sekcije Društva upokojencev Gorišnica so se v sklopu letošnjih prireditev ob občinskem prazniku javnosti predstavile z razstavo različnih izdelkov.
Ormož • Dars odstopil od pogodbe - viadukt stvar nedefinirane prihodnosti
Celotna cesta najhitreje v šestih letih
Četrtkova 8. izredna seja ormoškega občinskega sveta je bila v veliki meri streznitvena. Za dobršno mero realizma v zgodbi o „hitri cesti", ki naj bi Ormož povezovala s svetom, je poskrbela kar predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik, ki je jasno povedala, da gre v tem primeru za dvopasovnico z izvennivojskimi križanji, do katere vodi zelo dolga pot, ki je ne bodo zmogli prej kot v šestih letih od trenutka, ko bo rešeno vprašanje Nature 2000 na odseku Ptuj-Markovci.
Foto: Viki Ivanuša
Mateja Duhovnik, predsednica uprave Darsa (na desni), je razbila vse iluzije o tem, da bo Ormož kmalu imel spodobnejšo in sodobnejšo cestno povezavo s svetom. Seje pa so se udeležili tudi predstavniki izvajalca del, podjetja Vegrad.
S 1. julijem je Dars odstopil od pogodbe z gradbenim podjetjem Vegrad, ki naj bi zgradil okrog 3,8 milijona evrov vreden premostitveni objekt - viadukt Sejanca na cesti G1-2 Hajdina-Ormož, na odseku Gorišnica-Ormož. To je prvi takšen odstop od pogodbe, ki ga je izvedel Dars, in Ormožani kar nekako niso mogli verjeti, da se jim to dogaja, saj odstop od izgradnje objekta, za katerega je bila pogodba podpisana že 24. 12. 2008 in naj bi bil predvidoma končan v začetku prihodnjega leta, izvedbo projekta prelaga v nedefinirano prihodnost. Odločitvi sledi predaja Vegradovega gradbišča, nato pa bo ponoven razpis za izbiro izvajalca del in pri tem se lahko postopek precej zavleče.
Je to tema za izredno sejo občinskega sveta?
To se je zdel županu Alojzu Soku zadosten razlog, da na to temo skliče izredno sejo občinskega sveta. Čeprav je tema zelo resna in za okolje pomembna, pa so opozicijski svetniki vendarle ugovarjali
Zato se je občina Veržej že odločila, da bo naročila projektno dokumentacijo za nov poslovni objekt, namenjen predšolskim otrokom, v želji, da se novogradnja vrtca zaključi v letu 2012. Po idejni zasnovi naj bi šlo za gradnjo nizkoenergijske stavbe, za tovrstno naložbo pa bi se lahko pridobila nepovratna sredstva
sklicu izredne seje, kajti občina Ormož nima v tem zapletu prav nobenih pristojnosti. Gre za problem med dvema podjetjema, ki imata svoje odnose urejene s pogodbo, od katere je ena od pogodbenih strank odstopila.
Že s tega stališča je bilo precej nenavadno, da se je predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik seje osebno udeležila. Izkazala je tudi dobršno mero potrpežljivosti, ko je poslušala domnevno nepolitiziranje, h kateremu je formalno pozval župan, nato pa je vseeno izrazila začudenje, kako je mogoče, da na občinskem svetu obravnavajo pogodben odnos med dvema partnerjema in pri tem razpolagajo s številnim materialom in korespondenco med podjetjema. Glede korespondence se je opravičila županu, ki mu Dars ni odgovoril na njegovo pisanje v zvezi z odstopom od pogodbe, a je obljubila, da bodo nemudoma odgovorili na njegova vprašanja. V zvezi z odstopom od pogodbe pa je povedala, da so se na Darsu zanjo odločili, ker se aktivnosti na gradbišču več mesecev niso odvijale v skladu s predloženim terminskim planom, tudi po več opozorilih in
iz strukturnih skladov. Razpis bo predvidoma objavljen konec letošnjega leta, možnost pridobitve nepovratnih sredstev pa je kar 85 odstotkov od vrednosti investicije, ki naj bi po prvih izračunih znašala 800 tisoč evrov. Nov objekt z obsegom okoli 900 kvadratnih metrov površin bo zgrajen v neposredni bližini sedanjega
postavljenem novem skrajnem roku za dokončanje del ne, ter da Vegrad ni zagotovil potrebne delovne sile, mehanizacije in materiala, ki bi omogočili dokončanje projekta.
Sprva je svojo prisotnost na seji potrdila tudi direktorica Vegrada Hilda Tovšak, vendar jo je kasneje nadomeščal izvršni direktor Ivan Kroflič s sodelavci. Ta je potrdil navedke Duhovnikove, vendar je bil še vedno pripravljen na pogovore in prepričan, da Vegrad lahko projekt kljub zamudam spelje vendarle v krajšem času, kot če se postopek začne od
vrtca; tega bi kasneje porušili in na istem mestu postavili otroško igrišče.
Po predlogu občinskega sveta je smotrno zgraditi štiri-oddelčni vrtec, kar bi po sedanjem številu otrok (54) bilo v skladu z normativi. Ni pa enotnega mnenja glede lokacije, saj obstaja zamisel, da bi novi vrtec bil v neposredni bližini šolske stavbe. O tem bo odločala posebna komisija. Sestala naj bi se še v tem mesecu in svojo zasnovo predstavila že na naslednji seji občinskega sveta. Pohiteti bo namreč potrebno pri pridobitvi gradbenega dovoljenja, ki je pogoj za prijavo na razpis. Če bi Veržejci bili na njem uspešni in si pridobili vsaj del nepovratnih sredstev, bi zemeljska dela bilo mogoče pričeti v začetku prihodnjega leta.
NŠ
samega začetka. Za to je navijal tudi župan, ki je Duhovnikovo opozoril tudi na to, koliko nevšečnosti so morali prestati Ormožani zaradi prevozov gramoza iz gramoznice na bližnja in daljna Darsova gradbišča in na posledično uničene ceste. Vendar jima je Duhovnikova dala jasno vedeti, da takšen scenarij razpleta dogodkov ne pride v poštev in da je odločitev padla nepreklicno.
Odstop - eden od državnih varčevalnih ukrepov?
Svetnik Jožef Cajnko je v razpravi izrazil pomislek, da je do odpovedi pogodbe prišlo samo zaradi tega, ker država trenutno povsod išče možnosti varčevanja. Mateja Duhovnik je domnevo zavrnila z argumentom, da Dars za omenjeno cesto iz proračuna RS menda ni dobil niti centa v letih 2008/09/10. Dars bo omenjeno cesto gradil s krediti, ki jih bo najel po novem zakonu v svojem imenu in za svoj račun, pri tem pa upa na poroštvo države.
Ko so svetniki opozorili, da se na tak način izgradnja ceste potiska v negotovo prihodnost, pa je Duhovnikova povedala, da ne razume take teatralne razprave, saj odsek ceste med Ptujem in Markovci še ni umeščen v prostor. „Ko bo uspelo nekako doseči prevlado interesa, da se cesta zgradi čez Natu-ro 2000, bo potrebno najmanj 37 mesecev, da se izvedejo vsi postopki za umestitev ceste v prostor, 16-18 mesecev bo potrebnih za odkupe zemljišč ter izdelavo projektne dokumentacije in za pridobitev gradbenega dovoljenja, nato je potrebno izpeljati javni razpis, sama gradnja pa bo glede na zahtevnost morebitnih predorov trajala minimalno 24 mesecev. Če cesto začnemo graditi danes, prej kot v šestih letih ne bo končana. Prepričana sem,
da nam bo v tem času uspelo urediti odseke, ki še manjkajo, tudi viadukt Sejanca," je bila jasna Duhovnikova.
Težave so imeli svetniki tudi s poimenovanjem same točke dnevnega reda in s sklepom, ki se po mnenju opozicijskih svetnikov nikakor nista ujemala. Točka se je imenovala „Seznanitev občinskega sveta z odstopom od pogodbe ...", sklep pa se je glasil: „Občinski svet se ne strinja z odstopom od pogodbe št. 1643/2008, sklenjene dne 24. 12. 2008, G1-2 ..." Opozicijski svetniki so bili mnenja, da je dikcija „se ne strinja" neumestna, saj občina v tem primeru nima nobene pristojnosti. Svetniki so sklep z 9 glasovi za in 5 proti potrdili.
Dravskeelektrarne hranijo Šaleški lobi?
Svetniki so sprejeli tudi sklep o nestrinjanju z brezplačnim prenosom lastninskega deleža Dravskih elektrarn Maribor, d. o. o., (DEM) v družbi Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d. o. o., (HESS) na Holding Slovenske elektrarne, d. o. o (HSE). Podoben sklep je sprejela tudi Mestna občina Maribor in vpletene občine obvestila o svojih postopkih. Tako je tudi občinski svet Ormož pozval vlado, da ne potrdi sklepa nadzornega sveta DEM o brezplačnem prenosu 30,8 % deleža DEM v družbi HESS
v vrednosti 66.798.285 evrov na HSE. To namero prenosa lastništva so namreč Mariborčani razumeli kot še eno potezo v nizu izčrpavanja Dravskih elektrarn Maribor kot osrednjega stebra proizvodnje obnovljivih virov energije v Sloveniji. „Dravske elektrarne Maribor namreč ustvarjajo največji delež prihodkov od proizvodnje in prodaje električne energije v Sloveniji z najvišjo dodano vrednostjo, njeni prihodki pa so investicijski vir za sofinanciranje izgradnje drugih energetskih objektov po Sloveniji, predvsem verige hidroelektrarn na spodnji Savi in tudi 6. bloka termoelektrarne Šoštanj. Nizka proizvodna cena energije Dravskih elektrarn zagotavlja konkurenčnost celotnemu HSE, ki brez akumulacije v verigi dravskih elektrarn ne bi zmogel zagotavljati sedanje prodajne cene energije."
Mariborski in ormoški svetniki so vlado pozvali, naj preuči kadrovsko politiko v organih HSE z namenom uravnoteženja vplivov regionalnih interesnih skupin in končanjem prevlade ene regionalne veje slovenske energetike, tako imenovanega Šaleškega lobija, v celotnem sistemu HSE. Poleg drugih predlogov so vladi tudi predlagali, da družbo DEM izloči iz HSE v samostojno družbo v 100 % lasti države.
Na koncu so svetniki potrdili še sklep o manjši notranji igralni površini na otroka v enotah Vrtca Ormož. Zaradi porasta rojstev, večjega interesa staršev po vključitvi otrok v vrtce, manjše možnosti varovanja otrok pri starih starših in sorodnikih ter finančne ugodnosti vrtca za družine z več otroki se ormoški vrtci srečujejo s problematiko pomanjkanja prostora. Pritisk otrok je velik zlasti pri najmlajših. Svetniki so predlog potrdili, saj v nasprotnem primeru ne bi mogli sprejeti vseh otrok v vrtec. To so storili lahkega srca, saj bo glede na predvideno gradnjo vrtca to za nekaj časa najbrž zadnja tovrstna odločitev.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Zelo podobno sliko je gradbišče kazalo novembra lani...
Veržej • Pred pomembno naložbo
Z nepovratnimi sredstvi do novega vrtca
Mineva 31 let, odkar je bil v Veržeju zgrajen vrtec. Njegove dotrajanost kliče po nujni prenovi, ta pa je po mnenju strokovnjakov zaradi prevelikega vložka neumestna. Tudi zato, ker sedanji prostori vrtca ne izpolnjujejo osnovnih tehničnih pogojev za brezhibno delovanje.
Trnovska vas • Podpis pogodbe med Občino in Cestnim podjetjem
Gradili bodo kolesarske poti
Župan Trnovske vasi Alojz Benko in direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk sta v torek popoldne podpisala pogodbo za začetek izgradnje 2,7 kilometra kolesarskih poti po občini v vrednosti slabega pol milijona evrov.
Občina Trnovska vas je projekt turističnih kolesarskih stez uspešno prijavila na peti javni poziv Regionalnih razvojnih programov in je ob Destrniku ter še šestih slovenskih občinah tako med prvimi dobila pozitiven sklep Službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (SVRL) ter s tem zeleno luč za začetek del.
Celoten projekt je sicer vreden 921.740 evrov, sofinanciranje države znaša 514.693 evrov, razliko pa bo občina primaknila sama. »Razlika v vrednosti izvedbe cestnih del po pogodbi in celotnega projekta se nanaša na vse potrebne odkupe zemljišča za kolesarske steze, na pripravo dokumentacije, projekta itd. Kolesarske steze se bodo gradile v štirih smereh ob regionalni cesti: v smeri Trnovska vas-Biš v izmeri 450 metrov in v širini 2,5 metra s polmetrskimi bankinami na obeh straneh, druga pot bo Trnovska vas-Ločič v dolžini 1060 metrov in širini 2,5
metra in obojestranskima bankinama. Tretja kolesarska pot se bo gradila od centra Trnovske vasi proti pokopališču v dolžini 341 metrov, kjer bo kolesarska pot tekla ob javni poti v širini 1,8 metra, ločena z robnikom od ceste in bo dvonivojska. Enako bo zgrajena še četrta kolesarska pot od centra Trnovske vasi do zaselka Trnovci v dolžini 864 metrov. Skupna dolžina vse štirih krakov kolesarskih poti, ki sicer niso medsebojno povezane v krožno pot, ampak predstavljajo temeljno hrbtenico za povezovanje s kolesarskimi potmi iz ostalih občin, znaša točno 2715 metrov,« je projekt na kratko orisal župan Benko, smiselnost projekta pa je pojasnil tako:
»Naš osnovni namen je zgraditi javno infrastrukturo, ki bo povečala varnost v prometu. Kolesarske steze pa bodo gotovo dvignile tudi kvaliteto bivalnega prostora z možnostjo aktivnega in kakovostnega preživljanja
Zupan Alojz Benko in direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk sta v torek popoldne podpisala pogodbo za začetek izgradnje štirih odsekov kolesarskih poti po občini v vrednosti slabega pol milijona evrov.
prostega časa za vse generacije, povečala pa se bo tudi turistična atraktivnost regije. Prav tako bo gradnja teh poti nudila večje možnosti za turistične ponudnike, predvsem za izvajanje programov zdravega načina življenja za vse kategorije uporabnikov. Nadalje bo uresničen pro-
jekt vplival na krepitev naše turistične ponudbe v neokrnjeni naravi s povezovanjem marketinških turističnih de-stinacij z bogato kulturno dediščino, omogočeni bodo boljši pogoji za domače podjetnike za trženje njihovih storitev in izdelkov, kot so gostinska in kmečka ponud-
ba, prenočišča, izposoja koles, ogledi znamenitosti itd. Uresničen projekt se bo navezoval tudi na že obstoječo Bolfenško turistično pot.«
Na razpis za izvajalca dela je prispelo skupno šest ponudb, najugodnejšo med vsemi je oddalo Cestno podjetje Ptuj, ki bo dela v teh dneh že začelo, predvidoma najprej na odseku od centra Trnovske vasi do pokopališča.
»Pogodbeni rok je zadnji avgust 2011 in verjamem, da bomo do takrat izvedli vsa dela v začrtanem obsegu,« je ob podpisu pogodbe zatrdil direktor Turk. Najdražji po-nudbenik je ceno za izvedbo vseh krakov kolesarskih poti zaokrožil pri cifri 780.000 evrov, kar je kar precejšnja razlika, ki jo Turk pojasnjuje z dejstvi, da veliko vlogo pri ponudbi in izvedbi predstavlja oddaljenost oz. še bolj logistika ponudbenika, zelo pomembno pa je še dejstvo, ali ima izvajalec podizvajal-ce, ki praviloma dela podražijo, in tudi to, ali ima lastne
resurse ali pa jih mora kupovati.
Župan Alojz Benko je še povedal, da se občina za dodatnih dobrih 400.000 evrov, ki jih mora primakniti za realizacijo projekta, ne bo zadolžila: »Vsaj letos gotovo ne, pa tudi sicer zadolževanje za ta projekt ni predvideno.«
Občini Trnovska vas je sicer v kvoti denarja iz RRP še vedno ostalo nepočrpa-nih približno 155.000 evrov. »Gotovo bomo v prihodnje poskušali ta denar porabiti s kakšnim primernim projektom, seveda pa je veliko odvisno od pogojev naslednjih pozivov oz. razpisov. Če bo spodnja meja vrednosti projekta še vedno nastavljena pri 600.000 evrih, bo to za naš proračun prevelik zalogaj; v tem primeru bomo poskušali najti kakšen skupen projekt s katero od sosednjih občin, da se finančno breme porazdeli,« je napovedal Alojz Benko.
SM
Foto: SM
Ptuj • Veliki problemi s kanalizacijo ČS Breg - Turnišče
Brez služnosti gradnja ni mogoča
V četrtni skupnosti Breg - Turnišče imajo podobno kot nekatere druge četrtne skupnosti MO Ptuj še nekaj neurejenih infrastrukturnih problemov. Še največ jih je na področju kanalizacije.
Za ureditev kanalizacije in meteornih voda na območju Gubčeve, Povodnove, Perger-jeve in Mariborske ceste, kjer ob večjih nalivih iz kanalizacijskih jaškov poplavlja dvorišča hiš in kleti, so gradbeni odbor v sestavi Ivan Pod-hostnik in Janez Rožmarin imenovali že 16. septembra 2009, aprila letos pa so ga razširili še z dvema članoma, Marijanom Rozmanom in Danielom Kozodercem. Ob njegovi ustanovitvi so povedali, da bo deloval kot povezovalni člen med oddelkom za gospodarske javne službe MO Ptuj ter občani, ki so bili pobudniki za izgradnjo kanalizacije na tem območju. Kot pri vsaki gradnji bi tudi za to potrebovali soglasja za služnosti oziroma zemljišča. Prvega sestanka za pridobitev le-teh se je od 25 gospodinjstev udeležilo le pet. Na pobudo vodje oddelka za gospodarske javne službe Janka Širca se bodo skušali čimprej sestati s člani gradbenega odbora in gospodinjstev na območju predvidene gradnje in obnove, da vendarle pridobijo potrebna soglasja za obnovo. Dela namreč ne bo
mogoče pričeti, dokler ne bo vseh zemljišč. Projekt je ocenjen na okrog milijon evrov, je povedal predsednik sveta ČS Breg-Turnišče Vladimir Koritnik.
V vmesnem obdobju, dokler problematike odvodnja-vanja ne bodo celovito rešili, naj bi se na pobudo sveta ČS Breg-Turnišče oziroma krajana Daniela Kozoderca preučila možnost začasne rešitve s prebojem za odvodnja-vanje od Gubčeve ulice pod Povodnovo ulico in Mariborsko cesto na eno od njiv. Kot pravi Vladimir Koritnik, pa bo potrebno s kanalizacijo pokriti še območje pri Suhi
veji, v delu Draženske ceste, na Poljski cesti in tudi v ulici Na postajo. To pa so projekti, s katerimi se bo ukvarjal četrtni svet v novi sestavi.
Za dokončanje del pri gradnji pločnika na Zagrebški cesti, katerega gradnja poteka etapno, manjka še odsek med trgovino Lina in Žlah-tičem v dolžini okrog 600 metrov. Ocenjena vrednost del je okrog 500 tisoč evrov in jih bo izvajalcu plačala MO Ptuj. Razpis za oddajo del je v teku, dokončali naj bi ga v kratkem, delo pa pričeli konec avgusta oziroma v začetku septembra. Tudi v tem delu trase ne gre brez težav,
saj vseh soglasij za služnost še vedno nimajo. Kot pravi Janko Širec, naj bi gradnjo kljub temu pričeli; upajo namreč, da jim bo uspelo pridobiti še preostalo potrebno soglasje. Še letos pa naj bi zgradili tudi pločnik na delu Mariborske ceste, od Roletarstva Arnuš do Vulkanizerstva Korošec, v dolžini 300 metrov. Projekti so v izdelavi, tako da v tem trenutku cena gradnje še ni znana.
V zadnjih letih so v tej ptujski četrtni skupnosti uspeli obnoviti tudi oba domova krajanov; dobila sta novo zunanjost, izvedli pa so tudi
nekatera dela v notranjosti objektov. Pred kratkim je novo zunanjost dobil Dom krajanov Turnišče, fasado so obnovili s pomočjo MO Ptuj. Stala je sedem tisoč evrov. Na objektu so namestili tudi nova okna. Na obnovo pa še čaka slika na fasadi, delo akademskega slikarja Albina Lu-gariča. V Domu krajanov na Bregu bodo nova okna vgradili prihodnje leto. Oba domova sta centra kulturnega in družabnega življenja četrti, občasno pa njune prostore koristijo tudi najemniki.
ČS Breg-Turnišče dobro sodeluje tudi s PGD Turni-
šče, kjer se pripravljajo na gradnjo novih garaž in nakup novega vozila za gašenje.
Na svetu ČS Breg-Turnišče pogosto razpravljajo tudi o parku in gradu Turnišče, saj še vedno ni rešeno vprašanje njune namembnosti in upravljanja. Nazadnje je MO Ptuj na slabo stanje objekta in neurejenost parkovnega območja opozorila Ministrstvo za kulturo RS aprila letos. Marca letos se je porušil tudi del zidu, ki ogroža mimoidoče in kazi zunanjo podobo celotnega kompleksa, ki je v lasti Republike Slovenije in z odlokom razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Ker doslej država še ni izbrala upravljavca, bi morala skrbeti in zagotavljati sredstva za redno in investicijsko vzdrževanje objekta in parka, je povedal predsednik Vladimir Koritnik; pričakujejo, da bo Ministrstvo za kulturo povabilo na pogovore tudi četrtno skupnost, ko bodo reševali vprašanje parka in gradu Turnišče. MO Ptuj je državi že predlagala, da celoten kompleks nameni izobraževalni dejavnosti oziroma Biotehniški šoli Ptuj.
Bratislava • Slovaška pogojno podprla mehanizem za stabilnost evra
Zavrnili pomoč Grčiji
Slovaška vlada je konec minulega tedna podprla sporazum o oblikovanju mehanizma za stabilnost evra, a pri tem sprejela politično izjavo, ki vsebuje pogoje, pod katerimi je ta najnovejša članica območja evra pripravljena sodelovati v mehanizmu. ' Foto: panoramia.com Vlada v Bratislavi pa obenem ni podprla sodelovanja države v mehanizmu za pomoč Grčiji.
Kot je povedal slovaški finančni minister Ivan Mikloš, bo Slovaška dejansko sprožitev mehanizma, če bo katera od držav zanjo zaprosila, odobrila le, če bo v EU pred tem prišlo do bistvene okrepitve pakta o stabilnosti in rasti in če bo do takrat obstajal jasen sistem nadzora in sankcij za države članice evrskega območja, ki kršijo pravila in vodijo neodgovorno proračunsko politiko.
Obenem bodo morali Evropska centralna banka (ECB), Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad (IMF), ki bodo proučili morebitno prošnjo katere od držav za sprožitev mehanizma, predložiti jasne dokaze, da so države storile vse, da bi si na finančnih trgih pridobile zaupanje.
Slovaška je bila zadnja izmed držav članic evrskega območja, kjer vlada uradno sploh še ni potrdila sodelovanja v mehanizmu za zagotavljanje posojil, če poleg Grčije še katera od držav z evrom ne bi mogla pridobiti zadostnih finančnih sredstev na trgu. Prejšnja vlada je pristala na sporazum držav z evrom o vzpostavitvi mehanizma za stabilnost evra, a je nova vlada premierke Ivete Radičove do danes odlašala z zeleno lučjo mehanizmu. Odločitev vlade mora podpreti še parlament, ki mora sprejeti tudi zakonsko podlago za sodelovanje Slovaške v mehanizmu. To naj bi poslanci storili na seji v začetku avgusta. DZ je sicer zakon o državnem poroštvu za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra, ki Sloveniji omogoča sodelovanje v mehanizmu, sprejel v torek.
Slovaška vlada pa po drugi strani danes ni podprla sodelovanja v mehanizmu posojil držav z evrom prezadolženi Grčiji, v okviru katerega bodo države z evrom tej članici v treh letih posodile do 80 milijard evrov, IMF pa še 30 milijard. Slovaški delež dvostranskih posojil naj bi znašal 800 milijonov evrov, kar je enkrat več kot slovenski. Radičova je ob tem povedala, da Slovaška nasprotuje dejstvu, da bodo morali največji del bremena reform in varčevalnih ukrepov, ki jih mora v zameno za posojila izvesti Grčiji, nosili navadni državljani, ki problema niso povzročili. Vlada je tako koalicijskim poslancem priporočila, da zakona o pomoči Grčiji ne podprejo. Kot je danes po pisanju nemške tiskovne agencije dpa poudaril slovaški zunanji minister Mikulaš Dzurinda, pa s tem ne želijo pritiskati na poslance, ki glasujejo po svoji vesti.
Medtem ko tri stranke vladajoče koalicije pomoči Grčiji nasprotujejo, pa jo krščanski demokrati nekdanjega evropskega komisarja Jana Figla podpirajo. Če bi zakon podprli še v levosredinski stranki Smer nekdanjega premiera Fica, bi tako lahko še vedno dobil zadostno podporo. Poslanci stranke Smer še niso povedali, kako bodo glasovali. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Washington - Ameriški finančni velikan Goldman Sachs je v četrtek z zvezno Komisijo za vrednostne papirje in borzo (SEC) dosegel dogovor o izvensodni poravnavi civilne tožbe zaradi varanja strank. Gre za največjo kazen v zgodovini SEC doslej, vendar obenem le za pet odstotkov čistega dobička Goldmana v letu 2009. Direktor za izvrševanje kazni pri SEC Robert Khuzami je sporočil, da gre za ostro opozorilo Wall Streetu, da se ne morejo izogniti kazni, če kršijo načela poštenosti. Goldman Sachs pa je izrazil zadovoljstvo nad dogovorom in borza je optimizem nagradila. Delnice Goldmana so se nemudoma podražile za 6,16 dolarja na 145,22 dolarja, po zaprtju borz pa še na 153,60 dolarja. Goldman Sachs bo SEC plačal 300 milijonov dolarjev, 150 milijonov bo dobila prevarana nemška banka IKB Deutsche Industriebank AG, 100 milijonov pa Royal Bank of Scotland, ki je vmes že prevzela drugo prevarano podjetje.
