Slovenski dom SpcATdmie ta aMionamenft* postal* Poštnina platana ▼ gotovini. Cena tir 0.50 -SLOVENSKI DOM“ izhaja vsak delavni* opoldne. TJre.1nje: Mirko Javornik. Izdajatelj: in*. J,Soriju. Za Ljudsko tiskarno :»Tofce Kramariči vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Kopitarjeva «. Telefon 4001 do 4005. Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 lir. V Ljubljani 7. avgusta 1943 - Leto Vlil. - Št. 178 .Vojno poročilo št. 1168 Przen italijanski vdor v gibraltarsko luko 2 parnika po 7500 ton in 10.000 tonska petrolejska ladja potopljeni — Letalski napadi na luki Palermo in Augusta Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo 11(8: N« srednjem predelu sicilske-ra bojišča s0 Italijanske In nemške Čete zapletene v zagrizene obrambne boje. Mesto C a t a n 1 a , ki so Ra tri tedne bhlegale dosti močnejše sile ln ki je bilo vsak dan Izpostavljeno kar najsilovitejšim pomor skiin ln letalskim bombardiranjem. Jo bilo Izpraznjeno. Prebivalstvo Je zgledno prcna šalo množično nasprotnikovo streljanje ter hudo pomanjkanje, ki ca Je povzročal položaj, ln dajalo dokaze o veliki odločnosti. Italijanski In nemški bombniki so znova napadli pristanišči v Palermu In A u g u-s 11 ter zadeli In poškodovali zasidrano ladjevje. Kaže, da so osni lovci uničili 5 na-nasprotnlkovlh letal. V noči na 4. avgust so napadalna vozila kr. mornarice, ki jih jo prepeljala neka naša podmornica, vdrla v gibraltarsko pristanišče ln tam potopila 2 parnika vrste »Llberty« po 750» ton, In 10.000 tonsko petrolejsko ladjo. Ista podmornica je podobno nalogo Izpolnila v noči od 7. na 8. maj, tudi v glbraltarskein pristanišču, kjer so napadalna vozila potopila 2 angleška parnika s skupno 17.50» tonami ter ameriški parnik s 7500 tonami. General Ambroslo. * Po nadaljnjih ugotovitnh jo naraslo Števil« civilnih žrtev pri nasprotnikovem napadu na Napoli, ki ga omenja vojno poročilo it. 1167, na 210 mrtvih in 4G4 ranjenih. Nemški glasovi o vojaškem položaju na Šiciliji Berlin, 7. avgusta. s. o bojih na Siciliji poroča Mednarodna obveščevalna agencija, da so bb Angleži ln Amerikanki po porazu, ki so ga doživeli na srednjem delu bojišča, zganili samo na enem živčnem središču boja, in sicer na predelu pri Nlcosiji, kjer so z ojačenimi oddelki obnovili poskuse za prodor. Te oddelke so sestavljali samo Kanadčani, ameriški tanki so gledali od daleč in še to posamič. To vedenje je treba nedvomno pripisovati znatnim Izgubam, ki so jih zadnje dni imeli Amerikanci. Napadajoče skupine so se skušale pririniti po južnih obronkih gorovja Ne-brodi proti cesti, ki drži v Troino, drugi oddelki pa so rinili bolj proti jugu, proti križišču blizu Adrana. Branilci so takoj odkrili obe napadajoči skupini ter jih vzeli pod strojniški ogenj, ki jim je prizadel krvave izgube. Prazni so ostali vsi napori pod varstvom zelo gostega ognja iz poljskih topov, spretno zakrinkani na valovitem ozemlju tega predela. Proti večeru sta skupini bili docela razbiti. Na predelu od Regalbuta do Paterna BO oddelki nemških zadnjih straž zadali znatne izgube ameriškim, kanadskim in angleškim četam, ki so Bkušale napredovati. Medtem ko so napadajoči oddelki morali ustaviti v dolini zaradi neprehodnih in spretno pripravljenih ovir ter miniranih predelov, jih je nenadno zajel smrtonosen ogenj iz strojnic, gorskih topov in možnarjev z okoliških višin. Oblika ozemlja jim je preprečila sleherni njihov nastop. Nasprotnikovi oddelki so tako utrpeli kar se da krvavo izgube. . . Pri Cataniji osma armada prodira io-lo, zelo previdno. Do zdaj niso Montgo-meryjevi oddelki prišli niti za korak onkraj mesta. IIim, 7. avg. g. Nastop nnpndalnih vozil kr. inornairce, o katerih govori včerajšnjo uradno poročilo, sta osmi in deveti nastop, ki so ji h vozila izvedla s tem da so vdrla v najbolj izpolnjeno obrambo mimo vse nasprotnikove čuječnosti, ter čotrti in peti vdor v Gibraltar, katerega so vsi označevali za nedotakljivega. Ta nedavni dvojni nastop ponovno potrjuje neustrašeno napadalnost kr. mornarice, ki ne prizanaša nasprotniku in ga s srditimi napadi vznemirja v glavnih sredozemskih oporiščih, četudi so zelo daleč od naše domovine. To je tudi dokaz za junaški dtih naših mornarjev, ki sj zmerom pripravljeni vzlic nasprotnim zatrdilom sovražnikove propagande, s trdno odločuogtjo naskočiti nasprotnika. Jasni cilji in načrti nove italijanske vlade Razlage o zadnji vladni seji v italijanskem tisku Rim, T. av*. s. Vsi popoldanski listi obširno rnzltignjo sklepe vlade. »Lnvoro ltnlinno« piše, da ima vlada maršala Badoglia ned > oni no jasne zamisli in stopa po točno začrtani poti. Pred seboj vidi cilj, ki ne spada v dnevno ipro in tudi ne v mrežo spletk sredi dogodkov in dejstev, ki so se z vso neposrednostjo pojavila po 25. juliju. Ta cilj se imenuje popolna obnova vseh tistih svoboščin, za katere je fašistični totalitarizem mislil, da jih je treba odpraviti, in sicer v korist nekaterih in v škodo vseh. S tem da smo svojo hišo osvobodili zajedalskih izkoriščevalcev, ki so sc zajedli vanjo v dvajsetih letih, smo hoteli postaviti na živi izvir italijnnskejea in latinskega izročila vsako gorečo željo po pravici. Po dvajsetih letih je italijansko ljudstvo postavilo na pravo mesto dve temeljni moralni vrednoti: svobodo in pravico. »Giorna'e dMtalia« pravi, da je jasno, da vlada nadaljuje z delom za dosego visokih ciljev: najpoprej se je treba brez ovinkov povrniti k popolni zakonitosti, potem pa docela obnoviti ustavne oblike države. Nazadnje je treba tudi vse gospodarske in finančne sile prilagoditi trdim zahtevam vojne. V okviru popolnega povratka k pravi za- konitosti je treba omeniti tudi nalogo, ki je bila dana pravosodnemu ministru, da izbriše vse preštevilne sledove državne samovlade, ki jih je vnesel v zakonodajo poprejšnji režim. Povratek k zakonitosti izpopolnjujejo sk'epi, da se iz zakonskih odlokov briše obrazec »dure fa- šizma in predsednik vlade«, da se iz vseh aktov odstrani pisanje fašistične letnice in da \ Novi dokazi o domoljubju italijanske mladine Rim, 7. avfr. a. Vojno ministrstvo objavlja: Novi položaj, ki se je ustvaril v državi, je našel neposredn odmev med mladinskimi množicami, ki so v svojem spontanem navdušenju in predanosti, ki je njihova poglavitna značilnost, začutile v svojih dušah živo in srorečo privlačno silo, katero so zmerom imele slavne zastave kr vojske. Veliko število mladeničev, ki še niso dopolnili za vojaško službo določene starosti, je posialo vojnemu ministrstvu prošnje, da bi smeli stopiti v vojsko kot prostovoljci. Vojaške oblasti so ugodno sprejele to prizadevanje in si pridržujejo praVicoj da bodo s posebnimi primernimi ukrepi omogočile, da bo ustreženo domoljubju najmlajših, ki so sklenili priključiti se na ta način najčistejšim in slavnim izročilom italijanske mladine. se pravno leto zopet začenja s 1. januarjem. V zvezi n prizadevanji, da se življenje naroda čim bolj prilagodi zahtevam sedanje vojne, omenja list dva ukrepa velikega pomena: Ukrep za organiziranje zbirališč kmetijskih pridelkov in ukrep glede finančne politike vlade. Druga skupina ukrepov, ki zaslužijo posebnega poudarka zato, ker se tičejo dvojne potrebe povratka z zakonitosti in prilagoditvi narodnega življenja, vojnim razmeram, je zatrtje nekoristnih in škodljivih ustanov, kakor sta zapletena korporacijska organizacija in nekoliko preprostejša gilovska. »Tribuna« pravi, da je nova vlada bret velikih pretresov, brez trobentanja in v nekaj dneh spravila v redno stanje, kar se tiče ustav- so in nosti, vse življenje in dosegla uspehe, ki pod različnimi vidiki tako obsežni, veliki odločilni, da se lahko reče, da je to izraz reda, discipline, javne morale, ki konec koncev tvorijo hrbtenico vsega skupnega življenja. Vlada pa je postavila na svoje mesto tudi dolžnosti, ki je zanje smisel že ugasnil. In to velja tudi za preskrbovalni red, posebno pa za obvezno oddajunjc kmetijskih pridelkov na zbirališča. Ta red je vlada z nepreklicno odločnostjo potrdila in bo zatrla sleherni poskus za kršitev ali pa zmotno tolmačenje novih pr/ivic. Nič manj pn ni trden in strog opomin k strogi finančni štednji, ki je neogibno potrebna za obrambo lire, za varstvo naložb in ur»ivnovc-šenje državnega proračuna. Angleške in ameriške zahteve ojačujejo italijansko voljo za odpor Carigrad, 8. avg. s. S poročilom iz Švicarskega vira, ki objavlja pogoje, ki bi jih Roosevelt rad vsilil Italiji, da bi sklenila premirje, se bavi list *Tasviri Efkart, ki izjavlja, da so ti pogoji popolnoma nesprejemljivi. Hoj za Sicilijo, kakor so ga vodile čete osi, dokazuje, na kakšen odpor hi naleteli Angleii in Amerikanci in kakšne izgubr bi imeli, ako bi poskušali napasti evropsko trdnjavo, ki se da dobro braniti. Pogoja, ki so ga Anglosasi postavili, da bi namreč uporabili ital i jan. ozemlje za napad na Nemčijo. Italija nedvomno ne bo sprejela. Vrh tega vojak, kakor je maršal Badoglio, ve bi spre-jel in podpisal pogojev, ki nasprotujejo vojaški časti. Tisti, ki vedo. kaj pomeni tuja zasedba, tudi vedo, kakšne neprijetnosti prinaša ta zasedba v zasedenih drlavah V tem primeru gre za to, da se Italiji vsili do konca vojne angleškO-ameriško-t uska uprava. Nedvomno je, da bi Italijani takoj odklonili takšne omejitve. S tem da so Anglosasi objavili takšne pogoje, so dosegli, da se je volja do odpora pri Italijanih še ojačila. Orel - ne zmaga, temveč velik poraz za Sovjete Berlin, 7. avgusta, s. Kot dodatek k včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu piše nemška uradna poročevalska družba, da si Sovjeti prizadevajo, kako bi naredili iz zasedbe Orla svojo zmago, Brezuspešni sovjetski poskusi za ydor v nemške črte ob Miusu, < Doncu in pri Orlu 209 tankov in 84 letal uničenih — Boljševiške izgube v dosedanji poletni ofenzivi Nov uspeh nemških podmornic , Nov papežev opomin , in novo vabilo svetu Vatikan, 7. avgusta, s. Sv. oče Pij XII. 