List 26. gosp dar i Tečaj XXVI. rtnišk in aro o Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr., pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den. Ljubljani v sredo 24. junija 1868. Gospodarske stvari. Gospodarske skušnje. * Tursko deteljo (esparseto), ktero smo v našem listu že večkrat priporočali, je priporočal fajmošter And. Lindwurm v Hohenwarth-u v gornji Avstriji s tolikim pridom, da so se je njegovi farani Čvrsto poprijeli, s tem pa živinorejo tako povzdignili, da poprej revna vas s 95hišami ima zdaj prav lepo živino pa dobro pognojeno polje. Zemljišča tega kraja so zeló peščena, tedaj malo rodovitna. Turska detelja je tudi tu pokazala svojo moč, da zboljša zemljo, ker zdaj * že precej rži pridelajo. Obirati perje grozdju, predno zoriti začne, ni dobro, kajti potem ne zori grozdje hitreje, pa tudi vino ni bolje, kakor nekteri pravijo, mislé, da Do- J/M IUU1 Tl^V J ) »^«V* , -J v ; — po obraném perji lože solnce more do grozdov. broznani časnik „Frauend. BI." nikar grozdom ne obirajo perja svanjo vinorejce y nai * Poznati piščeta po jajcu je P. Gamin po triletnih skušnjah naznanil akademiji znanosti v Londonu to-le: Jajce, v kterem je petelinček, ima na tanjem koncu nabrano površino, jajce s puti ko pa ima gladko površino. * Da ne visi trebuh ko bil am, ki so imele že več žbet — ? Jim —-, — — — med najbolj imenitne konjerejce, delajo tako-le: o je kobila prvo žebé imela, povežejo jej trebuh s širokim in močnim platnom; to povezo zašijejo skupaj Honoveranci in Meklenburžani, ki se ste- in kobila nosi to povezo do tedne. Nekteri gospo- darji jo povežejo vsaki pot, ko je kobila žebe storila. Zato pa tudi v teh deželah ne vidiš vampastih kobil. Pomladanski hrošči (kebri) dober gnoj. Po skušnjah naznanjenih v kmetijskem časniku „Wur- u. F." * temberg. Wochenbl. L. so se kebri skazali kot posebno dober gnoj. Gnojili so s kebri ječmenu in gnojili so mu tudi s peruškim tičjekom (guano) na enako veliki njivi, in přidělali na njivi s kebri pognojeni zrn ja 56 odstotkov, slame 133, plev 13, s guanom >> zrnja 40 slame 123, plev 8. Gospodarske novice. na prodaj > tako je skor zmiraj naprej. V hlevih prav zložno ogleda kupee živino; izbrane živine se kar 30 repov naenkrat na vago dene. Prošnjo za varstvo tacih tičev, kteri zob- •s ljejogosenice, in za varstvo ticjih gnjezd je zbornici poslancev izročilo natoroznansko društvo „Kosmos" na Moravském. Društvo v tej prošnji povdarja potrebo oštre postave, poduka v šolah in zméno z drugimi vladami, da tuđi tako postopajo , in posebno z laško ondi posebno ker na Laško naši tiči na jesen potujejo Vlado , act ua juaoivu jih pa največ zadavijo. y t % Stan letošnje sviloreje. Pozvedeti zanesljivo, kako se obnaša letos sviloreja (židoreja) na KranjsKem, je glavni odboj* dražbe kme- po deželi sledeče pismo: iljske razposlal poddružnicam Castita poddružnica! Sviloreja (židoreja) je na Kranjskem že precejšna, in kmetijski družbi, ktera namestuje kmetijstvo naše dežele, je treba, da vé: koliko je je in kakošna da je. Spodobi se tedaj, prvič: da spozná možé, kteri se kaj bolj pečajo y m sè sviiorej o drugič: da vé, kako se je obnesla vsako leto. Castita poddružnica se tedaj lepo prosi, da v svojem okraji med svilorejce razdeli sledeča vprašanja in dob- ljene odgovore brž ko je mogoče ali saj prihodnjega meseca le-sem pošlje. do dne Glavni odbor bo potem sprejeta sporočila po naših da mu bode časnikih na znanje dal in tako tudi marsikomu prodajo svojega pridelka polajšal. Za gotovo pričakuje podpisani odbor, častita poddružnica spolnila to prošnjo. Vprašanja. izvaliti Koliko crvičjega semena za svilo (žido) ste dali kakošne sorte? in od kod ste seme dobili? Kdaj so se črviči začeli valiti? in kdaj (v kolikem času) so se potem zapredli v mešičke (kokone)? Koliko od sto m * jih morebiti ni izlezlo, koliko od sto izvaljenih je morebiti pozneje poginilo? Ali so črviči pocepali po prvi črvičji kugi s jajcic ih ie ] 4. Letošnja letina se kaže dozdaj skoro po vsem črnimi pikami, ali po druzih boleznih? se svetu dobra. Tudi iz Ruskega, zlasti južnega, šijo dobre novice; zato cena žitu pada, posebno rži. sli- Koliko in kakošne kokone ste přidělali m ali * Najveći živinski trg je v Chicagu un- ste iz pridelanih seme naredili ali pa jih pomorili in za svilo (žido) prodali, in po čim unih lot, teh pa funt? kraj atlantskega morja. Amerikanski časniki popisuj ej o ta trg, ki ima za 220 naših oralov prostora, in na prostoru je vse polno hlevov za živino. Meseca sušca je bilo tam 20.000 goved, 75.000 prešičev in 20.000 ovác ali po čim jih želite prodati? Odbor. Iz državnega zbora. Železnica med Ljubljano in Trebižem pred državnim zborom 10. junija. Poročevalec narodno - gospođarskega zbora je in Reko^ itd. Te železnice bojo požrle sila veliko kadaj e ministerstvo ravno pravi pitala. Zato obžaluj em zdaj kranjsko železnico nam na mizo položilo, že mora napraviti ta železnica, naj se z manj šimi stro- e se bil ški m saj 7 ne veČimi, kakor jih poslanec Schlegel gorko besedo zagovarja to že- leznico, ki se ima stakniti z železnico Rudolf o i ktera bo kmalu dodelana. Obšir azlaga okoliščine dežele kranjske in posebno krajev gorenskih y ktere ima iti ta železnica, obrtnijstvo ijih y skozi kmetijstvo ministerstvo priporoča Potem poredoma zametuje vse, kar se kranjski železnici na hvalo govori: vožnja žita iz daljnih krajev ne šla čez Ljubljano v gornje kraje; iz Siska čez Ljubljano vBeljak je 41 milj, iz Kaniže čez Marburg v Beljak 37 milj 7 Ogri in Hrvati si bojo sami napravili 9 gozdnarstvo, pa tudi previsoke davke, veliko trpljenj Po vsem po vkvartiranji vojakov v laški vojski itd tem dokazuje korist in potrebo te železnice za deželo Ljub- da do mlinov, da bojo svoje žito mleli in moko namesti žita vozili iz dežele, — nikoli se ne bo iz Trsta čez Ljub- milj daljave, ampak Beljak hodilo, ker bo 363/ kranjsko, pa tudi važnost njeno o vojskinih časih kazavši, da bo ta železnica merila 136/10 do Kranj iz Kranj milj v Trbiž 96/ ljano | | ■■ hodilo se bo iz Trsta ali čez Videm, ali Gorico, ali Pontebo itd., ker povsod tù je kraji pot ali za IOiJJMOi -X, lâ J-ViaiiJ« * j. i UHA 1/ /10 J ) «« «W bo lahko izpeljala, potem pa teže in z ve- ranja se cimi ali celó