Madrid - Španija je s prodajo 15-letnih obveznic na trgu zbrala skoraj tri milijarde evrov, s čimer je pomirila napetosti, ki so se na trgu razširile zaradi zaskrbljenosti glede njene sposobnosti pridobivanja finančnih sredstev, poroča ameriška tiskovna agencija Ap. Povprečna obrestna mera je dosegla 5,116 odstotka, kar je nekoliko več kot aprila, ko so obresti za enake obveznice znašale 4,43 odstotka. Povpraševanje po obveznicah je bilo sicer več kot dvakrat večje od ponudbe, zato analitiki ocenjujejo, da je bila prodaja zelo uspešna. Španija je z desetletnimi obveznicami minuli teden zbrala šest milijard evrov. Do 30. julija namreč zapadejo obveznosti v višini 16 milijard evrov, ki jih morajo poplačati španske oblasti.
Ljubljana - Skupina Sij - Slovenska industrija jekla je v začetku julija kupila večinski 60-odstotni delež nemškega steel centra SMG Edelstahl iz Salacha blizu Stuttgarta, s čimer bo še uspešneje uresničevala svoj prodor na nemški trg in njegove okoliške trge, so danes sporočili iz skupine. Potem ko je Metal Ravne, hčerinsko podjetje skupine Sij, lani postal 100-odstotni lastnik Ravne steel centra iz Ljubljane, je Sij aprila letos kupil tudi večinski 85-odstotni delež nemškega steel centra Niro Wenden. Medtem ko je SMG Edelstahl specializiran za obdelavo oz. prodajo predvsem debele nerjavne pločevine, bosta v sodelovanju s centrom Niro Wenden končnim kupcem zagotavljala kakovostnejšo podporo in hitrejšo oskrbo. Acroni, jeseniška hčerinska družba skupine Sij, bo z investicijo tako pridobil učinkovito oporo pri prizadevanjih za ohranjanje in povečanje tržnega deleža na nemškem in okoliškem trgu držav Beneluxa.
Rim - Italijanski senat je potrdil 24,9 milijarde evrov vreden sveženj varčevalnih ukrepov, ki ga je premier Silvio Berlusconi vezal na zaupnico vladi. Italija je tako naredila korak bliže protikriznim ukrepom, o katerih bo spodnji dom parlamenta glasoval še pred koncem meseca, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dveletni varčevalni načrt, katerega cilj je počistiti javne finance in pomiriti finančne trge, je dobil podporo 170 senatorjev, 136 jih je bilo proti. Tako kot senat bo tudi parlament o varčevalnem svežnju odločal hkrati z zaupnico vladi. Berlusconi je že napovedal, da bo njegova vlada odstopila, če bo varčevalni paket v parlamentu padel. Takšno odločitev je premier sprejel minuli teden, potem ko so proti varčevalnim ukrepom glasno nestrinjanje izrazili sindikati, italijanske dežele in opozicija. Kot je ob tem dejal Berlusconi, varčevalni sveženj predstavlja »temeljni ukrep za finančno stabilnosti naše države«.
New York - Ameriška banka JP Morgan Chase je v drugem letošnjem četrtletju ustvarila 4,8 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 77 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Izgube zaradi slabih posojil so se zmanjšale, kar je odtehtalo slabe rezultate v drugem četrtletju na področju investicijskega bančništva. Dobiček je bil tudi skoraj 50 odstotkov višji kot v prvem četrtletju, medtem ko so bili prihodki s 25,6 milijarde evrov za 7,6 odstotka nižji. JP Morgan Chase, ki je prva od večjih bank objavila poslovne rezultate za obdobje od aprila do junija, je zlahka presegla pričakovanja analitikov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Izvršni direktor banke Jamie Dimon je pojasnil, da so se rezervacije za slaba posojila v drugem četrtletju zmanjšale za dve milijardi dolarjev na 1,7 milijarde, a so izgube zaradi slabih posojil še vedno na izredno visokih ravneh. »Delamo vse na tem, da razumno in odgovorno prispevamo h gospodarskemu okrevanju,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zatrdil Dimon, ki pa še ne more napovedati, kako hitro se bodo razmere popravile. (sta)
EU • V Evropi v polletju prodanih sedem milijonov avtomobilov
Slovenci kupili 10 % več avtomobilov kot lani
Foto: globalgiants.com
Prodaja avtomobilov v Evropi se je v prvem letošnjem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 0,2 odstotka. V državah članicah EU je bilo v tem obdobju skupaj na novo registriranih 7,28 milijona osebnih avtomobilov, je sporočilo Združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA).
V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je med večjimi avtomobilskimi trgi skrčila le prodaja avtomobilov v Nemčiji, kjer je bilo na novo registrira-
nih 1,47 milijona osebnih avtomobilov, kar je 28,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Prodaja v Italiji se je medtem povečala za 2,9 odstotka na 1,16 milijona avtomobilov, prodaja v Franciji za 5,4 odstotka na 1,21 milijona avtomobilov, v Veliki Britaniji za 19,9 odstotka na 1,11 milijona avtomobilov in v Španiji za 39,5 odstotka na 604.000 avtomobilov.
Največji padec števila na novo registriranih avtomobilov je beležila Madžarska (-43,8 odstotka), največji porast pa Portugalska (+57,7 odstotka). V Sloveniji je bilo med januarjem in junijem na novo registriranih 32.403 osebnih avtomobilov, kar je 10 odstotkov več kot v prvih šestih mesecih lanskega leta.
Med avtomobilskimi proizvajalci se je v prvem polletju najbolje odrezal nemški Volkswagen, ki pa je svoj tržni delež z 21,4 odstotka v prvem lanskem polletju v letošnjih prvih šestih mesecih znižal na 20,9 odstotka. Skupaj je prodal 1,55 milijona avtomobilov, kar je 1,8 odstotka manj kot v prvem polletju lani.
Številka dve med evropskimi proizvajalci, francoski PSA Peugeot Citroen, je med januarjem in junijem prodal 1,01 milijona avtomobilov, kar pomeni 6,8-odstotno povišanje, in obenem povečal svoj tržni delež za 0,9 odstotne točke na 13,9
odstotka. Francoski Renault je prodajo povečal za 20,1 odstotka na 771.500 avtomobilov, svoj tržni delež pa za 1,8 odstotne točke na 10,6 odstotka.
Na četrto mesto med avtomobilskimi proizvajalci se je uvrstil Ford, ki je tržni delež zmanjšal za 0,2 odstotne točke na 10,1 odstotka in prodal za 1,9 odstotka manj avtomobilov (732.900 avtomobilov), peto mesto pa je zasedel ameriški GM, ki je prodal 620.400 avtomobilov oz. 6,7 odstotka manj kot v prvem lanskem polletju. Njegov tržni delež se je znižal za 0,6 odstotne točke na 8,5 odstotka. (sta)
EU • Vročina in ujme terjajo davek
Neurja v Evropi in po svetu terjala številne žrtve
Foto:obse rvers.com
V številnih neurjih, ki so minuli teden divjala v zahodni Evropi, so umrli najmanj štirje ljudje, več je bilo poškodovanih. Deževje in neurja so več smrtnih žrtev terjala tudi drugod po svetu, poročajo tuje tiskovne agencije.
O po eni smrtni žrtvi poročajo iz Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije. V kampu blizu francoskega Dijona je umrl 38-letni moški, na katerega je padlo drevo. Drevo je padlo tudi na lovca v bližini Kassla v Nemčiji ter na voznika tovornjaka v Belgiji, medtem ko je na Nizozemskem ena oseba umrla v zračnem vrtincu, še osem pa je bilo ranjenih. Tornado je zajel kamp v bližini Arnheima in je v zrak dvignil deset prikolic. Zaradi nalivov so morali v sredo zvečer večkrat prekiniti promet na največjem nemškem letališču v Frankfurtu, podobno je bilo na letališču v Dusseldorfu. Težave so bile tudi v železniškem prometu. Zaradi podrtih dreves je še vedno zaprta železniška proga med mestoma Frankfurt in Fulda, promet je bil prekinjen tudi ponekod drugod. Na več hitrih vlakih so v sredo znova odpovedale klimatske naprave. Potnike, ki so bili iz Berlina namenjeni v Amsterdam, so zato premestili na drug vlak. Iz Nemčije poročajo tudi o precejšnji gmotni škodi. Blizu mesta Losheim je zračni vrtinec odkril številne strehe, poškodovanih je bilo precej avtomobilov. Iz številnih krajev poročajo o podrtih drevesih. V večjem delu Nemčije je zaenkrat nevarnost neviht minila, še vedno pa meteorologi pred njimi svarijo na Bavarskem, ki je nevihtna fronta še ni prešla. Zaradi močnih sunkov vetra v Luksemburgu ni moglo pristati letalo iz Fran-kfurta, v turbulencah pa je bilo nekaj potnikov poškodovanih.
Precejšnjo gmotno škodo je neurje povzročilo v Belgiji, poleg ene smrtne žrtve pa je bilo še 15 ljudi poškodovanih. V Bruslju je odneslo streho športne dvorane, pri čemer je 15 ljudi dobilo manjše poškodbe. Prekinjene so bile telefonske povezave, ponekod je zmanjkalo elektrike, voda je zalila številne kleti. Oviran je bil tudi promet,
zlasti na bruseljskem letališču. V nekaterih delih Valonije je v eni uri padlo kar 70 litrov dežja na kvadratni meter, kar je toliko kot običajno v celem mesecu.
V	Franciji so neurja ovirala praznovanja nacionalnega praznika. V več mestih so morali odpovedati tradicionalne ognjemete ob 14. juliju, dež pa je močil tudi vojake na paradi na Elizejskih poljanah v Parizu. Zaradi neurja so imela letala na obeh največjih pariških letališčih precejšnje zamude, oviran je bil tudi promet na podzemni železnici.
O deževju poročajo tudi iz drugih delov sveta. Na Japonskem sta umrli dve osebi - eno je odnesel plaz, drugo pa narasla reka - tri pa še pogrešajo. Dež na zahodnem delu Japonske pada že nekaj dni, zato so številna območja poplavljena. Na Filipinih divja tajfun Conson. Doslej je umrlo najmanj 23 ljudi, še 59 pa jih pogrešajo. Večinoma gre za ribiče, ki so se kljub slabemu vremenu odpravili na odprto morje. Oblasti pa opozarjajo, da se utegne število žrtev še povečati, saj iz več delov države še nimajo podatkov o razmerah. V neurjih v Jemnu pa je umrlo 15 ljudi. Zaradi močnega deževja, ki bo po napovedih meteorologov trajalo še en teden, se je na severozahodu države sprožilo več zemeljskih plazov. (sta)
London • Barroso priznal
Odnosi med EU in ZDA pod pričakovanji
Odnosi med EU in ZDA pod vodstvom predsednika Baracka Obame so precej slabši, kot so v Evropi sprva pričakovali, je v pogovoru za izdajo britanskega dnevnika The Times priznal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Po njegovem obstaja nevarnost, da bo opevano »novo obdobje« v Beli hiši postalo zamujena priložnost za Evropo.
Barroso je prepričan, da bi morali strani tesneje sodelovati. »Imamo pogoje, kakršnih nismo imeli nikoli prej in bilo bi škoda, če bi zamudili priložnost,« je še dejal predsednik Evropske komisije. Barroso je to priznal po nekaj težkih mesecih v čeza-tlantskih odnosih, ko se EU in ZDA med drugim niso strinjale glede odziva na gospodarsko krizo, podnebnih sprememb in trgovinske reforme. Predstavniki ameriške administracije, na katere se sklicuje časnik, Oba-mo branijo pred očitki, da zanemarja Evropo. »Pričakovanja so bila verjetno tako visoka, da jih ni bilo moč doseči,« odgovor neimenovanega predstavnik ZDA za The Times povzema nemška tiskovna agencija dpa.
V	Washingtonu krivdo za težavno komunikacijo z Brusljem med drugim pripisujejo dejstvu, da EU še vedno nima »jasnega zunanjepolitičnega aparata«. Med drugim tudi niso zadovoljni z imenovanjem Hermana Van Rompuya za predsednika Evropskega sveta in Catherine Ashton za visoko zunanjepolitično predstavnico unije.
Britanski časnik je za mnenje o ameriško-evropskih odnosih vprašal tudi predstavnike evropskih držav. Britanski predstavnik se je strinjal z Barrosom, da bi bili odnosi med stranema lahko boljši. Svetovalec fran-
coskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je menil, da Obamo bolj zanimata Rusija in Azija kot Evropa.
Po mnenju analitikov je bilo naivno pričakovati velike spremembe v odnosih pod Obamo, saj se ameriška zunanja politika praviloma ne spreminja, pisanje časnika še povzema dpa. (sta)
New Orleans •
Mehiški zaliv še vedno v nevarnosti
Družba BP začasno ustavila iztekanje nafte
Britanski naftni družbi BP je minuli četrtek po 85 dneh, 16 urah in 25 minutah z novim pokrovom nad vrtino uspelo zaustaviti iztekanje nafte v Mehiški zaliv. Obenem se je začelo 48-urno spremljanje, če nafta morda
ne bo začela iztekati na katerem drugem delu zapletenega sistema nad vrtino ali blizu vrtine s samega dna.
BP spremlja predvsem pritisk. Če bo premočan, se lahko zgodi, da bo nafta izbruhnila z dna morja poleg vrtine ali prebila kak drug ventil ali cev zapletenega pokrova, ki so ga namestili v začetku tedna. Nafto bodo sicer čez dan ali dva znova spustili v morje, da bi opravili potresne kontrole dna. Čeprav gre za izjemno dobro novico, predsednik ZDA Barack Obama ostaja previden. Dejal je, da gre za pozitiven znak, vendar še vedno za fazo preizkušanja.
Nafta je v zaliv iztekala od 20. aprila, ko je eksplodirala naftna ploščad Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu in se 22. aprila potopila. Pri tem je umrlo 11 delavcev. Nesreča je tudi pomenila začetek največje okoljske katastrofe v zgodovini ZDA. Do četrtka naj bi se v morje izteklo do 696,5 milijona litrov nafte.
(sta)
Ptuj • Zeleni Ptuja o starem mestnem jedru
Zakaj je mestno jedro le ponos, ne pa tudi kruh?
Ptujsko mesto jedro je naš razvojni adut, ugotavljajo Zeleni Ptuja. Zakaj je še vedno le naš ponos, zakaj tudi ne kruh, se sprašujejo. Aktivnosti mestnih oblastnikov ne gredo v smeri razvoja, četudi so v razvojnih dokumentih zapisane številne želje, povezane s sedanjim in bodočim razvojem starega mestnega jedra, ki naj bi predstavljalo kulturni, turistični, poslovni, prireditveni in upravni center našega mesta.
Foto: Črtomir Goznik
Vlado Čuš v imenu Zelenih Ptuja vztrajno vlaga pobude in predloge v zvezi z revitalizacijo starega mestnega jedra, v vseh letih pa ni bila realizirana niti ena.
Pa brez zamere
(Po)cestna refleksija
Tok kilometrov in misli
Pretekli konec tedna sem po precej dolgem času spet imel priložnost I ^V prečiti tole našo državo nekako v \ m smeri jugozahod proti severovzho-J m du ter nato čez dan ali dva v obra-tn i smeri. Ta pot, kije po zaslugi avtocestnega križa precej monotona, je bila priložnost za malce popotni-ške refleksije; še posebej v drugem delu poti, ko sem se vračal na Obalo, saj sem bil le sovoznik ter se mi tako ni bilo treba ukvarjati z navigiranjem po cestnih krivuljah (ki jih je na avtocesti resda bolj malo, a saj veste, kaj hočem povedati).
Tako sem med tem, ko je avto prehiteval drugo pločevino na cesti ter bil prehitevan od druge pločevine na cesti, lahko zajadral v tisto stanje, ko mislim pustiš prosto pot in te nekako kar same od sebe nosijo in ponesejo tja, kamor hočejo, ti pa jim lagodno slediš. In med s poletnim soncem obsijanimi hribi in dolinami, čredami ovc ter krav, ki so bežale mimo, in vso drugo scenografijo je bilo nekako razumljivo, da so mi misli poletele v tematike poletnih dopustov oziroma poletnega rajžanja po svetu. To rajžanje je dandanes po zaslugi precej ugodnih letalskih prevozov res postalo rajžanje po svetu in ne zgolj po bolj ali manj lokalni okolici, a čeprav je temu tako, se kot tisto pravo poletno rajžanje pri večini še zmeraj pojmuje migracija v obmorske kraje. V južne obmorske kraje, če smo natančni.
Poletni dopust v južnih obmorskih krajih je pri večini ljudi še zmeraj pojmovan kot tisti pravi poletni dopust. Da je temu tako, ni presenetljivo. Večina ljudi v naši državi namreč še hrani spomin na bivšo jugoslovansko državo, ko sosednja Hrvaška še ni predstavljala "tujine", ampak bratsko republiko, in ko je njihovo morje vsaj malo bilo tudi naše morje. To je nekaka vez, ki je tudi razpad skupne države ni mogel dokončno raztrgati. Spomini na sprehode po dalmatinski obali, na vonj morja in borovcev, na zvok škržatov in valovanje morja - to so stvari, ki se človeku vtisnejo globoko v spomin in v dušo. Da, Hrvati imajo res lepo morje, in v luči obeta bolj normalnih odnosov med obema državama je le-to spet postalo še za dodatno stopnjo privlačnejše. Seveda je v zakup treba vzeti tudi tisto malo manj prijetno plat poletnega dopustovanja na morju, kot je na primer drenjanje v kolonah avtomobilske pločevine, a temu se z malce iznajdljivosti in vnaprejšnjega načrtovanja da precej dobro izogniti, tako da je sama izkušnja potovanja na morje precej bolj znosna. Še posebej, če imamo v mislih tisto pričakovanje in nemir, ki v nas raste z vsakim kilometrom, ko smo bolj oddaljeni od doma in bližje morju. To pričakovanje doseže prvi vrhunec v trenutku, ko uzremo morje, drugega pa, ko se namestimo v začasnem bivališču, razložimo vso opremo in se od parkiranega avtomobila poslovimo za tisti teden ali dva, kolikor bomo uživali na morju. Da, to so res lepi trenutki, ki jih privoščim vsakemu; že samo razmišljanje in spominjanje teh trenutkov navda človeka z enim takim otožno prijetnim občutkom in željo, da to izkušnjo čimprej ponovi, doživi.
Upam, da bo to izkušnjo poletnega dopusta (seveda ni nujno, da je povezana s hrvaško obalo, ali z obalo nasploh - tudi gore so zelo mamljiva opcija) letos uspelo (po)doživeti tudi vam. Pa srečno!
Gregor Alič
Mestno jedro predstavlja tudi izjemen potencial, ko gre za reševanje stanovanjske problematike mladih družin. Mesto nima prave vsebine, razen morda nekaj novih fasad, so kritični Zeleni Ptuj z Vladom Čušem na čelu.
»Mestno jedro dejansko umira, presenečeni smo, da to najodgovornejših, tistih, ki so na zadnjih volitvah dobili mandat in odgovornost za razvoj mesta, prav nič ne skrbi. Mesto ima nekaj odličnih kulturnih ustanov, ki bi po funkciji lahko prispevale k oživljanju mestnega jedra, a jim odgovorni za to področje v regijskem in državnem okviru niso omogočili polnega razvoja. Pričakujemo spremembe v smeri Ptuja kot odprtega mesta za vse, ki imajo dobre ideje; kot mesta muzeja in mesta kvalitetnih prireditev ter mesta pozitivnih sprememb in sodelovanja,« je pred ponedeljkovo sejo sveta MO Ptuj, na kateri bodo svetniki mestnega sveta sprejemali predlog programa Adhoc, povedal Vlado Čuš.
Politika razvoja mestnega jedra je bila v zadnjih letih po oceni Zelenih Ptuja zgrešena, odražala se je v nenehno spreminjajočih se prometnih režimih in prepočasnih izvedbah nujno potrebnih komunalnih in drugih in-frastrukturnih objektov, ki še vedno čakajo na izvedbo. Odpiranje preštevilnih trgovskih centrov na obrobju mesta je dobesedno izpraznilo mestno jedro. Po številu kvadratnih metrov prodajnih površin na prebivalca je Ptuj na tretjem mestu v Sloveniji. Korist od tega ima mogoče kakšen prekupčevalec z zemljišči, mestno jedro pa smo s takšno politiko osiromašili za številne vsebine, ugotavljajo Zeleni, ki so vsa leta najglasnejši razpravljavci, ko gre za vprašanje razvoja starega ptujskega mestnega jedra in sprejem ukrepov za hkratno oživljanje mestnega jedra v ptujskem mestnem svetu. Kljub obljubam ukrepov za njegovo oživljanje še do danes ni bilo. Obrtniki in podjetniki so zaradi takšne politike utrpeli finančno škodo, veliko jih je dejavnost preselilo ali so jo celo zaprli. MO Ptuj je v lanskem letu na-
jemnine dvignila za skoraj 50 odstotkov. To so naredili, ne da bi podjetnike in obrtnike prej vsaj vprašali, kakšno sodelovanje potrebujejo. Sredstva iz plačanih najemnin bi po prepričanju Zelenih Ptuja morali usmerjali v oživljanje mestnega jedra.
Zeleni Ptuja pričakujejo, da bo MO Ptuj iz številnih dobro plačanih projektov izluščila nekaj ukrepov, ki bodo v takojšnji funkciji oživljanja mestnega jedra. Prepričani so, da bi se to moralo v večji meri odraziti že v predlogu proračuna za leto 2009, v katerem je bilo mestno jedro v celoti izpuščeno, zato so želeli pridobiti podrobnejšo obrazložitev, kaj predlagatelj proračuna vidi kot vlaganje v revitalizacijo mestnega jedra in v katerih postavkah so zajete ter kakšne učinke pričakuje; podobno bi moralo biti tudi v proračunskem letu 2010.
V lanskem letu so Zeleni želeli izvedeti tudi, kakšno je stanje stanovanjskih enot v mestnem jedru z vidika življenjskih pogojev, kakšen je odstotek stanovanj, ki imajo kopalnico (pred osmimi leti je bilo takšnih stanovanj samo polovica), koliko stanovanj je v mestnem jedru in kakšna je njihova lastniška struktura. Pri proračunu za 2009 jih je zanimalo tudi, kolikšen odstotek stanovanjskih in poslovnih prostorov je priključenih na plin in
kako daleč so dela za dokončanje gradnje plinskega omrežja na območju mestnega jedra.
V	letih 2006 in 2007 so Zeleni Ptuja med prvimi opozarjali na umik drobnega gospodarstva in trgovine iz mestnega jedra. Takrat je bilo praznih več kot 70 lokalov. V tem letu so obrtnike in podjetnike v starem mestnem jedru begali tudi senčniki, ki so morali biti brez reklamnih napisov in bele barve. Tako se je odločilo mesto samo, spomeniška stroka naj ne bi imel pri tem nič. Pri 43-odstotnem dvigu najemnin so si tako gostinci morali kupiti tudi nove senčnike, takšne brez reklamnih napisov.
V igri ni politika, za mesto odkrito zaskrbljeni
V	letu 2009 so štirje mestni svetniki Albin Pišek, Jože Glazer, Vlado Čuš in Janez Rožmarin dali pobudo ČS Center, da je organizirala javno tribuno na temo Kaj lahko Ptujčani sami naredimo za staro mestno jedro, ker so ugotovili, da je stanje v starem mestnem jedru izredno kritično in da je potrebno takojšnje ukrepanje. Ptuj zanemarja svoje zgodovinsko jedro, hkrati pa ga izrablja kot svoj edini mestni pokrajinski identifikacijski simbol. Za javno tribuno so se zavzeli predvsem zaradi skrbi za
svoje mesto in strankarskih koristi. Predvsem pa je bila njihova želja, da bi spodbudili širše angažiranje prebivalcev, gospodarstva, civilne družbe in MO Ptuj, da bi se razmere v starem mestnem jedru pričele izboljševati. Štirje mestni svetniki so ob tem izrazili prepričanje, da je ČS Center poklicana, da sproži gibanje za oblikovanje čim širše koalicije vseh tistih, ki jim ni vseeno, kaj bo z najstarejšim in za nekatere najlepšim slovenskim mestom, ki bi moralo biti ne le naš ponosov, temveč tudi kruh, ugotavlja Čuš.
»Nujno bi bilo, da se mestni svetniki čimprej seznanijo s problematiko mestnega jedra in učinki do sedaj sprejetih ukrepov za njegovo oživljanje. V tej razpravi bi morali sodelovati predstavniki četrtne skupnosti Center, Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj, Gospodarske zbornice, spomeniške stroke ter predstavniki kulturnih ustanov, stanovalcev in najemnikov oziroma lastnikov poslovnih prostorov. Če to organizacijsko predstavlja problem, naj se pridobijo vsaj njihova pisna mnenja. Le tako bomo dali priložnost odgovornim, prizadetim in zainteresiranim, da bodo lahko podali svoje predloge rešitev. To je tudi edini način, ki vodi v sodelovanje, ki ga verbalno vsi podpiramo.
Verjamemo, da je skupna želja vseh Ptujčanov, da bi bila življenje in urejenost starega mestnega jedra vsem v ponos. V tem primeru to ne bo le zaščitni znak mestne občine, temveč tudi naš skupni razvojni adut. V teh aktivnostih nas izključno vodi skrb za naše mesto, zato tudi predlagamo, da naj naša pobuda postane pobuda celotnega Mestnega sveta,« poudarja Vlado Čuš, ki je že večkrat protestiral v imenu svetniške skupine Zelenih, ker se nobena od njihovih številnih pobud, vezanih za revitalizacijo mestnega jedra, ni realizirala, niti pobuda, ki so jo dali 9. marca 2009, ko so zahtevali, da naj občinska uprava, župan, direktor in ZRS Bistra pripravijo nekaj konkretnih predlogov za takojšnje oživljanje starega
mestnega jedra. Od takrat do danes je novo le to, da je kakšen objekt dobil novo fasado. Na 40. seji mestnega sveta, ki je bila 21. junija, pa je bilo na dnevnem redu komaj delovno gradivo strateškega načrta izvedbe revitalizacije starega mestnega jedra Ad-hoc. To so Zeleni ocenili kot prozorno predvolilno potezo, da se lahko reče, da se na področju mestnega jedra
kljub vsemu le nekaj dogaja. V tem trenutku bi že morali imeti pred seboj nekaj konkretnih predlogov, ki naj bi bili v funkciji takojšnjega oživljanja starega mestnega jedra in reševanje tistega, kar se trenutno v mestnem jedru dogaja kot negativno in grozi, da bo mesto ostalo brez svoje duše, je pred 41. sejo mestnega sveta povedal Vlado Čuš.
Ptuj • Iztekel se je festival komorne glasbe Musica Poetovionis 2010
Ptujčane očarala klasična glasba
Ptuj je v letošnjem poletju dobil še en festival, ki bo postal tradicionalen in je sestavni del festivalskega dogajanja v okviru projekta Evropske prestolnice kulture 2012 - Ptuj partner. Prežet s čisto energijo se je dotaknil Ptujčank in Ptujčanov, ljubiteljev komorne glasbe.