'jo kardinalu državnemu tajniku Maglioueu poslal pismo, v katerem pravi; Medtem ko jo sila orožja docela razbila bratovsko slogo med državami in bije ter muči no samo vojske, temveč tudi mirno prebivalstvo ter skoraj povsod zapovedovalno poveljuje, pa on, ki očetovsko čuti bolečine in stisko vseli, ne opušča prav nobenega poskusa, da bi svet Privedel spet do sloge. A* ker se zdi, da ljudje ne poslušajo njegovega glasu, povzdiguje k Bogu svoje molitve in vneto proti, da bi se ljudjo vrnili k Njemu, hkrati pa ponavlja svoj očetovski opomin in znova vabi vse, zlnsti pa škofe, ki po vseh koncili »vota pasejo zaupano jim čredo, naj se zdru žijo v molitvi. ge posebno opominja papež predrago italijansko ljudstvo, naj od Boga prosi tisto, česar si želi in kar mu želi papež. Papež želi, da bi se ta križarska vojna molitve še posebej delala prihodnje dni, ki posvečeni ynebovzeti Devici. Neresnične sovjetske trditve ° padcu Bjelgoroda .koBtrr“t’7- reustaK TJ °.7;irom nn ’0vjet frnntnn “ 80 b°U5evlške četo zasedle ., ^ouco Bjelfforod, pravijo v prlstoj-i noin kih krogih, da gre samo za majhen os oicm ja blizu ^ega mesta. Halje pravijo, da okoli mesta Potekajo z(laj ilu(li boji_ u usoda Bjelgoroda ,aradl ge 7,ape(,a. ena o ( i ngi strani pn poveljstvo nemške vojske z zaupnnJem gj6(Ja y bodoč() nn9(oj)e p m • i • ^ k pri nemški SS-vojski tari z, 7. avgusta, s. ob ustanovitvi "ancoskih skupjn pri nemških vojaških Sij-0ddelklli, ki imajo namen boriti se Pr°tl boljševizmu na vzhodnem bt> 66 Jo Izvedelo, da sta maršal Petain in predsednik vlade Laval z zakonskim od-o otn odredila, da uživajo vsi Francozi, so Prteiasij0 v te BS oddelke, pred zakonom istl p0i0žaj, kakor ga Imajo lancoski Prostovoljci, borci proti komunizmu. DosiCj Ke j0 priglasilo okrog 1500 Prostovoljcev. Tako jo bil že organiziran Prvi bataljon, v najkrajšem pa bo tudi Prvi polk francoske SS. Poveljstvo bodo moli v rokah francoski in nemški čast-Hikl francoske vojsko, ki bodo morali »Praviti poprej inštrukcijski tečaj v eni lz'ned SS šol, preden bodo lahko pre-VzeH poveljstvo. Za prlglašence v SS oddelke je določena starost od 17 do 40 *«t. Francozi, ki so v Franciji ali pa v Nemčiji ln delajo v nemških podjetjih, kakor je na primer organizacija »Todt«, B0 lahko priglasijo brez nadaljnjega, ker B0 arijskega porekla ln niso bili nikoli ol'Sojcni na kake kazni. Hitlerjev glavni stan, 6. avg. g. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročlo: Ob M 1 u h u je nadaljeval sovražnik i oklepnimi silami In številnimi bojnimi le' tali poskuse, (la bi zopet pridobil prejšnje (lnl Iztrgano mu ozemlje. Ull Je zopet odbit s hudimi Izgubami. Ob Iloncu so se ponesrečili krajevni napadi oh hudih sovjetskih Izgubah v moštvu ln oklepnih vozilih. V prostoru pri lt j el gor n d n se nadaljujejo boji", z naraščajoča silovitostjo. Tudi jugozahodno odi Orla je sovrak nlk nadalje brezuspešno poskušal predreti našo fronto. Kazen krajevnega vdora, ki pa je bil prav tako zajezen, so lilll vsi napadi v ogorčenih bojih odhiti. Neka sovražnikova bojna skupina, ki JI je lispel prodor, je lilla s sestrelitvijo številnih vozil uničena, njeni ostanki pa vrženi nazaj. Južno od Ladoškega jezer« so naše 11žn% polete poseglo v boje na kopnem In prizadelo sovražniku hude Izgube v moštvu, oklepnih vozilih, topovih ln prevoznih sredstvih. Včeraj je bilo na vzhodnem bojišču sestreljenih 209 oklepnih vi?zll ln 84 letal. Od začetka velike bitke na vzhodu je bilo v enem mesecu od oddelkov kopne vojske In vojnih SS oddelkov zajetih (9.1(4 ujetnikov, uničenih ali. zaplenjenih pa 7§47 oklepnih vozli, 3(183 topov ln 1(20 metalcev granat. Letalstvo je sestrelilo 3731 letal. Krvave boljševiške Izgube so Izredno visoke. V obrambnih bojih pri Orlu v času od 5. do 27. julija Je težki protloklepnlikl polk št. (5t sam sestrelil 502 sovjetski oklepni vozili ln uničil nad 2( protitankovskih topov ter 190 topov. Na Siciliji Je nadaljeval sovražnik na srednjem odseku z nezmanjšano silo- Angleška letalonosilka »Formidable« poškodovana v sicilskih vodah Berlin, 7. avgusta, b. 31. julija Jo bila močno poškodovana, kakor Je bilo svoj čas že javljeno, nasprotnikova letalonosilka, ki je vozila v Sicilskih vodah. Sedaj se je Ugotovilo, kakor poroča DNB, da gro za letalonosilko |»Formidable«, ki spada v vrsto najmodernejših angleških letalonosilk ln katero so ob izbruhu vojne So delali. Odriva 23.000 ton vode. Močno je Oborožena s topovi srednjih mer in s protiletalskimi topovi. Letalonosilka je dobila tako hude poškodbe, da(so jo morali takoj potegniti v poprav-ljalnieo. Večkrat so jo zadeli letalski torpedi, ki so naredili po dva do tri metre veliko luknje na tistem delu, kjer so kotli ln strojni prostori. Napad na letalonosilko je bil Izveden ob Siciliji. Posledica napada je bila, da so ladjo takoj zavlekli na Malto, tam Izkrcali mrliče, hudo ranjene^pa so prepeljali v Gibraltar. vltostjo svoje poskuse za prodor. V hudih bojih, ki so veljali sovražnika posebno veliko Izgub, so hlll vsi napadi odhiti. Mesto Ca tani a, ki Je bilo že več dni varovano samo od slabili nemških za-ščitnic, je bilo Izpraznjeno, ne da bi sovražnik takoj prišel tja. L Nemška In Italijanska bojna letala so znova napadla pristanišči Palermo In Augusta ter poškodovala tam zasidrane 'ladje, med njimi veliko trgovsko ladjo. Manjše Število sovražnikovih letal je vrglo preteklo noč na zahodno Nemčijo brez cilja nekaj razdiralnih bomb. Ob holandski obali je bilo sestreljeno 1 letalo. Nemške podmornice so potopile ▼ trdovratnih borbah proti sovražnikovi oskrbovalni plovbi Iz močno zavarovanih konvojev In posamič vozečih ladij ( parnikov s skupno 43.900 tonami In poškodovale 2 nadaljnji s torpednimi zadetki. Pastirsko pismo knezoškofa Margottija Gorlzla, 7. avgusta, s. Zadnja sprememba vlade je gorizijskemu knezoškofu msgr. Carlu Margotiju dala povod za plemenito pastirsko pismo duhovščini, v katerem pravi, da jo prebivalstvo dogodke preteklih ilni sprejelo z zglednim vedenjem in vedrostjo. Dobri katoličani, ki se zavedajo velikih dolžnosti, katere jim nalaga sveta božja in cerkvena postava, bodo še naprej dajali zgled pokorščine in spoštovanja do zaknoltih oblasti. Dobri aktollčani morajo zlasti v tej usodni uri pustiti vsako naglo in nepremišljeno jezo ter morajo z vsemi zdravimi silami naroda sodelovati Za rešite^ domovine, ki jo izpostavljena trdim preskušnjam. Ni čas za prerekanja in kle-petanjo, no za prazne načrte. Zdaj je treba rpolčatl, z vero prenašati pomanjkanje, ki ga nalaga vojna ter vlivati Italiji na hude rane malo halzama s tisto krščansko in človeško ljubeznijo, ki jo zna ljudem kazati samo cerkev. Treba je verno in pokorno slediti naj-višjemu cerkvenemu pastirju, ki je že večkrat ljudem dobro volje pokazal smernice prave in trajne spclalne obnove, ki je nastopil po unlčujčem vojnem viharju, kar jih je bilo že prej v zgodovini. Vojna se nadaljuje in z vojno se podaljšuje mučna skrij in trpljenje dobrega in delovnega ludstva, podaljšujejo se pa tudi bolečine in trpljenje. Mons. Margottl je zaključi svoja Izvajainja, da se je treba pogosto in marljivo obračati v molitvi k Najvišjemu, da bi zavaroval človeštvo, ki je tako težko preskušeno. tako da bi na naši mtemnim obzorjem zablestela najslajša zora, se junaška italijanska mladina bije z vero in častjo. (ločim Orel dejansko pomeni za Sovjeto poraz velikega sloga. S6vjeti so vpregli milijon mož in so od 5. julija dalje poskušali z naskoki na nemške postojanko na srednjem odseku vzhodnega bojišča, pri čelner so imeli namen, Izbiti nemški klin pri Orlu ter zadati z vsemi sredstvi odločilni udarec, da bi prebili nemško bojno črto. V teh najhujših spopadih, ki so prihajali drug za drugim ves mesec, je na boljševlškl strani padlo 6S.000 mož, od tega 30.000 samo na odseku pri Orlu. Dalje je bilo v tej bitki uničenih okrog S000 njihovih naskakovalnlh tankov, nad 3000 topov in nad 1600 možnarjev, nad 70.000 mož pa so Nemci ujeli. Poleg tega je v tem razdobju rusko letalstvo izgubilo S762 letal. To so številke bitke, ki so jo Sovjeti Izgubili. Nemško vrhovno poveljstvo je izkoristilo frontno konico pri Orlu, da je z njo pospešilo postopek Izsesavanja krvi. V trenutku, ko je to puščanje krvi doseglo višek, nemškemu vrhovnemu poveljstvu ni bilo veO treba držati igle na tem bojišču, ln prav zato se je — po taktiki prožne obrambe, ki se Je poslužuje nemško vrhovno poveljstvo — začelo lzpraznjevanjo omenjene konice Istočasno z izpraznjevanjem mesta samega. Ta načrt so imeli že davno pripravljen in izdelan do vseh podrobnosti, tako da Sovjeti niso našli v Orlu nič drugega ko same razvaline. To mesto za Nemce ni imelo več nobenega taktičnega ln vojaškega pomena. Pri svojih napadih so Sovjeti skušali vdreti v mesto po petih cestah, ki dr/.e od juga v Orel, ter zlomiti nemško obrambo. Ta poskus pa je bil odveč. Angleži prihajajo do pravih spoznanj glede Italije ttern, 7. avg. s. Knže, da so londonski di-ploirmtlčni in politični krogi končno le spoznali, da Rim ae bo sprejel nobene vrsto vdaje. Brzojavna poročila, ki jih švicarski časopisi dobivajo Iz britanske prestolnice razodevajo, da diplomatski krogi Bmatrajo način, kako je rimski radio sporočil sklepe, ki jih je bil predvčerajšnjim sprejel italijanski ministrski »vet, kot neposredno potrdilo, da se italijanska vlada pač noče odpo- vedati boju. V britanski prestolnici razlagajo tudi padec Orla tor pripominjajo, da so Nemci s tem, da so do konca izvedli splošno izpraznitev, pri čemer so imeli naipen skrajšati svojo bojno črto, to bojno črto strnili in okrepili moč svojih čet. Švicarski vojaški kritiki poudarjao tudi, da tega, kar se je zgodilo pri Orlu, ni mogoče smatrati za sovjetsko zmago, v kolikor nemška vojska ni imela nobenih Izgub. Sovjetske izgube v enomesečni ofenzivi na vzhodnem bojišču 60 oklepnih brigad ter 50 pehotnih divizij razbitih Berlin, 7. avgusta, s. Nemška uradna agencija je zvedela, da so boljševlki v veliki bitki, ki poteka od .1. julija dalje, izgubili do 5. avgusta nad 58.000 mož, ki so bili bodisi ubiti, ranjeni ali pa ujeti ter nad 7.600 tankov. To bitko je 5. julija sprožila pobuda nemških čet, ki so tega dne prodrle na področje, kjer so bile zbrano ogromne sovjetsko napadalne sile. To se pravi, posrečilo se je v skladu z načrti vrhovnega nemškega poveljstva pripraviti sovražnika do toga, da je napadel področje, kjer so se bili Nemci do vseh podrobnosti pripravili za obrambo. Boljševlki, ki so v kar največji meri skušali ubežati pred nemškim napadom, so spoznali, da so prisiljeni zbrati velik* sile v pokrajini okrog Orla in Bjelgoroda, da bi se tako izognili proboju svoje bojne črte po Nemcih. Ta pokrajina je sijajno služila načrtom nemškega glavnega stana in prizadejala sovražniku tako hude Izgube, kakršnih do sedaj še ni bilo v nobeni drugi bitki, ki je lincla enak obsog In je trajala tako malo časa. Derlin. 