AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 128 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MAY 29TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Vse oblasti so se zdru-Undht-fn^i\u kra- Anglija obdolžila London, 28. maja. Col. Chas. in Mrs. Lindbergh sta bila danes zaeno s štirinajstimi drugimi gosti na kosilu pri angleškem kralju. Kosilo se je vršilo v St. James palači. To je bilo prvo žile, da uničijo Črno legijo Detroit, 28. maja. Državni in okrajni zastopniki v državi Michigan se snidejo danes, da odobrijo in sprejmejo načrte, glasom katerih se bo Črna legija maroderjev in ubijalcev dala uspešno zatreti. Generalni državni pravdnik države Michigan je pozval v svoj urad prosekutorje iz vseh Onih okrajev države, kjer se sumi, da je črna legija ustanovljena. Dolžnost prcsekutorjev bo dobiti v roke dokaze glede nepostav-nih dejanj, ki jih je povzročala črna Legija v državi. jo, da povzroča punt v Palestini London, 28. maja. Angleški minister za tujezemske zadeve javno dvorno kosilo, katerega se!Anthony Eden je včeraj v angle-je udeležil kralj Edward, odkar škem parlamentu protestiral, dvakmt na je prišel na stol. Kosila se je udeležil tudi ministerski predsednik Baldwin. -o- Ameriška industrija naznanja vrnitev normalnih časov Ameriški fanatizem Detroit, 28. maja. Državni prosekutor v Detroitu je naredil pogon na urad voditeljev črne legije in pri tem zaplenil cele zaloge fanatične literature, katere so se posluževali člani te morilske banke. Kandidati, ki so nameravali pristopiti v črno legijo, so dobili sledeča vprašanja: 1. Ali boste zatajili svojo politi- Roosevelta svarijo, daAngleži bef.ijo iz Palesti- , ' ne radi puntov se varuje pred lastnimi prijatelji New York, 28. maja. George A. Sloan, načelnik industrijske-v Obenem študira generalni dr- L,* odbora odjemalcev blaga, na-žavni pravdnik prisego članov črne legije, da dožene, če je v tej prisegi namigavanje o zaroti, da se napoti člane legije k umorom. Velike porote vseh okrajev v državi Michigan so bile pozvane k izrednim zasedanjem. Na dan ie tudi nrišlo, da imela črm znanja, da se je ameriška industrija vrnila v skoro popolnoma normalne razmere in da posluje letos kot je poslovala v letu 1929, predno je izbruhnila de- češ, da laška vlada teden potom radia pošilja v Palestino in Indijo hujskajoče govore, da bi se domačini uprli Angležem, "Mi dobro zasledujemo položaj in bomo v najkrajšem času!sti ? 3. Ali boste nasprotovali iz-poslali oster protest laški vladi," J volitvi vsakega katoliškega kan-se je izjavil minister Eden. Na- didata, in če potrebno, se z to je vprašal ministra Edena J orožjem uprli, da katoličan ne neki poslanec, ako ne bi bilo mo-j postane predsednik Zed. držav? goče, da bi Anglija kot v povra-4. Ali se boste lagali v korist čla-čilo Italiji tedensko pošiljala]na te organizacije, kadar bo v enako propagando v Abesinijo? nevarnosti in z lažjo pomagali, New York, 28. maja. Raymond Moley, Clevelandčan, in bivši prvi svetovalec predsednika Roose-velta, ko je zavzel predsedniški urad, je včeraj posvaril predsed- tno stranko in glasovali za mo-Jnika, da se čuva svojih radikal-ža, kakor ga vam narekuje vaš predsednik? 2. Ali verujete v prednost belokožcev in da se zamorcem ne sme dati nobene obla- Jerusalem, 28. maja. Stotine angleških žensk in otrok je bilo prisiljenih umakniti se iz mesta Nablus in okolice radi vedno na-raščujočih sovražnosti med Židi in Arabci v Palestini. Angleški zrakoplovi plovejo nad hribi v okolici Nablusa, kjer se skrivajo arabski razbojniki, ki so prisegli smrt Židom. Arabci, ki so v presija. Sloan je pri tem omenil pro-past NRA, rekoč, da je ameriška je tudi prišlo, da je, industrija zmožna sama voditi legija tudi svoje žen- sVOje pasie in napredovati, ne ske organizacije, članice te or-jda bi vlada vtjkaia SV0J-e prgte ganizacije so imele dolžnost vo-1 vmes_ Kot dokaz Je navedel huniti ali pa zapeljavati moške,j "dejstvo," da so se delavske raz- kateri so imeli postati žrtve čine legije. Medtem so pa oblasti v državi mere "zboljšale," potem ko je najvišja sodnija zavrgla NRA. Nadalje se je izjavil Paul Wil- Michigan šle na delo, da dožene-j 1Ls> ki je j)redsednik Asosciated jo vzrok kakih 150 skrivnostnih Grocery Manufacturers Associa-ki so se pripetili lansko, tion da ima Umorov, ki so se pripetili iansKo.tion> da ima njih organizacija Ho ill letos .v drŽavi ni ki še da-,danes 15 odf,totkov več ljudi za- "jposlenih kot jih je imela v letu aktivnosti ■ 1929. in prj tem ima 95 odstot- nes niso pojasnjeni. Vse te umore sedaj pripisujejo črne legije. Oblasti so tudi mnenja, da so člani črne legije nalašč zažgali znamenito romarsko cerkev Rev. Chas. Coughlina v Royal Oak, Mich. Ker so člani črne legije zakleti sovražniki katoliške cerkve, je skoro mogoče, da so zanetili požar, ki je uničil zgodovinsko radio cerkev. Father Cough-Hn se je izjavil, da je to mogoče. -o- kov vseh uslužbencev iste ali boljše plače kot v prosperitetnem letu 1929, je dejal Willis. Izjava Walterja Tower, ki je eksekutjvni tajnik American Iron & Steel Institute, se glasi: Tekom letošnjega leta ima železna in jeklarska industrija do 30,000 ljudi več zaposlenih kot lansko leto. Predsednik zveze avtomobil- .. ske industrije, Reeves, se je iz- Iz konvencije SZL javil, da je avtomobilska indu-Četrto konvencijo Slovenske strija danes 11a večjem razmahu ženske Zveze v Milwaukee vodij kot je bila v letu 1929. In plače glavna predsednica Mrs. Marie delavcev v avto tovarnah so za Prisland. Zapisnikarica je Mrs Albina Novak, urednica "Zarje." Zborovanje se vrši v najlepšem redu in hitro napredujejo z de-iom. Navzočih je 56 delegatinj in šest glavnih uradnic, 62 vseh skupaj. "Zvezin večer" pretekli Pondeljek je bil prirejen z naj-večjim uspehom in v vsestransko zadovoljnost. "Drill team" iz Gleveianda je počastil glavno Predsednico Mrs. Marie Prisland ter izbral njeno ime in se imenuje sedaj: "Marie Prisland Cadets." Društvo Na Jutrovem Dršutvo Na Jutrovem št. 477 S. N. P. Jednote priredi v nedelo prijeten piknik pri Zornu na ■Bradley Rd. Narava je sedaj v Najlepši pomladanski odeji. Le Pridite v naravo, da se prezračite in dobro zabavate. Za vse bo Prav dobro preskrbljeno. Klub "Prijatelji narave" V nedeljo 31. maja priredi Klub "Prijatelji narave" svoj Prvi piknik na prijazni Stuško-v'i farmi v Wickliffe, Ohio. Za dobro postrežbo bo vsestransko Preskrbljeno. Za ples bo igral Radarjev trio. Prijatelji so pridno vabljeni. V bolnico S Svetkovo ambulanco je bil Speljan v Glenville bolnico ro-3'ak Milan Brdar, 19617 Mohawk Ave. Nahaja se v sobi »t. 115. Nakar je Eden odgovoril, da se ne izplača v Abesinijo pošiljati propagande, ker je tam ra- da se ga oprosti? 5. Ali ste pripravljeni podpisati prisego s svojo lastno krvjo? 7. Ali imate dio nepoznan instrument in ne dobro orožje vedno pripravljeno hi ni h/, a nn«l„XJ r,.......... i......... »......... .......' bi nihče poslušal. Za vsem tem pa se vidi jasno, da je Italija pri- za nočne pohode? 8. Ali boste preganjali rimo-katoličane z vso pravi jena nagajati Angliji, in da silo in močjo? Organizacija čr- 12 odstotkov višje kot so bile v letu 1929. Enako ugodno se izjavljajo vsi drugi zastopniki raznih ameriških industrij. Le tega nihče r.e omeni, da so pod Hooverjem vse ameriške industrije propadle, in da je bil potreben Roosevelt, ki je industrije zopet pognal k življenju in poslovanju. In če bi NRA danes bila še v veljavi, bi težko imeli kakega brezposelnega delavca v Ameriki. -o—-- Smrt rojaka Kot smo že včeraj poročali, je preminul v Lakeside bolnici rojak Louis Kolenc, star 58 let. Doma je bil iz vasi Gor. vasi, fara Mirna na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1903. Tukaj zapušča dve hčeri, Mary, poroč. Vihtelič in Alice, poroč. Kaušek ter dva sina, Louis in James in bratranca Antona Kordan. Njegova soproga Alojzija je preminula 11. januarja 1935. Ranjki je bil član dr. sv. Janeza št. 71 JSKJ in delničar Slovenskega doma na Holmes Ave. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 801 E. 156th St. v cerkev Marije Vne-bovzete ter na sv. Pavla pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Naj v miru počiva, preostalim pa naše iskreno so-žalje. bo le vprašanje časa, ko bo Anglija temeljito odgovorila na laška hujskanja. Anglija še do danes ni umaknila svojega bojnega brodovja iz Sredozemskega morja kar jasno znači, da Anglija ni prepričana, da se je Italija pomirila in da zna vsak čas priti do spopada. Obenem pa je Italija sklenila obdržati v Afriki 400,000 mož močno armado, kar zopet povzroča skrbi Angliji. -o- Mlad rojak umrl V Glenville bolnici je po dva-tedenski mučni bolezni umrl George Staidohar, star 31 let, stanujoč na 1446 E. 92nd St. Tukaj zapušča očeta in pet sester: Rose, omož. Osentosky v Bad Axe, Mich., Katherine, omož. Sutton, Mary, omož. Williamson, Helen, omož. We stock, Anne, omož. O' Meara, in veliko sorodnikov. Bil je rojen v Clevelandu. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, na 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Pavla na E. 40th St. in na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, ostalim pa naše sožalje. Giaduiranci v Girardu Kot se nam poroča, sta v četrtek graduirala na girardski višji šoli gdč. Zora Dolčič' 'in Mr. Frank Satel. Gdč. Dolči-čeva se namerava vpisdti v jeseni na Western Reserve univerzo, kjer bo študirala za učiteljico. Mr. Satel je pa napravil izkušnje z odliko in je dobil prosto šolnino za nadaljne učenje, čestitamo! ne legije trdi, da ima 6,000,000 članov. To je fanatizem brez primere in to povzroča, da propada ljubezen in lojalnost do ameriških idealov, katere 100 procent-ni Amerikanci tako kruto valjajo v blatu laške Le Mano Nera in enakih morilskih band. -o-- Velika dividenda Vodstvo Wheejing in Lake Erie železnice v Clevelandu je sklenilo razdeliti štiri milijone dolarjev med delničarje kot di-videndo. To je edina železnica, ki je v stanu plačati dividendo. Smrt v Madisonu V sredo večer je po daljši bolezni preminul eden najstarejših slovenskih farmarjev v Madisonu, Ohio, naš dolgoletni prijatelj in zvesti naročnik, Frank Ulle. Pokojni je bil daleč naokoli zelo priljubljen, spoštovan mož, deloven in skrben oče za številno družino. Frank nih prijateljev, ki znajo ubirati'policijski službi' niso hoteli stre-visoke strune, toda v praktičnem! ljl;ti na Puntajoče se Arabce, in življenju pobijajo reforme, ka-|je ijil neki angleški častnik pri-tere je namenil Roosevelt za ustreliti tri arabske poli- ameriški narod. c!stfi v svojo obrambo. Angleži Moley je govoril pred zboro- 80 Pripeljali na lice mesta tanke vanjem National Economy lige|in krojne puške. 