Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Zt celo Uto predplaian 1E> fld., za pol leta S fld.t za četrt let* 4 Bld., »a jcdc& | meiec 1 fld.40 kr. v V administraciji prejeman velja: • Za celo leto 12 fld., ta pol leta 6 fld., za četrt leta it fld., ta jeden meneč 1 fld. $ V LJubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. vač na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema apravulStvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice 8t. 2. Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo Vrednistvo je v Bemenlfiklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iivtemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. Štev. 143. V Ljubljani, v sredo 24. junija 1896. Letnilc XXIV. Slovenski socijalni demokratje. Zadnji „Delavec" je odkril jasne namene, katere ima socijalna demokracija povsod in tudi na Slovenskem. Zatreti hočejo cerkveno in svetno oblast, pripraviti hote ljudi na upor proti obema, da ju uničijo, potem se začno že na zemlji socijalno-de-mokratična nebesa, seveda le za židovske socijalno-demokratične voditelje! V članku „Klerikalizem" se norčuje najprej iz škofov ter se spodtika nad tem, da si upajo škofje vernikom dajati navodila glede čitanja časopisov. »Delavec" piše: „Upamo, da bo pač vsakdo sprevidel, da je taka samooblast škofov skrajna predrznost . . . Oni (škofje) povspeli so se že do take stopinje besnosti in ošabnobti, da zahtevajo od naroda, da naj čita le one liste, kateri so pisani v njih smislu, ako pa bode čital liste, ki nasprotujejo ti njihovi napetnosti, tedaj pregreši se pa smrtno. Goriški nadškof znašel je tedaj novi greh in njegovi verni sluge ne bodo dajali najbrže odveze onim ubogim grešnikom, kateri bodo otežkočili svojo dušo 8 tem novim grehom. Ti ljudje menda mislijo, da je človek živina, da nima nobeden drugi pameti iu razuma, kakor le oni sami; njim je dovoljeno čitati vse liste, narodu pa ne. Toliko svobode imamo pa še vendar v Avstriji, da smemo čitati liste, katere sami hočemo, ne pa samo one, katere nam bodete blagovolili vi diktirati." Zanaprej torej po „Delavčevem" mnenju nimajo škofje več nobene pravice, svojih vernikov poučevati, ampak imajo besedo samo socijalni demokratje, vzlasti kaki mlekozobi vseučiliščniki, ki pišejo članke v „Delavcu", namestu da bi se učili svojih strok! Nadalje „Delavec" proslavlja francosko revolucijo kot idejal, katerega v blagor človeštva želi vres- ničiti tudi v prihodnjosti, pišoč: „Našli so se pa na Francoskem možje, kateri so uvideli, da tako ne gre več naprej in ti začeli so buditi narod, da se je jel zavedati svoje človeške časti, iu ga pripravljati na revolucijo. Ko trpinčeni narod ni mogel več prenašati strašnih bremen, tedaj se je obupno vzdignil; revolucija je razvila svojo krvavo zastavo in zahtevala kategorično, da se odpravijo vse predpravice duhovstva in plemstva. Sedaj oglasili so se pa takoj „človekoljubni duhovniki"; sprevideli so namreč, da je odklenkalo njihovemu gospodstvu, in zato klicali boga in hudiča na pomoč zoper može, kateri so vodili vstajo. Povsodi so vpili, da je vera v nevarnosti, da jo je treba do zadnje kaplje krvi braniti; ali vse to bil jim je le plašč, pod katerim so se borili za svoje predpravice." Tako se v socijalno-demokratičnem smislu po-tvarja zgodovinska resnica ! Da celo v francoski revoluciji ni bila vera v nevarnosti po mnenju „Delavčevem", temu se ne bomo čudili, tudi če pomislimo, da so tedaj francoski revolucijonarji odstavili cjIo — Rog»! — Vera seveda vkljub temu ni bila v nevarnosti!! — Kedor stvar tako umeva, tak seveda nobene vere imeti ne more in pri takem vera ne more biti nikoli v nevarnosti. „Delavec" potem napoveduje boj klerikalizmu na Slovenskem in upa na konečno zmago socijalne demokracije, rekoč: „Potem vam ne bode nič pomagalo, ako bodete še tako vpili, da ste „gospodovi maziljenci", „od sv. duha postavljeni in razsvetljeni", da se človek smrtno pregreši, ako se vašemu počenjanju ustavlja, kajti narod spoznal bode, da ste vi sami največji — greh, kateri je provzročil na svetu največ bede in solz". Krščanstvo torej, cerkev katoliška in nje duhovstvo, to je po nauku socijalnih demokratov greh in sicer jedini greh, ki se ima zatirati z vsemi silami — Tako pisarjenje v domačem jeziku mora vzdramiti vse dobro misleče verne Slovence ter jih buditi na delo za duševni in gmotni blagor narodov. V prvi vrsti seveda morajo svojo dolžnost spolnovati duhovni, da z besedo in vzgledom dokazujejo narodu, da je njegova rešitev le v življenju po naukih katoliške vere. Ako duhovni tako delajo, tedaj so nepremagljivi po besedah sv. Ciprijana, ki pravi : Duhovna, ki se drži evangelija Kristusovega in njegovih zapovedij, lahko umorite, premagati ga ne morete nikoli I Papeževo posredovanje. Crispi je do najnovejšega časa veljal kot opora trodržavne zveze. Polagoma je prodrlo prepričanje, da tudi Crispi ni nenadomestljiv in da je sploh politično mrtev. In tako je umevno, da celo proticer-kveni časopisi odobravajo posredovanje papeža Leona XIII. pri abesinskem negušu, da izpusti 2864 italijanskih vojakov. Tako liberalna „Kol. Ztg." odločno zavrača Orispijeva glasila, ki očitajo Rudi-nijevi vladi, da je papež s svojim posredovanjem ponižal Italijo. Torej niti dobrote nočejo italijanski framasoni iz papeževih rok. V zbornici italijanski je večina živahno odobravala Rudinijevo izjavo glede papeževega koraka in vatikausko glasilo „Osservatore Romano" piše tem povodom : „V zbornici se je naglašalo, da država ne more za vse skrbeti, in v najtežavnejših slučajih je potrebna podpora cerkve. Da kličejo le tedaj cerkev na pomoč, ko je država v največji zadregi, ni čudno, ker resnica le počasi prodira o stvari, o kateri sta sovraštvo in nevednost razširila toliko predsodkov in nagromadila toliko težav. Akoravno je nemogoče na mah odstraniti vse težave, vendar vidi imenovani list več upanja v bodočnosti. Piše namreč : LISTEK Izlet v Pompeje in na Vezuv. (Spisal Pr. Kovačič.) (Dalje.) Komaj smo se postavili na lastne noge, že smo bili t novi zanjki. Iz neke luknje so prilezli štirje koBmati možaki proti nam. Vsak je imel v roki ože in debelo gorjačo. Ali nas bodo vesili, ka-li? Začeli so nam z vso zgovornostjo dokazovati, da je dalje naprej tako slab pot, da sta človeku premalo dve nogi; oni nas bodo vodili, oziroma vlekli za ože, in če treba, tudi nosili. Ko smo jih pa vkljub temu odločno odbili, so se nam pomilovalno smejali, češ, da ne poznamo Vezuva in še radi jih bomo na pomoč klicali. Naš dobri „guida" (vodnik) je potegnil ž njimi, mesto da bi nas branil. Izgovarjal se je, da mora pri konjih ostati, da je pot prehud, da je on svojo dolžnost storil, zdaj si moramo najeti druge vodnike itd. Lakonično se je vsedel na kamenje in nas pustil iti same. Še le ko smo mu grozili, da ga bomo tožili, vzdignil se je počasi in leno korakal ta nami. A tudi njegovi žlahtni bratci so šiloma lezli ta nami. Ko smo jih tnovič odločno odbili, tačeli so se pomikati nazaj, preklinjajoč in plju-joč ta nami, kakor je že navada pri teh ljudeh. Komaj smo se iznebili jedne uši, začela nas je nadlegovati druga. Vodnik je privlekel zopet