INFORMACIJA
o gospodarskih gibanjih v SR Sloveniji v prvih dveh mesecih ieta 1981 v primerjavi z gibanji v občini Ljubljani Šiška ter nekatera razmišljanja o ukrepih za uresničevanje resolucijskih izhodišč za Ieto1981.
Po podatkih, ki so nam znani v občini in republiki za prva dva meseca leta 1981 (v občini šele v letošnjem letu uvajamo sprem-Ijanje rasti fizičnega obsega proizvodnje, ker je to pomemben element pri spremljanju gibanj) ugotavijamo, da se nam resolucijska izhodišča za leto 1981 ne uresničujejo tako, kot smo želeli. Zato b) ob prebiranju teh vrstic morali razmišljati tudi otem, ali jesedanji trenutek ta, da že pričnemo razmišljati o nekaterih ukrepih tekoče ekonomske politike, ki naj bi pripomogli k uresničevanju resolu-cije.
Značilnosti gospodarskega gibanja v prvih dveh mesecih leta 1981 se kažejo v naslednjem:
— industrijska proizvodnja je v upadanju: SR Slovenija izkazuje poprečno 2,6 % stopnjo rasti industrijske proizvodnje, kar je za 1,4% nižja, kot je bila planirana. Proizvodnja upada zlasti v tistih dejavnostih, ki so močno odvisne od uvoza reprodukcij-skega materiala, prodaja pa je namenjena predvsem za domače tržišče. Zaradi zaostre/iih problemov pri oskrbi s surovinami in repromaterialom ter visoke rasti domačih cen, se znižuje dina-mika rasti tudi v tistih dejavnostih, ki so v letu 1980 dosegle že ugodne izvozne rezultate.
V občini Ljubljana Šiška je planirana skupna stopnja rasti proiz-vodnje 5 %. Če ocenjujemo prva dva meseca, ugotavljamo, da pre-hitevamo plane za 0,5 poena, vendar nam struktura znotraj tega kazalca kaže naslednje rasti: januar 4,7 % februar 5,8 % glede na mesečno poprečje leta 1980
Ta ugotovitev je zlasti zaskrbljujoča zato, ker se iz proizvodnje repromateriala oblikujejo vsi tisti temelji, ki pogojujejo ekonomsko stabilizacijo. Če porast proizvodnje (ati padec) ocenjujemo skpzi porast zalog, so le te januarja višje za 9 %, februarja pa skupno 9,2 % v primerjavi z mesečnim poprečjem preteklega leta. Najvišji je pcrast zalog p.i sredstvih za delo (januar 20,3 %, februar 19,7 %) zaloge reprodukcijskega materiala so večje (januar 7,2 % ter februar 7,4%) dočim rastejo zaloge blaga za široko potrošnjo 6,9 % v januarju ter 7,4 % v februarju. Če k temu dodamo še dejstvo, da je bila v 40 organizacijah združenega dela oskrba s surovinami in materialom slaba, v šestih (6) organizacijah združe-nega dela pa celo kritična in je Izvršni svet v teh primerih moral celo ukrepati. Še slatiša oskrbljenost s surovinami in materialom iz uvoza se je pokazala v 35 organizacijah združenega dela, v 11 orga-nizacijah združenega dela pa je bila celo kritična in je moral Izvršni svet v nekaterih primerih ukrepdti. Šlo je za takšne organizacije združenega dela, ki so izvozno usmerjenost pogojevale z v celoti pokritim uvozom. Zato je tudi opazen rahel upad izvozne usmerje-nosti.
Po informacijah OZD v občini je zaradi dviga svetovnih cen prišlo do povečanja uvoznih cen za naslednje materiale:
—  nafta, ki je povišanje svoje cene prenesla na druge artikle, ki smo jih uvozili,
—  premog za koksiranje — v posredovani obliki cene,
—  bombaž, preja za tekstilno industrijo,
—  kemična sredstva za kemično industrijo,
—  elektronski artikli za potrebe elektronike.
Poleg tega, da je prišlo do povečanja cen goriva (tekočih) je bila v 11 (enajstih) organizacijah združenega dela oskrba s temi gorivi slaba.