7. avgusta, s. Nadaljnja poročila iz vojaških virov pravijo, da so boljševlki od 5. julija do 5. avgusta izgubili nad 60 oklepnih brigad In nad 50 pehotnih divizij Poleg toga je doživelo težke preskušnje še 45 divizij in 25 oklepnih brigad Ker sovražnik ni poznal načrtov nemškega vrhovnega Pozdrav pravosodnega ministra podrejenemu osebju Rim, 7. avgusta, s. Pravosodni minister Gaetano AzzarittI jo ob prevzemu poslov poslal pravosodnemu osebju tale pozdrav: »Prevzemam vodstvo poslov pravosodnega ministrstva in pošiljam topel pozdrav vsem članom pravniške službe, h kateri se b ponosom prištevam. Prepričan sem, da bodo sodniki in uradniki, ki sodelujejo z njimi, dajali zmerom zgled prave discipline, kakor jo zahteva sedanji težki položaj.« Odprava guvernatorata za Dalmacijo Iti m. 7. avgusta, s. Z ukrepom, ki ho izdan, se odpravlja guvetnatorat za Dalmacijo. Prefekti v pokrajinah Zader, Split in Kotor bodo odslej opravljali svoje posle podrejeni notranjemu ministrstvu po veljajočih postavah in uredbah ter zaradi sedanjih okoliščin »voje delo prilagojevnli navodilom vojaških oblasti, kakor to določajo uredbe o vojni službi. Zaradi teh okoliščin sta pokrajini Zader in Split podrejeni 18. armadnemu • zboru, kotorska pa 6. armadnemu zboru. Prefekta/Oaspare Barbera iz Zadra ter Vale-rio Paolo Zerbino iz Splita sla upokojena. poveljstva, je sklenil nastopiti na odseku Orel-l!jelgorod in je na teni odseku, ki je bil doslej v nemških rokah, uporabil 100 pehotnih divizij in nad 85 oklepnih brigad. To so izgube, ki še daleč niso v skladu s koristmi, ki jih ima sovražnik od zevzetja Orla in od o/.kega pasn, ki je v vojaškem oziru brez vsakega pomena. Sovražnikovo upanje, da bo dosegel v tem poletju na področju pri Orlu odločilni uspeh, se je izjalovilo spričo boljšega nemškega poveljevanja. V vojaških krogih poleg tega pripominjajo,* da je bil eden glavnih sovjetskih namenov pri veliki poletni ofenzivi, zavzeti čim več ozemlja. pripravnega za poljedelstvo, da bi tako rešili vprašnje prehrane, ki je zdaj pos'aio v Sovjetski Rusiji najpoglavitnejše. Pravijo namreč, da so morali zmanjšati obroke v vojski, razen četam, ki so v najpomembnejših bojih in v prvih bojnih vrstah. Zanimivo Športno branje v »Obisku" Na podlagi slik svetovnih prvakov lahke atletike, plavanja, boksa in drugih Športov razpravlja piscc o športnih tipih in o pri rodni nadarjenosti za vrhunske uspehe v posameznih panogah Počasi prihaja tudi med naSe Športnike »poznanje, da ni vsakdo nadarjen za vse. 6c prod 20. loli so jo lahko uveljavil pri nas v lahki atletiki, plavanju ali smučanju vsakdo, ki so je resno lotil urjonja. Ce 33 kdo preskočil v višino l.no m. alt če ju preplaval 100 111 v minuti in pol, je bil doležen občudovanja. Pozneje so se slovensk- rekordi v razmeroma kratkem času pomaknili navzgor, naši tekmovalci pa so se lahko pokazali tudi na mednarodnih tekmah. V smuškem svetu se je n. pr. Smoloj povzpel med najboljše v Srednji Evropi, v plavanju so spadali naši v predstavništvo Evrope, v lahki atletiki pa so zmagovali na Balkanskih igrah. Začeli so delati na široko. V množici učencev domačo plavalne šole«, so začeli iska-v'i nadarjencev (tako so n. pr. odkrili Moči na), domači in tuji tronerji pa so izbirali ea, tekmo zlasti one, ki imajo pravšno postavo In X »mperament. Hladi Športniki že vedo, da ne zadostuj«, da so navdušeni za šport, in da se nekaj let urijo. Konkurenca je dandanes tm'to huda, da se lahko uveljavijo na modnaro*dnih tekmah samo tako imenovani nadarjene,'. Kakor ne more ljubitelj glasbe, ki nima nrednega glasu, na oder velikomestna oper>e, tako tudi ne more tekmovalec, ki nima ustrezajočih telesnih in duševnih lastnosti, v olimpijsko areno. Znanstveno izobraženi športni trenorji vedo, du ne bodo dosegli uspehov samo s strokovnim poučevanjem; za uspoh jo veliko važneje, da izberejo za tekmovalno čoto samo one Športnike, ki Lmajo ustrezajoče prirojeno lastuouti. O vprašanju nadarjenosti za šport in o izbiri športnih tipov za posamezne panogo je papisaJ D. Ulaga zanimiv članek v zadnji številki »Obiska«. Izbral je 15 slik znanih svetovnih prvakov, čitatelja pa je postavil najprej pred nalogo, da sum ugiba po dolžini krakov, po telesni višini in teži, pa po obliki mišio, katera športna panoga loži temu ali onemu. Plseo ugotavlja, da prevladuje med laiki mnenje, da mora biti tekmovalec volik, močan, hiter, vztrajen in borben. Kdo drugi bi dejal, da mora imeti zdrava dihala, krepko srce in "klene miSlce. »'V gotovih primerih bi to držalo, v gotovih pa tudi ne. Tekači na dolge proge so n. pr. suhi, lahki in srednje veliki, orodni telovadol Imajo mog- ne in izrazito oblikovane mišice, med dvigalci uteži naletite na čokato, majhno ln težko može, med skakalci v višino pa na velikane z dolgimi kraki.« O enotnem športnem tipu torej ne moremo govoriti, pač pa poznomo do podrobnosti izdelane podobe idealnih skakalcev v višino, tekolcev na srednje proge, plavalcev, dvigalcev uteži in podobno. Tako so znani primeri, da jo bil učitelj plavanja nadvse navdušen nad fantqm, ki ga je trener lahko atletike odklonil kot neuporabnega. Načelo, da ni vsak za vse, velja tudi v športu. Potom podaja pisec vtise, ki jih je dobil v olimpijski vasi, kjer ko bili zbrani prvaki vseh človoških plemen. Trdi, da so bili predstavniki posameznih športnih panog tako različni, da je bilo mogoče že na oko uganiti, v katerem športu bo posameznik tekmoval. Napačno sl je torej predstavljati svetovno prvako samo kot orjake in velikane. Le-ti uspevajo v lahkoatletskih motih, kar potrjujeta sliki Wiilkeja (olirnp. prvak v suvanju krogle) ali n. pr. Jansona (metanje kladiva). Velik jo tudi Grneo Johnson, toda na prvi pogled je očitno, da no bi kaj prida opravil, če bi mu dali železno kroglo v roke. Pač pa so značilni za Johnsona izredno dolgi kraki z visoko nastavljenimi koleni. Nič čudnega ni, če lahko skače tako raščen atlet čez 2 m visoko. Pravo nasprotje John-spnu pa je Japoncc Murakosa, ki ne bo I viSjo postave od l.fiOm In tehta kvečjemu 55 kg. Vendar je omenjeni Murakosa 60 vsem v spominu iz dramatične olimpijsko borbe v teku na 10 km. Podobne rasti je tudi njegov rojak Ki tel Son, ki je zmagal v maratonskem teku. Podobno nas seznanja pisec na podlagi uspelo izbranih slik s tipi plavalcev (Csik, don Oudenova, Fick), tekačev na razne proge, dvigalcev uteži, boksarje* in igralcev tenisa. Dotakne pa se tudi kočljivega vpra šarja ocene telesne zmogljivosti s stališči posameznih človeških plemen. Tu spet ugotavlja, da ne gre dajati načelno prednosti Črncem, Srodozeincein ali Nordijecm, ker niso telosne vaje povsod enako popularne. Pač pa je po opazovanju strokovnjakov dognano, da se v gotovih panogah tekmovalnega športa obnesejo zlasti Crnoi (tek na 100 metrov, skok v višino, skok v daljino, boks), v gotovih pa predstavniki drugih plemen. V športih, ki zahtevajo hitro duševno odzivnost, kot n. pr. v nogometu ln sabljanju, so prav posebno dobri Sredozemci. Pri svojih izvajanjih pa upošteva piseo dejstvo, da gojijo prebivalo! posameznih pokrajin zlasti ! one panoge, ki Jim ležijo po naravni nadarjenosti, ki temeljijo na večdesetletnem izročilu, ali pa jih omogočajo vremenske ln geografske razmere. Tako n. pr. ugotavlja o Slovencih, da smo se povzpeli v orodni telovadbi do mednarodno -veljave najbrž zaradi tega, ker se naslanja pri nas orodna telovadba na 80 lotno tradicijo. V domačom športu pomeni članek v »Obisku« novost, ki bo zanimala zlasti prijatelje lahke atletike, ostalim pa bo dala pobudo za razmišljanje o telesnih In duševnih pogojih za uveljavljanje na tokmah. * Ob zaključku letošnje sezone v Operi 103*880 oseb je obiskalo v letošnji sezoni našo Opero, ki je priredila 277 predstav lij ubij ana Koledar Sobota, I. velikega srpan®: Kajetan, spo-znavaleo in ustanovitelj redo: Donat, škof in mučeueo; Favst, mučenec; Kasij, mučoneo. t V Ljubljani je umrl g. Andrej Bcnetf 1* Maribora, dijak Vl.-Č razreda klasične gimnazije, v 18. letu starosti. Mlademu, do* bromu in veselemu fantu želimo večni mir in pokoj, njegovi užaloščeni rodbini, materi, bratu in »estri, ki sta v Ljubljani, ter očetu, ki Je v Srbiji, naše sožalje. Dan pogrebu bomo še Bporočill. Duhovne vaje ta dekleta bodo v Lieh-tenturnu od 14. do 18. avgusta. Pričetek 14. avgusta ob 6. uri zvečer. — Prijavite se na: Prcdstojništvo Lichteuturnovega zavoda v Ljubljani. Hovtfn dijak je Izgubil v »redo, 4. t. m„ med 6 in 7 zjutraj na poti od Peričeve mimo bežigrajske gimnazije po Linhartovi 850 lir. Poštenega najditelja lepo prosi, da jih vrne proti nagradi na upravo »Slovenca«. Revnemu dijaku je bilo to edino premoženje in jo sedaj brez »redstev. Obvestila — Na I. *enskl realni gimnaziji v LJnh' IJ n n | je polagalo višji tečajni izpit v Ju iju t. 1. 94 rednih pripravni« in 8 prlvatistke. Oproščenih ustnega izpita je bilo 3‘J pripravnic. l*o uspehu pa Je položilo izpit: i4 z odličnim, 55 » prav dobrim in 26 * dobrim uspehom. Dve pripravnici imtta popravni izpit. Izpričevalo o višjem tečajneir izpitu »o prejele: Accetto Jakobina, Bellngar M.lijana, Bogataj Armlda. Bezlaj Veronika. Giararin Marija, Dostal Sonja. Feldin Marija, Gaberšček Ivana, Hrovat Anica, Jurca Sonja. Kle-ineno Milena, Kobal Marija, Kocutar Ema, Komar Jelena, Kovač Ljerka Lavrenčič Ma-Tija-Ana, Medveš Marija, Metelko Karolina, Mravljak Vera, Petrič Antonijo, Plcsuičai Tatjana, Polajnar Ema Samec Ana, Skvarča Mirjam, Slemenšek Elizab., Strnad Valerija, Sušnik Dragojiia. Šušteršič Viijoinm«. ■ u' Jasminka, Thomann Erna, Troha Eva, VI-Tant Zdenka, Vrhoveo Janja, Vričkc Ana. Zibret Marija, Knavs Frančiška Bartol Zdenka, Besov Marija, Bricelj Elizabeta, Bo-Star Veronika, Flis Olua. Golobič Lidija, Gros Marija, Javornik Marija, Kelnerič Marija, Kocutar Vida, KopHva iatjana. Kozak Vlasta, Mejač Elizabeta, Mencej Ljudmila. Oblak Vida, Pavšek Jožica, Pečnik Ver«. Pire Anastazija, Piro Angel«. Potisek Alojzija. Prolo Mira, Ribarič Vida, Robič Mira. Sti-bilj Marijo, Suša Ljudmilo, Sašelj Marija, Riška Marija, Turk Marija, Ambrožič Nada, Bole Majda, Dreu Marija, Hacin Tatjana, Ivačič Zofija, Ko/.elj Vida, Koščak Marija, Krištof Božena, Kunčič Mllijka, Lipovšek Vera, Makoveo Ljubica. Pavletič Orozdona, Pavlica Marija Dušana, Peclnlč Miroslava, Pucihar Marija Ana, Rajh Brcdfc Saršon Miroslava, Skok Marija, Sulič Olg-, Slmeno Ana, Šimenc Frančiška, Sinkoveo Dlmitra Toni Ana, Ujčič Zdenka, Velkavrh Vida, Vo zel Justina. Zalaznik Marija. Zalokar Marija, Zupan Sonja, Dolinar Ludmila, Rostt Aliče. — Ravnateljstvo II. moške roalne gimnazije — Rakovnik obvešča učence, ki imajo popravni izpit iz italijanskega Jezika, nuj se zbero v ponedeljek ob 9 v I. nadstropju gimnazijskega poslopja, da izvejo uruik za tečaj italijanščine. Osebne Izkaznice naj učenci dvignejo do torka. 