20 arabskih in je v svojem govoru povclarjal, i Po!ici«tov so pripeljali v Jeruza-da pretijo Rooseveltu sledeče ne- lem v verteah- Njih mesta so za varnosti: 1. Zvezne relifne agen- seclli žiclovsl UP°r Arabcev pomeni jo za večne čase nadaljevati dik-tatorstvo zveznih in državnih politikarjev. 2. Zvezna vlada mora prenehati z relifom, razven v najbolj nujnih slučajih. Relif izkorišča-] jo razni radikalci, in dežela boj šla v pogubo, če bo leto za letom' izdajala več kot pa more dobiti | P^'vič v zgodovini slovenske v dohodkih. , naselbi ne v Eveleth, Minn., bo- Moley je izjavil, da predsed- do imeli rojaki priliko biti nav-nik Roosevelt nima boljšega pri- zo^i pri novi sv. maši svojega vstajo proti Angležem. -C)-- Zanimive m\\ h življenja ameriški!? Slovencev Člani Črne legije so morili in tudi po-zigali v Ohio Po vseh okrajih države Ohio se vršijo okrajne in dfžavne preiskave glede zločinskega poslovanja od strani članov črne legije. Vedno več dokazov prihaja na dan, da člani te bande niso samo morili, pač pa tudi poži-gali. Največ napadov se je pripetilo v okolici Lima, Ohio, kjer je bilo pretepenih mnogo farmarjev, in večim so bila zažgana tudi poslopja. Dva sta bih ubita. Oblasti so prvotno mislile, da je bil v obeh slučajih samomor, dokler niso sedaj prišli na sled delovanju črne legije. Najbolj je bilo razširjeno delovanje črne legije v velikem industrijskem okolišu južne Ohio, med Bellaire in East Liverpool, kjer so velike tovarne, v katerih večinoma delajo tujezemci. Proti tujezemcem so maroderji najraje nastopali. Včeraj je v državni postavodaji padla tudi obtožba, da so člani Črne legije nameravali odpeljati hčer gover-nerja Daveya. Varnostni direktor Elliott jatelja kot je on, toda zadnje ča-1 rojaka domačina Rev. John Kau-i Ness v Clevelandu je odredil, da se so se vsilili Rooseveltu ne pri- Novo mašo bo daroval 7. policija 0 vsemi silami zasleduje jatelji, pač pa politikarji, ki ga junija. G. novomašnik je bil ro-1 delovanje legije, vendar se splo-vodijo proč od naroda. Rekel je,1 Jen 25- avgusta, 1908, na Evejšno sodi, da se banditi niso dr-da v Zed. državah ni dovolj pre-ilethu> kot sin zakonske dvojice j zniti v Clevelandu razširiti svo-moženja, da bi se zadostilo za-^ohn in Mary Kaušek, ki imata' je delovanje, htevam vseh prenapetih ljudi. -o-— Načelnik demokratov W. B. Gongwer, dosedaj načelnik eksekutivliega odbora demokratske stranke v Clevelandu, se vrne iz bolnice v nekako desetih1 ustanovila svoj lastni dom. še tri druge sifibve. Oče novo-mašnika je bil rojen v Goričici, fara Stična na Dolenjskem, mati pa, rojena Zore, je doma iz Stične. V Eveleth sta prišla leta 19;07, kjer sta si kmalu potem Mr. Mestna dvorana Ogromni mestni avditorij v Clevelandu izkazuje od 15. novembra lanskega leta pa do 15. maja letos, da je imel dohodkov $116,716, stroškov pa $157,464, torej deficit v svoti $40,750. To je pod upravo župana Burtona. Povozil psa Clarence Havelka, 19 let star, je bil aretiran, ker je s svojim avtomobilom povozil psa in ni avtomobila 'ustavil. Kaznovan je bil v globo $28.40. Radio program Grdinova tvrdka bo podala v nedeljo posebni radio program na WJAY ob 5:15 popoldne. Vsedite se k radiu in po slušajte, bo zanimivo. svojo jo bil rojen v vasi Grahovo pri Cerknici. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Margaret ,sedem sinov in eno hčerko, v Clevelandu pa brata in sestro, poleg tega pa tri vnukinje in tri vnuke. Pogreb nepozabnsga pokojnika se bo vršil v pondeljek v Madi-sor.u, Ohio. Ranjki je bil član društva Triglav št. 30 S. D. Z. Naj bo ranjkemu mirna ameriška zemlja! Preostali družini in vsem sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje! Landon lahko nominiran ' še dober teden je, ko se zbere republikanska predsedniška konvencija v Clevelandu. Pričakuje se nad 50,000 gostov, dočim je delegatov 1001. Splošno se pričakuje, da bo kansaški governer Alf Landon imenovan pri prvem glasovanju. Nihče ni tako močan danes kot Landon. Toda govori se tudi, da če bo Landon nominiran, da bo pri manjšini republikanske stranke nastalo veliko nezadovoljstvo in bo stotiso-če republikancev raje glasovalo za Roosevelta kot za Landona. Jadranov piknik V nedeljo priredi pevsko društvo "Jadran" svoj prvi piknik na Pintarjevih farmah. Obeta se najboljša postrežba in za ples bo igrala Krištof godba. Zopet doma Mr. Anton in Joseph Grdi-na ter Mr. John Dolčič so se včeraj vrnili iz osrednjega za-pada, kjer so se mudili en teden dni. Policijski načelnik v Lorainu je naročil policiji, da pronajde, kje je glavni stan črne legije za Lorain. . Več ljudi je pripovedovalo, da so videli pozno v noč v bli'zini gozdov večje ognje, okoli katerih so se vrtele postave zavite v črne halje in s kučmami, na katerih so bile všite mrtvaške glave. -o- Mestna zbornica Ko se bo v pondeljek zbrala Reynolds, okrajni komisar ali dr-1Mont., je za vedno zaprla svoj 'mestna zbornica k zasedanju, se žavni senator Marvin Harrison. • rudnik. V tem rudniku je dela- bo popolnoma preustrojila. Gla-Adam J. Damm bo najbrž izvo-J'o mnogo slovenskih rojakov, ki SOm odločitve najvišje sodnije ljen za podpredsednika ekseku-^o sedaj hudo prizadeti. Mnogi'bo zanaprej predsednik mestne dnevih. Kmalu potem bo izvo-'John Kaušek je stalno zaposlen ljen nov eksekutivni načelnik, ko'Pri Oliver Iron Mining Co. kot se bo Gongwer odpovedal. Kot'rudar- Novomašnik John je pr-kandidati se imenujejo Felix v'01'Ojenec v družini. Matia, član volivnega odbora, j 4 Rudniška družba Anaconda Lockwood Thompson, James Copper & Coal Co. v Washoe, tivnega odbora . Piknik društva sv. Antona V nedeljo 31. maja popoldne ne vedo, kam bi se podali. ! zbornice DeMaioribus, republi- V Jolietu je povozil avtomobil j kanec, a sedanji predsednik, de-16-letno Mary Kambič ,ko se je mokrat Artl, se bo moral umak- Pridite vsi člani, pa tudi prija-1 doma od št. Vicla na Dolenjskem. se vrši skupni izlet članov dru- vračala iz šole. Istotam je umrl niti.v Novi predsednik bo spre-štva sv. Antona iz Newburga.1 \ojak Frank Vidic, star 72 let in menil vse odseke, katerim bo dal republikance za načelnika. Demokrati pa imajo v zbornici, ako držijo skupaj, še vseeno en glas 17 napram 16. Poroka V soboto 30. maja, se bosta j V Ameriki je živel 48 let, in zapušča tu ženo in sedem sinov ter dve hčeri. V Buenos Aires, Argentina, 'je preminula Matilda Požar, večine, telji bodo dobrodošli. Izlet sej vrši pri Anton Gorišku, zadaj j za streliščem Rainbow Hunting j kluba. V slučaju slabega vreme-J na se izlet ne vrš^ na omenjeni1 dan, pač pa enkrat pozneje. 'stava 33 let, doma iz Koč pri Po-j poročila v cerkvi sv. Cecilije ob Pomanjkanje hotelov (stojni. V Barbertonu, Ohio, za- 9. uri zjutraj Mr. Jos. Krainc, V Clevelandu se že. sedaj čuti j pušča dva brata in dve sestri. j 3932 St. Clair Ave., sin Mrs. Jo-pomanjkanje hotelov, ko je še več kot teden dni do republikanske predsedniške konvencije. Se- Po dolgi bolezni je umrl v La- sephine Antončič. Nevesta je pa Salle, 111., rojak John Dvornik. Miss Mary Beretič iz Oakfield Pokojni je bil doma iz Gazice pri Ave. Mladi par bo stanoval na 1201 Norwood Rd. Iskrene če- daj je pripravljalni odbor za1 Krki na Dolenjskem in je bil ja sprejem gostov najel opremlje-' ko aktiven na društvenem polju.: stitke in mnogo sreče obema ne sobe. V službo bodo vzeli tu-1V Ameriki je živel 30 let. Tu! Proti New Yorku je di vse večje jahte in jih pripra-1 zapušča sina in hčer, v jtarem vili za stanovanja gostom. Na kraju pa ženo in hčer. parniku Seeandbee bo delegacija j iz države Kansas in države Westi Virginija. Bivši predsedniki Slovenski radio program Pri rednem slovenskem ra- menje, da ga najbrž ne bo na konvencijo. Zmaga pri golfu Mr. Paul Hribar, sin znane pionirske družine B. J. Hribar, 954 ES. 144th St., je dobil v turnamentu John Carroll univerze prvenstvo v golf igri. Pavel je star 22 let in pohaja tretje leto na to slove"čo univerzo, čestitamo! * Močan potres z občutno škodo so imeli te dni v republiki Argentini. Hoover še ni rezerviral prosto- dio programu bo zopet pel pri-rov v kakem hotelu, kar je zna-J ljubljeni sekstet Vodnik v nedeljo. Zapeli bodo: Po gorah grmi in se bliska, Mlin, Slovo. | Za godbo preskrbi Jankovič orkester. Zadušnica Za pokojno Mary Dekleva se bo v soboto ob 7. uri zjutraj brala sv. maša v cerkvi sv. Lovrenca. Prijatelji ranjke so prijazno vabljeni. Članicam dr. št. 162 KSKJ Mrs. Mary Hočevar naznanja, da bo danes od 6 do 7 zvečer v dvorani, šole sv. Vida. Mr. August Kollander in Mr. Jos. Jene se za praznike podasta proti New Yorku, kjer si bosta ogledala tudi novega preko-oceanskega orjaka "Queen Mary," ki dospe okoli 1. junija v New York. Zadušnica V cerkvi sv. Vida se bo brala sv. maša ob 7. uri zj'utraj v soboto 30. maja za pokojnim Joseph Kotnikom. Znanci in prijatelji so prijazno vabljeni, da se udeležijo. Nova licenca Mr. in Mrs. John in Frances Pole, 16605 Waterloo Rd., nam naznanjata, da sta dobila "Night Club" licenco. Prijazno se priporočata prijateljem in znancem za1 obisk. ft ft AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICA* HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER HIT Bt Olklr Avt. Olerel&Bd. Ohio Published dally except Sundays and Holiday« NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pofitl, pol leta $3 50 Za Cleveland, po raznašalclb: celo leto, $5.50, pol leta, $3.00. Za Evtopo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: 0. B. and Canada, $6.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. B. and Canada $3.00 tor 8 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 0 months. Cleveland and Kuclld by carrier*, $5.60 per year, $3.00 tor 8 months. Single copies I cents. European subscription, $8.00 per year. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act o f March 3d, 1879 No. 128, Fri., May 29, 1936 V spomin naših mrtvih Prigode s potovanja Piše J. Potokar, Cleveland, O. Naj nekoliko opišem moje potovanje iz Ljubljane v Palestino, kar bo čitatelje gotovo zanimalo. Odhod iz Ljubljane je bil na 2. aprila. Vozili smo se preko ljubljanskega barja proti Borovnici do Rakeka, kjer smo zapustili jugoslovansko zemljo in stopili na laška tla. Videli smo Postojno, kjer je sedaj vse polno italijanskih vojašnic. Vlak je br-zel naprej proti Trstu. Železnica vozi čez kameniti Kras, preko Nabrežine, do morja. Lep je bil pogled na grad Mi-ramar, ki stoji v sredini parka tik ob morju. Morje adrijansko, nekdaj bilo si slovansko! Tako sem vzdihnil, ko smo se spuščali doli k morju. Danes ni več slo-vahsko, vse se je spremenilo. Že srhcf v Trstu, ki šteje okrog 200,000 prebivalcev. Tu smo obiskali akvarij, kjer imajo vsakovrstne ribe, male in velike. Od tu sva se podala s fatrom Zorom k sv. Justu. Precej strma je ta pot, ampak je pa razgled toliko lepši, zlasti razgled po morju. Cerkev je zelo stara, sezidana v obliki stare bazilike iz 6. stoletja. Pred cerkvijo stoji spomenik padlim vojakom. Velikanski sicer, pa ni lep, ker so vse figure gole. Po starem, zamazanem mestu sva šla na novi in lepi trg Zmage, kjer stoji nacionalni spomenik, posvečen Oberdanku, ki je bil Tržačan. pa avstrijski veleizdajalec. Zato ga je Avstrija 27. okt. 1908 obesila. Videl sem steber, na katerem je visel in ječo, kjer je bil dva meseca zaprt. Sedaj Aktivnosti Slovenske zadružne zveze Odkar biva na svetu človeški rod, človek, ki ima razum in čut odgovornosti, je častil spomin svojih mrtvih. Eden. najstarejših pregovorov v človeški družbi je: o jnrt-vih naj se govori le dobro. , Jutri praznujemo v Ameriki, v ZedinjVnih" državah pravnik, kateremu pravimo "Spominski dali." Vse delo-bt> počivalo, da ponesemo lahko svoje misli za nekaj ur svojim mamicam in očetom, bratom in sestram, prijateljem in prijateljicam, ki so pred nami zapustili to dolino solz ter se preselili v večnost. "Lepa in blaga je misel spominjati se mrtvih," pravi drug pregovor. Dočim praznujemo v stari domovini praznik spomina na naše mrtve v pozni jeseni, ko je odpadlo listje z dreves, ko so rožice ovenele, kar je tako pomembno na smrt in minljivost na tem svetu, pa praznujemo v Zedinje-nih državah spomin na naše mrtve v cvetju spomladi, ko se je narava že najbolj bujno odela v svojo prelestno novo obleko. In prav imajo Amerikanci. Posvetili so spominu svojih mrtvih enega najlepših dnevov v letu, ki je tako primeren, ako pomislimo, da oni, ki so šli pred nami v večnost, so v resnici šli v odlično boljši prostor, kot se pa mi nahajamo danes v njem. Kdor pozna življenjsko borbo in strahoto za obstanek, zlasti kot jo pozna naš delavec, ki skoro nikdar ni siguren, kako in kaj bo jutri, ta je tudi prepričan, da so oni, ki so odšli pred nami, danes v večnosti, kjer ni luge, žalosti in strahovite borbe za obstanek. Seveda jih je mnogo med nami, ki mislijo, da ko zern-ski trpin zatisne trudno oko, ko srce preneha biti, da j,e s tem vse končano. Toda ti se močno, nesrečno motijo, ker ima lep bronast spomenik na s smrtjo na tem svetu se začne za človeka šele pravo, več- tem tnestu, Tako se spremi no življenje. Mar mislite, da je mogoče, da delavec, ki s? je trudil na tem svetu 40, 50 ali več let, da je v pqtu svojega obraza preživel svojo družinp in trpel in izgubljal svojo življenjsko moč, da bo po smrtC ko zatisne trudne oči, dobil isto plačilo kot lopov, ki je bil vse, svoje življenje strah in pokora ostalim ljudem? Oh/ni mogoče misliti z zdravim razumom, ki nam je dan, da bi izkoriščevalec ljudi na tem svetu, ki si je nagrmadil milijone, užival vse dobrote za sebe, a drugim povzročal trpljenje in lakoto, ni mogoče, da bi bil deležen po smrti iste usode in tehtnice pravice, kot poštenjak, ki je delal za sebe in za Boga. Kdor tako misli, nima zdravega razuma! Prah se vrne v prah, tako je pisano. Mrtvo truplo položimo z vso spoHtljivostjo v zemljo, kjer truplo naravne sile razkrojijo, toda nekaj, česar naravne sile ne morejo uročiti, je —• duša, ki se preseli iz našega trupla v trenutku, ko nam smrtni angel zatisne trudne življenjske oči. Smrt v resnici ni drugega kot stara vrata, skozi katera stopamo v večnost. Za temi vrati je paradiž, ki se odpira našim dušam takoj po smrti. Dočim smo v življenju mogoče precej različni medsebojno, po mišljenju, delovanju in trpljenju, pa življenje ne bi bilo vredno živeti za 95 odstotkov nas, ako ne bi imeli zavesti, da pride za posvetnim življenjem šele pravo duševno življenje. Oh, niso to naše misli, enako so trdili in dokazovali največji modrijani sveta, še mnogo, mnogo let prej, predno je prišel Krist na svet. Iskali so resnice v večnosti in prišli do prepričanja, da za svetnim se začne posmrtno, večno življenje. Ako večnega življenja ne bi bilo, bi bilo ustvarjenje človeka največja nezmisel na svetu. Ni čuda, da so imeli naši očetje in matere od pamtive-ka tako časten spomin za svoje umrle. Naj je bilo v življenju nasprotovanje ali nesporazum, toda §mrtje t vselej zacelila vse rane in mrtvih smo se vedno spominjali-s častjo in ljubeznijo, ker vemo, da se nahajajo pri Bogu, svojem Stvarniku. Na raznih pokopališčih v Clcvelandu in okolici leži nč-j golobi se radi slikajo izletniki, kako 15,000 naših bratov in sester pokopanih. Med njimi so p0leg cerkve je mestna ura, slovenski pionirji, ki so dolga leta nazaj za nas orali ledino kjer dva bronasta junaka s kla-in pokazali pot, po kateri naj hodimo. Jutri, na Spominski divom udarjata ne velik zvon. dan, naj bodo naša srca, naše misJi obrnjene proti našim Tudi mali trg, Piazetta je zelo dragim mrtvim očetom in materam, bratcem in sestricam. Ko premišljujemo o njih smrti, se spomnimo, da je onim v večnosti mnogo bolje kot nam, ki. nismo še dokončali težavne zemeljske poti. Bog ve, če bomo prihodnje leto še med njajo časi, , Zvečer smo se vkrcali na ladjo Palestina, ki je starejšega tipa in' ima l'^OOO^bn. Potnikov nas je bilo 420, večinoma nemški Židi, katere je izgnal Hitler in se selijo v Palestino. Ob eni ponoči je ladja odplu-la. Lep je bil pogled na Trst v nočni razsvetljavi. Ampak— jaz sem pa mirno spal. Na 3. aprila, ob osmih zjutraj smo se izkrcali v Benetkah, lepem zgodovinskem mestu, ki je pozidan na 300 otokih. Najlepši trg na svetu je trg sv. Marka, kjer stoji krasna cerkev sv. Marka, ki je bila zidana v 8. stoletju ko so beneški deži bili vsemogočni vladarji morja. Cerkev je zidana v binzantinskem slogu. Ima lepe mozaične slike, ki predstavljajo zgodbe sv. pisma. Cerkve neprestano popravljajo, ker so temelji slabi. Po ogledu cerkve smo obiskali doževo palačo, kjer so stanovali vladarji Benetk; tu je bila sodnija. Videli smo tudi most "Ponte dei Sospiri," Ker smo tako ustvarjeni, da vnaprej določamo kam bomo šli in kam ne, je koledar zadružnih priredb na mestu že sedaj. Prijatelji zadruge, ki poznajo postrežbo Ženskega odseka, vedo, da bodo solidno postreže-ni na njih pikniku na Stuškovi farmi v nedeljo 14. junija. To pot bo nekaj novih posebnosti, neke tekme in dirke, v katerih bo "VSE LETELO" staro in mlado kot da bi se šlo za stavo. Če bodo leteli tudi mački z rev-matizmom še ni določeno. Sam bom tudi poskusil svojo srečo med "ta debelimi." Da ne bo kdo rekel da ne poskrbijo za pošteno, godbo, igral bo Barbi-čev fant za stare in mlade. Specialiteta v kuhinji bodo menda sandwichi, kakršne dobite samo takrat, kadar so zraven ženske Zadružne zveze— kadar one komandirajo v kuhinji. V "luftu" je precej prijetnih iznenadenj za prijatelje, delničarje in odjemalce zadruge. Vse to pride enkrat po 4. juliju, ko bo proglašena spet enkrat neodvisnost. Tako bomo neodvisni, da ne morem povedati kako. V glavni trgovini se pripravlja nekaj novega, nekaj. kar ni bilo v nji od njenega postanka. Vse sorte nami-gavajo, bo to, bo ono, in spet od kraja. Glavni poslovodja Ižanec pravi, da bi to že preje storili, pa da smo mogli upoštevati, da bi mogoče zaradi zadruge otroci ne hodili v šolo. Taki modri odgovori ne pojasnijo kaj bo! Bom počakal in se oglasil pravočasno, pa čeprav v obeh listih — ako bo vredno kar z lepimi oglasi, pa tudi na obeh radio programih v četrtek in nedeljo. Ampak oglasil se ne bom, ako ne bo res vredno, f No, za 12. julija je stvar malo lažja. Takrat bo piknik na Močilnikarjevi farmi. Takrat se bo spet zbrala vsa naša velika družina prijateljev, odjemalcev in delničarjev. Ne pozabite rezervirati ta dan, mi bomo pa koštrune, dobitke in pošteno zabavo. Kaj potem ne vem, ko sejmalo bolj zjasni, bom tudi pa z lahko pojasnil kako in kaj bo. Za Slovensko Zadružno Zvezo : Jos. A. Siskovich, taj. --o-- dar ne mislite, da boste umrli, saj ne izgledate tako slaboten." "Ne, nisem še tako slab, toda docela obupan in žalosten. Kakor sem že rekel, nahajam se že čez tri mesece v bolnišnici in v vsem tem času nisem imel niti enega svojega človeka, da bi prišel k moji postelji. Tukaj v tem mestu nimam znancev ne prijateljev. Doma sem iz Spokane, Wash., in od tam do tukaj je velika daljava, tako da noben mojih sorodnikov ne premore, da bi me prišel obiskat. Tako bom moral od žalosti in dolgočasja, popolnoma pozabljen od vsega sveta, tukaj umreti." In res, čez par dni je ubogi mož izdihnil svojo blago dušo.. Iz tega iahko verjamete, da je obiskovanje bolnikov pravo zdravilo za bolnika, boljše, kot ga more predpisati najslavnejši zdravnik. Saj nas sama sv. katoliška Cerkev uči v lepi molitvici sedmerih del usmiljenja: bolnike obiskovati. Za obiskovanjem pa pridejo darila. Vsako, najsibo še tako malo darilce, katerega dobi bolnik, posebno kadar se nahaja v bolnišnici, je tako milo in čudodelno, da bolnik misli, da je najsrečnejši človek na svetu, čeprav je radi svojega trpljenja vsega pomilovanja vreden. Tako, vidite, da bolniški obiskovalci in njih darila igrajo najvažnejšo vlogo pri bolniku in mislim, da ne bo odveč, da se še enkrat iz srca zahvaljujem vsem, kateri ste prišli in zraven še kaj prinesli ali poslali. Lepa hvala čč. sestram Uršulinkam, čč. duhovščini fare sv. Lovrenca, našemu višjemu kaplanu fare sv. Vida, Rev. M. Jagru za njihove obiske. In posebno se moram zahvaliti č. g. fare sv. Jožefa in pomočniku v kapelici sv. Vincenca v Charity bolnici, Fathru Jumi-j ur j u za njegove jutranje in večerne obiske.' "Oh je frančiškanskega reda in hodi od postelje do postelje in ni enega, ki bi prestopil prag bolnišnice, je pogledati v zgodovino,, kaj je pripravljalo to vojsko. Dne 2. maja 1889 je nekdanji abesin-ski cesar Menelik v Učali sklenil z Italijo pogodbo, v kateri je Italijanom priznal nekaj koncesij. Tedaj se je Italija začela šele razvijati v koloni-jalno državo. Toda Menelik svoje dežele ni hotel izročiti italijanskemu vplivu, zaradi česar je potem nastala prva abesinsko-italijanska vojska, ki se je končala pred natančno 40 Italijani že v začetku januarja v veliki meri porabljali strupeni plin, s katerim so uničevali abesinske vojake. Odkar so 8. novembra Italijani pod de Bonom zavzeli Ma-kalo ,so do 15. februarja tako-rekoč počivali. Medtem je prevzel vrhovno poveljstvo mar-šal Badoglio, ki je ves ta čas navideznega premirja na severni fronti organiziral italijansko silo ter jo opremljal z vsemi modernimi tehničnimi pri- leti v bitki pri Adui, kjer je bila p0močki. Pod vtisom prvih Italija strašno poražena. Ta vojska se je končala s prvim mirom v Addis Ababi, katerega je diktiral takrat zmagoviti abesinski cesar Menelik. Tudi sedanja druga vojska se bo končala z mirom v Addis Ababi. Ta mir pa bo diktiral zmagoviti italijanski maršal. Menelik se je dobro zavedal, da se njegovo cesarstvo trajno ne bo moglo upirati evropski velesili. Zato je sklenil svojo državo preosnovati. Toda svoje delo je moral nedokončano prekiniti, ko je leta 1913 umrl. Zapustil je nedodelano zgradbo. Njegovi nasledniki se potem dolgo niso mogli povzpeti na višino rajnega vladarja, dokler ni prišel sedanji Haile Se-lasie, ki je hotel abesinsko cesarstvo modernizirati in ga tako urediti, da bi bilo v vseh ozirih kos evropskim velesilam. Po načelih rajnega velikega Menelika je tudi ta cesar z veliko bistroumnostjo, ki je dana vsem orijentalcem, spretno izrabljal nasprotstva evropskih velesil v korist svoje države. Vedno več evropskih svetovalcev je klical v Addis Ababo, kateri naj bi mu pomagali cesarstvo preustrojiti. Treba je priznati, da je mnogo naredil, vendar mu zgodovina ni pustila časa, da bi bil svoje započe-to delo dokončal. Danes je vsekakor še prezgodaj govoriti, kaj je tako pospešilo razkroj abesinske armade, ki je bila sicer močna in pogumna. To pa je vendar že danes jasno, da se Meneliko- zmag na severni fronti pa so Abesinci tudi spremenili svoj načrt, po katerem so se prvotno hoteli ravnati. Spočetka so nameravali postopati tako, kakor so ravnali Rusi proti Napoleonu 1. 