POŠTNINA Pl-AČANA V GOTOVINI VEČERN TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 'UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 28. decembra 1938 NAROČNINA NA MESEC: PrejemiD * upravi ali po pošti 10.— din. dostavljen na dom 12.— din. tujina 25. — din Cena din 1 — Nacionalisti ne bodo dosegli cilja Ki ub zmagoslavnim poročilom iz tabora španskih nacionalistov se zdi, da od?or republikanskih Kataloncev ni strt in da se bo tudi na novešs Francova ofenziva ponesrečila — Poročila iz nacionalističnega, republikanskega in nevtralnega vira PARIZ, 28. decembra. Na katalonskih frontah se bijejo dalje bitke med nacionalisti in republikanci, ki so po splošni sodbi najbolj krvave od vseh dosedanjih. Nacionalisti poročajo neprenehoma o velikih uspehih, vendar se zdi, da tudi s to ofenzivo ne bodo dosegli zaželenega cilja. Pričakovali so, da se jim bo posrečilo z naglim napadom streti odporno meč Katalonije in prodreti do Barcelone, s čimer bi bilo to bojišče likvidirano na enak način, kakor je bilo baskiško. V tem primeru bi ostalo samo še bojišče od Madrida do Valencije in usoda republikancev bi bila dokončno zapečatena. Toda te nevarnosti se zavedajo tudi Katalonci, ki so se na ofenzivo čet generala Franca temeljito pripravili in zgradili več utrdbenih črt, ki so skoraj nezavzemlji-ve. Nevtralni vojaški strokovnjaki sodijo, da bo kljub nasprotnim vestem iz Burgesa, tudi ta ofenziva nacionalistov ostala brez odločitve. NACIONALISTIČNO POROČILO. bllkancev je zelo močan, čeprav so vrgli nacionalisti v boj zelo veliko število letal, ki skušajo onemogočiti zveze prvih bojnih postojank s preskrbovališči z mu-nicljo in hrano. Vendar nacionalistična letala doslej še niso mogla omajati morale republikanskih čet Razen tega je položaj republikancev zlasti pri Lerldi v toliko ugodnejši, ker sc nacionalisti tam zaradi lastnosti terena ne morejo posluževati tankov. Na tem terenu so zgradili republikanci svoje obrambne položaje, ob katerih so se doslej razbili vsi nacionalistični napadi. V novi Francovi BURGOS, 28. decembra. Nacionalistični glavni stan poroča: Nacionalistična božična ofenziva na frontah Katalonije se je tudi tekom včerajšnjega dneva uspešno nadaljevala. Nacionalistične čete so osvojile več krajev, med njimi tudi mest in zasedle najpomembnejšo katalonsko elektrarno. V ozemlju med rekama Segre in Ebro, južnovzhodno od Le-rlde, so nacionalistične čete zavzele več vasi z napadom na nož. V teku zadnjih operacij je bilo zajetih okoli 7500 Špancev, ki so se bojevali v republikanskih formacijah. Nacionalistična ofenziva se nadaijuje tudi danes po izdelanem načrtu. Nacionalistične divizije osvajajo določeni teren in se pripravljajo na nadalj- pi-eb'Ss^°Vni'nikjerpustilo°vSi7n I,NE 80 DEMONSTRACIJA, ITALIJANI NE ZBIRAJO ČET OB SOMALIJI IN CHAMBERLAIN TER HALIFAX SE NE BOSTA USTAVILA V PARIZU. ofenzivi sodeluje 6 armadnih zborov in korpus legionarjev, sestavljen iz štirih italijanskih divizij. Ena od teh divizij je napadalna, popolnoma motorizirana in služijo v njej sami ardlti. Ta divizija je I bila vržena v boj z silovito silo, a ni dosegla nobenih uspehov, ker se ni mogla poslužiti tankov. Brez uspeha so ostali tudi ponovni letalski napadi na Barcelo no. Protiletalske baterije so nacionali stična letala odbila in jih prisilila, da so morala odvreči svoje bombe še pred ciljem. Tako so popadale bombe v morje in niso povzročile nobene škode. NOV NAPAD NA BARCELONO. BARCELONA, 28. decembra. Reuter poroča: Ob priliki včerajšnjega najnovejšega nacionalističnega letalskega napada na Barcelono, je nacionalistična bomba zadela v pristanišču angleško ladjo Stan Croft«, ki se je potopila. Tudi več hiš v mestu je bilo zadetih in poškodovanih, število žrtev po trenutno še ni znano. Bombe so padale večinoma v pristanišče in napadalci sploh niso mogli doseči središča mesta, kakor so namera vali. Zaoiski Odločen francoski demanti mest, ampak je povsod počakalo na na cionalistično vojsko. Ofenziva je na nekaterih mestih, posebno med rekama Se-gre in Ebro, prišla tako naglo in silovito, da republikanci niso več mogli izvesti svojega načrta o umiku In so tako čete generala Franca dobile v svoje roke bogat vojni plen in mnogo ujetnikov, ki niso pričakovali, da bodo v svojih položajih tako naglo obkoljeni in prisiljeni, da se vdajo. Nacionalistično letalstvo je kljub najolabšemu vremenu neprenehoma v akciji in onemogoča koncentracijo republikanskih čet na novih obrambnih postojankah. Republikanci skušajo zgraditi sedaj v globini 30 km novo obrambno Črto, a nacionalisti upajo, da bodo tudi te postojanke zavzeli, še preden bodo dograjene. republikansko poročilo. BARCELONA, 28. decembra. Uradno se poroča, da so bili v zadnjih petih dneh ®^ki;i vsi napadi nacionalističnih čet. RcpucJkcnckl položaji na fronti, na kateri so nacionalisti prešli v ofenzivo, niso nikjer resno ogroženi. Tekom včerajš-nic3a dneva so vodiii nacionalisti zaradi velikih izgub v zadnjih dneh svoje ope-rr-;J2 z:Io previdno in stalno le pod za-ščilo letalstva. Nacionalisti so razvili Svoje akcije na skupni dolžini 100 km. Na vs:j tej degi fronti se je posrečilo flncionr.IIslcm edino na enem samem me-6 a doS"či popustitev republikanskega °-;:ora, na vc;h drugih so bili odbiti z bi :k:o vc:I!:>il Izgubami. Doslej ni pa-‘ -1 v scvrrinc roke niti en sam strate-V-o va:;cn pc!o2c|. Lahko se sod', da se fr nacionalistična namera ponesrečila in bo položr.j rcrnbHkancev ostal slej ko Pr2j nespremenjen. NEVTRALNO POROČILO. PARIZ, 28. decembra. Avala. Agencija Havas poroča: Mednarodni položaj se od včeraj obravnava v nekaterih listih na način, ki širi neresnične in zlonamerne vesti v obliki senzacij. Tako trdi n. pr. neki angleški dnevnik, da bo pomenilo sedanje Daladierjevo potovanje na Korziko in v Francosko severno Afriko izrecno vojaško demonstracijo Francije proti Italiji, katere nasledek da bo koncentracija italijanskega bojnega brodov-ja. List hoče vedeti, da bo spremljalo Daladierja na njegovem-’ potovanju 23 francoskih bojnih ladij. Ta vest Je po zatrdlin s francoskega uradnega mesta po- polnoma brez vsake podlage. Daladier bo potoval prve dni januarja na križarki, ki jo bodo spremljali le trije rušilci, in še to le zaradi tega, ker ni le predsednik vlade, ampak obenem tudi vojni minister. Njegovo potovanje bo izključno inšpekcijskega značaja. Prav tako so neresnična vsa poročila o zbiranju italijanskih čet na meji francoske Somalije (Džibutl). Angleški listi pišejo dalje, da se bosta sir Chamberlain in lord Ha(ifax ustavila na svojem potovanju v Rim v Parizu. Tudi te vesti je treba obžalovati, ker samo škodujejo mednarodnim od-nošajem. Zbližanfe z Madžarsko PRIČAKOVATI GA MORAMO NAJKASNEJE PO OBISKU GROFA CIANA MESECA JANUARJA PRIHODNJEGA LETA. RIM, 28. decembra. V italijanskem tis-1 ne že prej. Obisk grofa Člana bo zato ku se ponavljajo še vedno odmevi za-1 le logično nadaljevanje utrjevanja prlja-dnjega obiska italijanskega zunanjega mi- j teljstva in mirovnega sodelovanja med nistra grofa Ciana na Madžarskem. Listi j Italijo in Balkanom na eni ter Podonav-razpravljajo s tem v zvezi zlasti o zbli- ietn na drugi strani, ževanju med Madžarsko in Jugoslavijo ter o odmevih tega zbliževanja v ostalem svetu, v prvi vrsti v F.anciji in Angliji. Tako pravi »Giornale d’ Italia«, da mora biti zbližanje Madžarske z Jugoslavijo samo logični nasledek prijateljstva, ki druži Italijo in Jugoslavijo. Italija ne more dovoliti, da bi obstajala med Budimpešto in Beogradom nesoglasja, ki bi samo motila novi mirovni red v Podonavju. Madžari se morajo zato otresti svojih starih predsodkov in stopiti na nova pota. Zato je tre-1 ba pričakovati v kratkem zadevne inicia-1 tive s strani Budimpešte, na vsak način rol je ukazal, da aretirajo vse železhi Angleško svobodno zidarstvo Angleška Velika frarnazonska loža je bila ustanovljena 1. 