10. avgusta. — Potrdilo o velikosti neposrednega dav ka zaradi odmere šolnine. Vsi upokojenci in upokojenke, ki jim likvidira pokojninske prejemke finančna direkcija v Ljubljani, naj cimprej prosijo za potrdila o zellkor* n®po-sreunega davka, ki jih bode potrebovali ob vpisu svojih otrok v šolo prihodnje šolsko leto zaradi odmere šolnini Prošnjam, kolko-vanim s kolki za 6 Lir ali pa pisanim na taksnem papirju za 6 Lir, naj prllože za vsako potrdilo, kolikor jib bodo potreoovalt za 6 Lir kolkov ali pa taksni palr >.* ti l.n kajti tudi za neoverjenl uradni prepis potrdila znaša drž. taksa 4 Lire. 50 odstotna bo novinska doklada # Liri, tedaj skupaj B Lir. Tisti upokojeno! ln upokojenke, ki plačujejo razen uslužbenskega davka na svoje pokojninske prejemke tudi neposredni davek, po kateri clrngi davčni obliki, naj svoji prošnji, naslovljeni na finančno direkcijo \ Ljubljani, navedejo, prt kateri davčni upravi so obremenjeni zs neposredni davek, — »Svctovo« poljudno-znanstveno knjižno zbirko lahko naročite v Ljudski knjigarni, Knjige plSejo sami naši domači priznani strokovnjaki, vsak e svojega področjal Ne pozabite torej; Ljudska knjigarnat Izgubila nem šop ključev v Tivoli. Najditelja naprošam, da Jih vrne proti nagradi pri upravi lista. Direkcija državne trnov tke akademije »prejema prijave za vpis v 1 rnzred do .11. avgusta vsak delavnik med uradnimi urami Podrobnosti na uradni deski. Ljubljana, 7. avg. IzSla Je zadnja letošnja (18.) številka »Gledališkega lista«. Kot vsako leto, tako nam tudi letos podaja kratek pregled preko operetne sezone 1942—43. — »Travlata«, ki so Jo igrali 10. oktobra lani, je odprla letošnjo gledališko sezono. Poleg opernih del so predvajali tudi štiri koncerte. Stalni gost v naši Operi Je bil Julij Betetto. Poleg njega so še gostovali Zlata Gjungjenčeva, Josip Go-stič, odlični Italijanski solisti Glnno Bec-chl, Liana Cortini, Mafalda Favero in G. Taddel. Kot dirigent Je gostoval po vsem kulturnem ln glasbenem svetu znani italijanski dirigent A. Lucon. V sezoni 1942-43 so igrali 161 opernih predstav, ki jih Je posetilo 76.628 gledalcev, 64 operetnih, ki jih Je obiskalo 26.868 ljudi, in dva baletna večera, ki sta privabila 3S# ljubiteljev te lepe gledališke umetnosti. Torej so skupno pred- Vlaganje jajc za zimo Zdaj je še čas, da si gospodinjo pris\rbl okusnih jajo za poznejšo uporabo. Z« vlaganje so najpriporočljivejša poletno jajca, t. j. jajca, znesena v juliju in avgustu, ker »o ta čas neoplojena in so zato bolje ohranijo kot oplojena. Zato tudi vlagajmo — če le mogoče — jajoa od takih kokoši, ki ne pridejo skupaj s petelinom. Vlagati pa moramo le po vsem »veža io čista jajca. Sveža jajca so svetla in prozorna, če jih pogledamo proti močni luči, medtem ko so stara jajca motna ln imajo v notranjosti večji zračni prostor. Da so jajca sveža, »e prepričamo tudi na ta način, da jih potonemo v 6% »olno raztopino. Sveža jajca padojo na dno, »tara pa plavajo v raztopini in še starejša celo na površju. Glavni vzrok, da se jajce pokvari, je ta, da pridejo vanj gnilobne in druge bakterijo. Zailo vlagajmo le povsem čista jajca. Prejšnje čase so shranjovali jajca v pesku, pepelu, otrobih, žitu, plevih, rezanicl, soli, senenem zdrobu itd., kjer so ostala tudi po več mesecev »veža in užitna. Za daljšo dobo, t. j. do 12 mesecev, pa tl načini konser-viranja jajo niso priporočljivi, ker navsezadnje le pridejo skozi jajčno lupino zrak ln gnilobne bakterijo. Tudi se na ta način shranjena jajca kolikor toliko osuše, izgubi- vajali 277 predstav, ki Jih je obiskalo 103.880 ljudi. Nadalje Je podan pregled dela posameznih dirigentov. Največkrat Je di-t rigiral Dimitrij Zebre, ki Je vodil sedem oper z SO predstavami. Skupno so igrali 24 opernih in operetnih del. Med režiserji Je zasedel prvo meBto Ciril Debevec, kt je vodil 12 oper s 136 predstavami. Zelo lop napredek ln popolno požrtvovanje so pokazali Igralci ln Igralke ljubljanske Opere, za kar Jih Je občinstvo lepo nagradilo s polnoštevilno udeležbo. Za sklep sezone sta napisala ravnatelj Vilko Ukmar ln šef režleer Ciril Debevec primerna članka, v katerih želita vsem članom In članicam mnogo oddiha mod počitnicami, da bodo lahko naslednje leto nadaljevali svoje delo z novimi silami, da bo ljubljansko občinstvo So bolj zadovoljno z našo Opero. Jo »vež okus ln »e tudi navzamejo duha po dotlčnl snovi. Dandanes hranimo jajca v apneni vodi, vodotopnem steklu ali pa v »garantolu«. V trgovinah dobimo tudi razne druge proparate, n. pr. »Serboovo« itd. V apnu shranjujemo jajca takole: v posodi, ki jo lahko steklena, lesena, kamnita ali pločevinasta, raztopimo v 101 vodo pol kilogramo ugašenega apna in pest kuhinjske soli. Z dodatkom soli »o namreč okus po apnu izdatno zmanjša, vendar ne odstrani popolnoma. Res je tudi, da izgube sčasoma rumenjaki v apno vloženih jajo lepo rumeno barvo. Ko je apno v vodi popolnoma raztopljeno, zložimo jajca previdno v posodo, ki jo nato zavežemo ter shranimo no hladnem, zračnem in suhem prostoru, najbolje v kleti. V eden do dveh dneh se apnena voda očisti, apno se seseda na dno, a na vrhu se napravi tenka zaščitno plast, podobna ledu. Ta način konserviranjo je še dandanašnji v navadi na kmetih. Četudi se jajca ohranijo svežo po več mosocev, vendar ima ta način vlaganja tudi svoje hibe. Lupina namreč postane v apneni vodi hrapava in jajca se pri kuhanju navadno razpočijo. Pristaviti jih zato moramo k ognju v mrzlo vodo. Se preje pa jih na topem koncu prebodimo z iglo, do more lz njih uhajati zrak, ki se zarndl toploto v jajcu raztega. Iz beljaka v apno .vloženega jajca tudi ne moremo napraviti »snega«, Duh ,ln okus po apnu Darovali so življenja, da bi vsi spregledali Do sedaj so našli le materin grob, vseh drugih trupel umorjenih članov Hudnikove družine pa še ne V prvi vrsti: ITudnlkovA ni a in n, Francka In Lojzo z nevesto. V drugi vr*ti: Ivan, Ivanka ln Matija. V tretji vrsti: Albini-ln Polde. Ljubljana, 6. avgusta. Mnogi, ki so lani sledili groznim poročilom o komunističnih zločinih v pokrajini, niso mogli niti verjeti, da je človek zmožen vsega tega. V svoji čisti duši in v dobrem srou niso mogli pripisati teh zločinstev nad rojaki ljudem z dušo ln s srcom. Padli eo tisoči ln kri je tekla v vsaki naši vasi, padli so tisoči dobrih fantov in deklet, nosečih mater in ponosnih deklet in šele krvavi sledovi ter vrzeli v Številnih družinah, kamor je segla kruta krvava komunistična roka, so dali mnoffim spoznftnje. Ljudjo, ki so doživeli vse to in bili dcložnl le za nekaj dni komunistične »svobode«, so postali glasniki resnice, katere so so mnogi branili vse dotlej, dokler Jih laž in hudobija samo ni udarila in bridko kaznovala njihovo slepoto. Rdeči krvniki so kljub ljudskemu odporu vztrajali In nadaljevali z zločini ter pošiljali v smrt kar celo skupine ljudi, celo dru. žine z nedolžnimi otroki, starol in celo s hromimi. Tako je padla pod komunističnimi rablji dobra Kozinova družina Iz Suš,la pri Sodražici, kjer so ubili najprej starejšega sina Franceta, nato pa vpričo očeta in matere, ki so ju prav tako umorili, zaklali z nožem tudi vse življenjo na posteljo priklenjenega in nad 20 let hromega sina Janeza. Padla je ugledna Mavsarjeva družina, padle so druge, njihova kri pa je rodila po vseh teh žrtvah tudi »adove, plačane s krvjo mučencev, ki so umirali z odpuščajočimi besedami in z molitvijo za morilce. Toko jo umrla tudi lludnlkova družina Iz Hruševega (Sela) pri Dobrovi. Kakor o mno. glh drugih primerih, o katerih ni bilo šo nič v naših listih, smo tudi o tej tragediji dolgo odlašali z objavo. Dolgo smo So upali, dn so sicer nekoliko zmanjšamo, če denemo jajce en dan preden ga uporabljamo v svežo ln čisto vodo. Paziti je tudi treba, da so jajca stalno pod apneno vodo. V vodotopnem steklu je konservlranje jajo mnogo boljše. Vodotopno steklo, ki je spojina kremenove kisline in natrona, tvori z apneno jajčjo lupino neraztopno plast kre-menovoklsloga apna. Zato ostanejo jajca v tej tekočini popolnoma sveža tudi loto dni. Za vlaganje uporabimo lahko vsako primerno posodo, po naj bo lesona, kamnita ali steklena. V 9 1 vroče vodo raztopimo 1 1 vodotopnega stekla, ki ga kupimo v drogo-riji. Ko je raztopina ohlajenn, položimo va njo jajca, pokrl3emo odnosno zavežemo s pergamentnim papirjem, da ne ipore tekočinn izhlapevatl. Posodo z jajci hranimo v hladnem prostoru, najboljšo v kleti. Tudi ta jajca moramo, predon jih kuhamo, probosti z iglo, da ne popokajo. Jajca so dobro ohranijo tudi v »garnnto-lu««, ki ga pa ta čas ni povsod dobiti. Pri-lično tako kot 7. »garantolom« konsorviromo jajca s preparatom »Serboovo«. Navodilo jo itak priložono vsakemu zavitku. Ji živi, ln vsaka objava o njihovem žalostnem koncu se nam je zdela prezgodnja. Minuli pa so meseci, ujeli so morilca, našli grob Hudnikove matere in tedaj se nam je odprla v srcu krvaveča rana in zadala našim srcem hudo bol. Pod Hruševo goro so v jclšovem gozdu izkopali Uudnikovo mamo (roj. 1872) in jo položili v blagosjovljono zemljo, dočim ostalih žrtev Se do dafies niso našli. Bilo je lani pozno v jeseni (17, novembra). Pridno kmetske roke so že pospravile poljske pridelke, ko so komunistične tolpe prišlo »osvobajat« tudi Dobrovo. Tega večora so prišli tudi v hišo p. d. Martinovcu na Solo in zahtevali Hudnikovo družino, da gre z njimi. Prva je stopila k vežnim vratom Lojzetova žena Marija (Mana — roj. 1902) in iz strahu zakričala: »Pustite mone in otroka.« Komunistični kolovodjo je zagotovil, da se jim ne bo nič zgodilo. Zona pa je že vedela za njihove načrte. V strahu so je onesvestila prod morilci. Po kratkem času «o odpeljali v gozd: Matija (roj. 1914), Francko (roj. 1896), Poldota (roj. 1909), Mimogrede so vzeli šo sina Ivana (roj. 1908) ln njegovo ženo Ivano (roj. 1911). Vse so odpeljali v gozd in pobili. Iojzctova ženn, ki je ob prihodu komunističnih tolp padla v nezavest, je nekaj dni potem zaradi prestane groze umrla. Tudi ta dva sta padla. Takoj po njenem pogrebu so komunisti prišli še po moža Lojzeta. Otroci so se obošali na očeta ln jokaje moledovali okrog komunistov, naj jim spustijo očeta, pa zaman. Od takrat za Lojzetom ni več nobenega sledu. Zapustil je dva otroka — siroti. Cez nekaj dni so prišli še po mater. Bilo je zgodaj zjutraj, ko so je pri hiši oglasil mlad fantfi In povabil mater, naj gre z njim. Kakih leset minut zunaj vasi so ljudje slišali strel. Našli so tudi grob, v katerem je ležala mrtva mali. Morllco ji je s krampom razmesaril del prs. Morilec Rehar iz Dobrovo, ki je zakrivil vse to zločine, je že spomladi sprejel plačilo. Drugih Hudnikovlh še niso našli. Vemo le, da jo njihova kri močila zemljo, ki so jo vsi ljubili. Daj Bog, da hi njihove žrtve ne bile zaman tudi za vso naše ljudstvol Zmagali so in vztrajali do zadnjega živ. ljonjskega diha, da bi rešili naše ljudstvol tj J. aH/vCčlA* fopa-*) ■&.j. «-e f Jy'£C ^ /vi*?