PcStnlnapIaCans v r>ofovln'
Maribor;, sreda 7. marca 1934
Štev. 54 Leto VIII. (XV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
»Hnliivo la ■>»«■■! »»rtbor,	Mrammi.«	a«40.	np—v	3W	ran	fa
tshaja raxaa nedelja tm praznika* «Mk dan ab «.wi / Valje mMio* pnjaam	Hg	M	W H	» «1 .HM	/l||k J
« opravi a« p* poia 10 Din. doatevljaa na *m 13 Oto / Oglasi p« aa«ta / 0*aaa	^ _ O M BB	f	fgf	gfg	J*W4
•prejem tadi ogtasal ockMafc -Jo«rs** v Ljubljani * Pattai Bafcoiml ra£a» M. 11-«»	77	JHb e»
Pmblemi naše narodne prosvete
Iz ekspozeja prosvetnega ministra dr. Šumenkoviča
Naša narctlna skupščina je razpravljala v ponedeljek o proračunu ministrstva prosvete, in tako v ekspozeju ministra dr. š ti m enkovica kakor v izvajan; h poslancev, je bilo točno orisano
ustvarja težek problem brezposelnih intelektualcev ;n daje vprašanju hip er produkcije inteligence iz dneva v dan vse večjo važnost, ki nujno zahteva, da začnemo o tem resno razmišljati in skuša-
sta :	našega	šolstva in vsega, kar spada j mo najti vsaj nekako generalno rešitev,
pod ta važni resor. Posebno zanimiva! Vse to se pa ne da rešiti čez noč, tem-■;o bila ministrova izvajanja, ki je že uvo- j več samo v etapah, s celim niz.om podoma z veseljem naglasil, da je ostal nje- j trebnih sistematičnih ukrepov. Upošte-gov proračun neokrnjen in je bil celo j vajoč važnost problema hiperprndukcijc povišan za 6 milijonov. Na ta način je o- j inteligence, je bil nedavno ustanovljen mogo če no, da se ohrani narodna prcsve- poseben urad, katerega naloga je, voditi
ta vsaj na sedanji višini. Pri poročilu o
točno statistiko absolventov vseh sred-
osnovnem šolstvu je navedel zanimive njih in visokih šol, vzporedno s tem pa statistične podatke. L. 1919. je bilo v Ju- obenem statistiko vseh prostih mest v
goslaviji 7465 osnovnih šol, enajst let pozneje pa že 8797. L. 1919. je bilo na vseh osnovnih šolah 17.719 učiteljev, sedaj jih je 24.612, a prav tako je narastlo tudi število šolarjev od 967.000 na 1,262.000. Krediti za osnov, šolstvo so v letošnjem novem proračunu povišani na 17.5 milijonov. ! a vsota sc bo porabila za odpravo na;.večjih nedostatkov in namestitev novih učnih moči. Žalostno dejstvo je namreč. da imamo sedaj v državi 1200 razredov brez učiteljev, dočim leži v mhiistr-
Proračuni treh ministrstev
Proračuni notranjega, vojnega in gradbenega minisirst-va sprejeti — Popoldne odgovori minister Radivojevič poslancu Staniču
BEOGRAD, 7. marca. Na včerajšnji dopoldanski in popoldanski seji narodne skupščine se je nadaljevala debata o proračunu notranjega ministrstva, v kateri so se posluževali nekateri opozicionalni poslanci ostrih napadov na vlado. Med drugimi je govoril tudi poslanec Pavlič, ki je skušal dokazovati, da so bile znane »punktacije« potvorjene po sovražniki!-
posameznim poslancem še notranji minister Lazič. Seja se je zaključila ob 2o.la s sprejemom proračuna. Nato je bil na nočni seji brez debate po ekspozeju ministra generala Stojanoviča sprejet proračun ministrstva vojske in mornarice. Sledila je z ekspozejem ministra doktor Srkulje razprava o proračunu ministrstva za javne gradnje. Poslanec Drmelj je govoril za gradnjo zasavske ceste mimo
dr. Korošca. Na vse napade je odgovoril
ministrski predsednik Nikola Uzunovič' Trbovelj na Zidani most, poslanec Ko-zasebni in državni službi. Dejstvo je ' sam- ki je nastopil zlasti proti pavšalnim j man pa za regulacijo Save, Drave in Mu-namreč, da imamo za nekatere stroke in- obdolžit vam in napadom ter naglasil, da j re. Pczno v noč se je debata prekinila teligenenih poklicev in uradniških kate- ”«>ra vsak, ki očita, prevzeti tudi vso od- j in se danes nadaljuje. Tu je govori! tudi zorij silno h i p e r p r o d u k c i j o, dočim ■ govornost za očitke in obdolžitve. Kar se poslanec Hajdinjak o slabih cestah v Prek je na drugi strani še vedno po m a n j- j *iče korupcije, vlada ne ščiti nikogar, a za murju. Apeliral je na ministra, naj pre-kanje reflektantov. Zato je obenem na-1 postopanje mora biti stvarna podlaga, ne \ vzame država vsaj glavne banovinske loga tega urada, da usmerja učečo se ! podla denunciacija. Zavrnil je tudi očitke j ceste. Prav tako je zahteval tudi regula-mladino v one panoge, kjer ji je dana • o nasiljih pri volitvah. Če bi bilo j cijo Mure, ki povzroča ob povodnjih veli-možnost zaposlitve, in prilagodi tok in- kakor trdijo nekateri opoziefcmalci, bi bHo j ko Škodo. Minister je odgovoril govorni-teligence v skladu z gospodarsko struk- j to žalostno spričevalo za naše vo!'?ce. turo naše države.	j ker bi bili brez lastnega prepričanja in
Nadalje je govoril minister o umifi-!bi sledili le orožnikom. JNS hoče samo
Poslanec Nikič je očital vladi, da se zbor nici ni predstavila z deklaracijo, kar je predsednik zavrnil z opozorilom na svojo izjavo 27. februarja. Nadalje je odgovoril
stvu 1700 nerešenih prošeni brc nr .vinih j k a c i j i šolske vzgoje in izrazil upanje, j politiko poštenia in možate odgovornosti, učiteljev za namestitev. Ker vsi niso da še bo v doglednem času vendarle izvr-rnogii vložiti prošenj, je brezposelnih ve- ‘ JHa. Že 1. 1932. je bil sestavljen enotni liko več, a	letos	se jim	bo pridružilo 5e	j	«5ni	program, ki bi moral letos 1. septem-
1300 novih	absolventov	učiteljišč!	>	l ra	stopiti	v veljavo. Glavni prosvetni
■ V proračunu je kot nova postavka tudi (‘-vet pa je po vsestranskem razmotriva-šote nhi!°n(>V di.nariev„. za meščanske ; n ki prišel do prepričanja, da bi bilo treba vtevn Me.^	meščanske	šole	upo-1 o uveljavljenje še za nekaj časa odgo-
Ipfn« nc Dri	ire	1 !**- z,a	osnovn<> šolstvo.	I	’iii,	dokler	se ne izdelajo docela enotna
• ••" i;-f n S0	j*?,	.!Zf	n5’ ker Pred-!	i zvodila in	izdajo potrebni enotni učni
'Šn niihn	^	n,	šoistvp,	:n	!	•	viponiočkl,	zlasti	pa	enotne	učne	knjige.
kom, da je storil vse, kar je mogel za zagotovitev kreditov za najnujnejša dela. Opoldne je skupščina proračun sprejela. Popoldne pride na vrsto prometno ministrstvo. Ker bo na tej seji minister inž. Radivojevič odgovoril poslancu Staniču, je za sejo ogromno zanimanje in so žf* vse galerijske vstopnice razgrabljene.
______________________________________  PARIZ,	7.	marca.	Zdi	se,	da se pri'
, , ... „+	so	prevzele ve- 1 le prav tako še tri Izvršena, zgodllo pa se Frav'ia Francija na veliko zunanjepo
/\ c ,!aSlVa' 'J1 bi bilo sicer nadalje- J bo to v dveh ali treh mesecih. Kar se ti- I Mično preorientacijo, ki bo popolno-!' na ??‘rin!a7'*-ia*1 in univerzah, če univerz, je bil že izdan enoten za- ma spremenila dosedanji položaj v Ev
kon. niso pa bile še izdane enotne fe-
Na drugi strani pa dajejo meščanske šole zaokroženo znanje in dvigajo v veliki meri kulturni nivo našega naroda. To je posebno pomembno, če pomislimo, da narašča z vsakim letom bolj Število brezposelnih inteligentov. Beograjsko univerzo je absoiviraio v 1929-30 letu 530 slušateljev, v 1930-31 letu 713, v 1931-32 letu 811, v 3932-33 letu pa že 823. Podoben porast zaznamuje tudi univerza v Zagrebu, dočim ie položaj na ljubfliar ':i nekako siacionaren in prihaja ž nje vsako leto okoli 400 absolventov. Enak položaj jc na učiteljiščih. Vrhu tega je svojevrstna karakteristika naie dobe, da Večina mladih ljudi ne študira iz želje po Znanstveni izobrazbi, marveč jo sili k ifemu boj za kruli. Mladina smatra diplomo za nekakšno menico, ki naj ji zagotovi kruh in zaslužek, v prvi vrsti v državni službi.