1812. Toda naenkrat so to taktiko spremenili in začeli napadati v velikih množicah. Prvič so napadli 9. januarja letošnjega leta na južni fronti pri Oolu. Toda bili so premagani. Med poveljniki abesinskih vojaških enot ni bilo nobene zveze. Edinole ras Na-sibu in Vehib paša sta na jugu, ki je postalo postransko bojišče, do zadnjega zadrževala italijanske čete. Sicer pa se je izkazalo, da morajo tehnično bolje oboroženi Italijani v odprti bitki zmleti slabše oborožene Abesince. Zakaj so Abesinci tako nesrečno spremenili svojo prvotno taktiko? Tako marsikdo razmišlja. Resnica pa bo naj-brže ta, da so abesinskega ce-(Dalje na 4. ttranl) da ne bi on pristopil k njemu I vim naslednikom še ni posreči- Sedem tednov v bolnišnici Cleveland, O. — Sedem dolgih tednov v bolnišnici ni bila nikaka malenkost in tudi ni bogve koliko, ako človek pomisli, da si je zdrobil ali docela uničil fundament svojega telesa. To so noge, katere te nosijo po tem širnem svetu. Brez in ako ima količkaj sv. vere v sebi, ga on potrdi, izpove in mu prinese sv. obhajilo. On je pravi mašnik božji in posnema-lec našega misijonarja in škofa Friderika Barage. Ž njim sva cklenila tako trdno prijateljstvo, da me je celo pridobil za svojega farana in obljubil sem mu, da takoj, ko bom zopet sposoben za na noge, da bom spet lahko hodil po dveh, se bom za stalno preselil v njegovo faro. Lawrence Bandi. lo med abesinskimi ljudstvi Ce verjamete al' pa ne Ono soboto smo bili v Girar-du. Res, lepe klubove prostore so si uredili tam. Tako lepo domače je vse, da se človek počuti kot doma. Bilo je vse veselo, najbolj pa naš stari znanec in prijatelj Janez Anžiček. Nad to in ono stvarjo sem bil razočaran, najbolj pk, ko Anžiček klobuka ni del z glave, čeprav sem rekel, da ga bo, vsaj mehi na ljubo. Anžiček je bil jako zgovoren in luštno ga je bilo poslušati. Samo to ustvariti enotne državne misli. se mi je čudno zdel0) da je vge. Vojaški porazi in nesreče na ]ej utihnil, kadar je prišia nje- kjer so usmrčevali morske raz- ne moreš nikamor, to sem bojnike. Na trgu sv. Marka je na tisoče golobov, ki ti sedejo na roko,/na glavo, na ramo in -z živimi Angleški kralj prodaja svojo palačo London, 27. maja. — Kralj Edvard bo prodal svojo londonsko palačo, ki je znana pod imenom Buckingham Palace. Cenilci posestev so označili vrednost palače in posestva v okolici mi $15,000,000., Del posestva i n :;prcmeijcn v javni park, a r.r, c tiilo ao zanima neki sindikat, ki bo v palači nastanil razno urade. Zanimiva graduacija Iz Albany, Wisconsin, se poroča o zanimivi graduaciji, ki se vrši danes na tamojšnji višji šoli. Graduirali bodo oče, mati in sin, vsi trije obenem. Mr. in Mrs. Francis sta bila v mladih letih radi bolezni prisiljena opustiti šolo, toda pred več leti sta se zopet začela 'učiti in danes bo 4a oče in mati skupaj gradu-irafa z 18 let starim'sinom, ki je prvi odličnjak v šoli. lep. Nato smo se z malim "va~ poretom" prepeljali po Canal grande do umetnostne akademije. V Benetkah je veliko cerkva, ki pa precej razpadajo. Ob dvanajstih je naš par-nik zapustil Benetke. (Dalje prihodnjič) Draginja krompirja Iz Seattle, Wash., se poroča, da so tam na javnem trgu prodajali novi krompir po $5.25 za sto funtov, nekaj nezaslišanega. Starega krompirja skoro ni več, raz veh za seme, pridelek novega zgodnjega krompirja je pa letos malenkosten. se prepričal in ne želim nikomur drugemu, da bi kaj takega poskusil. Te besede sem zapisal iz dna srca in iz hvaležnosti do vas vseh, kateri ste mi bili v tem času tako zelo naklonjeni in radodarni. Iz srca se zahvalim vsem tistim, kateri ste me prišli obiskat v bolnišnico in zraven še kaj prinesli. Veijemite mi, da so obiskovalci najboljše zdravilo za bolnika. S tem ne mislim samo društvenih obiskovalcev, ampak svojce, prijatelje in znance. V tem sem se sam prepričal. Nekega dne pripeljejo bolnika iz sesedno sobe v mojo sobo. Bil je mož že precej zrele starosti. Med drugim mi je povedal, da se nahaja že čez tri meseco v bolnišnici in sam ne ve, zakaj se ga spet dali v drugo sobo. "O, saj me ne bodo več dolgo vozarili,' ne," je mrmral sam pri sebi. "Kaj pa mislite s tem, prijatelj?" senr se oglasil. "Ven- fronti so prav za prav le cdsvit notranjega razkola v državnem organizmu abesinskega cesarstva. Ko so letošnjo pomlad Abesinci na severni fronti doživeli prve udarce, so se abesinske cesarske čete naenkrat znašle sredi dveh sovražnih front. Že poprej so morale abesinske vojaške čete s silo zadušiti več uporov v pristno abesinskih pokrajinah, na primer v Godžamu. Po nesrečnih Konec črnega cesarstva Italijansko-abesinska vojska je menda končana. Vojaškemu polomu Abesinije je sledil državni polom tega zadnjega afriškega samostonega cesarstva. Dne 5. aprila je bil v gova postrežljiva Katica mimo. Tudi če je prišla za njegovim hrbtom, jo je čutil in jc bilo takoj zapik. John Zoro mi je povedal, da je imel nekdo v Girardu kokljo, ki ni hotela na jajcih sedeti, ampak je stala. Vsled tega jc nastal spodaj prepih in prehlad na jajcih. Tista koklja jc s tistim činom izgubila šaržo in bila degradirana v navadno kokodaj-sko. Prav ji je! Tri kifeljčke, bitkah na Amba Aradamu, na ki jih je ustvarila ga. Anžiček. bitki pri jezeru Ašangi "levu i Tembienu in v širi pa so divji in uporni rodovi plemena Ga-lov začeli umikajoče se abesinske cesarske čete napadati tudi za hrbtom. Posledica tega je bila, da so morali Abesinci skoro brez beja zapustiti goro i Amba Tladži in da so bili po- e še ostalo, predi .., , , , 1 se spojila v tako smrtno ucm iz Judeje" zadan zadnji, smrtni udarec. Sledil je strašni umik abesinske vojaške sile, j kolikor je Italijani proti Addis Ababi. Maloštevilne čete, ki so negušu še ostale zveste, se niso več z orožjem borile z Italijani, ampak so v malih skupinah mogle ovirati napredovanje Italijanov le tako, da so razdirale še le lansko leto dograjeno edino ce-carsko cesto proti Addis Ababi. In nazadnje so goreče razvaline cesarskih palač naznanjale, da je konec vojske in konec abesinske samostojnosti. Cesar pa je moral z vso družino pobegniti. V istem času, ko Italijani zmagoslavne stopajo v nekdanjo prestolnico svobodne Abesinije, se absinski cesar seli na krov angleške vojne ladje, katera begunca sprejema in ga vozi v izgnanstvo. Sedem mesecev jc trajala vojska v Abesiniji. In zanimivo raženi tudi pri jezeru Ašangi. sem ukradel in naša bebika se je v nedeljo gostila ž njimi-Jih je jako pohvalila. Pri dobri večerji so nam peli "Slavci" iz Farrella, Pa. John Jc-senko jo je pogruntal, da tista ima najboljši glas, ki ima najlepšo bluzo. "Veš," jc modroval Jescnko, "vsaka lepo poje, ani so se posluževali | ki je lepo oblečena." Menda ja! dvojnega orožja: denarja in ; Peter Zgaga je cajhnal, da .i" strupenih plinov. Ta dva sta j izgubil glas. Kako ga nc bo, če je bil pa z Anžičkom dva kovito orodje, da vsa vojaškajdni in dve noči! Emica Z:rc- sposebnost abesinskih armad ni bila več kos takemu orožju. Šele kasneje bo zgodovina odkrila, kako veliko vlogo v tej tova nas jc spremila prav v avtomobil in Jakšičev Franc« je bil tako kavalirski, da jo ,ic spremil nazaj v Dom. Jaz sen1 vojski je igralo italijansko zla-j pa trd, da se na kaj takega n« to. Že danes pa je jasno, da so domislim. Kmet je kmet. LICENSED FUNERAL DIRECTOR ;> 476 E-.152.NP ST. KEnmore 2LIG5BIG . " \ ^----'--ft------^ / KRIŽEM PO JUTROVEM P« unikm trrtrmlka L 1U}> "Ruh-i-kulian!" Nihče se ni oglasil. Tedaj sem poskusil močnejše sredstvo in povedal ime, ki je bilo, tako sem že dolgo slutil, pravo ime skrivnostnega Ruh-i-ku-liana. "Mara Durime!" Pa spet je bilo vse tiho. "Mara Durime, oglasi se! Ne boj se! Ne bom izdal tvoje skrivnosti! Hekim sem iz Fran-kistana, tisti, ki je ozdravil tvojo pravnukinjo m Amadiji. Nujno moram govoriti s teboj!' In nisem se zmotil. Cul sem šum, kot da je nekdo iznenaden vstal. Pa nekaj trenutkov je še minilo, da se je duh oglasil. In potem je prišlo iz votline: "Si res hekim in emir iz Frankistana?" "Da. Zaupaj mi! Slutil sem že davno, da si ti Ruh-i-kulian. Ne boj se! Ne bom te izdal!" "Tvoj glas je glas emirjev. Pa ne vidim te.' ' "Pridi bliže!" "Ne smem. Utegne biti še kdo pri tebi pa bi me videl. Dokaži mi, da si res pravi!" "Kako naj ti dokažem ? Vprašaj me!" "Dobro! Kaj je djal turški hekim v amulet, s katerim je hotel pregnati iz bolnice zlega duha?" "Mrtvo muho." "Res si ti, emir! Pa kdo ti je Pokazal pot k votlini?" "Ingdža, hčerka Nedžir beja. Zunaj čaka na mene." M,ara Durime je za trenutek molčala pa dejala: "Stopi štiri korake naprej!" šel sem globlje v temno votlino, roka me je prijela in me peljala v stransko votlino. Tam sva obstala. "Počakaj! Prižgala bom luč." Ukresala je luč, sveča je zabr-lela in pri njenem svitu sem zagledal Maro Durime. Zavita je bila v širok površnik, le njen častitljivi, gubasti, Pa orientalsko lepi obraz je gledal iz njega. Snežnobele kite so ji visele skoraj do tal. Posvetila mi je v obraz. "Da res! Ti si, emir! Hvala ti, da si me obiskal! Pa nikomur ne smeš povedati, kdo je Ruh-i-kulian!" "Molčal bom." "Kaj želiš od mene, emir?" "Govoril bi rad s teboj, pa ne radi sebe, ampak radi tvojih rojakov, radi Kaldejcev. Velika nevarnost jim preti in morebiti Jo moreš ti edina odvrniti od ljudstva. Imaš čas?" "Da. Pojdi in sedi!" V svitu sveče sem opazil nizek, ploščat kamen, prostora je bilo dovolj na njem za dve osebi- Na tej skalnati klopi je pač Počival "Duh votline" in čakal pomoči potrebne ljudi. Sedla sva, sveča je brlela po-leg naju na robu klopi. V skrbeh je začela starka: "Tvoje besede napovedujejo Nesrečo. Govori, gospod!" "Ali že veš, da je lizanski me-'ek napadel gumrijskega beja in ujel?" Hudo se je prestrašila. Sklenila je roke in vzkliknila: "Sveta Mati božja —! Je tes ?" "Da. Sam sem bil poleg kot £°st gumrijskega beja. Tudi ^ene so ujeli." "Nič ne vem o vsem tem, prav Bila sem te dni v Hajšadu 1)1 Biridžaju. Šele danes sem Prišla črez gore." "In Kurdi rodu Berwari sto-J> pred Lizanom. Jutri se za-cne boj." "O vi nespametni, ki ljubite ^vraštvo in sovražite ljubezen! 