V glasbenem društvu Ars Musica so nadvse zadovoljni, še najbolj pa zagotovo Mojca Menoni Sikur, Martin Sikur in Jerneja Grebenšek; pri teh treh je tudi zrasla ideja o ustanovitvi društva, ki se bo lahko ukvarjalo tudi s festivalskim dogajanjem kot obliko promocije komorne glasbe. Sicer pa si je Mojca Menoni Sikur, Ptuj-čanka, vedno želela, da bi poslanstvo komorne glasbenice uresničevala tudi v svojem rojstnem mestu, ki s se s svojimi intimnimi prizorišči ponuja kot odličen gostitelj koncertov tovrstne glasbe. Po svojem bistvu je Musica Poetovionis prvi tovrstni festival komorne glasbe na Ptuju, ki je združil šest edinstvenih koncertov vrhunskih glasbenikov in drugih umetnikov na različnih lokacijah. Glasbenemu društvu Ars Musica je pri izpeljavi festivala pomagala tudi MO Ptuj.
Festival so zaključili s koncertom Capriccio, ki je bil 11. julija v refektoriju mino-ritskega samostana. Nastopili so Rok Zgonc (violina), Mojca Menoni Sikur (violina), Maja Rome (viola), Mateja Ratajc (viola), Petra Gačnik Greblo (violončelo) in Martin Sikur (violončelo). Ptujčani so festival komorne glasbe zelo dobro sprejeli, to se je potrdilo tudi na zadnjem koncertu, na katerem so se organizatorji zahvalili vsem, ki so jim ga pomagali izpeljati, sponzorjem in donatorjem, gostiteljem na posameznih lokacijah, glasbenikom in drugim umetnikom, ki so se ljubeznivo odzvali vabilu, in seveda občinstvu, ki je znalo prisluhniti vrhunskim glasbenikom, saj brez njih festival ne bi imel nikakršnega pomena.
„S številčno udeležbo na vseh šestih koncertih in z neverjetno energijo so nam obiskovalci festivala vedno znova potrdili, da delamo pravo stvar. Pokazali so nam, da so kljub slabemu vremenu ali finalu svetovnega prvenstva v nogometu takšne prireditve
na Ptuju zelo dobrodošle, iskane in potrebne. Zahvaljujemo se tudi vsem umetnikom, dragim prijateljem, ki so se odzvali našemu vabilu. Prav vsi so k festivalu pristopili z izjemnim entuziazmom, pozitivno in čisto energijo in z njo s pomočjo umetnosti napolnili to prekrasno mesto. Naša pričakovanja so bila izpolnjena, na Ptuju smo se počutili odlično. Vidimo se spet naslednje leto na festivalu komorne glasbe Musica Poetovionis 2011," je ob koncu festivala povedala Mojca Menoni Sikur iz glasbenega društva Ars Musica.
Da so se umetniki v času festivala na Ptuju resnično odlično počutili, potrjujejo tudi njihove izjave.
Bojana Šaljič Podešva, skladateljica: „Ta festival je predvsem dokaz, da se lahko z iskreno posvečenostjo predstavi neklasičen, celo sodoben program na tak način, da pritegne široko publiko, da torej ni potrebe po populizmu in zanemarjanju vrednot in poslanstva umetnosti."
Gregor Fele, violončelist: " Kljub prenasičenosti vsakdana z zvoki človeka žeja po tem, da bi bil deležen doživetja, po-
globljenosti in katarze, ki jo je glasba zmožna obuditi v njem. Žal je vse premalo zavedanja nad tem, da glasba izraža, pripoveduje in nagovarja, ne le kratkočasi. Predvsem v sporočilnosti glasbenega izražanja je velika prednost novega festivala Musica Poetovionis, ki programsko ni zasnovan na podlagi kratkočasnosti in zabave, temveč predvsem sporočilnosti, kar je razvidno tudi že iz samih naslovov koncertov. Številen obisk dogodkov je dober pokazatelj tega, da je poglobljen pristop k izbiranju in izvajanju programa iskan in zaželen. Tako je bila publika na koncertih videti zbrana in osredotočena, na koncu koncerta pa zadovoljna in nemara celo hvaležna. Občutja iz publike se zrcalijo na izvajalcih, zaradi česar postane dogodek nebesednega pogovora med izvajalcem in poslušalcem. Pri tem pa se ne sme zanemariti vpliva ambienta, ki da koncertu posebno noto. Ravno v tem pa je Ptuj neizmerno bogat, premore številne lokacije, kjer se zdi, da se je čas ustavil za zbranost in umiritev. Želim si, da bi bilo v prihodnje več tako zasnovanih dogodkov."
Vojko Belšak, igralec: „Po-gumna in ambiciozna poteza Mojce Meni Sikur je ne samo popestrila poletno mrtvilo v mestu, ampak smo lahko zaužili kulturni dogodek na izredno visokem nivoju, ki si ga tudi sicer težko privoščimo, če seveda ne živimo v kakšni kulturni metropoli. Sam sem prvič sodeloval z glasbeniki klasične glasbe in reči moram, da sem bil prijetno presenečen. Zlitje, ki se je zgodilo med nami in publiko, je bilo čudovita izkušnja in jo je, po odzivih sodeč, potrebno vsekakor ponoviti ali pa jo vsaj redno ponujati. Publike je gotovo dovolj. Moja želja je samo ta, da odgovorni, ki skrbijo za kulturno klimo v mesto, tega ne bi prezrli, kar se je že večkrat pokazalo kot pravilo. Izključno Mojčini iniciativi in strokovnem - etičnem pristopu se lahko zahvalimo, da se je na Ptuju zgodil niz koncertov, ki smo jim bili priča. Želim ji tudi v prihodnje veliko poguma in uspeha, Ptuju pa moči, da pritegne čimveč ustvarjalcev, ki jih v domačih logih zagotovo ne manjka. Ampak saj poznamo tisto o kovačevi kobili ... " MG
Ormož • Projekt IZ HOD
Proti prisilni hospitalizaciji
Študentje socialnega dela iz Ljubljane bodo skupaj z Vitom Flakerjem, dolgoletnim pobudnikom deinstitu-cionalizacije v Sloveniji, in drugimi profesorji v drugi polovici julija pričeli obhod slovenskih psihiatričnih bolnišnic, posebnih zavodov ter drugih podobnih ustanov, da bi opozorili na neustreznost in neučinkovitost njihovega obstoja. Pohod, ki bo dolg 700 km, so poimenovali IZ HOD.
Od 18. julija do 24. avgusta bodo obhodili slovenijo od Hrastovca do Ljubljane, in sicer vse psihiatrične bolnišnice in posebne zavode, nekaj zavodov za usposabljanje, domove za stare, za mladino in otroke, za tujce in druge. V 37 dneh bodo opravili po-
hod, namenjen proti totalnim ustanovam in nasilju zapiranja ljudi. Ustavili se bodo tudi v Ormožu, kjer nameravajo pripraviti okroglo mizo na temo prisilne hospitalizacije, saj je to aktualna tema za Ormož, glede na to da je tam psihiatrična bolnišnica. V sredo, 21.
julija, bodo v pogovoru s področja socialnega dela in psihiatrije na okrogli mizi svoja mnenja podali predstavniki Fakultete za socialno delo Ljubljana, Centra za socialno delo Maribor, Psihiatrične bolnišnice Ormož, Centra za socialno delo Murska Sobota, Policijske
postaje Ormož, Centra za socialno delo Ptuj ter Centra za socialno delo Ormož. Po resnih pogovorih s strokovnjaki na področju socialnega dela in psihiatrije pa se bodo sprostili s koncertom, napovedujejo organizatorji.
Patricija Babosek
Na knjižni polici
Valentina Smej Novak Vsakdanje pomembno
Ljubljana. Vale-Novak, 2010
Valentina Smej je preživela otroštvo v Beltincih, osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Murski Soboti. Kot gimnazijka je vodila alternativno oddajo na Murskem valu in pisala članke za pomurski Ve-stnik. Že kot študentka je delala pri založbi Vale-Novak. Je diplomirana filozofinja, mati dveh otrok. Rada kuha in peče, prevedla je nekaj kuharskih knjig, v torbici ima na tisoče listkov s telefonskimi številkami. Je vodnarka, ki rada potuje, a ne mara potovanj.
V knjigi Vsakdanje pomembno so zbrani živahni, duhoviti in satirični podlistki, ki so izhajali v reviji Ona med letoma 2003 in 2010. Boji se, da je izgubila okus kot tisti, ki pretovorijo pol sveta s finimi, večkrat rabljenimi vrečkami. Mesta postajajo uniformirana in hočejo samo še ugajati. Ljubljana je ogrožena z metuljčki dekadentnega malome-ščanstva. Najbolj prezrt sloj v Sloveniji so matere z dvema otrokoma. Niso dovolj boemske in emancipirane. V Londonu stoji eno uro v vrsti za sendvič. V Prekmurju takih vrst ni, gostilne so ob večerih prazne. Obnašajo pa se enako. Pozabili so se imeti radi in se sprejemati takšne, kakršni smo.
Država je pri nas kriva za vse. Ima pa že rajši slovenske politike kot senilnega cesarja ali nadutega maršala v beli uniformi. Velikokrat je ceneje priti na drugo celino kot v sosednjo državo. Sumničavost jo popade, ko sliši za dneve ali tedne brez avtomobila, teden otroka, materinski dan in tako naprej. V mestih se odpirajo lokali, ki spominjajo na skednje, a tudi pri obnovi vaških hiš mečejo ven ognjišča. Obsedenost z zdravo prehrano nas je pripeljala v prehranjevalni mazohizem. Na tržnici ponujajo zelenjavo z globalnimi poimenovanji. Včasih so govorili o vremenu, ker niso imeli kaj drugega povedati, danes so to najbolj udarne vesti. Množica ima vedno prav, čeprav se v njej kak posameznik moti. Ne razume, kako se je prav v Prekmurju razmahnila tekstilna industrija, saj tam ni ovac. Ljudje raje poslušajo Chomskega, kot da bi razmišljali o usodi Prekmurja. Mogoče bi morali v Sloveniji za promocijo branja zgraditi metro? Pravo branje tiči v razmiku med vrsticami in razmaknjenimi besedami. Kam naj zdaj s časom, ki smo ga privarčevali na račun worda in interneta? Nič je bolj ne zamori, kot predolgi prazniki. Kaj je bistvo ženskosti, o tem je dvomil že Freud, ko je priznal: »Še vedno ne vem, kaj hoče ženska.« Najtežje si je priznati, da smo srednji sloj. Srednji sloj je razred novih revolucij, za nas so si izmislili davčni sistem in volitve. Reklame so najbanalnejši odsev našega časa. Še posebno ljubo ji je sadno drevje, le zakaj ga ob prodaji hiše ne oglašujejo, temveč naštevajo jakuzije, kabelske televizije in asfaltirana dvorišča. Še vedno piše razglednice ali zadnji dan dopusta ali jih neodposlane prinese domov.
Danes so risanke bolj krute kot vsi Tomi in Jerryji skupaj. Zdi se, da se je tisto ta pravo dogajalo pred dvajsetimi leti. Ne strinja se, da je vse, kar delamo, narobe, da smo najbolj grozni in bomo uničili planet. Hkrati pa ni bilo nikoli toliko solidarnosti in sočutja. Najpogostejša fraza je, da nimamo časa. Če ne prideš točno, v Lipici ne vidiš lipicancev, sicer pa si jih tako vsi lastijo. Povprečni sodelujoči se lahko v oddajah razvedrilne vsebine znajde s samo nekaj deset besedami: Ful, fajn, nikalnica, pritrdilnica.
Kaže, da sta dva svetova: svet kuharije, kulture in umetnosti ter svet politike in spletk. Ne vozi, je pa izkušena sovoznica. Lisic ne natikajo prehitrim, temveč tistim, ki napačno parkirajo. Prisilno obujanje starih običajev jo navdaja z mešanimi občutki. Nismo dovolj pogumni, da bi nosili na primer gorenjsko ruto, hkrati ne vidi smisla v preskušanju kmečkih običajev, za katere sodelujoči nimajo veščine. Vasi pokajo od kulturnih društev, hkrati pa ne zmoremo ponosa sosedov, ki se tudi na državno proslavo pripeljejo z dirndlom. Živimo v času, ko nam zgodovinski spomin ne seže dlje od interneta. Ne ve, koga naj zgrabi za vrat za vsakoletno spreminjanje časa. Piti vodo iz plastenke je tako »zdravo« in »kul«, čeprav je menda slabša kot voda iz pipe. Drugi so krivi za vse, ampak drugih ni. Tretjino vseh odhodkov dajemo za avtomobile, kažejo tuje raziskave; ta strast je slovenska nacionalna značilnost. Vedno znova jo presenetijo tisti, ki se vozijo z vlakom in med potjo delajo na svojih prenosnikih.
Laganje in zanikanje sta postala javni diskurz politikov. Kaj je recesija, kaj so finančne injekcije, kaj pomaga zoper njo. Morda opazovanje jesenskega listja? Še nikoli tako kot sedaj ni držala Descartesova trditev, da obstaja na svetu samo ena dobrina, nad katero se nihče ne pritožuje, da je ima premalo: zdrava pamet!
Vladimir Kajzovar
Nogomet
Drava remizirala s tretjeligašem Simerjem Stran 12
Nogomet
Začel se je prvoligaški ples
Strani 12
Nogomet
R. Glažar-najaktivnejši ptujski sodnik
Stran 13
Strelstvo
Župan Murko sprejel mlade državne prvake Strani 13
Nogomet
Milec ostaja v Kidričevem
Stran 14
Rokomet
Zgodovinski uspeh Ormožanov v Izoli
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Odbojka na mivki • BeachMaster na Ptuju
Pri dekletih Švedinji, pri fantih Pajenk-Zemljak
V	soboto se je s finalnimi obračuni končalo štiridnevno dogajanje na Ptujskem jezeru, Odprto prvenstvo Slovenije 2010 v odbojki na mivki - BeachMaster. Gre za najmočnejši turnir odbojke na mivki pri nas, želja organizatorjev pa je, da bi ga v prihodnje še oplemenitili in da bi postal primerljiv s tovrstnim evropskimi in svetovnimi spek-takli. In če sodimo potem, kar se je od 14. do 17. julija dogajalo na Ranci, potem so prireditelji pod vodstvom vodje serije Bea-chToura, ki letos poleg ptujskega vključuje še turnir v Mozirju in Kranju Jureta Jeraja, na dobri poti. Še najbolj moteč faktor je bilo letos vreme oz. neprijetna vročina, saj se je temperatura vse dni dogajanja gibala okrog 35 stopinj celzija, zato si je dvoboje čez dan ogledalo nekoliko manj gledalcev kot lani, vendarle pa je bilo teh ob večerih, ko se je nekoliko shladilo, in v soboto, ko so bili na sporedu zaključni boji, bistveno več kot lani. Finalna obračuna si je namreč ogledalo okrog 1000 ljubiteljev odbojke na mivki.
Razburljivo že v predtekmovanju
V	moški konkurenci je bilo prijavljenih kar 35 ekip, medtem ko je bila ta številka pri dekletih nekoliko manjša, saj se je tekmovanja udeležilo 20 dvojic. Če pogledamo tekmovalni vidik, smo lahko z letošnjo odbojko na mivki zadovoljni še bolj kot lani, ko je na Ptuju potekala premiera. Odlično
Foto: Črtomir Goznik
Sestri Simona in Erika Fabjan sta v finalu pokazale premalo.
pripravljeni igralci, visok ritem odbojke, zelo močna konkurenca, začinjena tudi s tujimi ekipami iz šestih držav - vse to je dalo štiridnevnemu spekta-klu pečat, ki ptujsko dogajanje uvršča na čelo najmočnejših in najboljših turnirjev pri nas.
Pri fantih, kjer je bila konkurenca bistveno močnejša kot v preteklih letih, je že v uvodnem dnevu prišlo do nekaterih presenečenj, saj sta brata Poker-šnik, ki sta lani na Ptuju slavila in tudi letos veljala za prva favorita, klonila že v 2. krogu proti odličnemu dvojcu Perhaj-Jako-pin, toda kljub temu sta si preko repasaža zagotovila dobro izhodišče za naprej.
Podobno je bilo, kar se konkurence tiče, pri dekletih. Za posebej močni ekipi sta poleg številnih slovenskih veljali tudi Švedinji Hansson-Nilsson ter Danki Dyhr-Vestergaard. Švedski dvojec je sicer izgubil že v petek, vendar ju je nato kot brata Pokeršnik pri fantih rešil uspešno odigran repasaž, medtem ko sta bili za Danki usodni sestri Fabjan, ki trenutno veljata za največji promotorki odbojke na mivki v Sloveniji, ter nato še omenjeni švedski tekmovalki.
Vse do zaključnih bojev nato večjih presenečenj ni bilo. V izločilne boje v soboto so se uvrstile najboljše ekipe na tek-
movanju.
Težave sester Fabjan, ovacije za Pajenka in Zemljaka
Že v tekmah za tretje mesto smo videli odlične boje, polne preobratov, medtem ko sta bila finalna obračuna kot smetana na torti vsega štiridnevnega dogajanja.
Na žalost številnih ljubiteljev odbojke na mivki sta sestri Fa-
bjan, Simona in Erika, ki sta do finala pometli s konkurenco, odigrali svojo najslabšo tekmo v zadnjem obdobju. Tehničnih napak je bilo ogromno, kar sta izkoristili Švedski tekmovalki Tara Hansson in Camila Nils-son in nekoliko nepričakovano, toda povsem zasluženo osvojili turnir. Simoni in Eriki pa ostaja v uteho, da sta letos dosegli prvo zmago na turnirjih svetovne serije in s tem močno dvignili zanimanje za ta atraktivni šport tudi v naši državi.
Pri fantih je bil finale enosmerna cesta, saj sta domačin Alen Pajenk in Mariborčan Nejc Zemljak odigrala pravo si-multanko, v kateri brata Poker-šnik nista imela niti najmanjše možnosti za končni uspeh. V prvem nizu sta s težavo še držala priključek, v drugem pa sta Pajenk z odličnim blokom ter Zemljak predvsem z zvitimi začetnimi udarci napravila
razliko, ki se je do konca le še povečevala. V finalu se je dokončno izkazalo tudi do takrat bolj ali manj zadržano ptujsko občinstvo in glasno pospremilo vsako dobro akcijo, predvsem dvojca Pajenk-Zemljak. Ob tem dodajmo še, da so se igralci, ki so nastopili v finalu, letos pomerili že tretjič. Skupno trenutno vodita Štajerca, čeprav je potrebno dodati, da Alen Pajenk, ki prihaja iz Jiršov-cev pri Destrniku, odbojke na mivki ni igral dve sezoni.
Rezultati:
Moški: za 3. mesto: Mohorič/ Ponikvar - Jakopin/Perhaj 1:2 (21:23, 21:19, 12:15); finale: Pa-jenk/Zemljak - D. Pokeršnik/J. Pokeršnik 2:0 (21:18, 21:8);
Dekleta: za 3. mesto: Podle-snik/Juhart - Oblak/Kališnik 2:0 (21:10, 21:14); finale: Hans-son/Nilsson - E. Fabjan/S. Fabjan 2:0 (21:15, 21:11).
Tadej Podvršek
Foto: Črtomir Goznik
Domačin Alen Pajenk in Mariborčan Nejc Zemljak (v ospredju) sta odigrala pravo simultanko, v kateri brata Pokeršnik (v ozadju) nista imela niti najmanjše možnosti za končni uspeh.
Izjave po turnirju
Alen Pajenk, član zmagovalne zasedbe pri fantih: »Čeprav dve leti nisem igral odbojke na mivki, kake velike razlike v primerjavi s tisto v dvorani ni. Moje delo je delo blokerja, tako da tu bistvenih sprememb ni. S partnerjem Nejcem sva se odlično ujela, rekla sva si, da bova skušala iti do konca, in to se je tudi uresničilo. Verjamem, da bova tudi midva imela kdaj slab dan, toda hvala bogu se to na Ptuju ni zgodilo. Moram pa povedati, da je bila atmosfera čudovita, pred domačo publiko - glede na to da prihajam iz bližine Ptuja -je pač najlepše nastopati, to meje še dodatno motiviralo.«
Danijel Pokeršnik, poraz v finalu: »Z bratom sva zadovoljna z rezultatom, sploh glede na to, da je bila letos konkurenca še bistveno močnejša kot lani. Že v polfinalu sva se srečno in spretno izvlekla in zgleda, da sva tam unovčila vso srečo, saj sta v finalu bila Pajenk in Zemlja enostavno premočna. Sledita še dva tovrstna turnirja in seveda upam, da bova z bratom slavila v Kranju, ko bo na sporedu državno prvenstvo. Če bi slavila tam, bi namreč uresničil enega svojih glavnih ciljev, ki so povezani z odbojko na mivki. Samo dogajanje na Ptuju mi je bilo zelo všeč, bilo je še več ljudi kot lani, tudi organizacija je bila zelo dobra, kar je zelo pozitivno za popularizacijo tega športa.«
Camila Nilsson, članica zmagovalne ekipe iz Švedske: »S Taro sva presrečni, ker sva uspeli tukaj slaviti. Nisva sicer pričakovali, da bova zmagali, vendar pa sva iz tekme v tekmo igrali bolje, tako da je na koncu prišel tudi rezultat. Sicer pa moram iskreno priznati, da sva pričakovali močnejši odpor Erike in Simone. Všeč nama je bilo, da seje v finalu zbralo toliko gledalcev. Ti so sicer pričakovano navijali za sestri Fabjan, to pa naju je s Taro le še dodatno motiviralo.«
Erika Fabjan, s sestro Simono sta osvojili 2. mesto: »Ne vem, kaj se je pravzaprav zgodilo. V finalu sva namreč prikazali povsem drugačno igro kot pred tem, ko sva igrali res dobro. Proti švedskima tekmovalkama do sedaj sploh še nisva izgubili, na žalost pa se je to zgodilo ravno na Ptuju. Morda je malo k porazu pripomogel tudi pritisk, vendar pa bo dogajanje potrebno analizirati, saj sva v prvi vrsti odpovedali medve sami. Stekel nama ni nobeden element odbojkarske igre in resnično upam, da velja pregovor, da v tretje gre rado, in da bova s Simono slavili prihodnje leto.«
Nogomet • 2. liga
Remi s tretjeligašem
Labod Drava - Simer Šampion 1:1 (0:0)
1:0 Firer (57.), 1:1 Omanovic (78.).
Labod Drava: Simonič, To-
plak, Fekonja, Perger, Pečnik, Wagner, Emeršič, Krajnc, Za-goršek, Kurež, Firer. Igrali so še: Ljubec, Gril, Pauko, Furek, Tišma in Vodušek.
Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Laboda Drave
so v četrtek v športnem parku na Hajdini odigrali naslednjo v nizu prijateljskih tekem. Njihov tokratni nasprotnik je bil tre-tjeligaš Simer Šampion iz Celja, ki ga vodi stari znanec slovenskih nogometnih zelenic Janez
Foto: arhiv Base klub
Utrinek srečanja
Nogomet • Prva liga
Začel se je prvoligaški ples
S tekmami 1. kroga se je minuli konec tedna začelo nova, že 20. sezona v našem najmočnejšem nogometnem prvenstvu. Naslov prvaka iz lanske sezone brani Luka Koper, medtem ko so pokalni naslov osvojili Mariborčani. Ti dve ekipi sta se tudi že pomerili za prvo lovoriko v novi sezoni. Superpokal so sredi štajerske prestolnice osvojili Primorci in tako pokazali, da bodo tudi letos mešali štrene prav pri vrhu lestvice.
Prestopni rok je bil letos predvsem po zaslugi vijoličastih zelo razgiban, kakšna so nova razmerja moči, pa bomo videli šele po nekaj odigranih krogih. Na žalost v novi sezoni v prvi ligi ne bo več ekipe Laboda Drave, ki se je poslovila v lanski sezoni in bo letos tekmovala v 2. ligi.
Glavni favorit za naslov prvaka je po mnenju mnogih Maribor, ki je s spretnimi in pretkanimi manevri športnega direktorja Zlatka Zahoviča najbolj prevetril in osvežil ekipo, za mesta oz. za boje v evropskem vrhu pa bi naj kandidirali še Domžale, Luka Koper ter morda Olimpija, CM Celje in Rudar. Zdi se, da so v prestopnem roku, ki sicer traja vse do 31. avgusta, največ izgubili Goričani, katerih glavni cilj je letos obstanek v ligi. Nižje cilje kot lani imajo še v Lendavi, medtem ko se zdita zadnji mesti rezervirani za Triglav in Primorje. A glavni čar v nogometu so številni preobrati in presenečenja, zato se lahko razmerja moči včasih spremenijo zelo hitro in v celoti postavijo dogajanje na glavo.
Glavni cilj odgovornih je dvigniti število gledalcev na tekmah, saj v zadnjih letih njihovo število kljub boljši infrastrukturi pada, obenem pa želijo s pred nekaj leti uvedenim licenciranjem zagotoviti
pravilno delovanje klubov na vseh področjih, kar je še posebej pomembno v teh z ekonomskega vidika težkih časih. Dodajmo še, da je izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije na seji pretekli teden izglasoval nezaupnico razširitvi 1. in tudi 2. lige na 12 klubov, o čemer so se v zadnjem času precej kresala mnenja. Vsaj do sezone 2012/13 bo v državnem prvenstvu Slovenije še naprej igralo le deset klubov. To pomeni, da tako v letošnji kot tudi prihodnji sezoni ne bo sprememb, do teh pa bo morda prišlo pred sezono 2012/13, če bodo veljaki tedaj ocenili, da je napočil pravi čas za razširitev lige. Dvanajst klubov smo sicer že imeli med letoma 1998 in 2005, sedaj pa so mnenja preveč razdeljena, zato bodo razpravo nadaljevali v prihodnjem letu.
LUKA KOPER
Prišli: Igor Novakovic (Al Arabi), Danijel Marčeta (Partizan Beograd), Milidrag Marič (Primorje) in Željko Filipovič (Domžale).
Odšli: Dare Vršič (Timisoa-ra), Mitja Viler (Maribor), Dari-jo Biščan, Aleksander Rajčevič (Maribor), Simon Klun (Celje), Dalibor Radujko (Iraklis) in Miran Pavlin (konec kariere).
MARIBOR
Prišli: Aleksander Rajčevič (Koper), Mitja Viler (Koper), Tomislav Pavličic (Cibalia), Goran Cvijanovič (Gorica), Josip Iličič (Interblock) in Robert Berič (Interblock).