V času splošne gospodarske krize je leta do leta manj prostih mest, tako 7 državnih kakor v zasebnih službah. To
aas®2«6fWaates«J
kultetske uredbe in se bo to zgodilo časno potem posebnega amandmana. — Učni načrt za osnovne šole, ki je bil sestavljen pred poldrugim letom, se je v praksi pokazal pomanjkljivega, zlasti v pogledu učil, bo pa kmalu predelan. V zvezi s tem posveča ministrstvo posebno pažnjo učnim knjigam, ki jih je treba tretirati z vs6 pozornostjo, ne samo z znanstvenih, marveč tudi z državno-na-cionalnih vidikov. V tem pogledu leži velik del naloge na ramenih učiteljstva, zato je skrb ministrstva usmerjena t-udi na to, da se nro dajo1 potrebni socialni im materialni pogoji za nemoteno in uspešno delovanje. Pomanjkanje učnih tnočl se bo dalo odpraviti le postopoma, ker zaenkrat ni mogoče dobiti za to potrebnih zadostnih sredstev. Važno poglavje v načrtih prosvetnega ministrstva paso tudi pedagoški instituti, ki se morajo ustanoviti na vseh filozofskih fakultetah.
Nemško in angleško stališče napram F k .iciji
ODLOČNA PISAVA DNEVNIKA »VOL KiSCHER BEORACHTER«: FRANCIIA OVIRA RAVNOVESJE V EVROPI.
BERLIN
Preorientacija francoske zunanje politike
SNOVANJE FRANCOSKO-ITALIJANSKEGA BLOKA PROTI NEMČIJI. — NASPROTNI BLOK: NEMČIJ\ IN ANGLIJA,
cone v Sredozemlju in v Podonavju ter ustreči tudi nekaterim italijanskim zahtevam v kolonijah, zlasti v severni Afriki In v mandatnih pokrajinah. V ta namen hoče doseči tudi poinirje5 nje med Italijo in malo antanto. S tem v zvezi je pot jugoslovanskega poslanika Spalajkoviča v Beograd in nameravano Barthoujevo potovanje v Prago. Prav tako pa išče tudi Italija opore v Franciji proti Nemčiji, zlasti glede usode Avstrije. Na drugi strani pa nastaja blok Nemčje in Anglije s sodelovanjem Poljske in even-tuelno podporo Amerike ter Rusije. Ce se izvrši ta preorientacija, in zelo verjetno je, da se bo, bo dobila evropska mednarodna politika čisto novo podobo.
ropi. V skrbi za Avstrijo, zlasti pa še zaradi angleškega pritiska v zadevi razorožitve, se pripravlja na likvidacijo vseh sporov z Italijo in ustvaritev nekakšnega latinskega bloka, naperjenega proti nemško-anglosaškemti bloku. Vse kaže, da namerava definitivno zapustiti dolgoletno zavezništvo z Anglijo, ki je bilo desetletja najsolidnejša mednarodnopolitična formacija Evrope. V ta namen je bil poklican sem rimski veleposlanik Chambrun, ki je prej več dni konferi-ral z Mussolinijem. Francija je baje pripravljena deliti z Italijo interesne
Stavisky bo obduciran
PARIZ, 7. marca. Na zahtevo zapr te gospe Staviske bo njen pokojni mož ekshumiran in abduciran, da se ugotovi, ali se je res umoril sam ali je bil umorjen. Preiskava o umoru sodnika Princea pa je dognala po zdravniški ugotovitvi, da je bil pred smrtjo narkotiziran.
h -tM-M- 1 ■ 7‘ n,arca- »Eolklscher Beo-
nedvomno merodajno glasno nemške tl,žavne vIadt, zlaBt| 7 0z|_
lom t a zunanjo poiftlko, prinaša članek o Edenovem potovanju pod naslovom »Francija ovira ravnovesje v Evropi«In podčrtava vprašanje, če je tt10goče srna-trati angleški Posredovalni poizkus za propadlega. Anglija je biia vedno priprav ;ena iskati srednjo pot in sporazum med Nemčijo in Francij« |n se mora odkrito reči, da take taktike dalje Anglija voditl ne bo mogla. Posredovanje je mo-ROČe le, če bi obe državi, Nemčija In Franclja., hoteli razumeti stremljenje An-
glije, ne pa, da ena država
Sovraštvo po prijateljstvu
RIM, 7. marca. »Giornale d’Italia« enostavno ; demantira vesti nemških listov, da na-sprejme vse le na videz in zopet išče po-	merava Italija podpreti restavracijo
srednlkov kje drugje. Zaradi tega Je po-	Habsburžanov v Avstriji in proglaša
polnoma jasno, da je zaman vsako posre-	{g vesti za tendenciozne. Zelo ostro
dovanje, pa naj bi to prihajalo s katere- se Ust spodtlka ob Hitlerjev glavni or-,
koli strani Izvzemši Iz Pariza. Tudi v	;;an »Voikischer Beobachter«, ki po-	vlade.	Tukajšnji	politični	krogi	so mne
Londonu vejo sedaj, da se je razortvev:	roča, da je italijanski prestolonasled-	"ja,	da	so	izgledi	za	zbližanje	med
Nemčijo in Francijo vedno manjši. Nekateri celo naglašajo, da bo razorožit-
Prav tako pobija tudi trditev nekega članka v »Frankfurter Zeitung«. da je Italija iskala prijateljstvo Nemčije samo zato, da bi čimveč izvlekla iz Franclje.
FRANC JOŽEF REDIVIVUS.
DUNAJ, 7. marca. Po naredbi dol^ njeavstrijske vlade odnosno deželnega predstavnika Relcherja so včeraj v vseh dvoranah deželnega dvorca in v posvetovalnici dolnjeavstrijskega deželnega zbora izobesili slike cesarja Franca Jožefa, ki so jih leta 1918. spra vili v muzej in s0 tam počivale vse do včeraj.
RAZOROŽeVANJE UMIRA.
, j ir’ niarca. Sinoči je bila seja
nje razbilo zaradi Francije In bodo tem. uik na povratku iz Bruslja obiskal v primerno uravnali svojo nadaljnjo poli-, Steenokerzellu bivšo cesarico Zlto in tilso-	i fiienega sina Otona. Vse te vostl so
REDUKCIJE TUDI V RUSIJI. izmišljene in se »Giornale d’Italia« Ču-MOSKVA, 7. marca. Zaradi krize se dl, kako se more nemški tisk posluže-u vede 5 dnevi delovni teden t le 5 dne v- vati takih klevet napram Italiji, ki je no plačo.	vselej iskreno podpirala Nemčijo.
vena konferenca enostavno zaspala. Pričakuje se sicer, da bo prvi sestanek v začetku aprila, na katerem pa ne bo storjena nobena važnejša odločitev glede razorožitve.
Dnevne vesti
T. G. Masaryk
predsednik češkoslovaške republike,
gre v 85. leto.
Predsednik bratske češkoslovaške države, Tomaž G. Masaryk, je dopolnil danes 84 let in stopa v 85. leto svojega Življenja še vedno sredi političnega življenja svojega naroda. Lepa starost za tako odgovorno mesto v mladi državi, kakor je bilo vse njegovo življenje, zlasti, ako ga motrimo od danes nazaj, kakor lepa pripovedka o narodnem junaku, ki je pripeljal svoj narod od Bachovega absolutizma do samostojnosti. Svoj narod, ki mu je bil učitelj in voditelj preko vseh težkih časov Velikega tedna do njegovega velikega Vstajenja. Mnogo truda in trpkosti ga je stalo vse to, a nikoli ni iskal sebe in nikoli ni klonil. Z vso svojo voljo in genialnostjo je gradil in zbiral, da je postavil dom svojemu narodu. Zato je ta z njim tako združen, zlasti ob njegovih slovesnih dneh godovanja, kakor si moremo le misliti. Tudi mi Slovenci in Jugoslovani smo mu hvaležni marsikaj in mu želimo ob tej priliki še mnogo srečnih let ob srečnem bratskem narodu.