1717. Druga je bila irska (1726) in tretja škotska Velika loža (1735). Iz angleške lože so se razvile tudi vse druge po svetu. Ta tajna organizacija, ki obstaja že preko 220 let, šteje v Angliji med svoje člane nekaj zelo znanih osebnosti, na čelu so člani kraljevega doma. Štirje otroci pokojnega kralja Jurija V. so bili ugledni masoni. Sedanji angleški kralj je bil 12 let provincijski veliki mojster v Middlesexu, Kentski vojvoda je od 1. 1934. veliki mojster v Wilt-shireu. Preden je stopil angleški kralj Edvard VII. na prestol, je bil veliki mojster angleške Velike lože. L. 1901. pa ga je zamenjal vojvoda Connaughtski, ki ie nedavno odstopil. Takrat je bilo 2860 lož včlanjenih v angleški Veliki loži. Sedaj pa jih je že 5757, od teh v Londonu samem 1258. Razen naštetih je še veliko popolnoma nezavisnih lož v angleškem imperiju, tako 9 v Kanadi, 6 v Avstraliji in ena v Novi Zelandiji. Angleška Velika loža je v prijateljstvu z 49 ložami v USA, 6 v Mehiki in Srednji Ameriki in 12 v Južni Ameriki. V Evropi se je veliko iz-premenilo, ker sta Nemčija in Italija prepovedali svobodno zidarstvo. Angleška Velika loža ima zveze s skandinavskimi, holandskimi, švicarskimi in ložami v nekaterih balkanskih državah. Ukrajinsko posvetovanje LVOV, 28. decembra. Avala. Agencija Stefani poroča: Osrednji izvršilni odbor Ukrajinske stranke na Poljskem se je včeraj sešel v Lvovu, da razpravlja o položaju, ki je nastal po odklonitvi zahteve po ukrajinski avtonomiji s strani poljske vlade in seima. ARETACIJA ŽELEZNIČARJEV V ROMUNIJI. Proti lažnivcem Ostre ukrepe proti razširjevalcem lažnivih vesti je sklenila argentinska vlada. Zaradi lažnivih vesti, ki so povzročile padec papirjev na tržišču, so izdali ukaz za aretacijo dveh Nemcev, bančnih direktorjev v Buenos Airesu. Oba sta ušla. Anglija je na Vzhodu varna Koncem leta 1939, bo izgotovljena najmočnejša pomorska trdnjava na svetu, Smgapore. Imenuje se prav za prav Se-etar, v Johore Slraitu pri Singaporu Gotovo bo najmodernejše pristanišče, ki ahko sprejme največjo mornarico; utrdbe, ki so največje na svetu, bodo izgotovili do zadnjega topa in tudi veliko letališče bo izročeno svojemu namenu. Dve največji angleški ladji lahko istočasno popravljajo in tudi najrazličnejše poškodbe ladij bodo tu popravili. Skladišč in tankov za bencin je toliko, da lahko oskr-)ijo vso angleško mornarico. Več tednov bi sovražna mornarica potrebovala, da pride v bližino utrdb, preko pa je teoretično nemogoče priti. To strategično važno oporišče so gradili 15 let. Stroški znašajo do sedaj okoli 5 in pol milijarde dinarjev. Topovi najtežjega kalibra jo skriti pod zemljo in protiletalska obramba pravijo, da je edinstvena. Do sedaj je bil angleški imperij v vojnem pogledu na zelo slabih nogah, ker razen obeli do mačih luk, Porthmoutha in Rosyiha, m bilo v vsem imperiju niti ene luke, ki S, ’mela doke za težke vojne ladje. Sedaj pa se bo lahko angleška mornarica zatekla v Singapore in ji ne bo treba pinti v Anglijo na popravilo. \ »Sovražnik domovine" Veliki zgodovinar in filozof Benedetto roce živi še vedno v Napoliju, navzlic svojemu odklonilnemu stališču do fašizma. Režim pa ga pusti pri miru. Zadnjič je dal Croce nekemu švedskemu listu izjavo, v kateri obsoja protižidovske pogrome v nekaterih evropskih državah. »Tevere« piše, da je Croce dal izjavo BUKAREŠTA, 28. decembra. Kralj Ka- Djn, , . ... , : i je ukazal, da aretirajo vse železfti-! takoj potem, ko so bili tudi v Italiji izda- pARliit 28. decembra. Po zadnjih ve-^Ja vsaj takoj po obisku italijanskega zu-, carje, ki so krivi, da je prišlo do nesreče, 5 nj nrotižidovski zakoni in se s tem no Jj h.8 katalonskih front se boji nada-, nanjega ministra grofa Ciana v Beogradu1 pri kateri je bilo 93 mrtvih in 250 ranje-jnovno postavil na stran sovražnikov Itn' z veliko srditostjo. Odpor repu- meseca januarja prihodnjega leta, akoinih. 1 lije. Maribor, 28. decembra. Ob istem času, ko sta Ribbentrop in Bonnet podpisala nemško-francosko deklaracijo, je italijansko časopisje vodilo ostro kampanjo proti Franciji. In nemško časopisje je podprlo in še podpira -italijanske zahteve. »Times« so poročale, da si je Ribbentrop v Parizu izrecno pridržal pravico, podpirati Italijo. Po italijan-sko-nemškem dogovoru s 4. decembra so postale italijanske zahteve zahteve osi Rim-Berlin in s tem seveda izredno pridobile na svoji ostrosti. Vse kaže, da smo na začetku enotne, velike kampanje. V dokaz enotnosti kampanje je sredi meseca obiskala italijanske utrdbe na tuniško-libijski meji mešana nemško-italijanska misija generalštabnih častnikov. Ni pa povsem jasno, v koliko so italijanske zahteve zahteve za vsako ceno in v koliko so samo licitacija, zlasti licitacija za dosego italijanskih pretenzij v Španiji. Kajti del italijanskega časopisja pač nedvomno zahteva teritorialno zasedbo Tunisa, toda »Lavoro fascista« Je n. pr. zahteval samo poseben režim za italijanske naseljence v Tunisu. Toda tudi Hitlerjeve zahteve glede sudetskega ozemlja so bile še letos spomladi obsežene samo v osmih točkah programa iz Karlovih Varov. Vsekakor utegnejo v najbližji bodočnosti postati italijanske zahteve teritorialne, ker razpolaga Italija v Tunisu z narodno manjšino 90.000 Italijanov, ki so v večini organizirani v fašističnih ustanovah, le manjši del je antifašističen. Delovanje fašističnih organizacij v Tunisu se je seveda vršilo po direktivah italijanske vlade in italijanskega konzula. Fašistična Italija pa se ne more pri svojih zahtevah opreti na svoje narodne manjšine na Korziki, v Savoji in Nici. Tudi v kolikor so te manjšine narodnostno zavedne, ni misliti na kakršen koii iredentizem. Zlasti ne pri najštevilnejšem sloju Italijanov, pri delavcih, ki so po veliki večini organizirani v francoskih delavskih organizacijah. Vdanostna izjava Garibaldijeve legije je eno izmed številnih potrdil, ki pričajo o privrženosti v republiki Franciji bivajočih Italijanov. Bržkone so od italijanskih zahtev najbolj konkretne tele: udeležba Italije v kompaniji Sueškega prekopa, Djibouti, in prižnanje pravice vojskujoče se stranke Francu. Italijanske zahteve zadevajo tako Anglijo kot Francijo; izpolnitev teh zahtev bi pomenila popolno nadvlado in samovlado Italije v Sredozemlju. Z za-vzemotn Tunisa bi Italija predelila Sredozemsko morje, ker bi s Pantellerije, njene nove, že izgrajene pomorske baze nasproti Bizerte, obvladovala Sicilski kanal. Na italijanski in nemški strani se poudarja, da odgovarjajo italijanske zahteve sprememb v moči narodov, porastu moči italijanskega naroda in ditia-mizmu. Na italijanski strani se dalje poudarja, da je Italija zbrala pod svojim vodstvom muslimanske narode, da je postala »Italia musulmana«. Po tej italijanski koncepciji zato ne morejo služiti za osnovo ureditve italijanskih odnosov La-val-Mussolinijevi dogovori iz 1. 