Odšli: Rene Mihelič (Nacional Madeira), Dejan Školnik (Nacional Madeira), Dejan Jurkič, Janez Aljančič, David Tomažič Šeruga (Panachaiki Patras), Flavio Beck Junior, Suad Filekovič in Miha Kokol (Nafta).
GORICA
Prišla: Dalibor Stojanovič (Domžale) in Anže Rupnik (Nafta).
Odšli: Matija Škarabot (Gent), Goran Cvijanovič (Maribor), Goran Galešic (Partizan), Mitja Pirih (končal kariero), Dragan Žilic, Dragoljub Nikolič, Milan Osterc, Ivan Bre-čevic (Kitajska), Matej Mlakar in Gorazd Gorinšek.
OLIMPIJA
Prišli: Alen Vučkič (Domžale), Ermin Rakovič(Labod Drava), Anej Lovrečič (CM Celje), Blaž Božič (Interblock), Damjan Ošlaj (Nafta) in Adnan Bešič (Domžale).
Odšli: Milan Purovic (Sporting Lizbona), Leonardo Bon-fim, Fernando De Abreu, Rok Roj (Rudar Velenje), Miha Špo-rar (zaključil kariero), Andrej Dugolin (Labod Drava), Jan Oblak (Benfica), Jalen Pokorn (Triglav), Sait Idrizi in Agim Ibraimi.
CM CELJE
Prišli: Gregor Fink (Labod Drava), Gorazd Zajc (Labod Drava), Amel Mujakovič (Nafta), Klemen Medved (Labod Drava) in Simon Klun (Koper).
Odšli: Slaviša Dvorančič (Nafta), Boris Bjelkanovič, Marlon, Anej Lovrečič (Olim-pija), Alen Romih (Aluminij), Jernej Leskovar, Domagoj Du-spara in Dejan Urbanč.
NAFTA
Prišli: Slaviša Dvorančič (Celje), Jože Benko (AEK Lar-naka), Ivan Filipovič (Labod Drava), Kristjan Kulčar (Labod Drava), Marko Balažic (Labod Drava), Zoran Lesjak (Medi-murje), Aleš Aljec (Mura 05), Matic Maruško (Mura 05) in Miha Kokol (Maribor).
Odšli: Siniša Jankovič, Bo-
Žilnik. V vročem in soparnem vremenu je predvsem ptujska ekipa prikazala malo dobrega nogometa in gostje bi lahko z malo več zbranosti v napadu slavili. Sploh v prvem delu igre so Celjani kar trikrat nevarno zapretili, medtem ko je bil pri Labodu Dravi nevaren le Ivan Firer. V drugem delu igre je tempo še dodatno padel, spremljali smo v glavnem igro med obema kazenskima prostoroma, kljub vsemu pa smo videli dva zadetka. Za Ptujčane je najprej zadel prej omenjena nova pridobitev »dravašev« Firer, gostje pa so tik pred koncem izenačili preko Omanovica.
Mladim Ptujčanom ostaja v uteho, da bodisi zaradi poškodb bodisi zaradi drugih obveznosti niso nastopili v najmočnejši zasedbi. Sicer pa so se na tekmi v modrem dresu predstavili tudi trije nogometaši, ki bodo z ekipo trenirali še naprej in skušali trenerju Bojanu Špehonji dokazati, da bi bili prava okrepitev za ptujsko moštvo. Gre za Tihomirja Tišmo (Malečnik), Frenka Voduška (Mons Claudius) in Gregorja Fureka (Železničar).
Naslednji prijateljski obračun bodo Ptujčani odigrali ponovno na Hajdini v sredo, ko se bodo ob 18. uri pomerili z Apačami, ekipo, ki tekmuje v MNZ Murska Sobota.
tp
rut Gerenčer, Damjan Ošlaj (Olimpija), Amel Mujakovic (Celje), Boštjan Zemljič (končal kariero), Sašo Kolman, Nejc Kolman, Gregor Bunc, Mihael Bukovec in Aleš Luk.
RUDAR VELENJE
Prišli: Uroš Korun, Dejan Djermanovič (Krško), Mihael Hertelendi (Bela krajina), Rok Roj (Olimpija), Sebastjan Ber-ko (Onisilos Sotira) in Nenad Novakovic (BiH).
Odšli: Nedzbedin Selimi (Domžale), Petar Stojnič, Miha Golob (SV Wildon), Almir Su-lejmanovič, Sebastjan Čelofiga in Jan Vidic (Ciper).
DOMŽALE
Prišli: Ivan Knezovic (Solin), Nedzbedin Selimi (Rudar Velenje), Luka Elsner (Austria Kärnten), Nace Kosmač (Pri-morje), Jernej Smukavec (Interblock) in Lucas Mario Horvat (Interblock).
Odšli: Alen Vučkič (Olim-pija), Jani Šturm, Janez Perme, David Sviben, Dalibor Stojano-vič (Gorica), Željko Filipovič (Koper), Adnan Bešič (Olim-pija), Tim Lo Duca (Primorje), Nedzbedin Selimi in Mitja Zat-kovič.
PRIM0RJE
Prišli: Dejan Marjanovič (Tolmin), Tim Lo Duca (Domžale), Željko Tomič (Pomorac), Matej Šutič (Bravo), Neven Čuturilo (Pomorac) in Almir Tanjič (Paphos AEP).
Odšli: Dejan Milic (Nea Salamis Famagusta), Milidrag Marič (Koper), Nace Kosmač , (Domžale), Simon Živec, Peter Petran (Senica), Emir Mehano-vič in Igor Krstič.
TRIGLAV KRANJ
Prišli: Boštjan Kreft (Rudar Velenje), Dragan Ovčina (Šenčur), Jalen Pokorn (Olimpija), Josip Špelič (Bela krajina).
Odšli: Željko Mitrakovič, Dejan Mišič, Dejan Robnik, Dejan Bajrič in Vedran Gavranič.
Tadej Podvršek
Nogomet
ALUMINIJ -LIECESTER 2:5 (2:3)
Nogometaši Aluminija so v okviru priprav na tekmovanje v 2. slovenski nogometni ligi odigrali prijateljsko tekmo z angleškim Liecester Cityjem, ki je na pripravah pod mariborskim Pohorjem.
Tekma je bila sicer zaprta za javnost, vendar si je nekaj najvztrajnejših ljubiteljev nogometa v Kidričevem le uspelo ogledati srečanje izza mrež ki-dričevskega stadiona. S potekom tekme so bili zadovoljni, še posebej v prvem polčasu, ko so igralci Aluminija prikazali res vrhunsko predstavo in ni nič kazalo, kdo je v višji ligi, kdo mogoče bolje organiziran ali kdo naj bi imel kvalitetnejši kader. Izkušeni Marko Kmetec in mladi Denis Rešek sta zadela v polno in poskrbela, da je srečanje v prvem delu bilo
zanimivejše in bolj razburljivo. V drugem polčasu so Angleži izkoristili napake v ožji obrambi domačih in dosegli še dva zadetka, ki sta bila bolj plod napak vratarjev. Pri domačih ni bilo kapetana Krajcerja, saj naj bi imel ponudbo, da kariero nadaljuje na Škotskem. Je pa za goste igral nekdanji igralec Atalante in Aluminija ter mladi reprezentant Slovenije Leon Črnčič, ki je dosegel četrti zadetek. Po nekaterih informacijah naj bi se Angleži zelo močno zanimali zanj.
Kidričani bodo v torek ob 18. uri v Mariboru igrali pripravljalno tekmo s Crveno zvezdo.
Aluminij: Zajc, Topolovec, Kljajič, Bajlec, Medved, Bingo, Rotman, Djokič, Milec, Kme-tec, Rešek. Igrali so še: Saga-din, Poljanec, Vrečko, Krajnc, Potočnik, Draškovič, Romih, Breg, Pučko. Trener: Bojan Flis.
Danilo Klajnšek
Atletika • Državno prvenstvo
Kolaričeva tretjič zapored do državnega naslova
S skokom, dolgim 646 centimetrov, si je Nina Kolarič v nedeljo na državnem prvenstvu v Velenju že tretjič zapored pri-skakala naslov državne prvakinje v skoku v daljino.
Slovenska državna rekorderka je bila bistveno boljša od konkurence, saj je bil tudi njen drugi najdaljši skok (626 centimetrov) iz prve serije daljši od skoka drugouvrščene. V drugi, četrti in šesti seriji je prestopila, peto pa je izpustila. »Še vedno imam težave in ne morem sestaviti celotnega skoka tako, kot je to potrebno za vrhunske izide. V zaletu nisem delala pravilnih korakov in nisem mogla razviti hitrosti, ki sem je sposobna. Na tem bom morala še delati,« je bila Kolaričeva po tekmovanju kljub zmagi kritična do svojega skakanja pred vrhuncem sezone, evropskim prvenstvom v Barceloni, ki se začenja naslednji ponedeljek. »Upam, da bom v Barceloni še uspešnejša in bom skočila daleč,« je dodala.
Do odhoda v Barcelono to nedeljo bo Kolaričeva s svojim trenerjem Gorazdom Rajher-jem poskusila odpraviti še zadnje pomanjkljivosti, da bi se na glavnem tekmovanju letošnje sezone čim bolje uvrstila. Letos je ob nekoliko preveliki pomoči vetra skočila 658 centimetrov, to pa je po najboljših
letošnjih rezultatih na Stari celini ne uvršča med trideset najboljših skakalk, kjer domi-nirajo predvsem številne ruske skakalke. V torek, 27. junija, čakajo Kolaričevo kvalifikacije za finale, ta pa bo na sporedu dva dni kasneje. Za uvrstitev med prvih 12 bo morala najboljša ptujska športnica pokazati svoje najboljše letošnje skoke.
Sicer pa se je na državnem prvenstvu v Velenju izkazala tudi Laura Pajtler, ki si je z močnim finišem pritekle bronasto medaljo v teku na 400 metrov s časom 57,66 sekunde. V zadnjih sto metrih je zaradi večjih izkušenj ugnala klubsko kolegico Urško Škerget (58,06 sekunde). Mladinki Škergetovi se je za las izmuznila medalja tudi na dvakrat daljši razdalji, kjer je prav tako končala na nehvaležnem četrtem mestu s časom 2 minuti in 18,53 sekunde. Še eno četrto mesto je dosegla Nastja Klanjšek v troskoku, vseeno pa je z rezultatom 11,64 centimetra dosegla osebni rekord. Veteran Dejan Dokl je z najdaljšim sunkom krogle v letošnjem letu (14,99 metra) osvojil osmo mesto. Nezadovoljen pa je Velenje zapuščal Mitja Horvat, ki se je uvrstil v finale prestižnega teka na 100 metov, kjer pa je z osmim mestom in časom 11,08 sekunde zaostal za svojimi pričakovanji. V metu diska je bil Rok Grdina prav tako osmi (39,94 metra). Mesto nižje pa je končal Matej Jeza v teku na 5000 metrov (17 minut in 15,34 sekunde.
UE
Foto: Mano Rolla
Pred nastopom v Barceloni čaka Kolaričevo še zadnje piljenje forme.
Nogomet • Pogovor z Romanom Glažarjem
Najaktivnejši ptujski sodnik
V nogometu so sodniki sestavni del igre, brez njih enostavno ne gre. In ravno v tej športni panogi so sodniki najbolj pod drobnogledom, zlasti če storijo kakšne napake. Ptujska sodniška organizacija spada med tiste v Sloveniji, od koder prihajajo dobri sodniki, rado videni na nogometnih igriščih kot delivci nogometne pravice. Eden izmed njih je Roman Glažar, ki je sojenje pričel 1997. leta in se prebil med najboljše sodnike v Sloveniji. Kot četrti sodnik je bil na nogometnih igriščih prve lige štiri leta, od leta 2009 pa je pričel soditi kot glavni sodnik v prvi slovenski nogometni ligi.
O tem, kako in zakaj se je odločil za nogometnega sodnika, nam je Roman Glažar povedal: "Nogomet sem igral za Hajdo-še in Skorbo, nato pa sem se odločil, da grem med sodnike.
To sem naredil sam, brez nagovarjanja. Enostavno sem v tem videl svojo priložnost, da spoznam širši svet. Kot sodnik sem sodil praktično na vseh igriščih v Sloveniji. "
O sojenju v 1. slovenski nogometni ligi in o svojih ciljih pa nam je ta 34-letni sodnik zaupal: "Zahtevnost sojenja nič kaj ne zaostaja za igranjem. Največja je gledanost na prvo-ligaških tekmah, zato je tam najtežje. Seveda je povsem drugače, če je veliko gledalcev, ker to vzpodbudi nogometaše, nam sodnikom pa je potem lažje. V svojih trinajstih letih sojenja je bilo kar nekaj vzponov in padcev. Enostavno moraš trdo delati in potem pridejo tudi uspehi. Rad bi še nadalje sodil v najvišjem slovenskem nogometnem razredu. Bil pa bi zadovoljen tudi s tem, da bi kot peti ali šesti sodnik dobil
Foto: DK in Črtomir Goznik
Roman Glažar spada med sodnike, o katerih ni slišati kritike.
priložnost na kakšni mednarodni tekmi, čeprav sem to delo že opravljal na zaključku Regions cupa v Munchnu."
In njegov pogled na sojenje na pravkar minulem svetovnem prvenstvu: "Rekel bi, da sem zadovoljen s sojenjem,
seveda če upoštevamo število odigranih tekem."
Sicer pa Roman Glažar spada med sodnike, pri katerih ni slišati kritik na sojenje tekem. To pa seveda pomeni, da je svoje delo dobro opravil.
Danilo Klajnšek
Kidričevo • Velik uspeh strelske družine
Župan sprejel mlade državne prvake
Župan občine Kidričevo Jože Murko je v petek, 16. julija, pripravil sprejem za člane Strelske družine Kidričevo Aleša Pernata, Nika Visočnika in Uroša Mohor-ka, ki so na nedavnem državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim orožjem osvojili naslov državnih prvakov.
Kot je na svečanem sprejemu v mali dvorani restavracije Kidričevo povedal predsednik Strelske zveze Slovenije in član vodstva SD Kidričevo Gorazd Maloič, je mlad in uspešen strelec Aleš Pernat znova dosegel naslov državnega prvaka v streljanju z malokalibrskim orožjem. Sicer pa so ponosni, da je kljub hudi sladkorni bolezni, zaradi česar ima že več let vgrajeno posebno črpalko, osvojil že tri naslove državnega prvaka, pristreljal pa si je tudi naslov šolskega prvaka v streljanju z zračno puško. Niko Vi-sočnik je osvojil 4. mesto med kadeti, Uroš Mohorko pa 3. mesto v streljanju z malokalibr-sko pištolo.
T \
Foto: M. Ozmec
Med sprejemom v restavraciji Kidričevo (z leve): župan Jože Murko, Aleš Pernat, Niko Visočnik, častni član SD Kidričevo Konrad Kramberger, Uroš Mohorko in predsednik Strelske zveze Slovenije Gorazd Maloič.
Odlično se je odrezala tudi ekipa članov Strelske družine Kidričevo v sestavi Jurček Lamot, Matevž Mohorko in Gorazd Maloič, saj je osvojila ekipno 1. mesto v državi.
Turnškov memorial • Pokal ostal doma
V soboto je bilo Športno društvo Apače na Dravskem polju organizator nogometnega turnirja v spomin na tragično preminulega predsednika Franca Turnška. Na njem so ob domači ekipi nastopile še ekipe Tržca, Lovrenca in Skorbe. Prvo mesto so osvojili nogometaši Apač, ki so v finalu premagali ekipo Tržca ter pokazali, da bodo tudi v novem prvenstvu 1. lige MNZ Ptuj visoko ciljali in da bodo poizkušali potrditi drugo mesto z novim trenerjem, bivšim nogometašem Sandi-jem Verlakom, ki je nasledil Gorazda Šketa.
Rezultati - polfinale: Apače - Lovrenc 2:0, Tržec - Skorba 2:0; za 3. mesto: Lovrenc - Skorba 2:0; za 1. mesto: Apače -Tržec 2:1. Končni vrstni red: 1. Apače, 2. Tržec, 3. Lovrenc, 4. Skorba.
APAČE - TRŽEC 2:1 (2:0)
Strelca za Apače: Predikaka in Širovnik, za Tržec Dejan Skr-binšek.
Postava Apač: Pišek, Tramšek, Metličar, Kralj, D. Širovnik, R. Širovnik, Mlakar, Šmigoc, P. Predikaka, A. Predikaka, B. Bauman. Igrali so še: Lendero, Kraner, Pepelnik, Vidovič, M. Bauman. Trener: Sandi Verlak.
Tržec: Mišič, Pernek, Kirbiš, A. Pečnik, Kovačič, Darjan Skr-binšek, Serdinšek, Krajnc, Dejan Skrbinšek, Emeršič, Zupa-nič. Igrali so še: Tomaž Fideršek, Darko Fideršek, Kavčevič. Trener: Robi Pečnik.
Danilo Klajnšek
Strelska družina Kidričevo ima bogato zgodovino, saj je pričela delovati že leta 1948, uradno je bila registrirana leta 1967, od tedaj pa njeni člani uspešno delujejo in sodelujejo na številnih domačih in tujih strelskih tekmovanjih. Osvojili so najvidnejše uspehe na področju strelstva v Sloveniji, poseben poudarek pa dajejo delu z mladimi, ki dosegajo odlične rezultate.
Župan Jože Murko je mladim in uspešnim strelcem, njihovim trenerjem in vodstvu Strelske družine Kidričevo v imenu občanov in občine čestital za velik in pomemben uspeh. Poudaril je, da pomeni osvojitev naslova državnih prvakov tudi uspešno promocijo občine Kidričevo v državi, ter dodal, da bodo v novi športni dvorani, katere gradnja je že v zaključni fazi, imeli še boljše pogoje za vadbo in tekmovanja, saj bo v njej urejeno sodobno športno strelišče. Izrazil je trdno prepričanje, da se jim bodo kmalu lahko pridružili še novi člani in mladinci, vsem skupaj pa jim zaželel tudi v bodoče veliko športnih uspehov, mirno roko ter dober pogled.
Ob tem je Gorazd Maloič, ki je eden od uspešnejših strelcev SD Kidričevo in od vsega začetka sodeluje tudi pri ureditvi športnega strelišča, dodal, da bo po vgradnji sodobne opreme kidričevsko strelišče eno najsodobnejših v državi, pa tudi Evropi in v svetu. Zato je med cilji, ki so si jih zastavili, priprava na prvenstvo v streljanju s samostrelom, kjer pričakujejo uvrstitev na eno od prvih treh mest v državi. Sicer pa je to disciplina, ki jo v šolah šele uvajajo. V novem športnem strelišču pa bodo imeli tudi veliko ugodnejše pogoje za vadbo in izvedbo raznih strelskih tekmovanj. Ob dejstvu, da premorejo dobre strelce in odlične trenerje, ki sodijo med najboljše v evropskem merilu, pa njihov največji cilj - udeležba na olimpijskih igrah - vsekakor počasi, a vztrajno postaja realnost. Ob tem pričakujejo seveda tudi izdatnejšo pomoč sponzorjev in donatorjev, saj je 4000 evrov, kolikor jih letno prejmejo od občine Kidričevo, za tako dobre in vrhunske uspehe ter za tako visoke cilje daleč premalo.
M. Ozmec
Košarka
Košarkarski spektakel v Centru
Slovenska košarkaška reprezentanca se bo prvič v samostojni Sloveniji predstavila ptujskemu občinstvu. V dvorani Center na Ptuju bo namreč v sredo, 21. julija, prijateljsko srečanje z Makedonijo, ki sodi v sklop priprav za nastop na svetovnem prvenstvu v Turčiji; začetek obračuna je predviden ob 20. uri. Ptuj je sicer že gostil košarkarsko reprezentanco, vendar pa je bilo to leta 1988, takrat še pod zastavo bivše skupne države, nasprotnik pa je bila Nemčija. Tokrat se torej ponuja odlična priložnost za vse, ki jih ta priljubljeni šport zanima, da vidijo na delu večino najboljših slovenskih košarkarjev, ki jih kot selektor vodi Memi Bečirovič. Nekaj fantov je, kot je to že v navadi, tokratno reprezentančno akcijo odpovedalo, kljub vsemu pa gre še vedno za zelo močno izbrano vrsto, ki bi lahko v Turčiji, če se seveda uskladijo vsi dejavniki, mešala štrene najboljšim.
Največ zaslug za to, da se bo naša izbrana vrsta predstavila na Ptuju, ima Dušan Lubaj, predsednik Košarkaškega kluba Maska. Reprezentanti so že od včeraj na Ptuju, nastanjeni v hotelu Primus. Danes ob 13.30 je predvidena tiskovna konferenca, na kateri bosta o tekmi spregovorila oba selektorja, slovenski Memi Bečirovič in makedonski Marin Dokuzovski. Izbrani vrsti Slovenije in Makedonije se bosta na Ptuju pomerili dvakrat: najprej v sredo ob 20. uri, nato pa še dan kasneje, le da bo druga tekma za javnost zaprta. Vstopnice za sredin spektakel so v predprodaji na voljo za 8 evrov, na dan tekme pa bodo stale 10 evrov.
Sicer pa je dosedanji del priprav slovenske reprezentance potekal na Rogli. Selektor je z delovno vnemo zadovoljen, obenem pa upa, da po nekaj odpovedih ne bo kakšnih po-
škodb. Razveseljivo je, da se bo reprezentanci lahko priključil tudi Goran Dragic, ki ima za seboj odlično premierno sezono v ligi NBA, vendar pa je njegov klub najprej zahteval podroben pregled njegovega kolena in šele nato prižgal zeleno luč za nastop odličnega branilca na svetovnem prvenstvu. Poleg tega je kar nekaj časa okleval tudi Jaka Lakovič, vendar pa se je na koncu le odločil, da pomaga našim fantom. Lakoviča je doletela tudi izjemna čast, saj je postal kapetan izbrane vrste. V pripravah bo naša reprezentanca odigrala številna srečanja, na katerih se bodo predstavili tudi trije debitanti in skušali selektorju Bečiroviču dokazati, da velja na njih računati tako v Turčiji kot tudi v bodoče. To so Matej Krušič, Zoran Dragic in Dino Muric.
Seznam 17 kandidatov za nastop na SP v Turčiji:
branilci: Jaka Lakovič (K), Barcelona (ŠPA), 186 cm, Sani Bečirovič, AJ Milano (ITA), 195 cm, Sandi Čebular, brez kluba, 196 cm, Goran Dragic, Phoenix Suns (ZDA), 194 cm, Zoran Dragic, brez kluba, 196 cm, Jaka Klobučar, Partizan (SRB), 198 cm, Beno Udrih, Sacramento Kings (ZDA), 194 cm, in Samo Udrih, brez kluba, 195 cm;
krila: Goran Jagodnik, He-mofarm STADA (SRB), 201 cm, Dino Murič, Parklji, 199 cm, in Boštjan Nachbar, Efes Pilsen (TUR), 206 cm;
krilna centra: Uroš Slokar, Montepaschi Siena (ITA), 210 cm, in Miha Zupan, St. Petersburg (RUS), 205 cm;
centri: Primož Brezec, brez kluba, 216, Matej Krušič, Ge-oplin Slovan, 211 cm, Hasan Rizvic, Unics Kazan (RUS), 212 cm, in Gašper Vidmar, Fener-bahce Ülker (TUR), 210 cm. Selektor: Memi Bečirovič.
tp
Športni napovednik
Aluminij s Crveno zvezdo
Nogometaši Aluminija pospešeno igrajo pripravljalna srečanja In danes (v torek) bodo ob 17.30 v Mariboru, pod Pohorjem, odigrali srečanje z beograjsko Crveno zvezdo.
4. Aninski tek v Cirkulanah
Športno društvo Cirkulane bo v petek, 23. julija s pričetkom ob 19.00 uri organizator tradicionalnega in sicer 4. Aninskega teka. Za članice bo proga dolga 4,7 km, oziroma dva kroga, v moški konkurenci pa je proga dolga 7,1 km. Prijavnina do 18 let znaša 3 evre, nad 18 let pa 5 evrov.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 18. mednarodni turnir Eurofest 2010
Zgodovinski uspeh Ormožanov v Izoli
Od 3. do 9. julija je v Izoli in Kopru potekal 18. mednarodni turnir pod imenom Eurofest. Letošnjega turnirja se je udeležilo 174 ekip iz 18 držav. Tekmovali so v 14 kategorijah - osmih moških in šestih ženskih.
Z 52 mladimi rokometaši v štirih kategorijah sta na turnirju nastopili združeni ekipi Jeruzalema in Gorišnice ter poželi izjemne rezultate. Vse ekipe so skupaj na 29 odigranih tekmah dosegle 26 zmag in le tri poraze ob skupni gol razliki 574:315. Kadeti so tekmovanje zaključili na 5. mestu, starejši dečki na 2. mestu, mlajši dečki in mini rokometaši pa so ponovili uspeh iz pretekle sezone ter drugič zapored osvojili turnir Eurofest.
Kadeti: Boljša le oba finalista
V močni konkurenci kar 21 ekip so z igro in rezultati ter končnim 5. mestom presenetili kadeti. V ekipi so skupaj zaigrali rokometaši Jeruzalema (6), Gorišnice (5) in Drave (1). Boljša od varovancev trenerja Darka Žnidariča in Alčija Šul-ka sta bila le kasnejša finalista Krško in Ajdovščina; Ajdovci so na koncu osvojili 1. mesto. Za kadete so nastopili: Matic Šulek, Igor Ranfl, Luka Zupa-nič, Tadej Vukan, Tomas Be-drač, Jan Antolič, Rok Šalamun, Aleksander Plohl, Sebastijan Kelenc, Lino Kirič, Aljaž Sok in Jaka Zoreč; trenerja Darko Žnidarič in Alči Šulek.
Rezultati ormoško-gori-šniško-ptujske ekipe s posa-
meznimi nasprotniki: Handball Club (Romunija) 22:15, Ajdovščina 16:22, Olomuc (Češka) 17:15, Trnje (Hrvaška) 22:10, osmina finala: Ci-mos 17:14, četrtfinale: Krško 20:26, za 5. mesto: Lovosice (Češka) 16:10.
Starejši dečki: Klonili v velikem finalu
Odlična zasedba letnikov 1997 je do velikega finala mlela svoje nasprotnike po tekočem traku. V polfinalu je tako padlo Krško s kar 26:13, čeprav je ta ekipa aktualni slovenski državni prvak v tej kategoriji. Pred tekmo velikega finala proti Tr-satu so bili mladi rokometaši iz Ormoža in Gorišnice v po-
Obramba Ormožanov (modri dres) je bila v Izoli najboljša.