na dan velevažno vprašanje o bakšišu. Nič manj ni zahteval kakor deset lir. Ko smo mu dokazali, da je vse plačano, začela se je burna debata, kakor v ogerskem parlamentu, kadar gre za „skupne" troške. Na srečo ni to dolgo trpelo, ker mu nismo hoteli odgovarjati na njegove interpelacije, moral je vtihniti. Tudi sape nam je naposled vsem skupaj primanjkovalo. Vspenjali smo se med ostrim kamenjem kakor koze. Opravljeni smo pa tudi bili bolj za kak mestni park, kakor za Vezuv. Imeli smo lahke mestne črevljičke, brez palic, jeden tovariš iz Kolina je še imel celo talar; dežnike sta imela tudi samo dva. Najbolj smo pogrešali palice. Naš skrbni restavrant nas je poučil, da ni treba jemati palic s seboj, ker za to poskrbi vodja. Toda pri tej obljubi smo mi ostali vendar brez „lesene pomoči". Da bi bil „malheur" popolen, začelo je še de-žiti, kakor za plačo, zgoraj višje pa celo snežiti. Na „ognjeni gori" pa sneg, to je tudi nekaj! Nekaj dnij poprej je še bil ves Vezuv bel, ker je pa med tem prva zaloga pošla, poslali so nam drugo. Kakor pijanci smo se spodtikali ob ostrem kamenju, trudni in .mokri znotraj od potu, tunaj pa od dežja in snega. Neprijazno vreme nam je zakrilo ves razgled, gosti oblaki so se razpenjali pod našimi nogami nad kampanijsko ravnico. Polagoma smo prišli na prava ognjena tla. Okoli nas se je povsod kadilo iz zemlje, veter je ves dim tiščal na zemljo, da smo komaj dihali. Čez dobro uro smo prilezli do neke bajte. Napis v štirih jezikih nam je povedal, da se tukaj plača vstopnina in da brez uradnega vodje ne sme nikdo dalje. Kraj je več ali manj nevaren, večkrat se je že nesreča zgodila, zatorej je izkušen vodja potreben. Vstopnina je pa precej visoka; ako je v družbi pet oseb, plača vsak 2 liri 50 centez., jeden sam pa plača veliko več. Nastopili smo še zadnjo pot. Snežene kepe so se nam zaletavale v obraz kakor muhe in ostri sever je bril, kakor bi bili kje v Sibiriji. Kmalu smo prišli do razpoklin, iz katerih je puhtelo goreče žveplo. Tla, po katerih smo hodili, so napravile najnovejše vulkanske sile. V obče se vrh Vezuva po-gostoma menja, sedaj se zviša, pa zopet zniža, raztrga in zopet zasuje. Zatorej se tudi njegova višina ne da natanko določiti. Glavni severoithodni del „Monte Somma" s svojim vrhuncem „Punta del Nasone" meri 1110 do 1116 metrov višine. Kot med morskim površjem in Vezurovo strmino iznaša 10 stopinj. l C K „Z upanjem presojamo prvi korak očetovske ljubezni papeževe na grudastih in negotovih tleh, na katerih so skušali ločiti cerkev od države. Srce je pridobilo duha in prisojali so plemenitemu in nesebičnemu koraku očetovske ljubezni večjo važnost. Spoznali so v tem koraku dejanje očeta in papeža, v katerem je poosebljena cerkev in najvišja avtoriteta. V tem pa obstaja neločljivost cerkve od papeža in neločljivost cerkve od države. Počakajmo še: počasi prodre tudi prepričanje, da se Italija ne d& ločiti od papeža." Tudi mi nismo toliki optimisti, da bi v najbližji prihodnjosti pričakovali popolne sprave med Vatikanom in Kvirinalom, vendar je že dobro znamenje, da nasproti Crispijevim pristašem v zbornici zakliee vatikanski list: „Rudinijeva vlada ostane, in prav stori, ako ostane." Rudini je v svoji izjavi glede iramasonskih lož, ki so bile prva opora Crispijeve slave in oblasti, pokazal osebno spravljivost, in „čudno znamenje časa" je, kakor piše neki merodajni liberalni list, da so se letos po večletnem prestanku vršili v Rimu sprevodi sv. R. Telesa dan. Radikalni „Don Chi-sciotte" se celo boji, da bi utegnili „klerikalci" siliti v zbornico. Tako daleč v Italiji razmere še niso dozorele, ker se katoliki še niso zjedinili v „politični akciji". Da je papeževo posredovanje za italijanske ujetnike velikega pomena, kaže tudi govor pravosodnega ministra Koste nasproti opoziciji, ko je rekel mej drugim : „Velike koristi bi bilo, ko bi se svetna in cerkvena oblast zjedinili, da rešita najnujnejša socijalna vprašanja". Tudi to izjavo je večina v zbornici živahno odobravala. Stari sovražniki cerkve so se očevidno ohladili ter računajo s papeštvom, katero so bili proglasili mrtvim. Papeževo pisanje do ne-guša sicer še nima dejanjskega vspeha, ker odposlanca prideta šele koncem tega meseca do njega, toda že nesebični korak papežev odobrujejo in z veseljem pozdravljajo trezno misleči krogi v liberalnih taborih. Potovanja k milenijski razstavi v Budimpešto. Iz Zagreba, 19. junija. Banova okrožnica glede milenijske razstave ni ostala brez posledic. Naši veliki župani in kotarski predstojniki dobro razumijo, kako je treba vršiti zapovedi svojega višjega gospodarja, katerega vroča želja je zdaj le ta, da Čim več naroda potuje v Budimpešto. Prvi veliki župan, ki je hotel proslaviti spomin mažarskega milenija s svečano izjavo, je bil varaždinski. Le ta je v županijski skupščini predložil, da se pošlje ogerskemu zboru izjava radosti in veselja te starodavne hrvatske županije prigodom mažarskega milenija. Mažari so vsprejeli to izjavo z velikim odušev-ljenjem, prav jim pa vender ni bilo, ker je omenjena izjava poslana zboru po hrvatskem ministru in ne neposredno na zbor. Mažari zahtevajo, da naj tudi hrvatske županije občijo le neposredno z oger- Naposled smo prišli do cilja svojega potovanja, do glavnega kraterja. Vodja nam je skrbno pokazal, kje naj obstanemo, da se ne bi prepadu preveč približali, ker on mora jamčiti z lastnim življenjem za vsakega popotnika. Grozen prizor pa nas tudi ni vlekel preblizu. Ravno je potegnil nasprotni veter in nam zagnal v obraz ves dim in smrdljivi sopar. Mislil sem, da se moramo zadušiti. Drug drugega nismo videli, slišalo se je le kašljanje; gosti dim nam je zastavljal sapo. Najrajši bi človek bežal iz strašnega mesta, ali kam? Ce prestaviš nogo, se lahko zaletiš v brezno. Za nekaj trenutkov je vendar oster veter obrnil dim na drugo stran in nam prinesel čistega zraka. Sedaj smo se oddahnili in zrli pred seboj grozen prizor. Kakor bi bil pekel odprt pred nami I Velikanski objem belega dima se vzdiguje iz osrčja zemlje; po noči se vidi celo iz Neapolja ogenj, ki pa ni plamen, marveč goreča lava v globočini odseva v gostem dimu. V obče pravi plamen ne šviga iz ognjenika, ker pod zemljo ne kurijo — 8 slamo, marveč pri večjih erupcijah leti goreča lava visoko v zrak in se od daleč zdi kakor plamen. (Dalje sledi.) skim zborom, kakor to delajo ogerske županije. To je pa čisto krivičen in za Hrvate nevaren zahtev, kajti iz njega se morejo izcimiti nevarne posledice za hrvatski ustav. Mažari morejo zahtevati, da se spremeni naša nagodba tako, da se poslanci volijo neposredno v ogerski zbor. Za zdaj Hrvati tudi po neposredni volitvi ne bi morda dobili gorjih poslancev od sedanjih iz hrvatskega zbora voljenih, sčasoma pa bi se moglo zgodili, da dobé čisto svoje ljudi, posebno v Slavoniji, kakor je to že bilo za cesarice Marije Terezije, ko so slavonske županije popolnoma se združile z ogerskimi. Mažarom tedaj ni bila dostatna samo izjava varaždinskih skupščinar-jev, ki proslavljajo tuje svečanosti na svojo sramoto, marveč bi radi od njih še večje ponižanje, da stopijo namreč v neposredno zvezo z ogerskimi ob-"» lastmi, svoje