1935. Francoski odgovori na italijanske zahteve so enostavni. Predvsem je merodajen kategorični govor francoskega zunanjega ministra pred zunanjepolitično komisijo poslanske zbornice. Bonnetov odgovor kulminira v stavku: Francija ne bo odstopila pedi svojega ozemlja; vsak poskus, ki bi hotel uresničiti zahteve po francoskem ozemlju, bi vodil v vojno. Nadaljnji odgovori so: odpošiljate v čet v Maginotovo linijo na luniško-libijskl meji, policijski ukrepi proti italijanskim agentom v Tunisu in velika kampanja francoske levice. Italijanske zahteve so predvsem neprijetne francoski desnici in francoski diplomaciji, ker podirajo eno izmed glavnih njihovih zunanjepolitičnih tendenc. Francoska diplomacija že pet let zaman skuša doseči zbližanje z Italijo. Pri tem je francoska diplomacija ves čas računala na razlike med interesi Italije m Nemčije. Ta akcija francoske diplomacije je zlasti razvidna iz naslednjih poskusov: Laval-Mussolinijevi dogovori januarja 1. 1935. Ko je italijansko-abesinska vojna spravila ob veljavo te dogovore, je Lava! skušal z znanim Hoare-Lavalovim predlogom rešiti italijansko-abesinski spor v korist Italije. Marca 1936 je Flan-tliti preprečil v Ženevi sankcijc. ki bi Usoda madžarskih Slovakov KRVAVI DOGODKI V SURANJI. SLOVAKI ZAHTEVAJO VRNITEV K SLOVAŠKI IN PRIDRUŽUJEJO SE JIM CELO MADŽARI. BRATISLAVA, 28. dec. Nezadovoljstvo, ki je nastalo ne samo med slovaškim, ampak tudi med madžarskim prebivalstvom v od Slovaške odcepljeih krajih, vedno bolj narašča in povzroča Madžarom težke skrbi. Mnogi slovaški kraji zahtevajo zaradi obupnih gospodarskih razmer in narodnega zatiranja, da se vrnejo Slovaški, in kar je zelo značilno, podpirajo jih pri tem tudi mnogi Madžari. Madžarska oblastva posegajo zaradi tega po najbrutalnejših sred- stvih. Tako so v Suranji madžarski orož niki napadli na Sveti večer in na Sveti dan slovaško prebivalstvo, ko se je zbralo pred cerkvijo, in uporabili pri tem tudi orožje. Orožniki so nekega moš kega in neko dekle ubili, več pa so jih ranili. Pred madžarskim terorjem je pobegnilo mnogo Slovakov z Madžarskega na Slovaško. Slovaški kraji zahtevajo najodločneje, da se jim dovoli svobodna odločitev o nadaljnji pripadnosti. Konec komunizma v ČSR Z DANAŠNJIM DNEM JE RAZPUŠČEN A KOMUNISTIČNA STRANKA TUDI NA OZEMLJU ČEŠKE, MORAVSKE IN ŠLEZIJE. PRAGA, 28. decembra. Uradni list češko-slovaške republike objavlja danes sledečo odredbo notranjega ministra: »Vlada češko-slovaške republike je v smislu člena 8 vladn'h pooblastil z dne 23. decembra 1938. razpustila Komunistično stranko Češko-Slovaške (Sekcija komunistične internacionale v ČSR) na ozemlju češke. Moravske in Šlezije, ker je njeno delovanje ogražalo javne inte- rese. Razpust se uveljavlja z objavo v uradnem listu češko-slovaške republike«. Obenem z objavo tega ukaza je vlada zasegla vse premoženje, arhive in spise razpuščene komunistične stranke. Ker je bila komunistična stranka na Slovaškem jn v Karpatski Ukrajini že prej razpuščena, je sedaj prepovedano njeno delovanje na vsem ozemlju ČSR. Turčija hoče biti varna GOVOR PREDSEDNIKA REPUBLIKE ISMETA INENIJA REPUBLIKANSKE STRANKE. NA KONGRESU ANKARA, 28. decembra. V govoru,, ki ga je imel na kongresu turške republikanske stranke, je predsednik republike Ismet Ineni orisal značilnosti Kemalovega režima in naglasil, da je Turčija edina država na svetu, ki je uresničila svoje vojaške, politične in socialne težnje v neprekinjenem sodelovanju s parlamentom, ki je permanentno zasedal. Ko je dalje naglasil ,da je cilj režima zagotoviti blagostanje turškega naroda, je dejal: ■_ j žir vimo v času negotovosti. Naša iskrena želja je, da bi živeli vsi narodi v bratstvu kakor člani iste družine, prežeti z istim razumevanjem medsebojnih težkoč. Naši ukrepi in naša trdna volja pa žal ne zadostujejo, da bi mogli z gotovostjo sklepati, da bomo mogli v primeru vojne ostati ob strani. Zaradi tega je nujno treba, da nadoknadimo vse potrebno za svojo obrambo, kar smo doslej zamudili." Naglasil je dalje solidnost republikanskega režima in pravice, ki pritičejo vsakemu državljanu, da sodeluje pri krepitvi naroda in države v 'cilju zagotovljene bodočnosti. Amerika in Daljni vzhod V WASHlNGTON BOSTA POKLICANA AMERIŠKA POSLANIKA NA |APON- SKEM IN NA KITAJSKEM. WASH1NGT0N, 28. decembra. Avala. Havas poroča: Namestnik državnega tajnika zunanjega ministrstva USA Summer-Wells je dal zastopnikom ameriškega tiska izjavo, v kateri je dejal, da je ameriška vlada po svojem poslaniku v Tokiu ponovno opozorila japonsko vlado na vsa vprašanja, ki so v zvezi s spoštovanjem pakta devetih sil in politiko odprtih vrat na Daljnem vzhodu (Kitajski). Japonska vlada se na vsa ta opozorila doslej ni ozirala. V zvezi s tem se tu zatrjuje, da oo Roosevelt poklical tokijskega poslanika v Washingtonu, da poda podrobno poročilo o položaju. Obenem prispe v Wa-shington tudi ameriški poslanik pri kitajski vladi maršala čangkajška, Johnson. Tako se bodo temeljito pretresla vsa vprašanja Daljnega vzhoda, kolikor in-teresirajo USA in določeni bodo nadaljnji ukrepi. Poneverba 400 milijonov NOVA FRANCOSKA AFERA, KI UTEG NE DOSEČI OBSEG ZNANE SVOJE- ČA3NE AFERE STAVISKEGA. PARIZ, 28. decembra. V velikem francoskem filmskem podjetju Pathe Natban so odkrili veliko poneverbo, ki bo, kakor vse kaže, postala največji francoski javni škandal po znani aferi Staviskega. Dosedanja preiskava, ki jo potrjujejo tudi izjave zaprtega glavnega ravnatelja podjetja, je ugotovila, da znašajo skupne poneverbe okoli 400 milijonov francoskih frankov. Zatrjuje se, da so v to umaza- no afero zapletene tudi mnoge zelo ugledne osebnosti in da bo nadaljnja preiskava odkrila senzacionalne stvari, ki bodo kompromitirale poleg drugih tudi znane francoske politike, ki so še do nedavnega igrali veliko vlogo v francoskem političnem Življenju. Namiguje se tudi že konkretno na neke osebnosti. V ozadju vse afere so pa po zatrjevanju Židje. prepovedale uvoz petroleja, premoga in železa v Italijo. Ravno Francija je v največji meri kršila sankcije. Takoj po za-vzemu Adis Abebe je Francija odpoklicala svojo tamkajšnjo posadko in že februarja 1937 ukinila svoje poslaništvo v Abesiniji. Letošnjo pomlad je francoska vlada poskusila zbližanje z Italijo. Francoska delegacija se je najbolj zavzela za »ureditev« abesinskega vprašanja na letošnjem majskem zasedanju