za 13 milj. Potem je Lohninger prav zaničljivo besedoval o rudninstvu kranjskem, češ da Cimi stroški, — ua, uu ucUđi o.L uavauum uiuoiuv, u m dana mosta (viadukta), 213 presekov, 1 predor (tunel) da bo treba 31 navadnih mostov se in za- zi- 49763 centov železa pridela na leto in dan, voljo te železarije se vendar ne splača zidati železnice, 7 7307 predlog pri bregovih stavil v odborovém imenu ker bo fužinarstvu drveno oglje podražilo. Kladva naj namesti 985.000 gold, za eno milj so dandanašnji že nehala biti; fužine z valjarji zatiru- 7 kterim vlada hoče po 5 od 100 obresti (činža) zagoto in 200.000 gold. , *) ki prosi za viti — državni zbor dovoli 1 milij o Omenivši še to, da odbor v Ljubij dovoljenje te železnice, obstaj iz topnika deželneg odbora kranjskega, iz kupčijske in obrtnijske zbornice y in iz zastopnikov kapitala in inteligenc čevalec še drug predlog, namreč ta > dodaj naj se vladi poro roči 7 da požene do de lan je železnice iz Beljak na-\ v Trbiž, s ktero se stakne ljubljanska Po stavljenih teh predlogih poprime prvi dr. Kl besedo. Nič novega ni povedal 7 kar bi se ne bilo že slišalo v sporočilu poročevalcevem, razun tega 7 od te železnice tudi to pričakuj narodne" kulture na Kranjsko da pripelj da on med- 77 Noben umen člověk ne nasprotuje „mednarodni kulturi" na pravem mestu jej na Kranjsko že preširoka vrata od jejo dandanes vse male podelavke, ki k većemu še delajo osi, lemeže itd. Tudi tem tedaj ne bo železnica pomagala, a tudi kmetijstvu ne, ker je zemlje tako malo, da na enega člověka komaj hodi le 71/(2 gold, od zemljiščinega pridelka; saj je dr. Toman sam rekel da se zemljiščin davek na Kranjskem niti za dvanaj-stinko povikšati ne more. Al se bode potem na Kranjskem več přidělalo, če dobó železnico? Tudi mislim, da zdaj še ni přišel čas, da bi mikalo kapitaliste zarad obrtnije preseliti se na Kranjsko: tudi še ni přišel čas, da bi tujec mirno vžival sladkosti krasnih gorenskih krajev (nemškutarček Lohninger bere ljubljanske „Pres- pisarije, ki mu strah delajo zarad mirnega vži-vanja kranjskih lepotij. Naj se tega ne bojí! vsak pošten Nemec, ki ne draži naših ljudi, prav mirno živi sine u 7 in res je, da da ni na- prta, kakor kaže pogled po deželi. Al du ne do olje vati, kar mu pred m gre (toj mi k po na- při nas). Konečno sicer Lohninger pravi sprotnik nobeni národnosti in da to hoče s tem spri-čati, da stavi posredovalni predlog, da se ljubljanski ravni poti maternega jezika) in med narod siliti tuj jezik, mislé, da kanje nekterih tujih besedi je Qe on železnici za vsako miljo dovoli 1 milijon. Po Lohningerju je poprijel besedo dr. Toman. ze omika v natoroznanstvu, kmetijstvu, obrtnijstvu itd tak — L CL JX VJ „blagó ILIAKjLI UJ J^ KJ V OUUi OYUtU V U W JL W bant" in naša dolžnost je, da odbijamo kontrabanto vanje na vso „dalj ÍÍ imenujejo po vsem svetu „kont nico moc in víš e Radi pustimo dr. Klunu to, da on gleda" kakor „einzelne Kurzsichtige" 7 ze ker je kot kandidat za kranjsko deželno poslanst gledal v sobe dunajskih ministerskih hiš, al tega ne bomo niti njemu niti drugim njegove vere nikdar pritrdili, da „nemški znati" je isto, kar izob ražene m u ali omik ki je že toliko delal in govoril za želez-ne bi bil mislil še posebno v zbornici govoriti za-njo, sililo ga je besedo vanje Lohningerjevo. Jedro dr. Tomaiiovega govora bilo je to-ie: Moj g. predgovornik je rekel, da želez- nica med Ljubljano in Trbižem ni potrebna; na zadnje pa je vendar rekel, naj se naredi; , 9m WĚ^^m se razvidi, da mu to iz srca ne iz vsega govora gre m u biti ; ako bi to bilo, bila bi vsaka dunajska branovka jetos dovolili Predgovornik je rekel: „saj smo že dosti železnic ali vsaka dunajska mlekarica omikana! Hvaležni bomo 7 saj se jih bode zidalo veliko." Al jaz sprejeli vsacega tuj 7 ki prinese kapital ali intelig cijo v deželo — ali če nam moti in pa bega omiko ve£ beseda. mu na to odgovarjam, da mnogo železnic bi bilo moralo že davno dodelanih biti; o teh tedaj ne gré zdaj d na naravni m talom v deželo in m e d 7 tedaj jložj poti 7 m s teligencijo prinese zdraženost in kap Ni ne res 7 da imamo v našem cesarstva m d 7 taka rnednarodnost gré na Grintovec svoje kulture sejat naj preveč železnic, ampak to je res, da jih imamo premalo gledé na tuje dežele; mi sklepamo s tujimi deželami kupčijske pogodbe v duhu svobodnega trgovstva; Za dr. K lun om je govoril poslanec štajarski Loh ger. Začel j tem, daje rekel daje let že novih železnic bilo dovoljenih (250 milj) da čijstvu, mi pa hočemo na počasnih kolah se spušati ž one imajo veliko železnic, ki so pomocnice živému se * njimi v konkurencijo? Nobenega denarja ne poklaàa država na bolje obresti kakor na to, da zida železnice, ki so podobne žilám, ktere pretakajo redivno kri obrtnijstvu, kupčij stvu itd. Če smo zarad železnic za dru- zida Rudolfova, da se mora pričeti železnica med St. Petrom V odboru za železnico so sledeči gospodje: V. C. Župan, predsednik zbornice kupčijske, dr. Lovro Toman, zimi deželami zaostali za 30 let, ne smemo zdaj po dr. E. Costa, župan kot zastopnik mestnega odbora, dr. J. polževo za njimi lešti, ampak s hitrimi koraki napře- Bleiweis kot zastopnik deželnega odbora, Fid. Trpinec, dovati. Gosp. predgovornik obžaluje, da nam visoko mini- predsednik družbe kmetijske, Peter Kozler, Anton Sa- masa 7 Gustav Tonies, Jan. Toman, Viktor Ruard, sterstvo kranjsko železnico ponuj a. Jaz pa sem vimenu grof H. Thurn. dežele, ktero zastopam in za ktere blagor se moram in 205 hočem potegovati zato, da ne pogine, vladi zato prav Kranjskem, in en velik mlin v Kranji je že skoro iz srca hvaležen; njej pa tudi ne bo žal za to niti z ozirom na deželo kranjsko niti z ozirom na vse cesar- dodelan. stvo posebno iz vojniškega ozira ne. bila morala že davno narejena biti; pomislim >jske železnica bi ako Predgovornik je tudi rekel, da železnica med Ljub in Trbižem tudi gledé južne tržaške barantij nima ne bilo 1866 tako kmalu konec m bila velj Al pomislite, gospoda, če tudi je res da iz Trsta v Beljak je bliže po železnici Predelski ali 9 mahoma pritisnila laška armada od ene, pruska pa od Pontebski, kaj pa je z Reko in zvezo njeno z Belj druge strani, kaj bi bilo z Avstrijo? Zato ministerstvo * w ~ " ojske že vec let