*** n A Itlt 2.bataljona Slovanskih partizanskih Sat Botrsnjskaga odrada St.37■ fts položaju etab! 2.bat. dat t.Tl.1947. :i Dokumenti groze in onečasčenja Spet objavljamo tri žalostne doknmente, ki »e kar vr*te ▼ našem časopisju. So to ■ajholj žalostne listine ▼ tsej naSl zgodovinski kroniki. Kaj nam govoret Pričajo nam o smrti treh rojakov, ki Jih Je pahnila ▼ smrt lloilnska komunistična roka. Brez krivde in obsodbe so jih rdeči krvniki obsodili na ■mrt ter tako tudi nad njtnl izpolnili del svojega »osvobodilnega« poslanstva. Mnogo takih dokumentov smo že objavili, Se daleč pa svet ni zvedel o vseh gro«-aih mučenjih manlh ln neznanih, kajti temni gozdovi ln podzemeljske Jamo Se niso odkrile vseh svojih varovancev, ki jih je komunistična svojat zakrila svetu, da bi prikrila grozna In nečloveška zverinstva. Pohlep po denarju In želja ter strast po lagodnem življenju in brezdelju je na ■plolno vodila v gozd najslahšc ljudi In z njimi so komunistični zvodniki pisali » krvjo najbolj črne dni ▼ listih naše zgodovine. Tretji dokument nam dovolj Jasno govori, da Je temu tako. Mrtvemu so » kle-gtaml Izpulili zlate zobe In ga bržkone ubili samo zaradi strastnega pohlepa po denarju, ki »1 ga » svojimi lenimi rokami sami ne bi nikoli zaslužili. Btabu J.bataljona 1. 2. tov. UKU ln nORIJAH. 7.Četo smo ooposlsti-Dpaai.aa ea ja javila, rj aso lusilflclnlt nakaža ladajaloa kataranu to pa tovarllt ta *aia J.flata.srtvoisu pulili akla&aol zlata Joba. Io»»rlSu Florjanu potljmo to4i tlaga aa ano obleko,4a na bo Salal komisar komandantu araoota. J tvedall amo.da laata vallko nalogo tiran« in vaa proal«>»®0 ja lahko nakaj olitoplte.lapranta tovartSkl/. To»ariS Branko koalaar 5-fiata je obljubil nagla tovarl91°a» vsaki po eno pulko,prosi«,(Ja izpolni obljubo. Komanda kolatarakaga voda 1.bataljona K.O. ■Ljuba fiaroarja” I 0 M * H D I I. batljona Sarcarja* »a pololaj 3 7 9 26. n rm 5.0. •LJ n b a Poročilo Vodnika z dna, 22AI.1-942 22.VI. Ja n*(a patrola a pomoftjo »a*ke B«gunJe-3-».Vta ojala ln prignala v logor Urban Janeza z RaJtaka Imenovanega eo partizani ta eladovall fte ^olgo Caea kjer, ja bil pa zelo prebrisan ae jim ga ni poaraCllo uloviti.Urban Janez Je bil blvSl Jugoslovanski orolnik.poranaulu JuflOBlaviJe pa zveat v Službi okopatorjorn,vae dotlej dokler ni pri*"*- v roka naši oblasti. Zaslišan Je bil v naien logoru od Komanrianiia I.bataljona VJ Komandant mu Je od vzal vae dokomente nakar J« lzrofill nam da ga llkvldlranio^ar aa Ja zgodilo takoj 22.VI.ob 20.4j.h 8 • 8 T fen*. riSiiin- Za Štab: BfOBODO t« 1 D 1 11 fpllt.komisar* Smrt f«šitmu-Svobodo n*ro4ul Polit t Sto let slovenske papirne industrije v Vevčah Lotos praznujemo 100 letnico največjoga ■lovenskega industrijskega podjetja v Ljub* ganski pokrajini, to je vevške tvornice papirja. Kajti dne 24. junija 1843 je stekel iz-Pod strojev tvornice papirja v Vevčah prvi Vdelani papir in od tedaj je s kratkimi prodori, ki pa niso trajali ui&dnr dalj čuta, Vedno bil produciran v Vevčah papir. 1842 — začetek VovSko papirnico bo začeli graditi leta I28t2„ in sioor je bila v ta namen na pabudo Fidelig Torpina, podjetnega induntrijca in tudi kmetijskega strokovnjaka, Slovenca, Ustanovljena v družbi z nekaj •drugimi Ljub-ljančuni posebna družba: Zcsarsko, kraljeva mehanična tovarna olja, papirja ln barvastega lesa. V času, ko je bila ustanovljena ta družba, jo imela avstrijska monarhija Poleg znatne obrtne proizvodnje tudi že inatno papirno industrijo, ki pa jo imela ■voja središča večinoma v izvenslovenskiii deželah, v alpskih deželah, sudetskih deže-Uh in tedaj Se Avstriji pripadajočih italijanskih deželah. V naših krajih razen železarske obrti ni bilo drug« pomembnejše industrijske panoge, ker na splošno za ustanavljanje industrijske in obrtne delavnosti J naših krajih pogoji niso bili ugodni. 2e naslednjega lota je začela tvornlca, ki U* imela postavljen zelo moderni stroj za izdelovanje pairja sistema Bryan - Donkin, izdelovati papir. Poročilo o veliki ljubljanski razstavi obrtnih in industrijskih izdel-kov iz lota 1844. navaja, da ji imela tvornlca tedaj zaposlenih že okoli 70 delavcev in da so bili proizvodi te tvornice zelo cenjeni ne samo doma, ampak tudi na tujem, kamor je izvažala mnogo -svojih izdelkov. Na sami razstavi je tvornlca dobila priznanje v obliki zlate kolajne za odlično kakovost svojih izdelkov. Podjetje je dobro uspevalo tudi v naslednjih letih in podjetni Ter-plno je začel lota 1850. graditi tudi drugo tovarno papirja, ki jo je imenoval po nadvojvodi Janezu v slovenščini Janezija. Ta tvornica je začela obratovati leta 1851., in *icer je stekel prvi papir iz papirnega stroja te tvornice dne 18. decembra 1851. Tedaj podjetje v obeh tvornlcah Vevče in Ja-nezija zaposlovala že okoli 300 delavcev pri dnevni proizvodnji približno 36 tedanjih dunajskih stotov. Vevško podjetje «e je nndalje razširjalo tn si je pridobilo v naslednjih letih v zakup obratovališče Fužine v fužinski graščini. Leta 1668. je Fldclis Terpino knpil na javni dražbi propadlo papirnico v Goričanah, leta 1869. pa je bila še v Medvodah ustanovljona brusilnica za les. Iz rok v roke V dobi ustanavljanja delniških družb v bivši Avstriji pred letom 1873., t. j. pred znunim dunajskim polomom, katerega posledice so se čutile tudi v naših krajih, so vsa tri podjetja papirne stroke bila prodana delniški družbi I.eykam, ki bo jo tedaj ustanovila na llunaju za prevzem papirne tvornice I.eykam in ob tej priliK je ta družba razširila svoj naziv v Leykam-Josefstlial. Josetsthal je namreč nemški naziv za Vevče, tako jih je namreč imenoval na čast svoji ženi Josefini ustanovitolj družbe Fidelis Torpinc. S tem so vevški in drugi dve podjetji prešli v velik koncern, ki jo imol številne tvornice v vsej Avstriji ter jo bil nnj-večje podjetje svoje stroke v avstrijski monarhiji, kar mnogo pomeni, saj je imela tedaj Avstrija že veliko papirno industrijo, ki je izvažala velike količne papirja. Ta dunajska družba je zgradila leta 1889. ob Savi na Verju nasproti Medvod še novo tvornico papirja, ki pa Je lota 1910. pogorela. V letu 1890. je začela družba Leykam-Josefsthal producirati v Goričanah celulozo. Znani potres leta 1895. je zelo prizadel vevško papirnico, kjer je bilo tovarniško po-Blopje precej poškodovano, vendar je bila proizvodnja kmalu obnovljena. Lota 1910. je bil zgrajen industrijski tir iz Vevč do Zaloga. Med svetovno vojno je Izdelava zelo padla, v nekaterih obratih, kot n. pr. Goričane, kje je obrat sploh nekaj časa počival (od 1. 1915.—1930. pri proizvodnji papirja, dočim je zastoj v proizvodnji celuloze trajal manj časa). Prevzem po domačih ljudeh Po vojni lota 1918. je nastal za podjetja dunajsko družbe na ozemlju, ki je pripadlo Državi Srbov, Hrvatov in Slovenecv nov položaj, ker so bila izločena iz prejšnjega orgnnizaoijskega in gospodarskega ter državnega področja, in je nastopil čas za njih nacionalizacijo. V tej, smeri se je obrnila Ljubljanska kreditna banka takoj po prevratu na dunajsko družbo, naj ji proda na slovenskem ozemlju ložeča podjetja za novo delniško družbo, ki naj bi se osnovala. Resnično je bilo lota 1920. ustanovljena z glavnico 20 milijonov tedanjih jugoslovanskih kron delniška družoa »Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode v Ljubljani, kateer ustanovni občni zbor je bil dne 7. marca 1920. S tem se je za papirnico v Vevčah in vse obrate začola nova doba, ki je pomenila velik napredek. Naprave so bile znatno povečane in izboljšane, tako so bile izrabljene novo vodne sile, zgrajena je bila v Vevčah nova velebrusil- Za naSe gospodinje l Sodje na mizi Sadje, ki ga ponudimo domačim ali gostu, mora biti v prvi vrsti čisto. Kako neprijeten vtis napravi na vsakogar sicer lep. toda umazan sad, poleg tega pa lahko škoduje zdravju tistega, ki ga zaužijo. Bolezensko bakterije, ki »o #e nabrale po sadju na dolgi poti, ki jo Jo napravilo, preden jo prišlo do kupca, utognejo povzročiti razne nalozljive črevesne bolezni. No zadostuje pa, da sadje samo malo oplnhnemo in postavimo na mizo. Treba ga je temeljito oprati v to-koči vodi, če te ni, je treba vodo večkrat premonjati. Oprano sadje nRj se osuši, toda na takom kraju, kje,r ni izpostavljeno muham, ki bi ga iznova okužile. Kakor no smemo postreči * umazanim gadjem, prav tako tudi ne z nezrelim ln nagnitim. Na mizo spada samo prvovrstno, čisto ln zdravo sadje. Tregreto ln sparjeno je zdravju škodljivo, zmanjšana je tudi dobrota okusa. Ohladimo ga v mrzli vodi, če nimamo primerne ■hrambo. Kakor moramo paziti, kakšno sadje damo mizo, prav tako tudi v kakšni posodi. Priljubljeno so steklene sklede in plitvi krožniki, toda vselej snažno umiti in do svetlega zbrisani. Nič manj vabljivo no bo, če ga naložimo na porcelanasto ali lončono po- sodo. Nad vso lične so rnzno pletene košarice In leseni krožniki. Da no bo gost v zadregi, kam s peškami, koščicami, peclji, priložimo še mali krožnik ali kako skledico. S tem obvarujemo mizo ali prt pred sadnimi madeži, ki so gospodinji velika nadlega. K skledi jagod prldenemo žlloo, da si gost lahko vzamo, in krožnike ali plitve sko-dollce z žlicami; če ga lahko pogrešimo, dajmo tudi nekoliko sladkornega prahu. K jabolkam ln hruškam je potreben še oster nož, da si gost sad lahko olupi ali vsaj razrožo in Izreže peščlšče. Kadar postrožemo z grozdjem, porežemo vse slabo jagode. Grozdi naj bodo primorno voliki. Melone razrežemo na različne rezine. Dobro ohlajeno, če mogočo na ledu, pridobo na okusu. Za svečane prilike nudi izbrano naloženo sadje na mizi poseben okras. V ta namen uporabljamo plitve steklene sklede, nekoč šo bolj moderne visoke nastavke ali pletene nizke košarice. V eno posodo naložimo več vrst sadja, in sicer tako, da tvori Po barvi in obliki lepo skupino. Vmes se prav lepo poda nekoliko trsnega ali tudi drugega zelenja. Okusno priložen evet kako plemenito cvetlice, n, pr. vrtnico, vtis še bolj dvigne. nioa itd. Fodjetje je v teh letih dobro uspevalo ter je bilo najvočje podjetjo papirno Industrije v bivši kraljevini Jugoslaviji. V lotu 1941. se je podjetje znašlo pred novimi razmerami. S priključitvijo Ljubljanske pokrajine Kraljevini Italiji je postal podjetju odprt ves veliki italijanski trg. Podjetjo je postalo tudi eno največjih podjetij papirno stroke v Italiji, saj ima po ln-dustrijskom štetju leta 1937.