Društva narodov. In končno je Francija brez vsakih protiuslug priznala italijanski imperij in zasedbo Abesinije s tem, da je poslala novembra v Rim novega veleposlanika. Ali bo Francija zdaj opustila svojo tendenco iio zbližanju z Italijo? Ali bo po- kazala odločnost? To zavisi od podpore, ki ji jo bo nudila Anglija. Kako daleč bo šla ta podpora? Dozdaj obstoji v Pertho- vi demarši v Rimu. Italijanske zahteve smatra Anglija za kršitev statusa quo, Ki ga določa angleško-italijanski dogovor. Toda Chamberlainove lepe besede o francosko-angleškem prijateljstvu ne ustvarjajo za Anglijo nobene obveznosti, angleški premier bo šel v Rim in »Times« smatrajo italijansko zahtevo po udeležbi v Sueškem prekopu kot upravičeno. Kot v mnogih drugih evropskih proble mih je tudi vitalijansko-franooskem sporu ključ za rešitev problema v Londonu. J. F. (Pariz) Pet milijard za varnost Angležev LONDON, 28. decembra. Načrt čuvarja državnega pečata sira Johna Andersona, , po katerem se zgradijo po vsej Angliji velika zatočišča proti napadom iz zraka, . ki je bil v zbornici že sprejet, se bo pričel že v kratkem realizirati. Najprej bodo v ta namen preurejene kleti mestnih hiš, nato pa bodo zgrajena tudi velika skupna zatočišča, ki bodo v primeru potrebe lahko sprejela 10 milijonov ljudi. Vsa dela, ki jih določa Andersonov načrt, bodo stala okoli 5 milijard dinarjev. Po zgra- i ditvi teh zatočišč bo Anglija med vsemi državami na svetu najbolj zavarovana pred nasledki napadov iz zraka. Italijanske melioracije RIM, 28. decembra. Stefani. Po statističnih podatkih, ki jih izkazuje sedanja zadevna razstava v Rimu, je Italija v dobi 16 let fašizma z izsuševanjem močvirij in drugimi podobnimi deli pridobila štiri milijone in pol hektarjev nove rodovitne zemlje. Vsa melioracijska dela skupaj so stala skoraj 12 milijard lir. Na pridobljenem ozemlju se je naselilo 34.000 družin. Na njem je bilo zgrajenih 10.000 km cest in potov ter 17.000 km odtokov in namakalnih prekopov. Tu je nastalo tudi sedem novih mest, in sicer: Littoria, Sabau-dia, Pontinia, Aprilia, Pomezia, Musso-linia, Fertila in kot najnovejše Carbonia na Sardiniji, ki jo je nedavno odprl sam Mussolini. CHAMBERLAIN OBIŠČE PAPEŽA. MILAN, 28. decembra »Stampa« poroča, da bosta Chamberlain in Halifax ob priliki svojega obiska v Rimu sprejeta v zasebni avdienci tudi pri papežu Piju XI, NOV FINANČNI USPEH FRANCIJE. PARIZ, 28. decembra. Vlada je izdala uredbo, po kateri bodo tuja posojila in dolgovi francoskih železniških družb konvertirani s 4%, dočim so bila do sedaj od 5 do 6 in pol odstotka. S tem je vlada prihranila okoli 130 milijonov dinarjev samo v letu 1939. Finančni minister Paul Reynaud je izjavil, da, je , to nov uspeh finančne politike vlade. ROOSEVELT JE ZADOVOLJEN. NEW YORK, 28. dec. Roosevelt je izjavil, da je zelo zadovoljen z uspehom panameriške konference v Limi. Vlada je podpisala tudi več konvencij z raznimi srednjeameriškimi državami, med njimi tudi s Panamo zaradi Panamskega prekopa. Roosevelt je odobril tudi načrt, IM) katerem bodo USA dobile 20.000 ci» vilnih pilotov, ki bodo rezerva za vojne, j NENAVADNA NESREČA. LONDON, 28. dec. Včeraj se je zgodila v Twickenhanm nenavadna nesreča. Neki delavec je delal na plinovodu v cestnem kanalu. Nenadoma je plin eksplodiral in delavca je vrglo 15 m visoko na streho neke hiše, kjer je podrl dimnik in nato padel na vrt Ko so prišli reševalci, je bil še pri zavesti. V bolnišnici upajo, da bo okreval. NASLEDKI ZIME V ITALIJI. MILAN, 28. decembra. Letošnja zima* ki je nastopila za Božič, je hudo prizadela posebno severno Italijo. Sneg je zapadel vse do Florence in mraz, ki mu je sledil je uničil mnogo drevja, posebno smokev, oljk itd. Tudi smrtnih žrtev je bilo nekaj. Mraz, ki sedaj pojenjuje, ie Italijo posebno hud, ker večina hiš 5P 0 1 nima peči, ker jih v normalnih zW&n n' treba. Borza. C u r i h, 28. decembra. Devize. Beograd 10, Pariz 11.665, London 20.665, Ne\v York 442.875, Mila"0 23.30, Berlin 177.50, Praga 15.15. „ Vremenska napoved. Oblačno, sneg. temperatura podnevi še pod ničlo. Smuiarska poroiila (TPZ »Putnlk«. Maribor 28. decembra.) Mariborska Koča - Pohorski dom: — 14 pooblačeno, mirno 30 cm pršiča smuka ugodna; Seniorjev dom: — 18 pooblačeno mirno, 20 cm pršiča na podlagi 50 cm starega snega, smuka idealna: Kotlje - Rimski vrelec: — 12 pooblačen« mirno, 60 cm pršiča, smuka ugodna. Peca: — 12 pooblačeno, mirno 85 cm Pr' šiča, smuka ugodna. Koča pod Kopo n1* Pungartu: — 11 pooblačeno, mirno, <*' cm pršiča, smuka ugodna. Novice Hiša naibednelših v Celiu LETA IN LETA LEŽE HROMI V POST ELJI. CESTE. OSEM OTROK OTETIH VSAJ Pol ure iz Celja stoji ob cesti proti Levcu na polju več poslopij, ki jih je občina pred nekaj leti kupila obenem z zadolženim Kvaternikovim posestvom in jih namenila hiralnici, starcem in starkam, ki na jesen življenja nimajo svojega doma. Nad vhodom na posestvo piše, da je to mestno zavetišče. Sedemdeset stanovalcev ima. Postelja ob postelji stoje v toplo zakurjenih sobah in ženske posedajo, pletejo, nizajo rožne vence. Okrog dvajset stanovalcev leži. Šestdeset, sedemdeset let življenja jih je vrglo na posteljo, starost je njih bolezen, ohromelost, revma. Leže mesce in mesce, celo leta in prebirajo svete knjige. Daleč od njih je svet, v katerem živijo ljudje, hodijo, delajo. Ena izmed teh žensk ima trinajst otrok, ki služijo kruh po tovarnah. Vzeli jo bodo k sebi, ko bo spet shodila, pravijo. Dve ženski sta slaboumni. Ena se ves dan tiho smeji, druga pripoveduje svojim domišljenim ljudem drobce iz svoje preteklosti. Ves dan pripoveduje in samo to so dognale sostanovalke, da je žensko zapustil zaročenec. Tako zavod nima točno določenega delokroga, saj ne sprejema le starcev in stark, ki niso več zmožni dela in se nimajo kje spočiti. V posteljah zavetišča leže bolniki, ki bi spadali v bolnišnico. Vsako leto umre tu deset do petnajst ljudi. To zimo je sprejelo zavetišče še osem otrok. Toda niti svoje sobe nimajo, ni prostora, in žive v istih sobah s starkami. V hiši odmiranja starih organizmov, hiranja in sušice živi osem mladih ljudi, otrok, ki hočejo še rasti. Po pih besedah zahvalil vsem, ki so prispevali k tej obdaritvi. hodnikih skačejo, igrajo se in smejejo — razen dveh. Tonček ima suhi nogi, je božjasten in slabe pameti, deset mesecev stara Marica le joče. Njena šestletna sestra Matilda jo ziblje in si poje. Pravi, da bi bila rada šivilja. Tudi tretja sestra dvanajst let stara Zofija je v zavetišču. Pametne črne oči ima, resna je že in tihe želje ima. Odvrnila se je in skrila obraz: učiteljica bi bila rada... Otroke bi učila. Lep sen v tej hiši hiranja. Ali bo tudi Zofka našla barona ali princa iz Ufa filma, da jo popelje v življenje? /Sofija teh sanj še ne pozna. Pripoveduje, da so stanovali najprej v Krenovi hiši v Gaberju. Od tam so šli v neko drvarnico. Na zimo je gospodar potreboval prostor za premog in so morali na cesto. Občina je družino poslala v Delavski dom prenočevat. Podnevi niso smeli biti v domu m oče je