Nogomet • NK Aluminij
Milec ostaja v Kidričevem
Nogometaši Aluminija so priprave na novo prvenstvo v 2. slovenski nogometni ligi pričeli v začetku julija. Igralska zasedba v primerjavi z minulo sezono ni doživela veliko sprememb. Na treningih ni opaziti Kristjana Lipovca, saj se je vrnil v ljubljansko Olimpijo, Gregorja Režonjo, ki si išče klub, ni pa bilo tudi Tomaža Toplaka, saj je prestopil k ptujskemu Labodu Dravi. Iz italijanske Atalante se je vrnil napadalec Leon Črnčič, ki bo vsekakor velika okrepitev, seveda če bo ostal v Kidričevem; trenutno je na pripravah z angleškim Leicestrom.
Ljubitelje nogometa pa najbolj zanima, kje bo končal mladi reprezentant Martin Milec, ki je s svojimi odličnimi igrami vzbudil zanimanje v Sloveniji in v nekaterih tujih klubih. Martin sedaj marljivo vadi in igra z nogometaši Aluminija iz Kidričevega.
Kako bi ocenil začetek priprav in nekaj odigranih srečanj?
»Reči moram, da vse poteka zelo dobro, saj smo nogometaši bili aktivni tudi pred pripravami. Veliko delamo na igri. Lansko prvenstvo smo zaključili z zelo dobro igro, sedaj pa jo želimo še izboljšati. Vsi se namreč zavedamo pomembnosti dobre pripravljenosti in glede tega ni nobenih težav. Odigrali smo tri tekme in pol (torkovo srečanje z Rudarjem
Foto: Črtomir Goznik
Martin Milec (rdeči dres) zaenkrat še ostaja v Kidričevem.
je bilo prekinjeno zaradi neurja, op. p.). Osebno sem zadovoljen. Proti Splitu smo imeli samo dva treninga, na turnirju v Stojncih pa je bilo že bolje. Do prvenstva je dovolj časa, da igro še izboljšamo.«
Govoriš tako, kot da boš ostal pri Aluminiju?
»Da, tako je! Zaenkrat ostajam v Kidričevem. Moja želja je in dogovor z mojim agentom Admirjem Ružničem, da naj bi še kakšno leto igral v slovenskem nogometu. To naj bi bil kak prvoligaški klub. Sedaj se moramo dogovoriti še z Aluminijem. Če se ne bomo dogovorili, potem bom pač igral za Aluminij. Bilo je tudi nekaj zanimanja italijanskih in angleških klubov, vendar o tujini kdaj kasneje. Najprej še mislim kaj narediti v slovenskem no-
gometu.«
Mamljive ponudbe so lahko za mladega nogometaša veliko breme. Kako pa jih ti prenašaš?
»Zanimanje za igranje v drugih klubih so res lahko dvorezen meč. Po eni strani ti godijo, vendar moram povedati, da dobro delam, da dobro igram in da v igri izključim vse to ter se osredotočim samo na nogometno površino in igro. Moj cilj pa je vsekakor še napredovati v igri. Čas bo prinesel svoje. Veliko bolje je, če izključiš pritiske in daš v ospredje samo nogomet.«
Na koncu je potrebno omeniti, da je Martin Milec bil član vseh mladih slovenskih reprezentanc, nazadnje mlade reprezentance U-21.
Danilo Klajnšek
Foto: UK
Miha Kavčič (modri dres) - prvo ime mlajših dečkov Jeruzalema v obrambi
polni vlogi favorita, vendar je bilo breme favoritov pretežko, ekipa je zaigrala v krču in doživela zaslužen poraz. Odlično 2. mesto so osvojili: Uroš Mendaš, Jurček Korpič Lesjak, Blaž Geč, Vid Lukman, Gašper Vesenjak, Miha Kolmančič, David Zagor-šek, Marko Kralj, Nejc Šandor, Matic Štumberger, Aljaž Te-ment, David Bezjak in Dejan Kociper; trenerja Uroš Krstič in Franc Šandor.
Rezultati s posameznimi nasprotniki: Orlik (Poljska) 20:8, Saeby (Danska) 24:6, Ci-mos 20:15, Mark Olimpija 23:8, Dunkerque (Francija) 21:9, polfinale: Krško 26:13, finale: Trsat (Hrvaška) 15:17.
Mlajši dečki: pika na i fantastični sezoni
Mlajši dečki Jeruzalema, ki
Rokomet
so tudi aktualni državni prvaki Slovenije, so z zmago na Euro-festu dodali piko na i fantastični sezoni. Pot do zmage na Eu-rofestu je bila kar težka, saj je ekipa v zaključnih bojih ostala brez Gašperja Horvata in Dominika Ozmeca, ki sta glavna nosilca igre Ormožanov. Ekipa je odigrala kar devet tekem in zabeležila isto število zmag. Še najtežje so do zmage prispeli v velikem finalu, kjer je z 18:14 klonil danski Saeby. Eurofest so osvojili: Kevin Caf, Jurček Korpič Lesjak, Rene Rizman, Nino Ulaga, Tilen Kosi, Rene Plavec, Timon Grabovac, Gašper Horvat, Dominik Ozmec, Miha Kavčič, Filip Luci, Tomi Sok, Nejc Zidarič in Martin Hebar; trenerja Uroš Krstič in Mladen Grabovac.
Rezultati: Trnje (Hrvaška) 20:9, Kolubara (Srbija) 23:8, Izola 26:5, Saeby B (Danska)
Foto: UK
Miha Kolmančič - prvo ime starejših dečkov
27:3, Dunkerque (Francija) 15:6, Zagreb 11:9, Obudai (Madžarska) 23:5; polfinale: Krško 23:15; finale: Saeby A (Danska) 18:14.
Mini rokomet: Tudi Eurofest je ormoški
Aktualni državni prvaki Slovenije v mini rokometu so vlogo favoritov potrdili tudi na turnirju v Izoli. Fantje so zaigrali odlično in nanizali šest zmag. Največ težav so imeli v polfinalu, kjer so odigrali najslabšo tekmo, a dovolj dobro, da so ugnali češki Obudai s 16:14. V velikem finalu je ekipa gladko ugnala koprski Cimos. Eurofest so osvojili: Jurček Korpič Lesjak, Rene Rizman, Žan Kociper, Anže Horvat, Kristjan Petek, Niko Jovanovič, Luka Voljč, Lan Voršič, Nejc Zidarič, Martin Hebar, Blaž Zadravec, Teo Šulek, Aljoša Munda, Anže Notersberg, Gašper Hebar, Jan Debelak in Žan Ozmec; trenerja Uroš Krstič in Mladen Gra-bovac.
Rezultati: Izola 17:10, Ko-lubara (Srbija) 21:6, Olomuc (Češka) 16:7, Novi Beograd (Srbija) 20:9; polfinale: Obu-dai (Madžarska) 16:14; finale: Cimos 19:13.
UK
Tabor Drava za najmlajše
Udeleženci rokometnega tabora Drava 2010
V Markovcih je v prvem tednu šolskih počitnic potekal rokometni tabor za najmlajše ptujske rokometaše. To je bil tabor v pravem pomenu besede, saj so fantje tudi spali v Markovcih. Udeleženci so bili fantje od letnikov 2001 do 1998.
Pod budnim očesom trenerjev mlajših selekcij so mladi ro-kometaši spoznavali značilnosti velikega rokometa, njegove osnovne elemente in prvine. Starejši so mlajšim pri tem z nasveti stali ob strani. Za popestritev so poskrbele številne dodatne aktivnosti: turnir v namiznem tenisu, tekma s star-
ši, pohod do Ranče in vožnja s Cigro po jezeru, prireditev Drava ima talent, atletski mnogoboj ...
Mladi ptujski rokometaši Drave so se v tem tednu zelo zbližali in uživali v skupnem preživljanju časa, kar je samo še dodatno potrdilo, da se na Ptuju razvijajo nove generacije rokometašev. Da je tabor lepo uspel, se morajo posebej zahvaliti mladim članom, ki so jim priskočili na pomoč in se tudi sami poizkusili v vlogah trenerjev, pa tudi OŠ Markovci, ki jim je nudila odlične pogoje za izvedbo tabora.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet •
Pokal ŠD Rim
Športno društvo Apače slavi 40-letnico delovanja. V okviru številnih prireditev so izvedli tudi nočni turnir v malem nogometu. Prvo mesto so osvojili nogometaši ŠD Rim, druga je bila ekipa X5, tretja pa ekipa Gostilne Kurež. Najboljši strelec je bil Aleš Vrabl, za najboljšega vratarja pa je bil izbran Aleš Kodrič - oba prihajata iz zmagovalne ekipe ŠD Rim.
Danilo Klajnšek
Foto: UK
Foto: DK
torek • 20. julija 2010
Zanimivosti, bralci pišejo
ŠtajerskiTEBKiK 15
Ormož • Mladinski raziskovalni tabor Veteranov vojne
Mladi spoznavali vojno za Slovenijo
Člani ormoške veteranske organizacije so si v letošnji plan dela zapisali tudi organizacijo mladinskega raziskovalnega tabora. K sodelovanju so povabili Gimnazijo Ormož in Zgodovinsko društvo Ormož, se dogovorili za vsebine, obseg in način izvedbe tabora.
Mladinski raziskovalni tabor so organizirali, da bi dijakom in učencem približali obdobje priprav in vojne za Slovenijo 1991. Posebno težišče so dali dogodkom, ki so se odvijali v nekdanji občini Ormož in so bili v njih vključeni pripadniki TO občine Ormož. Organizatorje je prav posebej motiviralo spoznanje, da so bili prav ti dogodki sčasom izrinjeni iz javnosti, med prebivalci pa so se iz različnih razlogov pojavile različne oblike potvarjanja resnice o vojni za Slovenijo.
Tabor je potekal 5 dni, od 28. junija do 2. julija. Udeležili so se ga Polona Kociper, Katja Špicelin Kodelič in Nataša
Zadravec iz Gimnazije Ormož ter Aljaž Jurkovič in Tadej Vu-kan iz Osnovne šole Ormož. Vodja tabora jr bil profesor Miran Fišer. Delo je potekalo v prostorih Veteranskega kluba v Ormožu in na terenu na lokacijah, kjer so se odvijali vojni dogodki: v Ormožu, Središču ob Dravi, na Kogu in v Gomili.
Prvi dan so se udeleženci seznanili s Teritorialno obrambo občine Ormož, z razmerami, ki so vladale v Jugoslaviji tik pred osamosvojitvijo, in z vojnimi dogodki na mostu in pri Timi v Ormožu. Udeležencem tabora so organizatorji predstavili tudi orožje, s katerim so se pripadniki TO upirali veliko moč-
Med predstavitvijo dela na raziskovalnem taboru
Foto Ivan Svajgl
Foto Miran Fišer
Med pogovorom o delu enote PDD
nejšim silam JLA. Drugi dan so bile na vrsti tehnike im metode, ki jih zgodovinarji uporabljajo pri strokovnem delu, ter fotografiranje in sodobne tehnike obdelave fotografije. Tretji dan so mladi raziskovalci preživeli v Frankovcih: ogledali so si zasebno zbirko orožja in vojaške opreme ter se seznanili s posebnostmi vojaške uniforme, ki so jo nosili pripadniki TO, in izvedeli za vse težave, ki so jih imeli v vojni, ker so bili zelo podobno oblečeni kot pripadniki TO. Na terenu so si skuhali malico in kosilo, se pomerili v streljanju z zračno puško in lokom. Popoldne
Kicar • 90 let Alojza Ciglarja
Cirkulane • Deseta pesniška zbirka Jožice Štumberger
Cil, zdrav, vesel pesem moja ljubezen
V društvu upokojencev Rogoznica praznujejo letos štirje člani 90 let.
1. julija je praznoval 90 let Aloj Ciglar iz Kicarja 34. Obiskali so ga predsednik, tajnik in član upravnega odbora društva. Čestitali so mu k visokemu jubileju ter izročili priložnostno darilo. Pričakal jih je čil in zdrav ter dobro razpoložen.
Lojzek, kot ga kličejo, se je rodil v Kicarju v kmečki družini. Osnovno šolo je obiskoval na Ptuju. Tu se je tudi izučil za tesarja in to delo opravljal pri Gradisu vse do upokojitve. Poročil se je leta 1950, postal vdovec 1969. leta in se drugič poročil 1971. leta. V zakonu se mu je rodilo 6 otrok. Sedaj
živi z ženo in v neposrednem sosedstvu z družino hčerke Vesne v Kicarju.
V veliko veselje mu je 11 vnukov in 7 pravnukov. Pravi, da v življenju ni z ničemer pretiraval in zelo rad je opravljal svoj poklic. Bil je aktiven kot gasilec, v kraju pa je aktivno sodeloval pri napeljavi elektrike, telefona in pri asfaltiranju ceste.
Ob koncu obiska je vsem zbranim zaigral nekaj veselih viž na frajtonarico. Ob želji, da mu zdravje še dolgo služi, so si zaželeli snidenje na naslednji okrogli obletnici.
Janko Mlakar
Obisk pri slavljencu Alojzu Ciglarju v Kicarju
Foto: Vesna Ciglar
Te besede je zapisala recen-zentka v uvodni besedi ob izidu desete pesniške zbirke »Pesem moja ljubezen«ljudske pesnice iz Cirkulan Jožice Štumberger. Je izrazita pesnica doživetij in občutkov. Pesmi ji narekuje njen notranji glas, ki mu zna prisluhniti in ga preliti v zapisano besedo. So dokument časa, ki naglo spreminja svojo bistveno podobo.
V svojih pesmih Jožica še enkrat podoživlja vse pomembnejše ljudi in dogodke, ki so se na kakršen koli način dotaknili njenega življenja ali nanj celo bistveno vplivali. Pesmi ne potrebujejo razlage. Nedvoumne so, kristalno jasne, zato jih lahko vsak razume. Iz pesmi o očetu, materi, hčerah, vnukinjah veje ljubeč odnos do teh njej najdražjih. Spoštljivo obuja spomin na domačo hišo, na praznike in običaje. Zahvaljuje se Stvarniku za vse, kar je doživela na prehojeni poti. Vse to je le nekaj besed o upokojeni pesnici Haloz Jožici Štumber-ger.
Ker jo dobro poznam, vem da ne miruje in na obzorju je njena enajsta knjiga (presenečenja). Želim si samo, da bi jo v domači občini malo bolj spoštovali in jo kdaj povabili medse ali ji pripravili literarni večer, kajti vrednote Haloz je ponesla med vse Slovence kakor tudi na tujem.
Draga Jožica, naj ti zdravje služi še naprej in oko še vedno občuduje lepote in roka zapiše občutja ob videnem. Danica Štumberger Petrovič
viča izvedeli skoraj vse o Kogu, njegovi preteklosti in dogodkih, ko je JLA požgala 9 hiš v krajevni skupnosti. Obiskali so tudi Gomilo, si ogledali Bajzek
ter se pogovorili s Haložano-vimi, ki so v vojnem požaru izgubili hišo. Na poti v Ormož so se ustavili pri Miklavžu in si ogledali gasilski muzej. Zadnji dan tabora so namenili ureditvi vtisov, spoznanj in znanj. Napisali so priložnostni bilten in se pripravili na predstavitev tabora staršem in prijateljem na zaključni prireditvi. Na zaključno prireditev so zato povabili starše udeležencev, vse predavatelje, mentorje in sodelavce ter člane predsedstva OZVVS Ormož.
Miran Fišer
so se pogovarjali s pripadniki voda PDD in od njih izvedeli, da so bili pripadniki tega voda usposobljeni za posebne naloge, da so imeli doma orožje in strelivo že od novembra 1990, da bi se lahko kar se da hitro odzvali na napad JLA, ter kaj vse so doživeli v vojni za Slovenijo. Pogovor jih je tako prevzel, da niso opazili, da je čas za odhod domov že minil. Tudi naslednji dan je minil na terenu. Obiskali so Središče ob Dravi, si ogledali kraj spopada TO in milice s pripadniki JLA ter obiskali župana Središča ob Dravi. Nato jih je pot vodila na Kog, kjer so od Toneta Lusko-
Foto Miran Fišer
Po delu na terenu je teknil vojaški golaž
Nekoč ... enaka je ljubezen bila. Nekaj je še ostalo na duši. Raslo je in postajalo vedno močnejše. Misli so se prelevile v besede in se povezovale v pesmi. Bilo je povsod. Doma, v samoti, za mizo, v vinogradu, v tišini.
Foto: osebni arhiv
Ljudska pesnica iz Cirkulan Jožica Štumberger
Prejeli smo
Ali mora zloglasni konc. lager v Kidričevem iti v pozabo?
Takšno vprašanje si postavljamo poznavalci tukajšnjih zgodovinskih in zločinskih dogajanj in tudi še redki preživeli iz tukajšnjega komunističnega lagerja »Hitlerjev rajh«, ko smo po 65 letih že verjeli, da je državna ustanova za spomeniško varstvo uredila njegovo spomeniško nedotakljivost, kot je bilo zapisano v enem slovenskih časopisov 24. januarja 2006: »Mariborska enota za varstvo kulturne dediščine je namreč naselje že v septembru 2002 registrirala kot kulturno dediščino. Trenutno je v teku postopek vpisa v Register nepremičnine kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo«
Z dvomom v to izjavo, saj v Kidričevem rušijo še zadnje ostanke zgodovinskega spomenika - zloglasnega taborišča, sem se znova spomnil pisanja tukajšnjih zgodovinarjev (Vida Rojc), in to še leta 1984: Ko so jugoslovanski narodi izbojevali zmago in si začrtali pot v socializem, je taborišče v Strni-šču prevzela uprava notranje varnosti (OZNA) in ga naselila s političnimi zaporniki - nekdanjimi sodelavci okupatorja ter vojnimi ujetniki...
Še vedno so tako misleči, kot je videti iz tega primera rušenja, je sklepati, da se še vedno dela vse, da bi zločini komunizma šli v pozabo. Takšno tendenco potrjuje moj sum od leta 2002, ko je ob izdaji knjige Kraj prišlekov, nedavno pa še knjige Vse je za povedati, prišlo pri nekaterih zaverovanih v realsocializem, ki ga še vedno predstavlja prav Kidričevo, do določenega strahu. V teh publikacijah se namreč dotikam potrebe po muzeju in predlog primerjam s Kobaridom. Kidričevo po številu zgodovinskih dogodkov namreč nima primerjave v Sloveniji in širše, tam v Kobaridu pa so znali narediti svetovno znameniti muzej samo na osnovi soške fronte. Prav zato sem težje verjel svojim očem, ko sem zvečer 1. 7. 2010 zagledal ru-
šilni stroj na ostankih nemškega in nato še konc lagerja za »proti-komunistične elemente«, kot sta v najdenem pismu Matiji Mačku maja 1945 zapisala najditelja te lokacije z 29 objekti nemškega delovnega taborišča.
Kot nekdanji mladinec, ki sem še sam pomagal rušiti tukajšnji lazaretski kopalni bazen, in delavec v TGA sem tokrat ob prizoru rušilnih strojev takoj telefonsko kontaktiral z županom, ki mi je zagotovil, da je vse zakonito. Seveda sem nato šel dalje in se obrnil na nekatere službe in ustanove v državi, kakor tudi na nekaj posameznikov, ki imajo posluh za spomeniško varstvo in se lahko pohvalijo z ustreznimi referencami. Na osnovi te akcije je dne 7. 7. 2010 prišlo do srečanja »na licu mesta« z vodjo enote Zavoda za zaščito kulturne dediščine v Mariboru, ki me je pomirjal s tem, da ta lokacija (kjer se je tudi tedaj rušilo) naj ne bi spadala v istoimensko naselje Kidričevo (čeravno je prav tako Kidričevo) in torej zanjo navedeni citat iz časopisa naj ne bi veljal. Napoten pa sem bil še v Zgodovinski muzej in Zgodovinski arhiv v Ptuj, kjer sem se dogovoril, da jim o tem podrobneje napišem preko elektronskega dopisa. Istočasno pa s tem dopisom obveščam še nekatere medije in tudi zainteresirane posameznike.
Nenazadnje pa še: kot ljubiteljski poznavalec zgodovine tega kraja, kraja s kultnim - in to že šestim - imenom ter poznanega po »specialnih torturah« in na tisoče pobojih, kjer so po lastnih izpovedih prisotnih poleg tifusa morili še »komur se je pač zahotelo«, in je v okolici na tisoče zagrebenih okostnjakov, se prav zato in še tudi drugih razlogov iz prejšnjega stoletja potegujem, da se Kidričevo kot celota resnično zavede v dokumente kulturne dediščine oziroma resnične zaščite. Ponovno tudi apeliramo, da se glede postavitve predlaganega muzeja - parka spomina (Vse je za povedati) že enkrat kaj premakne in ne samo ruši. Pohvale vredno pa je, da se je obnovila pokopališka kapelica in okolje vojaškega pokopališča iz lazareta oziroma prve vojne!
Rajko Topolovec
Spodnja Kungota • Na tisoč in en način o lesenih »klepetuljah«
Klopotec lahko izda skrivnost, pa tudi vinjenost
Kmalu bodo v vinogradih znova zapeli klopotci, ki so že v rani mladosti vzbudili zanimanje Draga Koradeta iz Spodnje Kungote. Ljubiteljsko se jim tako posveča že skorajda celo življenje, decembra lani pa je izdal tudi knjigo Klopotec, prvo slovensko monografijo o tem simbolu naših goric, o katerem pozna mnogo zanimivosti. Ste recimo vedeli, da klopotci govorijo, da naj bi se jih včasih bale celo kače in da lahko služijo tudi kot alkotest?
Ljudje so si že v davnih časih na najrazličnejše načine poskušali zavarovati pridelek, z ustvarjanjem ropota naj bi tako plašili živali že pred našim štetjem, tudi v času rimskega pesnika Vergila. »Ta opisuje, da so morali plašiti ptiče, ki bi drugače pojedli vso grozdje,« je povedal strasten ljubiteljski raziskovalec lesenih »čuvajev« vinogradov, ki se jih sicer ptice dandanes ne bojijo več kaj dosti, sam pa se je zanje navdušil že pri približno desetih letih. Kako se klopotec giblje in začne vrteti brez pomoči človeka, mu je namreč pomenilo nek navdih in tako se je kasneje lotil tudi proučevanja tega »glasbenika« štajerskih goric, o izvoru katerega obstaja več teorij.
Med njimi tudi taka, ki pravi, da je avtohton izdelek vzho-dnoštajerske pokrajine in da so si ga avstrijski Štajerci vzeli za svojega. Sogovornik pa pravi takole: »Haloški in slovensko-goriški tip klopotca zagotovo izvirata iz območja Haloz in Slovenskih goric. O tem je pisal tudi evropski etnolog Leopold Kretzenbacher, ki je na osnovi dejstev zapisal, da je domovina klopotcev južno od Drave in Mure, torej na naših slovenskih tleh.«
Sama klopotčeva zgodba naj bi se v slovenskem prostoru začela sredi 18. stoletja v okolici Ptuja, in to ne, kot bi bilo pričakovati, v vinogradih, temveč na žitnih poljih. »Okoli leta 1770 so nato klopotec postavili tudi v vinograd in takrat je bil učinkovit,« je pojasnil Korade, ki ima o tej teoriji tudi nekaj pomislekov. Meni namreč, da sega zgodovina klopotca še nekaj časa nazaj, saj ena izmed teorij govori, da so te naprave starejše od mlinov na veter. Glede slednjih pa je prišel do podatka, da so jih v Slovenskih goricah oziroma na gradu Vur-berk poznali že leta 1525: »Če bi ta teza torej držala, naj bi že pred tem bili na našem območju klopotci, vendar za to še nimam nekih pisnih dokazil.«
So pa dokazila o obstoju klopotcev v raznih literarnih delih, ki so nastajala skozi čas. Strokovnjak v prvi vrsti omenja sloveskogoriškega pesnika Leopolda Volkmerja, ki je leta 1797 napisal socialno pesem Tožba enega vencerla, ki govori tudi o težkem življenju vini-čarja. Korade je kot iz rokava stresel recitacijo: »Tak žalostno za mene, vesela bratva mine, a glej klopotec štime, nič ne da
od se. O, kaj le to pomeni? Nič dobrega ne bo. Srce se mi po-veni, kaj če dobim slovo?«
Volkmer namreč govori o obdobju postavljanja klopotca, ko je gospodar lahko odpustil viničarja, zato je bil to zanj čas upanja, veselja in strahu hkrati.
Nekoč so se pod klopotci zaljubljali
Kot pravi avtor knjige Klopotec, poznamo na Slovenskem dva njegova tipa: slovensko-goriškega oziroma prleškega, ki ima štiri krake oziroma dve peresi, in haloškega, ki je šest-kraki oziroma triperesni: »Če k temu dodamo še eno pero, pa dobimo avstrijski tip, katerega vpliv se čuti na zgornjem robu Slovenskih goric (recimo v Kungoti), kjer postavljajo tudi takšnega.«
Natančnega podatka, če te lesene vetrnice pozna celotna Slovenija, pa Korade ne pozna, saj je v glavnem preučeval območje Haloz in Slovenskih goric, sicer pa so po njegovih besedah klopotci tudi na Bizelj-skem, Dolenjskem, Goričkem, skratka z njimi se prepleta velik del slovenskega vinorodnega območja. »Je pa res, da je po sedaj znanih podatkih najbolj razširjen na območju Haloz in Slovenskih goric. Po mojih izsledkih naj bi bilo tu okoli 800 klopotcev.«
Postavljati so se v glavnem začeli ob krščanskih praznikih, na dan svetega Jakoba in Ane (25. in 26. julija), svetega Lovrenca in Jerneja (10. in 24. avgusta) in pa na veliki šmaren, 15. avgusta. »Sodeč po anketi, ki sem jo opravil, je v Slovenskih goricah bolj veljalo, da so ga postavljali konec julija, v Halozah pa avgusta,« je razložil Drago Korade.
Ob tem dogodku so se oblikovale različne navade. »Gospodar je povabil ljudi, ki so mu vse leto v vinogradu pomagali, na nek način se jim tako oddolžil. V preteklosti so bile te prireditve bolj skromne, so pa tako mladi kot stari izkoristili priložnost za druženje. To so bile redke priložnosti, da so se mladi lahko srečevali, spoznavali in velikokrat je preskočila tudi iskrica ljubezni,« je nadaljeval sogovornik.