pritiska na to kom? Res da Zid vojs&e ze vec íet pi'itum«* li*» tv, naj o^ uaicu leznica — hraniteljica avstrijskih mej proti Italij ČllKJ llilUlOlClOlVU XXVULI i AfcOO , vl<* . se naredi ta že- iz Beljaka v Ljublj most more služiti Reki da xi» jwvijuttMi y ijjuwijcmv je ie ±\J uiiij , ucu arv, iu.i»i- burg in Zidani most pa je 43 milj ! Naj sodi potem 16 milj čez Beljak ai Mar 9 se hitro vrže armada treba strani, kjer je brambe vsak sam! Kako malo . Lohninger deželo kranjsko pozná, Gosp. predgovornik je rekel, da sicer ne naspro- kaže njegova beseda, da se tù na leto 49.000 centov tuje tej železnici, a druge, važnejse naj se naredij po 1 p ridel okraj dolškem se samo de prej Gospoda moja! težko je v kratkem govoru vse lavcem fužinarskim čez 600.000 gold, na leto zaslužka pred oči staviti, kar je želežniški odbor načrtal v svoji plača 9 s kterim in ne s poljskim pridelkom knj 9 om ko jo je na svetio dal razjašnjeno sè zemlje- plačujejo tukajšnji prebivalci večidel svoj davek Ni ne prenapeto, ako rečem, da odBodenskega maj hni okolici na Gorenskem * ~ 9 v baron Z delav- Ruar d jezera do Siska in še dalje je ta železnica ena najvaž- cem svojih fužin okoli 60.000 gld. dnine nejših poprečnih (diagonalnih) železnic od južnega zahoda sam na Savi okoli 100.000 centov sirovega železa pri severnega izhoda 9 in da, če bi se bile železnice de delà laie pravilno in prevdarjouv, uii« uiui«»« nica že izprva od Feldkircha v Zemun napraviti bila bi se morala ta želez- 49.000 centih cele Kranjske in po vsem se g. Lohningerju sanja o nekih Zdaj Fužine bojo z večim pridom kadaj kurile s kako pride pa več oddelkov te železnice gotovih in več druzih drugo kurjavo a ne z navadnim ogljem, in kadar jih bode izgotovilo, po takem je zdaj zadnji čas, da tisti čas, bode se tudi pri nas tako delalo kakor*delà se tudi naša železnica napravi. Mar ni taka železnica gosp. Lohninger dandanes — lesů namreč ne bojo po važna jezeru 9 9 ktera se sklepa sè železnicami na Bodenskem žigali v oglj ktera se sklepa Trst (smeh) ; ampak v steka do 8 železnic diij jezeru, Kjer se sici*.«, v uv v wwbu^, — atui« o^ , Lohninger se lahko smeja, po naj kraj ši poti s Parizom in Londonom in vso Nem- železnica v Mariboru pri rokah, po kterih dilj podelanega bojo vozili v ker čijo, kjer se skuplja vsa obrtnija, — ktera JtSadensko v lrst, uorenec pa, čeravno na pol bliže Trstu, p( jezero (najveće jezero nemško, po kterem se vozijo tudi kolih ne more tako hitro za njim! (Dobro, prav dobro) se skuplja vsa obrtnij ktera Badensko Trst Gorenec pa, čeravno na pol bliže Trstu mu je pošilja po arabrodi, 16 ur dolgo in ur široko) s Siskom in Če bi emunom sklep z deželami, ki so najbogatej v Polj gosp Lohninger tudi nam privoščil, da bi skih pridelkih, s Srbijo, z Vlahijo, z jutrovimi deželami? lesa ne samo svoje gozde še kako drugač v svoj prid obraćali Naj sodijo o tem možje, kterih glj 9 a iz avdajajo nobeni pred- gorenski Kranjci kakor Staj kuhali, želeti bi moral, da tudi mi sodki, in ne bojim se, da ne bi mi pritrdili, da je naša železnici krajšo pot v Trst. do morja in Korošci dobimo po srce vbodlo železnica važna železnica. Predgovornik je dalj trdil 9 Kaniže čez Ljublj pa me je posebno to, da Lohninger nekako zasmehuje da se nikoli ne bo iz to, kar sem unidan o davkovskih težavah na Kranjskem žito vozilo v gornje koroške ali rekel Moj tožbe o tem so pravične in spoznane po tirolske kraje. Ali on ni pomislil, da se ne vozi samo cesarskem sklepu od 1865. leta, kteri dovolj iz K skega žita 5 žito in da Kaniža ni edino zbirališče oger- vsakoletne ali ni Banat nič? ali ni Hrvaško in Sla odp Kdor • # vonija so podnji podonavski kraj nič? Siska čez Zagreb in Ljubljano je res 41 milj pota cez Marburg v Beljak ga je 51 milj > tedaj ; Iz al pa 9 nice niso na prid kakor g. Lohninger pravi, da želez- kmetijstvu, ta o železnicah lahko vse rece za 10 milj vec Kaj kranjska in gornje-koroška dežela nimate „vsakemu kar koli mu je drago. (Dobro! prav dobro!) Dodajte volite nam železnico, da si pomagamo na bolje svoje f« UMI Ol KJ LUCV^WLUU 11C4 UU1J VJj --J Vse naše sosedne dežele imajo že- pravice da bi eJ eno v Trst dobivale žito iz Hrvaškega leznic več — kranjska dežela ima pravo!) Naj gosp. Lohninger ta gré čez sotesko Savsko, čez močvirje in Kras m se in Slavonij e?! (P kakor hoče suče svoje naspro to vanje, to saj je gotovo, nikjer nam ni přinesla nobene koristi, povsod je le cesta ob Savi iz Ljublj v Beljak je najkrajša vzela ljudem kruh in zaslužek. 9 Zato, gospoda m prav naravna skih gleda jutrovih s Tiroli Lohninger naj južnih krajev hrvaskih, slavon- Vas vodi pravica danes, ko bodete sklepali o železnic: 9 Svaj 31 i k in Nemčij Naj po 99 t vsakemu svoje!" bodi geslo, ki naj Vas vodi! (Od vseh Gorenskem, strani dobro- in pravo-klici.) na kteri je bilo poprej vse polno življenja, zdaj pa, ko Za dr. To man o m je govoril državni kancelar železnica med Mar bur go m in Beljakom, je vse Beust in priporočal železnico iz gospodarskega in voj- samotno in trava raste na poprej tako^ zeló iz voženi niškega, posebno pa, kakor je rekel, iz političinega cesti ? kar mi bo moj častiti prijatelj Pintar gotovo Mar ozira. I Potem ko je bil omenil, kako je državni zbor potrdii, ker iz svojega" far o vža gleda na to cesto. Mar, v tej sesiji dovolil za česko deželo dve železnici, je gospoda moja, hoćete našo železo popolnoma v nič rekel blizo te-le besede: Ako smo mi tjekaj (češki de-spraviti? Gospoda! to se ne pravi z vsemi deželami želi) delili s polnimi rokami, prav je, da tudi semkaj enako ravnati ; to ni pravična mera za vse, ki davek (kranjski) kaj damo, tudi imamo vzrok, da se na to de- svoj glas in pomoči pri- piačujejo. (Pravo!) Predgovornik se boji za naše m li nar j y Og in Hrvati sami mline napravili pravili tako ali tako če pa mi železnice češ Te boj f da na- želo, ktera povzdiguje do nas čak uje y ozremo ne pozabivši da je ona, pred-no se je m mam državni zbor sešel, dvakrat v deželni zbor volila, Čeravno druge volitve niso bile dosti ali nič razločno V 111 taivu ali bai\\J , - UV J/M «vjv««»w« u i iu U iu V, w^w » viiv« v "tuv vřiivy Vfcvsju* hvu.wwmv cenejše iz daljnih krajev dobivamo žita, konec mo- od prvih, je vendar svoje poslance poslala