prinesel na občino nekaj mescev j starega otroka, ki je imel od mraza viš- j njeve noge. Občina je poslala otroke v; zavetišče. Nobeden izmed otrok ne hodi v šolo. Nimajo kaj obleči in obuti. Za božič bodo dobili najpotrebnejše, da bo-j do mogli v šolo. Koliko življenja hiti po cesti mimo hiše najbednejših! Starci in starke so se Tri smrtne irtve Včeraj zjutraj je tržaški brzovlak pred postajo Zidani most povozil dva mlajša moška, ki sta bila na mestu mrtva. Njuni imeni nista znani. Moža sta se izognila nekemu tovornemu vlaku in nista zapazila brzovlaka, ki je pridrvel za njunima hrbtoma. Istega dne je brzovlak povozil med postajama Videm-Krško—Brežice 50-letnega tesarja Mejaka, ki je dobil tako hude poškodbe .da jc kmalu izdihnil. Ob meji kradejo kokoši V zadnjem času se pojavljajo ob severni meji številne tatvine kokoši. Neznanci vlamljajo v kurnike in odnašajo vse kokoši. Tako so okradli več kmetov in tudi nekaj viničarjev. umaknili s ceste v hišo na polju, sedem otrok pa stoji na pragu življenja, čeprav je ta prag hiralnica. — Otroci ne vedo, kje hodijo starši. Odpuščen viničar je oče, odpuščen delavec in z materjo se prebijeta skozi zimo in glad. Otroci ne premišljujejo o vzrokih. Na pragu življenja stoje in dolžnost družbe bi bila, da iz teh otrok naredi koristne ljudi. O. Župančič — častni meščan ljubljanski Za božič je mestna občina ljiibljanska odlikovala Otona Župančiča s svojim najvišjim odlikovanjem — z diplomo častnega meščana. Poleg tega mu je izročila tudi častno darilo, bronastega ljubljanskega zmaja, ki ga je po načrtu univ. prof. J. Plečnika izdelal akad. kipar B. Pengov. Diplomo in darilo je izročil pesniku ljubljanski župan dr. J. Adlešič v spremstvu člana mestnega sveta prof. K. Dermastje ter univ. prof. dr. Fr. Steleta. V kratkem nagovoru je poudaril Župančičeve zasluge za slov. književnost, na kar se je Župančič zahvalil za počaščenje. Na pergamentno diplomo je z belozeleno vrvico — v barvah mesta Ljubljane — pritrjen pečat, ki je že nad 400 let star. Diplomo je pod nadzorstvom prof. Plečnika izdelala univerzitetna tiskarna Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. Novi Sad dobi novo gledališče Pred desetimi leti je v Novem Sadu gledališče do temelja zgorelo. Od takrat je gledališka umetnost močno trpela. Potreba po novem gledališkem poslopju je napotila novosadsko občino, da je ustanovila poseben fond za gradnjo novega gledališča, v katerega so se stekale takse od kino vstopnic in od vstopnic na vse ostale prireditve v Novem Sadu. Na ta način so zbrali okoli 8 milijonov, ki pa so jih uporabili — v druge namene. Te dni pa se je odločila banska uprava, da zgradi v Novem Sadu reprezentativno gledališče Kaj, če bi se tega spomnila tudi naša banovina in zgradila tudi v Mariboru novo gledališče! Žalosten konec umobolnega starčka V Podkraju je živel umobolni starček, letni preužitkar Jurij Zapušek. Zadaje dni je skoraj popolnoma pobesnel, 'ako da so se domači morali izseliti iz hiše. Hrano so morali nesrečnežu dajati skozj okno. Nekega večera je stari Za-DuŠek zapustil hišo in odšel v hrib, kjer ie obležal v snegu. Drugo jutro so star eka našli zmrznjenega. Bi! je mrtev. železniška nesreča v Somboru Včeraj zjutraj sc je pripetila na postaji ^ Somboru huda prometna nesreča, pri kateri je bilo 10 oseb težje in lažje ra- njenih. Strojevodja osebnega vlaka ni opazil, da vozi po stranskem tiru. Osebni vlak je trčil v vlak, ki je stal na stranskem tiru. Strojevodja Simo Kulundžič in orožnik Milan Stosič ter trije potniki so zelo hudo ranjeni. Prometni uradnik Božidar Zekič je bil takoj aretiran, ker je po pomoti usmeril osebni vlak na stranski tir, na katerem je stal že drug vlak. Na sveti večer padla v vodnjak in se ubila Družma Štelcerjevih pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah je imela žalosten božič: oče bolan, mati pa na mrtvaškem odru. Marija Štelcerejva je šla k vodnjaku po vodo. Ko je iz vedra vlivala vodo v škaf, je ženi spodrsnilo, in je omahnila v 22 metrov globoki vodnjak. Ker matere dolgo ni bilo v hišo, so jo šli iskat Končno so v zli lutnji preiskali še studenec, iz katerega so izvlekli mrtvo ženo. Božičnica V nedeljo, dne 18. decembra, so imeli na obmejni šoli pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu velik mladinski praznik. Vršila se je obdaritev otrok. Kdor je imel le količkaj stika s tukajšnjim prebivalstvom in kdor je spoznal njih težke razmere se bo strinjal z dejstvom, da je takšna zimska pomoč nujno potrebna. Že radi velike propagande na naši le nekaj metrov oddaljeni nemški šoli mora stremeti učiteljstvo in druge ustanove za čim boljši uspeh v tem pogledu. Na dan božičnice je učiteljstvo z izdatno pomočjo Ciril-Metodove družbe v Mariboru in Ljubljani ter državne realne gimnazije in drugih v Mariboru v dovoljnl meri dokazalo svojo ljubezen do obmejne mladine. Otroci so pod vodstvom gdč. Simončič Bogomile, gdč. Kodrič Marije in šolskega upravitelja odigrali lepo, za mejo pripravno spevoigro v petih slikah »Kralj Matjaž«, ki je vsem ugajala. Po igri je imel g. šol. upravitelj Božič Anton nagovor, v katerem je orisal pomen takih prireditev, skrbi in težave, ki jih je imela Ciril-Metodova podružnica pri Sv. Duhu s pripravami za božičnico. Dobrotniki so darovali osemdeset oblek in tri in tridest parov čevljev, mnogo puloverjev, perila, rokavic, nogavic, kap, dežnikov, šolskih potrebščin i. dr. Nato se je preds. Ciril - Metodove podružnice pri Sv. Duhu g. Krenčnik Franc v le- o Kulturno delo mladega Pragerčana. Mladi 17-letni Stanko Kovačič s Pragerskega je nedavno spisal novo odrsko delo »Za kruhom«, ki je za podeželske diletantske odre zelo primerno. Snov te igre je vzeta iz današnjega življenja in je zato tudi zelo zanimiva. Krstna predstava Kovačičeve igre je bila nedavno na Pragerskem. Igrali so sami domači skavti, glavno vlogo pa mladi avtor sam. Uprizoritev je lepo uspela. Igra »Za kruhom« je že drugo delo 17-letnega Kovačiča. Prva njegova igra »Ječa je moj dom« je poznana že mnogim podeželskim odrom. K. O. o. Silvestrovanje na Pragerskem. Sokolsko društvo na Pragerskem in železničarska godba se temeljito pripravljata na silvestrovanje. Pester spored bo gotovo vsakogar zadovoljil. o. Tragična smrt mladega Kočevarja. Komaj je 28-letni trgovec Herbert Tscliinkel iz Kočevja okreval po hudi motociklistični nesreči, pri kateri si je zlomil hrbtenico, že ga je na sveti večer doletela druga nesreča. Mladi trgovec je šel v kopalnico, da se okoplje. Herbertu je spodrsnilo, da je padel in si ponovno zlomil lirb tcnico. Obležal je in izdihnil. Ko so ga svojci našli ,je bil že mrtev. o. V Mokronogu sta se na Stefanovo pox-očila artiljerijski poročnik Fr a njo Bezjak iz Ljubljane in Anica Deu-ova iz ugledne mokronoške narodne družine. o. Novo konjerejsko društvo so ustanovili konjerejci v višnjegorskem okraju. Društvo bo skrbelo za razvoj težkega tipa toplokrvnega konja Noniusa. Sedež nove organizacije je v St, Vidu pri Stični. o. Vodovod v Sulii Krajini. Grad beni minister