pa da prezrejo. Ni li to za nas naj-bolji nauk, da ljubezen naša do Mažarov Le prekorači meje opreznosti, s katero nam je treba varovati naše pravice, da jih slednjič ne izgubimo popolnoma v naši nejednaki borbi. Ce se je podvizal varaždinski župan, da s čestitko svoje županije razveseli Mažare ter tako udo-brovolji tudi svojega gospodarja, pokazali so veliki župani iz Slavonije, posebno požeški in virovitički, kako je treba vršiti višjo zapoved. Po svojih kotar-skih predstojnikih so izposlovali, da sta se odpeljala dva polna vlaka ljudij v Budimpešto na razstavo. Le ti so banovo okrožnico razumeli v pravem smislu. Vse kar je službenega se je moralo pokoriti njihovi odredbi. Občinski župani iu drugi občinski činov-niki, učitelji in drugi kolikorkoli od politične oblasti odvisni možje so se morali pripraviti na pot. Potni stroški so se izplačali iz občinskih in imovnih blagajn po nalogu kotarskih oblasti]. Zbralo pa se je takih potnikov na tuji račun čez tisoč. Morete si misliti, da potem takem tudi stroški niso majhni. S tem pa še stvar ni končana, nego požeški veliki župan pl. Jurkovič, ki je ob jednem predsednik odbora za hrvatsko razstavo, pripravlja iznovič tako potovanje iz drugih krajev svoje županije, a posnema ga tudi ovirovitički veliki župan Csech, ki pripravlja tudi tak izlet v Budimpešto iz Oseka. — Gotovo je, da se oglasijo sčasoma tudi drugi veliki župani s takimi sijajnimi (!) deli svoje uprave, ki je tako skrbna za proslavo mažarskega milenija, dočim vel'k del naroda njim poverjenega kruha strada, kakor to trdijo verodostojne priče iz teh krajev. Ti veliki župani in kotarski predstojniki dohajajo zdaj mej narod na občinske sednice, da jih pregovore za to potovanje na razstavo, kadar pa narod zadene kakšna nesreča, takrat so pa le redki mej njimi, ki se žrtvujejo ter prihite v pomoč. Ko je lani strašna povodenj pokončala velik del Posa-vine, nismo slišali, da bi se bil kateri teh gospodov odlikoval ter pomagal narodu, še manje pa se je kedo zavzeti hotel za siromašni narod, da mu preskrbi kakšno podporo pri deželni vladi. Kar čudili smo se, ko smo brali o veliki škodi vsled povodnji, a da se o tej grozni katastrofi ni izustila nobena beseda niti v hrvatskem, niti v ogerskem saboru, ter narodu preskrbela kaka pomoč. Kakor fa-talisti so prepustili dotični faktorji siromašni narod žalostni svoji usodi. In zdaj zahtevajo od istega naroda, da plača svoj del za omenjeno potovanje v Budimpešto! Vladini časopisi seveda v zvezde kujejo modrost in previdnost teh upravnih činovnikov, ki hočejo s temi svojimi čini pokazati hrvatski opoziciji in tudi Mažarom, kako vroče bijejo srca hrvatska za mažarski narod. Ta potovanja v mažarsko Meko imajo pokazati in dokazati, da je ono, kar se je lanjske jeseni dogodilo v Zagrebu z .mažarsko zastavo, le otročarija in da je le mala peščica nezadovoljnih Hrvatov s to protimažarsko manifestacijo zadovoljna, dočim vse drugo drži z Mažari. Ta potovanja so po izjavi vladinih listov velika tolažba tudi za narodno stranko, kateri mažarska opozicija včasi oponaša, da Hrvatska vendar le še sedaj ni umirena, kakor ona trdi, kajti hrvatski opozicijonalni časopisi to jasno dokazujejo z raznimi pojavi iz narodnega života hrvatskega. Ne tožijo se sedaj zastonj vladini časopisi na opozicijo, da ona še vedno zdražbo dela med Hrvati in Mažari, ker se tako prezirno piše proti mi-leniju po opozicijonalnih listih. Mažari pa morejo zdaj lahko spreviditi, pravijo „Narodne Novine", da je narod hrvatski za njih, ker potuje tako številno v Budimpešto, da se tamkaj prepriča o pravem po-bratimstvu, katero goji edina narodna stranka v pravem zmislu nagodbe. A ravno to ni resnično, kar trdi ta vladni list. Narod potuje v Budimpešto po komandi višjih in na občinske stroške, kar bode moral seveda narod zopet sam plačati pri davkih. Da pa stoji narodna stranka na temelju nagodbe, to že zdavnej nobeden ne veruje, kdor pozna delovanje njeno. In ravno proslava milenija mažarskega nam je zopet dokaz, da se narodna stranka ne drži nagodbe, ker sili Hrvate, da sodelujejo pri njej, če tudi se njih nič ne tiče. Narodna stranka je ravno pri tej priložnosti pokazala, kako malo ceni to tolikokrat omenjeno nagodbo. Ona se ni vzprotivila milenijski postavi, ki je sklenjena tudi v ime hrvatske, premda se Hrvatov milenij nič ne tiče, pa bo morala Hrvatska po tej postavi plačati za svečanosti in razstavo najmanje dva milijona goldinarjev. Vrh tega narodna stranka ni znala preprečiti, da dalmatinsko in slavonsko zastavo ne nosita pri svečanem obhodu mažarska ma-gnata, kar mora žaliti narodni ponos hrvatskega naroda. Ko bi se hrvatska narodna stranka zares držala nagodbe, ne bi trebali Hrvati prisiljeni potovati v Budimpešto, nego bi se po svoji slobodni volji odločili za ono, kar je prav in pravično, namreč ceniti in braniti svoje, pa spoštovati tuje. Politični pregled. v Ljubljani, 24. junija. Gospodska zbornica ima jutri svojo poslednjo sejo v tem zasedanju. Rešilo se bode, kakor že objavljeno, nekaj manjših predlog, katere je obravnavala poslanska zbornica v zadnjih sejah. Koncem te seje ali pa drugi dan, v petek, dne 26. t, m. se zaključi spomladansko zasedanje državnega zbora. Sprememba v dunajski nuncijaturi. V včerajšnem tajnem konzistoriju je imenoval papež mej drugimi tudi dosedanjega dunajskega apostolskega nuncija monsig. A. Agliardi-ja kardinalom ter ga premestil v Rim. Monsign. Agliardi je prišel na Dunaj v začetku leta 1893 kot naslednik monsig. Galimbertija, ki je bil 16. januvarija istega leta imenovan kardinalom, ter je opravljal toraj tri leta in pet mesecev službo apostolskega nuncija v Avstriji. V tem času je moral prestati mnogo neprijetnostij posebno z maža^ske strani. Prihodnjo soboto izvrši cesar v dvorni cerkvi obredne slovesnosti in 30. t. m. se kardinal Agliardi slovesno poslovi od našega vladarja. Njegovim naslednikom je imenovan, kakor smo že včeraj poročali, nadškof Taliani, ki je bil zaporedoma avditor pri nuncijaturah v Monakovem in Parizu ter poslednji čas v Rimu, koder je zavzemal tudi častno mesto vikarija pri kapitelju sv. Janeza Lateranskega. Novemu zastopniku sv. Očeta v Avstriji želimo, da bi ne moral prestati toliko občutnih krivic, kakor njegov odhajajoči prednik kardinal Agliardi. Prvi shod volilcev pete kurije na Dunaju. Na ponedeljek zvečer je sklicalo dunajsko socijalno-demokratično osrednje vodstvo shod volilcev druzega volilnega okraja, ki dobe po novem volilnem redu za državni zbor volilno pravico v peti splošni skupini. Shod je bil po poročilu dunajskih listov dobro obiskan. — Na dnevnem redu je bilo vprašanje o sedanjem in bodočem parlamentu. Govoril je jedini dr. Adler, ki ves „gori" za blagor delavskih stanov. — Govornik najpreje naglaša, da vlada popolno pravilno ravna, ako še ne razpusti sedanjega državnega zbora, ker ž njim labko dela, karkoli se ji zljubi. Novi parlament bode štel 72 novih poslancev, za katere se bode bil hud boj, boj, ki gotovo več zasluži, nego to malenkostno drobtino. V zbornici sami se ne bode veliko spremenilo, le da izgube takozvane „ljudske stranke" svojo veljavo. Dokler udrihajo po Židih, se jim prav dobro godi, toda ko pride do resnega dela, je po njih. Krščan-sko-socijalna stranka niti s prstom ni ganila za volilno pravico pete kurije, izrabiti jo pa hočejo kljub temu in ravno s temi ljudmi se nam bo boriti pri prihodnjih volitvah. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi želi naši nasprotniki, kar smo mi vsejali, in vsled tega se moramo boriti z vsemi mogočimi sredstvi. Ni res, da bi bila naša stranka uboga, nemška socijalno-demokratična stianka ima denar za vse in taka mora postati tudi naša. — S temi besedami je navduševal židovski agitator svoje volilce, zaslepljene delavce. Na njegove neslane trditve odgovarjamo le tole: Ko bi bila samo socijalna demokracija me-rodajna v zbornici, bi še danes ne imeli te drobtinice volilue pravice, katero nam je dovolil državni zbor, in drugič krščansko socijalna stranka se bode bojevala na podlagi krščanske pravice, ki bode gotovo preje zmagala, kakor pa židovski, prigoljufani milijoni. Kar se pa tiče delavnosti vaših nasprotnikov, opozarjamo samo na dunajski mestni zbor, koder se razločno vidi, kdo je ljudski prijatelj. Odgovor barona Banffgja na interpelaciji glede dr. Luegerjeve agitacije proti Mažarom ni povsem zadovoljil interpelantov, kajti poslanca Hollo in Meszleuyi sta pričakovala, da bode ogerska vlada naravnost napovedala vojsko dunajskim antisemitom. Odgovor ministerskega predsednika se glasi nekako takole: Ministerski predsednik je mnenja, da je način in smer postopanja „onega gotovega" Luegerja tak, da ni vredno o tem resno razpravljati v zbornici. Agitacija dr. Luegerja je taka, da ona ne more na nas imeti nikakega vpliva. Minister pripozna, da je v Avstriji to vprašanje velike važnosti, toda iz tega še ne sledi, da bi mi morali storiti v tem oziru kake korake. V kolikor pa vpliva Luegerjeva agitacija na razmerje mej Avstrijo in Ogersko, je dolžnost avstrijske vlade, da postopa proti nji zakonitim potom. S.cer pa ni dvomiti, da se ne bi storili potrebni koraki. Samo na poročila raznih časnikov se vlada ne more ozirati. Gotovo ni prijetno, ako se hujska proti Ogerski, toda iz tega še ne sledi, da to ni mogoče. Minister izjavi nadalje, da bi labko prebral cel govor posl. Ugrona, v katerem se še ostudneje napada Avstrija in njena vlada. (Klici: „Kako je mogoče ta dva primerjati?") Ako poslanec Hollo trdi, da zavzema dr. Lueger uradno mesto, se ne sme prezreti, da je on izvoljen uradnik avtonomne mestne občine in ob jednem člau državnega zbora, in toraj kot tak uživa popolno govorniško slobodo. Konečno je ministerski predsednik izjavil, da ne ve ničesar o brezplačnem razširjanju antisemitskih listov, kakor tudi ne o kakih antisemitskih agitatorjih in agentih, ki baje hodijo po Ogerskem. — Ministerski predsednik je sicer preveč preziral vrednost dr. Luegerjevega delovanja, vkljub temu je pa vendar občutno udaril prenapeta mažarska rogovileža. Rimska kuri j a ogershim škofom. Kon-gregacija za škofovske zadeve je ogerskim škofom poslala navodilo, ki je ravno v sedanjih razmerah posebnega pomena. V uvodu obžaluje kongregacija, d» jih je mnogo med duhovniki, ki se boji truda in boja. Ti so krenili s pravega pota ter iščejo v prvi vrsti svetnih koristij. Na Ogerskem je treba utrditi disciplino, da morejo skupno z orožjem pravice voditi ljudstvo v boju. V ta namen morajo škofje skrbeti za dobro vzgojo duhovnikov v semeniščih ; izbirati morajo učene, modre in vzgledne ravnatelje, da morejo v besedi in dejanju voditi mlade klerike. Kot spirituale naj nameščajo starejše, resne, izkušene in za božjo čast vnete duhovnike. Isto veljaj o profesorjih. Škofje naj pazijo, da se ne vtihotapijo v duhovski stan osebe, ki iščejo morda le dobička in časti, ne pa pravega znanja. Duhovske vaje naj se ponavljajo, če mogoče, vsako leto. Župniki in njihovi pomočniki naj vestno izvršujejo stanovske dolžnosti v spovednici, na propo-vednici, v šoli, pri bolnikih itd. Duhovniki naj širijo in podpirajo z govori in dobrimi časniki katoliška društva ter spldh poživljajo katoliško zavest. Veroučitelji na gimnazijah naj so učeni in vzgledni duhovniki, ki morejo z besedo in dejanjem učence navajati k verskemu življenju. Na vseh gimnazijah z istim učnim jezikom naj se vpelje tudi jedna in ista učna knjiga za veronauk. Škofje naj skrbi, da se svetni učitelji ozirajo na verske nauke, da vero spoštujejo in po moči podpirajo veroučitelja. V ta namen naj bi škofje skušali vplivati pri izbiri šolskih knjig. Škofje se naj potrudijo, da dobi nazaj vseučilišče v Pešti, katero je ustanovil slavni kardinal Peter Pazmany. Mej tem pa naj škofje poskrbi, da se ob nedeljah in praznikih vseučiliščni-kom znanstveno propoveduje o onih verskih naukih, ki se ravno sedaj pobijajo in zanemarjajo v javnem in zasebnem življenju. Vsega priporočila vredna so na višjih šolah dijaška društva, ki pospešujejo dobro versko življenje. Ker so o krščanski državi, državljanskih dolžnostih, ljubezni do domovine itd. razširjena napačna mnenja med omikanci, zato naj cerkveni govorniki razpravljajo dotične cerkvene nauke, obo-bito okrožnici „Immortale Dei" in „Sapientiae cbri-stiauae". Škofje naj odločno zahtevajo od župnikov iu katehetov, da se sicer v ostalem pokore državnim zakonom, toda otrok, ki ne znajo mažarskega jezika, ne poučujejo preje v tem jeziku, dokler ga popolnem ne znajo. To zahteva večni blagor otrok in korist države. Župniki in njihovi pomočniki se v cerkvenih zadevah smeje le tedaj posluževati mažarskega jezika, ake so prepričani, da jih verniki tudi dobro razumejo. Ako verniki govori razne jezike, naj se župniki potrudijo, da jim besedo božjo oznanujejo v njihovem jeziku. Ker kulturna društva nimajo nobenega katoliškega značaja, naj župniki skrbi, da se njihovi verniki v teh društvih ne okužijo s strupom iudiferentizma. Velike koristi je, da posamezni kraji imajo katoliške časnike, in ne samo v mažarskem jeziku, temveč tudi v onih, ki so ondi v navadi. Da se vse to izvrši, na to naj pazijo škofje pri svojih vizitacijah. Cerkvene beneficije naj podeljujejo le vrednim prosilcem, ali posredujejo, da jih le taki dobi. Bolgarija in makedonski shod. Minulo nedeljo se je vršil že davno napovedani makedonski shod v Deotisu, malem mestecu v Bolgariji. Priredil ga je, kakor znano, osrednji odbor in pričakovati je bilo z ozirom na važnost shoda mno-gobrojne udeležbe. Toda ta nada se ni uresničila, kajti navzočih je bilo zelo malo vdeležnikov in zastopnikov zatiranega ljudstva. Najboljše, kar je bilo opaziti pri tem shodu, je bil vzgleden red in policija niti ni bila navzoča. Shodu je predsedoval znani Cankov, govorila sta pa mesto šestih napovedanih govornikov le vladni pristaš poslanec Mihailovski in Radoslavovist Ivančev. Konečno se je vsprejela že znana resolucija, v kateri se zahtevajo od turške vlade stroge preosnove v zboljšanje neznosnega položaja. Da vdeležba ni bila taka, kakoršne bi bilo želeti, je največ vzrok bolgarska vlada, ki je pov-sodi tajno odvračevala ljudstvo od naznanjenega shoda ter se hotela s tem prikupiti turškemu sultanu. Zavedno prebivalstvo ji toraj ne more biti hvaležno za tako postopanje. Mesto da bi se vlada v prvi vrsti