'i naj spet pordi Zab od krvi vaših žrtev, ali naj spet zažari ]^bo od gorečih vasi? Pripove- gospod, pripoveduj! Moja c je večja, nego si misliš! Morebiti še ni prepozno." Pripovedoval sem. Vse, od dneva, ko sem zapustil Amadijo, pa do tiste noči. Napeto me je poslušala. Bilo je, kot da smrt sedi poleg mene. In vendar je morebiti od vpliva tega stoletnega, koščenega bitja zaviselo življenje stoterih —. Ni se genila, niti guba njenega površnika se ni spremenila, ko pa sem skončal, je skočila kvišku. "Emir, še je čas! Ali mi boš pomagal ?" "Rad!" "Vem, tudi o sebi mi moraš pripovedovati, — pa ne sedaj, ne nocoj, jutri mi boš pripovedoval! Sedaj imava važnejše posle. Do danes je Duh votline molčal, nihče ga še ni slišal govoriti. Delil je pomoč, hvalil, bodril, svaril in opominjal, molčeč in neviden. Danes pa bo spregovoril, danes mora spregovoriti. Gospod, hiti v Lizan! Ingdža naj ti pokaže pot! Melek, gum-rijski bej in rajs iz Šorda naj pridejo nemudoma k Duhu votline!" "Pa bodo ubogali?" sem dvomil. "Bodo! Morajo ubogati! Verjemi mi!" "Meleka in beja bom našel v Lizanu in mislim, da se ne bode-ta ustavljala. Za raisa pa ne vem, kje da je. Po deželi potuje in ljudi nabira za boj. Pa da bi tudi on ubogal —? Težko! Sovraži me!" "Emir, če ga nihče ne najde, ti ga boš našel! Poznam te! In tudi on mora priti in prišel bo! če ne z melekom in bejem, pa vsaj pozneje. Da le do zore pride! čakala bom." "Pa me bodo vprašali, kdo me pošilja. Odgovoril bom, da Ruh-i-kulian, drugo nič. Bo prav?" "Da. Ničesar drugega jim ne povej, jim tudi ni treba povedati. Najmanj pa, kdo da je Duh votline. Zaenkrat vsaj ne." "Ali naj tudi jaz pridem z njimi?" "Lahko jih spremljaš do vot-1 line. V votlino pa ne smeš. Kar bom njim povedala, ni za nobeno drugo uho. Naroči jim, naj koj vstopijo v votlino in naj gredo po njej dalje,'da pridejo v razsvetljen prostor." "Ali boš pregovorila raisa, da mi bo vrnil, kar mi je vzel?" "Da. Ne skrbi se za svoje reči! Vse boš dobil nazaj. Pa pojdi sedaj! Jutri se spet vidiva in tedaj boš lahko govoril z Maro Durime, kolikor boš hotel." šel sem. Domišljeval sem si, da sem odgrnil zastor od skrivnosti, ki je zagrinjala Duha votline. Pa bil mi je po obisku še zagonet-nejši ko poprej. Kdo je bila Mara Durime? Odkod njen zapovedovalni, samozavestni nastop? "Prišli bodo! Ubogati morajo!" Tako je dejala —. In govoriti je hotela z njimi, spoznali bodo "Duha votline" —. Da so se praznoverni, neizobraženi Kurdi in Nestorijanci dali voditi od vpliva skrivnostnega, nevidnega duha, to sem še razumel. Da bi pa ubogali starko Maro Durime, kakor je to trdno pričakovala, to pa mi ni šlo v gLavo —. Kaj je pomenila Mara Durime kurdijskim plemenom —? Našel sem Ingdžo, kjer sem jo pustil. "Dolgo te ni bilo, gospod!" je pravila. "Tem hitreje morava sedaj nazaj." "Počakati moraš vendar, da se zasveti luč. Sicer ne boš vedel, ali si bil uslišan." "Mojo prošnjo bo Duh votline uslišal." "Kako veš to?" "Duh sam mi je povedal." Kako kuje življenje.. Ljudje bi morali mnogo dlje živeti Malo ljuddi umrje naravne smrti, pravijo učenjaki. Kot je človeško telo-ustvarjeno, se niti ne more izrabiti. In če ni človek ubit v kaki nezgodi, podleže bolezni. Znanstveniki so trdno prepričani, da je človeško telo zmožno vztrpeti mnogo dlje, kot je pa danes povprečna starost človeka. V splošnem vzame človeka mnogo dlje, da doseže zrelost, kot pa žival, ki pa povprečno dlje živi. Zato bi pa moral človek tudi petkrat dlje živeti, najmanj 100 let. Nekateri učenjaki celo trdijo, da ni nobenega vzroka, zakaj bi človek ne dočakal 200 let. Ko je umrl Thomas Parr, ki je učakal 152 let, so zdravniki po njegovi smrti preiskali njegovo telo ter pronašli, da so bili organi še zdravi in ne še izrabljeni. Kaj povzroči človeku naravno smrt? Kot je zdaj splošno razumljivo, je človeško telo sestavljeno iz malih celic, od katerih vsaka je del življenja. Kadar te celice niso več zmožne producirati življenja, prinese to človeku starost in smrt. Nikdo še danes ne ve, zakaj človeško telo doseže točko, ko se ne more več preživljati in umre. Toda znanost bo nekoč tudi to pronaš.la in tedaj se bo življenje človeku podaljšalo za dolgo dobo. Znanstveniki so napravili po-izkušnje na mladem piščancu. Izrezali so iz njega zdrave celice še pred 25 leti in jih deli pod pravimi pogoji v laboratorij, kjer so še danes žive in delujoče, prav tako, kot so bile takrat, ko so se nahajale v kokoši. V drugem.£]učajij so izrezali psu ledice. Celo uro so jih imeli zunaj pasjega telesa, pa celice v ledicah niso umrle. Pa eni uri so deli ledice zopet nazaj v psa in, ledice so delovale kot prej normalno. Trajnost življenja posameznega človeka, če zmerno živi in če se mu kaj posebnega ne pripeti, je največ odvisno od podedovalnosti. člani nekarih družin so že po naravi usojeni, da bodo dlje živeli kot drugi. To je zopet druga baza, katero študirajo znanstveniki. Znanstveniki pravijo, da človek umre prerano vsled tega, ker ne skrbi za to, da bi se pravočasno iznebil odvečhih produktov, ki jih proizvajajo celice v človeškem telesu. Vsled tega, pride v te celice strup in celice niso v stanu rasti in vzdrževati telo. Toda malokdaj misli človek na to. Je preveč, ali pije preveč. In to zelo škoduje telesu. Ljudje imajo strah pred sta-roostjo in pred smrtjo. Toda ko postane človek star, se nekako privadi misli na smrt in tako staremu človeku smrt ni nič strašna stvar. Toda vprašanje je, ako.se bo znanosti posrečilo človeško življenje podaljšati do 100 in 200 let, če bodo ljudje v tej starosti še sposobni in normalni za vsakdanje življenje. Da bodo, je dokaz to, da ljudje, ki pazijo na svoje zdravje, so pri 70 in 80 letih bolj sposobni kot pa drugi pri 40 in 50 letih. Zato je pričakovati, da če znanost podaljša življenju človeku za nekaj dosetletij, bo tak človek še vedno pri dobri moči in da se mu bo izplačalo živeti 100 ali 200 let. Seve, vzelo bo še časa, pred-no bo znanost to pronašla in mi, ki to beremo, ne bomo še tega učakali. V naši stari domovini, kjer ljudje preprosto žive in imajo bolj zmerno hra- no in delo zunaj na svežem zraku, ni nič izvanrednega, če človek učaka 80 in 90 let. Po mestih smo pa vse preveč navezani na obilno hrano in pijačo, zato je pa povprečna starost tudi mnogo nižja. --o--- Tu ni prišlo do kakega nesoglasja med konjem in kozakom, ampak to so samo vaje izurjenih ruskih konjenikov iz Severnega Kavkaza. Spomladanska obleka v sivi barvi in Madeleine Car-toll, filmska igralka misli, da se ji kaj dobro poda. -o-- * Laška ekspertna trgovina je padla v enem letu za 40 milijonov dolarjev. DNEVNE VESTI Mladi dijaki povečujejo problem brezposelnosti Washington, 28. maja. Tekom junija meseca bo zapustilo ameriške univerze 130,000 dijakov, ki so pripravljeni za najbolj raznovrstne življenske poklice. Poleg tega bo gnaduiralo na ameriških višjih šolah nad en milijon dijakov in dijakinj, starih 18 let ali več, ki bodo prisiljeni iskati i delo. Dosedaj so vsi brez dela, i kar bo zopet povečalo vladni ! problem brezposelnosti. -o- Češka najela ogromno posojilo za armado Praga, 28. maja. češka vlada je predložila parlamentu zahtevo, da odobri ogromno posojilo za narodno obrambo. Letno vpo-rabi češka nekako $100,000,000 za vojaške namene, toda v prihodnjem letu bo potrebovala vlada najmanj $300,000,000. Vlada pravi, da to ni njena krivda, pač pa položaj v obmejnih državah, ki se vedno bolj oborožujejo in ogrožajo neodvisnost čehoslova-ške. . Niti potovanja ne privoščijo Rooseveltu Washington, 28. maja. Predsednik Roosevelt se je odločil, da odpotuje 8. junija iz Washing-tona in se poda v Texas, kjer imajo letos ogromno razstavo. Radi tega je nastal silen krik v republikanskih vrstah, češ, zakaj se podaja Roosevelt na potovanje ravno ob času, ko bo otvorjena republikanska predsedniška konvencija v Clevelandu. Republikanci se namreč boje, da bo Roosevelt spotoma imel več političnih govorov, ki bodo odvrnili pozornost Amerike od republikanske predsedniške konvencije. No, Roosevelt je potolažil republikance z izjavo, da bo govoril samo o zgodovini države Texas, ki praznuje stoletnico in da ne bo imel niti enega političnega govora. In republikanci ko se oddahnili. . —_—o- 30 otrok našlo smrt, ko se je parnik prevrnil London, 27. maja. — Tragedija je danes zadela 30 otrok, ki so se veselo zabavali na nekem prevoznem parniku. Tragedija se je pripetila na Taja reki, blizu mesta Auspitz na češkem. Otroci so odhajali na piknik in ko je mali parnik odrinil po vodi, so vsi otroci hiteli na eno stran parnika, da pozdravijo svojce na bregu. Pri tem se je pa parknik prevrnil radi teže na eni strani. Vsi otroci so padli v vodo in utonili, in poleg tega tudi neki moški. Devet oseb je bilo rešenih. Sorodniki na bregu so bili priča tra-3dije. Zagnali so obupen krik. Na krovu parnika je bil tudi konj, ki je bil privezan, toda radi -sunka parnika se je iztrgal in skočil v sredo med kričeče otroke v vodi, ki so se potapljali. -o- 33 upornikov ubitih od vojakov v Mehiki Mexico City, 27. maja. — Kot poroča vojni,»oddelek vlade, je bilo v dveh bitkah ubitih po me-hikanskem vojaštvu 33 upornikov in njih načelnik Camillo Ramirez. Boj se je vršil v bližini mesta Quebrada, država Duango. En vojak je bil ranjen. Civilno prebivalstvo je pozneje odrezalo glavo načelnika, in jo v triumfu nosilo po mestu. Poleg tega je bilo včeraj ubitih 13 oseb, ko so vstaši napadli neki bus v bližini La Higuera. -c-- Kraljica morja "Queen Mary" včeraj odplula Southampton, 27. maja. — Največja ladja na svetu, naj bolj sijajno opremljena in kot pričakujejo, da bo najhitrejša na svetu, Cunardov ponos — "Queen Mary" je v četrtek zjutraj odplula na široko morje na svojo prvo pot proti Ameriki. Nič manj kot pol milijona ljudi je dospelo iz vse Anglije, da so bili priča tega zgodovinskega dogodka. Ladja ima na krovu 2650 potnikov. Pričakuje se, da pride v New York v rekordnem času. ste, je odpotoval v Kansas na političen dogovor z gov. Ijan-donom, o katerem se pričakuje, da bo dobil predsedniško nominacijo republikanske stranke. Pričakuje se, da gov. Landon želi, da kandidira Pinchot za podpredsedniškega kandidata republikanske stranke. i Delo dobi prvovrsten brivec, stalno delo.. Zglasi naj se pri George Kova-čič, brivnica, 6312 St. Clair Ave. MALI OGLAS! 