dr. Krek je odobril licitacijo za zgraditev vodovoda v Suhi Krajini. Razpisana dela jc izlicitirala tvrdka Tehna iz Ljubljane za 1 milijon 781.731 dinarjev. o. Tatovom, ki so kradli svinje in perutnino po Bistrici in Bezeni, so orožniki že na sledu. Upati je, da bodo kmalu razkrinkani in da bodo dobili primerno plačilo. c. Mestna knjižnica dobi po odlo čitvi mestnega sveta 2.000 din podpore, kar pač ne bo zadostovalo, da zadovoljivo opravlja svojo nalogo v Celju in okolici. — Postavka za mestno zavetišče pride prihodnje leto v reden proračun celjske občine. — c. Referent gradbenega odbora mestnega sveta je na seji povdarjal potrebo modernizacije državne ceste Žalec—Celje—Višnja vas. Svet: je odobril zapisnik komisije, ki je pregledala prostor za zgradbo polstabilnega mostu čez Voglajno za MVestnovo tovarno. Interesenti so ponudili zemlji šče na razpolago brez odškodnine. e. V bolnico sta bila prepeljana posest. sin Lipovšek Vinko iz Planine ki si je na poti iz šole zlomil nogo* in delavčeva hči Sajovic Amalija iz Pečovnika, ki se jc nevarno polila s kropom. e. Zmrznila bi skoro v Gaberju na cesti brezposelna Perovšek Angela iz Dramelj, če je ne bi reševalci pravi čas prepeljali v bolnišnico. p Usoden strel je padel na Stefanov večer v Mezgovcili pri Moškajncih, katerega žrtev je bil 24-letni Čuš France, pos. sin iz Mezgove. Cuš Franc je kre-1 ni! na večer k svojemu sosedu Čušu Dra- gotinu in ga povabil na luščenje koruze. Dragotin je bil takoj pripravljen. Nadel si je čez ramo lovsko puško, da bi z njo zastrašil fante iz sosednje vasi, če bi utegnili priti vasovat k njihovim dekletom. Na vasi sta naletela na Rakuša Fr., s katerim se je pričel Dragotin prekljatu V jezi je hotel Rakuša zamahniti s pestjo po Dragotinu, a jep ri tem krevsnil po petelinu puške, ki se je na mah sprožila. Krogla je po naključju zadela Fr. Čuša v zgornje stegno in mu raztrgala žilo odvodnico. Kri je iztreznila prepirljivca, ki sta takoj prenesla nesrečno žrtev v najbližjo hišo. Čuš Franc je kmalu izkrvavel. p V bolnico so prepeljali Grabarja Iv., 49-letnega tesarja iz Rogoznice pri Ptuju. V roki mu je eksplodiral naboj, ki mu je odnesel dva prsta in ga opraskal p« obrazu. — Sirk Jožef, kočar iz Sv. Andraža v Slov. gor. si je hotel privoščiti kokoš za božične praznike. Nož si je vtaknil v suknjin žep. Ko pa se je podi! za kokošjo po dvorišču, se je spotaknil. Pri tem se mu je nož zasadil v prsa. p Hitro so ga ujeli. Neki kočar iz ptujske okolice je te dni prodal 6 kokoši pri tvrdki Reinhardt v Ptuju. Pri tehtnici je prejel bon za 12,5 kg po 8 din. Kočar je predrugačil 12,5 v 125. Tako je prejel pri blagajni plačanih 125 kg. Toda ni se dolgo veselil božičnih praznikov, prekmalu so ga ujeli in ga spravili v ptujske zapore. Božičnica mestne občine. Kakor vsako leto je tudi letos mestna občina pripravila božičnico za mestne reveže in brezposelne. Nad 200 jih je bilo obdarovanih z obleko, obutvijo, živežem in kurivom. Mestna občina se toplo zahvaljuje vsem občanom, ki so pripomogli k tako bogati božičnici za reveže. n 100.000 dinarjev za zagrebške reveže je nakazala vlada mestni občini v Zagrebu. n Lovski pes rešil utapljajočega se gospodarja. Josip Krištofič iz Vukovara is bil v svojimi prijatelji na lovu. Ko so se pozno ponoči peljali v čolnu preko Donave, se je čoln prevrnil in lovci so se znašli v valovih. Krištofič se je že potapljal, ko je k njemu priplaval njegov pes. Gospodar se je oklenil zveste živali, ki ga je izvlekla iz vode. n. Ljubosumna 14-letna deklica ubila svojo tovarišico. V Despotovcu je 14-let-no dekle Milka Petrovič s kamnan ubila svojo 13-letno tovarišico Milojko Mi-lojevič. Milka je bila na Milojko zelo ljubosumna, ker sta bili obe zaljubljeni v istega fanta. n. Tuji državljani v Zagrebu ne dobe poslovnih knjižic. Trgovska zbornica v Zagrebu je razglasila, da tuji državljani na njenem področju ne bodo več dobili poslovnih knjižic, pa naj so kvalificirani ali nekvalificirani delavci, ali nameščenci. To svojo odločitev utemeljuje zbornica z rešenjem STedišnjega urada za po-sfedovanje dela pri ministrstvu socialne politike. n. Redko rudo, ki so jo doiiiej naiHi samo na Uralu, so poslali iz rudnika Vrdnik sarajevskemu geološkemu zavodu. Tam so ugotovili, da se snov imenuje maršalat, ki za rudarstvo sicer nima praktičnega pomena, a je zanimiva po svojih lastnostih: mehka je kakor testo, v zemlji je listnata in na zraku takoj vpije 90 odst. vlage. n. Zastopniki državnih bolnišnic lit splošnih ter samoupravnih zdravilišč so se zbrali na vabilo ministra za socialno politiko, da bi obravnavali vprašanje zboljšanja razmer v bolnišnicah. Govorili so tudi o zidavi novih bolnišnic. Sestanku je nekaj časa prisostvoval tudi mm. D. Cvetkovič, ki so mu upravniki bolnišnic izročili spomenico, v kateri navajajo številne probleme, ki jih je treba urediti. »Saj je vse čisto lepo in prav s temi tvojimi skrbmi, toda ali ne bi bil tako prijazen, da bi jokal rajši v svoj korane?« Mar l bor Miadina Domaga Halozam MLADINA JE PRVA CULA KLIC IZ OBUBOŽANIH HALOZ. LEPO USPELA AKCIJA NIŽJE REALNE GIMNAZIJE. Haloze so v tem času močno izpreme-uile svojo podobo. Po živahnih jesenskih clnevih so ostali le pusti, s koljem naje ženi griči, kakor da bi iz njih z moštom ■tekla v vinske sode tudi vsa lepota. — Nedeljska božičnica je spravila na noge mlade in stare Zavrčane, posebno, ker so zvedeli, da jih bo obiskala in obdariti mariborska srednješolska mladina. — Gdč. prof. Mi ju cin Andjelija, ga. prof. Milica Ostrovška in g. prof. Jože Ovstrovška so na nižji realni gimn. v Mariboru organizirali v letošnjem šol. letu dobrodelno nabiralno akcijo za revno haloško deco. Ko je prišlo v Zavrč 'koli 40 dijakov in dijakinj pod vodstvom svojih profesorjev s polnimi nahrbtniki oblek, čevljev, moke, sladkorja, riža, knjig, zvezkov, svinčnikov itd., je bila deca vsa iz sebe. Niso še videli takih gostov, ne takih daril. Dijaki so obogateli božičnico tudi s svojim veselim; programom. Njihov humor in mestna razigranost je deci očividno ugajala. — Krasni princi in princezinje v igrici »Pe pelka«, ki so jo izvajale gojenke iz Vesne, so jih s svojim oblekami kar mamile, saj še nikoli niso videli kaj takega. In potem darovi! Kdor je videl te presrečne in hvaležne oči tistih, ki so jih sprejemali, ni mogel podvomiti, da so bili v tistem trenutku najsrečnejši na svetu. Tudi iz zagrenjenih obrazov staršev je sijalo zadovoljstvo. Dijaki so tokrat pokazali, da znajo žrtvovati čas in denar za našo obubožano kmetsko mladino. »Prijatelja spoznaš v nesrei, in mi smo vas tako spoznali!