Gospodar je nekoč povabil tudi sosednje viničarje, ki so pomagali nositi po delih klopotec na breg. Ob tem so razposoje-no tekali otroci, harmonikar pa je skrbel za veselo vzdušje: »Ko so fantje prišli do stebra, so po-
stavili dve lestvi, na katerih sta potem dva z vrvmi vlekla dele klopotca na steber, spodaj pa so jih ostali pomagali potiskati s palicami. Prisotna je bila seveda tudi gospodinja, ki je spekla štruklje za te vešče in močne fante, gospodar pa je imel kako steklenico žganja v žepu, ki je krožila od moža do moža. Ko je bil klopotec pognan, so tudi malo zaplesali in druženje je trajalo do poznih ur.«
Zvezda dogodka pa je nato veselo regljala tam nekje do martinovega.
Klopotec namesto rumenega tiska?
Skozi zgodovino pa stražarji vinogradov niso bili samo klo-potci, ampak so imeli tudi člo-
veškega pomočnika - ovtarja. Medtem ko je lesena naprava varovala pred ptiči, je delal ta uslužbenec red v samem vinogradu. »Slovenske gorice in Haloze so bile znane po tem, da so v času postavljanja klopotcev najeli ovtarje za trimesečno honorarno delo, ki je bilo zelo dobro plačano, pa tudi zelo nevarno. V tem času so vinograde čuvali dan in noč,« je dejal sogovornik in dodal tudi, da je moral nekdo, preden je postal ovtar, opraviti poseben postopek, ki je vključeval celo prisego na sodišču. Njihovo stalno prisotnost v vinogradih so gospodarji preverjali tako, da so na zunanjo okensko polico nastavili kozarec žganja, ki ga je na svojem nočnem pohodu popil ovtar.
Gospodarji goric so tudi že od nekdaj tekmovali, kdo bo imel največjega - klopotec seveda. Njegova velikost je bila odvisna od velikosti vinograda. »V preteklosti so rekli, da je ponos gospodarja njegov klopo-tec,« je poudaril Korade.
Dandanes je po njegovih besedah največji v Sloveniji (če je kriterij dolžina kril) iz Železnih Dveri, saj je njegov premer 14 metrov, najmanjšega pa hrani sam in je v funkciji spominka, saj je premer kril dolg štiri centimetre.
Klopotci so torej različno veliki, bili pa naj bi tudi različno zgovorni. V preteklosti so predvsem prebivalci Haloz in Slovenskih goric namreč znali reči, da govorijo, saj so si zvok, ki nastane, ko maclek tolče po deski, prevedli v neko govorico. Klopotec, ki je bil visoko nad vsemi, naj bi namreč vedel vse, kar se v vasi dogaja. Med seboj so si tako po raziskoval-čevih šaljivih besedah podajali razne čenče in informacije: »Na primer, če je klopotec videl, da nekdo zoblje grozdje v vinogradu, je to sporočil po vasi. Kradljivca grozdja je svaril v taktu svojega klopotanja: 'Ne zubati, tuko bom! Ne zuba-ti, tuko bom ...!' Ali pa ena bolj vesela, ko je mož kupil ženi kapo: 'Ded je babi kapo kupa! Ded je babi kapo kupa!' in naprej vedno hitreje, če ga je veter seveda bolj pognal. In še ena bolj žalostna, ko je klopo-tec izvedel, da se je v vasi nekaj hudega zgodilo: 'Ded je babo buja. Ded je babo buja ...!' Veliko je zbranega gradiva na temo klopotčeve govorice.«
Glasbilo, s katerim se prežene tudi krte
Poleg že omenjenih zanimivosti smo od Koradeta izvedeli tudi, da se klopotec uvršča celo med glasbila in da je zanj najprimernejši hruškov les. Zagotovo pa je bil eden bolj pre-sentljivih podatkov, da je z njim lahko povezan tudi alkotest. »To so v začetku prejšnjega stoletja počeli v študentskih družbah, tudi na mariborskem območju. Brez zapletanja jezika so morali v veseli družbi hitro povedati besedilo, povezano s klopot-cem. Če jim je to uspelo, je to pomenilo, da so še trezni in da lahko pijejo. Povedati pa so morali: »Dober klopotec v svojem klopotališču klopotujoče kloputa. Naš klopotec je dober klopotec, torej naš klopotec v svojem klopotališču klopotujo-če kloputa,« je vsekakor dokazal svojo treznost Kungočan, ki je gradivo za svojo knjigo zbiral tudi v ptujski knjižnici.
Od alkotestov pa h kačam - kot je splošno znano, naj bi lesene klepetulje v goricah regljale predvsem zato, da bi prestrašile ptiče, po ljudskih vražah pa tudi kače iz grozdja. O izvoru takšnega verovanja smo povprašali raziskovalca. »Predvsem gospodarji so dejali, da so se v vinogradu pojavile kače. Namen tega je bil, da bi odvrnili predvsem otroke in jih strašili, da ne bi v času zorenja grozdja odhajali v vinograde. Tudi gospodinje so bile žalostne, saj so dobile prepoved za svoje kokoši, ki so morale biti zaprte vse do končane trgatve. Takrat so lahko otroci, kokoši in drugi veselo odšli po grozdne jagode, če jih je seveda kaj ostalo,« je odgovoril.
Zanimivo je tudi, da ima ta naprava, ki jo poznamo prav po klopotanju, nekakšnega bratranca, ki od sebe ne da glasu. Imenuje se mutec, nemi klopo-tec oziroma mišjek, opisal pa ga je Korade: »Od klopotca se loči po tem, da ne oddaja zvoka, se pa ob vrtenju kljub temu ustvarja frekvenca, ki moti živali, na primer, miši, podgane ... Nekateri ga še danes postavljajo na vrtovih in pravijo, da odganja krte in voluharje.«
Seveda pa pri vseh bolj ali manj zanimivih podatkih ne smemo pozabiti, da je klopo-tec pravzaprav pomemben del naše dediščine. Korade je tako prepričan, da bi ga morali znati bolj vrednotiti in izkoristiti, kot je to uspelo Avstrijcem.
Polona Ambrožič
Foto: arhiv Draga Koradeta
Piše: Mitja Krempl • Pobeg čez veliko lužo - Argentina (2.)
Buenos Aires - Pariz Južne Amerike
Glede na dolg let, ki je bil za nama, in nove podnebne spremembe, ki sva jim bila podvržena, bi sicer bila potrebna krajša akli-matizacija na novo okolje (ali vsaj regeneracija telesa), pa vendar naju je radovednost takoj po odložitvi nahrbtnikov pognala v mesto.
Ena prvih znamenitosti, ki je pozdravila nova prišleka v mestu, je bil trg Plaza de Mayo. Trg je dobil ime po mesecu maju, saj je tega meseca leta 1810 bil prizorišče vstaje, ki je vodila v kasnejšo neodvisnost Argentine izpod španske vladavine. V stavbi z roza fasado (Casa Rosada) je danes uradni sedež vlade in predsednika države, zaradi česar trg oblegajo turisti, prav tako pa na trgu najdejo svojevrstno uteho tudi matere, ki so v času vladavine vojaške hunte izgubile svoje otroke. Vojaška hunta je namreč veliko mladih, ki so bili drugače politično usmerjeni ali pa je za njih zgolj sumila, da simpatizirajo z drugo politično strujo, mučila in umorila. Matere s transparenti in fotografijami svojih otrok skušajo opozoriti javnost na to žalostno obdobje argentinske zgodovine.
Od trga Plaza de Mayo vodi v okrožje San Telmo ulica De-fensia. Vsako nedeljo se na tej ulici odvija sejem in gneča je včasih prav neznosna. Ulica je dolga približno 2 kilometra in po vsej njeni dolžini so postavljene stojnice, kjer nevsiljivi prodajalci ponujajo oblačila, nakit, lesene izdelke, skodelice za mate (njihova značilna
pijača), medtem ko poulični glasbeniki zabavajo s svojimi glasbenimi mojstrovinami. Ulica se konča s Plaza Dorrego, majhnim trgom, kjer je postavljena nedeljska tržnica, tukaj se ponavadi zadržujejo tudi plesalci tanga, katerih namen je s poziranjem zaslužiti kak peso.
Naporno pohajkovanje in ogledovanje sta naredila svoje in želodec naju je že pošteno opozarjal, da je pajku v njem uspelo narediti veliko mrežo, v katero bi se lahko ujel kak »fajn šnicl« z žara. Na splošno velja, da v Argentini na svoj račun pridejo predvsem mesojedi, saj je ponudba njihove govedine res zelo raznovrstna, predvsem pa po dostopnih cenah. Sami so v svetovnem vrhu pri porabi govedine na prebivalca, najraje pa jo pripravlja-
jo na žaru (asado). Sledila sva priporočilu iz Lonely Planeta in poizkusila srečo (in meni) v zrezkarnici Des Nivel. Zrezki so res ogromnih dimenzij in potreben je pravi Štajerc, da ga zmaže. Govedina je izredno sočna in mehka, k njej pa sodi tudi kozarec rdečega vina. Če niste strokovnjak za španske izraze glede posameznih delov kravjega telesa (ali piščan-čjega) - brez skrbi: natakar vam bo (tako kot meni) z veseljem pokazal na sebi, kateri del govedine naročujete. Upam le, da ne boste ravno vprašali po bikovem premoženju ...
Na povabilo Maggie sva se zvečer odpravila na milongo, družabni dogodek, kjer se pleše argentinski tango. Na mi-longi veljajo posebna pravila lepega vedenja, zato se je dobro poprej malo podučiti ali si
kaj prebrati. Tako velja, da če pride posameznik na milongo sam, se ga posadi za mizo za samske moške ali samske ženske. Če pride na milongo par, se ju posadi za posebno mizo, s čimer se ostalim plesalcem da vedeti, da sta oba plesalca že oddana za ples. Moški vabijo ženske na ples s pogledom, le-te z rahlim nasmeškom ali kretnjo glave dajo vedeti, da sprejemajo ponudbo. Moški na podlagi privolitve pride po izbranko in jo odpelje na plesišče.
Nad vsem tem »protokolom«, ki bi mu pri nas rekli »stara dunajska šola«, sva bila izredno navdušena. Bilo je, kot bi se vrnila celo stoletje nazaj. Starejši ljudje, zelo lepo opravljeni, so plesali tako doživeto, da sem jih gledal z občudovanjem in spoštovanjem hkrati. Gibi tanga so zelo čutni, plesalka ima zaprte oči in se popolnoma prepusti plesalcu, ki jo vodi po plesnem podiju. Pričakoval sem sunkovite gibe, kot smo jih vajeni gledati pri profesionalnih parih na plesnih tekmovanjih, vendar pravi tango nikakor ni tak ples. Sam sem ga dojel kot način zapeljevanja, predvsem zato, ker tango zahteva intimnost med plesalcema, ki sta v trdnem objemu, z naslonjenima glavama druga ob drugi, noge pa se večkrat križajo na način, da se plesalka z nogo dotakne plesalca. Moje domneve o zapeljevanju je nekoliko sramežljivo potrdila tudi Maggie in dojel sem, da ne glede na starost vsak najde v tangu kaj zase.
Nadaljevanje prihodnjič
Bančni kotič€k
Varno plačevanje s plačilnimi karticami
Dodobra smo že zakorakali v poletje, ko nas mnogo gre na dopust ali pa se sproščamo kar doma. V tem času so naše misli nekoliko bolj sproščene, saj ob misli na dopust pomislimo na uživanje, le redko pa na nevarnosti, ki prežijo v tem času. Ena izmed stvari, ki jih moramo upoštevati, je varnost pri plačevanju s plačilnimi karticami. V današnji rubriki bomo predstavili, kako zmanjšati riziko zlorabe, kaj storiti, ko ugotovite zlorabe, in druge koristne informacije pri plačevanju s karticami.
Navade plačevanja so se v zadnjih letih zelo spremenile, saj se vedno pogosteje zatekamo k udobnemu in praktičnemu plačevanju blaga in storitev - s plačilnimi karticami. Morebiti na prvi pogled ne deluje tako, a vas bo ob koncu mesečnega obračuna ob pogledu na izpisek ob nebrzdani uporabi kar streslo, še posebej, če je kartico oziroma podatke z nje uporabljal še kdo drug in ne vi sami!
Ob prejemu kartice jo takoj podpišite, saj je le tako veljavna. S svojim podpisom na kartici tudi zmanjšate možnost zlorabe, čeprav se na to ne gre kaj dosti zanašati, saj nam izkušnje kažejo, da blagajničarke le izjemoma preverijo podpis na kartici, še posebej v gneči, ko je veliko čakajočih strank,
jo vrnejo, ne da bi preverile identiteto osebe, ki z njo plačuje. Velik korak k varnejšemu plačevanju je seveda tudi uporaba PIN-kode (ki jo ob plačilu moramo vtipkati že pri večini kartic). Iz tega razloga PIN-šte-vilke nikoli ne smete imeti zraven kartice, prav tako nikomur ne zaupajte svoje PIN-številke. Kartica je osebna, zato nihče drug razen vas z njo ne sme opravljati nobenih storitev.
Ob poteku roka veljavnosti je treba storiti sledeče: kartico prerežite oziroma uničite, še posebej magnetni trak na zadnji strani, varnostni čip in številke računa (kartica je običajno veljavna do zadnjega dne meseca, ki je naveden na kartici). Poteklih kartic ne shranjuje »za spomin«, saj je le uničena kartica zagotovilo, da
ne bo prišlo do zlorabe.
Kartice ne hranite na soncu ali blizu drugih toplotnih virov, še posebej bodite previdni na očem skrite vire elektromagnetnega sevanja, magnetni zapis lahko uniči že recimo krajše srečanje kartice in ma-gnetka s hladilnika, ki naredi vašo kartico popolnoma neuporabno.
Pri plačevanju s karticami ne smete dovoliti, da vam jo pri plačevanju odnesejo z vidnega polja. V večini primerov imajo restavracije in gostilne, kjer jo najraje vzamejo s sabo, prenosne čitalnike kartic, torej mora strežno osebje priti do vas, da bodo kartico potegnili pred vašimi očmi. Če kaj takšnega ni možno, se s kartico do njihovega terminala sprehodite vi!
Na vsaki kartici (običajno
na hrbtni strani) je napisana številka klicnega centra, kamor sporočite krajo ali izgubo kartice. Kartico vam bodo blokirali in vsaj omilili morebitno zlorabo. Od politike posamezne banke ali izdajatelja kartice je odvisno, koliko časa po preklicu boste morebitne izgube nosili sami. Zapišite si torej telefonsko številko ali si jo shranite v mobilni telefon, nanjo lahko pokličete 24 ur na dan, vse dni v letu. Če sumite, da so vam kartico ukradli, prijavite to tudi najbližji policijski postaji.
Plačevanje s karticami je praktično in varno, seveda pa se je treba zavedati, da lahko največ za varno uporabo kartice storite sami. Do naslednjič pa vas lepo pozdravljamo.
Mitja Farič
Na valovih časa
Torek, 20. julij
Danes goduje Marjeta.
1304 se je rodil italijanski pesnik Francesco Petrarca. 1847 se je rodil nemški impresionistični slikar in grafik Max Liebermann.
1921	je bil v Šanghaju ustanovitveni kongres Komunistične partije Kitajske.
1944 so nemški generali naredili neuspešen poskus atentata na Hitlerja. Grof Berthold von Stauffenberg je nastavil v Hitlerjevm štabu bombo.
1947 so nizozemske čete napadle indonezijske sile na Javi. Čez dve leti je Nizozemska zaradi pritiska mednarodne javnosti priznala neodvisnost skoraj 200-milijonske Indonezije. 1954 so na konferenci o Indokini v Ženevi priznali Kambodži neodvisnost. Sreda, 21. julij Danes goduje Danilo.
1718 je izbruhnila vojna med Turčijo in Rusijo. 1773 je papež Klemen XIV. na pritisk Francije, Portugalske in Španije razpustil jezuitski red. Red je leta 1534 ustanovil Ignacij Loyola in je bil potrjen leta 1540.
1798 je po zmagi v bitki pri piramidah Napoleon postal vladar Egipta.
1880 se je rodil slovaški astronom in general Milan Stefanik, ki je skupaj z Masarykom in Benešem v letih 1918-19 ustanovil Češkoslovaško.
1899 se je rodil ameriški pisatelj Ernest Hemingway. 1944je poljska ljudska skupščina ustanovila poljski komite, ki se je decembra razglasil za začasno vlado, ki jo je Moskva takoj priznala. Tako je prišlo do dvojne poljske vlade. Zahodne sile so priznavale vlado v Londonu.
1969 je ameriški astronavt Neil Armstrong kot prvi človek stopil na Mesec.
Četrtek, 22. julij
Danes goduje Majda, Marija Magdalena.
356 p.n.št. se je verjetno rodil Aleksander Makedonski, največji osvajalec starega veka.
1784 se je rodil nemški astronom Friedrich Wilhelm Bessel, ki je s svojimi izračuni močno povečal do tedaj priznano velikost vesolja. 1812 so angleške čete porazile Francoze v bitki pri Salamini. 1822 se je rodil avstrijski naravoslovec in utemeljitelj genetike Gregor Mendel.
1882 so dovolili slovenske oddelke na gimnazijah v Ljubljani, Kranju in Novem mestu, leta 1889 pa tudi v Mariboru, v Celju pa šele 22. marca 1897. Petek, 23. julij Danes goduje Branislav.
1799je britanska vlada sprejela zakon, ki je zagrozil s smrtno kaznijo za vsako razbijanje strojev.
1866 je začel ameriški industrialec Oliver Fisher Winchester serijsko izdelovati najslavnejšo puško Divjega zahoda winchesterko. 1885je umrl ameriški general, med secesijsko vojno vrhovni poveljnik severnih sil, kasneje pa 18. predsednik ZDA Ulysses S. Grant. 1888 se je rodil srbski politik Milan Stojadinovic, ki je bil v letih 1922-1926 jugoslovanski finančni minister, v letih 1935-1939 pa jugoslovanski premier in zunanji minister. 1888 se je rodil v Chicagu ameriški pisatelj Raymond Thornton Chandler. Je »oče« znamenitega detektiva Philipa Marlowa. 1899 se je rodil tretji predsednik Zvezne republike Nemčije Gustav Heinemann.
1952 je tajno združenje vojaških častnikov pod vodstvom generala Nagiba z državnim udarom strmoglavilo egiptovskega kralja Faru-ka.
Sobota, 24. julij
Danes goduje Kristina.
1783 se je rodil južnoameriški voditelj Simon Bolivar. Po njem je dobila ime Bolivija.
1802 se je rodil francoski pisatelj Aleksander Dumas starejši. 1864 se je rodil nemški pisatelj Frank Wedekind. 1880 se je rodil se je švicarsko-ameriški skladatelj Ernest Bloch. 1974 so v Grčiji odstavili polkovnike, ki so prišli na oblast z državnim udarom. Nedelja, 25. julij Danes godujeta Jakob in Krištof.
1369 je v Avignonu umrl francoski zdravnik Guy de Chauliac, najboljši kirurg srednjeveške Evrope, ki je s svojim delom postavil standarde za naslednjih dvesto let. 1689 je francoski kralj Ludvik XIV. napovedal vojno Angliji. 1927 je prišlo na Dunaju do splošne stavke in socialističnih demonstracije.
1946 so na atolu Bikini na Pacifiku Američani izvedli prvi jedrski poskus.
Ponedeljek, 26. julij
Danes goduje Ana.
1581 je sedem nizozemskih severnih provinc sprejelo haško izjavo o neodvisnosti in se tako odcepilo od Španije. 1856 se je rodil irski književnik George Bernard Shaw. 1908 se je rodil čilski politik in predsednik Salvador Allende.
1922	se je rodil se je ameriški filmski režiser Blake Edwards, ki se je leta 19. marca 1963 uveljavil lik Rožnatega panterja.
1956 je egiptovska vlada nacionalizirala Sueški prekop.
1978 se je rodila v bolnišnici v Angliji Louise Brown, prvi otrok iz
epruvete.
AvtoD£OM
Najbolj dinamičen in najvarnejši volvo doslej
VolvoS60je„premium" predstavnik srednjega razreda vozil, ki se podaja med večinoma nemško konkurenco, kjer najdemo BMW serije 3, mercedes razreda C in audi A4. Nezgrešljiv član Volvove družine bo moral za uspešen boj z omenjenimi rivali pokazati še kaj več in tega je ob dinamični podobi veliko.
Še zadnja kupejevsko naravnana limuzina, ki je nastala pod Fordovim vodstvom, pomeni korak naprej v skandinavskem pojmovanju oblikovanja. Na predstavitvi so vodilni možje zaobljene linije avtomobila povezovali celo z erotiko, a prej drži, da ima S60 zaradi kupejevske oblike športni značaj. Na prepoznavno škatlasto obliko so bili pri Volvu ponosni več desetletij, ker pa mora biti tehnika tudi primerno „zapakirana", so svojo tradicijo opustili in nadomestili z atraktivnimi linijami, kar pa ne pomeni, da se je Volvo odmaknil tudi od drugih tradicionalnih značilnosti, izmed katerih zagotovo najbolj izstopa varnost. In varnostnih pripomočkov je pri S60 več kot kadarkoli doslej.
Ko so Švedi začeli prodajati športnega terenca XC60, so vanj vgradili asistenco, ki je teoretično sposobna brez posredovanja voznika zavreti avtomobil in se izogniti nesreči ali vsaj občutno zmanjšati hitrost. Danes velja za standardni del opreme, a pretiranega zaupanja v delovanje omenjene tehnike še ni, ker je na uradni Vol-vovi demonstraciji sistema city safety avto
treščil ob oviro brez zaviranja pri hitrosti blizu 50 kilometrov na uro. Kasneje so predstavniki za stike z javnostjo pojasnili, da je bil za nesrečo kriv človeški faktor, saj naj bi njihov inženir pred testom napačno pripravil avtomobil. Na sedežu namreč ni sedel človek, temveč testna lutka. Kljub trku se je S60 vendarle dokazal kot varen avto, ker je ostal potniški prostor popolnoma nedotaknjen.
Premierno so predstavili sistem zaščite pešcev, ki s pomočjo dvoobmočnega radarja in kamere prepozna pešca, v katerega naj bi se vozilo zaletelo, na to voznika opozori z zvočnim in svetlobnim signalom, in če ta še vedno ne reagira, do hitrosti 35 kilometrov na uro samodejno zavre ter ustavi vozilo. Sistem deluje tudi
pri hitrostih okoli 80 kilometrov na uro, a je takrat zavorna pot predolga, da bi se vozilo popolnoma ustavilo, zato takrat le omili moč pri trku.
Med doplačljivimi varnostnimi dodatki so še radarski tempomat, ki zmore samodejno prilagajati hitrost do ustavitve, opozarjanje voznika pri menjavanju pasov in ob nenavadnih manevrih, kamera za mrtvi kot, aktivna žarometa ter inteligenten informacijski sistem za voznika.
Prostora v potniški kabini ne bo kmalu zmanjkalo, a zdi se, da so več časa pri razvoju nove generacije namenili tehniki, šele na drugo mesto pa postavili prostornost. Med novostmi najdemo tudi dodaten sredinsko nameščen zračnik, ki se nahaja pod barvnim LCD zaslonom, lebdeča osrednja konzola pa je že poznana iz drugih modelov. Neke pretirane izvirnosti, ki jo kaže zunanja podoba volva, znotraj ni zaslediti, ker gre za pričakovano nadaljevanje hišne oblikovalske šole. Povečljiv prtljažnik ne sodi med največje v svojem razredu, a se s pritiskom na vzvod podre naslonjalo, ki je deljivo v razmerju 60/40, in omogoči prevoz daljših predmetov.
Precej novosti je pri motorjih, kjer se je uveljavljenemu in zmogljivemu 2,4-litrske-mu dizelskemu petvaljniku D5 z dvema turbinama (205 KM) pridružil še 2,0-litr-ski D3 s 160 KM. Pri bencinskih strojih ostaja na vrhu vrstni 3,0-litrski šestvaljnik T6 z 304 KM in štirikolesnim pogonom ter manjši štirivaljni 2,0-litrski turbo agregat z 203 KM. Ko bo prodaja že utečena, bodo začeli tržiti še manjši bencinski motor in varčnega 1,6-litrskega dizla.
S60 se po zaslugi nadgrajenega sistema stabilnosti ter natančnejšega, a dovolj udobnega vzmetenja, ki mu je moč nastavljati trdoto, odziva še bolje, s tem da bodo švedske limuzine, ki se bodo prodajale v Evropi, imele standardno nekaj trše podvozje. Velja omeniti še tako imenovani corner traction control oziroma nadgradnjo stabilizacije vozila ESC, ki v ovinku samodejno dodaja več moči zunanjemu kolesu, na drugi strani pa po potrebi zavira notranje.
Volvo S60 druge generacije velja za najbolj dinamičnega in najvarnejšega volva doslej. Kljub temu da slovenski uvoznik sprejema naročila že od maja, bodo kupci naročene avtomobile dobili šele jeseni, zastopnik pa računa, da se bo zanje letos odločilo 30 privržencev švedske tehnike, kar ne bi smelo biti težko dosegljivo. Jeseni bodo pokazali tudi karavansko izvedbo V60.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Čeljustna in zobna ortopedija (4. dei)
Sodobni
ortodontski trendi
Ortodontija je zelo dinamična veda, ki se je zadnjih dvajset let zelo intenzivno spreminjala in dopolnjevala. Na tržišču so se pojavile številne novosti in izboljšave predvsem nesnemnih aparatov, ki so danes temelj sodobnega ortodontskega zdravljenja. Med nesnemnimi aparati ortodonti dajemo prednost samozaklepnim nosilcem, ki omogočajo optimalno obremenitev obzobnih tkiv in s tem ohranitev zdravih zobnih korenin, parodoncija in manjšo pojavnost neželenih učinkov ortodontskega zdravljenja (bolečine, resorbcija zobnih korenin ipd). Poglavitni predstavniki te tehnike so Speed, Damon, Quick, InOvation, Smart-clip in še nekateri drugi. Vse bolj se razvijajo lingvalni nesnemni aparati, ki jih namestimo na jezično stran zob in so zato z estet-
skega vidika za paciente zelo zanimivi. Estetsko privlačne so tudi nevidne zobne opornice, ki omogočajo ureditev predvsem manjših, nezapletenih ortodontskih nepravilnosti. Novost v ortodontskem zdravljenju so mini vsadki (micro screw). Gre za implantate, velike le nekaj mm, ki omogočijo dobro sidrenje ortodontskih sil, ki se preko mini implantata prenesejo neposredno na kost, ne pa na sosednje zobe. Tako preprečimo pojav vzajemnega učinka delovanja ortodontske sile, ki je včasih ovira pri hitrem napredovanju h končnemu rezultatu zdravljenja.
Velike čakalne dobe
Zobne in čeljustne nepravilnosti so čedalje pogostejše in število pacientov v naši ordinaciji pa tudi drugod po Sloveniji vsako leto narašča. Načeloma so otroci do 18.