postavila v bran zoper velike krivice, ki se dogajajo prebivalstvu, si predrzne le še podpirati turško vlado v njenem nečloveškem počenjanju. V očigled temu se ni nikakor čuditi, ako se poroča iz Makedonije zopet o novih, sedaj še neznatnih nemirih, ki bodo pa postajali tem obsežneji, čim dalje se merodajni faktorji resno ne poprimejo nujnih preosnov. Angleška vlada je storila predvčeranjim zelo nepremišljen korak, kateri provzroča veliko radost pri opoziciji, nasproti pa hud udarec zanjo in njeno stranko. Naučni minister je namreč po 40 dnevni debati umaknil šolsko predlogo s pripombo, da je radi pomanjkanja časa ni možno rešiti v letošnjem letu. V tem pa tiči vse drugačen vzrok. Vlada se je v svoji preveliki in nespametni bojazljivosti zbala opozicije ter jo ni znala drugače potolažiti, kakor da je umaknila predlogo, ki bi bila, ako bi jo vsprejela zbornica nespremenjeno, zelo važen zakon z» angleško šolstvo. Še celo vladi nasprotne stranke si ne morejo tolmačiti vladnega postopanja, kajti z večino 145 glasov bi bila vlada brez posebnih ovir izvedla svoj namen. Največja krivda zadene seveda naučnega ministra Gorsta, ki bode najbrže za to svoje delo moral pobrati kopita in iti, od koder je prišel. Cerkveni letopis. Cerkev sv. Janeza Krstnika na Suhi pri Škoiji Loki. Ako greš z loškega kolodvora „na Trati" proti mestu, stoji ti ob levi roki dober streljaj pod cesto na samem lična cerkvica z visokimi gotskimi okni in primeroma širokim renesanskim zvonikom. To je cerkev suška, poddružnica mestne fare Loške. Vas Suha stoji nižje od cerkve proti Sori. Ce te pot vodi tod mimo ob uri zvonenja, doni ti iz lin nasproti izredno lepo ubrano in milo zvonenje, kakor-šno slišiš malokje na poddružnicah. Pred cerkvijo je prostorna lopa z okroglimi loki, pozneje prizi-dana. V cerkvi je lično vse : tlak, klopi, trije ro-koko-altarji itd. Toda zaradi vsega tega bi je ne opisavali; nekaj drugega je, kar jo dela znamenito. To je stari gotski prezbiterij, pokrit čez in čez s starimi slikami. Z ozirom na znamenitost teh slik zdi se nam ta cerkev premalo poznana. Nikjer je nismo našli še omenjene. Tudi v Fli-sovih zelo čislanih in premalo kupovamh „Stav-binskih slogih", ki ima celo manj znamenite cerkve popisane, je pogrešamo. Mi ne pišemo znanstvene ocene, marveč le spomniti hočemo nanjo zanimajoče se kroge. Menimo, da ni brez vrednosti za zgodovino umetnosti na Kranjskem. Prezbiterij je močno podoben onemu cerkve sv. Janeza Krstnika ob bohinjskem jezeru, samo da je večji in bolje ohranjen. Sploh smo težko kje videli stare slike tako dobro ohranjene kakor tukaj. Skoro povsodi so ali prebeljene ali iih je kak mazač skazil. Tu so skoro nedotaknjene. Gledi starosti jih ue moremo primerjati z onimi v Bohinju, ker jih pišoč nimamo pred očmi niti teh niti onih. Značaja pa so istega. Mnogo je prav istih slik — kolikor se spominjamo — v obeh cerkvah: simboli evangelistov, dogodbi iz Jezusovega življenja itd. ZavrŠen je prezbiterij, kakor navadno pri naših gotskih cerkvah, s tremi stranmi osmokota in štirimi šilastimi okni. Rebrovje na svodu je gosto. — Ladija, poznejše delo, imela je prej preprosta čve-terokotna okna in ravan strop. Pred dvema letoma bila je jako ukusno v gotskem slogu predelana. Nista si sicer ladija in staro-častitljivi prezbiterij v popolnem soglasji, vendar tvorita krasno cerkvico, ki ki bo še lepša, ko dobi menda barvana okna. Katoličani v Bosni in Heroegovini. Pred kratkim je izdala bosanska vlada knjigo, v kateri nam podaje natačno statistiko okupiranih dežel, pod naslovom : „Glavni rezultati popisa žitelj-stva u Bosni i Hercegovini od 2. aprila 1895." Knjiga je sestavljena na podlagi nataučnega iu marljivega delovanja statističuega oddelka deželne vlade, pod predsedstvom skrbnega načelnika Ivana Straussa, in obsega CIV + 778 stranij. Kdor premisli, koliko težkoč je bilo treba premagati, predno se je sestavilo tako obširno in natančno delo, bode pač vredno cenil to knjigo, ki se more z vso pravico staviti v stran drugim znanstvenim delom, ki obravnavajo isti predmet. — Delo je spisano v nemškem', hrvatskem in srbskem jeziku. — Dvakrat se je že pred tem popisovalo ljudstvo Bosne in Hercegovine, in sicer: I. 1879, takoj po okupaciji in 1. 1885. Prvo popisovanje pač vsled mnogih težkoč ni bilo popolnoma natančno, vender pa se more z gotovostjo reči, da številke, ki nam jih je podalo, skoro odgovarjajo resnici in jih torej moremo uporabljati, ko primerjamo sedanje podatke s prejšnimi. Po tem trojnem popisovanju je znašalo prebivalstvo Bosne in Hercegovine v letih 1879 1885 1895 1,158.164 1,886.091 1,568.092 Po veri je bilo prebivalcev: Mohamedanov Katoličanov Pravoslavnih Židov drugih ver 1.1879: 448 613 209.391 496.485 3.426 249 1.1885: 492.710 265.788 571.250 5.805 538 1.1895: 548.632 334.142 673.246 8.213 3859 Naraščanje, oziroma nazadovanje različnih kon-fesij se bolje spozna, če primerjamo različne vere po odstotkih prebivalstva. Na ta način sprevidimo, da je bilo v odstotkih: Mohamedanov Katoličanov Pravoslavnih Židov drugih ver 1.1879: 38-73 1808 42-88 0-29 002 1.1885: 36-88 1989 42-76 0-43 0-04 1.1895: 34-99 21 31 4294 052 024 Iz teh dveh tabel spoznamo, da je v zadnjih letih razmeroma najbolj naraščalo število drugover-nikov, to pa vslad vednega priseljevanja tujcev. Za temi je najbolj naraslo število Židov, kar pa je slabo znamenje za bodočnost bosanskega naroda. Glavne vere okupiranih dežel pa so: grška pravoslavna, raohamedanska in rimsko-katoliška. — Pravoslavni zavzemajo skoro polovico vsega prebivalstva, in relativno niti ne napredujejo, niti ne nazadujejo. Mohamedani pa se bolj in bolj umikajo napredujočemu katoličanstvu. Relativno večino imajo katoličani v okrožju mo-starskem in travniškem ; mohamedanci v sarajevskem in dolenjetuzlanskem; pravoslavni v bihaškem in banjaluškem. Kar se tiče posameznih mest, ima n. pr.: Sarajevo 10.672 katoličanov, 17.157 moham. in 5.858 pravoslavnih ; Mostar 3.353 katol., 6.946 moham. in 3.877 pravoslavnih; Banjaluka 2.882 katol., 7.524 moham. in 2.775 pravoslavnih ; Travnik 2.179 katoličanov, 2.983 moham. in 651 prav.; Bihač 758 katoličanov, 2.571 mohamedanov in 481 prav.; Jajce 1.982 katoličanov, 1.644 mohamedanov in 245 prav.; Prjedor*) 336 katoličanov, 2802 mcham. in 1819 prav. Katoličani imajo jeduo nadškoftjo (v Sarajevem) in tri škofije (v Banjaluki, Mostaru iu Trebinju). Župnij je 162; farnih in podružničnih cerkva 199; 35 samostanov, moških (frančiškani, jezuiti, trapisti) iu ženskih (usmiljenke, hčere božje ljubezni in sestre presvete krvi). Izmej višjih šol imajo katoličani svoje osrednje bogoslovno semeuišče v Sarajevem; izmej srednjih pa: nadškofovsko višjo gimnazijo v Travniku, samostansko malo gimnazijo v Gučojgori in zasebno žensko učilišče v Sarajevem. Razven tega obiskuje večji del katoliške mladine državne šole, in sicer: veliko gimnazijo v Sarajevem in Mostaru, veliko realko v Banjaluki, tehnično šolo v Sarajevem, deset trgovskih, 2 dekliški in 166 javnih osnovnih šol. _ —f— *) Vkljub tako majhnemu številu katoličanov se je vender letos v tem mestu prvič obhajala slovesna procesija sv. R. Telesa. — Več o tej