«, je zaključil mladi Zavrčan, ko se je zahvaljeval svojim dobrotnikom. Koliko novih moči in tolažbe je prinesla mariborska mladina v viničarske in bajtarske haloške domove! — Haloze kličejo. Mladina je ta klic prva slišala... Tepežkarji... Ze navsezgodaj je bilo po mariborskih ulicah polno otrok iz predmestja in okolice. Vsak svojo šibo je imel e eni in košarico ali bisago v drugi roki. Po trgovinah, delavnicah in gostilnah ter na ulici so našeškali vsakogar ,ki so ga videli, želeč mu srečo in zadovoljstvo. Tepežkarji so to, vsakoletni siromački, ki vsaj enkrat na lelo smejo v mesto, da si naberejo par dinarčkov in slaščic, svinčnikov, zvez-kov, kar pač dobijo od svojih ,,žrtev'1. Letos je bilo nekoliko manj teh predmestnih tepežkarjev, kar pa ni pripisovati morebitnemu socialnemu izboljšanju ,marveč mrazu, ki je mnogo otrok zadržal doma. Cetina dela Marlbor—Pesnica Te dni je novi gradbeni minister odobril licitacijo za zgraditev sodobne ceste z drobnimi kockami na državni cesti Maribor—Pesnica. Dela so bila oddana najnižjemu mariborskemu ponudniku Adolfu Berlisu za 4,515.552 dinarjev. Drsališče pri Treh ribnikih bi bilo pripravno tudi za tekme v umetnem drsanju, kar bi Mariborčani z veseljem pozdravili. Zopet slinavka Kakor smo izvedeli, se je pred dnevi v mariborski mestni klavnici zopet pojavila slinavka in parkljevka. Tudi sedaj je bolezen prenesel transport živine z juga. O pojavu kužne bolezni je klavniško vodstvo obvestilo bansko upravo. Uredite drsališče pri Treh ribnikih Sezona zimskega športa je tu. Za smučarje je preskrbljeno, le drsalci še ne morejo priti na svoj račun. Urediti je treba drsališče pri Treh ribnikih. Olepševalno društvo v Mariboru bo to gotovo storilo, saj je to tudi v njegovem interesu. Gotovo bo preskrbljeno tudi za prijetno godbo, ki privablja dfsalce in gledalce. Koncert slovanske glasbe Na velikem simfoničnem in vokalnem koncertu slovanske glasbe, ki ga priredi Glasbena Matica v Mariboru 11 .januarja 1939 v dvorani Sokolskega doma (Union), so na sporedu sledeče skladbe: Jurij Mihevc, Uvertura ope re „Moč planetov; Vitezslav Novak, Slovaška suita, J. Gallus-Petelin, Glejte, kako umira pravični, Emil Adamič, Spi, sinček moj..., St. Mokranjac, Pesmi s Kosovega polja, VIII. venac, E. Adamič, Potrkan ples, Čajkovskij, Patetična simfonija. — Skladbe izvaja orkester Glasbene Matice, pomnožen z godbeniki 45. pp. in mešani zbor. Dirigent Drago šijanec. Novo ieto na Pohorju Na‘zasnežene vrhove Pohorja pelje avtobus Mestnih podjetij na Silvestrov večer in na Novega leta dan. Za one, ki bodo Novo leto dočakali v pohorskih kočah, pelje avtobus na Silvestrov večer ob 18. uri in ob 20. uri. Na Novega leta dan ob 7.30 uri. Vozni- * Olimpijska vrsta v Mariboru? Posrečilo se nam je pridobiti za Maribor nastop Olimpijcev. Nastopili bodo dne 31. XII. v Sokolskem domu ter bodo predvajali vrhunske in izredno težke vaje v parterni gimnastiki in na drogu. Vstopnice v predprodaji pri Putniku. m Nov sodni tolmač za italijanščino. Te dni je bil prof. Lojze Bizjak imenovan za sodnega tolmača za italijanščino pri mariborskem okrožnem sodišču. m Dve uri izgubljeni. Elena Kuscher ;z Krekove ulice 4 je prijavila policiji, da ; je izgubila zlato žensko zapestno uro. \ ceraj je mariborska policija pod su- Moško uro »Omega« je izgubil železni- mom tatvine aretirala 37-letnega brez- j čar Ivan Kaufman iz Vrbanove ul. 10. poselnega delavca Ivana Flegariča iz m plašč je nekdo ukradel trgovskemu ptujske okolice. Pri telesni preiskavi so .vajencu Ivanu Lahu v neki trgovini na našli pri njem nabiralno polo, ki si jo je Glavnem trgu Flegarič sam izstavil. Predstavljal se jej Zigfield Girls nastopijo v Sokolskem za trgovca, ki je zašel v denarne stiske, domu na Silvestrovem večeru Sokola Na ta način je pobiral prispevke v Ma- j Matice. Vstopnice v predprodaji pri C I it-«... 1.. „ 1 _ __ - *_ ! na je 20 dinarjev v eno smer. Ker bo velika udeležba, priporočamo predpri-jave v pisarni Osrednje poslaje na Glavnem trgu do petka, dne 30. dec. t. 1. Izletniki, ki se nameravajo z avtobusom povrniti, naj to prijavijo pisarni Osrednje postaje, da zamore mestni avtobusni promet poslati na Pohorje primeren' avtobus. Povratek bo na Novega leta dan ob 17. uri iz odcepa pod Pohorskim domom. Lažni trgovec pobiral podporo riboru, Celju, Ptuju in Čakovcu in mu je nasedlo mnogo dobrosrčnih trgovcev. m Odlikovani so bili z redom sv. Save IV. stopnje Ivan Prijatelj, ravnatelj nepopolne realne gimnazije v Mariboru, Putniku. m Pretep v gostilni. V neki gostilni v Mlinski ulici so se med živahno debato o nekem mariborskem problemu stepli gostje. Šoferja F. K. so pošteno nabun-kali in ga vrgli iz gostilne. Pri tem so Mravljak Ivan, profesor realne gimna-'mu izbili umetno zobovje, ziie v Mariboru, Šilih Gustav, profesor m o vlomu v sanatorij dr. Ipavca smo učiteljišča v Mariboru in Bogovič Ivan, prejeli naslednje pojasnilo: Vloma ^sa- prof. realne gimnazije v Mariboru, m Tenorist Slavko Lukman, kije znan natorij dr. Ipavca v Tomšičevem drevoredu sploh ni bilo, pač pa v malo so- tudi pri nas v Mariboru, je priredil le-: sednje gospodarsko pralnično poslopje, tos jeseni več koncertov po Julijski kra-. kjer je bilo sorodniku g. Artmana odne-jini, kjer je bil po dolgih letih prvi pe- J šenih približno 200 din gotovine in zlata vec, ki je pel, tudi slovenske pesmi. Bil zapestnica njegove žene. je zato sprejet povsod z velikim nav-1 * Na silvestrovanje v Narcdni dom bo dušenjem. Iz Italije se je vrnil g. Luk- pohitelo staro in mlado. Naš Jadran nam man v Jugoslavijo, kjer je nastopil zad-, bo vsem pripravil krasen večer. Vse do-nje dni v Celju in drugod. Letos na Sil- , sedanje prireditve Jadrana so bile vedno vestrovo bo pa nastopil v kavarni vesele in privlačne. Vabimo vsakogar. »Astoriji« v Mariboru, kjer bo zapel nekaj opernih arij in slovenskih pesmi. m Poročila sta se učitelj Vlado Pore-kar iz Ljubljane in Marija Živko iz Maribora. ni Podporno društvo za revne učence v Mariboru je letos za božič obdarovalo 788 revnih otrok. Med učence je razdelilo 325 parov čevljev, 1146 kosov obleke, 16 tucatov žepnih robcev, 190 m raznega blaga, 3 plašče, 78 čepic in 5 parov nogavic. Društvo se vsem dobrotnikom. ki so tudi letos pomagali k bogati obdaritvi otrok, iskreno zahvaljuje m Nov industrljalec. Dosedanji ravnatelj hotela Orel v Mariboru g. Leopold Kaudek bo vodil znano Glaserjevo lesno industrijo in parno žago v Rušah, ki jo je te dni kupil. m Tudi v kaznilnici božičnica. V mariborski kaznilniški bolnišnici je bila tudi letos božičnica. Vodstvo je okoli 80 bolnih kaznjencev in mladoletnih obsojencev obdarovalo s čajem, Carmen«; 20.20 Simfonični koncert velikega radio orkestra; 22 Glasba za ples. — SoJija: 11.45 Opoldanski koncert; 13.20 Lahka glasba in glasba za ples. — Praga: 19.25 Salonski kvartet; 20 Koncert radijskega orkestra z lah’>:o glasbo in petjem. — Dunaj: 20.10 Zabavni in vedri večer z lahko glasbo. Zanimivosti Ametiš d d irabni kodeks 1919 IMENA, KI SO ZA DRUŽBO IZGINILA. V New Yorku izdajajo vsako leto družabni register. Čeprav je ta publikacija popolnoma zasebnega značaja, vendar predstavlja pravi družabni kodeks, ki ga sprejemajo kakor zakon. Kdor je zapisan v tem registru, ta spada v ameriško tako imenovano »višjo družbo«. Seveda je borba za vpis v ta register zelo velika. Toda njegov izdajatelj je nepodkupljiv in samo tisti, ki po njegovem mnenju res spada v »višjo družbo«, je lahko sprejet v ta kodeks. Pred nekaj leti se je prvikrat pojavilo v kodeksu ime.miss Ernest Simpson, kar je pomenilo, da je razmeroma siromašna misš Wallis Warfield postala zvezda ameriške družbe. Danes je v kodeksu še ime Ernesta Simpsona, zadnjega moža VVindsorske vojvodinje, ki ga zdaj Američani cenijo kot neke vrste narodnega junaka. Toda mnoga imena tega edinstvenega kodeksa, ki zamenjuje znani »Gotha almanah« demokratske in plutokratične Amerike, polagoma izginjajo. Tako je letos izginilo Iz njega ime rodbine Ricar-da Wittneya, prejšnjega predsednika nju-jorške borze. Izginil je iz kodeksa, ker se trenutno mudi »na odmoru« v Sing-Sin-gu. V neki rubriki je zapisano tudi ime družine Rayen. Mister Basil Alien Rayen je izginil. Tako piše v kodeksu. To je vnuk znanega jeklenega magnata. 