—1940. Italija komaj 7 podtetij, ki so zaposlovula nad 500 delavcev, dočim jih zaposluje vevška papirnica nad B00. Tudi po proizvodnji »padajo Vevče med največja podjetja papirne stroke v Kraljevini Italiji. V glavnem pa se jo podjetju kaj kmalu posrečilo premagati začetne težave in vpoutavit obratovanje v znatnem obsegu. Podjetjo ima dajios delniško glovnioo v znesku 11.4 milij. lir, njega rezorve pa so v toku povojnih lot od 1920. daljo narslc na 10.56 milij. lir s koncern leta 1942. Družba pa ni pozabila na svoje sndclnvce, za katere je ustanovila tri socialne sklade in sicer: po-kojniski sklad za uradništvo in mojstre, de- Iz Hrvaške Minister narodnega gospodarstva prot. dr. inž. Baren je podpisal v sporazumu z notranjim in prometnim ministrom naredbo, s katero jo dovoljeno prenašati ali prevažati brez posebnega dovoljenja največ do 15 kg raznih vrst življenjskih potrebščin in do 20 kilogramov krompirja, dočim je za večjo količine potrebno oblastveno dovoljenje. Na llrvatskcm je Izšla posebna uredba, na podlagi katere je socialni minister pooblaščen poskrbeti za vse pasivne kraje. »Narodne Novlne« prinašajo zakon, s katerim so zviša družinska doklada vsem državnim prometnim uradnikom od tri tisoč na štiri tisoč kun, doklada za otroke pa na 400 kun njosečno d« dovršenega 20. leta. V Samoboru jo umrla v 57. letu starosti žena tovarnarja in trgovoa s kožami Katica Neuman. Ilrvatski dnevniki prinašajo obširne članke iz posameznih krajev v državi, kjer imajo lotos še posebno dobro žitno letino, llr-vatskl narod pravi, da jo to uspoh najskrb-nejšega obdelovanja zemlje, ki so jo Hrvat-jo lotos obdelali do poslednjega koščka. Veliki možje« ustvarjajo, a s sodelovanjem vsega naroda se gradi »država«, to je bil naslov maturitotne naloge pri višjem zro-lostnem izpitu na hrvatskih učiteljiščih. V Banjaluki bodo zgrudili veliko državno bolnišnico. V Mostaru so oblasti kaznovalo nekaj špekulantov, ki so Izrabili karto za tobak v črnoborzijanske svrhe, ln sicer po 6000 kun. Nad 10.000 knjig so darovali Zagrebčani za hrvaške borco na vzhodni fronti. Lastniki konj na področju mesta Zagreba so dobili pozive, da pripeljejo 2. avgusta na sejm svoje konje v svrho pregloda oziroma odkupa konj za vojsko. V Magrebu so se poročili; Viktor Duh, mornariški nadporočnik, in Doroteja Lužar ter slikar Goldoni in Magda Skarlčič. Zagrebške mlekarne so obvestilo lastnike mlečnih kart za otroke do 5 lot, da lahko dobo dnevno povečano količino mleka. Za otroke do 2 lot dobo v Zagrobn sedaj pol litra, za otroke od 2 do 5 let pa 3 del mleka dnevno. Zagrebški pogrebni zavod jo določil nove cene za grobove oziroma kopanje grobov; kopanje groba I. razreda 350 kun, II. razreda 200 kun, III. razrodu 10 kun. »?yoTAD7s"<< roman ▼ slikah je izšel. PrecJnnročniki za mehko vezano izdajo ga dohe v upravi »Slovenskega domač, Ljudska tiskarna, pritličje. Vezani izvodi bodo naročnikom razpolago čez nekaj dui. Cena mehko vezani Knjigi . . za naročuike »Slov. domač . . trdo v polplatno vezani . . . v celo platno na najboljšem papirju..................... , lavskl pokojninski ln preskrbovalni sklad ter podporni sklad za uradništvo in mojstre, ki so z vsakoletnimi znatnimi donacijami družbo narasli do konca lanskega lota na lepo vsoto 4,935.000 lir. JORDAN I. Nagrada delavstvu za 100 letnico na 32 lir, 25 lir, 45 lir, 85 lir. Te dni se je vršila v Vevčah soja upravnega sveta podjetja, katere so se udeležili tudi zastopniki delavstva in uradništva. Na tej slavnostni soji je bila sporočena vest, da je upravni svet podjetja za proslavo 100 letnice obstoja vevške papirne industrije sklenil izplačati vsomu urudništvu in delavstvu enomesečno plačo. berite »SLOVENSKI DOM« S Spod. Štajerskega Novi grobovi. V Mariboru je umrl 66 letni upokojeni davčni inšpektor Ferdinand Kocuvan. Pokojnik je bil značajen mož izredno mirne in prikupne nravi, ki pač ni imel sovražnika. Zal mu je bila zaradi sladkorne bolezni naklonjena trpka usoda in so mu morali pred dvema letoma odrezati noge. Zdaj ga jo smrt rešila trpljenja. Zapustil je vdovo, hčerko in sina ter širok krug prijateljev. — Nadalje so umrli v Mariboru 77 letni upokojeni višji sprevodnik Mihael Slamič, čevljarjev sin Franc Plečko iz Kačjega, v Framu pa 21 letna Tita Ko-dričevn in na Vranskem občinski uainešče* noc Miha Zuzman. Poročila sta se v Mariboru gdč. Greta Stlihlerjeva, urednica mariborskega dnevnika, in sunitetni narednik cand. med. Ernest Eeiss. Nezavestnega so našli po padcu s kolesa 32 letnega viničarja Antona Kiirbosa od Sv. Benedikta. Prav tako se je hudo ponesrečil s kolesom 49 letni posestnik Franc Novak iz Orehove vasi, ki ima notranje poškodbe. 13 letna posestnikova hčerka l!o-zika Lebova jo padla s plota in se hudo poškodovala. 7 letna Alojzijeva Damiševa iz mariborsko okolice pa je padla z lestve in si zlomila roko, 22 letna Matilda Pintarjeva iz Maribora si je s steklom nevarno ranila brado. V Lebnu na Pohorju jo kamen ranil 59 letnega Janeza Pokornija v nogo in povzročil zastrupijenje krvi. Štirje otroci so utonili. Vode na Štajerskem tudi letos zahtovajo žrtvo. O najbolj tragični nesreči pa poročajo |z Maierhofa na Spodnjem Štajerskem. Tu so 1. avgusta utonili trije .otroci, ln sicer 16 letni Franc Mnričnlk ter brata liudoir in Jože Itiedl, stara 15 in 16 let. Ne daleč od tanr je utonil 10 letni Ludvik Ulerzer, ki prav tako ni znal plavati. Trupla utopljenega Inž. Kurta Vollerja dosloj še niso našli. V mariborskem dnevniku je objavljen poziv z natančnim opisom pokojnika, katerega bo lahko spoznali, saj je bil 1.95 m visok. Pokojnikov oče bo najditelja nagradil. St. Jernej, 6. avgusta. Rodna zemlja Je sprejela v svoje začasno zavetje spet enega najboljših naših fantov. Na Zaplazu pri Čatežu Je zločinska komunistična krogla pretrgala nit življenja mlademu ln idealnemu borcu Jordanu I. iz Zaplaza pri Čatežu. Zločinci so ga pričakali v zasedi ln ga ubili, ne da bi ga pozvali k vdaji ali sploh zasliševali. Krogla je vrezala skozi zrak ln na zemljo se je zgrudil fant, ki ni v življenju storil nikomur nič žalega, temveč delal le dobrp. Bil je zgleden ln načelen fant, vreden sin slovenske matere, ki se je odločil tudi za boj prott komunizmu in njegovim zločincem. Sedaj ga ni več živega med nami, vsem nam pa je ostal v srcih njegov duh ln ta nas bo vodil v boju za našo zemljo, ki Jo bomo očistili komunističnih rabljev za vsako ceno ln za vsako žrtev. Prijatelj, spočij se, ne bomo To pozabili 1 Z Gorenjskega Smrt znanega trgovca. V Kropi Je na posestvu svoje hčerke umrl 76 letni Leo-| lioid Fiirsager, bivši trgovec v Radovljici. Kot mlad tr(^>vec je prišel še pred svetov-^ no vojno Iz Ljubljano v Radovljico, kjer sl' je na Glavnem trgu kupil hišo in uredil' trgovino. Po svetovni vojni je trgovino opustil in uredil prvo kavarno v Radovljici, sam pa se je posvetil vodstvu trgovskega gremija v radovljiškem okraju. V Kranju je občina zgradila gasilske ribnike, da se razbremeni vodovod in da ho poskrbljeno zn gašenje morebitnih požarov. Kranjski vodovod naj bi se podal)-šat do Stražišča, za kar je potrebno 200 ton železa, ki ga pa zdaj ni mogoče priskrbeti. Zato bodo zaenkrat uredili v Stražišču štiri gasilske ribnike, od katerih ho vsak vseboval 500 kubikov vode. Izredno mnogo porabijo vode nove stavbe In skladišča pri kolodvoru. Zato bo napravljen dodatni spoj do Save. Dela se bodo pričela čez mesec dni, dovoljenje je že dano. Cerknica Nova maša. Dne 15. avgusta bo v naši žnpni ecrkvl v Cerknici pel novo mašo naš rojak g. novomašnlk Rovan Ivan. Slavnostni novomašni govor bo imol g. dr. Alojzij Tomo. Novomašnik se bo v soboto popoldno pripeljal na Rakek. Tu bo v soboto popoldne, dne 14. avgusta, ob 6 v novi župni cerkvi pri slovesnih večernicah podelil novomašni blagoslov vsem iupljanom na Rakeki, Nalo so bo odpeljal v eCrknico in naslednji dan. na praznik Marijinega Vnebovzetja, pel novo mašo. Vsi se veselimo prihoda gosp. novomašni ka in velike sreče, da bomo imeli pri nas novo mašo. Iskreno čestitamo novo-mašniku ln vsej Rovanovi družinil Silovita nočna nevihta Ljubljana, 7. avgusta. Vreme v prvih dneh avgusta lahko kratko označimo tako, da vlada po dnevi huda vročina, da so res pravi vroči pasji dnevi, ko se po silnem razgretju zračnih plasti pojavljajo kratkotrajne nevihte, ln da so noči že nekoliko hladnojšer Kakor, druge dneve v avgustu Je tudi včeraj podnevi vladala prava vročina, ko Je živo srebro v toplomeru doseglo spet nad SO stopinj Celzija. Po izrazoslovju vremenarjev je smatrati za posebno vroče dneve vso one, ko so dnevna temperatura dvigne nad 30 stopinj, za navadno vroče pa ono, ko doseže temperatura nad 25 stopinj Celzija. Prava vročina traja letos pri nas že 13 dan, ko jo toplomer vselej po dnevi pokazal nad 25 stopinj. Včoraj popoldne Jo po hudi sopari začelo nebo temneti. Na obzorju so so pojavili črni koplčastl oblaki. Deževalo je. Padlo pa jo le nekaj kapljic. Ozračje se kljub temu ni dosti ohladilo. Pozno zvo-čer Je nebo spet zatemnelo. Začelo so Je bliskati. Pravo neurje, pravcati orkan pa se Jo dvignil nad Ljubljano ln okolico po noči... »Strašno Je bilo nocoj. Nevihta Je divjala,« so davi mnogi ljudje, posebno starejši, ki Yilmajo trdnega spanja, tožili in pravili, kako je neurje besnelo kmalu po polnoči. MlaJ&l Ljubljančani ln okoličani pa so mirno starim odgovarjali : »Spal sem kot ubit. Nisem čutil nič.« Takolo kmalu po polnoči, zlasti pa okoli 1 uro se je razbesnela nad Ljubljano in okolico huda nočna nevihta. Najprej jo zatulil silen sever. Ta je v divjem pišu majal drevjo in sukal vejo naokrog, podiral jo šibko drevjo, lomil po vrtovih debelo veje In na Barju Jo podrl tudi nekaj starih dreves. Dobro uro je trajalo divjanje votra. P13 je podrl po njivah tudi mnogo fižolovih pre-kel in ponekod pritisnil k tlom že visoko koruzo, ki nam letos lepo obeta. Ko Je veter ponehal, je nastala za nekaj časa grobna tišina. Okoli 3 zjutraj pa se Je nad mostom vlila silovita ploha, ki ni trajala dolgb. Naliv jo trajal kvečjemu dobre pol ure. Bilo Je tako, kakor da bi se bil nad mestom utrgal oblak. Po cestah in ulicah so so zbirale vode. Padla jo znatna množina dežja, ki je primerno dobro namočila zemljo. Bil je nočni naliv dobrodošel za vsa polja^in travnike. Po nekaterih krajih je bilo že občutiti pomanjkanje vodo odnosno moče, ker se je bila zemlja zaradi vročine močno osušila. Celo na Barju Je bila ponekod zemlja suha ln Jo pokazala že dolge razpoke. Davi Je bilo sicer močno oblačno,, toda ozračje lepo hladno in prijetno. Sostanovalec »Upom, da boste s sobo zadovoljni. Moj rajnki mož jo je imel zelo rnd. Imel je navado, da jc scciel tam pri oknn in . . .< Nova gospodinja je potegnila glavo med ramena in prenehala sredi besede. Usta go ji ostala odprta in, kakor se je zdaj zdelo mladeinn moškemu, ki jo je premeril z očmi, je postala ie manjša in Se bolj zgrbančena. Na njenem obrazu so se zlivale gube ena ▼ drugo v smehljaj. »če boste kaj potrebovali, prosim, mi kar povejte.c pri (en jc kot velikanski pajek nerodno in neokretno drsala iz sobe. Peter je odložil. Nekaj srajc, kravat, knjig, u, potem pa zdrsnila navzdol. Stran 4. >SLOVENSKT DOM*, 'dne 7- avgusta 1943. " Štev. 178. ^ \ \ x'A + l » 'i. ;.' tp - Veliki načrti za ureditev donavske plovbe Zvezni medrečni prekopi, ureditev Železnih vrat in donavske delte bi Donavo naredili za največjo prometno žilo Evrope Ko se je kravarlea presenečena obrnila v ono smer, od koder Je bil prišel oni čuden kile, je zagledala na vrhu gradišča čudnega moža, gi^LdlSčanskega zakladnika. Pred njim je stala široka kad, v katero je z veliko redesljo ščinil zlatnike. »Kaj iščeš tod?« jo Je gradlščnl zakladnik vprašal znova. Toda prestrašena kravarlea Je obstala kot visoko odžagan štor; strah pa ji je stisnil grlo, tako da ni spravila niti glasu iz sebe, le z roko jo pokazala na nabrane gobe v svojem predpasniku. m"X wp/ri, 8. Zeleni zakladnik s Kotnikovega gradišča pa ji zdajci veli: »Kravarlea, pridi bliže!« In odrevenelo pastlričko je neka neznana moč kar potegnila h kadi. Tedaj gradiščni zakladnik zaščlni, strese veliko rešeto pred seboj ter ga zasuče ne kajkrat na desno in na levo, da so se zlatniki kar sipali v veliko kad, lz nje pa se Jo v gozdno Jutro dvigal zlat prah. »Rosi, rosi ln trikrat zajml!« JI zelenec veli. »Seveda, če si se danes orosila, z roko po travni rosi in potem po svojem licu potegnila 1« Svetovna vojna je močno razmahnila plovbo na Donavi. Poprej Donava vzlie svoji dolžini 2400 km v mreži evropske celinske plovbe ni zavzemala tistega mesta, ki bi ji po dolžini ln zomljepieni legi pripadala. Predvojne statistike povedo, da je na reki Hen, ki ima 828 km plovne dolžine od Basla do Rotterdama, plulo letno za 7 milijonov 200.000 ton ladij, dočlm jo na Donavi od Regensburga pa do Galaca plulo le ladjevje v skupni tonaži 1,800.000 ton. Razlogi, zakaj se donavska plovba ni bolj razvila, so tehnični in gospodarski. Tehnični razlogi se najdejo v raznih težavah, ki jih reka zaradi svoje naravno neprikladnosti povzroča plovbi. Toda te ovire niso nepremagljivo in bi so dale z načrtnim delom odpraviti. Pač pa bo težjega značaja gospodarske ovire. Ako bi hoteli odstraniti to, bi bilo troha popolnoma pre-okrenitl gospodarstvo podonavskih držav, kajti spraviti bi bilo treba v pravo soglasje prodirajočo industrializacijo s poljedelskim značajem teh držav. Ob koncu prejšnjo vojne je Nemčija veliko storila za ureditev plovbe na zgornjem teku Donave in jo dala razstreliti plitvine in čeri, zlasti pri Kaeh-letu, ki so onomogočale plovbo skozi večji del leta. Pojavili so so tudi načrti za zvezo med Donavo in Renom. Ko bo gotov prekop mod Renom, Maino in Donavo, bodo ladje do 1500 ton nosilnosti lahko pripeljale prav do Dunaja. Preteklo leto so se začel« dela za zgraditev prekopa, ki bi zvezal Donavo z Odro. Vprašanje plovbe pa bi bilo popolnoma rešeno, če bi bili odstranjeni dve nemajhni oviri, namreč ožina pri Želozuih vratih in ustje reke. 2elezna vrata so velika ovira: tam jo polno brzic, plitvin, čeri in skal, zaradi česar so za vožnjo skozi to ožino potrebno posebno vrsto ladij, ki se no potope preveč v vodo. Promet je tod navezan na dvakratno prestopnnje odnosno dvakratno prekladanje blaga, in sicer pri vhodu in po izhodu iz ožino. Pri tem so izgublja dragocen čas in nastajajo veliki stroški. Tako je Donava DROBNE GOSPODARSKE prav za prav razdoljena na dva kosa, kar onemogoča neposredno plovbo od bližine njenega izvira pa do Izliva. Vojni časi pa so privedli do toga, da je bila ustanovljena posebna nemško-romnnska mešana tehnična komisija, ki se bavi z načrtom, kako bi s posebnimi prekopi obšla to naravno oviro in zgradila vodno cesto, ki bi bila neodvisna od stanja vode v Donavi. Načrt še ni bil objavljen in so zato neznane njegove podrobnosti, pač pa je bilo rečeno, da bosta postavljeni dve električni vodni centrali. Računajo pa, da bi izvedba načrtu zalitevala najmanj deset let ^dela. Zraven se pojavlja tndl vprašanje denarja. Vsaka ladja, ki plove skozi Železna vrata, mora plačati, pa naj je natovorjena ali prazna, po SO zlatih centcsimov za vsako tono nosilnosti, To je za koristnik^ veliko breme in zato so se velikokrat pojavljale zahteve, da bi bilo troba pristojbino znižati. Zato menijo, da bi z ureditvijo dveh vodnih električnih central dobili lep vir dohodkov, ki bi omogočili znižanje prevozne pristojbine. Druga velika težava pa je rečni izliv. Ce bi uredili ustje reke, bi omogočili, da bi tudi velike ladje s Črnega morja lahko zaplule do 450 km globoko v notranjost Romunije. Reka ima tri glavne rokave, od katerih sta važna Sulinski na jugu iri Sv. Jurija na severu. Mednarodna komisija je to vprašanje večkrat načela, pa ni mogla nikoli uspeti. Ureditev izliva bi znhtevala prav tako velike stroške kakor tudi dolgoletno delo. Japonska preobrazaje gospodarstvo Vzhodne Azije Po načelih gospodarske samopreskrbe skuša dvigniti poljedelstvo, rudarstvo in industrijo na tako višino, da si bo Vzhodna Azija kot zaključena gospodarska enota krila vse potrebe vMt, «5 - v-9;'-V. •.vTMc '-v, NEMŠKI ZGODNJI KROMPIR za Hrvaško. Kor Je letos pomladi primanjkovalo na Hrvaškem semenskega krom pirja, so spomladi uvozili lz Nemčije kar 150 vagonov semenskega krompirja. Med tem uvoženim semenskim krompirjem so bile tudj tri vrste zgodnjega krompirja. Tri vrste so posadili na najrazličnejših krajih države, da bi ugotovili, če bi se nemške semenske vrste moglo prilagoditi podnebju. Poskuse o tem vodijo zlasti državno poskusne postaje na državnih posestvih. Dosedanja poročila o uspehu so ugodna. UVOZ NEMŠKIH STROJEV v Turčijo. V okviru obnovljene trgovinsko pogodbo med Turčijo in Nemčijo Je bilo poslanih zadnjo časo več lokomotiv in 150 železniških vagonov v Turčijo. Sedaj se pogajajo za nadaljnjih 15 lokomotiv in 600 vagonov. V pristanišču 13ur-gas leži 10.000 ton najrazličnejših izdelkov lz Nemčijo, pripravljenih za izvoz v Turčijo. V zadnjem času je Turčija sprejela tudi 4000 ton strojev, strojnih nadomestnih delov in kemikalij lz Nemčijo ter 250 ton parafina iz Madžarska. MAD2ARI bi radi Izvažali opremo. Pred nedavnim so Je mudilo v Svlci odposlanstvo zastopnikov madžarsko lesne ln mizarske Industrije. Razpravljali so o Izvozu stanovanjske opreme za Svlco. Za razkošno stanovanjsko opremo Je Izvoz razmeroma lahek in Je fevlca take opreme nakupila za 100.000 švicarskih frankov. Za navadno trgovsko blago pa pogajanja še niso dokončno uspela. I.a-nl so Madžari Izvozili v Svlco vsega skupaj 60.000 stotov navadno stanovanjske hišne opreme. S tem da b! je Japonska osvojila Holandsko Vzhodno Indijo, je dobila v roke velike naravne zaklade ln donosne pokrajine, ki so jo postavile med najmočnejše go-spodarske države na svetu. Značilno je, da je Japonska s posebno politiko že začela presnavljati gospodarsko obličje Daljnega vzhoda in je v ta namen ustanovila tudi posebno ministrstvo. Jrfltonska se jo lotila gospodarske preureditve tega prostora z načeli, ki so precej drugačna od načel, ki so jih izvajali dosedanji gospodarji iz kapitalističnih držav. Temeljno načelo, ki ga sku-Sajo uresničiti, je pokritje domaftih potreb in usmeritev vse pridelave in Izddlave tako, da se bo vse prostrano ozemlje, ki jo pod vplivom Japonske, zlilo v mogočno gospodarsko enoto, ki bo svojo potrebe krila sama Prehrana je zif mnogoštevilne In hitro se množeče narode Vzhodno Azije najbolj poreče vprašanje. V toj zvozi zavzema Ilur-ma ono najpomembnejših mest. Ta država premore ogromno plodno zemlje, potrehuje lo še sprotnih rok in načrtne obnove. Po eni strani bi bilo treba osušiti preštevilna zamočvirjena tla, po drugi strani pa zapuščeno planjave z namakanjem pridobiti za .kulturno rast. S primerno regulacijo bi pridobili ogromno ozemljo ob delti reko Iravadi, ki je silno rodovitno in posebno prikladno za nasade riža. Burma sama bi lahko z rižem zalagala vso Notranjo Azijo. Splošno je znano, kako velik pomen ima riž pri prehrani vzhodnjaških nnrodov. Kakor je bila Ukrajina žitnica Evrope, tako bi podobno mesto v Aziji imela Burma b svojim obilnim pridelkom riža. Zaradi naglo rastočega prebivalstva se zlasti Japonska zelo zanima za riž iz Iiurme. Riž jo azijska pšenica Tudi Siam je velik pridelovalec riža. In-dokina je 6e pred dvema letoma izvozila več kakor milijon ton riža. Vzlio velikim bogastvom, ki jih imajo navedene države in pokrajine, pa1 se Japonska noče vdajati sladkim sanjam, da bo zmerom od drugod mogla črpati hrano. Tudi doma so začeli z vsemi sredstvi in silami pospeševati Sirjenje kulture riža,'enako pa tudi v bližnjih deželah. Končni cilj je ta, da bi si zagoto- lastno prehrano, neodvisno od tujine ne le za sedanji čas, pač pa za vselej. V tej zvezi so japonski strokovnjaki na vse pre-tege trudijo, da bi dvignili tudi gojenje pšenice in krompirja do največje mere. Mandžurija je država,/ ki jo za to kulture najbolj primerna. Japonski naseljenci v Mandžuriji in domačini sami imajo dolž- nost, da sc prehranjujejo izključno g pridelki svojih okolišev, četudi morajo do temelja spremeniti svoje dosedanje običaje. Tam ni več riža, pač pa se je treba hraniti z žitom in krompirjem. Ako bi Mandžurijo gospodarsko temeljito preorali, bi tam pridelali lahko toliko živeža, da bi so brezskrbno lahko prehranjevalo najmanj sto milijonov ljudi dočim ima ta država sedaj lo 43 milijonov prebivalcev. Japonska skuša v drugih deželah visoko dvigniti poljedelstvo, sama pa se pripravlja na to. ds bi povečala in izboljšala svojo industrijo, kor je sobi prihranila vlogo, da bo z industrijskimi izdelki