Dobrodelna prireditev za mestne reveže v Mariboru. Pri koncertu »Počitniške zveze«, katerega prispevki bodo namenjeni mestnim revežem za vsaj delno o-militev njihovega bednega stanja in katero akcijo v zvezi z mestno občino je zapooela tuk. naša mladina, sodelujeta poleg že omenjenih gg. I. Francla iz Zagreba in P. Kamila Kolba iz Iloka tudi gdč. Leopoldina Zupanova, solistka in večletna članica »Sattnerjevega zbora« v Ljubljani in gdč. Ljudmila Vedralova. prof. v Mariboru. Kdo ne pozna naše u-metnice - altistke? Saj je pred kratkim nastopila na samostojnem koncertu, ki ga je pripravila tuk. Ljudska univerza. Tedanja kritika je pisala o njej, da poje z vso vročo vdanostjo pesmi, ki ji ve dati dovršeno obliko umetniškega izraza. Sim patična pevka zasluži vse priznanje. Sopranistka gdč. Zupanova zapoje iz kantate »Oljki« prenežno arijo: Skoz okna solnce božje lije... in iz »V pepelnični noči« arijo: Glej božji hram tam sred poljan ... V kantati »Jeftejeva prisega« nai lepši in na,irra~?ejši odlomek Jeftejeve hčerke: Pred njimi pa v obleki snežni... Altistka gdč. Vedralova nastopi na programu kot prva in nam zapoje dve najlepši ariji iz kantate »Oljki«: O ne. dih božji... in Pred selsko kočico..
V petek kavarni.
!!! SVENGALI!!! v Veliki I
Velik človekoljub je bil pokojni minister v pok. g. dr. Fran Jankovič, ki j je bil ves čas svojega življenja tudi velik dobrotnik in agilen sodelavec naših ! prj Sv. Lenartu v Slov. goricah
Jadranski veš*»r
10. III. SOKOLSKI DOM Ob 20. uri
kulturnih in humanitarnih organizacij.
Dr. Jankovič je bil tudi soustanovitelj in
prvi podpredsednik naše Pratituberku- geja mestnega sveta in upravnega odbo
ne lige. Liga je počastila spomin svo- j ra. Mestni svet in upravni odbor mestne jega nekdanjega zaslužnega^ podpredsed- j občine mariborske sta imela sinoči svoji nika ob priliki svojega letošnjega občne- sej{ p0(j predsedstvom župana g. dr. Li-
ga zbora, ko je predsedujoči prvi državni pravdnik dr. Jančič v toplem govoru sli-
polda. Upravni odbor je rešil več personalnih zadev, mestni svet pa je med dru-
kal pokojnika kot velikega človekoljuba gjm podelil gradbeno dovoljenje Alojziju
m ornem njegove zasluge za Protitu- j Spragerju za adaptacijo hiše v Vetrinjski nerkulozno ligo.	1
Odvetniški izpit. Odvetniški koncipient g. dr. Albin Šmajt >e napravil odvetniški izpit. Čestitamo!
V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino sta vpisana:	dr.	Marija
Stuhec-Ramšakova, zdravnica bratovske skladnice v Črni pri Prevaljah in doktor Viktor Tominšek, zdravnik volonter bolnišnice v Mariboru.
Meščani, pomagajte pobijati varnostnim oblastem delamržnost! Ker se dosedanja praksa o pobijanju delamržnosti in beračenja ni obnesla v zadovoljivi meri, je izdalo predstojništvo mariborske policije oglas na vse hišne posestnike, upravitelje hiš in hišnike, naj opozore vse svo brežje ter s tem dokažejo, da znajo ce'
ulici: Alojziju Kuherju za preureditev au-togaraže pri hiši v Klavniški ulici v stanovanjsko poslopje: gradbeno in uporabno dovoljenje Alojziju Moranu za preurejeno star.ovansko poslopje iz delavnice v Stritarjevi ulici in uporabno dovoljenje Franju Golobu za nadzidavo podstrešnih stanovanjskih sob pri hiši v Mlinski ulici. Tukajšnje pevsko društvo »Jadran« priredi v nedeljo 11. trn. ob 10. uri v Ren-čljevi dvorani na Pobrežju pevski koncert. Komur je še v spominu lanski koncert »Jadrana« v kazinski dvorani, bo gotovo spet prišel v nedeljo k Ren-člju. da sliši prelepo »Jadranovo« pesem.
Vsem likovnim umetnikom! Banska uprava je potrdila z odi. št. 308S-2 od 23. febr. 1934 pravila »Društva likovnih u-metnikov dravske banovine«, nove strokovne organizacije vseh naših poklicnih umetnikov. Ustanovni občni zbor bo 10. marca v restavraciji »Zvezda« v Ljubljani ob 20. uri. Novo ustanovljeno strokovno društvo vseh v naši banovini živečih, torej po ogromni večini slovenskih likovnih umetnikov daje možnost, da umetniki sami začnejo sanacijo žalostnih socialnih prilik v svojih vrstah. V interesu vseh prizadetih je seve, da si izberejo za to delo sposoben odbor, ki bo svoje delo vršil tem uspešnejše, čim več umetnikov bo zastopal. Zato naj nihče ne izostane od ustanovnega občnega zbora!
Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru poziva vse člane, da se sigurno u-deležijo članskega sestanka v četrtek 8. trn. ob 15. v našem zadružnem lokalu v restavraciji »Emeršič« na Aleksandrovi cesti.
Skupni davek na poslovni promet. Po
novi redakciji zakona o skupnem davku na poslovni promet morajo po 20. februarju t. 1. izdajati vsi davčni zavezanci skupnega davka na poslovni promet, ki morajo po zakonu voditi knjigo opravlje nega prometa za prodano blago, fakture in v njih poleg cene za blago ter usluge, posebej označiti odpadajoči poslovni in luksuzni davek. Proti liferantu, ki bi ne postopal tako, se bopostopalo po k a zenskih določbah zakona o neposrednih davkih, to je, predpisal se mu bo davek obenem s kaznijo, če tudi bi naknadno dokazal, da je bil davek od predmetnega blaga že plačan. Kupcu, pri katerem se ugotovi, da je prevzel blago brez fakture, ali s fakturo, v kateri niso bili vpisani zahtevani davčni podatki, se bo da vek predpisal v plačilo, ne glede na to, ali je bil davek po predmetu že plačan ali ne. V takem primeru se bo torej v fak' turi neižkazani davek dvakrat predpisal, m sicer: 1. dobavitelju, 2. pa kupcu. Po § 6. zakona o izmenah taksnega zakona se bodo morale z 21. aprilom izdajati vse fakture na monopoliziranih obrazcih. Iz tega sledi, da bodo morali izdajati fakture
Na, gledalifle
pp! >rn.rj
Sreda, 7. marca. Zaprto.
četrtek, 8. marca ob 20. uri »Natalija«.
Red A. Premijera.
Petek, 9. marca ob 15. uri »Deseti brat«. Proslava 90-letnice Jurčičevega rojstva. Dijaška predstava. Globoko znižane oene (od 10.— Din navzdol). Sobota, 10. marca ob 20. uri: »Vijolica z Montmartra«. Gostovanje Erike Dru-zovičeve. Red B.
Premiera »Natalije«, drame ruskega klasika I. S. Turgenjeva, čigar petdesetletnico smrti je lani obhajal ves kulturni svet, bo v četrtek 8. t. m. za red A.
Gostovanje Erike Druzovičeve, odlične članice zagrebške opere v opereti »Vijolica z Montmartra«, bo v ooboto ’0. tm. za red B ter v nedeljo, 11. tm. za red C. Ker bosta nedvomno zopet obe predstavi izborno obiskani, priporočamo nabavo vstopnic vnaprej. Kdor izmed gledaliških abonentov te predstave v soboto ali v nedeljo n e bi želel, naj to javi pri gled. blagajni, ki mu bo predstavo nadoknadila. kadar bo »Vijolica« izven abonmana.
Dijaška predstava bo o priliki 90-letni-ce Jurčičevega rojstva v gledališču. Upri zore v petek, 9. tm. ob 15. uri »Desetega brala« v Delakovi priredbi. Cene od Din 7.— navzdol, če si dijaki nabavijo vstopnice do četrtka zvečer.
Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tem hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki ss malo gibljejo. »Franz josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
.
vsi davčni' zavezanci, med njimi tudi on1
katerih letni promet ocetruie davčni odbor. Tem zavezancem pa ni treba posebej vpisovati v fakture davčnih podatkov. Fakture morajo kupci skrbno čuvati, ker jih bodo morali na zahtevo davč ne uprave predložiti. V vsakem primeru, kjer se fakture iz različnih vzrokov »:e
je stanovalce, da morajo imeti odslej vsi brezposelni in taki. ki prosijo podpore, posebne izkaznice, izdane od pristojne domovinske občina. Obenem apelira pred stojništvo mestne policije na vse prebivalstvo, naj skuša in pomaga pobijati delamržnost in beračenje na ta način, da prijavi vsakega, ki prosi podpore, pa nima omenjene izkaznice, najbližjemu stražniku ali stražnici. Beračenje se je v zadnjem času silno razpaslo in se meSča-ni komaj otepajo nasilnih beračev, med katerimi pa je mnogo takih, ki pomoči niso potrebni in prosjačijo samo radi tega, ker jim beračenje več nese. kakor če bi pošteno delali.