28-let-ni mladenič je imel neko pustolovščino z igralko miss Bcrkeley, ki ga je upijanila in se v vinjenem stanju poročila z njim. Da bi se rešil te neprijetne obveznosti, je mladenič enostavno izginil. — Kljub temu pa plačuje stari Rayen velike alimentacije svoji nezaželeni snahi... Drugi domorodni svetnik je predlagal zakon, po katerem naj bi bile ženske, ki se jih zasači pri klepetanju, kaznovane s trimesečno ječo. O posebnem značaju Papuancev govori tale dogodek: Papuanskega mladeniča je napadla neka zver in ga nevarno raztrgala. Na smrtni postelji, oziroma pravilneje ležišču je izrazil željo, da bi pripeljali k njemu belega uradnika. Potem je pojasni! belcu, da ga je zverina napadla prav v trenutku, ko je šel po denar, da bi plačal davke. Moral je stvar pojasniti, da bi vlada v Londonu vedela, zakaj ni plačal davka. Po tej izpovedi je pokojno zaprl oči, da bi jih nikoli več ne odprl. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stanc vsaka beseda 5U oar; naimaniia oristoihinj ta te oglase le din b.— Dražbe oreklici dopisovanj In tenhovaniskl onlnsi din l oo besedi NaimunlM znesek za te oglase le din 10. — . Debelo tiskane besede se računuio dvoino Oelasn* lavefc ra enkratno obiavo znaša din 2.—. Zneseh za male oglast* se nlačule tako* nr» naročilu ozlromp ea ie vnoslatl * pismu skiipai i naročilom ali oa no ooštnl noloJ.nic na Čekovni račun St 11.400 Za vse oismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din Razno 2500 DIN potrebujete. da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor. Orožnova. ______________91______________ NAROČITE POHIŠTVO dlrekrno pri proizvajalcu A. Belak. Frankcpanova ul. 23. 3045 KAPPEL i najodličnejši mali pisalni stroj ne sme manikati pod ' božičnim drevescem. Dobite ' ga tudi na obroke pri Klein-dienst & Posch. Maribor, , Aleksandrova 44. 3649 ZASTONJ DOBITE zanimivo ilustrirano knjigo »Pot do sreče«- ako se obrnete na naslov: Karmah, Žalec. _____________3143_____________ Glavna zaloga pristnih KRANJSKIH KLOBAS tvrdke K. Jarc, Ljubljana. JOS. ŠINIGOJ delikatesna trgovina. Maribor, Aleksandrova 18. 3907 ALI 2E VESTE da najboljše vino dobite le v gostilni »Prešernova klet« v Gosposki ulici. 3948 NAJLEPŠE LJUBEZENSKO PISMO JE NAPISALA ROKA PREPROSTE KMETICE. V Franciji so razpisali velik konkurz za najlepše, najganljivejše in najvznemirljivejše ljubezensko pismo. Razpis je bil organiziran tako, da se ga niso mogli udeležiti niti novinarji niti književniki, temveč samo tiste osebe, ki jim pisanje l. Uspola prireditev spodnjepolskavske- ga Sokola! Včeraj je uprizoril spodnje- polskavski Sokol igro »Poslednji mož«, ki je še dokaj dobro uspela. Vendar je bil obisk jako slab. Trud igralcev je zasluži! mnogo več. Žalostno je za Polskavo, da ne poseča sokolskih prireditev in s tem vsaj malo podpira društvo. Igralci so svoje vloge sijajno izpeljali, posebno h vrlo sta si pa zaslužila sestra Raišpova in brat Lariseger. ni poklic. Prvo nagrado je dobila neka mlada kmetica z juga Francije, ki je poslala odboru Ijubavno pismo, tako preprosto, obenem pa tako nežno, da so člani odbora spočetka mislili, da gre za mistifikacijo. Nekateri so celo dejela, da je tolikanj nežno in toplo pismo mogel napisati samo veliki francoski romanopisec Jean Gio-no. Kmalu pa se je izkazalo, da nagrajeno pismo ni nikaka mistifikacija, temveč iskren izliv ljubezenskih čustev neke mlade kmetice. Drugo nagrado je dobil neki Parižan, tretjo pa neznan mladenič, ki se je v pismu podpisal samo z imenom Pierre. Po razpisu so bila vsa ta pisma objavljena v sedmerih francoskih listih, in vsi so mislili, da je konkurz s tem končan. Dogodilo pa se je nekaj, česar nihče ni priča- koval. Nekaj dni po zaključenem konkur-zu je dobil odbor odgovor na Pierreovo pismo, ki ga je poslala neka Yvona; na Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. il. uc vračajo. — Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon TROMPETIST, rutiniran, za jazz in koncert, prost na Silvestrov večer. Informacije na »Večernik» štev. 888. 4219 Prodam Stanovanje wumas»miiBBans& 3xa SOBA IN KUHINJA se odda s 1. januarjem mirni stranki. Krčevina, Aleksandrova 13. 4212 STANOVANJE oddam. Vojašniška ulica 5. ___________4215 __________ Gospoda sprejmem na STANOVANJE IN HRANO. Koroščeva 6-11., vrata 8. soba s posebnim vhodom. 4223 Sobo išie Gospodična išče PRAZNO SOBO za 1. januar. Tezno ali Studenci. Ponudbe pod »Sigurno«. 4217 Službo dotoi INKASANTA sprejmemo takoj proti proviziji. Potrebna je kavcija in lastno kolo. Ponudbe na upravo pod »Inkasant«. 4214 ŠTEPARICO za gornje dele spre'mem takoj. Joža Keber, Tržaška c. 1, Pobrežje. 4218 Iščem pošteno, samostojno KUHARICO ter za vsa ostala hišna dela s I. januarjem ali pozneje. Naslov v upravi. 4221 K otroku sprejmem šole pros‘o SIROMAŠNO DEKLE. V. Miki, Sv. Marieta pri Moškanjcih. 4234 MIZARSKEGA POMOČNIKA za šperana dela sprejmem takoj, po mogočnosti z lastnini skobelnikom (Hobelbank). »Efka«, mizarstvo. Frančiškanska 12. 4227 SLUŽKINJO ?a vsa hišna dela, ki zna tudi malo kuhati, sprejmem. Na-slov v upravi lista. 4235 Spomnite se CMDI TRGOVINO V STUDENCIH (dobra točka) oddam. Naslov v upravi._______________4222 SPALNICA, nova, najceneje naprodaj. Mizarstvo, Miklošičeva 6. 4225 H Z užitkom se rešite zimskih tevmančnm nadlon v Vata: ždinskih Top i ah. Nesezonj: ?ke cene. Zahtev, n a vod ja Suha, cepana BUKOVA DRVA se dobijo najbolj poceni pri »Jugospedit«, Lah. Aleksandrova 51. 4234 Kupim Kupim mlajšega nsa VOLČJAKA. Knez, Krčevina. Aleksandro-1 va 39. 4220 Sobo odda SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda. pohištvo se proda Meljska 85.____________4225 PRAZNA SOBA se odda s 1. januariem. Ko-roška cesfa 43. Mjlielak. 4236 , predstavnik STANKO DETELA uredništvu štev. 23-67 in uprave VARAŽDINSKE TOPLU* Zahvala Vsem blagim srcem, ki so sočustvovala z nami v bolezni in ob smrti našega nepozabnega gospoda Pirih Antona vsem darovalcem vencev, pevskemu društvu :'Jadran« in vsem, ki ste ga spremili na nje govi zadnji poti, izrekam v imenu sinov naj toplejšo zahvalo. Maribor dne 27. dec. 1938. 4213 Marija Pirih, soproga. v Mariboru. - Ogluši p<> ceniku. - Rokopisi se štev. 28-67. — TošUii čekovni račun štev. 11. 409.