na Dunaj, ako nam železnica dovaževa žito in nastopila pot, ktero želimo in ktere se držati moramo. rajo vzeti mlin ar j cenejše, bojo Kranjci, ki so bistre gla ueuejse, uuju jxraujci, »U uiaiic giavo, poiauuuiii, íjuuiuí kako jim bo kazalo, in kakor slišim, se pripravlja velik dolžni. preračunili, Bodimo tedaj pravični deželi, kteri smo pripoznanje v tej francozk mlin na kcij Jaz (20 akcij po 50.000 gold.) na reči besedo pa še osebno v sebi čutim dolžnost spregovoriti, ker se je nekterim zeló po 206 krivici — ráčilo in se jim še rači, razglašati me za principielnega sovražnika Slovanom, k čemur je pri- košnih knjig si želí. je matičin odbor sam sploh načrtal in naznanja!, ka- pomogla ena beseda, ktere nisem nikdar govoril, ktera Med najpotrebnejše knjige nekteri štejejo tudi se mi je pa zopet in zopet podtikala, da sem jiamreč šolske knjige. Kdo bo tajil, da so take knjige nam rekel, „da je Slovane treba na stěno pritisniti." Ceravno v resnici potrebne? To že zarad tega, ker nam na-vem, da preklicovanje nič ne pomaga in da me Slovani sprotniki vpeljanja slovenskega učnega jezika v šole pritisnili, vendar se za tega del ne bodo na srce svoje rad služim te današnje priložnosti, da s svojim glaso- v eno mer očitaj o imeli .uvi. vwboiju , da jih u imamu. wc ui jiu pa ituui kaj bi nam pomagale, ako se postave ne spre- nimamo. Ce bi jih pa tudi vanjem proti tej podtiki protestuj em. nemu kancelarju je bila to dobra prilika se v parlamentarničnem jeziku pravi, mogel „skoz okno" se učí Gosp. držav- mené? Ali nimamo že zemljopis in vseh treh delov na- da je kakor ravoslovja v domačem jeziku za šole pripravnih, in ali po njih? Prepričani smo, da bi celó v kratkem govoriti, da so ga namreč slišali na Cesko. Da vendar imeli vse potrebne knjige da U V UH ti, ua ou ga užuiiicu ouoau ixa> vcaau, iva vouuai * « v» ^uuv^uuu xvujig^, ua je ic îziicucua v^cijava politični" njegov ozir o zadevah železničnih ni bil slovenskega učnega jezika, in to tem več, ker takim jako političen, to kažejo mnenja v vseh slovanskih, pa knjigam — ki se dobro splačujejo, ne bode manjkalo tudi v nemških in celó ministerstvu prijaznih časnikih. tudi drugih založnikov. Matica pa mora ustrezati svojim Naša misel je ta: Železnica med Ljubljano inTrebižem udom, toraj podajati jim take knjige, da so primerne je ali potr ebna ali nepotrebna. Ako je p o trebna izrečena vpeljava 77 in to sta odbor in dr. Toman prav živo doka- in zanimive veliki većini. Nikakor ne moremo verjeti, da bi izdelovanje zala ne more ta železnica biti nikakoršno darilo, „naučnega slovnika" odvrnilo duševne moči od drugih in od ministerstva tudi Slovani ne zahtevaio druzega slovstvenih del. 20 do 30 pól na leto nikakor ne po- ako pa ni potrebna, ne smelo bi trebuje mnogo duševnih moči, in ker bo delo razdeljeno nego pravico; ministerstvo nikomur na ljubo denarja trošiti, kajti tudi med več pisateljev, ne bode odvraćalo nikoga od dru-Slovani ne zahtevajo od revne državne blagajnice nepo- gih slovstvenih del, in to tem manj, ker vrednik bo trebnih stroškov. Mo vat vene stvari Se enkrat naučném slovníku " * V 10. seji maticinega odbora je bil sprejet predlog odseka za izdavanje knjig, da se IV. občnemu zboru priporoča nasvet, „naj matica izdá slovenski naučni a I T^r ir\ i 1 T~ 4 & l v\ ^\T\TT/\1 i n 1 I ^ ri w 1 i i -« Vv «v\ Mm AMI «rM A Tt A A tv^ imel veči del opravila. Mi nasproti še mislimo, da prav „naučni slovnik" izbudi mnogo novih duševnih moči, ki sicer ne bi stopili na slovstveno polje. 3. Zarad ugovora o matičinih dohodkih moremo omeniti, da matičin odbor in po novem nacrtu pravil matičin občni zbor bo vsako leto sklenil, koliko pôl „naučnega slovnika" naj se izdá to in uno leto. Odbor (občni zbor) bo gotovo oziral se na druge potrebne in toliko dohodkov přivolil obveljal je ta vkljub marsikterim ugovorom Tudi ti so sicer pripoznavali po- slovnik", m nekterih odbornikov. trebo in korist takega delà; al rekli so, da je se pre-zgo daj lotiti se te knjige, podpíraje svojo misel zlasti z naslednjimi razlogi : 1) Matica ima izdavati druge nam tako obširno delo, kakor je „naučni slovnik", bi odvrnilo duševne moči od pripravljene rokopise, toraj „naučnému slovniku", kolikor jih bode ostajalo od izdaje onih. Iz tega je tedaj razvidno , da nikakor nočemo vezati Matice, da vsako leto izdá 20—30 pôl. 4. česki ) bolj potrebne knjige; drugih slovstvenih del; 3) tako bi tudi ta slovnik požrl Kdor koli pregleda „naučni slovnik" bodi-si bodi-si nemški ali kakega druzega jezika, ta se lahko prepriča, da je največ in najobširnejših sestavkov zgodo vinskega, zemlje- in životopisnega in literarnega M^vv^v J táVUllJ V Ili. £il¥ VtV^lOUV^^Ml IU UUVIWAUV^W obsega. Da za te spise slovenski jezik ima gotovo ter- veči del matičinih dohodkov ; 4) pred začetkom „nauč- nega slovnika" potrebujemo gotovo vsestranske znan- minologijo, vendar nostih obsega „naučni slovnik" tajiti nikdo ne more. drugih zna- glavne m splošne stvene terminologije, ktere se nimamo : tak dele in zaumke. In tudi za te imamo potrebne izraze; naše slovnik bi bil po sedanjem stanu naših pisateljev in slovesnosti (literature) gôla přestává, ne pa izvirno delo. Akoravno so bili ti razlogi po gg. Svetecu, Erjavcu, (Jigaletu in Trstenjaku le kratko navedeni, hočemo ven- to je menda znano vsacemu kdor malo pozná slo- dar nekoliko obširnejše govoriti o njih, da občni zbor z vensko slovstvo. Radi pritrdimo, na pr., da on, hoče pisati znanstveno kemijo po sedanjem njenem stanu, ne najde še vseh potrebnih izrazov; toda vseh teh tudi ne potřebuje pisatelj sestavkov kemijskih za „naučni slovnik", kteri ni namenjen učenjakom te ved- dobrim prevdarkom konečno sodi o tej važni reči. nosti, ampak Ali ima Matica v resnici bolj potrebnih knjig izdavati, kakor je „naučni slovnik", o tem se ne splošno omikanemu ljudstvu. Ko bi tudi naš „naučni slovnik" bil v resnici gôla přestává izvrstnih spisov iz druzih jezikov f da Je tak bomo prepirali; nam zadostuje priznanje, slovnik tudi potrebno in koristno delo. Izdaji drugih knjig slovnik nikakor ne bo na poti, ker priprave za-nj bil to tako velik greh? Prestave dobrih knjig so go- tovo vsakemu narodu koristnejše Že ) nego izvirne slabe. so priprave tako obširne, da