Ljudska univerza v Mariboru. Predavanje senatorja dr. Frangeža se je moralo žal odpovedati zaradi njegove nenadne obolelosti. Odloži se na poznejši čas. V petek 9. marca predava v okviru političnega cikla pisatelj in glavni urednik g. Radivoj Rehar o temi, ki bo nedvomno našo javnost v največji meri zanimala. Govoril bo o Hitlerjevem narodno-socia-lističnem gibanju in očrtal bistvo tega stremljenja na političnem, kulturnem in gospodarskem področju, Končno bo raz-motrival velevažno vprašanje, kak vpliv zamore pač zadobiti ta mogočni podvig moderni Nemčiji na ostalo Evropo.
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 8. tm. bo ob 19. uri predaval ip. Ljudski univerzi v Studencih banovinskf arte^ar g. prof. Franjo Baš o ustaji pred T30 leti.
JufcTTjlovansko-češkoslovaška liga ima
danes zvečer ob 8. uri pri »Orlu« svoj napovedani občni zbor z Masarykovo arosJavo..
Apeliramo na vse rodoljube v mestu in bodo mogle ali hotele predložiti, se bo na Pobrežju, da v nedeljo pohite na Po- j davek odmeril po oceni davčne oblasti,
če drugače ne bo mogoče ugotoviti davčne osnove. Prav tako je važna tudi sprememba § 8. zakona o skupnem davku na poslovni promet, po kateri tvori davčno osnovo za skupni davek na poslovni promet in za davek na luksuz, vse, kar se tekom enega koledarskega leta da v promet. Zaradi tega bodo morali vsi davčni zavezanci, ki odpremljajo skupni poslovni promet po dospelih plačilih v gotovini koncem leta, to je v prijavi za december vsakega leta, upoštevati tudi vse kreditirane, to je še neplačane fakture in od njih plačati odpadajoči davek.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 8. t m. Ob 12-15: reproducirani citraški koncert: 12.45: poročila; 13: čas, operne arije na gramofonskih ploščah; 18: predavanje o verstvih, predava France Terseglav, 18.30: srbohrvaščina, poučuje dr. Mirko Rupel; 19: plošče po željah; 19.30: pogovor s poslušalci; 20: najmlajši pred mikrofonom: 6-letni sestrici Sitarjevi pojeta v duetu slovenske narodne, Vilko Jenko pa bo igral na harmoniko.
niti trud požrtvovalnih pevcev »Jadrana«, ki s© odzovejo vsakemu klicu ter s svojo pesmijo zbujajo narodno zavest, kjerkoli se pojavijo. V nedeljo vsi na Pobrežje!
Iz krajevne organizacije za V. mestni okraj. »Zakaj sem član Jugoslovanske nacionalne stranke?« je naslov predavanju, ki ga priredi propagandni odsek krajevnega odbora za V. mestni okraj v soboto 10. t. m. ob 20. uri v prostorih gostilne »-Pri lokomotivi« v Frankopanovi ulici. To je prvo politično predavanje, ki ga bo imel g. dr. Franjo Cerkvenik. Udeležba odbornikov obvezna; somišljeniki in prijatelji organizacije pa so dobrodošli.
V bolgarskih gorah. Prav sedaj je 100 let, ko je Amade pl. Ami-Bone s svojimi potopisi odkril svetu Balkan in bolgarske gore, torej tedaj, ko so Bolgari ječali še pod turškim jarmom in se borili po planinah za svobodo. Ta mučeniški narod ljubi svojo zemljo, kakor redko kateri drug. Komaj šest let za ustanovitvijo Slo venskega planinskega društva so si vrli Bolgari ustanovili svoje planinsko društvo in opozarjali ves svet na svoje planine. Vitoša, Rila, Pirin in Musala so najznamenitejši vrhovi tega nam še vedno neznanega sveta. Veliki prijatelj planinske flore in vneti gorski popotnik g. dr. Arnošt Brilej iz Ljubljane nas bo drevi ob 20. uri v okviru predavanja SPD v kinu »Apolo« odvedel tja in nam kazal niz krasnih posnetkov. Ime odličnega predavatelja in zlasti za nas Slovence važne vsebine predavanja jamčita, da bo večer zbral ne samo planince, temveč tu-.di ostale prijatelje bolgarskega naroda.
Vprašanje vrtnarske šole v Mariboru.
V zadnjem času se je vprašanje vrtnarske šole v Mariboru zopet zganilo v mrtve točke. Izgleda. da se bo zadeva vendarle ugodno rešila in bo dobil Maribor v doglednem času za vso našo banovino prepotrebno strokovno vrtnarsko šolo. Za zadevo vrtnarske šole so se pričel: ftvo zanimati tudi merodajni čiuitclji, tako da je zanesljivo pričakovati realizacijo načrta, o katerem smo že svoječasno obširno poročali. Želeti pa bi bilo, da bi akcija čim hitreje napredovala, ker bi z vrtnarsko šolo Maribor mnogo pridobil. In če bi se v bodoče Še realizirali načrti za hotelirsko šolo, za vajenski dom in še za nekatere druge ustanove, bi Maribor kaj kmalu prebolel izgubo na takih ustanovah iz zadnjih let.
Nenavadna najdba. Ko se je včeraj popoldne vračal od svojih staršev proti Mariboru zidarski polir Alojzij Benko, usluž ben pri podjetju inž. Šlajmer & Jelenc, mu je na cesti blizu Sv. Marjete prišel nasproti m:ad konj. Polir je takoj opazil, da je žival brez lastnika, zato je konja prijel in ga odgnal s seboj v mesto. Koni je rjave barve, na glavi ima belo liso, ni podkovan, ima kratko pristrižen rep in je star 3 do 4 leta. Lastnik, ki ga pogreša, naj se zglasi v Linhartovi ulici št. 15.
Grajski kino. Danes zadnjič vojaška humoreska »Vesela tovariša«; Paul Hor-biger in Fritz Kampers. Film je dosegel sijajen uspeh. Pride »Bodi moja«.
Kino Union. Od danes dalje razkošna opereta »Dvorec na jugu«. Film sijajnega petja. V glavni vlogi Liana Haid, Viktor de Kowa in Paul Kemp.
Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri.
Eleganten pisemski papir v mapah; Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11.
Zasačena tatica. Varnostni organi so te dni zasačili na Glavnem trgu neko žensko iz najbližje okolice mesta, ki je kradla meso mesarjem s stojnic. Na policiji so jo »zašili« za 1.000 Din globe. Tatica je žena nekega upokojenca.
Današnji trg. Na današnjem trgu se je poznalo, da so kmetje že zaposleni na vrtovih in poljih, ker so vkljub lepemu vremenu pripeljali samo 4 voze poljskih pridelkov in 3 voze sadja. Tudi kokošji trg je bil srednje založen. Precej je bilo na trgu sadnih drevesc, vrtnic, cvetičnih korenin in trsja. Cene vsemu blagu so bile nizke ir, je padla zlasti cena jajcem, ki so jih prodajali po 25 par.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 2.4 stopinji C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 2.6 stopinji C pod ničlo: barometer je kazal pri 12.8 stopinjah 734. reduciran na ničlo pa 732.4: relativna vlaga 90; vreme jc jasno in ‘i-feo.
Preskrba našega mesta z zdravim in cenenim mlekom
Pomemben sestanek gospodarskih strokovnjakov In predstavnikov mesta in okolice
Preteklo nedeljo je mariborska podružnica Kmetijske družbe sklicala v krčevinski šoli sestanek gospodarskih strokovnjakov mesta in okolice. Na sestanku so razpravljali o raznih aktualnih zadevah, ki se tičejo prehrane mesta ir, pospešitve kmetijskega gospodarstva v okolici. Tako je bilo na dnevnem redu tudi važno vprašanje o preskrbi našega mesta z zdravim mlekom.
čudno se bo marsikomu zdelo, v kakšni zvezi so predstavniki tako različnih slojev z vprašanji razprodaje in produkcije mleka. In vendar so vsi ti sloji neposredno vezani med seboj tako, da je tudi vprašanje o preskrbi našega mesta z mlekom prav tako pereče, kakor druga sodobna vprašanja. Zlasti pa je to vprašanje pereče za mestno gospodinjstvo, za kmeta, za trgovca, obrtnika, uradnika, delavca in viničarja. Kriza ni prizanesla tudi producentom mleka. Z vsakim dnem padajo mleku cene. Ni še dolgo tega, ko so ga prodajali liter po 3 Din, danes ga ponujajo že po dinarju in so dnevi, ko ga ponujajo celo po 50 par liter.