'Prijateljica, kam pa greš?" "V Trije odvetniki dobili en milijon plače Winston-Salem, N. C., 28. maja. Sodnija je dovolila trem odvetnikom v tem mestu več kot en milijon dolarjev kot plačo, ko so zagovarjali komaj dve leti starega sina Holman Reynoldsa, kateremu je oče, znani "tobačni kralj' 'zapustil $28,000,000. Oče mladega sina je nepričakovano umrl' ob priliki neke vesele prireditvi, ko je bil ustreljen, ne da bi se še danes vedelo kako in kaj. Njegova žena je bila bivša plesalka Libby Holman. -o- Gov. Pinchot kandidat za podpredsednika ? Washington, 28. maja. Gif-ford Pinchot, bivši1 governer države Pennsylvanije, liberalni republikanec, toda suhač prve vr- mesmeo m grocen- jo." "V katero pa?" "K Joe Zulichu, 5810 St. Clair Ave." "Zakaj pa tje?" "Zato, ker sem sedaj prepričana, da pri njem dobim najboljše in najcenejše vsakovrstno sveže in suho meso, kakor tudi grocerijo in zelenjavo." "Čakaj, bom šla pa še • i • > J jaz tje. Anton Žnidaršič MLEKARNA G302 Kuna Ave.—HEnderson 79G3 Se priporoča Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126 tpHmmimmamittttjamnammmm: g Ce se nameravate dati slikati ' ali povečati slike p0 zmerni |j ceni, se oglasite pri | SOMRAIfS STUDIO • 1120 E. 61st ST. H CHICKEN DINNER v soboto popoldne in zvečer! Pridite! Fina pijača, izvrstna godba. Lep prostor za balincanje. MIKE PODBOY (Arrow Inn) 27000 St. Clair Ave. želi se dobiti dve sobi v slovenski naselbini. Kdor ima kaj naj pusti naslov v uradu tega lista. (128) Naprodaj dve hiši vsaka za dve družini, G sob za vsako družino. Hiše so na E. 152nd cesti v Collinwoodu. Cena je $6,500.00. Dohodki na mesec $100.00. Oglasite se pri Chas. King, 736 E. 152nd St. Tel. GLenville 5551 ali POtomac 6875. (129) Gotov denar plačamo za North American Mortgage Loan certifikate. Oglasite se pri nas. Ledogar - Horner Company 504 Union Trust Bldg. Vogal E. 9th in Euclid Ave. CHerry 3800 (132) PRIJAZNO VABILO Prijatelje in dobre znance prijazno vabiva za petek in« za soboto večer, ko bomo imeli vsi skupaj prav dobro večerjo, katero bomo lahko za- "I • *1 U*v • • v hh z najboljšo pijačo. Igrala bo tudi izvrstna godba oba večera, da vam ne bo dolgčas. Vsi ste prijazno vabljeni, da pridete k Felix in Marija Drenik 5422 Hamilton Ave. POSEBNOSTI ZA PRAZNIKE! Boiled ham, ft______45c Očiščeni piščanci, ft. 35c Cottag ham, pusti, ft.________33c Suhe šunke, cele, ft. 27c Suhi pork chops, ft. 23c Fine salame, ft_____35c Domino sladkor, 25 ft.__________$1.31 Kumarice, kvort___14c Occident moka___$1.13 Olje, gal. "77"_____97c Nova solatica, 3 ft._ _ 10c Banane, 4 ft_______19c Naša trgovina bo odprta v petek večer do 8. ure. Se priporočam. LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICI Imamo t polal lalogl. PollIJma tudi po pošti. Mandel Drue Co. 15702 Waterloo Rd. Clavalaad, O. ISvetf/s Flower ShoppeJ MISS FRANCES SVETE, lastnica C120 ST. CLAIR AVE. HEnderson 4814 CVETUCE ZA VSE NAMENE Točna postrežb^—r.merne cene, Lmttuuuusmtttmwnuumusjutujm: Ice Cream — sladoled § Mi sami izdelujemo sladoled. Toplo se priporočamo zr. naročila v poljubni množini za piknike, svatbe in parties. Pripeljemo na dom. Za večja naročila posebno znižane cene. Mandel Drug Store 3 SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KEnmore 0031 * * I t * t * * t 4» i * t H* * * f * * t % * Zavarovalnina VSEH VRST Se priporočamo HAFFNER'S Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 0303 GLASS AVE. _HEnderson 2978 HM Frank Klemenčič 1051 Addison Rd. $ SLOVENSKI BARVAR | IZVRSTNO DELO, ZMERNE + CENE J HEnderson 7757 £ (*'|»tyi >|i .y. iiy« I^I ^ i|< »ft ^ >|i >n> ^ iy> I|I ly < iy< SEDAJ JE ČAS! Sedaj lahko instalirate novo plumbingo parne ali na gorko vodo furneze n? 36 mesečna odplačila potom vladne FHA. M1 tudi popravljamo, odpremo odvodne cevi in denemo bakrene vodne cevi, kopljemo samo če je potreba. A. J. Budnick & Co. PLUMBING & HEATING 6707 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 3289 976 E. 250th St. Res. KEnmore 0238-M sMIIIIMIIIMIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllljU , Za temeljito E POPRAVO AVTOMOBILOV 5 E se zglasi te pri | E. 61st St. Garage | 5 FRANK J. PETROVIČ, lastnik E 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 E Tečna postrežba, zmerne cene. S y «8 illllllllIMIIIIIIIIIIIIllllllllllMIIIIIIIIIIIII ~ moč, ju zasilno obvezali, nato pa ju dali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Benčič je imel vso razmesarjeno glavo in je kmalu umrl. Menda je mislila s tem ogenj obvarovati. Ko je pritekla do domačega praga, ji je brat udušil ogenj. Prepeljali so jo v murskosoboško bolnišnico, kjer je kmalu izdihnila. —Žrtev požara.—-V okolici Rogaševcev je silen požar uničil gospodarsko poslopje in hišo posestnika Harba. Vse je do tal pogorelo. V zadnjem trenutku so skušali iz gorečih hlevov rešiti živino, kar pa je postalo usodno za 14-letnega posestnikovega sina, mater in 17-letno hčerko, ki so dobili smrtno nevarne opekline. Vse tri so takoj prepeljali v bolnišnico v Murski Soboti, kjer je mladenič kmalu izdihnil. podčastnikov in 63 vojakov ter 2 črni strajci. Na somalski fronti pa so padli 1 častnik, 1 podčastnik in 20 vojakov ter 3 črne srajce. Zgubili so se 3 miličniki. V istem času je umrlo za raznimi vzroki vojaške službe 5 častnikov, 6 podčastnikov, 69 vojakov in 34 miličnikov. Iz Julijske Krajine so padli: Laghi Sergio iz Trsta, Volkovič Hektor iz Pirana, Karpene Ivan iz Trsta, Cusme Jurij iz Pirana in Benner Josip iz Trsta. Skupno je torej padlo v borbi 123, umrlo za ranami 18, umrlo za različnimi vzroki službe in bolezni 114 in 4 so se zgubili, skupaj 269. Od 1. januarja 1935 do 15 aprila 1936, so umrli zaradi vojaške službe in zaradi bolezni 702. Od 3 oktobra 1935 pa je padlo v borbi 1030, zaradi ran je umrlo 105, zgubilo se jih je 53, skupne zgube znašajo do sedaj 1891. V istem času so padli tudi trije delavci fried temi dva iz naših krajev Beč Franc iz Dolenjega pri Gorici in Vrčon Alojz iz Sv. Križa pri Ajdovščini. Do 15. aprila je umrlo oz. bilo ubitih itd. 407 delavcev. po okolici. Na pomoč so takoj prihiteli domači gasilci z motorno brizgalno in imeli v najkrajšem času napeljano vodo iz pol kilometra oddaljenega potoka Bistrice. Le njim se je zahvaliti, da je bila zraven skednja stoječa hiša obvarovana nesreče. Dalje so prišli gasit tudi gasilci iz Zamostca, Vine, žimaric, Sušja, Jurjevca, Ribnice in od drugod. Pohvaliti je treba tudi domače žene in dekleta, ki so spočetka pridno prinašale s škafi vodo. Posestnik je bil zavarovan le za majhen znesek. —Obešenega so našli na podstrešju lastne hiše 501etnega posestnika Pečnika Petra v Goreč-ji vasi. Pred samomorom dopoldne se je zglasil še pri neki sosedi in jo zaprosil za vrv, češ, da jo potrebuje za neko delo. Ko je dobil vrv, je izvršil obupni korak. —Možnar je dva razmesaril. Valpči vasi pri Semiču sta pri-, pravila 21-letni kolarski pomočnik Lojze Benčič in 24-letni mizarski pomočnik Tone Lukežič možnar in vanj nasula smodnika. Benčič je prižgal vžigalno vrvico, a še preden se je zavedel, je nastala tako silna eksplozija, da je v zemljo zabiti možnar razneslo in sta oba nesrečna fanta obležala vsa razmesarjena. Domačini so jima priskočili na po- Naša mala razprodaja čevljev Ker smo se namenili razprodati več sto parov obutve dobrega izdelka za ženske in dekleta, in ker v zalogi niso vse številke (sizes), jih prodajamo po 65c, 95c in $1.00 Tudi večja zaloga vsakovrstnih drugih čevljev po $1.95 in $2.45 Tudi otroški čevlji se dobe po i 10^ t" Razprodaja se bo nadaljevala. Se priporočamo. (Nadaljevanje iz 2. strani) sarja k temu silili notranje-po- litični razlogi. Cesar je uvidel, da se bo njegova država tembolj razkrajala, čimbolj se bo brez boja umikal Italijanom. Kadeče se razvaline Addis Ababe,, katero je nekoč Menelik ustanovil kot simbol novo ustanovljenega abesinskega cesarstva pred 47 leti, pričajo, da državniška modrost njegovih naslednikov ni dosegla modrosti ustanovitelja. Addis Ababa leži v razvalinah in z njo leži v razvalinah tudi dedšči-na cesarja Menelika. Zakaj odlašate! Pazite na svoje zobe! Odlašanje pomeni več bolečin za vas, več stroškov in slabo zdravje. Posvetujte se z dr. Župnikom, ki že dolgo vrsto let uspešno prak-ticira zobozdravništvo v naselbini. Urad: 6131 St. Clair Ave. Knausovo poslopje, vhod na 62. cesti. Hvaležni smo vam za naklonjenost. Odprto od 9. ure zjutraj do 8. zvečer. Razstava in razprodaja pohištva in vseh potrebščin za hišo in dom se še nadaljuje za nekaj dni pri nas in še vedno imate priliko prihraniti si lepe denarje, aiko si ogledate našo krasno razstavo in si izberete kar potrebujete. Se toplo priporočaamo. PRODAJALNA S POHIŠTVOM IN DRUGIMI POTREBŠČINAMI )3 Glass Ave. HEnderson 2978 | utxxmMUxmutmttmuixxuiixixzxnixxxttxtxiiuxxtimititttxixtitimuMi —Smrtni padec čez pečino. Laška mladina že od nekdaj proslavlja prvi maj na Humu. Tudi letos se je večje število napol odraslih fantov napotilo na Hum že ponoči, med njimi tudi brivski vajenec 171etni Leskovšek Viktor. Fantje so napravili na vrhu velik ogenj ter iskali dračje. Leskovšek je plezal na rob strme pečine, kjer se je prijel za grm, da bi dosegel suho vejo. Grm pa se je odtrgal in je padel Leskovšek preko stene do 50 metrov globoko. Počila mu je lobanja ter je ostal na mestu mrtev. Nesrečna mati je obupno jokala nad truplom svojega edinca. Pokojni Leskovšek Viktor je bil vajenec pri brivcu g. Novšaku. Bil je mirnega značaja in splošno priljubljen in navdušen član sokolskega naraščaja. —30 kg stotakov in tisočakov. K trgovcu, ki kujpčuje s starim papirjem in odpadki, je prinesel neki Mariborčan 30 kg bivših starih avstrijskih bankovcev. Bili so vmes petaki in desetaki, največ pa stotakov in tisočakov. Velik kup papirja, ki je predstavljal še pred 20 leti veliko premoženje, so zdaj prodali kot star papir. . . —Velik požar v Sodražici. Nedavno zvečer je iz nepojasnjenega vzroka začel goreti skedenj posestnika Arka, po domače Mohorja, v Sodražici. Ker je bil skedenj lesen in poln krme. obenem pa sta se ga držala drvarnica in skladišče za les, je bilo v nekaj trenutkih vse v silnih plamenih, ki so bili vidni daleč WALL PAPER STORE priredi PEVSKO DRUŠTVO 6105 ST. CLAIR AVE NA PINTARJEVIH FARMAH Za ples igra godba Krištof bratje Zaprta bri-Onica. Ker je v soboto Spominski dan in postaven praznik, bo naša brivnica v soboto ves dan zaprla. Torej možje in fantje, pridite še danes k nam, da vas olepšamo za praznik. Najboljša postrežba v jedi in pijači Pridite in veselite se z nami v krasni prosti naravi NICK BOHAR ODBOR BRIVNICA 6023 St. Clair Avenue MAYTAG an da pere boljše in dlje MAYTAG 'je delan, da da več let pranja za manj stroškov, hitrejše, nežnejše pranje. Fa-mozni, iz enega kosa vlit aluminast če-ber; Maytagov izžemalec \o- !