ni dvomiti, da prvi zvezek pride na svitlo še le v nekterih letih, in druge v dalj-ših obrokih, kakor skušnja kaže pri českem, pri nemških in drugih takih knjigah. Zmirom bode tedaj mo- po tem je o vržen ta ugovor. Vrh tega pa ne pripo oznanjenem nacrtu goče y med tem časom izdavati druge potrebne in ko- ristne knjige, pa tudi denarne zadeve bodo to pripu-ščale. Dosedanja skušnja pa tudi kaže, da nimamo sila veliko primernih rokopisov na ponudbo y tako y đa trdimo temu, da ima naš slovnik biti gola prestava. Malo člankov bo moč prestaviti; mnogo bo treba izdelati po dotičnih knjigah in prede-lati po potrebah našega naroda. Naj važnejši in najob-širnejši sestavki o zgodovini, literaturi, življenjepisji itd. slovenskih dežel se bodo morali izdelati po izvirih. tem so po naših mislih ovrženi navedeni ugovori, naučnega slovnika" bi bilo Matice naše vredno Izdaja » podvzetie. Gotovo ne bi bilo zvezka, v kterem ne * Naj takim bralcem, kterim je to ime »e neznano, dostavimo vsak ua Matice našel sestavka za-nj zanimivega in pod- v razjasnilo to, đa „naučni slovnik" se imenuje velika knjiga, učnega Zoper ktera po abcednem redu obsega vse, kar je omikanemu člověku vedeti koristno iz zgodovine, zemljopisa, slovstva, natoroznanstva, življenja imenitnih oséb in se druzih reČi. Po tem, da človek v omikani družbi more o tem ali unem razgovarjati se, so Nemci dali ;ej knjigi ime: „Conversationslexicon", to je, „knjiga za razgovore." važnejša, kakor vsi protiugovori vsako stvar se lahko navajajo ugovori, vendar odločiti imajo važnejši in tehtnejši razlogi. Nam je korist takega delà za narod in slovstvo slovensko j kterim smo dokazo- 207 vali, da so prazni in puhli. Del y ga delà j # treba; ali poprimimo se ga krepko in navdušeno, opu- t • v Slovenske Talije, ki jo na svetio daje dram dr uš t v Ljublj ; zvezek je přišel stivši nekoliko lahko krilate novele in povedke, dokler ravnokar na svetio in se po 25 soldov dobiva tudi v v se nimamo tečne hrane, in srečen izid bode slavno ven- čal marljivo delavnost! Meseca junija 1868. leta Dr Cost Kranji, Novomestu, Celju, Mariboru Celovcu, Zagrebu in na Dunaj Trstu Gradcu, Gorici 7 7 Slovansko slovstvo. jut Ta zvezek obsega že večkrat igrano „Dob i,: «-----—med — i glediščine igre ki se po pravici štej iu pa Bog ajbolj priljublj primi", tudi že z * Cvetnik slovenske slovesnosti. Berilo za više gimnazije in realke. Drugi ves predelani natis. Sestavil Anton Janežič, c. k. profesor na viši realki pohvalo sprejeto igro, ki jo je poslovenil Val. Mandele. Naj bi se spet tega zvezKa pokupilo na tisoče, da se naklone društvu materijalno pomoč, izdajati čedalje več v Celovcu. Natisnil J. Blaznik v Ljubljani. Ravnokar je prišla 24 drobno tiskanih pol obsega- zvezkov i oca knjiga na svetio, ktera je posebno namenj ena šol- ski mladini, pa je sploh vredna, da vsak Slovenec, ki rad kaj lepega in koristnega bere, si jo omisli. Tva- je tako bogata, da med 136 liričnimi, 69 eničnimi, 3 dramatičnimi Ozir po svetu Poskušeni ali dovršeni umori viadarjev zadnjih rina, ki jo „Cvetnik" v 4 predalekih ima, Zdaj 20 let. ko ves svet obrača svoje oči na hudodelstvo gala, u« mcu jlcjv línáními, \ju cjjiuiiij-ui, u uiamaiivšiiiiui av veo oyci uuiaui» »vujts uui u Dopisi Iz Srbije 12. maja Dr. Na levi strani mesta, to je, na desni obali Morave je lepa, visoka ravnina, po kteri se razna žival pase srbska vojska podučava, na ravnini pa je z gosto hosto pokrit, pod njim so lepi vrti, njive i vi- majhe griček politikař, a vendar se "mi čudno zdi, da Magjari tako « AAVk-řW J^VUlll y ^/VVt lij «1 Ui V K. (Dalje.) Jaz nisem nogradi. Vrh griča je zopet lep raven kraj 7 z lepimi travniki i tratami, obločen z bombami ogrnjen karte- f/wixvmc**, c* » vuvim uii v/uwuv ^«ij a«. ~ J - - —— ~ ~ u* . xxitvi x w laiaiui , uuiutcu u u u lu uaiui, nail grozno ropočejo, da se po celem svetu sliši! Saj tudi čami i z vso pripravo za požiganje i podiranje mest Vlahi kakor Magjari bivajo v sredini slovanstva, a za razširjevanje civilizacije i kulture itd. Vse, za tal Vlahi za razširjevanje civilizacije i kulture itd Vse, za take w «uu imajo SVOjega, oauiv » '"»"'J ^ J * W* ^»wiwvuv j ua i^gui ^ x J v^li y v ciitvi oluuuíík imajo veliko, dobro naoroženo svojo vojsko, ki ni ni- ali barutani. Lep grič se imenuje „Grdica." Grd skoro da nezavisnega vladarja; reči potrebno je na lepem griču v veliki smodnišnici kakor zaničevati; Vlahov je po številu mnogo mnogo pri Karanovcu bil bi lahko to več od Magjarov že v samih kneževinah Moldavi i Ljubij Se 7 kar je 77 Roženbah" nad ve to ne more biti, kajti Karanovac vv>v> uii iua^jtviuv ti\J v octi-unj. auvav v iuwu * xjij u. «-f ij « u v. v ^ , tu uč- uiuic uni , rvaj LI ivai Vlahiji brez mnogo milijonov v avstrijskem i ruskem bode še le čez mnogo let lepo mesto, polno hiš i carstvu; Vlahi imajo plodnejše i za trgovino sposobneje dov itd. K gra je novo i vrlo lepo vredj zemlje na obalih Donave i črnega morja v svojih rokah, mesto; ulice so mu široke, ravne; na sredi mesta je nego Magjari. Pa kako so mirni Vlahi! oni živijo z velik, okrogel trg, na sredi trga je velik vodnjak in vsakim narodom v ljubezni i napredujejo na vse strani okoli i okoli so v okrogu trgovske štacune s slabim, hitro pa tako tiho, da se o njih nikjer i nikamor nič nič vrednim, pa strašno dragim evropejskim i srbskim ne sliši. Da so Magjari v tako lepem položaju i da imajo oni tako moč, kakor jo imajo Vlahi, no! to bi še le ropotali, da bi se celi svet tresel i Moskava bi se od nekoliko cenejim blagom Staro mesto Karanovac, ki ga je Crni Jurij požigal 7 presilnega ropota zrušila, njeno zidovje bi razpadio kakor zidovje Jerihe od glasu trobent! je stalo pod današnjim Karanovcem; po njem se daj ) orje 7 na kamenu seje, žanje; o mestu ni sledů > ni ostal kamen meljski nasipi i okopi, s kterihj mi Mesto Karanovac sem v „Novicah" 1865. leta J urij na Karanovac pokal, Še stojijo, i po pripovedo-popisal. Onemu popisu dodam še to-le: Karanovac vanji veštih ljudi so ti na pravem mestu izkopani ter so Crnemu Juriju še dandanes vrlo dobra svedočba, da on žaj izmed vseh mest Srbije. Razprostreno je mesto po ni bil samo neustrašljiv junak za pokanje i sekanje, lepi, visoki i vrlo plodni ravnici na polotoku