Produkcija mleka pa zadnja leta ne narašča, marveč nasprotno pada. Da pa je na mariborskem trgu vsak dan toliko
Velike važnosti pri vsem tem je higiena mleka. Neki mariborski zdravnik je ob priliki nekega predavanja o higieni mleka navedel vzroke raznih obolenj, ki izvirajo predvsem od zauživanja nezdra vega mleka, ki ga nekateri prekupčevalci dostavljajo v mesto. Prekupčevalci vlivajo mleko v stare neprimerne posode in ga mešajo od različnih kmetov in viničarjev. Dobe se tudi med kmeti taki, ki prodajajo prekupčevalcem mleko od bolnih in visoko brejih krav, ker so prepričani, da ne bo mogel nihče izvedeti, čigavo je mleko in 50 par je vredno. Tako pomešano nesnažno mleko se prevaža v mesto. Pokrovi posod so zamotani v uma zane krpe, in če prekupčevalcu izteče količina mleka, jo nadoknadi, če je treba, tudi z vodo iz obcestnega jarka. Da tako mleko kljub nizki ceni ni samo manj vred no, marveč zdravju, predvsem pa otrokom zelo škodljivo, ve vsaka gospodinja. Kaj nam pomaga najmodernejši proti-tuberkulozni azil, če so dotoku tuberkuloznih bacilov na stežaj odprta vrata!
. Nastane vprašanje, kako se očuvamo tega zla? Predvsem je dolžnost mestnega tržnega nadzorstva, da prepreči dovažanje mleka, katerega izvor se ne da kor. troiirati. Osnovati se mora organizacija,
mleka, je eden glavnih vzrokov obubo- j ki naj nadzoruje produkcijo in dostavo
žanje okoliškega kmeta, ki mleko odtr guje sebi in otrokom od ust, da ga lahko čim več proda in z izkupičkom krije davke in svoje najnujnejšo potrebščine.
To obupno stanje našega okoliškega kmet pa so znali nekateri brezvestneži izkoristiti in pritisniti cene mleku tako, da bo mleko, če se bo ta gonja s strani
mleka v mesto. Pri tem bi lahko mnogo pripomogle gospodinje, ki bi se morale prepričati o izvoru mleka, preden ga kupijo. Naši zdravniki pa bi morali imeti predavanja in pokreniti akcijo o zdravem mleku in opozoriti javnost o škodljivosti slabega mleka. Izkazati pa bi se morala tudi vsaka mlekarna, od kod dobiva mle-
spekulantov nadaljevala, v kratkem po- ko
polnoma brez cene. Po deželi se klatijo neodgovorni elementi brez vsakega obrtnega dovoljenja, brez najmanjšega strokovnega znanja o bigi jeni mleka in ponujajo kmetu po 50 par za liter pod pretvezo, da ga v mestu ne morejo spraviti v denar po boljši ceni. Ti prekupčevalci hodijo od hiše do hiše in odjedajo s tem zaslužek poštenemu producentu. Mestna gospodinja kupi mleko od takega člove-ka, ker je ceneje kakor po mlekarnah. V resnici pa je stvar drugačna.
KSTOMS?.'.•'L’’. I IHBI——
Ni pa samo dovolj, da se zahteva dobro in zdravo mleko, ker je tako mleko zvezano tudi z večjimi stroški in mora imeti zato primerno ceno. Ni vsak hlev primeren za mlekarstvo. Ni vseeno, ali gospodar čisti hlev in živino trikrat na dan, ali jo čisti enkrat na teden. Snažno mleko je edino iz snažnega vimena, s snažnimi rokami v čisto posodo pomol-ženo. Tudi mora biti mleko takoj precejeno, prezračeno in ohlajeno. V mariborski okolici je precejšnje število takšnih
producentov, ne samo boljših posestnikov, ampak tudi preprostih viničarjev, ki ljubijo dobro mleko. Nepravilno razumevanje mestnih gospodinj, ki pri nakupu mleka ne upoštevajo truda in ne kakovosti ter dajejo prednost le cenenemu mleku, uničuje pri producentih čut za snago in poštenje. Vsa vzgoja v kmetijskih šolah in prizadevanja strokovnjakov bodo postala brezuspešna, če konzumenti ne bodo sami načeli tega perečega vprašanja.
Ni v tem prizadeto samo zdravje, ampak naše narodno gospodarstvo! Tako je pred kratkim dobil logaški okraj ponudbo za 2.000 litrov mleka vsak dan za Trst. Ker pa je bilo mleko v neprimernih posodah, ga Italijani niso sprejeli in so ga vrnili. Kdo je teinu kriv? Tisti, ki pritis-
kajo na cene in ne na kakovost mleka.
Pogrešilo je mnenje, če mislijo meščani, da s cenenim mlekom pomagajo sebi. Upoštevati bi morali, da živi Maribor izključno od okoliškega kmeta. Ali ni okoliški kmet in viničar tisti, ki prinese sleherni dinar nazaj v mesto. Trgovci posebno čutijo zaščito kmeta. Marsikateri bo moral 12 let čakati na svojega upnika. In Če se bodo cene še nadalje rušile, niti v 12 letih naš kmet ne bo zmožen svojih plačil. Naš kmet je danes zaščiten, ni pa rešen. Šele tedaj bo poravnal svoje dolgove, ko bo lahko vnovčil svoje pridelke. Zato je za naše mesto stanje okoliškega prebivalstva prav tako važna zadeva, kakor so važna za mesto druga vprašanja. Z obubožanjem okolice je tudi obubožan je mesta neizogibno!
Vaška drama pred sodniki
Včeraj dopoldne se je odigralo pred malim kazenskim senatom mariborskega o-krožnega sodišča zadnje dejanje krvave vaške drame, v kateri je igralo glavno vlogo zalo kmečko dekle. Radi uboja je stal pred sodniki mladoletni posestniški sin Janez P. iz Žeriavcev, obtožen, da je z nožem zaklal posestniškega sina Konrada. To je dalo povod 20 letnemu njegov tekmec. Iz obtožnice posnemamo, da sta se Janez in Konrad oba hkrati zagledala v isto dekle, ki pa je vzljubila Konrada. To je dal opovod 20!etnem/u Janezu, da je svojega tekmeca smrtno zasovražil in sklenil nad njim krvavo maščevanje. Ko sta kritičnega večera
Konrad in njegov brat šla prepevale po vasi, je naenkrat počil strel iz nekega sa-donosnika. Fanta sta bila srčna in sta skočila preko ograje, kjer sta pograbila napadalca, v katerem je Konrad spoznal svojega sovražnika. Vzela sta mu samokres in ga tako razorožila. Toda Janeza je pograbila znova grozovita jeza. Segel v žep po nož, planil na Konrada in mu ga zasadil naravnost v srce. Konrad se je zgrudil na mestu mrtev na tla. Pri razpravi je Janez skesano priznal svoje dejanje, zagovarjal pa se je s silobranom, kar je upošteval tudi senat in ga obsodil na 2 leti strogega zapora.
Ptuj
Jngoslovansko-čehoslovaška liga v Ptu
ju priredi s sodelovanjem okteta Glasbene Matice danes v sredo 7. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu proslavo 84. rojstnega dr.eva Masaryka, predsednika ČSR. Predava dr. Jurij Sluga.
V Ljudski univerzi v Ptuju je predaval v soboto 3. t. m. profesor Franc Alič o obrti in trgovini v starem veku. Zanimivo predavanje je spremljal s slikami in zemljevidom. Trgovina in gospodarstvo je bilo le materielno, blago za blago. In šele za časa Aleksandra Velikega so začeli kovati denar. Prvo banko je ustanovil v Bizantu. Ta denarni zavod je dajal, posebno veletrgovcem posojila pod visokimi obrestmi do 50%. Ne le Egipčani in Grki, pozneje so se tudi Rimljani pokazali kot spretni trgovci. V ta namen so
zgradili obširno cestno omrežje po vsem imperiju. Tudi Ptuj je bil takrat važno tržišče, kjer je obstojala celo carinska postaja. Konkurenca pa je bila še hujša kakor danes. Uničilo pa je te velike države suženjstvo, ki je v tistih časih cvetelo in je bila državna inštitucija. Predavatelj je žel za svoja izčrpna in zanimiva predavanja splošno priznanje poslušalcev. Da se je ustanovila Ljudska uni verza v Ptuju, se je zahvaliti Gremiju trgovcev, v prvi vrsti njegovemu agilnemu načelniku g. Vilku Senčarju.