Foto: arhiv
Katja Arko Kampuš, dr. dent. med.
leta upravičeni do brezplačnega ortodontskega zdravljenja, vendar je zaradi velikih čakalnih dob, ki so v Sloveniji praktično v vseh ortodont-skih ambulantah več kot dve leti, treba ugotoviti potrebo po zdravljenju pred dopolnjenim 16. letom otroka, le tedaj ga lahko vključimo v čakalno vrsto. Paciente oz. njihovo nepravilnost po navodilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) razvrščamo v težavnostne razrede. Pet ortodontskih nepravilnosti je tako težkih, da moramo pri pacientu takoj pričeti zdravljenje. To so
enostranski funkcionalni križni griz, progenija, obsežen odprti griz v sprednjem delu zobnega loka, distalni griz z velikim nagibom (pro-truzijo) zgornjih sekalcev in poškodbo nebne sluznice ter prirojene anomalije čelju-stnic. Vseh ortodontskih nepravilnosti pa ne zdravimo na račun ZZZS. Kadar oce-nitveni indeks pri pacientu ne preseže 15 točk, opredelimo nepravilnost kot lahko in pacient mora zdravljenje plačati sam, kljub nedopol-njenemu osemnajstem letu. V zadnjem obdobju so strožja merila tudi glede pričetka in sodelovanja v ortodontskem zdravljenju. Ortodontsko zdravljenje se lahko nadaljuje na račun ZZZS tudi po 18. letu, če je pacient do tedaj že nosil aparat, redno hodil na kontrolne preglede in sledil navodilom ortodonta. Kadar otrok zaradi neupravičenega razloga prekine ortodontsko zdravljenje za več kot 6 mesecev, ni več upravičen do nadaljevanja na račun ZZZS.
Ortodontsko zdravljenje odraslih pacientov je samo-plačniško.
Katja Arko Kampuš, dr. dent. med., specialist čeljustne in zobne ortopedije
Moje cvetje
Vročinski udar
Za nami je ne prvi, ampak ne boste verjeli, že tretji vročinski udar. Res pa je, da sta bila prva dva dobrodošla, saj nas je večino pomladi zeblo in smo nanju gledali kot na pričetek prave pomladi. Tokrat pa so nam pošteno zakurili nad glavami. Ampak taki vročinski valovi so nekaj normalnega za našo klimo, saj vendarle živimo na obrobju panonskega podnebja, kjer zna biti zelo vroče, pa tudi zelo hladno. Prav gotovo pa so naše rastline kljub pomoči in zalivanju trpele. No, najhujša vročina je za dan ali dva mimo, le upamo lahko, da bo poletje še nekaj časa vztrajalo in nas grelo.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Balkonske rastline sedaj redno dognojujemo, v tej vročini trpijo tudi zaradi pomanjkanja železa. Zato vsem, brez izjeme, enkrat na teden dodamo železove kelate. Dobimo jih v vseh trgovinah tako kot preostala gnojila za rastline. Čim se pričnejo rastline na vrhu korit goliti, listje pa postaja svetlejše, posebej svetli so novi poganjki, je to znak, da jim manjka hrane, predvsem pa tudi železa. Da ne boste imeli golih korit, je sedaj seveda čas, ko močno pojačamo gnojenje in enkrat tedensko dodamo tudi železovo gnojilo. Že večkrat sem poudarila, da sama gnojim prav pri vsakem zalivanju, v vodo dodam za noževo konico (tekoča gnojila pa polovico čajne žličke) gnojila za cvetoče balkonske rastline na pet litrov vode. Mislim, da ni potrebno posebej poudariti, da zalivamo s postano ali vsaj ogreto vodo. Rastlinam veliko bolj ustreza jutranje zalivanje - vsem, tudi balkonskim lepoticam. Žal pa tisti, ki hodimo zgodaj v službo, tega običajno ne moremo narediti. Zvečer pa je še pomembnejše, da zalivamo z ogreto, postano vodo.
Zelo hvaležne nam bodo rastline tudi za občasno zalivanje s pripravki , narejenimi iz izvlečkov morskih alg, ki jih ravno tako lahko kar nekaj najdemo v naših trgovinah.
Zelišča
Foto: Miša Pušenjak
Za zelišča je tako vreme prav idealno. Zato jih redno nabiramo, sušimo pa obvezno v senci. Prehitro sušenje namreč ni dobro. Še enkrat poudarjam, da sušimo in shranjujemo cela stebla z listi in cvetovi. Šele pri uporabi oberemo lističe in zavržemo trda stebla. Na ta način ohranimo kar največ učinkovin.
Ko grem mimo naših košev za smeti, me je kar groza, koliko plastike in s tem umetnih pijač se v tej vročini popije. S tem naredimo dvojno škodo: sebi, saj je v teh umetnih pijačah veliko takih snovi, ki ne učinkujejo dobro za naše zdravje; druga škoda pa je za okolje, saj je ta plastika veliko breme zanj. Vsaj tisti, ki imate na vrtu svoja zelišča, kot so meta ali melisa, si lahko naredite odlično osvežilno pijačo kar sami. Z obeh zelišč lahko zvečer skuhate rahel čaj, ki ga samo nežno osladite z medom (ali pa tudi ne), zjutraj pa dodate še sok limone. Lahko pa samo zvečer z mrzlo vodo prelijete za dobro pest obeh zelišč in imate naslednji dan odlično pijačo. Lahko jo daste v hladilnik ali pa ne, vaša izbira. Prav gotovo je ta pijača veliko bolj zdrava kakor osladkane vode, ki so danes tako moderne.
Iz mete se lahko naredi tudi odlične sirup, ki ga delamo na isti način kakor bezgov. Velik šop metinih stebel in listov (tri pesti) sesekljamo (ne z mikserjem), prelijemo z okrog tremi litri prekuhane in ohlajene vode in pustimo stati čez noč. Nato skrbno precedimo, tudi čez gazo, dodamo toliko kg sladkorja, koliko je litrov te tekočine, in 40 - 50 gr citron-ske kisline. Mešamo tako dolgo, da se sladkor povsem raztopi, in hranimo enako kakor bezgov sirup. Ne boste verjeli, kako osvežujoč je hladen metin sirup v poletni vročini.
Uporabimo lahko vsako meto, ki ima močan, izrazit okus, naj bo to poprova, črna, citronska ali katera druga.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Legendarni britanski glasbenik Sir Elton John,
ki ima za sabo izjemno uspešno in bogato glasbeno kariero, v kateri je nanizal nekaj velikih svetovnih uspešnic, kot so skladbe I'm Still Standing, Crocodile Rock, Candle In The Wind in številne druge, se je odločil, da bo v prihodnje izdajal samo celotne albume brez singlov, ki bi se lahko uvrščali na glasbene lestvice, saj meni, da tak način dela ni več primeren za njegova leta. Nov studijski album bo
izdal oktobra, na njem pa bo 16 novih skladb. To bo njegov prvi album po albumu The Captain and the Kid iz leta 2006. Že od 2. avgusta naprej bo na voljo tudi dvojni live album At The Verona Arena. Na njem je posnetek njegovega lanskega koncerta v Italiji, kjer je Elton John zapel nekatere svoje največje uspešnice; ob že prej omejenih boste lahko slišali še skladbe Sad Songs, Sacrifice, Don't Let The Sun Go Down On Me in Your Song.
Lady Antebellum
m	p	ILA-,	YOV W7.V
	...		



gšljmPliL»]
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
To je to
Foto: internet
Sir Elton John
®@®
Prva polovica leta 2010 je za nami in čez lužo so že objavili podatke o najbolje prodajanih albumih v tem obdobju. Kar petim izvajalcem je uspelo prodati več kot milijon izvodov svojih albumov. Na prvem mestu je z 2,4 milijona ameriška zasedba Lady Antebellum z albumom Need You Now. Za njo so Justin Bieber z albumom My World 2.0 (1,4 milijona), Sade z albumom Soldier of Love (1,2 milijona), Lady Gaga na četrtem mestu z albumom The Fame, prvih pet pa zaključuje Eminem z albumom Recovery.
Britanski glasbenik in nekdanji član slovite zasedbe Roxy Music Bryan Ferry bo kmalu izdal svoj novi studijski album, ki bo nosil ime Olympia. K sodelovanju je povabil številna svetovno znana glasbena imena različnih žanrov in generacij. Med njimi sta tudi njegova bivša kolega, kitarist Phil Manzanera in saksofonist Andy Mackay iz skupine Rocky Music. Med ostalimi znanimi glasbenimi imeni na albumu sodelujejo še Brian Eno, David Gilmour iz zasedbe Pink Floyd, Flea iz skupine Red Hot Chili Peppers, Nile Rogers, Johnny Greenwood
iz zasedbe Radiohead in Mani iz skupin Primal Scream in Stone Roses. Album Olympia bo po napovedih izšel 22. avgusta in bo prvi po albumu Dylanesque iz leta 2007. Prvi singel novega albuma bo skladba z naslovom You Can Dance in bo uradno objavljena 6. avgusta.
®®®
Legendarna ameriška zasedba The Doobie
Brothers, ki je na glasbeni sceni prisotna že od leta 1970, v studiu pripravlja material za nov album. Znova so svoje moči združili s producentom Tedom Templemanom, ki je z njimi sodeloval že na njihovih prvih desetih albumih, ko so bili na vrhuncu kariere. Novi album, ki so ga poimenovali World Gone Crazy, naj bi izšel 28. septembra in bo prvi njihov studijski izdelek po desetih letih. Do-obie Brothers na novem albumu delajo že več ko tri leta, v tem času pa so tudi redno nastopali na koncertnih odrih. Za prvi novi singl so izbrali novo verzijo skladbe Nobody, ki je v originalu izšla na njihovem debitantskem albumu v začetku 70.
®@®
Stari maček svetovne glasbene scene Tom Jones bo ob svojem 70. rojstnem
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	CALIFORNIA GURLS - K. PERRY FT. SNOOP DOGG
2.	LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEAT. RIHANNA
3.	AIRPLANES - BOB FT HAYLEY WILLIMAS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	THE CLUB IS ALIVE - JLS
2.	CALIFORNIA GURLS - K. PERRY FT. SNOOP DOGG
3.	AIRPLANES - BOB FT HAYLEY WILLIMAS
NEMČIJA
1.	WAKA WAKA( THIS TIME FOR AFRICA) - SHAKIRA feat. FRESHLYGROUND
2.	WAVIN' FLAG - K'NAAN
3.	HELELE - VELILE & SAFRI DUO
Odzvanja
Vsakomur. V temi, nevidni našim očem, so zvonovi, ki nenehno zvonijo. Zvonijo vsakomur; odzvanjajo. Počasi in tiho, vendar z leti vse hitreje in vse glasneje. Tako naj bi vsaj bilo, tako bi moralo biti. Umirati bi morali stari, utrujeni in naužiti življenja; tako bi moralo biti! Vendar ni, dogajajo se krivice in tragedije v pravem pomenu besede. Nekateri zvonovi se nenadoma ustavijo, prenehajo zvoniti, odzvonili so.
Premnogokrat veliko prezgodaj, ko so komaj začeli ritmično udarjanje. Nanje smo pozabili, o njih še zdaleč nismo razmišljali; zadnji zven je še daleč. Slepo zaverovani, da bodo naši zvonovi zvonili dolga leta, smo brezskrbno živeli naprej. Tako je tudi prav. Zvonjenje prehitro preneha v Afriki, daleč od nas, mi s tem nimamo veliko. Vendar se slejkoprej izkaže, v kakšni zmoti živimo. Nekomu je odzvonilo prehitro ...
Vendar največja tragedija ni v slednjem, pač pa v tem, da bodo udarci zvonov tistim, ki so ostali, še dolga leta bili s težkim prizvokom in vsakič se bo iz njih izlila solza grenkobe. Zven teh zvonov ne bo nikdar več enak - enkrat so počili in zmerom bodo počeni. Tako ne bi smelo biti! Starši ne bi smeli pokopavati otrok, moralo bi biti obratno; tako ni prav. Zakaj takšna krivica? Zakaj vsa ta žalost in grenkoba, čemu uničevanje življenj? Zakaj enim zvoni in drugim ne? Zakaj se to dogaja ljudem, ki si tega nikoli niso zaslužili, ki nikdar niso storili žalega? Mar ne velja, da žanješ to, kar seješ?
Čemu morajo odzvoniti zvonovi, ki še sploh niso pričeli prav zvoniti? Zakaj je treba rane zadajati v zvonove, katerih zvonjenje je kakor ptičje petje, jih uničiti in obsoditi na dolgo ter brezmejno trpljenje? Vendar to je žalostna in pretresljiva resnica, katere ne smemo pozabiti. Pravice ni ... Zvonili bodo zvonovi, katerih zvonjenja ni za poslušati, zvonovi, ki jih ne moreš gledati, zvonovi, ki so kovani iz zla ter laži. Ti bodo zvonili dolgo, dlje od večine. Zakaj?
Matic Hriberšek
dnevu objavil nov studijski album. Nosil bo naslov Praise & Blame in bo v Veliki Britaniji uradno izšel 26. julija. Za produkcijo je poskrbel Ethan Johns, med gosti na albumu pa sta tudi Booker T. Jones in Gillian Welch. Nov material prinaša velik zasuk v njegovem glasbenem izrazu. Njegov zadnji album iz leta 2008 je bil obarvan v pop ritmih, na novem albumu pa se Jones vrača R&B-ju in gospe-lu. Na britanskih radijskih postajah se že vrtita skladbi z novega albuma What Good Am I? in Burning Hell, medtem pa je izbral že dva naslednja singla, ki bosta šla ob izdaji albuma, to bosta skladbi Did Trouble Me in Don't Knock.
Britanska pop zvezda in bivša članica skupine Mis-Teeq Alesha Dixon, ki je evropske glasbene lestvice osvajala s skladbo The Boy Does Nothing, napoveduje, da bo letošnjo jesen izdala svoj novi, že drugi studijski album. Nosil bo ime Unleashed in ga že najavlja s prvim singlom z naslovom Drummer Boy. Alesha Dixon je za producenta novega materiala izbrala Jima Beanza, ki je najbolj znan po svojem sodelovanju z Nelly Furtado na albumu Loose. Na albumu pa se pojavlja tudi znana producentska ekipa Xenomania, ki je z njo že sode-lavala pri nastanku prvega albuma The Alesha Show iz leta 2008.
Janko Bezjak
l
1. CALIF SNOOP
estvi
NA
j !
KATY PERRY AN
■
LIFORNIA GURLS DOG
2.	ALEJANDRO - LADY GAGA
3.	ALL THE LOVERS - KYLE MINOGUE
4.	THIS AFTERNOON - NICKELBACK
5.	SATELITTE - LENA
6.	WAVIN' FLAG - K'NAAN
7.	THIS AIN'T A LOVE SONG - SCOUTING I GIRLS
8.	WHATAYA WANT FROM ME - ADAM LAMBERT
9.	GIPSY - SHAKIRA
10.	HEY SOUL SISTER - TRAIN
11.	NEED YOU NOW - LADY ANTEBELLl
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
gratinirani ravioli z bučkami*,
solata
SREDA
navadna klobasa v solati s paradižnikom in papriko, polnozrnati kruh ČETRTEK
špinača, pire krompir, koketi PETEK
slivovi cmoki, jabolčni kompot SOBOTA
omaka iz stročjega fižola,
hrenovke
NEDELJA
čebulna juha**, kotleti na žaru, pečen krompir, solata PONEDELJEK
ocvrta cvetača, pomfri, tatarska omaka
*Gratinirani ravioli z bučkami
1 večja bučka, zavitek mesnih ravio-lov, 3 sveži paradižniki, 250 g mozzarele v kosu, konzerva paradižnikove omake, bazilika, poper, sol, česen, olje, 100 g parmezana, malo masla in drobtinic.
Raviole skuhamo v vreli slani vodi in jih odcedimo. Bučko olupimo in jo po dolgem narežemo na tanke rezine. Paradižnik narežemo na kolobarje. Mozzarelo narežemo na tanke rezine. V paradižnikovo omako zamešamo začimbe. Parmezan naribamo. Pekač premažemo z oljem in na dno nalijemo tretjino paradižnikove omake. Na omako položimo tretjino bučk, pokapamo z oljem, posolimo. Na bučke položimo tretjino raviolov, nanje pa mozarello. Polijemo s paradižnikovo omako. Postopek ponavljamo, dokler ne porabimo vseh sestavin. Na vrhu zloženko potresemo s parmezanom, kosmi masla in drobtinicami. Pečemo v pečici okrog pol ure.
**Čebulna juha
40 dag čebule, narezane na kolobarje, 1 žlica masla, l liter vode z jušno kocko ali pa juhe, sol in poper po okusu, 1 dl belega suhega vina, 10 dag naribanega sira, po želji zlate kroglice.
Čebulo opražimo na maslu na nizki temperaturi. Ne sme biti rjava, ampak steklena. Zalijemo z juho ali vodo z jušno kocko, dosoli-mo, če je potrebno, in popramo. Kuhamo na šibkem ognju, da se čebula skoraj stopi. Če je juha preredka, dodamo sveže olupljen in na-riban krompir. Ko je skuhan, dodamo vino. Ko juho naložimo v krožnik, jo potresemo z naribanim sirom in počakamo, da se stali. V juho lahko dodamo zlate kroglice.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
•k-k-k
Nemci: "Pamet ima povsod svojo domovino."
•k-k-k
Nizozemci: "S pametnimi ljudmi se je prijetno pogovarjati." •k-k-k
Švedi: "Po zadnjem kozarcu pride prva klofuta."
-k-k-k
Kitajci: "Če bi rad
nehal piti, si trezen oglej pijanca." -k-k-k
Finci: "Samo burja je zastonj."
-k-k-k
Nemci: "Račun pride vedno na koncu." -k-k-k
Danci: "Ples je otrok glasbe, igre in ljubezni."
-k-k-k
Rusi: "Ples je prvi zaveznik ljubezni." -k-k-k
Finci: "Tistemu, ki hodi, je pot vedno krajša."
-k-k-k
Nemci: "Lestev pomaga samo tistemu, ki po njej pleza." -k-k-k
Kitajci: "Suhega prsta se sol ne prime."
Smeh ni greh
"V našem podjetju pa iščejo blagajnika," je Uroš povedal prijatelju Juretu.
"Kako? Ali niste prejšnji teden zaposlili novega blagajnika?"
"Smo. Saj ravno njega iščejo."
Štajerski TEDNIK
FILM KARPA GODINE IZ 1990
BOTRA (LJUBK.)
KRAJ PRI KOČEVJU
28. ČRKA RUSKE AZBUKE
SLAVKO KASTELIC
VZPETINA PRI ŠMOHORJU
ZAČETNI DEL SKOKA
OSMINA KROGA
RIMSKI HIŠNI BOG
ZUZELČJA TIPALKA
PESNIK (JOSIP)
GR. - RIMSKI STARI VEK
DELOVNA SKUPINA
GOST MRAK, TEMAČNOST
TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA
CEV ZA
ODVOD DIMA
TELEVIZIJA
ZALOGOVNI VAGON
VEDA O ENERGIJI
PRIJETNOST, DOMAČNOST
VOZ Z ENIM KONJEM
MESTO V FRANCIJI
BAJKA
NANESEK
(KNJIŽ.)
PEVKA KOVAČIČ
ZEHAVEC
PREBIVALEC NEKDANJE ASIRIJE
ODSTRANITEV NEZAZELENIH OSEB
KISLA STEPNA TLA
GOL PTIČ, GOLAČ
POŽETA NJIVA, STRNIŠČE PO ŽETJU
ATA, OČE (MEŠČ.)
SILICIJ
ŠOLSKI SESTAVEK
ZAČETEK TEKME
otrok. Mož je bil na to tako ponosen, da je ženo začel klicati mati šestih, četudi je ona temu nasprotovala.
Nekega večera sta bila na zabavi in je mož želel vprašati ženo, ali bi šla domov, zato je zavpil: »Ali greva domov, mati šestih?«
Vsa jezna mu odgovori: »Kadarkoli želiš, oče štirih!«
"No, babica, kako si kaj zadovoljna z novim slušnim aparatom?"
"Odličen je! Odkar ga imam, sem že trikrat spremenila oporoko!"
Nogometna tekma v neki škotski vasi. Sodnik je v zrak vrgel kovanec za 1 evro, da moštvi izbereta strani igrišča. Posledica: Dvesto težko poškodovanih!
Starejši par je vstopil v restavracijo in naročil pečenega piščanca. Natakar je odšel in takoj nato na mizo postavil posodo z vodo, v kateri je plavala limona.
Par se spogleda in ona vpraša moža: "Ali si ti naročil pijačo?" "Ne!"
"Ja, kaj pa je potem to?"
"Ne vem. Vprašal bom natakarja," je rekel mož in poklical natakarja.
"Povejte mi, kaj je to tukaj?"
"To je za umivanje rok."
"No, vidiš, dragi," se je oglasila žena, "kdor neumno vpraša, dobi neumen odgovor."
Na mednarodni zdravniški konferenci se spoznata mlad doktor in prijetna svetlolasa doktorica. Že prvi dan se po večerji skupaj odpravita v sobo. Ona si v kopalnici umiva roke, ko ji on reče: "Ti si pa sigurno kirurginja!"
"Kako pa si to ugotovil?" ga vpraša presenečeno.
"Po načinu, kako si umivaš roke."
Po umivanju sta se predala posteljnim užitkom. Ko sta končala, sta prižgala cigarete. Doktorica pravi: "Ti si pa sigurno anestezist!"
"Kako pa si ti to ugotovila?"
"Nič nisem čutila."
Gost se pritoži natakarju: "Gosta poleg moje mize ste postregli pred menoj, čeprav je prišel zadnji v lokal. Pokličite mi šefa!"
"Rad. Gost pri sosednji mizi je moj šef!"
Zakonski par je imel šest
Učiteljica je nemočna in znervirana zastokala: "Vsaj teden dni bi si želela biti tvoja mama!"
"Bom vprašal očeta, mogoče pa lahko to uredi," reče Janezek.
Pride tip po treh, štirih dnevih burnega žura ves skesan domov k ženi in na hodniku zagleda tri, štiri kovčke, pa pravi: :»Hk, mati božja, zdaj pa še na morje!«
Ugankarski slovarček: EKA =
voz z enim konjem, enovprega; JOR = 28. črka ruske azbuke; KAR = rimski hišni bog; LEPET = udarjanje s perutmi, frfotanje; OKTANT = osmina kroga; ONEK = kraj pri Kočevju; ORANTA = lik goreče molivke; SOLOD = kisla stepna tla.
'e^sjo 'guejA 'Aupo 'oaj -¡sv 'eujiuai 'ubja '¡ged 'poAoiujp 'o}S|oi 'ufls 'zjaiAi 'juepio 'Os 'sauz 'euajue 'jof '"|A 'e>1U9 'eM -|}ue ">jauo 'e>ma£jaua 'eoujoq 'po|os 'on Tej jujaiun 'soueupod 'iada| 'eiueiuo 'ubjoz 'e^juj :ou
-AB.IOpOA :3)|UeZIJ)| 3) A3}IS3U
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íp.iztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
eNICA
SIJAJ, LESK
Govori se ...
... da na letošnji polenški predvolilni žetvi niso za tre-šmašin povabili nobenega župana. Bojda zato, ker sta se domači in sosednji župan v minulih letih tako dobro izkazala, da bi jima to lahko prineslo prevečpozitivnih točk pri letošnjih volitvah.
... da si bo župan avtocestno najbolj prizadete haloške občine glasove za letošnje volitve nabral z napovedano gradnjo mrliške vežice. Zdaj se edino ne ve, ali glasove mrtvih ali živih dušic svoje občine. Vsekakor pa je pokojnih več kot živih...
... da župan vidove fare že prodaja parcele v bodoči obrtni coni, s čimer naj bi občina ogromno zaslužila. Problem je le v tem, da so parcele samo tri, že županovih žlahtnikov pa je precej več.
... da bodo v trnovi občini letos za stotisoče evrov gradili kolesarske poti. Ljudje pa v jok, ker nimajo več biciklov, pa tudi asfalta za svoje štirikolesnike še ne povsod.
... da so v teh dneh občani
iz slovenskogoriške občine, ki ji načeluje poslanski klopotec, izjemno navdušeni. Po novem zakonu bodo namreč najmanj nepremičninsko obdavčena občina v Sloveniji. Pričakovati je množične selitve Poetovian-cev in še koga v to občino ...
... da župan občine svetnice niže Ptuja gradi super vrtec in čisto nič ne špara pri opremi. Zlobni jeziki so že ugotovili, da je razlog takšne njegove netipične radodarnosti v tem, da tudi sam po dolgih letih pričakuje naraščaj. ... da ni nič čudnega , da so
obnovljeno ptujsko stranišče Za Ostre Oči
odprli bolj potihoma. Saj bi
res bilo nenavadno prebrati,
komu je pripadalo otvoritveno
lulanje. Kaj če župana takrat ^
pač ne bi tiščalo!1
Vidi se...
... da se eden čisto uradno razglašenih županskih kandidatov v vidovski fari zelo zares in zelo aktivno pripravlja na
bodočo funkcijo - zasesti županski stolček. Ne le verbalno, a mpak s pra vim i fizičn im i treningi, Dobesedno...
Najdi razlike
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Tajno društvo PGC	if\
■t B V Ml-
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Mihaela Sagadin
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Mihaela Sagadin, na njej pa je brat Niko, ki je z dedkom iskal gobe. In jih tudi našel.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	9		7		2		8	
7			6		5			9
		6		1		4		
9	8			3			1	7
3	6		8		7		2	4
4	7			5			9	3
		7		2		9		
1			5		9			2
	5		4		8		6	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€	000
Bik	v	©©©	€€€	00
Dvojčka	vv	©©	€	000
Rak.	vvv	©	€€	00
Lev	vv	©	€€€	0
Devica	v	©©©	€€	0
Tehtnica	vv	©©©	€	000
Škorpijon	vvv	©	€€€	00
Strelec	vv	©©©	€	000
Kozorog	v	©©©	€€	0
Vodnar	vvv	©©	€	00
Ribi	v	©©©	€€	0
Velja za teden od 20. julij do 27. julij: dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
1 znak - slabo, 2 znaka -
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 26. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo knjižno nagrado prejel po pošti.
Nagrajenec je: Gašper Jaušovec, Velika Nedelja 6, 2274 VELIKA NEDELJA.