Morave i nego da je imel tudi glavo na pravem mestu, v glavi ima zdrav i prekrasen, za Belim gradom najlepši polo- lU^fl y V lOUIil JL v I lu ^ÍUUUI IM* U1V1 1ÍW ^/vivuvrtvt v • VtU JU ILiivl IUUI ACC V \J LXCk pi Ck Ibera. Na desni strani pod mestom dere bistra reka velike mežgane polne bistre pameti 7 ki iz tužnega Kosovega polja hiti i se pol ure Iber pod Karanovcem v Moravo izliva. Za nasipi i okoli zopet lepa, vrlo plodna kako uro hodá široka Unkraj Ibera je izrastel današnji K jih v veliki dolgosti i širini je 7 od boli da rečem se Je ucvuaouii xv ai a u u v au^ cti XJK,XJ w V4C* A ^ v» v . uv ejal današnji Karanovac, ki vrlo lepo raste od Karanovačke mnogo niža ravnica. Kroz sredino rav- dana v dan, al cvesti še ni počel, ker je še v trdem (Dal. prih.) nice je potegnjena lepa, ravna, bela cesta, i na koncu nje se blišči staroslavní samostan 77 Žica" ravno nasproti pod visokimi planinami imenujejo in ravnino zatvorijo 7 ki 7 Karanovcu se „Stolovi* ( nerazvitem popku Iz Vélikovca na Koroškem želni zbor.) Nedavno so se pri nas zbrali (Učitelji in de telj veli kovške in doberloveške dekanije, da so se pogovorili, Nekoliko naprej proti zapadu je visoka planina kaj bi bilo zdaj v prid ljudskemu učiteljstvu nasveto „Triglav", na ktero jaz vsaki dan, kakor tudi zdaj vati deželnemu zboru, in česa ga prositi. Sestavila se to pišoč iz svoje sobe gledam i se premile Slovenije je ponižna prošnja, v kteri se v začetku popisuje važ- Triglav mi je najljubše ime v Karanovcu nost učiteljskega stanu, kteri se pa vendar tako slabo spominjam i na ^Triglav mi je najmilejši pogled iz Karanovca. r I g 1 <* v LUI JC U«J11íhv>JOI IU Miuv » VM. plačuje , ua Še naprej^proti zapadu je planina Jelica i za njo njega zmiraj y ê y I f M V I 1 X « I ^ w m r* /\ •• i f 1 da mu ni ne živeti ne umreti veča Tirj se od zmožnost in inteligencija na vse Venčac pri čačku. Za Čačkom ste dve šilasti visoki strani, kar je tudi vse prav; zato pa na drugi strani planini Ovčar na desni, i Kablar na levi obali Mo- oni, ki družini, občini, cerkvi in državi dober, umen m rave. Med Ovčarom i Kablarom si je Morava v pro- zvest zárod odgajaj o, imajo pravico zahtevati 7 da jun teku vekov izkopala težavno svoj tesen pot, po kterem njihovo materijalno stanje zdatno poboljša, ker je potem svoje moči tako, da večkrat vso zalije f zato morajo njeni ^ hudo bij i jezove, ska šola vrlo napreduje. Zato so tù izbrani učitelji so- * v^v » v ^ ^^ " —v J -----1--/ A z veliko silo naprej dere v lepo čačansko ravnino, ktero pričakovati, da napnó dušne ljud zagraje i nasipe nasproti staviti, da Čačka ne zalije i gl neprecenljive škode ne delà. zbor vzeli Pod~ Ovčarom i Kablarom je mnogo samostanov obrne, naj se tirja veča izobraženost, za že postavlj sledeče točke v svojo prošnjo na visoki deželni Od vsacega, kdor se k učiteljskemu stanu (kloštrov), zato gora pravijo temu kraju: 77 srbska fruška učenike ii Znana je fruška gora v Sremu z mno- društva enakeg naj se pa napravijo namena gimi samostani. V planino Kablar je Miloš svojo ženo odpad šole za napredovanje m Učnina (šolski denar) naj i svoj rod skril, ko je šel v krvavi i rešilni boj na ker se po takem nič ne in se na deželne davke (Landesumlage) razdeli 7 Ljubič, o kterem sem „Novicam" že tudi enkrat ne- dobi gubi, temveč v denarji pri Za vzdržanje ljudske šole naj donaša vsakdo > koliko pisal. — Pa predeleč sem se izgubil po pla- ali ima otroke ali ne; saj je šola za vse, posredno ninah od Karanovca v planine unkraj Čačka, zato kemu koristi. Učiteljska ^plačila naj se postavij na hitim po lepi cesti, ob kteri so za leto i dan prekrasne gostilnice izrastle naravnost domů v Karanovac, do dru- 7 500 in 600 gld Solski čas za učenj mladine do daj trajal le do 12. leta 7 naj gikrat o Čačku kaj povem se letih podalj 7 Leva obala (breg) reke Ibera je visoka ; i skalnata skoraj tako, kakor je leva obala reke Krke v Novem mestu. In kaj prijetno je zunaj mesta, to je, kraj 400 b kteri ^ o v do 14. leta, ker se ravno v pridjanih dveh storiti, kakor v vseh prej šnj ih zato, ker so učenci že več dá 1 -. -. zrelši, za poduk bolj izurjeni ali Za kmetij skeg mesta sprehajati se po visoki obali i oči obraćati v napravijo kmetijske ali obrtnijske šole globoki Iber, na nizko ravnino unkraj njega na bii- okodelskega stanu, kadar iz šole stopijo kajt , naj se to tirja sedanj čas vsak dan bolj telj naj stavi deželna 209 vlada. 7) Učiteljevo stanje v občini naj varuje deželna vlada, da se ne upa vsak potepuh čez učenika. 8) Ime ,,podučitelju naj odpade, vsak učitelj naj ima aktivno in pasivno volilno pravico. 9) Za šolske inšpektorje in svéte naj se tudi učitelji postavijo in volijo. 10) Kadar se v deželi o imenitnih pedagogičnih rečéh posvetuje, naj se v tak posvet pokličejo tudi izvrstni učitelji. 11) Solske knjige naj posebno na domačo deželo ozir imajo in naj se od izvoljenih učiteljev izdajajo. — To so najimenitnejše točke omenjene peticije, ktera bo zdaj romala tudi k drugim učiteljem, ki v našem shodu niso pričujoči bili. — Tudi v drugih dekanijah se bode toisto storilo in posebno bo to reč koroško učiteljsko društvo v roko vzelo. Bog daj, da bi bili uslišani! Iz Ljutomera 14. junija. A. K. — Zadnja naša beseda v čitalnici 7. dan t. m. bila je kaj izvrstna. Igri „Filozof" in „Ultra" ste mnogobrojnemu občinstvu bili tako po godu, da smehú ni bilo ne konca ne kraja. Rekel je neki poslušalec, kteri je pričustoval skoraj vsem besedám ljubljanske čitalnice, da bi se mi Ljuto-meržani, kar se gibčnosti in lepote naših igravek tiče, smeli z Ljubljano skušati. Mnogo je pripomogel k si-jajnosti čitalničine zabave znani operist gosp. Melkuš, ki je v druščini z glasovirnim virtuozom gosp. Pravom iz Prage popotovaje skoz slovenski Stajar pomagal naš program dičiti. Največi vspeh je dosegel s pe vanj em ,,pregnanega polj skega kneza." Pa kaj bi vam tù o Melkušu pripovedoval; saj ga iz ljubljanske čitalnice bolj nego mi poznate. — Dvorana je bila sicer pre-polna, al ne od Ljutomeržanov nego gostov iz okolice, posebno so se mnogobrojno vrli narodnjaki iz trga Sre-dišča s svojim županom g. Dečkom na čelu udeležili. Tudi iz Ormuža jih je bilo precej, iz Vélike nedelje so se celó se trobojno zastavo pripeljali. — Kolikor