Vse takšne in podobne ugotovitve so imele svoj odraz tudi v zmanjšanju naročil za proizvodnjo. Medtem ko je dinamika naročil za domači trg še sorazmerno ugodna, je situacija slaba, če ne celo kritična pri naročilih za izvoz. Od 60 OZD, ki izvažajo je 17 OZD ali 30 % takih, kjer so naročila za izvoz slaba, pri 8 (osmih) organi-zacijah združenega dela pa celo kritična, kar pomeni, da od 60 OZD, ki izvažajo, 25 OZD ali 42 % nima točno opredeljenih ekonomskih ciljev v izvozu. Če le temu dodamo še dejstvo, da se izvozna naročila zahtevajo z izpolnitvijo zelo hitrim rokom, potem je jasno, da ob pomanjkanju osnovnih surovin in repromateriata
organizacije združenega dela niso v stanju takoj realizirati izvoznih naročil.
Ob vsej tej zefo oteženi gospodarski situaciji so se v procesu družbene reprodukcije pojavljali problemi višanja cen, med njimi tudi cen reprodukcijskega materiala, ki vplivajo na zoženost druž-benoekonomskih odnosov v zunanjetrgovinski menjavi, kot na domačem tržišču, ki mu delne težave povzroča tudi zmanjšanje zaposlovanja v gospodarstvu ter večanje zapostovanja v dmžbenih dejavnostih zaradi posledic aktiviranja objektov socialne infrastruk-ture. V taki situaciji se sprejema nov zakon o cenah v težkih stabili-zacijskih razmerah družbene reprodukcije. V kemični industriji ne bomo zadostiti povpraševanju zaradi vse bolj prisotne inflacije, ki čedalje bolj raste, pritiska na cene, pri samoupravnem dogovarjanju cen se kažejo pojavne oblike dolgoletnega sistema administra-tivnega urejanja cen. Kmetijsko relativno slaba letina je prebila vse meje doslej zadrževanih cen, zato je ravno ta tok sproščanja cen kmetijskih pridelkov kot postedica administrativnega določanja (beri zadrževanja) cen eden od hudih povzročiteljev inflacijskih procesov. Iz izhodišča, ki kaže na takšno naravnanost v naši občini, gre nedvomno povzeti nekatera neurejena ekonomska vprašanja v republiki, ki se v končni konsekvenci prenašajo na nižje oblike družbenopolitičnih skupnosti. Zaradi neusklajenih planov republiš-kih SIS materialne proizvodnje (tudi družbenih dejavnosti), ki naj bi se uskladili do konca aprila 1981 prihaja do nejasnosti v načrto-vani usmeritvi porabe, kar nedvomno znižuje ob rasti inflacijo dosežemo akumulacijo v letu 1980, ki s tem postaja v bilanci družbene reprodukcije vse manjša in neefektna, če jo ni mogoče spremeniti v kapitalno cirkulacijo, da se ne drži v sredstvih TOZD—ov, kjer nima vrednosti, niti moči. Objektivno dejstvo je sicer v tem, da opredelitev do izvoznih kreditov še ni znana in da je zamujanje v tem pogledu razvrednotenje ustvarjanje akumulacije v letu 1980, kar bi morali na vsak način preprečiti.
Ob razmišljanju, da v sedanjih trenutkih stabilizacijene moremo zanemariti ukrepov za ohranitev socialne varnosti, da moramo v prihodnje zagotavljati sredstva za kompenzacije, se nam vsiljuje vprašanje, na kom je poteza, da bi lahko te načrte (cilje) ki smo jih sprejeli z resolucijo, tudi uresničili.
Poteza za zmanjševanje cen je nedvomno v veliki prizadevnosti organizacij združenega dela, da porast nadomeste z boljšim gospo-darjenjem in izkoriščanjem notranjih rezerv, kjer tudi zmanjšanje družbene režije ni zadnji od elementov notranjih rezerv. Poteza pa je tudi na kadrih v organizacijah združenega dela, da bi naloge, ki so si jih ali smo si jih zadali s plani 1981 oziroma s dolgoročnimi plani 1981 — 1985 tudi znali uresničiti. V tem pogledu še nismo prišli v fazo konkretnega preverjanja sposobnosti kadrov v organi-zacijah združenega dela, nedvomno pa je to naloga, ki nas še čaka.