■■ de, z sanioobratnim odtokom; Kp^j tih, v olju hermetično zaprt ■||gL pogon in mnogo drugih priti- IpT^ klin, da boljše delo in trajno zadovol j nost. WK> BRZI VLAK OB BREMEN IN EUROPA V BERMEU" HAVEN ZA JAMČI UDOBNO POTOVANJE 1)0 LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi ekspresniitil parniki c o lumbus hansa - deutschlanp hamburg - new yore I zborne železniške zveze o Frank Race ml. MLEKARNA IN IZDELOVALNICA SLADOLEDA Q 1028 E. 61st St. HEnderson 1786 Q mornarji: Pitt, Mackett in James. Vsak izmed njih je naglašal nevarnosti in težkoče, ki jih nudi taka ekspedici-ja preko kopnine. Hagthorpe in Wolverstone, ki jima je bilo pred vsem na tem, da bi udarili Špance tam, kjer bi jih najbolj bolelo, sta se takoj ogrela za predlog ter 'klicala zboru gusarskih velmož v spomin uspešen Morganov napad na Panamo. Yberville, francoski hugenot, ki je bil izgnan zastran svoje verske pripadnosti iz domovine in kateremu je bilo v prvi vrsti na tem, da prereže čim več vratov španskih bigotov, je izjavil, da je z dušo in srcem za tako pod-vzetje. Tako je bil torej posvet enako razdeljen in bilo je zdaj od Blooda odvisno, kam bo vrgel svoj glas. Toda admiral je le še okleval in končno sklenil, da prepusti odločitev Svojim možem. Hotel je nabrati dobro-vcljcsv in če jih nabere dovolj veliko število, bi jih vodil preko savane, pusteč pirate na ladjah. Kapetani so bili zadovoljni ž njegovim predlogom ter odšli takoj na kopno, vzemši Indijanca s seboj. Zdaj je Peter Blood razložil stvar svojim gusarjem. "Kar se mene tiče,' je rekel, "sem sklenil, da pojdem, če vidim, da bom dovolj številen z moštvom." Nato je potegnil svoj rapir iz nožnice ter zarisal ž njim črto v pesek. "Naj oni, ki so se odločili, da pojdejo z menoj, stopijo na to stran črte" je rekel Blood. Skoraj polovica mož se je odzvala njegovemu povabilu. Med njimi so bili tudi vsi boukan -lovci iz Hispaniole, ki pa so postali med tem najboljši borci in najžilavejši izmed vseh, in skoraj vsi nekdanji drvarji iz Cam-peschy, za katere ni imela moe-vara in džungla nobene groze. Brazo Largo, čigar obraz je žarel od zadovoljstva, je odšel, da privede svoje nosače; in res, naslednjega jutra je prišel s petdesetimi močnimi in krepkimi divjaki v taborišče. Srečelovci so bili pripravljeni. — Razdelili se se v tri oddelke, katerim so posamezno poveljevali Wolverstone, Yberville in Hagthorpe. V tem redu so se odpravili na pehod za svojimi nosači, ki so nosili njihovo težjo prtljago: šotore, šest malih topov, dalje posode za tako zvane ognjene krogle, ter živila — prepečenec, posušeno meso in prekajene želve, kakor tudi zaboje z zdravili in obvezami. Z ladijskih palub so zadonele trobente v odhodnico in slovo, Pitt, ki je ostal v zalivu kot poveljnik in varuh ladij, | pa je ukazal izpaliti pozdravni | strel, nakar so srečelovci utoni-| li v gluhi tišine džungle. . . Deset dni pozneje, ko so pre-| hodili sto in šestdeset milj, so i se avanturisti ustavili ter se ! utaborili na kraju, ki je bil v ; udarni razdalji njihovega cilja. Prvi del njihovega potovanja je bil najhujši, ko jih je vodila | pot preko visokih gora, na ka-jtere se je le z največjo težavo i plezalo, skoraj z nič manjšo te-Ižavo pa tudi na drugi strani nizdol. Sedmega dne so počivali v neki veliki indijanski va-|si, kjer je prebival glavar Da-rien Indijancev, ki je sprejel bukanirje, ko ga je Brazo Lar-! go obvestil o namenu njihovega | pohoda, z vso častjo. Tu so bili j bukanirji ojačeni z nekaterimi Indijanci, nakar so nadaljevali svoj pohod. Ko so dospeli do reke Sante j Marije, so se vkrcali v sedem-I deset indijanskih čolnov, ki so | jih Indijanci dali na razpolago. Toda te vrste vožnja je bila zelo počasna; skoraj na vsak lučaj kamna so morali izstopiti in vlačiti čolne preko skal in podrtih debel, ki so pala preko struge. Končno pa je reka postala širja in globlja in Indijanci so zamenjali svoje drogove, s katerimi so dotlej potiskali čolne naprej, z vesli. Tako so dospeli okoli polno- ob boku napadajočih gusarjev, či v bližino Sante Marije. Kraji Sedem Wolverstonovih ljudi je stal ob obrežju reke, pol mi-'Je Palo v travo, deset nadaljnih lje za njenim ovinkom. Bukanirji so pričeli razkladati svojo prtljago, orožje in strelivo, ki je bilo varno spravljeno v zabojih, prevlečenih z voščenim platnom. Nato pa so, ker si niso upali zanetiti ognjev, da ne bi izdali svoje navzočnosti, razpostavili straže ter legli k počitku. Blood je upal, da bo Špance tako iznenadil in presenetil, da ne bodo imeli niti časa za obrambo ter da bo na ta način preprečil krvoprelitje. Toda to njegovo upanje se je razblinilo v nič, ko so drugega jutra v dalji zagrmele muškete, katerim strelom je sledilo silovito bob-nanje. Blood je uvidel, da se njegovi ljudje niso prikradli k Špancem neopaženi. Wol ver stana je zadela čast, da je vodil prednjo stražo. Njegovi ljudje so nosili s seboj "ognjene lonce," votle posode cilin-drske oblike, napolnjene s smodnikom in bombažem, dočim so šli drugi naprej z malimi topovi; ti ljudje pa so bili pod osebnim poveljstvom Ogle-a, topni-'\rja Arabele. Za temi je prišla skupina s Iiagthorpejem, dočim je Yberville s svojimi 'judmi tvoril zadnjo stražo. Možje so naglo prekoračili gozd, nakar so onkraj gozdiča uzrli svoj Eldorado. Pogled na naselbino je bil razočarljiv. To ni bilo nobeno lepo mesto Nove Španije, kakršno so pričakovali videti. Bil je to kup lesenih hiš, pokritih z listi palmeto drevja; hiše so stale okoli cerkve, vse skupaj pa je ščitil fort. Kraj je služil Špancem zgolj kot sprejemna po-3%j'a za zlato, ki so ga pridobivali v okoliških hribih, in je štel, razen posadke in sužnjev, ki so delali v rudnikih, le malo prebivalstva. Polno polovico ozemlja, na katerem je stala naselbina, je zavzemal fofjt, čigar pročelje je bilo obrnjeno proti savani. Kot nadaljno zaščito napram napadom sovražnih Indijancev je imela naselbina še palisado, s katero je bila ograjena; palisade je bila dvanajst čevljev visoka ter opremljena s strelnimi linami za mušketirje. V naselbini je med tem utih-lilo bobnanje, toda čuti je bilo lrup in tekanje, ko so bukanir-i stopili iz gozdiča na plan. Na /zvišenem kraju v fortu je sta-a skupina mož v oklepih. Nad lalisado se je vlekla tenka črta lima, kar je značilo, da so mušketirji na svojih mestih s prižganimi luntami. Blood je ukazal potisniti naprej topove, s katerimi je hotel napraviti vrzel v palisado na njenem severovzhodnem koncu, ker bi bila tam četa njegovih napadnikov najmanj izpostav-jena topničarjem v fortu. Krog-e so med tem že pričele frčati vejah, nakar je Ogle otvoril ogenj s svojimi topiči. Na to kratko razdaljo je bila igrača prebiti vrzel v leseno palisado, I § ki ni bila nikoli zgrajena z na- j ft menem, da bi se branila proti1 te vrste orožju. V to vrzel so i .planili sedaj slabo poveljevani j Španci, da jo zamaše, toda sal-j^ va bukanirskih mušket jih j e, razpršila ko piščeta, nakar je "g Blood ukazal Volverstonu, naj; S preide v napad. | "Z ognjenimi kroglami na-!| prej! Razpršite se pri napadu j; j in držite se pri tleh! Dobro j jj srečo! Naprej P1 ' > j | §j& H Nizko sklonjeni so planili || grozni gusarji proti fortu in j p zvihrali preko odprtega prosto-i ra prej, preden jim je mogel ogenj Špancev znatno škodovati. Gusarji so se vrgli na tla v visoko travo ter ostali v tem položaju, dokler se ni streljanje Špancev nekoliko poleglo, nato pa so spet skočili kvišku ter se pognali naprej, preden so mogli Španci iznova nabiti. Medtem pa je Ogle obrnil svoje topove ter pričel s svojimi petfuntni-ki obstreljevati naselbino samo pa so pobrali, nakar je bil Wolverstone s svojimi gusarji pri vrzeli. Bukanirji so zdaj zavihteli svoje ognjene krogle ter jih vrgli v notranjost, kjer so izzvale strah, grozo in zmedo, in preden so se Španci zavedli, so planili bukanirji, rjoveč ko div je zveri, skozi ogenj in dim \ notranjost palisade. Toda hrabri španski poveljnik, po imenu Don Domingo Fu-entes je naglo zbral svoje ljudi ter se ž njimi četrt ure uspešno upiral. Bitka je divjala z besno furijo in ljudje so se prerivali sem in tja. Toda v boju, kjer je igralo glavno vlogo le mrzlo jeklo, ni bilo na vsem svetu čet, ki bi se morale meriti z divjimi, žilavimi in povsem vsako nevarnost 4aničujočimi gusarji. Počasi pa gotovo so bili Španci potiskani nazaj po Wolverstonovih zvereh, podpiranih zdaj od glavne čete, ki jo je vodil sam Peter Blood. Gusarji so jih potiskali nazaj in nazaj, dokler se ni črta španskega odpora nenadoma zlomila. Brambovci so se razpršili, da se spet zbero, in pri tem so dosegli zaščito forta, pusteč pirate v posesti naselbine. V notranjosti forta se je poveljnik z dvesto preživelimi, ki so ostali od prvotnih tristo vojakov, posvetoval, nakar je nenadoma poslal k Bloodu sla z belo zastavo in sporočilom, da so brambovci pripravljeni podati se z vojnimi častmi. Toda to je bilo več, kakor je mcgel Blood obvladati. Vedel je namreč, da bodo njegovi gu,sarji še pred nočjo pijani ko čepi, zato ni hotel riskirati, da bi imel v takih okoliščinah v bližini dvesto oboroženih Špancev. Ker pa ni hotel nepotrebnega prelivanja krvi in ker je hotel stvar čim prej končati, je sporočil Donu Domingu tfir.pu obljubil s svojo častno besedo, da če se slednji vda, se ni bati nič hudega ne posadki, ne prebivalstvu Sante Marije. Zdaj. so Španci zložili svoje orožje na kup na velikem trgu v notranjosti forta, v katerega so vkorakali bukanirji z vihra-jočimi prapori in pojočimi trobentami. Komandir forta je stopil naprej, da se formalno preda ter izroči zmagalcu svoj meč. Za njim je stalo njegovih dvesto razoroženih mož, za temi pa prebivalstvo naselbine, ki si je poiskalo zavetja v fortu. Don