se dá v obče soditi, klije zdajvpri nas najživahnejše narodno življenje na vsem slov. Stajarji. Iz Trsta — piše ,,Primorec", da je mestno svetovalstvo kakor deželni zbor sklenilo, v povzdigo polje-delstva razdeliti srenjske ali komunske paš-nike med posestnike tako, da bi en del přišel kmetom v lastnino, en del bi ostal za pašnike, a zadnji del bi se pogozdil na mestne stroške. Ta hvalevredni sklep je tudi ministerstvo mestnemu svetovalstvu priporočilo v izpeljavo, al zdaj še brez želenega vspeha. Pa zakaj? Nektere vasi se protivijo tej razdelitvi, pa se trudijo jo odgoditi in v pozabljivost dovesti deloma iz zanikar-nosti deloma iz sebičnosti. — Res žalostno bi bilo, ako bi se dobra in potrebna stvar razbila na trmi nekterih! Iz Senožec 21. junija. — ? — Enemu senožeških dopisnikov današnjega „Primorca" to-le: Ako ni ,,pre-eleganten" ali celó slabega droba, da mu mesarski smrad škodva — a menim, da ni tak — naj gré k me-sarju, da mu tišti županijski odlok o zadevi naše mesnice pokaže, kterega je meni pred 14 dnevi kazal; ko to vidi, javalne bode potem rekel, da županija ni svoje prve dolžnosti v tej zadevi izpolnila. Da ima pa naš župan obilo opravil, resnico piše, pa si opravil tudi sam napravlja i to edino na vsestransko korist zanemarjene soseske i njenih naprav, z načelom „vsakemu svoj e." Tudi uradna opravila mu dajo dovolj opraviti, a vse mu gré brzo izpod rok, čeravno on ne ene same nemške črke ne rabi. Da pa bi naš župan zarad neke raz-prtije z opravki obilo obložen bil, to je prazna! — kajti s takimi norcijami in z dopisi, kteri v „Primorcu" ali v drugih Časnikih odtod izhajajo, se on le kratko-časi. Predrznost pa, pisariti v imenu več druzih, pa ne veljá za „mi smo mi!" — Drugemu dopisniku pa to-le: Ugovarjati je pripuščeno vsakemu, a do sie dno naj se ugovarja! Svetovati pa bi dopisnik moral — prav za prav — najpred sam sebi, da si kak pošten stan izbere in dalje dražega časa zastonj ne trati in tako svoje mlade zlatá vredne ure za-se, ne pa za nič ne porabi. On meni, da nemškutarju ne diši nič, kar je prav. Jaz pa menim, da so nemškutarji bolj zbrisani nego on sam; kajti Latinec pravi: „Multi po-tuissent ad sapientiam pervenire, ni jam putassent se pervenisse." Vredniku „Primorčevemu" pa, kteri uže 20 let časnike bere, pa pravi, da ni še tako „hinavsko-hudobnega" očitanja citai, kakor so ga „Novice" o njegovem dopisniku izrekle, pa rečemo le: Čudo, čez vse čudo! ali ni v svojem listu bral pisarij o g. Svetec-u? Druzih ni treba iskati! Iz St. Petra na Notranjskem. — Po nalogi ministerstva trgovine — tako piše „Gosp. List" — se imajo za železnico sv. Petra ona delà brž začeti, ktera največ časa potrebujejo, in to so 3 predori (tuneli) in 3 preséki na Krasu pod sv. Petrom. Iz Smelednika. — Pri tako silni vročini, ki je bila meseca maja, ni čuda, da je živina začela za naglo vrančino boleznijo (črmom) cepati. Našemu županu je poginila konec u. m. krava, 16. dne t. m. pa vol. Kravo je dal župan malo pred poginom zaklati in klavec, neki zidar, je dva dni potem hudo ne varno zbolel, otekla mu je roka, izpustilo se mu je po njej veliko črnih pik, in brž ko ne bi bil strašno smrt storil, ako ne bi bil šel še ob pravem času k gosp. Ves-u pomoči iskat. Okrajna gospóska je izvedela to in je dala pokončati vse kravje meso, ki so ga dali osoliti in sušiti. — Varite se vendar strašne bolezni! Iz Ljubljane. C. kr. ministerstvo kmetijstva je naznanilo te dni družbi kmetijski, da konec tega po-letja hoče poklicati poslance kmetijskih družeb na Dunaj v posvet zarad mnozih kmetijskih zadev. — Tukajšnji odbor za železnico gorensko je v zboru nedeljskem enoglasno sklenil, gosp. dr. Tomanu pokloniti zahvalnico za njegov veliki trud in sijajni vspeh o tej za našo deželo velevažni zadevi. — Dozdaj Še nismo slišali nikogar, da bi ne bil vesel te železnice — razun Lohningerja v zbornici poslancev in pa dopisnika „iz desnega brega Save" v „Slov. Nar." Lohningerju je povedal dr. Toman sam, kar mu je šlo (glejte stran 205. današnjih „Novic"), — dopisniku „iz desnega brega" pa, čeravno mu je že samo vredništvo „Slov. Nar." z drugim glasom dementi dalo, morajo „Novice", ki se že več let potezajo za to železnico, svoje povedati. One ne morejo molčati o tem? da se železnica, ki je sreča naši deželi, v blato gazi s piškavimi razlogi; one ne smejo molčati, da se tako nesramno napada dr. Toman, ki nam je pridobil to železnico tako hitro po nevtrudljivi delavnosti skozi mnogo mesecev. Dopisnik „iz desnega brega" je pre-očitno pokazal princip, da nič ni dobro, če tudi je najbolj koristno deželi, kar koli počne dr. Toman in sicer poslanci naši! Da ne sme iz tanke preje biti, kdor se vstopi na javni oder, to je gotovo; „wer da baut auf offenen Strassen, muss die Leute reden lassen", pravi nemški pregovor; tega je dr. Toman, kakor vsak drug, že dolgo vajen; al poštenost zahteva, da se hvali, kar je hvale vredno in graja le, kar je graje res vredno, omika pa zahteva, da je beseda vsigdar spodobna. Sploh zahteva „viteštvo", ako kritika prestopi iz stvari na osebo, to je, da pisatelj napade osebo z imenom, da tudi napadnik sam sebe imenuje, da napadeni vé, kdo ga kliče na duševni dvoboj. Okó v okó, a ne zavratno! O osebnih zadevah ne veljá se z nimbu-som naroda zakrivati. Posamesni glasi niso „národ". Veliko občin na Gorenskem je odločno prosilo za železnico na Gorenskem, in ker gré dr. Tomanu hvala, da je največ pripomogel v to, da se jim je prošnja spol-nila, zato more pač dr. Toman reči, da ima narod za 210 sabo, a ne pisatelj „iz đesnega brega a 7 ki je organ mo- Noli ) re biti le kakega poštarja ali kakega oštirja. Da se resnica prav spozná, je treba čuti dva zvoná; ta pregovor veljá tudi o pravlici, ki je šla po časnikih, da je z glediščinim ravnateljem dež. odbor dramatičinemu društvu še slabeje pogoje načrtal kakor nemški „komite." res. kar, J. Stritar dr. Papež, dr. Poklukar, E. Pour, Fr. Ravni- > V. Valenta in Zabukovec. Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Danes menda je zadnjikrat državni To od konca do kraja ni Iz gotovega vira smo pozvedeli, da je poročnik zbor skupaj in potem se raziđe — za koliko časa ) ni se znano. Obé zbornici ste po većini glasov potrdili deželnega odbora v shodu gíediš. komite-a štavil pogoj, ministrov predlog, da se za letos, ker državni blagaj- naj se dramatičnemu društvu prepusti vsak mesec en- nici primanjkuje čez 8 miiijonov gold, in ker se ni do- krat gledišče brezplačno, vsak teden enkrat pa za volil davek na premoženje, naložé doklade na zem- polovico večernega dohodka. Al tega komité nikakor ljiščin davek yi2, na hišni razredni davek V4, na pri- ni hotel češ da on ni nabiral denarja za slovenske dobnino in dohodníno % rednega davka. Vsi nasprotni igre OX y KjXj O y UOi V/XX XXX UaUii CLX uuuai Od Zollnerja pa, ki je edini bil ? ki se Je še čez več tednov po razpisanem oklicu oglasil za gledišče govori niso nič pomagali: spet je ministerstvo odgovo- tli 1 A • ciîl n Ir a! A 1 AWI1 4 £ a 7rrpnvi Alain aiaU « a rilo: „sila kola lomi." nesrecno 97 Zwangslage se je ljubljansko, je deželni odbor komaj to dosegel, ^c* «^«y^x ^«oim v T v, odstopil od nedelj in praznikov, kterih izprva ni- in poljskim poslancem gré hvala, da so se s privat- da je začel državni zbor in končal. Našim slovenskim kakor ni hotel prepustiti slovenskim igram y ker so mu nim moledovanjem in v odborih, z govori (glej To- najzdatniši glediščini večeri; deželni odbor pa je ravno manov govor) in z glasovanjem na vso moč upirali pott e delj e povdarjal za najpripravniše večere národnih vikšanju davkov in da so gotovo največ pripomogli, da ■ ÉĚĚt MMÉ I ■■ | par štvo kolikor mu je drago brez polovine; deželni odbor isterskih občin, da bi se pri uredbi isterskih gim- iger. — Sicer je glediščina sezona le od septembra se bo pri 51 milijonih državne primanjkave do velike noči; ves drug čas igra dramatično dru- krajcarjev več davka na zemljo naložilo. mu menda ne bo kratil dovoljenja. nazij tudi na slovanski jezik obzir jemal, je 20. dne (Zastavica.) Državni kancelar dunajski hvali t. m. poročal dr. Pajer v imenu peticijskega odbora deželni zbor kranjski, ki je po večini národen, in je iz tako-le: Prošnjiki dokazujejo, da v Istri tudi Slaveni tega ozira celó zbornici poslancev priporočal vencem dovoli železnico naj Slo- prebivajo, zato naj se po §. 19. osnovne drž. postave c. kr. kranjska deželna pri prenarejanji isterskih gimnazij tudi na njihov ma-vlada pa se neki tri fajmoštre, ktere je nasvetovalo si. terni jezik pristojno gleda. — Ker se ta zahteva popol-knezoškofijstvo, brani imenovati, in to, kakor pravijo, noma vjerna z določbami omenjene osnovne postave, m v spominu na volitve v deželni zbor. Gori hvala pokora iz is tega vzroka! Naj nam ugane ; y doli kdor more, to zastavico, ki je na vsaki način vredna interpelacije v prihodnjem deželnem zboru. Od nove „aere" mestnega odbora pričakujejo magistratni uradniki povišane plače. Magistratnemu tedaj je navadno pot vlog opustivši kar naravnost hitel ker se pri prenaredbi gimnazij pristojno izraženim željam posameznih narodov ima brez vsacega ugovora za- dostovati y tedaj stavi peticijski odbor ta-le nasvet: Vi« kancelistu g. Hudobivniku, ki je že zdaj dobro plačan pa se ta magistratna „organizacija" prepočasna zdi podžupanu. Kdo je zdaj gospodar pri magistratu y se res prav ne vé; na pritožbo liberalnega trgovca Leskovca, da neki mož in žena (oba Kranjca) pohišvata s štacunarskim blagom po Ljubljani, je neki ukazala pred malo dni c. k. finančna gosposka y da se jima poda y hiševanje prepové — pozneje pa je prišlo na dan jima je sedanji magistratni predstojnik, v čegar oblast spada lokalna policija, pohiševanje dovolil! Po tacih in enacih dogodbah pač praša vsak nepristranec : kako dolgo se bode še odlaševalo, da postavni in ustavni župan nastopi županovanje? v edelj kr. okrajna gosposka okolice ljubljanske je soka zbornica naj spreiete prošnje izroči ministerstvu za nauk in bogočastje, aa se na-nje ozira. — Ta predlog je zbornica sprejela. Radovedni smo zdaj : ali bo . 19. kaj več kakor — črka na papirji? Česko. Iz Prage. — Pres vitli cesar je v nedeljo zjutraj ob 726 přišel v Prago spremljan od nadvojvoda Albrechta, predsednika ministerstva in še druge gospode sprejet z živahnimi slava-klici. Na novem mostu se je danes slovesno blagoslovil, in ki se imenuje po imenu cesarjevem, kakor ulica, ki pelje na ta most, po imenu cesaričinem, je Njih Veličanstvo nagovoril župan dr. Klaudy v českem jeziku in na posled dodal tuđi nemški govor. Tudi cesar je je prav prijazno odgovoril najpred v českem in potem nemškem jeziku, kon-čavši s tem, naj Bog blagoslovi mesto in celo deželo česko. Ali so se nektera narodna društva odtegnila tej slovesnosti ali ne se iz dopisov v prvem hipu narejenih, ne da soditi za gotovo; to pa je gotovo, da sloves- ná Jéž y v Mal in Stožicah dala oklicati ukaz od 20. aprila 1854. leta zarad fantovskeg ponočevanja. Iz občnega zbora dramatičnega društv 21 dne t. m. naznanjamo, da se je iz odboroveg spo ročila izvedelo, da je denarni stan okoliščinam primeren skupščina, ki se snide nemu obedu sta bila povabljena tudi Palacký in Rieger. Današnji telegrami so přinesli pomenljivo novico, da je bil državni kancelar Beust včeraj v Prago poklican. Ogerska. Iz Pešta. Princu Napoleonu so Magjari čuda zeló čestitali. Srbija. Kakor se sliši, je skor gotovo, da narodna in da društvo šteje blizo 200 članov gledi grah v** oauuQUiua , iu ďc ouiuo julija, m r vu jli ivu javnem Milana Obrenoviča za svojega kneza. Přišel je iz izvoli 14 let starega je sprejel nasvet odborov, da društvo gralo po pogodbi, sklenjeni od deželnega odbora vzetnikom Zollnerjem. Sklenilo se je tudi da bo pod se novi vflOKumum ^«uoijoiu. uvvi niso laKO aognane, aa odbor obrne do deželnega zbora in do Matice za pod- nike tega hudodelstva. in da se skrbi, da se napravljajo predstave " Pariza že na Dunaj. Čedalje vec zapirajo ljudi sumljivi deleštva pri umoru knezovem. Preiskave pa niso tako dognane, da bi se že vedelo za prave počet- so še poro, prvosednika je bil izvolj gaj nika Drag Za Fr. Levstik in za bla Bleiweis, M. Bole, Fr. Cegnar agar, za odbornike pa y Drahslar Gutman y y dr. Karol . Graseli Jurčič, J. Kozina, dr. Lavrič, J. Murnik y y y Telegram iz Dunaja 23. junija. Ravnokar je tudi zbornica gosposka sprejela postavo zarad železnice go-renske. r* 3 Odgovorni vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.