Seveda pa uresničevanje resolucijskih stališč za leto 1981 ni kratkoročna naloga. Vendar pa ekonomska nestabilnost vpliva na kvaliteto dela v OZD ter v končni konsekvenci na primarno delitev družbenega proizvoda. Zato bomo morali razmišljati o tem, kako, na kakšen način ter kdaj bomo samoupravno dogovorili in izvajali v praksi:
—  uskladitev vseh oblik porabe z  rastjo dohodka oziroma, da bomo funkcionalnost svobodne menjave dela sankcionirali z adekvatnim financiranjem, za katerega verifikacijo mora odlo-čati najmanj zbor združenega dela, če ne še vsi skupščinski zbori;
Po podatkih je realizacija skupne porabe od 1. 1. do 28. 2. 1981 v mejah normalne dinamike dotoka. Tako znaša skupna višina vplačnih sredstev za 9 SIS 398,691.000 din (1980/390.127.000 din) in je za 2,2% večja kot v letu 1980, čeprav je stanje v posameznih SIS dokaj različno. Glede na to, da se je vsebina programov nekaterih SIS spremenila zaradi prenosa dela pro-gramov iz republiških skupnosti na občinske in sprememb v sistemu združevanja sredstev ter spremenjenega načina obraču-navanja in vplačevanja sredstev bomo lahko podali natančnejšo oceno o gibanju sredstev za zadovoljevanjeskupnih potrebv II. tromesečju.
IS SR Slovenije (Poročevalec SRS 24. 3.1981, štev. 7) predlaga razne ukrepe za ohranitev socialno- ekonomske varnosti delav-cev in občanov. V Komiteju za družbene dejavnosti in v posa-meznih SIS je organizirana aktivnost z namenom, da se ukrepi proučijo in izvede njihova realizacija, kar bo pomenilo ohranja-nje že dosežene socialne varnosti predvsem pri najbolj ogroženih kategorijah delavcev in občanov.
—  ustvarjanje večje proizvodnje moramo pogojevati z rastjo višjega dohodka na zaposlenega na podlagi intenzivnega gospodarjenja ob adekvatnem  optimalnem  povpraševanju,  ki ga vzpodbuja sedanji cikel domačega in tujega tržišča;
18
—  maksimalno izkoriščanje razvojnih kapacitet še vedno prepre-čujejo subjektivne ocene o prestrukturiranju gospodarstva na domači osnovi znanja in tehnologije; zato prihaja (ali sploh ne prihaja)  do prepočasnega razvijanja samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov v dohodkovnem povezovanju pri zagotav-Ijanju surovin za nemoten reprodukcijski proces v proizvodnji.
V  tem smislu je pričakovati premike v prestrukturiranju gospo-darstva šele ob koncu tega srednjeročnega obdobja, vendar se nam mora ob tem izpostaviti zahteva, po prestrukturiranju gospodar-stva:
—  v tržni obliki (kratkoročno) izpeljana takoj, z večjim združe-vanjem lastnih sredstev;
—  v  planski  obliki (dolgoročno)  ob intenzivnejših preučevanjih družbenih in ekonomskih ciljev novih usmeritev.