Domingo, velik, lep mož pri tridesetih letih, v oklepu in čeladi iz črnega jekla in s koničasto brado, ki je delala njegov že itak dolgi obraz še daljši, je nagovoril kapetana Blooda: "Sprejel sem vašo častno besedo," je dejal, "zakaj, čeprav ste pirat in heretik in tudi drugače brez časti, pa uživate vsaj sloves, da držite svojo besedo." Kapetan Blocd se je priklonil. Izgledal ni bogve kako vzorno. Polovica njegovega suknjiča mu je bila odtrgana s hrbta in na glavi je imel rano, ki jo je dobil v bitki. Razorožili ste me z vašo vljudnostjo," je dejal. "Za piratske lopove nimam nobenih vljudnosti," je rekel nekompromisni Kastilijanec. — Ob teh besedah je stopil naprej Yberville, ta neizprosni sovražnik Špancev, toda kapetan Peter Blood ga je zadržal. "Čakam," je dejal Don Domingo nestrpno, "da izvem razlog vaše navzočnosti tukaj. Da izvem, kako to, da se drznite vi, pripadnik naroda, ki je v miru s Španci, napasti špansko naselbino," Blood se je zasmejal. "Pri tem ni nobenega drugega vzroka, kakor samo pohlep po zlatu, kateri pohlep je enako velik pri piratih kakor pri vseh drugih bolj častitljivih malopridnežih po vsem svetu — isti pohlep, ki je pripeljal tudi vas, Špance, da ste razvili svojo zastavo v bližini teh zlatih polj. Torej, da bom kratek, poveljnik: prišli smo, da vas olajšamo za zlato, ki so vam ga to sezono pridobili. In kakor hitro nam ga izročite, boste rešeni naše vam tako neljube in odvratne navzočnosti." Španec se je gromko zasmejal ter pogledal po svojih ljudeh z očividno željo, da bi se ž njim vred smejali. "Vidim, da me smatrate za bedaka," je rekel. "Upam zaradi vaše lastne koristi, da niste bedak," je odvrnil Blood resno. "Ali ste mislili, da sem, po-svarjen, kakor sem bil o vašem prihodu, obdržal zlato v Santi Mariji?" Poveljnik je postal' ironičen. "Prepozni ste, kapetan Blood. Zlato je že na potu, v Panamo. Naložili smo ga tekom noči v kanuje ter ga odposlali pod stražo sto mož. Zdaj je •moja garnizija prazna in brez zlata, zato se tudi nisem pomišljal, da bi se vam ne predal." Spet se je zasmejal, ko je videl Bloodov dolgi obraz. Med bukanirji, ki so se gnetli za svojim vodjo, je izbruhnila jeza na dan. Novica se je raznesla ko ogenj in povzročila je tudi podoben rezultat. Piratje bi se bili vrgli zdaj na španskega poveljnika, ki jih je, po njihovem mnenju, nesramno ogoljufal, in raztrgali bi ga bili na kose, da se ni kapetan Blood obrnil k njim ter zaščitil Španca s svojim lastnim telesom. "Stojte!" je zagrmel z glasom, kateremu se je bilo treba pokoriti. "Don Domingo je moj ujetnik in dal sem mu besedo, da se mu ne bo nič zalega zgodilo!" Zdaj je bil Ybervilel tisti, ki je izgovoril misel vseh: "Mar boš držal besedo, Peter, napram temu španskemu psu, ki nas je tako nesramno osleparil? Obesimo ga!" "Storil je svoj odolžnost, jaz pa ne dam obešati ljudi, ki vrše svoje dolžnosti." (Dalje prihodnjič) Ohio Winery št. 131 MARINČIČ, lastnik 15210 SYLVIA AVE. Najfinejša ohijska vina. Prodajamo na drobno in debalo. NORGE ANNOUNCES 1 -YEAR WARRANTY ON Come'.iDu Let us give you the cl. [10-Year Warranty — the most convincing evidence of superlative mwwwjt i .merit. Never before has such a warranty beeapoffiattdj^ Cllieasr^tt^inany reasons for choosing Norge—oeanty,; convenience, depend-v v able performance, economy. Now here's * another reason—a XO-Year Warranty. Come in, see the Norge. Get the details regarding the XO-Year Warranty. NO KG NO DOWN PAYMENT Cene od $82.45 naprej Predno kupite kje drugje, oglasite se pri nas in oglejte si to fino trpežno NORGE ledenico, ki vam bo služila celo vaše življen/e. Ne odlašajte. Pridite, da vam pojasnimo vse podrobnosti te ledenice. Pri nas dobite vedno najboljše pogoje, ki vas bodo zadovoljili. Damo na lahka mesečna odplačila. ANTON DOLGAN h 1 15617 WATERLOO ROAD mmmm KEnmore 1299 H :m»mmwwtmnmntmmttmt«mmKmmmn:tm»mttmmm:» •tv AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 29TH, 1936 The Younger Set at St. Christine's Triduum A Triduum, a three-day devotion, in honor of the Blessed Virgin has been in progress at St. Christine's, beginning last Wednesday evening. The sermons are being capably delivered by the Rev. J. J. Oman, newly made Canon and Pastor of St. Lawrence's. He has given several missions in various places and is known as a good preacher. The closing of the Triduum will be held tonight (Friday) at 7:30. In connection with it there will be a solemn reception for all those who wish to join the Sodality, or St. Christine's Guild. All English - speaking mothers, matrons and young ladies are invited to be present at this ceremony. It will serve as a fitting conclusion to May Devotions in honor of the Blessed Virgin Mary. Church Picnic St. Christine's parish is about to open its season of church picnics. The first will be held on June 21st at Spel-ko's farm. As usual you can expect a grand old time with dancing and everything that makes a picnic an enjoyable one. More details concerning this event will be published in the near future. Memorial Day Tomorrow, May 30, the greatest legal holiday will be observed. This day, Memorial Day, is not only dedicated to the heroes \yho died on the crimson field of battle but also to those unknown heroes who because of their labors and sacrifices made our nation a nation of knowledge and advancement. All our tears, our speeches and our flag-waving cannot honor the honored dead but our sentiments may be aroused to aid the living, to make this nation a better land because of our presence. Our life is but a transitory journey soon finished but our deeds and works shall pervade our people to eternity. This is the beauty and satisfaction in life, "I gave my all for my country." Lincoln speaking at Gettysburg did not say that the populace gathered would dedicate the field of battle. He knew that the heroic dead had already dedicated it to the cause of freedom and peace. It was the living who had to be dedicated to further the cause, not the dead. These had already given their supreme sacrifice. On Memorial Day I know all of our members shall observe it in a manner befitting loyal patriotic Americans. Father's Day Although Father's Day is not until the second Sunday in June, the St. Vitus players have decided to honor them on the first Sunday in June, that is, June 7th. A program consisting of songs that father used to sing when he was a young man and a Slovenian drama of a father's hardships "Stari in mladi" (The Old and the Young) is to be presented. A cast of exclusive American born young Slovenians will portray the characters in this four-act drama. What more appropriate gift could you give your dad than a ticket to a performance glorifying our fathers. Why not get a few tickets to this performance and attend with your dad in the new St. Vitus School, Sunday, June 7th, starting promptly at 7:45 in the evening. A dance will follow. Both for only 35c. Tests and More Tests! Beginning Monday, the pupils at our school will tackle a series of tests as a preliminary to their much-desired vacation. As in the past they are "bucking"' them strenuously, but in the end we are positive they'll all submit. Exams are never as difficult as they really seem at first. You know, boys and girls, exams like balloons appear very big, yet once they are over, they are like deflated balloons— jlist nothing at all! They will be easy if you have studied from day to day. (Oh yes, indeedy!) THOSE: WHO PS ED HQ END'MJLV ifeftgl Friday Nile Parties The Holy Name Society wishes to take this opportunity to thank all those who attended our Friday Night Parties and helped to make them a success. With last 'Friday's games, the season was closed. Because of the splendid cooperation of the patrons and unselfish work of members it can be honestly said the season was a real success. So, thank you again. All Around Totvn Jadran Picnic This week end we find we have two days in which to play. Most of us have made some plans for Memorial Day. If you have not already set this coming Sunday aside for Jadran's picnic at Pintar's farm, do so as the committee has arranged for a full day of fun. There are many young folks among Jadran's membership. This picnic has been planned for these young people as well as the older ones. Come and invite all your friends. The music, furnished by the Krištof brothers, is sure to please everyone. For those who have no transportation, there will be machines waiting at the Slovene Workmen's Home from 1:30 till 3 o'clock. This is the first picnic of the season. Let's all get together, and make it a big success. • • Activities Dance The dance held by the II. N. Society last Wednesday night, May 27, was a success from the financial and from the social side. Everybody present had an enjoyable evening. Thanks are hereby extended to all people who attended with hopes of seeing you at our next affair. Most probably our annual Fall Festival will be held in November. Baseball Last Saturday opened the current Holy Name baseball season. With Klaus pitching, Skerbec's team, the Invinci-bles, strung a row of horse collars behind the Tigers' name to win, 8 to 0. There will be no games this •Saturday, owing to Decoration Day. However, g&mes will be resumed next Satur-•day, June 5th. There are still openings for players. Sodalist Convalescing Miss Jennie Pink, a member of our Sodality, is recovering from her illness after a successful operation at the Glenville Hospital. We are sure it is the heartfelt desire of all her friends that very soon she returns to the "pink" of condition. Visitors are entirely welcome at her home, 1058 Bliss Ave. Here's a healthy suggestion and a gentle hint that the Sodalists come up to see her some time! St. Mary's Spectator and Commentator TAvie A PLUNG-E BEFOGS THE DAY1S OVEfS- C'MON ALONG- WITH US, MAC, —'UJE'RE G-OiN1 SWIMMiN1 TWILIGHT GARDENS n BBEAUTIFULI mL^ UD AINSC E sjl A Salute to Fallen Comrades ! There will be a dance FRIDAY NIGHT, May 29th.—Shang Jenkins Orchestra! Dance SATURDAY EVE, May 30. Dance SUNDAY, May 31.—Afternoon and evening. You will enjoy the surroundings, the orchestra and excellent service in every respect. Drive out these warm evenings and enjoy yourself in best company. (SOLLY G-EE WlSKEGS BUT THE WATE& \S COLOf__^ G'MCN !N F5U--E&P "MB v;ATt:CL FINE/ TWILIGHT GARDENS | DOMINIC KRASOVEC, Proprietor * Is | CHAGRIN HARBOR—Follow Lake Shore Boulevard | In silent tribute, a lone soldier, in Arlington National Cemetery, salutes the memory of his brave bodies who died in the World/War.