veličastni procesiji glej „Zgud. Danica" z dne 19. junija t. 1. Dnevne novice. V Lj u bi j a n i, 24. junija. (Občni zbor „Kat. tiskovnega društva") bo letos dne 15. julija ob 10. dopoldue v knjižnici du-hovskega semenišča, in sicer kar neposredno za letnim zborovanjem „Duhovskega podpornega društva", ki se vrši v isti dvorani. (Težavna polemika.) Povodom imenovanja tržaškega škofa monsign. Sterka je objavil „Narod" neke neresničnosti glede ljubljanskega knezoškofa, katere smo pooblaščeni kot take označili. „Narcd" temu nasproti piše: „Obžalujemo, da Slovenčevi želji ne moremo vstreči, zakaj s tem, da on kaj trdi, pooblaščen ali nepooblaščen, s tem še ni dokazano, da nasprotna trditev ni resnična". — To se imenuje pri „Narodu" liberalno in pošteno! Nobenega dokaza nima za svojo trditev in vkljub temu jo vzdržuje v svoji strankarski zaslepljenosti. — Zagrebški „Obzor" ravna drugače. Ta list je tudi po „Narodu" posnel to novico, a ko je „Slovenec" stvar pojasnjl, omenja tudi to. Tako delajo sploh dostojni listi. (Poštnimi oilcijali) so imenovani dosedanji poštni azistentje gg.: Konrad Deskovič, Kari Majcen, Anton Zavrtnik, Robert Janda, Jožef Streinz, Emil Marin, Kari Husak, Jožtf Prandi, Pr. Hafuer, Viktor Klinar, Ivan Črne za Trst; Ernest Nastran za Rovinj in Jožef Kurent za Ljubljano. (Imenovan) je avskultantom za Kranjsko gosp. Edvard P i c e k , praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani. (V spomin petdesetletnice) daroval je A 1 o j -z i j e v i š č u č. g. Pr. Z b a š n i k , župnik v Hin-jah, 50 gld. (Šolske slovesnosti.) Sv. Alojzija je šolska mladina druge mestne ljudske šole v Ljubljani radi nedelje letos praznovala že v soboto v mestni župni cerkvi sv. J»koba. Bila je že ob 7. uri zjutraj sv. maša, pri kateri so učenci pod spretnim vodstvom svojih učiteljev prav lepo in čvrsto prepevali prazniku ter pobožnosti primerne pesmi; med mašo pa je bilo prvo sv. obhajilo, h kateremu je pristopilo 86 učencev. Po dokončanem svetem opravilu v cerkvi so bili obhajanci v šolskih prostorih obdarovani z lepimi spominki in okusnimi štrucami, katere je daroval prvim obhajancem pekovski mojster gospod Žužek, večino pa je velikodušno darovala izdelovateljica raznovrstne umetne pekarije gospa Zalaznikova na Staiem trgu. Darovateljem ljubi Bog darove obilno plačaj, prvoobhajancem pa podeli prav obilno sadu prvega sv. obhajila! — Mestna slovenska osemraz-redna dekliška šola je praznovala sv. Alojzija v pon-deljek s prvim sv. obhajilom v mestni župni cerkvi sv. Jakoba. Lepo svatovsko oblečene prvoobhajanke so se že pred sedmo uro zjutraj zbrale vrstoma pred cerkvijo, kamor jim pride njihov katehet naproti, da jih pelje v cerkev. V cerkev stopivše jih s kora pozdravi prelepo ubrano petje, katero vodi prav mojstersko že znana mestna učiteljica gospo-dičina Marija Wessner. Med sv. mašo je 72 učenk prvikrat pristopilo k sv. obhajilu, kateremu so bili navzoči prav mnogi stariši presrečnih prvih obha-jank. Po sv. maši, katera se je končala po rimskem obredu z blagoslovom s presvetim Rešnira Telesom, pred katerim so deklice s pobožnim sočutjem lepo odpele „Tantum ergo in Geniton", ter po kratkih obhajilnih molitvah v cerkvi so se prvoobha- jauke zopet vrstoma pomikale iz cerkve, od tod pa dalje na bližnji Virantov vrt, kjer so jih njihove skrbne gospodičine učiteljice z blagorodno gospo voditeljico Mossovc na čelu in s pomočjo druzih blagih dobrotnikov prav ljubeznivo pogostile. Preskrbele so jim zajuterka ter raznega peciva. Prav ljubezniva je bila gostija prvoobhajanih na vrtu, kjer so učenke tovarišice med zajuterkom obhajank tovarišic prav vneto iu ubrano prepevale prazniku primerne pesmice. Po zajuterku bile so vse deklice obdarovane s krasnimi podobicami ter spominki prvega sv. obhajila. Ob tej priliki bodi javno najprisrčniša zahvala izrečena blagorodnim gospem iu gospodiči-nam učiteljicam ter vsem, kateri so pripomogli povzdigniti veseli ter presrečni dan prvega sv. obhajila, Bog plačaj; novoobhajankam pa bodi ta dan vedno trdnejši nagib k dobremu ter zastava jreč-nega, milosti polnega življenja na zemlji iu v večnosti. (Kresovi) so po starodavni lepi navadi tudi sinoči daleč na okoli napovedali kresni večer. Ljub ljančauov je bilo vse polno zunaj me5ta, deloma na Drenikovem vrhu, na Rožuiku, ljubljanskem gradu itd., ki so opazovali veliko število kresov, ki so blizo in daleč goreli po dolinah, po hribih in visokih gorah. (Iz Loškega potoka.) Čudom smo se čudili brati v 129. in poznejših številkah „Slov. Naroda" tak dolg spis iz naše doline, ki pa je v resnici prišel izpod peresa g. Eudlicherja v Ribnici v pisarni gospoda notarja Gruntarja. Sicer nam je to vse-jeduo in, če bi bil oni dopis naslovljen „O Loškem potoku iz Ribnice" in ne „Iz Loškega potoka", ne bili bi tega niti omenili. Dalje napada dopisn k županstvo, češ, da je isto hotelo preprečiti shod, ter se jezi posebno še nad župana in obč. tajnika, ker se nista shoda vdeležila. Tukajšuo županstvo je res vprašalo glavarstvo, je li se je shod pod milim nebom dovolil ali ne, ker čemu je neki potem županstvo, če se sme delati brez njegove vednosti, kar se hoče. Županstvo doslej tudi ni vedelo, da je pri našem glavarstvu navada kazati uradne dopise županstev privatnim osebam. Zakaj se pa župan in obč. tajnik nista udeležila shoda, je tudi umevno. Gospod notar si doslej še ni priboril lavorovega venca za svoje zasluge, in če si ga ni doslej, ne bode si ga najbrže tudi poslej, da o g. Endlicherju ne govorimo. Potočani bodo g. Gruntarju in gosp. Endlicherju prav iz srca hvaležni, če jim dobita po-mirovno sodišče, uradne dneve sodišča, glavarstva in zdravnika ter vseh druzih obljubljenih rečij na državne stroške ; nikdo pa nam ne more zameriti če s svojo hvaležnostjo toliko časa počakamo, da se vse to tudi zvrši. Kaj nam pomagajo vsi govori, vse obljube, če ostanejo le obljube. Sicer se nam pa čudno zdi, kako je neki to, da je ravno Loški potok gospodu notarju tako na srce prirastel, kako to, da ne osreči Ribničanov, da ni nikdar sklical v druzih občinah ribniškega okraja javnih shodov. Ze lansko leto je naglašal svojo veliko ljubezen do nas in mislili smo, da bo sedaj, ko je bil zadnjič tukaj, par goldinarjev manj zahteval za razne pogodbe in pobotnice od nas Potočanov. Da res zelo smo ljubljeni, vsaj g. Endlicher žrtvuje celo svoj zlati čas, da, kadar pride kak Potočan v Ribnico, gre ž njim na sprehod in ga poučuje, kako naj zavrača tiste, ki bi utegnili reči, da sta imela on in g. notar na shodu 31. maja „sladka usta", in kako naj progla-šuje, kako mu je Loškopotoški blagor na srcu. Človek se mora vprašati, kaj vse to pomenja, da smo ravno mi iz med vseh drugih odbrani od gospoda notaija za njegovo „izvoljeno ljudstvo", kako to, da sveti luč njegove dobrote med toliko druzimi ravno le nam. Ne vem, ali je gospod notar ravno Loški potok spoznal za najpripravnejši kraj, da se proslavi, ali so ga vodili pri tem kaki drugi nameni. Občina Loški potok prosila je lanjsko leto, da se uvrsti pod sodni okraj Lož, in kakor se čuje ne zastonj, morda se pa gospod notar boji, da mu njegovi ljubljeni Potočanje ne uidejo izpod