zalagala ves prostor Vzhodno Azijo Kljub temu da japonska zemlja ne premore zadosti premoga in železne rude, se je znala tamkajšnja industrija razviti in doseči znatne uspehe. Primanjkljaj v surovinah mora kriti z uvozom. V tem pogledu ji prihaja kot prva na pomoč Mandžurija kot velika zakladnica naravnih bogastev. T.eži-šča premoga ln železa v Mandžuriji, na Ko- DARNOI II miglior lassativo najboljče odvajalno sredstvo reji, v narodni Kitajski so tako ogromna, da se ni treba bati za bodočnost, treba j« le podjetnih rok. denarja in trdne volje. V teh zakladih vidi cesarstvo vzhajajočega sonca jamstvo za nezadržen gospodarski razvoj in razcvit pa tudi jamstvo za dosego gospodarske avtarkije. Bivša holandska otoka Banka in Billi* ton sta ogromni ležišči boksita, s katerim Japonska hrani svojo močno razvito industrijo za izdelavo lažjih kovin. Pri tem prihajajo kot odlična sila v poštev velike vodne električne centrale, s katerimi je Japonska dobro preskrbljena. Kot važen gospodarski činilec stopajo v tem prostoru na plan tudi Filipinski otoki. Pod Amerikanci se je smelo tamkajšnje gospodarstvo razvijati ie v toliko in do tiste meje, kolikor jo hodilo to v račun ameriškim kapitalistom, ki so črpali večinoma le surovine, niso pa pustili, da bi se na tistih tleh postavila domača inudstrija, ki bi utegnila konkurirati ameriški. Tako so tam pustili vnemar veliko rudnih zakladov, delno zato, da ne bi kvarili računov ameriškim kapitalistom, delno pa tudi zato, da ne bi bili ti zakladi preveč odprti za Japonce. Pač pa so tam močno pospeševali saditev konoplje in sladkornega trsa, katerega pa je v Vzhodni Aziji toliko, da ga jo skoraj preveč. Tudi tukaj so japonski gospodarstveniki začeli orati ledino in uvedli popolno preobrazbo. Odločili so, da ho tukaj treba saditi v prvi vrsti bombaž, ki bo položil temelje za razvoj močne tkalske industrije. (CE.) M. 8. VAH Dl NE: KRIMINALNI ROMAN »Zahoga, prav Imate!« Heatta se Je po- j *RaJ pa prstni odtisi?«, »e Je oglasil trkal po čel n. »Da ml to ni prišlo na misel 1 I lleatli. Gotovo, da vam oprostim, gospod Vanče!« | »Zločinec Jih Je na kipu nalašč pustil. Spet nova obremenilna stvar za Bllssa. A »Po pravici vam povem, gospod narednik, da sem storil, kar sem le mogel, da vi ne bi opazili neskladnosti. Tudi gospod Markliam je ni opazil. (Tudi jaz nisem prišel na to. Ko pa sem objavil te svoje spomine v časopisu »American Magazine«, me Jo več bralcev pismeno opozorilo na to.) Kyle je bil res ubit tedaj, ko Je gledal v tisto polico on je že Imel pripravljen dokaz o svoji nedolžnosti. Njegova prva razlaga je bila tako preprosta ln lahka. Prijel je bil Sakhmetin kip, da ne bi stal postrani. Z drugo razlago, zakaj ni bilo na kipu kakšnih drugih prstnih odtisov, pa bi bil prišel na dan pozneje, potem ko 1)1 ga zaprli. Dejal bi, da nihče ni uporabljal tistega kipa za nekakšno gor- ob zidu. ln sicerga je morilec udaril po ^ ^ ^ da Je |m k|p enogUvno sam0 glavi od zadaj. Zdi so ml celo, da ga je udaril z erio tlstlli kremenastih ali porflr-iiatlh gorjač. Potem Je truplo položil tako, kakor srno ga našli, na glavo pa mu Je naslonil Saklimctln kip, da se komu ne 1)1 čudno zdelo, zakaj je lobanja tako močno razbita.« »Pa če bi tl ne bil zagledal tistega obročka. ki je visel z zavese?..je vprašal Markliain. »Vse Je bilo tako pripravljeno, da smo ga morali zagledati. Ce ga ne bi bili opazili, bi nas 1(11 prav gotovo Bllss sam opozoril na t0 posebnost.* Skrivnosti z nevidnega bojišča Kravarlea pa se je zdajci ovedla, du » se davi niti ni utegnila ob htlnjskem po- <• toku umiti, niti Bi z Jutranjo roso obraz d orositi; ni bila torej toliko čista, da bi j lahko brez nevarnosti zase trikrat zajela zlatnikov iz zakladnikove kadi. Zato so brž zasuče in Jo z gradišča odkurl, kolikor so jo le noge nosile. Predpasnik se Ji Je bil na begu razvezal ln nabrane gobe so se razsule po brež- Vohunski spomini i» prve svetovne vojne smrtnonevarna past, ki da jo je nastavil Salvetcr. Vsako stvar, ki bi govorila proti njemu, Je Bllss obrnil tako, da Je bila dvakrat obremenilna za Salvetra. Poglej na primer zgodbo o prstnih odtisih. Navidez ao bili zelo obremenilni za dr. Bllssa. A že Je Imel pripravljen krasen protidokaz: Včeraj zjutraj Je Imel na nogah copate ln v njegovi delovni solil smo našli en sam teniški čevelj. Drugi čevelj je bil v njegovi spalnici, točno na tistem mestu, kjer Je Ml dejal, da ga jo prejšnji večer pustil... Bllss je prinesel lz spalnice samo en čevelj, ga pomočil v kri, naredil z njim stopinje, potem pa je krvavi čevelj skril v papirni koš v svoji delovni so-^ bi. Hotel Je, da najdemo tiste krvave sle-t dove ln Izsledimo čevelj, kar so Je po zaslugi gospoda narednika tudi res zgodilo. Njegov odgovor glede krvavih sledov bi hll. potem ko lil ga zaprli, verjetno tale: Nekdo, ki Je Imel v hišo prost dostop, je moral priti v mojo spalnico, vzeti čevelj, ga odnesti ln potem narediti krvave stopinje z namenom, 33f da lil zvalil sum name.« Bilo je vedno Hujše in hujše. Kazalo je, da se bom spet onesvestil in začel se me je lotevati strah. Nenadno pa se mi je zazdelo, da sli-šim glas, ki me ogovarja. Prisluhnil sem pozorno, kar sem le mogel, potem pa sem začel previdno odvijati suknjiči ki nih tleh. Za njo pa je zakladnik zaklical: A sem ga imel zamotanega okoli glave. »O, dekla, kravarlea! Ko bi se bila davi ,» ^e?;.m *?>J° dvoma. Ne t o mi je g - z roso umila, bi bila ves ta zaklad do-Jvonl. Glas, ki sem ga slišal,je bil nekam bila in mene prekletstva rešila! — Tako pošastno votel, kakor da prihaja iz groba, pa se še ni niti rodilo otroče, ki me boi Snel sem si suknjič z ?a. rešilo, čeprav že raste na gradišču smre- ) trenutek pogledal, kje bi bil človek, ki ka za njegovo zibelko.« J mi Ž°vori. Toda nisem videl nikogar. a ______________________________ Bela celica je bila prazna, docela prazna, M" y' BEia—aon— ^ kaltni* poprej, ko sem tipal po stenah. i > Glas pa je še vedno donel iz^ vseh (ikotov tistega malega prostora. Zdelo se ClODrO VOlJO \mj jEi Ja je človek, od katerega ta glas Eno Številko vel! Očka pelje svojega prihaja, čisto blizu mene, skoraj tik ob sinka v trgovino, da mu kupi obutev. Čaka meni. Govoril mi je: in čaka, da pride na vrsto. Ko ga uslužbe- »Vohun si! Vohun si! Vohun si!« 3? pl" & A \ .Pošastni glas ki je morda prihajal iz katl, pa dajto raje 33.« i zvočnikov, skritih nekje v stenah in • i stropu tega peklenskega prostora, je bil Ravnatelje. Matevž pride iz gostiln«, prav tako grozen kakor Juč, ki , m? je kler se ga je za silo nalezel. Malo vstran ga nagiblje. Skuša no zravnati ln zagodrnja sam pri sebi: »Zlodja vendar! Ali je vse vito zlezlo samo na eno stran!« slepila. Nepretrgoma je ponavljal samo en stavek: »Vohun si!« Ta enolični, nepretrgani, grozeči stavek mi je udarjal po glavi kakor kladivo. Dejal bi, da je spričo njega grozotnost luči, ki me je oblivala, malo zbledela. Znova sem pograbil suknjič, si zavil glavo vanj in si obupno mašil ušesa rokami. ...... Toda zastonj! Tiste besede, ki jih je Ogovoril neznani glas iz stene, so mi ne-. ubranljivo vrtale po možganih v pravil-V fot«. TvlnkonTJm rie-Kih presledkih, kakor da tiktata ura, ka- «5?« ~ Ufienec: »Štiri tisoč.« — »Knko mo- terc udarcem ne morem uiti. rc-š to vedeti?« — Učenee: »Oprostite, go-i y tistih strašnih trenutkih, ko je ze spod učitelj; saj ste rekli, samo še eno ^ bil po meni blaznost s svojimi kremp-vprašanje. To je d« le Arugo.t *riu v Po razmerah. A.: »O. tftko pozno Se naokrog.1 — B.: »Veste, prej ko smo imeli še kokoške, sem šel k počitku hkrati z njimi. Zdaj sem pa že vse pojedel.« * Cviček. A.! »Kajne, takega cvička pa pri vas ne premorete!« — 11.: »Prav res, Tako robo imamo mi za sulato.« lji, sem se, ne vem kako, spomnil nekaterih prividov iz fantastičnih zgodb, ki jih je pisal Amerikanec Poe in pa nekateri francoski pisateljski čudaki iz 19. stoletja. Te reči sem včasih pazljivo prebiral in zdaj se mi je nehote obudil spomin nanje. Spomnil sem se tudi na zanimive poskuse drznega francoskega zdravnika za živčne bolezni dr. Charcotja. Temu se je z enoličnim udarjanjem na boben posrečilo doseči presenetljive spremembe v duševnem doživljanju njegovih bolnikov. Toda navzlic tem spominom le nisem mogel pozabiti glasu, ki je govoril kar naprej. Vročina je bila vedno hujša, vedno bolj dušeča in moreča. Ne vem kako, da se me je zdaj začela lotevati neubranljiva želja, da bi se smejal. Premagoval sem se, kar sem mogel, in stiskal zobe, kar se je dalo, toda vseeno sem čutil, kako se mi čeljusti same od sebe razklepajo in kako se me loteva blazno poželenje, da bi se krohotal. , . Vedel sem, kaj se bo zgodilo. Se trenutek, pa se moje roke ne bodo več pokorile moji misli in bodo delale po svoje. Prsti se mi bodo skrivili kakor kremplji, pograbili suknjič, ki mi je branil obraz, ga strgali z glave in tedaj i bo luč, vsa ta pošastna svetloba, pograbila in zajela, kakor zajamejo plameni na grmadi človeka, ki ga je treba se-žgati. Ne, ne, samo tega ne! Moram se upirati in biti kos tej nemogoči muki! Mo-ram pregnati iz glave blazne privide, ki mi vrše po ubogih možganil)! Kaj neki pomeni ta živozelena ne skončna trata, ki sem jo kar na lepem zagledal pred očmi? Kaj pomeni to pisano cvetje, ki se mi približuje bolj in . .. . i i-i In nazad- \ Markliam jo prikimal. sem bil *e člRto prepričan, da je' on nedolžen, zlasti še tedaj, ko smo ugotovili, da Je 1)11 v njegovi kavi opij.« »Eh, ta presneti opij! Neizpodbitni dokaz o Bllssovl nedolžnosti! I’rnv gotovo pred nobeno poroto Bllssa ne hi obsodili, ko hi slišali, da Jo nekdo natresel v njegovo kavo opija, kaj ro razumel. Poslali ste Hanlja..« »Bilo Je vse zelo enostavno! Vedel sem, kje Jo b(l °PlJ ,n sem hotel 1« ugotoviti, i koliko Hnnl ve o tem.« i »Hazumem, kaj hočete reči, gospod narednik,« se je oglasil Markliam. »Da opija iih reči! Kaj zasliševanje tretje stopnjp!(i niso našli v Salvctrovi sobi...« To so vse skupaj otročarije! Najčudovi-i »Ne?« Vanče Je pogledal proti hodniku, tejši način za izpraševanje je bleščeča i »Hani!« Egipčan Je odprl vrata, se celica. To vam je sodobna, nova mu-i »Poslušajte«. Vanče ga Je pogledal na-ka sad dvajsetega stoletja. Vi ste to A ravnost v oči. »Zelo vas občudujem, dn se preskušnjo čudovito prestali. Zdaj smoi znate tako potnjltl, a rad M vedel, kako jo prepričani, da ste res naš prijatelj mA r nekaterimi stvarmi v resnici, kje sto nas« zanesljiv človek ter vam lahko zaupamo. |( opij?« . ^ ‘Oalje.J t v