Kino. V Mestnem gledališču se predvaja v sredo 7. t. m. in v četrtek 8. t. m. obakrat ob 20. uri »Taka deklica se ne pozabi«. Opereta z Doli Haasovo, Vilijem Forstom, Ido Wiistovo in Pavlom Hor-bigerjem v glavnih vlogah. Kot dodatek Ufin tednik.
Anton Oven:
Ma§aryk im Jugoslovani
Proti koncu prejšnjega stoletja so slo-vanski narodi avstroogrske monarhije ''edno bolj stopali na realna mednarodna ‘•a in iskali svoje zadovoljive rešitve v Stberi, ki jim jo je v tako blesteči luči p°kazala romantika. Ir. prvi ter najbolj ^sledni v tej smeri so bili prav Čehi, zla *.* še od tedaj, ko se je na praški univer-£ Dojavil Masaryk. filozof-realist, mo-v ec> ki je vse svoje umovanje usmerjal - tok resnične življenjske potrebe svo-
^ naroda.
od &D'°^nem Pa so v vseh naših ljudeh .Tgrr ck°vega absolutizma preko vseh vel nan*zatoričnih vlad tedaj mogočno ži-nesv VKSeslovanska čuvstva ’n Prav tem sile . ^nim narodom dajala poguma in •p rT’ njih prebuji in organizaciji.
Ijaki t' ^asaryk ie kil tak. Z Rusi in Po-že kof6!- °kema jezikoma se je seznanil
 p0 j?hak. Ko pa je prišel na Dunaj, to
vanskih°P'larievo — stikališče vseh slo-še z ju Vek se 'e v tei smeri izpopolnil zneje DKos*0vani, ki jim je tedaj in še po-in žrte\°Tet'' 171,1080 Pozornosti, truda srečo, a prav mi Slovenci smo imeli malem ur je hil na Dunaju v njegovem poleg trel°^U pr,iateliev — akademikov tudi Sloven °V in še nekateril1 drugih rvk doH ^a razstanku se je Masa-voril z njhm >Vera v pavico« dogo-nejših letih ponoven sestanek v poz-i_ . ’ *aKor je bilo tedaj običajno.
In ko
je
Po devetih letih profesorje-
kot mladočeškj ^ K' priŠel
lament, je Po.^lanec v dunajski par-poglobi ter 7ai, ! °* da te SVOje Stike ne zamisli itvViV nem svoje m,ad°st-za nas JugosS, V ejanju" S!ednje je gaciiah ki ■ e storil zlasti v delano in Hercegovino n** koptro!olr nad Bos
strikka >mr,	3e tam kruta av’
uprava, to je vedel, saj so o tem
ponovno pisali tudi češki listi. A on se je hotel o vsem prepričati na lastne oči in si ustvariti o vsem svojo sodbo ter je septembra 1. 1892. potoval preko Zagreba, Banjaluke in Jajca do Sarajeva in Mo starja ter nabral toliko gradiva in ves pro blem tako pregledal, da je v Budimpešti 18. in 19. oktobra izrekel preroške besede: »Smatram okupacijo z vsemi njenimi posledicami za največji problem avstrijske politike, ako hočete — za vprašanje Avstrije.« Enako je govoril tudi na Dunaju in poslanec Menger je tedaj v dunajskem parlamentu Masaryka prvič ime noval veleizdajalca. — Skoro za tem je govoril v parlamentu tudi o razmerah v Dalmaciji.
Dne 3. decembra 1892. leta je govoril na komerzu vseslovanskega dijaštva v Gradcu o pravi slovanski vzajemnosti, ki JQ je treba čutiti ter poleg tega v svojem narodu delati in se čim najmanj zanašati na druge, čeprav so v mladosti to delali, ker to zmanjšuje narodovo odpornost. Vodilna ideja te vzajemnosti pa mora biti ljubezen do svobode v vsakem oziru.
A ko se je Masaryk skoro nato odrekel svojemu mandatu in se z vsem srcem zopet posvetil profesuri na praški univerzi, se je začel oni znani njegov vpliv na akademsko mladino. Nele na češkoslovaš ko, ampak zlasti tudi na našo, jugoslovansko. Njegova praktična filozofija, prikrojena razmeram časa in potrebam naroda, realizem, premišljeno delo za narod in iz tega izvirajoča samozavest brez pričakovanja čudežev in brez votlega besedovanja, samostojnost v mišljenju in globoko motrenje vsake stvari s širokega zrelišča in brez vseh predsodkov, na .vseh področjih življenja, to so bile stvari, ki so mladino v takratnih germaniza-toričnih časih krivic in nasilja potegnile
za seboj. Nekaj slovanskega in mladostnega je bilo v vsem.
Od Slovencev so bili tedaj v Pragi dr. Lončar, dr. Lah, dr. Dermota in cela vrsta drugih — pozneje sta to smer zastopala tudi dr. Žerjav in dr. Kramer — ki so že pred vojno in po njej pri nas največ pomenili. Katoliška stran je bila v začetku sicer proti Pragi, a v prvem desetletju novega stoletja so začeli prihajati v Prago tudi njeni dijaki. Prav Ma-sarykove ideje pa so pri nas zastopali »Naši zapiski«, ki so o njem in o marsi-kaki stvari razpravljali čisto na njegov način in po njegovo.
Pri Hrvatih so bile Masarykove ideje pri nas na jugu še najbolj razširjene, celo med srednješolsko mladino. Izmed glavnih nosilcev tega pokreta bi bilo ome niti prav Stjepana Radiča, ki je v bjelovarskem zaporu čital kot apostol svojim tovarišem Masarykove spise in izdal pa-
še večja, ko nas pravMasaryk, ki se je za nas toliko pehal, kar ni mogel razumeti, da se ne znamo dogovoriti.
Leta 1907. je bil Masaryk zopet izvoljen v dunajski parlament, kjer je ostal do svetovne vojne. Dobro leto nato se je začel v Zagrebu znar.i veleizdajniški proces, ki se ga je lotil Masaryk z vso akribijo. Peljal se je v Zagreb in Beograd ter ponovno po Dalmaciji in Bosni ter v parlamentu dokazal, da so bili ti veleizdajniški dokazi sfabricirani v avstrijskem poslaništvu v Beogradu.
Potem je prišla balkanska vojna in Ma-saryk je bil zopet v Beogradu, tokrat pri Pašiču. Hotel je kot pacifist napraviti še zadnji poskus sprave med obema državama, pa se mu to zaradi avstrijske trdoglavosti in domišljavosti ni posrečilo.
Zato si ga lažje predstavljamo za časa svetovne vojne, kakor tudi razlagamo to, da je kot poznavalec razmer s tako od-
rolo: »študirat v Prago!« In zlasti vsi ločnostjo in brezkompromisno delal na oni, ki so bili zaradi svojih protimadžar-1 razbitju avstroogrske monarhije. Ne le skih demonstracij v Zagrebu izključeni," so mu sledili.
Med Srbi je nekoliko pozneje omeniti zlasti Svetozarja Pribičeviča, ki je priboril Masarykovim idejam pri njih vso veljavo in s Stjepanom Radičem osnoval srbsko-hrvatsko koalicijo, ki je imela mno go moči vse do svetovne vojr.e.
Dijaštvu iz Bosne in Hercegovine ni bilo dovoljeno drugam kot na Dunaj ali v Gradec, a ni manjkalo tudi smelih fantov iz teh krajev, ki so riskirali vse poznejše persekucije in so šli v Prago.
Bolgari pa šo se često obračali na Ma-saryka v Prago po nasvete in si doma ustvarili krog mladih ljudi, ki je delal v njegovem smislu.
In v veliki meri prav Masarykova zasluga je zbližanje Jugoslovanov, ki se je pri njihovi mladini začelo prav v teh časih v določnejši in realnejši smeri. Mnogo vprašanj se je že tedaj rešilo, da ni bila med svetovno vojno zmeda,
to. Prav v tem zadnjem času se je še podrobno informiral v vseh smereh, da bi bil dobro pripravljen na to osvobodilno vojno. Tudi naš koridor od Prekmurja preko Gradiščanske do Bratislave je dobro poznal. O nas Slovencih ga je informiral sedanji minister dr. Kramer, ki mu je potrdil, da so napredni Slovenci za Jugoslavijo. In za mejami svoje domovine je med svetovno vojno neumorno delal zanjo — in za nas ter nam mnogo pripomogel. In lahko upamo, da tudi v bodoče ostane naš mogočni prijatelj.