njegovega „skrbnega" varstva. Lansko leto obečal je g. Endlicher, da hoče odvzeti Potočanom „to težko breme, ki jih tlači", da jim hoče posebno pomagati, da bi jim ne bilo treba hoditi po zimi v gozde na Hrvaško ali Ogrsko. S tem je prav jasno pokazal, da ne pozua naših ljudij. Kaj ni boljše, da mesto bi doma pri peči lenobo pasli, si na Hrvaškem služijo denar ter spomladi prineso stolak in če je bilo dobro delo še več domov. Res da bi bilo prav dobro, ko bi na državne stroške dobili uradne dneve zdravnika in dobro pitno vodo, pa vsak sam najbolj ve, kje ga čevelj žuli, mi ne potrebujemo tacega, ki bi nam našteval kaj nam manjka, mi potrebujemo tacega, ki bi nam dal česar pogrešamo. Konečno omenjamo, da na shodu dne 31. maja na Hribu ni bilo navzočih 200 ljudij, če ni gospod dopisnik štel tudi otroke, ki so prišli gledat, kaj bo. Tudi Dragarčanov in Travljauov ni bilo „tako obilo število" kakor se piše, bilo je obodvojnih kacih 8 in še med temi je bilo nekaj fantov, ki so le grede od Nove Štifte, torej nekako slučajno prišli na shod. Ce je pa le 8 obiskovalcev, čemu se govori potem o „mnogoštevilnem" obisku Dragarčanov in Travljauov. — Potočan. (Občni zbor I. splošnega ljubljanskega obrt. kolesarskega društva) vršil se bode jutri ob 8. uri zvečer v prostorih g. I. Košenine na Marije Terezije cesti št. 15, in sicer pri ugodnem vremenu na vrtu, ob neugodnem pa v gostilniških prostorih. — Prijatelji društva in gospodje, kateri želijo k novemu društvu pristopiti, vabijo se najuljuduejše. Kakor že v zadnjič omenjeno: pristop v društvo je vsakemu dovoljen. (Božja pot M. B. na Blejskem jezeru.) Tako se zove drobna knjižica, obsegajoča 20 stranij, ki je izšla v 2. uatisku in opisuje zgodovino in narodno pripovedovanje o početku cerkve na blejskem otoku. Knjižico prodaja založnik A. Turk v Ljubljani po 12 kr. (Ustrelil se je) danes zjutraj v Kurji Vasi hiš. št. 27. ob 7. uri neki Hugo Moravec, želez-nični delavec. * * * (Kako umeva g. A. Gabršček delo za krščansko - socijalno organizacijo?) Zadnji „Primorec" piše : „Velik shod v St. Petru za organizacijo naših delavcev itd. sta si omislila dva kaplana, došla v obljubljeno deželo goriško s Kranjskega, da bi menda tudi tu sejala kot desna roka nestrpnih huj-skačev neznosne kranjske prepire. Shod se bo baje vršil v n e d e 1 j o. Da bo kranjsko politikasterstvo iu razdirajoče herostratstvo toliko popolnejši, pride baje tudi jeden govornik iz Ljubljane — (na Goriškem imamo sami dovolj dobrih govornikov!) — ki bo povijal v mamljive besede strankarske nakane narodnih zadiračev, češ: za kmeta in delavca smo že toliko „kunštni", da bo verjel našim lepim besedam in pri tem ne zapazi v njih povitega strupa. — V koliko se jim to posreči, ne vemo ; povemo pa naprej, da za politična sleparstva pri nas niso ugodna tla. Ako bi priprosti poslušalci tudi ne ugovarjali, mislili si bodo venderle svojo, — in ko bo čas, to tudi pokažejo z dejanji. Da bo treba začeti skrbeti za naše delavske stanove, ker se širi socijalna demokracija, o tem smo že mi govorili v „Primorcu". Treba bo delavski stan združiti pod zastavo „Bog in narod," ker demokrati ne poznajo ne Boga, ne narodnosti. — Namesto, da bi kranjski kaplani na svojo pest uprizarjali tako organizacijo, ko so vender „danes tukaj, jutri tam", naj bi delovali složno pod zastavo našega narodnega vodstva, ker le tako je trajen vspeh mogoč. — Sicer pa je nekim generalom brez vojske le do tega, da bi si na kak način pridobili tudi vojsko : v tem grmu tiči zajec! Ali v tem tiči tudi razdiranje naše narodne organizacije, katero bomo znali varovati tudi potem, ako bi primabal ves generalni štab kranjskih razsa-jačev na Goriško. To na znanje narodno mislečim okoličanom." — Lep pozdrav g. Gabrščeka za shod, kaj ne da! In vender sam prizna v teh besedah, da bo treba začeti skrbeti za naše delavske stanove, da se torej do zdaj še ni nič skrbelo, toda hajdi z betom po onih, ki hočejo pričeti to delo, ne da bi si izprosili milostnega dovoljenja od g. Gabrščeka, kateremu je tako delo „politično sle-parstvo". Vsega vender gosp. Gabršček ne zmorete sami, torej počakajte vsaj, da se prepričate, kaj se bo govorilo in sklepalo na shodu, potem — ropotajte ! * * , * (Najstarejši ruski general) A. Imskenerskij, je te dni umrl v Petrogradu; star je bil 109 let. Pričel je svojo vojaško karijero leta 1812 za francosko-ruske vojske. Navzlic svoji starosti je imel izvrsten spomin. Zanimivi njegovi spomini so izšli v listu „Russkaja Starina". _ Društva, (Pevsko društvo „Ljubljana") ima dne 1. julija 1.1. ob 8. uri zvečer v društveni sobi Stari Trg št. 21. izvanredni občni zbor radi popolnitve v rdbor. Društveni člani naj se tega zborovanja kar najmnogobrojnejšu udeleže. Telegrami. Levov, 24. junija. Presvetli cesar je podaril pogorelcera v Delatynu, Drohobicah in Lublinjecu 1100 gld. iz zasebne blagajne. BudimpeSta, 24. junija. Poslanska zbornica je zaključila danes svoje zasedanje. — Jesensko zasedanje se otvori 3. septembra. Rim, 24. junija. Kardinala Sembratovicz in dr. Hal le r sta vsprejemala včeraj člane diplomatičnih zastopov, in več zastopnikov avstro-ogerske kolonije. Popoludne ju je obiskal avstro-ogerski poslanik grof Revertera. Rim, 24. junija. Govori se. da pride sedanji bruseljski nuncij Nava ali pa nuncij v Monakovera Ajuli za nuncija v Pariz, in tajnik izvanrednih cerkvenih zadev, monsignor Cavignis za nuncija v Madrid. Petrograd, 24. junija. Po naznanilih tvorničarjev znaša število stavkujočik delavcev blizu 176.000, vendar pa je pričakovati, da se kmalu ugodno završe pogajanja mej delavci in delodajalci. Madrid, 24. junija. Vlada namerava odposlati 100.000 mož na Kubo, in sicer 40.000 v mesecih avgust iu september, ravno toliko v mesecu oktobru in ostanek pričetkom prihodnjega leta. Carigrad, 24. junija. Upor postaja vedno resneji. Več turških vojaških oddelkov so vstaši popolno oklenili. Turška vlada je odposlala več novih močij. Atene, 24. junija. Na očitanja turške vlade, zakaj grška vlada ne ovira pošiljatev vojakov in streliva na Kreto, je odgovorila poslednja, da sama ne pospešuje imenovanih akcij, da pa zasebnikov ne more ovirati, ako kaj jednakega store. Grška se ravna popolno po nasvetu velevlastij. London, 24. junija. Spodnja zbornica je po 4 in pol urni debati s 452 proti 75 glasovom vsprejela zakon, po katerem se Irajno vpelje klanje živine v pristaniških lukah. Proti revmatičnim bolečinam uporablja se za vribanje bolečih telesnih delov antirrheumon lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta). Cena steklenici ar> kr. 125 (50—17) 5 IJmrli 23. junija. Anton Stibernik, karska cesta 51. božjast. no : delavčev sin, 10 diij, Ope- Meteorologicno poročilo. a es a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo .£3 96 ee . ■H s S S > 23 9. zvečer -ml i 18-3 brezv. del oblač. .0 24 7. zjutraj 1 2. popol. | 737-5 16 1 sr. vzjvzh. jasno 735 3 26-9 sr. jznh. del. oblač norinalom. c ^aínío na 03-mi 'tedni c&čni ,, citato t. ti i>ß -ot>-vveg.a azu^tva redo, du 13. v ¿ju-Gíjaui" 1S9ó, o6 i-Cija 10. lopo fdv 1. v 4niižnici ciiftovoficga semenišča. ©tievni te3: O'cjoüot ptcdsednilia, oTajnillotio poročifo o od&otoocm deforanjn ob tadnjccja c&žnega «tora. itet? nouega odfiota. g i i iv Mas peti osaniemi- ptedfoqi £jn6fjaui, bnc 24. junija 1S96. *) dhdot (>v •fiotci staviti fiaii samostojen 6{a<1 1. miijii 180 zavojev 1 gld. Priporoča, prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja lekarna Trnkoczy v L j u b 1 j a n i, 463 10-1 pil rotovžu, zraven mestne hranilnice. I za prodajalnloo z mešanim blagom, 13 do 15 let starega, lepega obnašanja, čvrstega zdravja. z dobrimi spričevali, poštenih starišev, sprejme takoj pod navadnimi pogoji 464 1—1 Valentin Tre ven, trgoveo v Idriji. Za gozd bllzo Zagreba išče se gozdni čuvaj (Waldhüter), oženjen, zmožen slovenskega ali hrvatskega jezika, ki zna tudi brati in pisati. Ponudbe sprejema: V. Gasparin v Zagrebu, Tren-kova ulica, Gabričeva kuča. 461 3—1 ^ Najboljše sredstvo proti stenicam. bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo-(j/ Ijem, zajedalkam domačih živallj. V0 C" ' Uif/JA „Kat'ltci*liii" učinkuje čudovito ! Usmrti — kot nobeno drugo 22515-10 sredstvo — vsakovrstno golazen in Je tudi najbolj poznato ter uporabljevano. Njega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime .Zaoherl'. Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani: Uradniško kon- Mihael Kastner, Karol Planinšek, sumno društvo, J. Klauer, Jernej Reitz. Ivan Fabian. Josip Kordin, A. Scharabon, Karol J. Holzer, Anton Krisper, Iv. Ev. Wutscherja Ivan Jebačin, Peter Lassnik, nasl.V. Schiffer, Anton Ječminek, Mihaela Lavriča A. Staeul, Jeglič & Leskorie, nasl. F. Grošel, Fran Stnpica, C. Karinger, Alojzij Lenček, M. E. Supan, J. Kastner, Ivan Perdan, Franc Terdina, Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičah, Kočevju, Krškem, Hribu Fr. Kovač, Idriji, Kranju, Kostanjevici. Ijitiji, Mokronogu, Koprivniku, Mirni, na Vrhniki, v Tržiču, v Radovljici, Ribnici, Radečah, Zagorju, Žužemberku Kamniku, Dragi, Trebnjem. Črnomlju, Bledu, Cirknioi. VČkofjiLoki: M. Zigon in E. Burdjoh. Kajbolje priporočena za preskrbljenje vseh v knrznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera ar,ÄV' Wien, i Bezirk, --Itidro - Liniment. Capsici comp. 18—13 z lekarne Rlohter-Jeve v Pragi 296 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr„ 7ll kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 7o-57 Richter-jev liniment s,sidro' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno. Richter jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Zavod 34 za 26-12 umetnost slikarij na steklo B.Škarda v Brnu. Specijaliteta: Izdelovanje cerkvenih oken. Sedemkrat odlikovan. Ceniki zustouj in franko. Katalogi na upogled. Izvirne ruske spominske kupe na carovo kronanje priporoča 462 4-1 Aiiclr. DrilMkovk', železarija, Ljubljana. Zavarovalno društvo „Unlo catholioa" Išče pod jako ugodnimi pogoji marljivega, poštenega in spretnega veščega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Lastnoročno pisane prošnje sprejema do 1. julija t. 1. glavni zastop „Unio catholioa" v Ljubljani. Kongresni Irg št. 17. 459 5-3 Prijatelji slovenske akad. mladine, narožujte se na »ZORO«, ki je glaailo slov. katol. akadem. dijaštva. Cena: Za nedijake 80 kr., za dijake 50 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzlelnsdorferstrasse 76, III, 31. ivv Najboljše, svetovna črnilo za čevlje! Kdor lioče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo 7a\ čevlje o. kr. priv. -ržte^. tovarne, ustanov- Sjgiap Ijene leta 1832 naDunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crème za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 52—24 Velika zaloga stavbinskega materijala. F.P. VIDIC & Comp, v Ljubljani ponujajo po najnižjih cenah Zavezane strešnike (Strangfalzziegel), najbolje in najcenejekritje streh. Lončene peči in štedilna ognjišča "tJZTuT6' Češke peči. Nastavke za dimnike in (Steinzeug) za vodovode, stranišča itd. Cevi iz kamenine. v ^V/Uiii/i)(> ufi m'Oznjik plošče in plošče iz Fortland-cementa za tlalcanje IJllIllULIlV cerkva, hodnikov, trotoarjev itd. Roman-Cement. Portland - Cement ^ <»<-«> »k »" »»w». Ognju protivno opeko in plošče. ¿Vjr. 1 orrwhif*rk (Dachpappe) ter vse v stavbinsko stroko Kjl! Co/lit WJJ/lll 1J spadajoče predmete. Trstne štor je in karbolinej. Najnižje cene. "^Bg <265 3°-24) i Vsled podiranja hiše 423 18-13 ft ^ v Spitalshih ulicah št. 6 A se je pričela popoln» ^ | s razprodaja manufakturnega blaga i ft t Fr. Petrič-a. | J^ Prodajalo se bode pod tovarniško ceno. ^ '|| W Le lii-atelc čas. ^ (Semeni, ÜU^ vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, cinkasti \ in pocinkano ploščevino, štovje za obijanje stro- železniške sine, 264 24 f traverze, pov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po zelo znižanih cenah cflndrej UDrUS/iOViČ, trgovec z žeteznino Glavni trg 9/10. Ljubljana. Glavni trg 910. -Dunaj 8 k a t> o r* z a. g|?gj- Dn6 24. junija. Skupni državni dolg t notah.....101 gld. 35 ki Skupni državni dolg v srebru ... . 101 , 40 . Avstrijska zlata renta 4%......122 „ 85 . Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 20 . Ogerska zlata renta 4 %..............122 . 90 . Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 98 . 85 . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 964 , — . Kreditne delnice, 160 gld............349 , 50 . London vista...........119 , 95 . NemSki drl. bankovci za 100 m.nem. dri. velj. 58 , 82'/,. 20 mark........................11 . 74 . 20 frankov (napoleondor)............9 » 53 . Italijanski bankovci................44 . 45 „ C. kr. cekini........... 5 „ 65 , Dne 23. junija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 144 gld. 30 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 156 „ 50 Državne srečke 1. 1864, 100 gld. .... 189 . 50 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 . — Tišine srečke 4%, 100 gld.......138 . 50 Dunavske vravnavne srečke 5% ... ■ 126 „ 50 Dun&vsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 106 „ 75 Posojilo goriškega mesta.......112 . — 4 % kranjsko deželno posojilo.....98 . 50 Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4% 99 r 25 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 222 . 75 „ „ južne ieleznice 3% . 169 „ 35 „ „ južne železnice 6 % . 129 . 75 „ , dolenjskih teleznic 4% 99 „ 50 kr. Kreditne srečke, 100 gld. . 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gen6is srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove se v. železn., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rabljev 100........ 199 gld. 137 . 18 „ 23 . 69 „ 69 „ 61 . 22 . 156 . 34U0 . 414 . 101 . 61 . 77 . 160- . 126 „ — kr. 75 25 50 60 87 Vakup in prodala viakovrstnih driavnlh papirjev, eredk, denarjev itd. Sa varovanje za zgube pri irebanjlh, pri izirebanja najmanjšega dobitku. K a I a n t n a izvršitev narodil na boril. Menjarnična delniška družba „n K KCl Wollziili it 10 Dunaj, Iliriihilliritram 74 B. éé Pojasnila"£B v vseh gospodarskih in finančnih ttvarek, potem o Kursnih vrednostih vseh ipekul«oi|»kih vrtdnettnft papirjev in vestni »v*tl za dosego kolikor je mogoče visoceg» jorestovanja pri popolni varnosti ___ HT 11 n 1 o 4 o nI h glasnic. K