V  tem pogledu bomo morali, še močneje kot doslej, angažirati naše znanstvene institucije, da bodo odločitve imele tudi strokovno raven. Če pa ob tem izpostavljamo, da bodo materialne možnosti našega gospodarstva rasle ob rasti družbenega proizvoda 3,5 le z 2,6% sredstev za nove posege in ob tem ne bomo mogli preseči meje 34 % deleža družbenega proizvoda za nove investicije, da bo rast uvoza repromateriala v višini 2 %, opreme pa celo pod nivojem iz leta 1976, se nam morajo kot ukrepi tekoče ekonomske politike gospodarstva občine (ob tem poudarjamo, da ne gre za zaprt prostor v okviru občinskega gospodarstva, ker tak pojem preprosto ne vzdrži kritike) obenem z ukrepi širša družbenopolitične skup-nosti, pojaviti naslednji:
—  zaradi omenjenih možnosti uvoza opreme, ob tem pa dejstvo, da rastejo druge republike v Jugoslaviji v srednjeročnem obdobju 1981 - 1985 hitreje kot Slovenija (od Hrvaške s 4,7 - Črne
gore s 8,9 % realne rasti), se odpirajo večje možnosti občinske strojegradnje pri izdelavi opreme;
—  spremembe v razvoju manj razvitih bo moralo v bodoče sloneti na medsebojnem dogovarjanju o izdelavi opreme in tehnologije med OZD v naši občini (oziroma širše) ter med OZD v manj razvitih območjih;
—  Najmanj polovico prirasta družbenega proizvoda bomo v pri-hodnje morali doseči z izvozom, to pomeni:
leta 1981
1982
1983
1984
1985
Skupaj
000 din 7.004.110 7.249.254 7.502.978 7.765.582 8.037.378
37.559.302
USAdol. 259.411.481 268.490.888 277.888.074 287.614.148 297.680.666
1.391.085.257
da bi na ta način dosegli maksimalno pokritje uvoza in devizno ekonomsko stabilizacijo ter likvidnost v tujini.
Čeprav je akumulacija v letu 1980 dosegla visoko rast (68 %) jo bomo ekonomizirali le, če jo bomo uspeli vključiti v združitev sredstev v občini za nove investicije zaradi vse očitnejšega zmanjševanja bančnih sredstev ter kreditov iz tujine. To z drugimi besedami pomeni spremembo politike v OZD v pogledu združevanja sredstev.
PREDLOG ZAKLJUČKOV
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška je spričo dejstev, da podatki o gibanjih gospodarstva v prvih dveh mesecih leta 1981 kažejo rahel odmik od začrtane resolucije, sklenil predlagati naslednje zaključke:
—  Upadanje   izvoza  je posledica  kriznih situacij v svetu, ker se svetovni   trg   zapira,   zlasti   na   zahodu,   uvozniki   pa   terjajo določene  bonitete v  kreditiranju, o  katerih  pa se še nismo dogovorili. Zato bi bilo potrebno, da Izvršni svet skliče delovni posvet z vsemi izvozniki ter ugotovitve s tega posveta posreduje
IS SRS ter drugim organom v republiki.
—    Z organizacijami združenega dela, kj imajo težave v proizvodnji naj   bi   Izvršni   svet  sklical   posvetovanje  po  panogah, da se ugotove možnosti za zagotovitev nemotenega reprodukcijskega
procesa. Tudi s temi ugotovitvami bo potrebno seznaniti IS SRS oz. druge organe v republiki.
—    Za čim aktivnejše odpiranje proizvodne opreme v okviru orga-nizacij združenega dela strojegradnje, bo ISanketiral te organi-zacije ter z njim v povezavi ter v sodelovanju z medobčinsko gospodarsko zbornico pripravil temelje bodočega sodelovanja med organizacijami združenega dela v občini (SR Sloveniji) ter organizacijami združenega dela v manj razvitem območju SFR Jugoslavije.
—    Izvršni svet bo mesečno spremljal založenost organizacij zdru-ženega dela s surovinami in materialom, da bi se na ta način vzpostavila stalna kontrola nad oskrbo in s tem v zvezi lahko tudi sprejeli morebitni intervencijski ukrepi.
—    Dosedanji način spremljanja zunanjetrgovinske menjave sicer ne omogoča mesečne spremljave tega pojava, vendar se bo Izvršni svet prizadeval, da z ustreznimi strokovnimi službami v mestu pridobi te podatke, da bi se na njihovi podlagi lahko vzpostavila spremljava zunanjetrgovinskih tokov in sprejemalo ukrepe tekoče ekonomske politike s tem v zvezi.
—    Izvršni svet bo tekoče spremljal izvajanje ukrepov za ohranitev socialne in ekonomske varnosti delavcev in občanov.
Izvršni svet predlaga zboru združenega dela, da potrdi te za-ključke.
IZVRŠNISVET