Prav škoda je, da je Masarykov vplivna mladino sedaj manj neposreden. Škoda tudi to, da nimamo vsaj glavnih njegovih del v slovenskem prevodu. Mnogi bi v njih mnogo pridobili že samo po aplikaciji na naše razmere, ki so tako slične češkim. A da je kljub novim dolžnostim ostal Masaryk — prijatelj mladine, o tem vedo povedati vsaj oni, ki še danes.prihajajo s študij v Pragi.
MARIJ SKALAN:
»Steci naprej in obvesti straže, da se bliža mestu karavana aztežkega princa Aftagada! Si razumel?«
»Sem, gospod,« je odgovoril Buramak, hip nato je že tekel, da so se izpod njegovih naglih bosih nog dvigali oblaki prahu ter ga zakrivali očem karavane. Ves zasopel je pridirjal do ogromnega obzidja in se ustavil šele na klic straže.
»Kdo si, tuijec, in kaj hočeš v prestoli-ci velikega faraona Semiša Ofirisa?«ga je vprašal zapovednik, stasit mrk mladenič temne polti, a nenavadno lepih potez, ko mu je nastavil na prsa dolgo sulico iz slonove kosti.
»Večna slava in čast gospodu nad gospodi, faraonu nad faraoni, velikemu Semišu Ofirisu, katerega imena moja usta in tvoja ušesa niso vredna!« je odgovoril zasopljeni Buramak in se s prsti dotaknil tal. Nato je nadaljeval:
»Služabnik sem dobrotnega kralja azte žkega m princa princev, modrega Aftagada, sina njegovega, ki se bliža s svojo sestro princeso Evalasto in svojim sprem
Roman iz prazgodovine človeštva.
stvom središču sveta, da izroči gospodu Semisirskemu darove naše večerne dežele in se anu pokloni; da pade v prah pred njim in ga poprosi milosti ter blagoslova velikega Raja!«
»Sporoči sinu kralja večerne dežele, modremu princu svojemu, da so njemu, njegovi sestri in vsemu spremstvu na ste žaj odprta vrata središča sveta!« je dejal zapovednik straže in umaknil sulico. Nato se je obrnil k stražnemu tekaču in mu naročil:
»Steci k poveljniku^ in mu sporoči prihod karavane kraljeviča iz večerne dežele, princa aztežkega Aftagada in sestre njegove Evalaste! Si razumel?« »Sem,« je odgovoril tekač in izginil. Buramak se je vrnil k karavani. Dosežen je bil željno pričakovani cilj. Karavana je, sprejeta z vladarskimi častmi, vkorakala skozi ogromna mestna vrata v Semisiris. Na malem trgu, ki se je širil za obzidjem, se je zbirala ogromna množica ljudi vseh plemen, jezikov in položajev v vseh najrazličnejših nošah.
Godci so brenkali na svoje harfe in lire in mlada dekleta so med prepevanjem obsipala princa Aftagada in princeso Evalasto s cvetjem orhidej. Množica je vzklikala:
»Pozdravljen princ Aftagad! Pozdravljena princesa Evalasta!«
Na vhodu v prv oulico velemesta se je pojavil poveljnik dvornih straž faraona Semiša Ofirisa, ki je po njegovem naročilu sprejel gosta, da ju odvede na dvor. Princ Aftagad in princesa Evalasta sta se spustila s slonov na tla ter sedla v dve razkošni, z zlatom okovani in z dragulji posuti nosilnici, kateri so nato dvorni sužnji dvignili in odnesli po živahnih ulicah proti dvoru. Poleg vsake nosilnice je korakalo šest temnopoltih suženj z velikimi pahljačami iz nojevega perja. Spredaj so korakali godci in trobentači, zadaj se je pa pomikala dalje aztežka karavana, vsa trudna in zaprašena, pa vendar vesela, da je konec muk neskončnega potovanja. Na obeh straneh ulice je tekla valujoča reka pisanih množic bogatih in revnih radovednežev, moških, žensk in otrok.
Zadnji žarki večernega solnca so razsvetljevali vrhove stavb in metali z zlatih streh odseve na vrveče človeško mravljišče.
Ulice so bile široke in dolge, ponekod ravne, drugod zakrivljene in zveri/.ne. Hiše so se dvigale visoko proti nebu in so bile zaradi terasnih nadstropij podobne kockastim piramidam. Vmes so se dvigala široka in mogočna, iz be!c.-;a, rdečega in črnega mramorja zgrajena svetišča, obložena z zlatimi okraski, verskimi simboli, kipi in mozaiki. Na presled kih med hišami so bili urejeni mali vrtovi s palmami, listovci in iglavci, pod njimi so pa odpirale svoje pestre čaše pisane cvetice in širile po okolici prijeten, on men vonj,
Princ Aftagad in princesa Avalasta :;ta vsa zamaknjena občudovala to gradio-zno sliko velemesta. Bilo ju je skoraj strah te silne obsežnosti in nepreglednih ljudskih množic, med katerimi so se mešali tujci vseh pokrajin sveta. Kakšna o-gromna razlika je bila med Semisirisom. srcem kontinentov, pa med prestolnico njunega očeta, ki se jima je zdela dotlej najmogočnejše mesto na svetu! Tudi ona je bila obsežna in bogata, saj je štela sto tisoč prebivalcev ter je imela krasne palače, templje, spomenike in druge naprave, ki so slovele daleč naokoli kot veliko čudo.
(Se bo nadaljevalo.)
Sokolstvo
IZ ŽUPNEGA TAJNIŠTVA. Ožja seja župne uprave bo v petek 9. t. m. ob 17. uri v župni pisarni. Udeležba obvezna. Zdravo! Tajnik.
Smuške tekme na Glažuti. V nedeljo so se vršile na Glažuti tekme v smuku, ki jih je priredil Sokol I. Dasi vremenske prilike niso bile najboljše, se je vendar na startu zbralo prav lepo število tekmovalcev. Proga je bila tehnično dobro izvedena, samo snega je bilo bolj malo. Tekma je pokazala lep napredek naraščaja, dočim člani niso dosegli zadovoljivih rezultatov. Prvo mesto je zasedel br. Lapornik (Sokol 1) v času 6:48:1; drugo mesto br. Šeruga (Sokol Tezno) v čas« 8:24:3; tretji pa je bil br. Kramberger (Sokol Studenci) 10:44:4. Izven konkurence je dosegel najboljši čas dneva He-rič (SK Železničar), ki je prevozil progo v izbornem času 5:37:2. Naraščajniki, ki so vozili isto progo, so dosegli mnogo boljše čase: 1. br. Zei Ž. 5:45:4; 2. br. Goleč 6:14; 3. br. Wagner 7:6:2, vsi trije od Sokola I. S to tekmo je letošnja sezona zaključena. Sokolu I, ki je priredil ietos dve tekmi, čestitamo na napredku in uspehu. Želimo, da bi nadaljeval v prihodnji zimi započeto delo v istem razmahu in nam vzgojil močan kader dobrih smučarjev. Zdravo!
odigrala v Murski Soboti med SK Muro in SK Panonijo se je končala z zmago SK Mure. Sodil je g. Kopič iz Maribora.
Cross country za prvenstvo Maribora
bo v nedeljo 25. t. m. Prireditelj je SK Železničar.
Čudaštvo najbogatejšega moža
Iz življenja starega Rockefellerja
Soort
ožni odbor LNP, službeno. V nede-1. t. m. bodo na igrišču ISSK Maribora tekme v korist blagajne LNP, in sicer po sledečem vrstnem Tedu: Ob 14. team belih proti teamu zelenih; ob 15.30 reprezentanca A proti reprezentanci B. Postava moštva se bo objavila jutri. Službujoči odbornik g. prof. Degeti. ' V Ptuju bo na igrišču SK Drave ob 14.30 tekma med SK Dravo in SK Ptujem. Službujoči odbornik g. Brumen. Vstopnice stavi na razpolago SK Drava. V Murski Soboti bo ob 15. tekma med SK Muro in SK Panonijo. Službujoči odbornik g- Peterka. Vstopnico stavi na razpolago SK Panonija, V Čakovcu bo ob 15. na igrišču Čakovečkega SK tekma med Ča-kovečkim SK in SK Gradjatiskim. Službujoči odbornik g. dr. Franetovič. Vstopnice stavi na razpolago SK Gradjanski. rajnik.
Jugoslavija:Romunija. FIFA Je odredila, da se odigra meddržavna nogometna tekma Jugoslavija :Romunija dne 15. aprila v Bukarešti, in ne 6. maja kot so Romuni žeteli. Za to važ>no tekmo je INS predlagal po enega sodnika iz Bolgarije, Grčije, Madžarsko in Češkoslovaške
Čakovečki SK:SKGradjanski 2:1 (i:0). Preteklo nedeljo se je odigrala v Čakovcu nogometna tekma med domačima ri-v atoma Čakovečkim SK in SK Gradjan-skim. Zmagal je CSK v razmerju 2:1. — Sodil je g. Bizjak iz Maribora.