Anekdote slavnih
V zgodnejših delih ameriškega pisatelja Ernesta He-mingwaya se zrcalijo razočaranja povojne »izgubljene generacije«, njegove poznejše teme pa so veličina in dostojanstvo človeškega duha. O sebi je rekel: »Začel sem zelo mirno in sem premagal gospoda Turge-njeva. Potem sem trdo delal in sem premagal gospoda de Maupassanta. Dvakrat sem se pomeril z gospodom Stendhalom in mislim, da sem ga drugič presegel. Ampak nihče me ne bo spravil v ring z gospodom Tolstojem, razen če se mi bo zmešalo ali pa če bom postal še boljši.«
***
Vrstnica škotskega pisatelja Walterja Scotta, pisateljica Jane Austen, je v nekem pismu potožila: »Ni prav, da Walter Scott piše romane, še posebno ne dobre. To ni pošteno. Dovolj slave in dobička sije pridobil že kot pesnik in ne bi smel drugim ljudem trgati od ust. Ne maram ga in želim si, da tudi ne bi marala njegovega romana Waverley - čeprav se bojim, da mi mora ugajati.«
***
Ko je sedel francoski predsednik Georges Clemenceau v pisarni, je hudo razburjen vdrl v sobo nek njegov privrženec in mu rekel: »Vaš sin se je pravkar vpisal v komunistično partijo!«
Clemenceau je mirno dvignil pogled. »Monsieur,« je rekel, »moj sin je star dvaindvajset let. Če pri teh letih ne bi postal komunist, bi ga razdedinil. Če bo pri tridesetih še vedno komunist, ga bom razdedinil takrat.«
***
Ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwaya so izredno rada obletala mlada dekleta in mu postavljala različna vprašanja. Med drugim ga je ena vprašala: »Gospod Hemingway, ali je res, da levi in tigri ne napadajo človeka, ki nese baklo?«
Hemingway je z nadvse resnim obrazom odgovoril: »Veste, to je odvisno od tega, kako hitro jo nosi.«
Gorišnica • S proslave ob občinskem prazniku
Kljub krizi izpeljali vse načrte
„V zadnjih nekaj letih v občini izvajamo najzahtevnejše investicije doslej; gre za medgeneracijske naložbe, ki bodo koristile prihodnjim rodovom," je v svojem nagovoru posebej izpostavil župan Go-rišnice Jože Kokot in ob tem dodal, da jih pri doseganju ciljev splošna kriza ni ustavila.
„Vsesplošna recesija in kriza sta res zaznamovali naša življenje, vlada še vedno ni našla ustrezne rešitve, zato smo lahko še toliko bolj ponosni na vse doseženo. Tega ni malo, saj smo in bomo v prihodnje celovito rešili problem kanalizacije v praktično skoraj vseh naseljih občine, za kar smo pridobili tudi veliko kohezijskih in državnih sredstev. Letos bo čez dober mesec odprt nov sodoben sedemoddelčni vrtec v vrednosti 1,4 milijona evrov, za katerega smo prav tako pridobili velik delež sofinanciranja šolskega ministrstva in tudi iz programa regionalnega razvoja," je dva finančno najzahtevnejša projekta opisal župan Kokot, v nadaljevanju govora pa je naštel še številne manjše pridobitve za občane, pri čemer ni pozabil omeniti,
da gre velik del proračuna tudi za vzgojo, izobraževanje in so-cialo. Napovedal pa je že nove načrte za prihodnje obdobje, med njimi ureditev namakalne cone, s sprejetjem občinskega prostorskega načrta se bo začel urejati velik športni center ob novem vrtcu, v planu je izgradnja pokritega vadbenega centra v Moškanjcih, pa gradnje dveh vaško-gasilskih domov itd. Seveda se je župan ob koncu naštevanja že doseženih in začrtanih novih ciljev zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri uresničitvi: občinskemu svetu, občinski upravi ter vsem občankam in občanom.
Tudi letos so v Gorišnici s plaketo in listino nagradili najzaslužnejše. Letos je listino občine iz rok župana prejelo PGD Gajevci-Placerovci za izjemno aktivno in uspešno delovanje
Letošnja občinska nagrajenca z županom Jožetom Kokotom (od leve): prejemnik listine Občine Gorišnica Slavko Rižner (za PGD Placerov-ci-Gajevci) in prejemnik plakete Občine Gorišnica Alojz Župec.
V kulturnem programu se je predstavilo veliko ustvarjalcev, med njimi z več skladbami domači mešani pevski zbor Ruda Severja.
veliko desetletij; pri tem - kot je bilo poudarjeno v razlagi - ne gre zgolj za gasilsko poslanstvo varovanja in pomoči, ampak tudi za izjemno velik doprinos društva k družabnemu in kulturnemu življenju, sicer pa so člani PGD Gajevci-Placerovci skupaj z domačini pred dvema letoma z ogromno prostovoljnega dela in majhno pomočjo občine uspešno zgradili lasten vaško-gasilski dom, ki je sedaj center dogajanja v vaseh. Plaketo občine pa je prejel Alojz Župec iz Cunkov-cev zaradi dolgoletnega aktivnega kulturnega ustvarjanja, zlasti na področju slikarstva, kjer je organiziral delavnice ter pripravil več samostojnih razstav, in na področju ljubiteljske fotografije, ob tem pa je še vedno zelo aktiven član
društvenega življenja.
V imenu gostov je zbrane na ploščadi pred občinsko stavbo, ki se je v petek pozno popoldne kar topila od vročine, pozdravil hajdinski župan Radoslav Simonič. Gorišnico je označil kot zgledno občine in vzor lokalne samouprave, čestital za vse doseženo ter zaželel takšno razvojno pot, kot je bila doslej, še naprej.
Za kulturno noto 15. občinskega praznika pa so letos poskrbeli: mešani pevski zbor Ruda Severja, godba na pihala iz Dornave, domače pevke ljudskih pesmi, Lojze Matjašič s humornim recitalom, tam-buraški orkester iz Zagojičev s pevko Mili ter plesalci folklorne skupine Ruda Severja s spletom več plesov.
SM
Ptuj • Začetek TerasaFesta
Ptuj (p)ostaja mesto duhov
V petek zvečer se je pričel že tretji TerasaFest, prireditev, ki bo v petih petkih pričarala glasbo za vse okuse. Toda že prva prireditev je uresničila tiho bojazen organizatorjev: že pred začetkom koncerta so na prizorišče prišli policisti. Kdo si prizadeva, da Ptuj (p)ostaja mesto duhov?
Poslanstvo že tretjega TerasaFesta v organizaciji Kluba ptujskih študentov je tudi letos ponuditi najboljšo in kar se da kakovostno popestritev poletnih večerov na starem Slovenskem trgu. Kot pravijo, želijo ptujskemu poletju dati pečat, ki bo v teh toplih vikendih ponudil zadovoljitev sko-
raj vseh glasbenih okusov, in pripomoči k temu, da Ptuj ne bo, kot se prepogosto dogaja, sameval. S festivalom Terasa-Fest si ptujski študentje želijo biti eni izmed tistih, ki skrbijo, da mesto obiskovalcem in prebivalcem daje nepozabne spomine na harmonične tople večere, v zameno pa jim
je dovolj pozitivna energija, ki se razvije v krogu množice. Cilj vseh koncertov je povabiti glasbene skupine, ki so na nek način povezane s samim mestom Ptujem. Tokratni gostje so bili člani zasedbe Olala, ki izvajajo brazilsko glasbo, pevka njihove zasedbe pa je Ptuj-čanka Zvezdana Novakovič.
Prireditev sta popestrila še žonglerja Blaž Slanič in Matjaž Kekec s svojim atraktivnim nastopom.
Kdo želi, da bi Ptuj sameval?
Kakorkoli pa si mladi študentje prizadevajo za oživitev mesta, jim na poti še vedno stojijo stanovalci starega mestnega jedra, ki so že pred začetkom prireditve klicali policijo, ta pa je od organizatorjev zahtevala, naj bi ugasnili ojačevalce. Tako že iz prejšnjih let ostaja vprašanje, kdo si želi, da Ptuj (p)ostane mesto duhov. Nanj pa si lahko odgovorimo sami...
Patricija Babosek
Foto: PB	Foto: PB
Blaž Slanič in Matjaž Kekec med svojim atraktivnim nastopom Gostje prvega TerasaFesta so bili člani skupine Olala
Od tod in tam
Štiblove izobraževalne delavnice
Umetniško društvo Štibl, ki ima sedež v Prešernovi 15 na Ptuju, je ptujsko mestno jedro obogatilo z izobraževalnimi delavnicami, ki potekajo na pločniku. Odločili so se, da bodo julijske sobote še privlačnejše in da se bo v »najlepši ptujski ulici« še več dogajalo kot doslej. Tudi več turistov si želijo, kajti kupci v njihovi galeriji so v glavnem domačini. Na prvi izobraževalni delavnici so risali stripe, na drugi (na fotografiji) so izdelovali nakit iz fimo mase, na tretji pa so izdelovali magnetke iz fimo mase. Za udeležbo na delavnicah seje potrebno predhodno prijaviti v galeriji Štibl. Nakit iz fimo mase bodo izdelovali tudi predzadnjo julijsko soboto, na zadnji, 31. julija, pa bodo fotografirali znamenitosti Ptuja. V delavnice vabijo vse generacije, od 10. do 99. leta starosti.
MG
Grajena • Sedmo srečanje ljudskih pevcev in godcev
		
		
^reLJisiB		
H Z		
	L lil	
T V		
		
		Vm ff ft, *
Foto: Črtomir Goznik
V Domu krajanov Grajena je 16. julija potekalo že sedmo srečanje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom Zapojmo, prijatelji, si. V okviru praznovanja 10. krajevnega praznika ČS Grajena so ga organizirali ljudski pevci DU KD Grajena, kijih vodi Albin Kramberger (na fotografiji). Nastopilo je 18 skupin pevcev in godcev s Ptujskega. Skupaj so zapeli dobri prijtelji, vseh je bilo okrog 130, ki so si tudi skozi 36 pesmi in s skupnim nastopom zaželeli, da bi domača pesem še dolgo zvenela.
MG
Ljutomer • Prleška poletna noč
Dogajanja na dvodnevni prireditvi tradicionalne, že četrte Prleške poletne noči so v ljutomersko mestno središče privabila številne obiskovalce iz vseh krajev Slovenije. Še zlasti, ker je organizator - društvo KAEMDE iz Podgradja - poskrbel za kakovostno zasedbo glasbenih skupin. V petek je občinstvo dvignil na noge ansambel Siddharta s celovečernim koncertom, v soboto pa je nastopila skupina Pop De-sigen. Predsednik društva Sebastijan Rudolf je bil nad obiskom in lepim vremenom navdušen in nam je zaupal, da bo prihodnje leto program na peti Prleški poletni noči še pestrejši.
Niko Š.
Foto: MG
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NS
Prireditvenik
Torek, 20. julij
8.00 do 20.00 Ptuj, prostori Društva Arsana, seminar za vokalno glasbo 10.00 do 13.00 Ptuj, grafični atelje projekta Art Ptuj, otroška grafična delavnica
14.00 Ptuj, hotel Park, grafična delavnica Busato - Čarovnija odtisa,
dogodek ob otvoritvi Festivala Art Ptuj 2010 19.00 Ptuj, dvorišče ptujskega gradu, slikarski performans - Marco Gradi,
Festival Art Ptuj 2010 20.00 Ptuj, viteška dvorana na gradu, koncert violnista Stefana Milenko-
viča, Festival Art Ptuj 2010 22.00 Ptuj, Hotel Park, Srbski večer, Festival Art Ptuj 2010
Sreda, 21. julij
10.00 Ptuj, CID, elektro delavnica
18.00 Ptuj, park za CID-om, koncert udeležencev mladinskih glasbenih
delavnic, Festival Art Ptuj 2010 19.00 Ptuj, hotel Park, kiparski projekt, Art stays za prihodnost, Festival Art Ptuj 2010
19.00 Dornava, občinska stavba, fotografska razstava Gobe, gobe, gobice, nastala pod mentorstvom Stojana Kerblerja in Jelke Kosi 20.00 Ptuj, viteška dvorana na gradu, Operni večer, Festival Art Ptuj 2010 21.30 Ptuj, hotel Mitra, mednarodna razstava Sodobna grafika, Festival Art Ptuj 2010
Četrtek, 22. julij
8.00 do 20.00 Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja, Mednarodna poletna
glasbena akademija 10.00 do 13.00 Ptuj, prostori projekta Art Stays, otroška delavnica - freske 14.00 Ptuj, hotel Park, predavanje Igorja Molina: Sodobna freska, Festival Art Ptuj 2010
14.30 do 17.30 Ptuj, Salon umetnosti, Odprti atelje: Nemčija, Festival Art Ptuj 2010
19.00 Ptuj, kavarna na gradu, Ljubezen v zraku - literarni večer z Janijem
Virkom, Festival Art Ptuj 2010 19.30 Majšperk, Tovarna umetnosti, otvoritev razstave Škofjeloška kronika, Festival Art Ptuj 2010 20.30 Ptuj, viteška dvorana na gradu, Chopinov večer, Festival Art Ptuj 2010
21.45 Ptuj, Slovenski trg, koncert Bacu Caribe, Festival Art Ptuj 2010
Petek, 23. julij
10.00 do 13.00 Ptuj, prostori projekta Art Stays, otroška delavnica freske 10.00 Grajena, pred gasilskim domom, razglasitev Kmetije leta 2010 20.30 Ptuj, dvorišče gradu, Večer popevke: Vox Arsana z gosti, Festival Art Ptuj 2010
22.00 Ptuj, Slovenski trg, koncert: Crossroads, Festival Art Ptuj 2010 23.00 Ptuj, galerija Tenzor (MGP), BridA-Trackeds: Ptuj, javna video produkcija, Festival Art Ptuj 2010
-	Ptuj, pri Termah, 14. mednarodni balonarski praznik
-	Mostje, 16. mednarodno srečanje motoristov
Íj^oítuíajíz naí na ivztovnzm ijiUzbui

RADIOPTUJ
(ta éftletu^
www.radio-ptuj.si
2
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
NA PTUJSKI GORI prodam luksuzno hišo - večjo, večstanovanjsko. Vse dodatne informacije na tel. 051 348 243.
V KIDRIČEVEM v pritličju prodam 3-sobno stanovanje, 78 m2, renovi-rano in takoj vseljivo, po zelo ugodni ceni. Tel. 051 431 556.
PRODAM enosobno stanovanje, opremljeno, na novo renovirano, v Kraigherjevi ulici na Ptuju. Tel. 051 636 212.
DOM-STANOVANJE
GARSONJERO, v celoti opremljeno, oddam v najem. Tel. 051/356346.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter bruna, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055 ali 051 325 033.
KUPIM jalove krave ali telice, vajene paši, ali pitano kravo ali telico. Tel. 040 727 779.
PODARIM tekoče organsko gnojilo (gnojevko), neomejene količine. Farma Sobetinci, tel. 051 601 154 ali 051 601 152.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33. Tel. 041 723 957.
PRODAM DVE TELIČKI simentalki, pašni, stari sedem mesecev in leto dni. Tel. 031 840 282.
PRODAM odojke, 20 kg. Tel. 051 423 260.
SEME mnogocvetne ljuljke po 0,90 € za kg prodam. Tel. 041/368437.
PRODAM brejo telico in brejo kravo. Tel. 031 848 466.
PRODAM trda mešana drva, cena 38 €/m3. Tel. 031 848 466.
VSAK CHTRT5K OB 20,00 URI
RAZNO
PRODAM 100-litrski bojler Gorenje, stenski, malo rabljen. Tel. 740 80 57.
K POSKOČNIH
1.	Ans. PAJDAŠI - Kdor ljubi dom
2.	ZLATI DEČKI-Predraga deklica
3.	PETRA GRABROVEC - Babičine citre
4.	D0RI - S Kozjanskega na Gorenjsko
5.	Ans. NAVDIH - Nekoč pa pravi bom požvižgal
6.	KARAVANKE-Jurjevsmn
7.	Ans. NAVEZA - Če v moji postelci boš spala
1.	BOŠTJAN K0NECNIK - Zakaj si me pustila
2.	ŠPELA GROŠELJ- Moč srca
3.ŠTAJERBAND-Vse	bo še 0K
4.	SKATER - Fuzbaler
5.	R0G0ŠKISLAVČKI - Igrajva se zdravnike
6.	MIRNA REYN0LDS - Nate dajem križ
7.	NIKI - Do kože vroče
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
revllaza
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
s prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v poletni številki med ostalim preberete o novi tehnologiji skladiščenja jabolk, o nevarnostih zlate
trsne rumenice v vinogradih, o poletnih delih v vinogradu, v prilogi Vrtnine pa o oskrbi zelenjadnic s kalcijem in pridelavi plodovk na
ekološki način. Revija Sad - 21 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
_______________
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d o... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse bi dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe več v njej ni, prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi.
ZAHVALA
Žalostni, vendar ponosni, da smo bili njegovi, smo se poslovili od dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Alojza Geča
IZ ZAMUŠANOV
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku Ivu Holobarju za opravljeno sv. mašo in obred, molivcem, govorniku g. Stanku Pignarju, pevcem in pogrebnemu podjetju MIR.
V žalosti: žena Terezija in otroci z družinami
Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem
in umirim.
(T. Kuntner)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, brata in strica
Dušana Kojca
IZ DRAŽENCEV 38
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj, sosedom Kumer in Hodl za izkazano pozornost, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo in ter podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mama ter bratje in sestre z družinami
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V SPOMIN
17. julija so minila tri leta žalosti, ko nas je za vedno zapustil
Janez Bezjak
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 117
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje in z mislijo nanj postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 20.7.
8.00 Pozdrav poletju - DPD Svoboda Ptuj 9.20 Polka In majolka 10.20 Oddaja Lepa 18.00 Polka In majolka 19.00 Iz domače skrinje ■ Destrnlk 20.00 Kronika Občine Destrnik 21.10 Dogodki Destrnik 23.00 Video strani
SREDA 21.7.
8.00 Zaključek OŠ Hajdina 9.00 Utrip iz Ormoža 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Srebrna maša - Korena 21.30 Dogodki Hajdina 23.00 Video strani
ČETRTEK 22.7.
8.00110 let PGD Dornava 9.00 Šolska oddaja 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Pridobitve PGD Podvinci 21.10 Dogodki Dornava 23.00 Video strani
PETEK 23.7.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 Utrip Iz Ormoža 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Utrip iz Ormoža
18.00 Lenart - Folklorna skupina iz Kanade 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Peta noč - ponovitev 22.30 ORMOŽ - Med nami povedano 23.00 Video strani
Mala Nedelja • Gusarski tabor za počitniški kratek čas
Svetovni prvak v ringu z gusarji
V Mali Nedelji smo Pod jelšami letos znova obiskali navihane Juhijeve gusarje, ki ponovno aktivno preživljajo počitnice. Juhi-jevi tabori, ki so že tradicionalni, so že nekaj let še posebej zanimivo tematsko obarvani, saj se otroci za en teden prelevijo v prave gusarje, se borijo za zaklad, osvajajo številne veščine, in kar je najpomembneje, se ob tem zabavajo. V petih tednih se bo tako na taboru menjalo kar 200 otrok.
Poletni Juhijevi tabori, ki so že stalnica Športne šole Juhuhu, trajajo en teden, skupaj pa se jih bo letos v juliju zvrstilo kar pet. Pred leti, ko so v športni šoli začeli prirejati tabore, so ti temeljili predvsem na športnih aktivnostih, nato pa so jih še tematsko obarvali, kar se je izkazalo za pravilno potezo. Tako se otroci s prihodom na tabor ločijo od televizije, računalnika in interneta in vsakodnevnih aktivnosti ter se
pet dni prepustijo življenju v naravi, poleg tega pa so vpleteni v živo gusarsko zgodbo, ki še zmeraj ostaja rdeča nit tega tabora. Naj spomnimo, da je kapitan Banana pred nekaj leti doživel brodolom sredi Štajerske. Tu je našel ladjo Črni biser, jo obnovil in zanjo začel iskati novo posadko. V pettedenskem križarjenju se mu vsako leto pridružijo mali gusarji. Tako je tudi letos in mali gusarji se ob prihodu zaobljubijo,
Foto: Črtomir Goznik
Rdeča nit tabora še vedno ostaja gusarska zgodba.
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je gusarjem dajal avtograme.
da bodo pomagali čuvati in braniti zaklad, ki je zaradi razbojnika Blekija v nenehni nevarnosti. Gusarji vseskozi zbirajo zlatnike, ki jih dobijo za dobro opravljene naloge, in jih morajo za kazen dati kapitanu, če kakšno ušpiči-
Selce • Blatoborba pritegnila borce in gledalce
Že 20 let blatnih iger
Minulo soboto, ko je sonce neusmiljeno žgalo, je v Selcih potekala tradicionalna, tokrat že 20. blatoborba, katere slogan je še vedno Smeh ni greh. Številne ekipe so se znova podale v blato na ohladitev in zdravilni učinek, prireditev pa je kot že leta poprej na prizorišče privabila veliko število obiskovalcev.
Organizatorji pravijo, da ima blato zdravilen učinek, morda se prav zato veliko ekip in njihovih članov iz leta v leto rado vrača na blatobor-bo v Selce. Fredi Ornik, glavi organizator, je izrazil zadovoljstvo ob takšni obletnici ter še vedno zavidljivi udeležbi na prireditvi. Osrednje dogajanje je, kot se za blatoborbo spodobi, potekalo v blatu, ki
so ga za to priložnost pripravili organizatorji. V njem so potekale šaljive in zabavne igre, ki sta jih dodatno popestrila humorista Korl in Vito. Tekmovalci so se metali po blatu, ga mešali, se borili in se spuščali po toboganu, ki je vodil naravnost v blatni bazen. Sodniki so pri tem ocenjevali predvsem umetniški vtis pri pristanku v blatu, tekmovalci
pa so se držali slogana: Bolj si blaten, lepši si.
Prireditev je privabila množico radovednih in smeha željnih obiskovalcev. Po končani blatoborbi se je nadaljevalo še družabno srečanje, za dobro voljo pa so poskrbeli člani glasbene skupine Mladih 5 in Vili Resnik, ki so obiskovalce zabavali še pozno v noč.
Patricija Babosek
jo.
Po besedah vodje Športne šole Juhuhu in hkrati tudi vodje tabora Tomija Jaga-rinca je letos sprememba v tem, da je poleg športnih iger in zabave v ospredju tudi izobraževalna nota. Ob številnih dogodivščinah v zvezi z iskanjem in čuvanjem zaklada je letos poudarek predvsem na osvajanju veščin za preživetje v naravi. Otroci se učijo vezati vozle, prepoznavati strani neba in uporabljati kompas, skoraj vsak dan pa se tudi vržejo v »morje« v bližnjih termah. Poleg učenja veščin pa je letos sprememba tudi v tem, da imajo otroci možnost sami skovati načrte in ideje,
kako ukaniti razbojnika Ble-kija, pri okrogli mizi se nato izbere najprimernejši načrt in tega tudi izvršijo. Novost je tudi, da so člani posadke letos prvič ogoljufali Blekija, saj so se izdajali za njegovo posadko in tako lažje varovali zaklad. Kot je še dejal Jagarinec, mu je v posebno zadovoljstvo, da se otroci vračajo iz leta v leto prav zaradi zgodbe, ki pa jo na nek način pišejo tudi sami.
Obisk Dejana Zavca
Posebno presenečenje je bil tudi obisk svetovnega prvaka v boksu Dejana Zav-ca, ki se je z malimi gusarji podal v ring, pomagal pa jim je tudi pregnati razbojnika
Osebna kronika
Rodile so: Branka Petrovič, Podova 49a, Rače -deček Matic; Milena Frlež, Zagorci 52, Juršinci - deček Luka; §uzana Božičko, Lancova vas 46 a, Videm pri Ptuju - deklica Ines; Sonja Škrinjar, Breg 39, Središče ob Dravi - deklica Neja; Lucija Turnšek, Topole 40, Rogaška Slatina
-	deček Alex Tin; Vlasta Hiter, Areška cesta 33, Ruše
-	deček Tilen; Sandra Zamuda, Bresnica 46, Podgorci - deček Niko; Marjeta Rašl, Drstelja 33, Destrnik
-	deklica Mojca; Marjana Brumen, Zagorci 2, Juršinci - deček Gašper; Nataša Petek, Dornava 142 /c, Dornava - deklica Tia; Tanja Selinšek, Langusova
6,	Ptuj - deček Teodor; Lidija Baum, Polenška 36, Polenšak - deklica Urška. Umrli so: Leopold Vertič, Na Tratah 18, Ptuj, roj. 1923 - umrl 4. julija 2010; Franc Murko, Bišečki Vrh 60/a, roj. 1935 - umrl 7. julija 2010; Robert Zajšek, Cunkovci 12/a, roj. 1970
-	umrl 8. julija 2010; Nada Muhič roj. Simon-čič, Žnidaričevo nabrežje 8, Ptuj, roj. 1921 - umrla 2. julija 2010; Ivan Srnec, Ivanjkovci 57, roj. 1925 -umrl 7. julija 2010; Dušan Cafuta, Ul. 5.prekomorske 1, Ptuj, roj. 1968 - umrl
12.	julija 2010; Marija Ivanuš roj. Kelenc, Formin 35/a, roj. 1933 - umrla
13.	julija 2010; Jožef Burg, Tržec 41, roj. 1932 - umrl
7.	julija 2010.
Poroke: Benjamin Korošec, Ul. 14. divizije 9, Ptuj, in Urška Krušič, Spuhlja 132; Andrej Kramberger, Bukovci 18, in Dušanka Petrovič, Potrčeva cesta 32, Ptuj; Boštjan Zelenko, Skorba 27, in Anita Pola-nec, Hajdoše 28/a.
Foto: Črtomir Goznik
Mali gusarji so se spopadli s svetovnim prvakom Dejanom Zav-cem.
Blekija kljub ugibanju malih gusarjev, ali ni morda v sorodu z njim. Dejan Zavec je ob tej priložnosti dejal, da je pridružiti se otrokom v taki zgodbi in doživljanju, ko otroci res uživajo, res nekaj lepega. »Vesel sem, ko vidim, da se je zgodba, ki je rdeča nit tega tabora, izkazala kot zelo smiselna,« je dejal Za-vec. Povedal je še, da je dati otrokom dodatno veselje s svojim obiskom zanj enostavno, zanje pa gotovo nekaj posebnega.
Patricija Babosek
Napoved vremena za Slovenijo
Bolj si blaten, lepši si!
Danes bo pretežno jasno, le občasno ponekod zmerno oblačno. Burja bo na Primorskem ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, na Primorskem okoli 19, najvišje dnevne od 25 do 29, na Primorskem do 31 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo sončno in postopno spet bolj vroče. Pihati bo začel jugozahodni veter.
Foto: PB