SK Mura:SK Panonija 2:0 (1:0). Nogometna tekma, ki se je preteklo nedeljo
Davidson Rockefeller je nenavaden človek. Imenujejo ga tudi »kralja petroleja« in vesti, ki se širijo o njem, povečini niso resnične. Kaj vse so si izmislili o tem najbogatejšem človeku med bogatimi. Besede, ki jih nikdar ni izgovoril, dela, ki jih nikdar ni izvršil, občutke, ki jih nikdar ni imel, vse to in še marsikaj je bilo pisanega o njem.
Znani publicist Ferri Pisani je mesece in mesece iskal prilike, da bi dobil sodobnega Kreza pred svoje oči, da bi ga zalotil na izprehodu in iskal prilike, da bi ga lahko obiskal na njegovem domu. Končno mu je vendar nekoč uspelo, da se je približal Rockefellerju.
Bilo je to na nekem travniku, kjer je Rockefeller igral. V sivih hlačah in nogavicah je s svojimi dolgimi rokami ba-iar-ciral s palico, da bi mala bela žoga odletela v določeni cilj. Poleg njega je bil njegov zasebni detektiv, ki je nosil usnjeno vrečico s palico.
Pisani se je vedno bolj približeval dvojici in slišal, kako je Rockefeller smeje pripovedoval detektivu neko komično anekdoto. V tem trenutku je Rockefeller opazil Pisanija. Takoj se je obrnil, stopil k njemu in ga vprašal, koliko je star. Pisani mu je odgovoril na stavljena vprašanja, nakar ga je bogataš vprašal, če je oženjen. Sledila so nato po vrsti vprašanja o poklicu, stanovanju, šolanju, preteklosti, ali hodi v cerkev, ali kadi.
ali pije? Na vsa ta vprašanja je Pisani kratko in moško odgovoril.
»Vi ste mi zelo simpatični, mladi človek«, je rekel Rookefeller. »Hočem storiti nekaj za vas«, je dodal nato zelo resno. »Vi nimate nobenih prihrankov, toda morate varčevati, dragi mladenič. Vzemite teh 10 centimov in otvorite si z njimi bančni konto. Ta denar vam bo prinesel bogato srečo!«
Pisanija je Rockefellerjev humoristični uvod tako osokolil, da ga je vprašal: »Gospod Rockefeller, ali vas smem nekaj prositi...«
Beseda »prositi« je kralja petroleja nekako prevzela. Spremenilo se mu je lice in ni rekel nato niti besedice. Situacijo je opazil njegov detektiv, ki je pristopil bliže svojemu gospodarju in publicistu. Trenutek nato je Rockefeller odšel naglih korakov proti svoji vili in se večkrat ozrl. Pisani je opazil na njegovem obrazu čudno bojazen.
»Tako dolgo, dokler vas je izpraševal,« je rekel detektiv, »je bilo vse dobro, ali ko ste stavili vi vaša vprašanja, ste vse pokvarili. Moj gospodar živi v neprestanem strahu pred divjaki, pros-jaki in pred — časnikarji. To je popolnoma razumljivo. Ne mine dan, da bi se ne poskušal približati Rockefellerju kak divjak. Večje je število prosjakov. Prihajajo od vseh strani sveta. Mnogi pridejo iz daljnih krajev. Moj gospodar
Mali o glasi
Razno
ZOGE
vseli vrst izdelujem solidno in poceni. M. Šterbal, torbar, Aleksandrova cesta 61. pri novi carinarnici.	908
SVETLI PREMOG DIN 37.-
MejovŠek. Tattcnbachova ul. 13, Tel. 2457. Karbopaket, 860
POPRAVILA KLOBUKOV
izvršujem čedno, hitro In ceneno Že od Din 20.— naprej. Ana Hobacher, Aleksandrova cesta 11.
NOVOPOROČENCI POZORI
Pri nakupu kuhinjske posode ln opreme sprejmem tudi na delni odpis vložnih knjižic Mestne hranilnice, Spodniešta Jarske n posojilnice v Narodnem domu v Mariboru. Albert Vicel, Maribor. Gosposka ul. 5.	684
Prodam
PRODAM MIZO
za pakovanie, skoral novo, 2 m široko iri 2 m dolgo. lu-stin Gustinčič, Tattenbacho-va ui. 14.	909
Sianovanle
SOBO IN KUHINJO
oddam s 1. aprilom mirni stranki. Melje, Erjavčeva ulica 10.	gg	i
TRGOVINO
s stanovanjem oddam. Melie Erjavčeva ul. 10.	890
Sobo odda
DVE STAVBENI PARCELI,
ena vogalna v največjem centru takoj na prodaj. Valjak, Maribor.	813
KRASEN OBJEKT.
stavbišče 1800 m*, velika dvo* rana postranski prostori, izborne kleti, v centru, takoj na prodaj. Valjak, Maribor. Kino Union.	812
Najdeno
POROČNI PRSTAN
se je našel. Lastnik ga dobi v upravi >Večcvtiiln«. 1000
OPREMLJENO SOBO
pri parku oddank Koroščeva ul. 2, pritličje, vrata 2.	911
SOSTANOVALCA
sprejmem. Zidovska ul. 12/1-907
LEPO SOBO
v prvem nadstropju, s posebnim vhodom, takoj oddam. Betnavska cesta 39, 906
Lokal
PISARNIŠKI PROSTORI
(ena ali dve sobi) v 1. nadstropju so oddalo v najem s 1. aprilom t. 1. Pojasnila daje Celjska posojilnica d, d., podružnica Maribor, Aleksandrova cesta 11.	910
je trdosrčen in ne spominjam še, da bi bil kdajkoli uslišal prošnjo kateregakoli prošnika. Največ pa vznemirjajo kralja petroleja časnikarji.«
Časnikarji vedo, da jih ni tako lahko spraviti pod ključ in so zato zelo nadležni. Rockefeller v vsem svojem življenju ni dal časnikarjem še nobenih izjav, niti takrat ko je šlo za obstoj velikega trusta »Standardoil«. Njegov detektiv je menil, da bi v tistem kritičmm momentu bile izjave kralja petroleja prav gotovo velike važnosti in bi najbrže bile porazno uplivale na nadaljnji razvoj gospodarstva.
Mnogi mislijo, da je Rockefeller velik skopuh. Ima sicer 9 milijonov dolarjev zasebnega premoženja in ga cenijo kot najbogatejšega človeka na svetu. Zanimive pa so izjave njegovega dolgoletnega privatnega tajnika.
»Ne spominjam se«, ie ob neki priliki dejal tajnik, »da bi bi! kdaj videl v rokah mojega gospodarja večjo vsoto Sonarja. Nosil je pri sebi samo 10 centov, ki pa so morali biti popolnoma novi; če je slučajno srečal na ulici stražnika, pometača, dimnikarja, pismonošo ali trgovskega pomočnika, jih je ustavil, jim stavil vedno enaka vprašanja in jim ob dovasu podaril 10 centov z željo, da vlože ta denar v banko kot prvi prihranek.
Če pa je nagovorjeni stavil Rockefellerju kako vprašanje, se je Rockefeller obrnil in naglih korakov odšel, tie da bi mu poklonil običajni dar. Kar se pa tiče vrednostnih papirjev, Rockefeller nikdar n: z njimi osebno manipuliral. Njegovih 9 milijonov dolarjev je jako dolgo iežnlo v depoju neke kreditne banke.
Dunaiski dogodki v fUmu
Čeprav je avstrijska vlada iz razumlji-.vih razlogov prepovedala filmati znane dunajske dogodke, ki so se bili razvili do krvave državljanske vojne, ni mogla preprečiti, da bi ne bili filmski operaterji posneli mnogo krvavih prizorov z dunajskih ulic. Film, ki kaže vse glavne dogodke državljanske vojne na Dunaju, je prišel v Monakovo, od koder je potoval z letalom v London. Zaradi tega filma je bil aretiran na Dunaju Litvanec Dored, bivši fotograf ruskega carskega dvora, mož burne preteklosti. V sovjetski Rusiji je bil Dored nekoč že obsojen na smrtno kazen, ker se je vrnii tja, da bi filmal pogrebne svečanosti ob Leninovi smrti. Angleški in ameriški diplomati so se pa zavzeli zanj in tako j^' srečno ušel smrtni kazni. Udeležil se ie tudi znane Wilkinsove ekspedicije s P«cl" mornico »Nautilus«, kjer je itidi filmal.
Besedna igra.
»Kakšna je razlika med fiziko in no . metom?«
»Ne vem«,
»Fizika se bavi z galvanizmom, nog, met pa z — golmanizmorn.«
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. .Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru,