/
l/
Največji ilovenski dnevnik
v Združenih državah.
Velja za vse leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. W 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of Match 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 15. — ŠTEV. 15.	* _	NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 19, 1922. ČETRTEK, 19. JANUARJA, 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
KONFERENCA PROUČUJE AMERIŠKI NAČRT
TA NAČRT VKLJUČUJE REVI L>IRANO POLITIKO ODPRTIH ^VRAT NA KITAJSKEM. — FRANCOSKI DELEGATI SE OBOTAVLJAJO KOT PONAVADI. -- JAPONQI BODO PREDLOG NATANČNO PREMOTRILI.
Washington, 1). C, 18. jan. — K i so j«- sestai dane* komitej kon-iVr uce gled • daljno-irtornih vpra šaiij. j-- bilo pričakovali obširnih rn>prav	ameriškega predln-
•-.v ki i«« tit*«> bolj uspešnega iz-\ .ijania priiuipa odprtih vrat na Kitajskem.
A nalivi izjavili, da se strinjajo z ft«acri£kiin pr«-dlogom. a i.vidiranim * loliko, tla se uveljavi posebno sralno komisijo, ki 1 <i nadzorovala |>r>«leljt-nj<? kon-e. sij na Kit.-.jvkem ter pledala na to da ne bodo te koncesije na-sprorcale p.ditiki odprtih vrat. Tudi Italjani so izjavili, da se v princip« strinjajo s predlogom ko je bil stavljen in revidiran.
Na temelju te resolucije bi obvezane sile rie smele iskati j»oseb-iiili uplivnih sfer na Kitajskem ter bi tudi n<j smel'.* zagotoviti si koncesije privilegijev, ki bi nasprotovali principu enako ekonomske in trgovske prilike. dočim i a j bi Kitajska sam* sodelovala pri vzdržan ju te enakosti.
Čeprav je japonski zastopnik, baron Sidehara izjavil, da je v principu za. stvar, je vendar re-s rviral sodbo, dokler ne premoli natančno tega predloga.
V PARIZU DIVJA INPLUENCA.
V imeTiu francoske delegacije je i/javil Sarraut, da nima sicer ničesar proti t;, k i komisiji, da pa bi ne b lo jk> njegovem mnenj* pri-i -erno predložiti že sedaj oT>sio-j<i 11 koncesij tej komisiji v presojo, < e megoče ne nasprotujejo I »I i tik i odprtih vrat. Kekel je nadalje. da bi taka določba mogo-• • kompromitirala obstoječe pravice.
Za vršenj«; mornariške pogodbe j" še vedno odvisno <»d rešitve pro-Mema. ki se tiče fortifikaeij v Pa-i i ikii. ("jprev* so Japonci že do-1 li delna navodila i/ ^okija.
ODLIČNI MOŽJE POČASTILI SPOMIN ČRNCA.
MAJNARJI NE BODO SPREJELI ZNIŽANJE PLAČ
PREDSEDNIK LEWIS JE NAGOVORIL KONFERENCO V SHA-MOKIN TER REKEL. DA NE KODO SPREJELI PREMOGAR-JT ZNIŽANJA PLAČ. — SVARIL JE PRED KONFLIKTOM TER GOVORIL O ODPORU, ČE NE EODO HOTELI SKLENITI BALONI NOVIH KONTRAKTOV.
Pariz, Freneijji, 18. januarja. Parizu in provincah se je pričela mirili iafluenea na epedimi-! n-n Tiae.n. Hule/en se prvikrat] pojavila decembra i-iceeea ter se v. dno bolj Širila ter zahtevala \edno več žitev. V ponedeljek je dospela kuira do Kvokgn viška in \ me#»tli s»» je prijavilo 24 smrt-iiih slučajev vsled irfluence.
Tekom zadnjih deset dni meseca decembr i je bilo zaznamovati v Parizu deset smrtnih slučajev te vrste, a prvih desetih dneh rieseca januarja je poskočilo število na 41. Zdravstveni uradniki priznavajo, da se bolezen kaj hitro širi. vendar pa izjavljajo, da ni tedanja epidemija niti izdale-ka taka kot je bila pred tremi le-il''u ko je vsaki dan na stotine Iju-. podleglo tej bolezni edinole v
r0uri/u." ar_
č«-
c
t
Los Angeles, C al., 18. jan. — Skozi tri in trideset let je stražil William Henry Shores, črnec vrata predsednikove sobe v neki lokalni banki ter nosil velike svo-tdenarja po ulicah mesta. Nik-dar ni bil prekasen pri svojem dela in nikdar mu ni zmanjalo niti \ in a rja.
Bančni predsedniki, miljonarj' iu odličnjaki iz finančnih krogov so prisostvovali njegovemu pogrebu v neki cerkvi za črnce in dragoceni venci bogatinov so krasili 1 rsto poleg ponižnejfih tributov ir. njegovegi' lastnega. rodu.
REFERENDUM V CHICAGU.
V Petrogradu se poslužujejo Ž3l r.rdc, katere gonijo električne baterije, iz česar je razvidno, da boljševiki vseeno niso tako nazad jafki kot se jih opi^nja. Baterije:ic izvanredno močne ter imajo Sts On. *	večje gcnilsa, sila ket para.
Chicago, 111., 18. januarja. — Tukaj se je odredilo vse potrebno. o'a se predloži volilcem tekom jesenskih volitev vprašanje, če si iele piva in vina, V tem smislu se .e izrazil občinski s\etnik Cer-i'.ak. voditelj mokrih v občinskem svetu. Ustvarilo se bo organizacijo. ki bo uaoirala podpise za referendum. Lirpeh glasovanja siru ne bo ničesar izpremenil na j rohibh-iji, vendar pa je zaželji-vo dati narodu priliko, da da izraza svojemu mnenje glede tega v prašanja.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ VEČJI SLOVENSKI DNSV VTTC v 1TDR DRŽAVAH
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
M psUn nato bank« Izvršujejo po nizki ceni. zanesljivo in hitro. Ttcnj m b.ie aaže eene iledeit:
Jugoslavija: 1
Razpošilja ca zadnje pošte in iz?latu> "Kr. poštni tekowni nrad** in Madranak* banka" w LjubljanL
300 kron......$ 1.25 1,000 kron______ $ 4.00
400 kron...... ^ 1.65 * 5,000 krcn ...... $19.50
500 kron...... $ 2.05 10,000 kron.....$38.00
Glaaoai naredbe ministrstva za pošto in brzojav v Jugoslaviji je aedaj «o|tit tM nakazovati zneske potom poŠte edinole j dinarjih; za vsak« Miri krone bo žzplažan en dinar; razmerje med dinarjem in kron« oetaoe torej neizpretnenjono.
Italija in zajedeno ozemlje:
Razpošilja na zadnje pošte	in lzplafcije "Jadranska banka" v Trstu.
50 lir......$ 2.80	500 lir.....$23.00
100 lir......$ 5.10	1000 lir .... $46.00
300 lir.....$14.70
Nemška Avstrija: Razpošilja na sadnj« pošt« in izplačuje "Adriatische Bank na Donajo.
Radi velikanskih razlik v tečaju Izplačujemo sedaj v Avstriji samo amerikanake dolarje. Zavsako posamezno nakazilo d« (50. računam« po $1. za večja nakazila m t centa od dolarja.
TnM imrji sedaj al otahia, menja oe nflnt aipilFalia vano; Is tefa razloca sam ni migils podati astsnčne eene vnaprej. Ml računam« po ossd lotosa dbe kot Mm poetični dem* doope v roka.
Kot %mtalni ■asispnllrt "Jadransko Banko" In njenih pediul-alc imamo ■■Jimfiis ftzvanredno ngoteo poseK U bodo v««fto koristi n m ki m k tli n bodo poohtierall nato banke.
D«nr mM Je poslati Mjbolj po Pimistli Msmf M«. aB M pe Now Iffk BaM Draft.
rUUIK nkWKMM STAT* BiHK, 82 Oertlandt Stn Hew Tor*
NA IRSKEM ZOPET
PRIČELO VRETI
Pristaši de Valere nočejo odne-l«ati ter so noibrže za republiko.
Vlada ima vajeti v rokah.
London, Anglija, jamuirja. So^la.sno z dublinslcim jx»roč«'va5-com londoiiskojra ••Tirn«*s" j<* <>-paziti v južr.i Irski neke vi-ste jjo-:.Jr. ki ]>;>si,j.ja vedno	splo-
šen. Pristali dosedanjega predsednik a, Enmon de VaTere. st na \se naeine prizadevajo, da bi razširili ali nadalje zanetili ta n"mir.
Xa jofru je se vedno opaziti <lu-iia skrajnega repnblikanizina, — ' 'javlja poročevalec. — Številni oddelki mož. ki so dobro opremljeni z vsem potreb)iim orožjem, r.očejo na roben naC-in priznati pogodbe, ki je bila sklenjena med angleško vlado ter Irsko. V Du-blinu in v deželnih okrajih se jo pojavila pravcata epidemija zločinov, ropov in druirih nasilstev in vsledtega ne bo mogla vlada ni i Česar drugega kot poslužiti se ra- ! dikalnih in ostrih odredb. Cela ' dežela je pi i pravi jena. podpirati provizorično irsko vlado v vseh odredbah za ustvarjenje miru in red<i. a v naslednjih pat tednih, ko se bo angieško voj i.štvo umaknilo iz dežele, bodo nastopili za dtželo precej težki časi.
Xeki list, ki izhaja v interesu pristašev tie Valere, je baje naprosil za denar, s katerim naj bi se organizir; '<» javno mnenje v prilog republiki.
Irci so poslali v 1 Vrlin svojega posebnega zastopn ka, kojega naloga je ngladiti pot za sklenitev trgovinske pogodbe med irsko prosto državo ter Nemčijo.
LJUBOSUMNA ŽENA UMORILA SESTRO
Hotela je nn.to usmrtiti še sebe in svojega majhnega otroka, a ji je
zmanjkalo potrebne korajže.
Mrs. IIerir<:iia II nzelman iz South r«!.t»r.iown. ji zaprta v < krajni jetmsniei v Freehold. N. -T.. obtt»žena umora svuje sestre. d< čim je njen nio/., Friderik Ren-zeiinan. sof'T po poklicu. jw»d tisoč dolarj.' hondom Kot materi-julna priča.
Renzelmau. ki je bil rap<i?ler!-v Kew Ynrku. je r"kei? da je dobil včeraj pismo od svoje žene. v katerem mu je sporočila novice iz okolice in katero je zaključila na naslednji način:
—	Hočem umoriti < t roka. svojo sestro, psa in samo sebe.
Renzelman je vzel prvi vlak ter se odpeljal v South Eatontown. ho je stopil v svojo hišo. je čul strel. Njegova žena .le prišla iz i kuhinje, z revolverjem v roki ter 1 rekla:
—	Ravno sem ustrelila psa.
Otrok obeh se je i<_rral na tleh
in Mrs. Renzelman je namerila nanj revolver, a njen mož je skočil naprej t«-r ga ji i r v i 1 iz roke, še prodno je mogla 'pritisniti na petelina.
Nato jo je vprašal, kaj je postalo iz njene sestre, < esine Wes-eels.
—	Ubila sem jo v nedeljo zjutraj. — je odgovorna .Mrs. Ren-zelmrn.
Renzelman je odšel v prvo nad-stropje ter našel ^iis-> W esse Is mrtvo na tleh.
Pozneje je Mrs. Renzelman rekla, da s»' ;> splazila v sobo svoje sestre v nedeljo r. jut raj ter jo v stre lil a v spanju Nato je name-rjvala usmrnti še sebe in otroka, a ji je zmanjkalo poguma. Naslednjega dne je opravljala svoje hišne posle kot ponavadi ter pisala svojemu mo !u pismo Nato pa je zopet sklenila umoriti sebe in o-tioka ter pričela s tem. da je ustrelila domačega psa ravno v trenutku, ko se je vrnil njen mož domov.
Mrtva ženska, ki je bila stara sedem in dvajset let. je prišla pred kratkiri časom iz Nemčije ter živega pri družini Renzelman. Mrs. Renzelman je jekla, da se je njen mož zaljubil v deklico in da jo jo ustrelila iz ljubosumnosti, 1
NAŠIM NAROČNIKOM
"GLAS NARODA" je stopil v ^voje trideseto leto. To je velik uspeh za slovenski list v Ameriki, kjer je vse tako silno nestalno In odvisno od razmer.
Doba tridesetih let je najboljše jamstvo, da je list dober, splošno priljubljen in splošno razširjen.
Za vse svoje dosožene uspehe se ima v pr»: vrsti zahvaliti zvestim naročnikom in izpolnjevanju gesla, ki si ga je ».ustavil takoj ob pričetku: Vse za korist slo-vf nskega delavskega naroda \ Ameriki.
4 GLAS X/' RODA' ne pripada nobeni stranki.
o
On hvali vse, kar ima ta ali ena stranka dobrega na sebi in graja vse, kar ima slabega.
Ti nazori so mu omogočili obstoj do današnjega dne. In ker b-jdo tudi zanaprej njegova vodilna sila, mu je obitoj zasiguran d., smrti slovenskega naroda v Združenih državah.
Kar se tieo izbranega čtiva, se ne more z "GLAS NARODA' primerjati noben jugoslovanski list v (Združcnih državah. To mora javco potrditi vsak njegov pristaš in temu dejstvu vsak njegov nasprotnik v srcu pritrjuje.
Da se bo mogel list obdržati na višini kot je sedaj in da se bo še \išje povspel, je naloga vsakega naročnika, da v polni meri zadosti svojim dolžnostim.
Naročnina za list stane:
Za celo leto velja list za
Ameriko in Canado	$6.00
Za pol leta	$3.00
Za četrt leta	$1.50
Za New York za celo leto	$7.00
Za pol leta	$3.50
Za inozemstvo za cdlo leto	$7.0u
Za pol leta	$3.50
Kdor pošlje celoletno naročnl-t o, ima to prednost, da dobi i dar dve zanimivi knjigi "Vdova Leruž" in "Peter Zgaga".
Sicer staneta knjigi $1.50.
%Ysem( ki so obnovili celoletno naročnino, smo začeli včeraj pošiljati knjige.
Ker je zaloga teh dveh knjig precej omejena, obnovite celoletno naročnino takoj, da ju boste dobili.
Vsak naj stori prejkomogoČe svojo dolžnost, da bomo tudi mi zamogli zadostiti svojim.
Uprava "Glas Naroda".

POTRESNI SUNKI NA PACI-FIČNI OBALI.
Los Angeles, C a L. 3 S. januarja. Potresni sunki, katere je bilo čuditi v južni Californij*, z Los An-gelesom kot središčem, preko o-zemlja devetdeset milj severno in jažno ter šestdeset milj v notranjost dežele, so razbili šipe v oknih, pometali na tla šti:katuro ter preplašili prebivalstvo med pol-osmo in osmo uro včeraj zvečer.
Najbolj je bilo čutiti potresne sunke v Los Angeles, kjer so se pričeli preplašeni prebivalci rezi-dentčnega okraja zbirati na cestah.
Nekateri so bili mnenja, da so stresljaji poslediea streljanja f. velikimi topovi na ladjah pacifič-r.e{!& biy>dovja, ki ima svoje vaj« v bližini obali, a mornariški častniki so zavrnili to teorijo kot ne«
utemeljeno. \ _ )
i-.arca. Program, katerega bodo sprejeli antraeitni preinogarji, bo najbrž določil pravee tudi za ostale premogarje v dežeh in nagovor predsednika se je vslt-d tega splošno smatralo vrVpomenibnim glede stališča, katero zavzemajo an-' traeitii premogarji.
Z izjav't. da niso plače premo-£»r\ev odgovorne zt v»<?-tre eenn • v ie rekel Vi v Le s -m: vid m o dan p
/• ' P' .O p;i - .-•;
Pri 1110 ti ar. triko m h h kot antracitnih p -ljih dobiva le sorazmerno majhen del cene. katero irora plačevati občinstvo. Tako nv je na primer včeraj neki č-lo-\ek v Philadelphiji povedal, da je moral plačati .V"l 1.73 za tono mehkega "nut"'^premoga, dostav-i ljenega na njegov dom. Premo-1 garji v centralni Pennsylvaniji. iz President Bropliv's okraja, pa niso dobili več kot en dolar za tono tega premoga in skupni stroški te tone premoga, dostavljene v Piuladelphijo in prodane konsu-n.entu za J^ 1-1.75 niso presegali $1.75 pri rovu. Kdo dobi preostali denar? Premogar ga ne dobi ill r.e sme se ga pregovoriti, tla bi sprejel kako skrčenje plače, da se bo pomagalo konečremu kon-sumentu. katerega izkoriščajo železnice iti posredovalci in pre-kupoi.
NAJPOMEMBNEJŠA SLOVENSKA ZABAVA V NEW YORKU.
L
V soboto, dne 21. januarja priredi "Samostojno" veselico v
Srbskem domu, 443 W. 22. Street. I'ri tej priliki bo tudi praznovanje desetletnice društvenega obT stanka. Prireditve "Samostojnega '' so vedno nekaj izvanrednega. Sobotna prireditev obeta prekositi vse dosedanje.
Shamokin. Pa, 17. januarja. — Otvorjenje industrijalne drame, ki se bo morda razvila v enega naj večjih delavskih konfliktov v zgodovini, se je vprizorilo dtnes ♦likaj, ko je John L. Lewis, mednarodni predsednik United 211 ine Workers of* America r tvoril tro-okrajno plačilno konvencijo antracitnih premogg^rev z izjavo, da so govorice o skrčenju delav-
siiili plač : rrzp • t-.■ • ■ i■'■ r;■ it- In -c bo storila unija v	•
ruka nazaj, tudi če ■ : ' *
i: idu>t r i.';.. 1 n _ .. i;.	. .... s.
kuj takeua p:- pi- !.
O.-prav p •( 1:1
prenehati z del^m v in lustri-ii po prvem aprilu, so un jski voditelji vendar izjavili da ne bodo člani United Mine Workers of America prvzeli odgovornost za stavko, razven če se bodo delodajalci v antracitnih in bitumi-iioznih poljih sestali z unijo na skupnih konferencah ter sklenili nov kontrakt.
—	Premogarji nočejo nobenega industrijalnega konflikta. — je dostavil predsednik Lewis. — Nam se gabi misel na stavko, a vendar se nočemo izogniti odgovornosti za tak konfiikt s tem. da bi storili kaj, kar bi nasprotovala interesom naših ljudi ali storiLi kaj, kar r.rni bi prepovedovala čast.
Sredi viharne demonstracije več kot j>00 delegatov 145.000 premo-garjev v antracitnih poljih je nadaljeval Lewis s svojim govo-r »m ter trdil, da ni za ameriške majnarje nol ene razlike, če se je skrčilo plače v drugih industrijah m v ne-unijskih rudarskih sekcijah dežele.
—	3Ii ne bomo sledili neunij-skim premogarjem po lestvici skrčenja plač v močvirje bede in ponižanja, ki prevladuje tam spodaj in mi tudi nočemo, da bi se neunijske standarde uporabljalo kot naše življenske standarde, — je rekel.
Z izjavo, da se je vprizorilo sistematično in organizirano zahtevo za skrčenje plač, je rekel voditelj premogarjev, da je treba najti kako drugo metodo, s katero se bo popravilo zla v industrijah mehkega 111 trdega premoga.
—	Mi ne moremo razumeti. —-je nadaljeval, — filozofijo takih državnikov, trgovcev in drugih državljanov, ki zahtevajo skrče-r.je plač v premogarski industriji. ko jim je vendar znano, da bi tako skrčenje plač ne prineslo nobenega dobička javnosti z ozirom na ceno premoga in ko vendar vedo, da pomenja skrčenje plač enostavno, da mora ^sak možki, vsaka ženska in vsak otrok nekoliko manj jesti, se slabše oblačiti ter sploh voditi nižji s-tandard obstoja. Jaz sem proti temu, da bi naši ljudje živeli soglasno z niž-jmi standardom življenja.
Glede o"bžalovanja vrednega položaja v premogovnikih mehkega premoga, kjer je bilo na tisoče
premogarjev več mesecev brez dela in kjer ni 200,000 ljudi delalo zeWoro eno leto, je rekel Mr. Lewis, "da je to govoričenje o skrčenju plač ljudi, zaposlenih v premogarski industriji, ki so sedaj izročeni pomanjkanju, povsem brezplodno".
Mr. Lfcwis je ime! svoj nago-\or kot trajni predsednik konvencije, ki bo sestavila plačilne zahteve in delavske pogoje, katere se bo predložilo antracitnim delodajalcem kot temelj za nov dogovor, ki naj bi stopil na mesto dosedanjega, ki bo ugalnil dne 31.
ŽIVALI SO PREVEČ POŽREŠNE. — VSLED TEGA V AMERIKO Z NJIMI.
Sofija, Eulgarska, 13. jan. — Eulgarski kralj Boris je v resnici moderen elovek in vsled tega hoče tudi proelati del svoje privatne menažerije kakemu ameriškemu zoologičnemu vrtu ali pa cirkusu. Prav posebno bi se rad iznebil dveh slonov ir več lepili bufalov, ki se pasejo sedaj po travnikih kraljeve poletne palače v bližini glavnega mesta.
Menace r i jo je ustanovil prej-šni kralj Ferdinand in a peti t slonov in bufalov je tako velik, da je kralju Borisu skrajno težko prehranjati jih iz svojih lastnih pičlih dohodkov. Sloni sami požrejo toliko žita in sena. da so i.-datki za to večji kot pa za živila. ki prihajajo na nrzo kralja samega.
Kralj ima slone sieer rad, a bulgarske blagajne so prazne in vsled tega si kralj ne more "Špo-gati" užitka, da bi jih obdržal.
CENEJŠI KRUH.
V Chicagu je padla cena kruha od desetih centov na devet centov za funt težak hlebec kruha.—
Kdor namerava v kratkem vrniti se v domovino, ter ob tej priliki videti lepe kraje ob Atlantskem in Sredozemskem morju, mu priporočamo, da potuje z brzo-parnikom Cunard proge
"C ARMANI A",
ki odpluje kot izletni parnik 11. februarja na Reko. Med vožnjo se bo vstavil v najlepših mestih.
Vsi potniki tretjega razreda bodo nastanjeni v kabinah.
Cena dovReke $105.00 ter $5.00 vojnega davka.
Frank flakier Štete Bank,
GLXft EABOEX, IS. 1922-
"GLAS.NA.RODA "
fHANfe IfAMM,
ILOVKNIAM DAILY
tmmut u4 Pubiitini fey M1HN PUBLISHING IDONCOI |a Mwatteal
delE. Delavci iz
4-OUI« BENEDIK. TmMW
Mac« «f ■»■In— o« Um Corporation and Adimrn •» Abov« Officers: m Co rt Land t Ctrwt, Bereugh of Manhattan. New York City, N. V.
Qiaa Naroda" Maja vaakl ten Isvumii nadtlj In praznika«.
Sa
Ca pot Mi Ca i«trt t««a
:«*• lata valla t«* aa Amarlka
ki
JiS:
HM
Nnt York u calo lata za pol lata Za fnoaamatvo za oato Xta
(7jM
•U*
97 jM
• k A • N A II ft P <v«kr> ar tli« Paopta) Dajf Eirca»> Sunday« •Obacr^ptlm yaarty WJI
ana Sallaay«,
Advartlaamanta on AcratnitiiL
krajev, ki morajo meso drago kupovati, se bi gotovo nam čudili, ko bi videli, kako koljemo teleta ter mečemo meso kokošem in prašičem, vsled tega, ker so cene triko "visoke"', da se jih ne splavil rediti in prodati. Predlansko Jeto je bilo tu vse polno jabolk. Za bušelj lepih jabolk se je pla-č:do 15 centov, pa še prodalo se jih je težko. V mestu New York pa so prodajali ravno tisto jesen eno jabolko od 7—10 centov. Tako cvete veri/ništvo. Oni. ki pro-due ira. mora napol zastonj debit i. prekupčevalci pa spravljajo* do bieek v /cp. Mleko. 30%. je bilo minilo jesen £3.37. za 100 lbs. Pri-pomniti moram, da so tukajžni farmarji večinoma organizirani pri "Dnvrimen League" (?)» iiko bi te organizacije ne bilo, bi gotovo bolj "udrihali" po nas tudi pri mlekarstvu. Ko je bil v _ X-\v Yorku štrajk mlekarskih j razvaževaleev, mislite, da niso po-islediee tega £trajka "pripopali"
___.	I tudi nam iu hrbet "; Pri Y2«ikih
. .	. I j00 lbs. mleka so nas prLstrigli
Delavstvo Združenih držav se nahaja v i^vanrcdno j ofcrog ^^ do]arja Minulo leto
slahein položaju. Da je to lvsniea, jo najbolj razvidno se je 1Lstano\ilo še drugo orgajd-

kreo D-4i.ia» ta oaatoc l«o k')M> Orta Pri
>i aMiiJo
O L A ■ NARODA i* tf»<*f«r mr—t. Sorouflfi of Manhattan. Na» flMphonc CoftJandt Ž878
m aa prtobCaRJo. Danar naj aa Ma*o*oK pobi kraja naroCnfkcrv proatano, da aa mmm
da hftrafe nejdamo naakmilka.
vara N. Y.
:TRADES f^r^l^OUNC.^g
DELAVSKI POLOŽAJ.
industrijskih sue^a na kupe. V začetku decem--Lra je pada* dež in sproti zmr-zovalo; napravilo je mnogo škode na-gozdnem, kakor tudi sadnem drevju. Drevje .ie polomljeno ponekod, kot da bi Hindenbur-gova armada bila bitko tu naokrog. Telefonske naprave so bile do malega pretrgane in ležale na tleh. Ker sem ravno pri telefonu, naj omenim, da je rojak Ivlr. Anton Paulin kupil " Worcester Telephone Co.* in sedaj je jako "bizi?' s popravljanjem pretrganili telefonskih zvez. Želim mu mnogo uspeha!
Na Božični dan se je vršila za Slovence služba božja v hiši Mr .John Zem!ak-a, v East Woroe-s-f-r. X. Y. Kdor je hotel 1 n kdor ni bil pre oddal jen. je lahko zadostil svojim verskim dolžnostim.
Mnogo tukajšnih rojakov je radovednih kod hodi bivši tukajšni zemljiški agent g. ŽuliČ. Nič več s,t* ne čuje od njega. Skoda, da nas je mož zapustil.
Joseph Stefaneich.
r. r>. 3
Iz Jugoslavije.
Žegen advokata.
Zagrebška "Riječ" pripoveduje to-le veselo zgodbico: Neki verižnih je bil obsojen v Zagrebu na 20.000 kron globe. Dasl je bila ."-odba pravična, je verižnik vendarle mislil, da jo bo mogel s svo-
Zacijo z imenom "Pool", kuje
iz dejMva, da Miiatrajo močne organizacije za velik uspeh, če >e jim senipatam posreči odbiti napade delodajalcev ■ men je ščititi farmarja-ndekar-Wlike organizacije morajo uj>orabiti vso svojo ener- ja. Kako bo s to organizacijo, še žijo in moč. da vzdr/.c sedanje plačilne in delavske po-j danes ne vetu gotovo. Marsikdo -oje. In če st- jim to posreči, morajo dati kake drugel-i* podpisal kontrakt a mnogi so koneesije.
Te <hii s<4 jp začela konferenca jjlede plače, ki naj jo dobivajo kopači trdega premogu. Njihov predsednik je v svojem uvodnem govoru izjavil: —
"Sedanja pla«'a mora na vsak način ostati. To je naša minimalna zahteva. Na zmanjšanje plač ni misliti. Borili se bomo za zvišanje."
odstopdi iia ta način, da so vvoje poftestvo prepisali, bodisi na svojo ženo, ali otroke. Organizacija bi gotovo bolj naraščala. ko
bi vodstvo \ naprej določilo, ko-	sein bil jaz pisec dopi-
liko je n\ prispevati na mesee. a y Vprašam Vas ali se je dopis-tega ni storilo. Ko so člani vide-lnjk m0goče kaj zlagal .' Po mojem H; A* +t-fi>m	nrisriAvati ! m-min-iu ni-iv Tii"« P5i*>l it« crolo
Chicago, 111.
V eni zadnjih Edinosti" je g-Rev. Zakrajšek spet eno polomil in se prav na debelo zlagal. Dolži več oseb. da so dopisovale v (ilas Saroda in za to dubile plačo za celoletno delovanje. (Cek za plačilo.) Kar se drugih tiče, jih ne morem in ne bom zagovarjal, svojo osebo pa dot skrajnosti. Stavim 500 dolarjev dotičnemu, kdor mi
Peter Zgaga
Ni.hujšega, kot če vam pripoveduje kdo, kar je videl v kinematografu.
Vi stojite kot tepec, pripovedovalec pa, ki ima sliko še vedno pred očmi, vam pripoveduje:
—	Potem jo pa pnnca šla in ie -	.	.. - , .
„ - i	• '	. J»m denarjem ovreči. Sel ie zato;
srečala svojega fanta, ki pa ni h i i 1 +	.1
,	.	' , . , k advokatu ter mu naročil, naj,
bd res njen iant, ampak je bii»vir,=: 7.,.,:	\	/ - !
. T . ,	\iozi zanj pi tzi\Advokat -se je
tako podoben onemu drugemu. ki|sevcda lotil tožbe z	vneJ
je bil res nj-n fant. Zatem je pajmo. Toda vse ni nič pomagalo in!
prišel oni drugi in rekel, da s tem j verižnik j«> propadel pri vseh in-i
rama nobenega opravka, pač pa. jštaneah. Tedaj pa je dobil od ad-
ua je tisti glavna ovira, ki je biljvokata pismo, v katerem mu le-ta
>'e prej v slii;i nastopil, in da je naznanja, da znarša njegov račun
1'jegova žen:-, ne tista stara, pač 20.000 Din Tako mora plačati se-
\,v. ona s kodrastimi lasmi, vse za-.^'J verižnik državi 20,000 K. ad-
krivila. da se je pripetila ta po-1vokatl1 Pa ^0,000 K. Najbolje bij
mota in da bi bilo vse dobro. čeitorei sfcori1' bl to;i!	atl-j
bi si* on prvi. ne tisti, ki mu je vokata zaradi	odmere;
podoben, pravoeasn., zavedel ter !stpo5kov- kervbl na Ta lla5'iu skoroi
___-	. • i Inotem zaverižil v^ svoje premo-;
spoznal intrige njenega strica, k a- ;	. , . . , , ;
t- ^ - - . .	z en je. .\i napačno biti advokat!
teri se je izdajal r:\ peelarja, v
tesniei je bil pa brat dotične, ki s« je hotela ? drugim pt>ročiti . . . itd., itd., itd. . . .
In ko vam vse to pove, se zadovoljno nasmeje rekoč:
—	No. ali si zastopilT Kaj ni občuten gospodarski udarec in ei-bilo res olrajtt .	st»> naravno je, da je bila za marsi-
Clovek bi najrajši pljunil v ro-|koffa tudi skrajno krivična. Zato
ko O-r prisoli! "'pripovedovaču** j** bilo treba točneje opredeliti,
zasluženo kazen.	>a katere vozove bo treba plače-
* ^ •	vati pristojbino 200 Din. Po 111110-
i - ■ , , . jrih posvetovanjih s»- je sklenilo, Kekordi kažejo, da je sedaj v 1 , 1 - , •__. x .
^le\v Yorku manj siučaje-v razpo-'
rok kot ponavadi, a ti. kar jih je.
s:> tako
ADVERTISEMENTS.
Severova zdravil«! vrt'r/ujejo zdravje v clrurinah.
Omejite pr^ilad. Ustavite kašelj.
Oba sta znamenja nevarnosti. Pritajen: boG z da.ekosežr.imi posledicam. se lahko mnegokrat izognete, če dooite prava zdravila.
Severa's Cough Balsam
(Severov Ba!z3-n r^-^r kašelj) [od-pomore pri navadnemu kašlju, pomiri bror.kialna vznemirjenja, popravi prebave, omogoča red in olajšava dihanje. Cena 25c in 50c.— Severa1 s Cold and Grip Tablets {Severjevi Tableti zoper prehlad in gripe) usta vije prer.lad predr.e se razvije. Cena 30 centov. Po vseh Lekarnah.
Ali ste doba: iztis Sever. 3ve^a Almanaha za leto 1922? Dobite ga zastedj pri svojem lekarju c.H'pa direktno od
•V W. F, SEVERA CO.
ar rapidš. iowa
Taksa za vozove.
Po tro-šarinskem zakonu je tre-*'>:i ;>la<"-ati za vsak voz na vzmeteh 1*1*0 Din pristojbine. Ta naredba je pomenila za ranosre srosnrrflarje
da s»» 1h> pobirala ta pristojbina santo od voz ki
ski.ro ilos^/riio in tein s«1 mora prieeti stalno izboljševati tudi ju-iroslovan^ka valuta.
Na predli s ministra Slovenca Pnelja d-volil jro-'podarsko-fi-:iaiit"-ui k«.in!teT utinis.:rsketia svf-ta izvoz "ilNH► lahkih k«»nj.
Xa.;ovo je dovoljen izvoz 4u tisi-e ovuov in li ti-oe ova--.
Veliko električno centralo za Za-;reb
med
rabijo ed»nole
.. . .	za luksus ali za obrtni prevoz lju-
krieavi m bueni, da po- di Y(aori pfl ki ^ llp9rabljajo
popolnoma aadoinesujo pomanj-' tluli 7;1 p!.pVQK -ivil hod(> limrtlj^	NAZNANILO IN ZAHVALA, kanje glede Mtvila. ^le pristojbine opr^'eni. Za take T - o sreem naznaiijani vsem
* * vozove tudi ne bo treba plačevati	soi-od::;kom. prijateljem in znan-Poroka prineesinje Mary r. vis- takse za prijave (~2 Din) in takse '-em žal .sino v.-t. »h* i«- dne !>. ja-
|!i. da je treba veliko prispevati j nmenju prav nie. Pisiil je
Premolars ki baroni (lelaio velikanske profite. Pravica mesece, ^nekaterim, ki imajo jresnieo. Zakaj iščete dopisnika ^	„ . _
• v , . ..	. » I - 1 1	ti <±.in 1 1	„ v«-« _.„ „ » ir -I kontom Laseelles se bo vi-sila v	za re^enje i-» l>m). la taiksa se nuarja pon^reeil v rovu inoj pre-
Jlle bi se JUH lie poznalo, bi zvišali premogar.iem plaee.jc.osti mleka, so vzeli od ^40 do kakor , kura zinc . J am j { Wtistniins(tpr Ahbev o(1 20 <lo 2s	bo jdaeevala za vozove, ki se bodo ljub. sin in ,0 dv.-h dnevih "v* ve-
Kaj takega jim pa seveda niti v glavo ne pade. Plač,*-0 meseeno- so odstopili na z-o-
ne nameravajo zvišati. ]»a<"* ]>a znižati, vsledeesar b<» prišlo <lo štrajka.
Da dobe narod na svojo stran in da jim bo mogoče s pomočjo oblasti štrajk zatreti. pridigujego, da mora biti premog bolj poceni.
Taki dokazi imajo pa končno le majhen npliv na delavski položaj. Gre v prvi vrsti za to, kakšno moč imata nasprotujoči si stranki, delodajalci na eni in delavci na diiijii strani.
Delodajalci imajo par izvrstnih kart v svojih rokah. O tem je rekoč: —
, iaj naveden način. Kako bo or-j ^anizaeija uspevala, bo pokazala bližnja bodočnost.
Preteeeno jesen se je tudi vsta-n o vila zveza, koje namen je organizirati izdelovalce Majde svrupa. s katerim se tukajšni farmerji ja-l-o peeajo. Maple syrup je jako v eislih in iz rok prekupčevalca
dobro znano, da Vam ne hodim krast toploto v cerkev. Jaz nisem nič dal '111 nočem od V;ls nič imeti. V istem listu "Edinost" sem či-tal Vaše hvale, koliko je maš vsak dan, koliko obhajil, nikdar pa ne, koliko je notri prišlo in koliko ste plačali cerkvenega dolga. Kaj ne, to je posebna stvar! Vprašal bi Vas še rad. kdo je kriv. da farani I i/ostajajo iz cerkve? -Jaz mislim, 1111
tudi drag. a tu smo ga prodajal? Vam j(. ^obro znano, da jih zadnjo spomlad od £1.00 do	; odganjaj o velike kolek te in bera-
ovoril predsednik premogarjev Lewis,!-alono- Skrajni r'as je t^di\da1 bi	Ali tako?	bo.t.a"
t .ii omislili organizacijo, ki bi ku-' gospodarstvo, nisem dal nie 111
-	♦	„	. .	• novala in razpečavala tudi druge'ne dam nič. Torej jezite se nad
.Naša največja nesreča se neorganizirani premo-j ;indelke ziasli krompir.	drugimi, ne nad menoj. Prav iz
uarji. Mino borni, sledili neorganiziranim premogarjemj ZlIU0 iraamo precej ostro. Sne- j srca me veseli, da Vi mene ne po-po lest Viri skrčenja plač, mi jim ne bomo sledili V moč-.L.a siccr ni dosti, toda mrzli ve- znate in jaz Vas ne. vi rji' revščine in ponižanja. Xaš namen ni prilagoditi' t r0vi so jako ''bizi" z znašan jem'	Joseph Blish.
naš<- življenje življenju onih nesrečnih ljudi."	-
Take izjave mu bodo pri pogajanjih z delodajalci le malo pomagale. Tako govorjenje nima velike vrednosti.
Delodajalci plačajo le takrat organiziranim delav-i-.-m \ eč kot neorganiziranim, če so prvi boljši kot drugi, če za večjo plačo tudi več produeirajo.
Delodajalci smatrajo minimalno plačo za normalno plačo.
Iz Slovenije.
[drugih predmetov, vse skupaj za H 100 K. Policija je takoj uvedla za-
Smrtna kosa.
Na L uši v Selški dolini je umrl j po kratki bolezni Gregor Dolencisledovanje in je dobila od zagreb-
februarja. — Daily News, je prilično dovolj časa. da se spravi ta d\a nesrečna človeka skupaj.
* * *
Vse je «>i~orr-en^> na bivšega ljubljanskega župana Peska, ki ima baje ra ;š: možke kot ženske.
Zakaj tako razburjenje. V ju-goslovanski parlament poglejte.
Tam se vse križem onjravi. * ^ *
*
Sakrosankten je tisti
in m po qv
To {uporabljali po mestih in trgih kot likih 'o«»!ečinali za ^ ečno zaspal, prevozna sredstva. V naših krajih Polo.pan je 1-i! po katoliškem o!j-odpade tudi ta taiksa.	redu. Star lu	,JU<. ].
maja.
Cerkveni davek.	!	I,,:t- 'n ^e prav lepo zahva-
Pri razpravi finančnega odbora. l'm v^,kt!l- ^ > darovali kuisne na kateri se je obravnavalo 'uce. pov^hnu društvu Zarja zmanjšanje izdatkov v posamez- Svohode š- -v. 11 SDPZ., nadalje nili minii«trstvi]i. sta predlagala družini A. Tav/el za krasni šopek dr. Žerjav in dr. Šečerov uvedbo evetlic, kakor tudi fantom v posebnesra takozvanetra cerkvene- s -utliertonu, ki so darovali ve-2-a davka v pokritje plač duhov-	J^'rena hvala tudi članom
nikom. Vsaka vera naj nalaga Pevskega društva ••Vihar", ki so človek,»RVojim vernikom cerkveni davek	žalostir.ko ob krsti mojega
kateremu ne srne nikdo ničesar s'abega reči ali storiti.
Najbolj takrosanklni so vla-l arji. kralji in cesarji. Tudi jugoslovanski kralj spada med te. Dosedaj je bila še vsaka žaljivka, naperjena proti njemu, kruto kaznovana.
Najbrže so tudi kraljevi na-mestniki sam-osanktni. To sklepam iz tega. ker je kraljev na-n estnik za hlovenijo Ivan Hribar
ter plačuje ž njim duhovnike. Xa ";1IKI-ta način bi odpadla vsaka prito-- l^i'1' žba ?tad državo, češ. da podpira država eno vero bolj kot drugo. Dotičniki. ki bi ne pripadali nobeni cerkvi, bi bili omenjenega davka seveda oproščeni Finančni odbor je sprejel predlog kot resolucijo. ki jo predloži skupščini.
Prepoved izvoza svinj iz Jugoslavije v Švico
je povzročila v švicarskih listih
Pa., dne 17. januarja V '22.
Žalujoči ostali: Luka Ocepek, oče. Marija Ocepek, mati. Frank Ocepek brat. Angela Ocepek, sestra. Ana Ocepek, sestra. Marija omoy.-Mia Tavžel, sestra. Lujza omnžena Bczič. .x^tra v str.rem kraju.
60.
letu svoje starosti. Sijajen ške policije obvestilo, da se naha-
e nočejo organizirani delavci stopiti na stališče ne-ipogreb ie pričal, kako priljubljen
organiziranih, jih morajo povleči iz	močvirja na svoie Je bil rau^ki P° v-st;J okolici. Pev-
stališe.	!ci so mu zapeli lepe žalostiuke,
____________lovci so mu pa sti-eljali v slovo.
~	V Ptuju je umi-la gdč. Marija
ja Šinkovič, ki je izvršil medtem še po raznih zagrebških hotelih tatvine, že 11a varnem v zaporu. Razne nezgode in nesreče. Viktor lv-ode, posestnik iz Smai-
Dcpui
Presker, učiteljica iz Ormoža. Pri- ee pri Kamniku, je pomagal sose- . v	„ . . w
šla je v Ptuj k svoji sestri, da se du sod vina zvaliti v klet. Pri tem največja kazen, ee bi jo vlačili po
.... ...	!— ;---j---^ on unčah, obleetno od vrha do tak
» ^ »
in ker pravijo klerikaei ivanu Imrjo nezadovoljstva. Listi pravi-liribarju "gospod".	jo da se je s tem graginja v S\-i<-i
% # *	samo povečala ter da se je bati.
V srednjem veku je bila naj- bo jugoslovanska vlada nasto-večja kazen, če so žensko golo Pila s protiodredbami glede švi-vlacili po ulicah.	.carske industrije.
Dandanašnji bi bila za žensko 1
nu r
jan. svojo petletnico. Vs*j»ored:
I pri miklavževki poveseli s svojimi, mu je spodrsnilo, da je padel in si Worcester N Y '"^čaki in nečakinjami, tu pa jo je' pri padcu zlomil levo roko,
' ' * nenadoma zadela smit v starosti| Služkinja Ivanka Rozman je na komaj 29 let. Pokojnica je bila; hodniku pred glavno pošto v duša narodnega življenja v Or-j Ljubljani padla ill si zlomila levo možu, kjer jo bodo bridko pogre-;roko. skih pridelkov se ne morem pri- razna društva, pred vsem nje-! Matilda Hlebce, delavka, stanu-tožiti. ker bili so srednji. Leto je'ni ljubljenci _ deea v šoli.	joča v Kamniški ulici v Jjjubljani,
Brooklyn, N. Y.
Sbveusko pevsko in dramatic- Minulo je leto 1921 in žnjim so društvo Danica" v Brookly-.lZ{?ini]i marsikateri nni farmarja, obhajalo v nedeljo dne 22. Ke da bi Re vresničili. Glede polj-
L fo."-ka: Pojejo pevsko društvo 1 ,1	, ,	,
,,	. -, ,	bilo večinoma suho, kar ie posle-
Danica % pevsko društvo "Do- , j	... ,
. -	, ,	. ,, <:iea. da smo napravili malo sena.
movma ui pevsko društvo "Sla- n, , .. 1 . _ . .	, ^ .	_ .
vee". Svira ' ■ Brooklvnski tambu-i ^ .b°lj pa. ^ Je obnesla ko- ne zadruge brivcev, frizerjev m roški zbor"	1r,l7a- tarmaiji so napravili pol-	1
s- . .........., .	^ ie "sajle". Tudi dozorela je le-
^aloigra v enem dejanju: Ose- . . . T.
Jakob Klepec, Mr. Johu P« «« leto. Krompir, ki je tukaj
n*. glavni pridelek, je bil lep, to-Peterka; Silvester Zidar,; ,ln cena mu ^ "izka. Od za-
Murn; Ivana, njegova žena. Miss " Afar
Mr. Frank CvatkoviČ; Jera. de-li:'etka 550 prekupčevalei plaee-lav. 1 va žena, MLss Mary Balan-
ti
vali po $1.00 bušelj. a kmalu se je njim zdela ta cena previsoka
20 centov
je doma po stopnicah tako ne-
Ustanovitev pokrajinske strokov- >rečno padla, da si je zlomila desno nogo.
Angela .Jakopič, oletna hči hišnega posestnika iz Mirčič. pri Kranju, je doma neopaženo vzela srp in začela oponašati žanjice. Pri
jr. toeka: Pojeta pevsko dru-iba pristngll so jo za štvo tlSlavec" in j»evako društvo pri biišlju.
D -movina". Svira "Brooklyn- Vtukajšujem kraju farmajo s i tamlniraški zbor". Poje pev- putovo že eno stoletje in le čn-s'.o društvo -Danica". Skupni dim da §i ^ ^ V8taB0V|U or.
lasničarjev.
V smislu uredbe ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, se je razširil okoliš strokovne obrtne 'zadruge briv-jtem pa se je vrezala v stopalo le-cev, frizerjev in lasničarjev na ve noge. ^
Kranjskem na vso Slovenijo in! Pavli Šurk, tovarniški delavki zadruga se imenuje sedaj "Pokra-1 v Ljubi jam, je pri delu padel ko-jinska zadruga brivcev, frizerjev šček pločevine v levo oko. in lasničarjev v Ljubljani". Z u-j
stanovitvijo zadruge so postali vsi Velika Dolina mora ostati pri
nastop vseh pevskih društev.
Po igri prosta zabava, šaljiva pošta, žrebanje cekina za 20 dolarjev in ples, pri katerem bo svi-ral orkester Mr. Joe Remsa ml.; sviral bo tudi med točkami.
Za mnogobrojni obisk se najvljudneje priporočamo cenjenim rojakom, in rojakinjam iz Brook-Ivna, sploh iz Greater New Yorka. Za dobro postrežbo bo izvrstno preskrbljeno. Začetek ob 6. uri zvečer v dvorani &v. Trojice na Montrose Ave, v Brooklynu.
S pevskim pozdravom
Valentin Orehek, tajnik.
ganizacije, da bi svoje pridelke razpošiljali in proda jan sami, ne po prekupčevalci in mešetarji. Ti ljudje se naravnost norčujejo iz farmarja in z njegovimi pridelki. V jeseni farmar potrebuje denar j 5u primoran je prodati svoje pridelke. To preknpeevalci dobro vedo in izrabijo priliko za svoj žep. Stavijo cene, kakorsne si sami žele. Ajda je minulo leto precej dobro obrodila in zato, ker je je bilo nekoliko več na trgu, jo je moral farmar napol zastonj prodati. In tako je z vsemi pri-
ori vci, frizerji iu lasničarji člani te strokovne zadruge ter so se ifc-ločili iz zadrug, pri katerih so bili do sedaj včlanjeni.
Nevaren hotelski tat pod ključem.
Te dni je prijavil mariborski policiji saraje\ski trgovec Marko Lazar, da mu je ob 8. uri ^otraj ukradel nekdo potni kovček, ženski ovratnik, zavoj čokolade in druge stvari. Tatvine so osumili takrat 251etnega trgovskega pomočnika Karla Šinkovič a, vendar
ljubljanski oblasti.
To zahtevajo gospodarski in kulturni interesi občine. Vladni načrt o razdelitvi države na oblasti je pridelil občino Veliko Dolino zagrebški oblasti, kar je zgrešeno. Zategadelj se bodo slovenski poslanci zavzeli za to, da se v tem ožini viadni načrt ne bo uresničil, zakaj Velika Dolina mora ostati del Slovenije.
Iščejo se potomqi
po Simunu Grivičieu. Edvardu
je ta ostal na prostem, ker se mu Matasku in Mariji Zima. katera ta t vin n -ni moirla dokazati. Kmalu trojica je živela za časa svetovne
tatvina ni mogla dokazati. Kmalu potem pa so javili policiji, da je prodal Šinkovič v Celju v hotel« "Balkan" potni kovček in nekaj
vojne v Egiptu. Potomci naj naznanijo svoje naslove Trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani.
Sladkor je predrag-.
j Sladkorna tvornica v Velikem
JBečkereku razpolaga s 6 miljoni
T , , v"..	'kron osnovne glavnice. Po tvor-
bi dandanašnji ne more ve-! . . . . „r . . . .	,„ , ... ,,.. w rinei priznani eisti do-bieek znaša
eteti človek, ko vidi vabljivo zen- oao	. , . , , , ...
. „	.2.2U2.<80 v manj kot treh letih
i;ko, ee gre 11a f opero ali opera-1 topej vse delniee plaEane. Ker
C1-10;	je to odiranje ljudstva, zato je
treba zahtevati, da se cene sladkorju znižajo.
Naraščanje izvoza.
Izvoz iz Jugoslavije se dviga stalno, posebno pa v zadnjem ča-su. Tako je v prvih šestih mesecih leta 1!J21 narastel uvoz za 24:J mi-4 Ijonov, dočim je narastel izvoz za 695 niiljonov. Razmerje med izvozom in uvozom se stalno boljša v korist izvoza. Ravnotežje bo torej
Najboljše je tuliti z volkovi. Jesti žnjimi je druga stvar V tem slučaju se pravi: lačen biti ali pojeden.
* . *
Slabi društveni člani so oni, ki pravijo vedno "ne".
Za njimi so v slabosti oni. katerih ni nikdar na sejo.
Najslabši so pa tisti, ki pravijo vedno "ja".
IMPORT1RANE
BRINJEVE JAGODE
Vreča 132 funtov $10.20
Tri veejpm naročilu vprašajte za posebno rsuo.
K naiv~Mlu priložite Money Ord^r
MATH. PEZDIR
Box 772, City HaJl Sta. New York, N. Y.
Prfljite nam uoo EN DCLAR !n poslali botr.o popoln 2enitr»nzki katalos i natančnim opisom, SLIKAMI, imeni in naslovi mno-Bih dzkl«t in nekoliko odor, ki iščejo dobrega ni poitene^a mofa. Labkaaamt pišet« in akla-nete srečen zakon. Mi smo zmožni storiti pošteno in dovoljeno posredovanje, zato ne ft teci i te dolarja, ki je posredi med vam! in ZA-
KONSK6 SRECO.
Piiite Se danes na:
RELIANCE F. OLU Bmx 170	Lm AitelM, (M.

.V.VViV^
Zrno do zrna - pogača,
Kamen do kamna - palača!
Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte
se s tem pravočasno za Vašo starost.
Na vloge pri nas plačujemo do daljnega 4% na "special interest accountM, (posebni obrestni račun). Vloge so zasigurane z najboljšimi bondi. Državno nadzorstvo!
82 Cortl&ndt Street, New York, N Y.
FRANK^SAKSER STATE BANK
glavno zastopstvo Jadranske Banke
1.
m
MOWER ® mill IE

VSTANOVLJENA LETA 1898.
GLAVNI UEAD ELY MINN.
INKORPORIRANA LETA 1900.
G lami odborniki.
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10« Pearl Atsl, Lc.aln, O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely. Minx. Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely. Mina.
Blagajnik neirplačanili smrtnin: JOHN MOYERN, 524 E 2nd Are^ W. Duluth, Mina.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHF.K, 843 E. Ohio Street. N. S.. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
MOHOR MLADIČ, 2603 So. Lawndale Are., Chicago, I1L t FRANK S K RAB EC, 4£22 Washington Street, Denver, Cola
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK. Box 480, Ely, Minn. GREGOR J PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash. FRANK ZOR1CH, ft-17 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC, B19 Meadow Ave.. Rockdale, Joliet, I1L PAULINE ERMENC, 63» — 3rd Street, La Sille, I1L JOSIP STE RLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Cola. ANTON CELARG 706 Market Street, Waukegan, I1L
- Jednotlno nradno glwsilo: "Glas Naroda". -
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pofiilja-tvo naj se po&lljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov In bolniška spričevala naj se pofillja na vrhovrega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor Želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljižnega društva J. S.. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali Ganicsad.
Protest.
Imperial, Pa
Članstvo društva sv. Jožefa št. 29 JSKJ. v lmperialu je na redni mesečni seji dne 1. januarja 1922 strogo protestiralo proti glavnemu porotnemu odborniku Gregorju J. Porenti, kateri je prodal hišo kompaniji v Rlaek Diamondu, Wash., vedor-, da kupuje konrpa-nija hiše privatnih posestnikov v namenu, da notri nastani stavko-lonice.
I Kakor razvidno iz glasila X. S. 1'. Jednote. datirano dne 28. de-( eembra 1921. je bil sob ra t Gregor j Porenta od nekega komiteja na to' ; opozorjen, a on opozorila kot linijski elan ni vposteval, marveč je svojo hišo kompaniji prodal in s tem pripomogel k stavkdtom-stvu.	I
Zgoraj imenovano društvo enostavno zalitega, da se Gregor J. Porenta pokliče na zagovor. V slučaju, da se lie more zadostno opravičiti, naj se ga suspendira iz glavnega urada, ker tak uradnik ni nikakor zmožen raz-ssojati, kaj je prav in kaj ni prav.
Zgoraj imenovano društvo želi slišati mnenje ostalih cenjenih društev.	j
Valentin Petem«-], predsednik.
Alojzij Tolar, tajnik.
Frank Bogataj, blagajnik. (Pečat društva.)
Da brat Pavel Bergar vestno in točno opravlja svojo službo, je dokaz napredek SNPJ. Ni rečeno, |da je le sam, pač pa skupno z drugimi glavnimi uradniki. Da pa imajo svoje sestanki v kevdr ni nič slabega. Strokovno organi-J zirani delavci so že imeli svoje zborovanje v kevdrih, pa je bilo j veliko bolj pošteno Ln koristno ka-i kor pa v razkošnih dvoranah in' palačah.
Dopisnik, kje si pa ti? Zakaj pa spa vaš in čakaš za plotom? Ali ni tudi tvoja'dolžnost, da prideš na dan z dobro idejo in pomagaš ter postane« voditelj vsega napredka ? Dokazi, koliko si že ti napravil za svojo firmo pod svojim praporom!
! Naše društvo toplo priporoča, 'da vsak kritikar pride s svojim polnim imenom ]Kxl svojim dopi-jsom. Ako pa želi še kaj več izvedeti, je naše celo društvo na raz-ipolago, da mu da vsaka pojasnila
Toliko za danes.
Zahteva pa naše društvo, da se ta protest proti omenjenemu čla-' uu društva Jugoslovan štev. 101 'JSKJ. dobesedno priobči.
Za društvo Danica štev. 124 JSKJ.:
Predsednik : Joseph M. Medic.
Tajnik: Prank Ravnikar.
Blagajnik: John Itezen. (Pečat društva.)
Nov naval na zlata polja v Alaski.
Rev. Peter Trimble Rcwe, ki je bil v Alaski tekom prvega navala na tamošnja zlata polja, je tekom svojega obiska * New Yorku izjavil, da js pričakovati v kratkem nadaljnega navala.
It's the great big broad land way up vomler; It's the forest where silence has lease; It's the beauty that tri'ls me with wonder. It's the stillness that fills me with peace. (Rober". W. Service.)
Pozor!
Danes je zadnji dan za objavo priporočil v glasilu glede izvolitve predsednika Nadzornega odbora. Z današnjim dnem se prične tudi javno glasovanje. Tekom javnega glasovanja, ki bo završeno meseca marca, nam po Jednotirih pravilih ni dovoljeno objavljati
tozadevnih priporočil.
UREDNIŠTVO.
i< u mesta, pustili te ljudi na tleh. la um rje jo <■«! gladu in mraza.
Škofa Rowe samega so ujeli [ndijanci in brez dvoma T) i trpel škodo. če se ne bi ozirati s praz-i*overjeni na njegovo navado, da je molil iz male knjižice. Vsled ttga so ga končno izpustili.
Drugi pa niso bili tako srečni r.li mogoče tako zaverovani v mo-1'tev in več kot en človek, ki si je priboril svoje, pot po nevarnih in zapuščenih j tezah sredi divjin, je bil oropan in ubit od divjih plemen. Pot pa ni bila edina težko-ea, s katero so se morali boriti zlatoiskalei. Ljudje so morali nositi vso hrano seboj preko, prelazov ter se pogosto ustaviti, da posekajo drevesa, ki so zastavljala pot.
Nov naval na zlata polja bo izgubil nekaj svoje prejšnje romantike, — kar priznava tudi škof — če se namreč smatra ovire na poti z;i romantične. Tako obratuje sedaj naprimer nova vladna želez-n;ea. Parniki vozijo na plovnih rekah redno globoko v deželo. Indijanci, ki so nekoč morili pot
i ike, so deležni sedaj •4 višje vzgoje" in aeropian je sedaj v Alaski prav tako praktično sredstvo za transportacijo kot drugod.
N lč več ni treba nositi živil na velike razdalje, kajii na poti so številne naselbine, "kjer lahko kupi potnik vse potrebno.
—	Da, danes bi bila stvar povsem drugačna, — je rekel škol Rowe ter se nekoliko smejal razočaranju poročevalca spričo uničenja pestrobojne slike, katero se ! je naslikal poročevalec irlede Ala-ske.
V onih starih dneh pa ni bilo treba prav nič pretiravati, da se dobi zanimive in razburljive povesti. Prišel sem v Dawson leta [1898, s prvim parnikmn. ki je prijel tjakaj. Mesto je l ilo preplavljeno z ljudmi in prvo vprašanje katero so mi .stavili prebivalci, sc je glasilo:
—	Ali imate kaj ž^ane pijače?
—	Dva tedna so bili brez vsake p'jace in vsi salonerji so bili v vt likih zadregah. Jaz sem jim povedal. da bo prišel kmalu pa mik s polnim tovorom žganja. To se j-^ tudi zgodilo in srečni lastnik ga je prodajal po 75 dolarjev ga-lono. Zlati prah so slpali naravnost z lopatami v plačilo za žganje in zlatokopi so bili tako brezskrbni. da so pustili trgovcem —-s-oje vreče zlata, ne da bi s# brigali, koliko bo trgovec vzel iz — njih.
Spominjam se ne':ega moža, ki prinesel m,prodaj par ducatov jajc. Določil ie ceno no en dolar
Protest
sprejet na društveni seji dne 15. januarja 1922.
La Salle, 111.
Društvo Danica št. 124 JSKJ. je imelo na redni seji 15. jan razpravo glede nominacije predsednika nadzornega odbora. Različne sugestije in nasvete smo imeli! v. razpravi in ravno tako smo tu-! di i>azno j ►recital i % glasilo z dne' 15. decembra 1921.
Posebno pozornost srno obrnili na neosnovani napad od člana dr. Jugoslovan št. 104 JSKJ. iz Chi-eage, 111. Naše društvo odločno J protestira proti takim napadom na poštenega človeka in brata' Pavla Bergarja,' prvič zaito, ker je! dopisnik tak junak, da se skriva1 ah plotom ter napada in res se ne a pa s svojim pravim imenom na dan.	|
Pravila naše JSKJ. nikjer ne branijo, da bi ne imel tak, kakor' je brat Pavel Bergar, pravico1 kandidirati za v glavni urad, ako! odgovarja zahtevam v pravilih, pa naj si bo že "tega ali drugega političnega prepričanja.
Kakor je razvidno iz dopisa, je oil omenjeni junak sam navzoč na I seji, ko je društvo Jugoslovan stJ 104 nominiralo brata Pavla Ber-' frarja za kandidata. Zakaj dopis-] iiik n- na seji svojega društva debatiral in svoje argumente dokazal svojemu društvu?
Izza plota kamenje metati, ni junaško in tudi ne moško. Čl o-1 veka v slabo ime spraviti tudi ni junaSko, posebno še brez dobrih dokazov. Naše društvo bi lahko stavilo cele kolone vprašaoj omenjenemu junaku, pa smo" tudi prepričani, da nam ne more dokazati, da je brat Pavel Bergar nekak notoričen politikar.
V naši naselbini je prebival br. Pavel Bergar okrog 6 let. Bil je tajnik najstarejšega društva Triglav št. 2 SNPJ. Bil je vstanovi-' te-lj našega društva Danica štev. 124, je zelo priljubljen med vsemi poznanimi. Za vse to jamči naše celo društvo, in ko bi ne bilo v naši naselbini brata Pavla Bergar-ja, bi JSKJ. * imela eno društvo manj, kakor ga ima sedaj. Koliko društev je pa že vstanovil omenjeni junaški dopisnik ?
Omenjeni dopisnik tudi pred-baciva, da se je .br^t Pavel Ber-' gar dejansko stepel v glavnem n-radu neke druge organizacije. Oh J nekaj* čudnega, kaj ne? Že vrabci na strehah so čivkali, da so se slične stvari in še celo veliko bolj hude pripetile že med senatorji in! celo med ministri, ki odločujejo usodo sto in že nad sto miljonomj ljudem.	I
Dopis.
taliko članstvo JSKJ. uverjeno, iia je izvolilo pravega zaščitnika Jednotinih. pravic.
Kar se pa tiče tretjega kandidata, sem pa že omenil, da mi ni osebno poznat, ampak samo toliko vem o njem, da je član SNPJ. in da je jako delaven zanjo. On zasluži največjo pohvalo in čast na njegovo delovanje. Ali žalibog L-lovek ne more dva gospodarja služiti, da bi obema ustregel. In ravno tako tudi on ne bi zamogel za obe Jednoti delovati. Zavoljo lega sem prepričan, da bi moral mO delovanje opustiti, bodisi eno aii drugo. -Jaz sem prepričan, da !»i mu bilo nemogoče, da bi svoje prvo delo opustil, in tako bi prisilo v glavnem uradu na^e JSKJ. do nekakega nesporazuma, iz katerega bi lahko nastale jako slabe posledice za članstvo in Jednoto.
Tukaj sem vam dal na ra>q>o-lago moje prepričanje, kakor tudi moje izkušnje, katere sem v štirih letih mojega urada' pri JSKJ. imel priložnost spoznati.
Pennsylvania je tudi opravičena dc enega glavnega uradnika, ker bi skoro rekel, da je glava naše Jednote po številu članstva.
Kar se tiče stroškov, se pa vam ni treba bati, da so tako veliki, kot je bilo sporočano. Jaz v vseh štirih letih nisem toliko ven dobil, liakor je bilo samo za eno leto sporočano. Ali za dobrega urad-uika ne smemo gledati, koliko da je oddaljen, tudi vožnji stroški ne smejo biti nikoli previsoki. Članstvo si več prihrani pri dobrem uradniku v gospodarstvu kakor pa pri vožnjih izdatkih.
Zatorej še enkrat priporočam za kandidata Antona Zbašnika, • ■stala pa prosim, da bi mi ne štela v zlo iu mislila, da sem kaki njiju sovražnik. Jaz nisem nikak diktator članstva JSKJ. Članstvo. vi ste gospodar in vi boste to odločili z vašimi glasovi.
Z bratskim pozdravom
Ivan Varoga, član JSKJ.
Naznanile,
New York, N. Y:
Tem potom naznanjam Članom in članicam društva "Orel" štev, 90 JSKJ. v New Yorku, da se bc vršilo letno zborovanje v sobote dne 21. januarja v društveni dvorani. Opominjam vas, da se zagotovo vdeležite te seje vsi brez izjeme, ker imamo jako važne točke za rešiti. Neopravičena odsotnost te seje se oglobi po društ. pravilih. Z bratskim pozdravom vdani Val., Orehek, tajnik.
Prišlo je do nadaljnega navala i a zlata polja v A-aski. To je po-! vt.dal poročevalcu neki škof in I poročevalec PiU verjame deloma i raditega. ker so <ra od mladega 1 r. a pre j učili, da vedo škofje, kaj c!a govore, a večinoma raditega, ker bi poročevalec nad vse ran videl, da bi se to prerokovanje in napovedovati je uresničilo.
Številni praktični, eolidni ln skoro plešasti trgovci in drugi s- : bodo veselili * poročevalcem vred spriči tega poročila ifcev. Pe;ei Trimble Rowe, ki se mudi začasno v New Yorku po sedemindvajsetih letih neprestanega bivanja v Alaski.
Pri nekaterih bo to vzbudilo ? po mine na dejanske sovdeležbo pri doživljajih in romantiki velikega navala na zlata polja leta 1896, ko je celi svet pustil vnemar svoje redne opravke ter pohitel proti severu r.a lovu za zlatom in bogastvom.
Za druge bo pomer.jala ta-vest prebujenje magičnih sanj, ki so pred petindvajsetimi leti navdajale vse one, ki so morali ostati doma. To so bile sanje o deželi, kjer je postalo bogastvo vsakdanja, navadna stvar in kjer se je cenilo le 5e mladost m najbolj razburljive doživljaje.
Škof Rowe, ki je, mimogrede rečeno, ravno tako goreč občudovalec Alaske kot j:- pesnik Ser-\ :ee, je šel v Alasko kot episko-palni škof še pred prvim zlatim r. a valom ter tipa, da bo na svojem n.estu, ko bo prišel drugi.
—	Čeprav ne more biti nikdar tak kot je bil prvi, — je rekel škof zamišljeno, — bo vendar nekaj posebnega. Pri prvem navali! se je Človeku zdelo kot da je bila mladina celega sveta galva-nizirana v močno, lepo maso, ki je pričela vrt ti proti Alaski.
—	Vzrok za mojo domnevo, da bo prišlo nekega dne do nadaljnega navala na zlata polja v Alaski je iskati v tem da se jc našlo velike množine te dragocene kovine. v Chanderlar pokrajini. Alas-pa pa je tazentega bogata na petroleju in cinku. Mislim pa. da ne bo nikdar ve? prišlo do taUe-p a gibanja v masah, do takega —-b lažnega razuburjonja.
Ni pa bila le sama romantika, ti vstop v divjo in skoro neoblju-deno deželo, kjer se je pobiralo zlato kar na bušlje.
Ljudje, ki so bili izpostavljeni velikanskim pomanjkanjem m tež kočam in prišlo je do strašnih brutalnosti kot talirat, ko so na nevarni poti ljudje od izmučen ja počepali ter so njih tovariši v svoji blazni hrasti, da so prvi na
S pota.
Svoječasno sem omenil, da se zmanjšajo stroški, ako se v bližini glavnega urada izvoli dobrega uradnika.
Dober uradnik je pa ža Jednoto dober, ne glede na to, kje se nahaja. Kaj pa je sto dolarjev za vožnjo in druge zamude pri tako važnem uradu kot je predsednik nadzornega odbora ? On lahko prihrani Jednoti tisočake.
Za razširjenje JSKJ. bi bilo jako umestno, da bi se ta uradnik izvolil v državi Pennsvlvaniji. Smelo trdim, da je Pennsylvania v vrsti držav, kjer ima naša Jed-nota največ članov. Dosedaj ima pa enega uradnika — glavnega zdravnika.
Ni moj namen koga vsiljevati. Meni je blagohLt Jednote poglavitna stvar. Morda bo kak delegat ali odbornik glavne konvencije izza leta 1920 rekel, zakaj se pa delegat je niso požurili za kak glavni urad pri JSKJ. Tu-je moj odgovor. Na konvencijah se v začetku razpravlja o malenkostih, proti koncu pa začno hiteti in pre-zro marsikatero važno stvar. Voli se ponavadi onega, ki lepše govori in nagovarja. Moja želja je, da se izvoli predsednikom nadzornega odbora kandidata iz Pennsyl-vanije.
Minnesota ima štiri glavne u-radnike, Ohio tri, Illinois dva Washington enega, Pennsylvania enega (vrhovnega zdravnika}.
Matija Pogorele.
Priporočilo.
Pittsburgh, Pa.
Društvo sv. Štefana štev. 26 JSKJ. je na redni mesečni seji 15. januarja 1922 sklenilo, da se so-brata Antona Zbašnika, kateri je kandidat za predsednika glavnega nadzornega — odbora JSKJ., toplo priporoča in apelira na vsa bratska društva JSKJ., da volijo njega za ta urad. Kot štiriletni društveni predsednik je pokazal pri društvu vse sposobnosti, da je tudi zmožen za glavnega uradnika JSKJ. Torej, sobratje in sosestre JSKJ., ako hočemo res dobrega uradnika na ^izpraznjeno mesto, volite vsi sob rad a Antona Zbašnika, kateri bo izpolnjeval vsa dela, katera spadajo v njegov urad, točno in nepristransko.
Za društvo sv. Štefana št. 26 JSKJ.:
Joseph Pogačar. tajnik.
___
Pogovor s članom ruske trgovske misije.
Inženir Mihael Vodovozov je imel pogovor z urednikom "Pie-eol o _ \ odozovov je član ruske trgovske m;s'jt v Italiji in je prijel v Trst 7 do'oeenimi gospodar skimi nameni. Sovjetska vlada loče spraviti Rusijo v kolikor i logoče kratkem črisu z ostalim svetom v normalni promet. V prvi vrsti želi trgovskik dogovorov in pri tem v posebni vrsti z Italijo. *"Nikar ne mislite, da je v Rusiji izttmrl sent imen talizem in <*a je umrla ruska kultura. Bila je pač vojna, in sicer vojna z zunanjimi in istotako z notranjimi sovražniki. Sedaj smo se oprostili > nih in drugih in po vseh krajih široke Rusije se pričenja zopet življenje*'. Vodovozov je izvajaL da Rusijo Trst posebno zanima^ ker more postati vci.no rusko trgovsko razpeč e val išče in zbirališče. V Trstu naj bi se o«*redotočile trgovske zveze med Rusijo in Italijo, iz Trsta pa bi tudi hotela" Rusija imeti svoje gosjxMlaJrske zveze z Jugoslavijo t ehoslovaško in Nemško Avstrijo. Rusija hoče imeti v Trstu svoja potrebna skla d i še a in vse drugo, kar bo veleval uvozni in izvozni promet. Vodovozov je nadalje obsojal, da obstoji v Rimu še sedaj neko zastopstvo bivšega ruskega ear-stva. To je samo ^enea mrtveca m čas bi bil, c!a se to odpravi. Rusija hoee od Italije doseči iskrenost. Na vprašanje. kako stoji tedaj trgovski in industrijski položaj v Rusiji, je odgovoril Vodo-vozev, se obrača vse na boljše. Priznal je tudi, da se je ruska vlada nekako 'povrnila h kapitalizmu in ga vzpostavila Ali to na tak kapitalizem, kakršen je znan pod zapadno obliko, marveč to bi bil. ako se more tako rePi. državni kapitalizem. Vrnila se je tudi privatna las', aH ta je pod kontrolo države. Vodovozov je mnenja. da pride sovjetska vlada do dobrih odnošajev tudi z ostalimi državami in tudi Francija se ji ne ho odtegnila.
zn jajce, a neki človek, ki je bil prav posebno bogat, je ponudil po dvajset dolarjev za ,1ajce ter dobil vse skupaj.
Škof Itowc Je zgradH bolnico daleč ti a severu ter prepotoval na tisoče in tisr»če milj preko zasneženih poljan in gorskih divjin. — Živel je na prostem, ko j*e kazal termometer 76 stop:nj pod ničlo. Nekateri oddaljeni kraji njegove škofije so segali celo v Sibirijo, a vztrajal je na svojem mestu celih" 26 let. — Nov zlati naval, — je ponovil. — bo gotovo. Nihče ne ve, kaj se bo še zgodilo v Alaski, a prepričan sem, da bo prišlo v kratkem do novega navala.
SPLOŠNO GLASOVANJE
Glasovnica posameznega člana (ice). (VOLITE SAMO ZA ENEGA.)
ZA PREDSEDNIKA
NADZORNEGA ODBORA J. S. K. J.
JOHN GOUŽE, član društva Sv. Cirila in Metoda št. 1, Ely, Minn...................
ANTON ZBAŠNIK, član društva Sv. Štefana št. 26, Pittsburgh, Pa.................
PAUL BERG-ER, član društva "Jugoslovan" št. 104, Chicago, HI...................
V mestu ...........................dne
1822.
(Pečat društva.)
podpis člana (ice).
POJASNILO.
V smislu pravil imajo pravieo do splošnega glasovanja v slučaju volitve odbornikov, samo enakopravni j-lani<fee). Vsak član lahko voli na seji ali pa v svojem stanovanju. Splošno glasovanje je v veljavi Sest tednov, prične se 19. januarja in se konca 1. marca 1022.
Dolžnost vsakega enakopravnega člana (ice) je, da odda svoj glas v določenem času. Voliti se sme samo za enega kandidata, drugače je glasovnica neveljavna. Za katerega kan-didata želite voliti naredite križec (X) ▼ četrerokotu na desni strani od kandidatovega imena. V slučaju, da kateri član(lca) ne prejme glasovnice od društvenega tajnika, naj jo iz-reto iz Glasila in glasuje. Glasovnice potem poSljite tajniku društva.
Nekaj pojasnila članstvu
Ji Si Ki Ji
Kot člana in bivšega uradnika ,JSKJ. me dolžnost veže, da izj>re-1 govorim par besedi frlede izpraznjenega mesta predsednika nad-! zornega odbora JSKJ.
l*azno strni zasledoval ves čas A'sa priporočila, kakor tudi vse( agitacije za to izpraznjeno mesto, j Iz vseh teh priporočil in posebno pa i/, agitacij sem izprevide', tla gre vsakemu bolj za čast kakor pa za delo.
Kot bivšemu uradniku mi je pa znano, da tukaj ni nobene druge časti kakor dobro in pravično delo posameznc-gH uradnika, b<H_lLsi pri naši ali drugi Jednoti ali Zvezi, da delujejo nevstrašeno za dobrobit celega članstva in Jednota.
Ker je pa ravno to izpraznjeno mesto predsednika nadzornega odbora JSKJ. eno najbolj važnih mest naš*1 slavne Jednote, moramo imeti na tem mestu uradnika, kateri j»* nevstrašen in v resnici delujoč za pravico celega članstva in napredka naše Jednote.
Trije, imajo največ glasom in si-cer John Govže, Anton Zba«šnik in Paul Iierger. Prva dva kandidata sta mi osaebno dobro p«*zifcata, kakor tudi dobra prijatelja, tretji mi ni poznan.
Ker sem pa pravieoljubeu in odkrit človek, moram tukaj izrekati, da kandidat John (Jovže je vsta-n o vi tel j naše Jednote, kakor tudi je bil zineraj.šnji »lavni uradnik naše Jednote, za kar mu gre vsa pohvala iti čast. Lzrekati moram, da on ni za to mesto sposoben. On je predober in jako mehkega srca ter se .boji kateremu zameriti se. V tem se pripeti lahko slučaj, kateri bi bil jako na škodo vsemu članstvu in Jednoti. Zavoljo tega upam, da on bo to sam pripoznal in da mi ne ho v zlo štel, ko sem zoper njegovo kandidaturo.
Kar se tiče kandidata Antorta Zbašnika, sem pa prepričan, da on je nevstrašljiv in se ne boji,, ako ua se prav zameri srvojemu najboljšimi prijatelju, kadar gre za prid in korist bodisi članstvu ali Jednote. On se ne boji izraziti svoje mnenje in tudi ne popusti nič, ako ve, da je pravilno.V tem ne pozna ne prijatelja, ne sovražnika. ampak pozna samo pravi<*>.
Zavoljo tega potrebujemo človeka, ki se bo potegoval za pravico članstva ter deloval za kocist in napredek naše Jednote. Ravno kandidat Anton Zbašnik je otieba, Katera je sposofbna, da zasede to izpraznjeno mesto predsednika nadzornega odbora naše slavne l Jednote. Ako bo on izvoljen, je
I3T.AS STžgr>Ta, Ta" JJt?? >1«B
Vrata, ki vodijo v deželo Strica Sama.
Ta vrsta obratujejo na Eli* Isl&ndi. pod imenom quota postave in to pojasnjuje, zakaj ne morejo številni priseljenci nikamor drugazu kot nauj v deželo, iz katere so prišli
Poroča E. Drucker.
Dinjnphamova rmejevalna priseljeniška postava bo brez dvojna živela dolgo <*ma potem. Ko bo njena >;i«'asna koristnost izginila, — kot klasi "-ep zgled administrativnega Jiumorja. Po svojem
iieu je to zelo slove-«*:« dokurceit*. — učinkovite matematična for-".nula, s katero s«* skušalo preprečiti plaz evrt pskeg.i priseljevanja ki je preti! priti nnd nas * prrfiodnm miru. Trije odstotki števila vsake posamezne narodnostne skupine, prebivajoče sedaj v de-ž« li, naj predstavlja.:« (juoto vsake narodnosti, katero se sme vsako leto prepustiti v dežejo in narodnost naj s«' določi po rojstvu. V tej postavi ni bilo niti st nee dvostročnosti.
Ni!.do pa ni vi iel vnaprej liumoristične možnosti le formule in iU» veliko manj, da bo prišel nefco? Mil, ko se bo v vseh listih opisovalo prihod in radivaiije nekega Arona Kalmnnoviči in njegove žene t (isem n:<«ecev starini otrok«.in obeh. ki v- bil rojen v Carigradu. Istn ladja j«' |ir:vei?la v «-!<• prostosti t ."Ji Moj5< Šj»ig<*la in njegovo i<»no Ido. k( jib d«*s*-t n.esef-ev stari oti .k je bi! tudi rojen v Carigradu, ko sta se nahajala o l p na poti v Ameriko
Za nekaj časa sia ta dva slučaja mešala glave učenih gospodov. Siarši bili n»j«-ni v Kusiji t«»r v>»led tega pripnstljivi v deželo. — Otroka, ki >tr> bila i >j'»na v Carigradu ter vsi..I te<ra Turka, pa ni-s*a bila pripuščena, ker je bila turška kvota že izčrp;ina. Crka po-tiave je zmagala. St.-rsi so bili priimšeeni, otroka deportirana.
Zakonodajalci t«;di niso videli vnaprej možne ah-'trdnosti. da se hod' gotovi Ijud.i« s;natrali kot pripadajoči t"j ali oni narcrtlnosti < i,<'im lodo vsled nov ih političnih izprememb pripadali kaki drugi narodnosti v oč»-b p«>st;ive. Tudi	niso vedeli vnaf.rej. da bodo
mej«* nedoločene in <1 ;> se bo vp-a:"aiije, v katero kvoto spada ta ali 0*1 i wiseljem««, sm.ri.do za največjo uganko •/'<• imigraeijske urad-l'ike sinile. Vie to j" :minor'.sth n i « pizoda iz sveta, katerega je jk)-stavila velika vejna na glavo.
Humor pa ne doseže teh ljudi ki so sli skozi tragične doživljaje in k*i so prišli iz velikih daljav. — prav do roba magi- ne prostosti, na Eltis Island, kjer z.iejo skozi ramrežena okna v mesto, a odkoder Jili pošljejo s prihodnjim parnikom tja, odkoder so prišli.
iZakaj smo ti.kaj? — vpraMiiejo ti ljudje. Radi parobrodne-ga tike*a? Mi smo pošteno plačali zanj. Radi potnega lista? Ta je \ redu. Radi virejev t Cel ducat jih je na vsakem potnem listu. — yd ra v je, moralo, fitaneno varnost, vse to se je ugotovilo na potrpežljiv in vztrajen način. Kaj je potem? Človek pojasni ljudem naš sistem kvot. a matematična enačbe so brez vsake koristi, kajti one ne morejo zadostiti tem strastem povpraševanja.
Dejstvo je, da j ta posta\a Mcer nudila lepo formulo, da pa ni dala na razpolago nobenega stroja, s pomočjo katerega bi se to formulo tudi i/vedlo število sli«čaje\, presegajo'dh kvoto te ali one narodnosti, |>ost.ija > Ellis Islandu vsak dan ve*'je. Priseljeniški uradniki dolže paroluodne družbe, da spravljajo v deželo več pri-.;>ljeneev kot jih sme priti na teme1 ju postave, a parobrodne družbe imajo popolnoma noovgljiv alihi, za karerega se skrivajo. Nobe nega parobrodnega I>s1ka ni mogoč« dobiti, dokler ni dobil dotieni petnega listka. vikir.*'^ega od '.metiskefra konzulata v tej ali oni leželi. Konzular. unidi v vseh teh deželah nimajo oeividno nobenega sredstva, da ugotov« Slevilo vi/ejev, katere še lahko dajo. Položaj je še bolj kompliciran V sled dejstva. da je bilo opaziti v dveh mesecih pred sprejemom omejevalne priseljeniške postave v eeli Evrop: velik nnval na parobrodne a gen t ure in da so ameriški konzulati kar na debelo vizirali potne liste, i'ostavs seveda iaiiko kaznuje paro-i«"odne družbo, če privažnjo v deželo večje število priseljencev kot jili j<* mogoče sprejeti in družbe morajo te ljudi seve tudi brezplačno spraviti n.-zaj, a slabih strani postave se s tem še davno ne — odpravi.
Stari easi izkoriščanja od stn n? parobrodnih družb so končani. Sem pa t* m se še čedno dobi kakega nej>oštenega parobrodnega uradnika, ki je zvezan z nepoštenim vladnim uradnikom pri izkoriščanju lahkovernih l nietov, a taki slučaji so značilno redki. Vsak prise-'jenee ali izseljenec mi« sedaj nekaj realističnega pojma o tem. kaj je v resnici Amerika kajti i znebi! se je svojega otročjega pojma o Kldoradu. On pozna težkoče. sitozi katere mora iti, če hoče priti v Ameriko in vsled teas se zavaruje pred vsemi temi težkočami, v kolikor jih more videti vnaprej. Ne. resnična tragedija teh slučajev, presegajoč i h kvote. ta, da so to popolnoma redne in ofieijelne tragedije.
Ce ne more elementarni, individualni čut pravice, ki je lasten priseljencu. razum-- i ofieijelne pravičnosti njegovega slučaj«, se mu lahko oprosti. Potiskalo se je po tako številnih ofieijelnih koridorjih, inšpiciralo. čekiralo in prekadilo tako pogosto, da se je malo čuditi, ee mu n: ostalo ničtsar diiurega kot top w>gled na naj-tolj presenetljivi dogodek med vsemi, če bi ni"gel človek prodreti t-kozi zastor ttrahu presenečenja in bede, bi marsikaj izvedel.
Kj.e dobi, \ prvi vrsti, denar,
ki je potreb"ii za prevoz v Ameriko f Uradne pristojbine, vizeji, železnica, vse to stane inozemca fc'SOO do $400, če hoče priti sem-l aj celo v medkrovju. Eno deportirano družino, obstoječo iz očeta, matere in treh otrok, je stal ta prevoz celih tisoč dolarjev. — Stal je neštete množine kron, le-iev in rublje v v denarju dežele, iz katere je prišla družina. To je bil denar, z* kate-rege se je prodalo zadnji kamen in eelo najdražjo onehno lastnino. Ljudje niso vsega tegn riskirali lahkoverno. Dobili so vsa zagotovila, katera jim more dati uradni pečat in podpis in pot je bila odprta pred njimi, dokler niso zadeli ob zadnjo oviro.
Kam in .k čemu se bodo vrnili T
— Njih siočaj« vsebujejo preveč nesreče in groze, da hi se moglo govoriti o njih. .— Je rekei Član neke dobrodelne družbe, ki deluje na "oteku solr.a". — Prodali so sleherno stvar, da pridejo sem. Števil ni so prišli 7 denarjem, katerega so jim poslali njih tu živeči sorodniki. Nobenega doma nimajo, da se vrnejo vanj In pogosto tudi nikakih prijateljev. — Fovede se jih nazaj v pristanišče, kjer «o se vkrcali in štvedilni med iijimi, ki nimajo niti toliko denarja, da. bi se vrnili h pristanišča v svoj rojstni kraj, Fplob ne pridejo dalje.
Mogoče ni stvar vlade brigati so za to, kaj je postalo iz nekega John Wiezlcrja, starega 71 let,
ki je dospel s parnikom Carma-i:ia dne 28. novembra, da preživi svoja zadr>ja leta pri sinu in hčeri, k a sta nestrpno Čakala — nanj. Kaj se vrši v du§i stare_ga kmeta, ki ni bil nikdar izven svoje domače vasi, ki je prodal svoje posestvo, lasi: družine cela stoletja ter se napotil preko polovice sveta, da vidi svoje otroke ter preživi pri njih svoje zadnje dni. a se mora vrniti na pragu, — to je stvar, ki ne briga priseljeniške uradnike.
Kljub temu pa je v sedanjih dneh življenje priseljeniškega u-radnika vse preje kot zavidanja vredno. Eden od teh je imel pred par tedni v rokah nekega majhnega jugoslovanskega dečka ter je ob tej priliki osovražil svoj posel, kot ga le more osovražlti člo vek. Mali deček se je mimo jokal ter si brisal oči v svoj rokav, ko ga je vedel uradnik nazaj na par-nik, s katerim je bil prišel.
— Sramotno, res sramotno so postopali s tem dečkom. Oče in mati sta Nemca te ista bila oba t;tkaj tekom cele vojne in sedaj se jima je nudila prva prilika, tla dobita otroka sem. Slučajno pa je bil deček rojen v Jugosla v i ji in ker jc jugoslovanska kvota polna, ga ne puste v deZelo. — Sramota, Če ni ta dežela tako velika, da bi Le imela prostora še za enega majhnega dečka.
Vladni vlaeilni coin je bil poln srdzeeih se in ihteeih priseljencev.
Dve deklici, bledi in preplašeni.
fiiika nam kaže skupino -N^nk, ki so prišle v Ameriko k svojim raožem in fantom, kateri so služili v ameriški okupacijski armadi.
sta sedeli skupaj ter si stiskali oke. Njih leta. dobro vzgojena ženska, je pojasni! «, položaj tek lveh deklic. Tudi njo so poslali nazaj.
—	To sta moji nečakinji, Eli-abeta. in Margareia "Weber, — e rekla. — >. j i h oče, dobrostoječ astnik pralnice v Summit. N. .7.
je poslal ponje in po mene. Pred-ne sem odpotovala iz Bukarešte, cm vprašala tamošnjega konzu-a, če obstaja kaka možnost, da as bodo postali nazaj. Rekel je, la ni noben? rake možnosti. Ameriški konzul v Havru je rekel, da ne ne bodo poslali nazaj, tudi če A bila kvota polnr., ker sem že preje živela sedem let v tej deže-i. Sedaj se moram vrniti z deklicama nazaj k staremu očetu, ki je reven ter star petinsedemdeset let. Oče obeh bi rr.d založil — fvSO.OOO kot bond, a nir nI pomagalo.
Dalje prejšnje bivanje v tej leželi ni nikako jamstvo za prl-piist vračajočega se priseljenca. I ouis Farkas, ki je dolgo vrsto let delal v pennsylvanskili jek-arnali. je šel domov, da obišče svojega očeta in mate. ter našel vrata zaprta, ko se jc vrnil,_čeprav je tukaj čakala nanj žena s elo družino. Najbolj mučna stvar v celi tej zadevi pa je. da je imigracijska postava preskrbela uradnikom prav tako mučna presenečenja — kot priseljencim samim. Klavzula v kateri se glasi, naj se narod-ost določi mestu. *c.jer je bi? dotični človek rojen, je povzročala priseljeniškemu uradu zadre-»e takoj od prvega početka. Ena izmed prvih uporab tega pravila, ki se je tikala slučaja "Walter Da visa, angleškega zrakoplovne-ga častnika, jc stavaa prlselejnl-ški urad v skrajno fme§en položaj. Davis je bil rojen v Egiptu, kjer je bil njegov, oče o«) onem asu častnik angleške posadke. Ko je bil Davis sta" pet let, je s svojimi starši zapustil Egipt in se ni nikdar več vrnil tja. Kljub temu pa so tra smatrali za Egipčana in egipčanska kvota je bila polna. Mirno in hladne krvi bi ga deportiraii, če bi ne postal — Washington pozoren na njegove proteste in če bi se vsled tega oblasti ne pričele zavedati smešno-sti položaja. Eden izmed protestov Davisa je ohranjen v zapiskih.
—	Če bi bil rojen v hlevu, — je rekel, — ali bi bi' potem vol?
Tako popolna je zmešnjava Ln tako globoki demoralizacija vseh" primernih meril za presojo, da se more priseljeniški mpartnient oklepati le tega smešnega standarda za svojo varnost. Ravno raditega. ker niso priseljeniške ob lasti spoznale zmešnjave, katere so napravile novoustvarjene narodnostne meje v Evropi, se na hajajo sedaj sredi globokega — močvirja.
Ni se namreč vzelo v poštev dejstva, da je ogrski kmet na iz toku nekdanjega avstroogrskega cesarstva v zadnjih pa? letih Ko-munec; da ic postal ogrski kmet i a severu Čehoslovak in na jugu Jugoslovan in da niso te nanovo ustvarjene in povečane države
pravilno zastopane s kvotami, kt temelje na obstoječem številu lii živečih članov dotične narodnosti. On je naprimer madžarskega izvora ter govori le madžarski in če hoče imeti potni lisi se napoti lepo v Budimpešto.
Slučaj pa lahko nanese, da je < ehoslovak iil da bi moral dobiti svoj potni lisr iz Prage. Romunske in jugoslovanske kvote bi bile naprimer hitrejše polne kot pa madžarska in češkoslovaška kvota, ki sta še sedaj neizčrpani. — Če bi inozemec spoznal svoj resnični narodnostni status, hi si prihranil dosti sitnost« in zadreg.
Kmet iz centralne Evrope pa ii' osamljen v svoji nevednosti. Nove, šele pred kratkim ustvarjene meje po eeli Evropi, so pustile marsikaj v dvomu. Ob vseh novih mejah je oz<>mlie. ki bo Še vedno sporno in pogosto teče mf-ia direktno skozi kako mesto, — kjer uradniki sami ne vedo. kam pravzaprav spedajo. f?tar kmet. ki je bil rojen v pet. milj oddaljeni vasi in ki govori isti jezik, se mogoče dosti ne briea za to, če jc postal naenkrat Italijan ali — Avstrijec. On govori napr. svoj" lastni jezik ter se malo briga za novi zemljevid Evrope — dokler ne pride nekega lepega dne na Kil is Island ter spoz-.a. da so vrata dežele zaprta za nekatere, za
druge pa odprta.
Kvote, ki so sedaj izčrpane, obsegajo Afriko. Avstralijo, Bol-garsko. Grško. Madžarsko. Jugoslavijo. Palestino. Poljsko, Portugalsko. Novo Zelandijo, Špansko, Sirijo in Turčijo. Pomanjkanje pravilnih stikov onemogoča za enkrat vsako prekinjenje v prihajanju inozemcev iz dežel. — ko jih kvote so izčrpane. Taki priseljenci prihajajo v vedno manjšem tevilu tedne ali celo mesece potem, ko je bila cela kvota dotične narodnosti že izčrpana.
Če smo odgovorni ml za te priseljence in če je mogoče napraviti priseljeniško postavo bolj elastično, — vse to predstavlja problem, ki zahteva nujno rešitev.
Mariborska porota.
Dva uboja.
Matija Mar iz Trnovcev je obtožen, da je dne 22. oktobra z mo-tiko udaril FVaaieeta Rojhta iz Rue maneev. Eden udarcev je bil težka telesna poškodba, drugi na čelo pa je povzročil smrt. tekom 14 dni. Njegov zagovor na silo-bran so porotniki odklonili in potrdili vprašanje na uboj. Obsojen je bil samo na 15 mesecev težke .ječe s posebnim ozirom, da mu je umrli pred smrtjo vse odpustil.
Sehas+ijan Zagorenski, rodom Hrvat, bivajoč v Brezovi Gori, je živel radi nesrečne meje v prepiru z Jakobom Giglarjem. Dan pred nesrečnim izidom je Ciglar svojega nasprotnika vrgel ob tla. To je Zagorenskega tako razkačilo, da se je zagrozil, da "naj bo ferda-iiiun, če ne bo irnel^ kmalu v rokah Ciglarjevih erev". Pri prepiru že naslednjega dne 30. avgusta je Zagorenski svojo grožnjo res izvršil. Gia vna obtožba mu je prizanesla obtožbo radi umora, zato pa predlagala strogo kazen raci zverinskega nastopa pri uboju. Obsojen je bil na 7 let težke ječe.
Konec kovinske stavke v Italiji, i
-Med kovinarskimi delavci in delodajalci v Julijski Benečiji' .sklenjeni kolektivni dogovor, kij velja do konca maja, vzpostavi zopet šestdnevno delo na teden in j znižuje draginjske doklade. Delo-j dajalci osnujejo skladišča živil, ki bodo oddajala delavcem živila po znižanih cenah. Oba dela bosta plačevala prispevke za zaklad nezaposlenih. Tudi v Livornu se je končala stavka kovinskih delav-ev, ki je trajala 2 meseca, z dogovorom, po katerem se znižajo mezde delavcev za 10 odstotkov.
Rodbinska tragedija iz Haloz.
Ana Šini go ve rz Gradišča je bi-a moškim zelo naklonjena že v zgodnji mladosti. Sad te ljubezni e bil nezakonski sin Janez Kranjc. Ko ji je mož umrl, je pričela, da«i stara nad 50 let, javno ljubaviio razmerje z nekim mlajšim moškim, ki je le špekuliral, da
se polasti njenega posestva. To nezdravo razmerje je dalo povod do prepirov med materjo in sinom, ki se je iz vojne vrnil z£lo »olehen na živčevju. Ko je dne 5. julija mati nesla svojemu ljubimcu v košu vse polno dobrih reči, je "sin nastopil proti temu, kar je mater tako razburilo, da mu je zagrozila s sekiro. Ko se je vrnila od ljubimca,'se je prepir obnovil d materine strani v tako gnusni obliki, da je sin zagrabil za sekiro ter udaril mater po glavi. Nesrečna mati je kmalu nato umrla v ptujski bolnišnici. Tako je prišel mladi Janez Kranjc kot ubijalec svoje matere pred porotno klop. Ne taji svojega dejanja, zagovarja se pa na dolgotrajne duševne •n.uke vsled materinega življenja, na" oslabelost svojih - živcev vsled
grozot vojne t«-r na razburjenost zadnjih materinih prizorov, pri katerih se mu je popolnoma zmešalo. To duševno zmedenost in neodgovornost za posledice dejanja potrjuje tudi zdravniški izvedenec. Radi izostaiega drugega izvedenca st- je morala razprava do prihodnjega zasedanja preložiti. Kranjc je moral dotlej v zapor.
Družba roparjev in tatov.
Dne 29. julija se je izvršil v gostilni Visočuik na Meljskeni hribu drzen rop. Dva mlajša moška sta čakala na ugodno priliko, ko je bila gostilničarka sama; eden ji je nastavil na prsa revolver, dra-Igi ji je zamašil usta, nakar sta ji j zagrozila: denar ali življenje! Potem sta jo vlekla v njeno sobo, 011-di jima je morala dati ves denar j in dragocenosti, nato sta jo zapr-jla in odšla. Zunaj ju je čakal tre-|tji. na straži stoječ. Naslednjega dne se je izvršila v gostilni Dukas v Marenbergu dobro premišljena tatvina. Dva moška sta si najela sobo, tretji je v gostilni zabaval • »rožnike, medtem ko je eden zgoraj motil sobarico, je drugi vlomil v zaprto omaro gospodinje, pobral vse dragocenosti v vrednosti nad 40,000 kron. Nato je šel doli v gostilno, pustivši tovariša zgoraj, ter tovariša, sedečega med li-nanearji in orožniki, opozoril, da je vse v redu. nakar sta se poslovila. Oni tretji je čakal in čakal na svoja tovariša ter (»ostajal o-iirog hiše dokler je postal sumljiv in so ga aretirali. Cgotovilo se je. da je to enainista tolpa, ki je iz-vi-šila rop na Meljskem hribu, in sicer: Janez Podgorele, Matija Sulek iz Huma in Ivam Drevenšek iz Sv. Bolfenka. Zasledili so še četrtega duševnega očeta vseh teb načrtov, ki je pa pošiljal one tri na delo, to je bil Prane Lah. pekovski pomočnik ii Huma. Lah in Podgorele sta obdolžena tudi tatvine v gostilni Jančič v Mariboru, kjer je bilo poleg dragocenosti ukradeno tudi 36,000 K denarja. DoČim oni trije večinoma vse priznajo, taji Drevenšek predrzno prav vs^. Razprava se je končala z obsodbo: Podgorele 8, Drevenšek 12. Šulek 4 ter Lah 4 in pol leta težke ječe. Lah in Drevenšek kazni nista hotela sprejeti.
Nemško - italijanski očnosaji.
Italijanski listi pišejo o težko-čih, ki ovirajo vzpostavitev normalnih odnosajev med Italijo in Nemčijo. Listi pravijo, da se obnašajo Nemci napram Italiji še vedno tako, kakor da ne bi bili premagani. Nemci morajo prenehati z vmešavanjem V notranje italijanske zadeve — južna Tirolska •— in morajo občevati z T-talijo tako kakor pred vojno. — Predvsem pa se morajo znebiti Nemci predsodka, da more izbirati Italija le med Francijo in Nem eijo.
i
Italija in Rusija.
Zunanji odsek je po naročilu markiza Delia Torretta sklenil dati svojo pritrditev za pogajanje glede fcgovinske pogodbe z Rusijo. Glede političnih pogajanj je stavil tri pogoje: Ruska vlada nora biti iz vaz večine ruskega naroda; prejšnje in sedanje pravice Italijanov naj se upoštevajo ne smejo se skaliti oanošaji do drugih sil.
RAZPRODAJA ZIMSKEGA BLAGA
Ker je nam ostalo veliko zimskega blaga, razproda-jamo isto po lastni ceni. Poštna naročila čez $3.00 se pošljejo poštnine prosto. Naslovite naročila na:
IVAN GOTTLIEB
1821 WEST 22nd STREET	CHICAGO, ILL.
Sweater - ji
pavolnati, za otroke Ido5let,sedaj samo
SOc.
, Boljši, volneni, za ^otroke 1-6 let, tudi
Slip-overs
za deklice 8-12 let, sedaj samo
$1.00
MOŽKE SPODNJE SRAJCE In GATE, težke, p-i .....................SOc.
MOŽKE SRAJCE, VRHNE, težke, vredne $3: .......................$2.00
MOŽKE NOGAVICE, zelo težke, po .........................35c.in25c.
MOŽKI UNION SUIT-I, zimski, p-, ......................... $l.itl85c.
BLUZE ZA FANTE, flanelaste, ..........................©Sc. in SOc.
UNION SUIT-1, brez rokavov, ženski; po ..............................70C.
SRAJCE in HLAČE, ženske, zimske, sedaj po ........................SOc,
SLIP-OVERS ZA FANTE 8-14 let, po $1,25 .........................$1.00
SWEATER-J I, ŽENSKI, kratki do pasu, po .......................$1.50
SWEATER-J I, MOŽKI, najbolji ..........$2.75 cenejši .....$1.00
VOLNENE. ŽENSKE NOGAVICE, zelo težke, p7 ....................SOc.
COATI ZA DEKLICE 12-14, vredni «10: ...........................$6.00
--Pazite na ime in naslov Slovenske trgovine:	-------
| IVAN GOTTLIEB, 1821 W. 22nd St., Chicago, 111.
uUjedinjenje"
-STENSKI KOLEDAR--
Jadranske Banke
za 1922
Jadranska Banka bo kmalo začela razpošiljati stenski koledar za leto 1932. Lepo umetniško delo na&eg* znanega jujo-slovenskega umetnika profesorja Inkiestrija nam slikovito kaže naša prva znamenja svobode. Koledar je 36 inč visok in širok. Natiskan je na trdem, trpežnem i-apirju. Meseci in dnevi go tako razpredeljeni, da bo Eoledar veljaven za štiri leta.
Slika "Ujedlnjenje" je natiskana sredi koledarja v velikosti 11X18 inč. izdelana je t litografskih barvah. Vrh dubrovniške obali stoji kip Jugoslavije poleg tr«?ta svojih otrok: Srba, Hrvata in Slovenca, gledajočih na morje. Na dnu »like je mrtev črn avstrijski orel, premagan od belega orla. Beli orel je zmagoslavno razkrilil svoja krila. Pod njimi drži jugoslov/uiski državni grb. V podnožje so narodna znamenja, na ctlzi je pa zibelka. gusle in meč g tremi irdMniomi: slovensko, hrvatsko in srbsko. Krog slike je ornament v narodnih motivih. Koledar je lep okrasek za vsako hiš?. Za&ij, na posebnem listku je pojasnilo slike v hrvatskem in angleškem jeziku. Vsak Jugoslovan bo s ponosom pokazal Amerikaneu v sliki, svoje prve znake svobode.
Kdor želi imeti ta koledar, naj Izpolni, odreže in pošlje spodaj natiskani kupon. Dobil ga bo brezplačno.
JADRANSKA BANKA Ljubljana, Jugoslavija.
Ameriški oddelek
Prosim, pošljite mi brez vsakih obveznosti z moje strani vaS stenski Koledar za leto 1922.
Ime ..........................................................
Naslov ......................................................
r
Wf
\
DLXS MROd, ft. 5OT. TS22
Duhove a in
P. M. Dostojevski.
Pred oltarjem krasne et^rkve, osvetljenem od ogromne množice r več, v svetlobi katerih je blestei srebrni in zlati kine, je stal duhoven v krasni obleki in sijajnem plašču. Bil je k ore 11 jaški ii» dostojen mož rožieastega obraza in lepo gojene brade. Njegov glas je bil zvočen in njegove kretnje >o izražale nepristojno vzvišenost. Cela njegova prikazen se je popolnoma vjemala s cerkvijo, ki je žarela in bleščala v razkošnem sijaju.
Zbrana ob<*ina je izgledala čisto drugače. To so bil? večinoma d» lavci, kmetje, »tare ženske in b< rači. Njih obleka je bila slaba in je razširjala oni posebni duh revščine. Njih upadli obrazi so k a zali sledove gladu in njih roke sledove robot an ja. Bi! Je to po-• '!« d na bedo in revščino.
Ko j«* »kadil pred ^prai arve-timi podobami, je povzdignil duhoven j>obožim in slavnostno svoj {j ias:
Ljubljeni bral je v Kristu!
—	j*' govoril, — ljubi na5 gotrjunl P-og j»* vam dal življenje in vaša dolžnost j«-, biti ž njim zadovoljili. Ampak >te li zadovoljni? Nikakor!
Predvsem nimate prave ' vere v n;tšega Ijubej;.t gospoda Hotra in v svete njegove čudeče. N«- darujete cerkvi tako radodarno od svojega pridelka kakor bi morali.
Drugi«'-: uc pokušati zadosti oblasti, upirate se posvetni mwi, carju in njegovim u rad n TV o ui. — femešite zakone!
V sv. pismu stoji: — Dajte ce-sarju, kar je cesarjevega in Bo-•j 11, kar je bo/jega! — toda vi tega ne delate. Veste h. kaj je to?
Smrtni prt-h! ResLičuo. povem vam, hudič vas hoče speljati ou prave }>oti. Ta ved _» ^ ase duše k pohujšanja, medtem, Ko mislite vi. tla vas vzpodbuja vaša svobodna volja, tla delate tako^Nje>-va volja je to, nikakor vaša! <*aka samo na vašo smrt. Gori od požel ji vosti, da bi imel vaše duše. Plesal bo pred peklenskim plame-lioni. v katerem bodo trpele vaše duše pek lens .ve mui:e. Zato vas svarim, bratje, in vas z ak liri jam, z.»pustite cesto,"ki vede k pogaib-
I	jen ju! Se je čas, usmili se, o
_
Groze trepetajoč ga poslušalo ljudstvo. Verjelo je slavnostnim besedam duhovna. Ljudje so v.rdihovali, se križali ter goreče poljubljali zemljo. Tudi duhoven se je pokri/.al, obrnil s lirbtom proti ljudstvu in se smejal.
Slučajno je šel mirno cerkve hudič ravno ko je duhoven tako govoril ljudstvu in ko je slišal, da se govori o njeni, je postal pri odprtih vratih in poslušal. Videl jfc kako ljudje poljubujejo roke, videl je. kako je duhoven, sklonjen k pozlačeni podobi, hitro smuknil v mošnjo denar, ki ga je darovalo ubogo ljudstvo.
To je vzbudilo hudičevo jezo in ko je zapuščal duUoven cerkev, je šel hudič za njim in ga zgrabil trdno za posvečeni talar.
— Ilalo, tolsti godspodček! — je^zaklical, — zakaj se lažeš temu ubogemu, prevaranemu ljudstvu T Kakšne peklenske muice si mu o-pisoval? Ne veš li, da pretrpi to ljudstvo že v pozemskem življenju peklenske muke t Ne veš li. . da ste ti iu državne avtoritete
II	oji zastopniki na zemlji? Vi ste t ni, ki mu date občutiti j>eklen-ske muke, s katerimi mu grozite po smrti! Ali res tega ne veš? — Dobro, potem mi sledi! Hudič je duhovna, zgrabil za vrat, dvignil v zrak in ga odnesel k tovarni, —-k livarni železa. Tam je videl duhoven begati delnvce mrzlično sem in t je in se truditi v vročini. Kmalu duhoven ni mogel več pre-11 est i soparnega zraka in vročine. S solzami v očeh je prosil hudiča :
—	Pusti me! Daj mi oditi iz tega pekla! — Ljubi prijatelj, moram ti pokazati šc več krajev. — In i znova je zgrabil hudii* duhovna in ga vlekel na neko veteposestvo. Tam je pokazal hudič duhovnu delavce, kako mlatijo lito. Prah in vročina, da se ni dalo prenašati. Paznik je prebil neusmiljeno z bičem vsakogar, ki je omahoval, premagan od dela od gladu.
—	Nato je povel duhovna k bajtam, kjer so stanovali ti delavci s svojimi rodbinami; bile so zakajene, umazane in smrdljive lu-1 nje. Hudič se je skremžil. Pokazal je bedo, ki je bila tukaj doma. Povprašal je: Nima£ - li tega že dosti f in izgledalo je; kakor da pomiluje hudič sam te ljudi.
j maj prenašal. S sklenjenimi roka-| mi je milo prosil: — Daj mi iti od tod! Da, da, to je peklo na svetu r j — Vidiš era dobro in vendar pre 1 rokuješ ljudem drugo peklo. — Xučiš in strašiš duševno one, ki 30 telesno takorekoe polmrtvi.
—	Pojdi naprej! Hočem ti pokazati še eno peklo. E110 — edino, ki pa -je najgorše.
Hudič je vedel duhovna v ječo mu pokazal zaporno celico, smrdečo od gnilega zraka, napolnje-r o z mnogimi ob zdravje in s silo cplenjenimi bitji, ležečimi na tla-pokritimi od črvov, razjedajoč i h njih uboga, naga in propala telesa.
—	Sleci svojo svileno obleko,
—	je dejal hudič duhovnu/ — privezi si na noge težke verige, kakor jih nos:jo ti nesrečneži. — Vlezi se na mrzli, nesnažni tlak, in govori jim o peklu, ki jih pričakuje.
—	Nikdar: — je odvrnil duhoven. — Ne morem si izmisliti bolj irrožnega, n«*go je t.>. Prosim te t'ajlej>še: Pusti me odtod!
—	Ha. to je peklo: Ali boš se-daj razumel, da živijo ti možje m žene, ki jim groziš s peklom
smrti, že v tem življenju kakor v peklu in to predno sploh izdihnejo s\ ojo dušo?
Duhoven je povesil glavo. Ni vedel od razburjenja, kam bi pogledal. Hudič se j" škodeželjno >mejal. — Da, gospodček ! Hočeš reči, da hoče biti ljudstvo goljufano. Dobro torej! --_ in ga je
>pu.stil. Duhoven je zgrabil svoj >lašč in odtekel, kakor so ga 110-nesle. Hudič je gledal za njim in se smejal.
Te povesti seru se domislil, ko »em poslušal pridisro jetniškega iuhovnika in napisal sem jo na ta rid. danes 11. grudna 1849.
Slovo gospodične Naste.
Nedin Sterad.
Ivan Ivano vie je bil človek in umetnik. V osmem letu njegovega »zakona mu je prinesel postrešcek pismo, ki se je končalo z besedami;
"Ako bi radi govorili z menoj, predno odidem, se lahko vidiva zvečer. Nasta."
Ivan Ivanovič je prejel že mnogo pisem z ženskim podpisom, ki so vplivala nanj po vrednosti pisave in papirja, toda pismo gospodične Naste je vplivalo nanj i:o podpisu, ki je bil zanj cilj novega, nepozabnega življenja.
Zvečer je bil točno na krajn sestanka. Razpoložen je bil kakor človek, ki pričakuje iznenadenja, čeprav ve, da ga ne more iznena-oiti nobena stvar, in še najmanj ženska. Ta negotovost v gotovosti je posledica samoprevare, ki jo doživi človek v pol za vest i, še predno jo vidi uresničeno v zavesti.
—	Ko bi govorili resnico, bi vam bil zelo hvaležen.
—	In če se motite:
—	Potem je vaša krivda! . . .
—	Lahko noč!
—	Za vas je torej vseeno. . .
—	Če mislite tako, potem. . . .
—	Kako naj mislim drugače?
—	Oprostite, toda res moram i-ti. Lahko noč in nasvidenje!
Kratek pozdrav in Ivan Ivanovič je odšel
Pozno v noč je odklepal s skriv rostnimi ključi Nastino dušo. — Odprl je skoraj vsa \ rata v tajne j prostore, toda našel ni v njih ni-| česar, kar bi jo moglo kompromitirati v njegovih očeh.
Kljub čudnemu izneriadenju se mu je zdelo vse tako samo po sebi umljivo, da ni uvidel niti upravičenosti dvoma, ki je sledil kakor črna senca njegovim mislim
Bazne vesti.
Predsednik Masaryk novemu a-meriškemu poslaniku.
Ob sprejemu novega ameriškega poslanika v Pragi Levisa Einsteina je rekel predsednik Ma-s.-rvk med drugim: Hočemo svobodo in demokracijo, hočemo mir v državi in s sosedi hočemo Evropo, ki bo organizirana na temeljili človečnosti, pravičnosti in dela.
___ Mala antanta in Grška.
Bukareški "Universul" piše o položaju na Balkanu ter se zavzema r.a tesno zvezo med Romunijo in Grško. List zagotavlja, da bi se s pristopom Grške k mali intanti zasigural tudi mir v ev-r "])skem ori.ientu.
Bolgarska za rusko deco.
iz Sofije poročajo, da je zunanje ministrstvo privolilo, da sme %; Bolgarsko okoli tristo ruskih trok z osobjem nekega carigraj-d.ega penzijenata.
Skupno nastopanje jugoslov. in nemških poslancev v ital. zbornici
Poslanec Sček in nemški poslanci Tinzl, Togenburg in Leuth Nicolussl so interpelirali pravosodno ministrstvo, ako bi ne bilo '•mestno, ela stopi kazenski zakonik in kazenski pravni reel v ve-/avo v novih pokrajinah šele po 1 aprilu 1922, kajti prevodi teli zakonov ne bodo dovršeni preel februarjem 1922 in bi bila doba Iveh mesecev prekratka za uveel-bo tako važnih zakonikov. Nada-\ie so vprašali, ali se zdi vladi primerno, da bi se določili za pregled prevodov jugoslovanski in •emški strokovnjaki?
A
Kako se gospodari v nemSkih bankah.
Veliko vznemirjenje je vzbudil v Nemčiji propad denarnega zavoda "PfaelzLsche Bank". Listr priobčujejo izvajanja ela postajajo nemške banke slabe, ker more mlad človek, kakor se je zgodilo pri imenovani banki, razpolagati poljubno s pr slovanjem in v fill-iaiki povzročiti propad zavoda. Mladi ravnateljski namestnik — Roenner, ki je star komaj trideset let je bil znan po vsej Bavarski vsled svojih špekulacij z devizami. Naposled se je zapletel v kupčije z nekimi švicarskimi tvrdjca-nii. in vsled upadanja marke ter neugodnih kupčijskih zvez je zapravil 340 milijonov, banka pa je razpolagala samo z dvesto milijoni.
Pozdravila sta se kot stara znan jea. Gospodična Nasta ga je ta-j ko j zelo prijazno opozorila, da jo ! čaka v kavarni teta in da se ji mudi. Ivan Ivanovič je molčal. Kd o in zaka j bi govoril, ko pa ni besede, ki bi označila neverjetnost resnice.
Sla sta proti kavarni. Pot je l ila kratka, temperatura pa zelo nizka. . .
—	Torej odpotujete zares?
—	Kakor sem vam pisala.
—	Kako da ste se tako naglo odločili ?
—	Sama n«' vem. . . Želim izvem. .
—	Pa vam bo dolg čas tam gori!
—	Pravijo, ela so lepi kraji. Tn mnogo zabave! Prijazni ljudje in družabno življenje.
—	Poznam te kraje. Poleti je krasno. . . Ljudje pa so čudni. . .
Tako in podobno je govoril I-\an Ivanovič, obenem pa mislil na vse kaj drugega. Izrazi: iz-prememba, zabava, prijazni ljudje, elružabno življenje so bili — zanj skrivnostni ključi, ki so odpirali močno zaklenjena vrata v tajne«prostore Nastine duše.
Ivan Ivanovič je ljubil gospodično Nasto. I11 kaj je ljubezen v umetnikovi duši, ne more vedeti n»hče„ ki ne čuti v sebi radosti in trpljenja vesoljnih sfer. Ko bi vedela ženska, ki jo ljubi umetnik, kaj je in kaj ni zanj, bi žrtvovala za to ljubezen ne — življenje, ampak smrt. . . .
—	In kako morete odpotovati kar tako ? Z zadovoljstvom in s smehom ?
—	Na cesti se vendar ne bom jokala!
—	Prav imate. Sem čuden človek. . . Sicer pa, dovolite mi vprašanje. kaj bi storili vi na mojem mestu ?
Gospodična Nasta je molčala.
Bližala sta se kavarni. Besede med njima so bile redke. . .
—	Torej se ne vidiva več?
—	Saj se tudi sedaj nisva. Kaj hočete? Vi ste poročeni. . . nima smisla. . .
Ivan Ivanovič ni reagiral. Če-mu? Saj je že davno vedela, da je tako. In povedal ji je, da noče usmiljenja. Tudi prijateljstva ne O ljubezni nista govorila nikdar. To dela mladina, zapeljive i i:i igralci na cdru. . .
—	Sicer pa tako ne bom za večno gori, je nadaljevala in se nasmejala, kakor je znala le ona.
—	Tako. . . tako. . .
—	Vi ste žalostni?
—: Žalosten? Nikakor! Vesel pač nisem.
Ivan Ivanovič ni lagal, pa tudi resnice ni govoriL V smislu njenega vprašanja res ni bil žalosten, toda žalost je bila v njegovi duši. Čutil jo je, kako je stiskala njegove misli in objemala njegove načrte. To ni bila žalost, k: muci srce, ampak žalost, ki spremlja razočarane duše.
Prevara v ljubezni sploh ni raz cčaranje. Vera v fiksno idejo in ljubezen do drugega spola sta bratska pojma, ki zanikata v bistvu obstoj resnice. Razočaranje je prevara v laskanju resnice, — prevara v ljubezni med moškim in žensko in pa le konstatacija izgubljene vere v fiksno idejo.
Gospodično Nasto je pričelo zebsti. Venomer je tožila, da je lahno oblečena, da ima kratke rokave itd.
—	Moram iti. Teta me pričakuje, . .
—	P adobic. Nisem mislil. . .
—	Vi itak vedno mislite slabo o meni! je poudarila in pOdala roko.
Družba in umetniki.
Dolga tisočletja so se potopila v valovju večnosti, ki v neprestani enakomernosti rodi iz svoje pene vsak trenotek kaj novega. — Nova spoznanja, nove ideje —start.' resnice, i^te pene \ vedno drugih oblikah. Podirajo* na eni. zidajoč na drugi strani. Tako so se rodile, tako ^o izginile kulture naše stare majke zemlje.
Iz neanderskega človeka preko indijske, egipčanske, grške dobe nastal je vsaj po večjem deu našega planeta nov rod. ki se smatra že nn večini človečanstva in spoznanja, ali pa se deloma šele probuja k samostojni življen-ski zavesti. Nam kot sodobnikom še ni določeno gledati naših dm v pravi luči. Počakati moramo, da elobimo potrebno distanco. — Knjiga, ki jo je napisal današnji rod s krvjo milijonov svojih najboljših, je za nas tajnost. Kdor jo bo nekdaj čital za nami. nas bo s pravico blagoslavljal ali pa proklinjal. Naše je delo. Mi vemo še to, da med rodovi, ki se borijo za prve vrste človečanstva, stoji tudi naš narod. Porušil je trdnjave svojih tlaeileev in si zida svoje lastne, svoboelne domove. 0, delo. vredno najboljših! Pazimo, da bo zgradba trdna in sposobna, upirati se težkim viharjem. ki ras čakajo v bližnji ali daljni bodočnosti. Postavimo io 11a zaneslji\e in zdrave temelje. Tu se nam ni ozirati na izvor izkušenj, nego na njih kakovost. — Iz morja stoletnih razvalin moramo izbrati ono kamenje, katero se je pokazalo v vseh kulturah kot edino zanesljivo, katero je vztrajalo, menjajoč morebiti svojo obliko, nikoli pa ne svojega bistva.
Ta dragocena poellaga sta v prvi vrsti znanost in umetnost, kateri pravilno gojeni. dobita sčasoma pra*v i narodni značaj. — Onedve sta ona prava zlata valuta, po kateri se ocenjuje celokupna vrednost kakega naroda. To dokazovati smatram za nepotrebno. Manj znano pa je — ali se je pri nas premalo upoštevalo — kako so vsi narodi čislali in cenili r» o vitel je teh dveh temeljev svoje kulture. Umetniki in učenjaki so bili vedno in so še danes ljubimci in ponos vsakega zavednega naroda. Ne manjka primerov v zgodovini, da so narodi tu in tam spoznali eno ali drugo svojih zvezd šele v trenotku. ko je za večno utrnila. Ali stoletja niso zacelila žalosti nad tem prepoznim spoznanjem, ker vsakdo ve, da nič ni tako plodnega in večnega, kakor so ideje, katere se bodo izražene v nas plodile in množile, izpopolnjevale, dokler ne nagne zadnji nosilec "nevidne krone" (umetniške) svoje glave v naročje hladne matere zemlje. Umetnost in znanost je ona zlata vez. ki veže vse narode vseh dob. Čim višjo kulturo pa je narod dosegel tembolj uvažuje in ceni nositelje umetnosti in znanosti in to s popolno pravico. Komu pač zahvali Italija svojo današnjo slavo? Kaj bi bil Pariz, kaj Monakovo, kaj Dunaj itd. brez umetnosti? Kruh brez kvasa — neokusna in r.eprebavna skorja. — Oni, umetniki, seveda ne brez ljubezni svojih prvih rojakov — od kronane glave do najskromnejšega inteli-genta — ravno ustvarjajo vse o-ro, kar ponot-.no občuduje ves — svet. Prav dobro vemo, kaj so bili naprimer umetnikom Medicej-či in sploh vse visokoumne in da-Iekovidne kronane glave, politični. kapitali&tični in fevdalni pr-
vaki. V Monakovem sploh ni bilo dvorne slavnosti, ne da bi bila nanjo pozvana v Številu dobrodošlih gostov četa učenjakov in umetnikov. Tudi se spominjamo Menzla in Wernerja v svitu ekcesarja — Viljema. Napisati bi se dala knjiga sličnih primerov. Izbranega e'rustva ali salona v kulturnem svetu brez teh značilnih osebnosti, tvorečih vedno prvo privlačno Rilo — zunaj Slovenije"— sploh misliti ne moremo.
Kako se slave povsod drugod c-tvoritve razstav in druge umetnostne prireditve, nam je pač — znano. Vse je na nogah, kar šteje k inteligenci. Časopisje se trga za prvenstvo — po salonih j| vse živo. Umetniki so drugod lah-ko zadovoljni ne samo z moralnim marveč tudi z materijalnim uspehom, ki jih spodbuja do novih naporov in jim omogocuje novo us-pt-šno delo do skrajne izpopolnitve.
In pri nas ? Ali bi ne bil že čas. da bi se tudi naše društvo zbudilo iz topega mrtvila in bi poseglo po trajnejših užitkih? Morebiti bi tudi našim salonom pristojale glave, ki jih <Jo vol j štejr četa naših umetnikov in učenjakov. Ali ne bi večinoma suhoparni strankarski ali banalni, vražje po valutnem in živalskem ter konfekcijskem trgu dišeči razgovori naših krasotic in društvenih levov, pri dobili na svoji vsebini in obliki Ker stoji umetnik izven strank, ni izključeno, da bi se- pri tem tudi v strankarskih plankah oelprle kake špranje in bi se dalo nazatl-rje s sosedom priti do pametnega in mirnega dela? Ali bi nam škodilo, če bi naša inteligenca 11a ta način bila primorana, baviti se z vprašanji lepe umetnosli malo več kakor to dela danes? Ali bi ne bilo lepo tudi za nas Slovence, če bi tudi kelo drugi, ki do danes še ni vpisan v seznamek običajnih po-setnikov Jakopičevih izložb, pri-š«-' k otvoritvi naših razstav? — Gotovo bi pridobili pri tem vsi u-metniki in občinstvo. Izmenjavala bi se bogastva duš in počasi bi marsikdo morebiti vendar prišel do spoznanja, da je tudi umetnost dobra valuta. Ali se niste že dovolj razjokali nad grobovi umetnikov? Vi, ki kopičite narodni i-metek. ki zidate palače, pozabljate popolnoma, da je narodni ime-tek — in to najlepši — tudi umet nost.
ADVEETISEMKJTTB.
<30
Washington
je sedež Patentnega Frada Združenih držav in nas največji slovenski urad, se nahaja samo v Wasliin^tonu blizu Patentnega Urada. Na ta način nam .ie osebno mo-eoče urediti vase patentne zadeve najbolj točno — najbolj' pošteno — najbolj poceni in] najboljše.
Ime A. M. WILSON Je znano] Te 30 let.
PISIte Se danes sa na So slovenski brezplačno knjižico slede | iznajdb in patentov.
A. M. WILSON, Inc.
So-c<t»r» to tfc« Lte A. M. Wilson
PATENTS
320 Victor Bldg., WASHINGTON. D. C.
PROŠNJA.
Rojaki, kateri znate /.ji ui^oelei proslor odpreti popra vi jalnieo ii šolo za poučevati popravljani av lomobiie. nnisibr. v Oi.io, Indian: Mie-higanu ali Pennsvlvaniji., d« aii te> blagovolite naznaniti. --t?* *rge Sehallz, 41-~> Kuelid Ave. A kron. Ohio.
;; ufD:«E. žeijS^A IN naj
raznovrstnejSa
1 Pišite po bvezpbrinl cenik.
:: domaČa zdravila
^katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno y zalogi.
MATH. PEZDIR
J P. O. Box 172, City Hall Station New York City
PBODA SE
malo posestvo na Vrhniki št. 143.
Poelrobnofiti se izve pri: M. Mlinar. 1380 East 52. St., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO Bridgeville, Pa.
X a/nanjamo vsem bližnjim društvom, da društvo N'uva Domovina štev. 20"> SNPJ. v Brieigeville ;priredi veliko veselico (piknik) 30. maja 1922 (Decoration Day), j7'a veliki piknik je namenjen za v korist Slovenskega Narodnega Doma v linielgeville, katerega si društvo namerava postavit L P<2« fdrobnov.ti o veselici poročamo .pra-vi-časno v 1 is t ill. Zatorej prosimo ■'isa bli/nra društva, da ne prirejajo vefelie na zgoraj omenjeni diin.	Društveni odbor.
NAZNANILO.
New York, N. Y.
Slovensko samostojno bolniško i podporno društvo v New Yorku priredi v soboto dne 21. januarja
VESELICO v proslavo svojega desetletnega r Ostanka v Srbskem Domu. 443 \Y-*st 22. Street, New York.
Veselični odbor je vse potrebno ukrenil, da bo vsakdo, našel dovolj zabave in razvedrila. Igrala bo naša Slovenska godba. Vstopnina stane le za osebo. Pričetek ob S. uri zvečer.
Rojaki in rojakinje v Greater New Yorku in okolici, ne pozabite priti 11a ta večer, da se poveselite prav podomače meel svojimi.
Na veselo svidenje dne 21. januarja v Srbskem Domu!
Veselični odbor. 1	(3x 12,17,19—1)
POZOR!
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ki potujejo skozi New York.
Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreženi.
čiste sobe z eno ali dvema posteljizna. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene.
AUGUST BACH. 63 Greenwich St., New York
Jadranska Banka in naši
izseljenci.
IZZA konca vojne in obnovitve zveas med Jugoslavijo in Ameriko se je z vsakim dnem pojavljala potreba direktne zveze med našimi izseljenci ter poštenim, solidnim in obsežnim denarnim zavodom v Jugoslaviji.
Jadranska Banka je zadostila tej potrebi s tem, da je stopila v direktno zvezo s
Frank Sakser State Bank1
v New Yorku.
Nadalje je uspešno organizirala poseben oddelek, ki je izključno v zvezi z našimi izseljenci ter ameriškimi denarnimi zavodi po vseh Združenih državah.
Naloga tega odelka je, da se našim izseljencem olajša zvezo z njihovimi rodbinami in prijatelji v Jugoslaviji ter družinam in prijateljem naših izseljencev doma s svojci po svetu.
Jadranska Banka je vedno pripravljena iti vam na roko ter bo izvršila vse stavljene ji posle, spadajoče v njeno podoročje.
Jadranska Banka izvršuje vse bančne posle, pošilja denar na vse kraje sveta. Ko pošiljate denar ▼ domovino, recite vsledtega vašemu bankirju, naj vam napravi ček na podružnico Jadranske banke v mestu, ki je vašemu najbližje.
Jadranska banka Ima svoje poslovnice v Beogradu, Celju, Cavcatu, Dubrovniku. Er-cegnovem, Jelši, Korčuli, Kotom, Kranju, LjuBljani, Mariboru, Metkoviču, Sarajevu, Splita, Sibeniku, Zagrebu, Trstu, Zadru, Opatiji, Wien in v New Yorku: Frank Sakser State Bank, 82 Cortianit Street, New York City.
Jadranska Banka sprejema vloge na hranilne knjižice in vsled tega bi bilo sedaj, ko so tako visoki tečaji ca ameriški denar, priporočljivo, odpreti hranilne vloge.
Jadranska Banka sprejema hranilne vloge v dolarjih ter jih izplačuje na zahtevo v efektivnih dolarjih.
Dopisovanju posvečamo posebno pazljivost in vsledtega pišite za vse informacije na-naravnost na	"»---■rik*^_____
JADRANSKA BANKA
Ameriški oddelek.
: : Jugoslavija.
Ljubljanja

Požigalec.
FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAN.
s__
Spisal Emile GaboriaiL
Zf "Glai Naroda" prevel O. P.
15
(Nadaljevanje.)
BLAS KAX&&X. m JB. T55f
rospod Me-
V navadijih okoliščinah bi gospod Sen?*al ne izročil svojega slavnega konja tujou /.a noben«; stvar na svetu. Tega konja je smatral za naboljšecra konja v eeli provinci. Očividno pa jc- bil strašno zmeden in le r. na j.e.'jim naporom se je delal dostojanstvenim in mirnim.
Da! je znamenje m voz so privedli pred skupino. Ko pa je vprašal, kdo hoče voziti i i stopil nikdo naprej vsi ti dobri ljudje, ki so bili eel o noč na mestu požari-., so hoteli iti domov, kjer jih je-čakala živina. Ko je mladi Kibot vide! druge obotavljati se, je rekel:
—	.laz hočem pe*.ati gospoda sodnika.
Prijel je za bi*' ::: vaj« ti, srde! na kozla, dočim so sedli sodnik, okrajni pravdnik in pisar v voz.
—	Pazite na mo.;e«ra konja, je prosil gos:.od Sem-sal. katerega j»- v tem zadnjem tr< .mtku prevzela skrb za svojo žival.
—	Nič se ne bojt ■ gospod. — je odvrnil mladi mcž. ko je pognal konja. — le bi prehudo udaril, me bo opozoril šine*.
Ta Mešinet. pisni sodnika, je predstavljal >koro >ilo v .Sovter. Tamošnje največje osebe so se ir.u klanjale te/ se poteza le za njegovo naklonjenost. Njegove ofieijelne dolžnosti so bile zelo skromnega značaja ter si too plačane. Znal pa je povečati svoje dohodke z vsakovrstnimi drugimi opravili, ki niso prav nič brigala sodnijo. S tem je v veliki meri povečal takt svojo važnost v občini kot svoje dohodke.
Ker je bil zijo spremen litorraf, je tiskal vse vizitnice, katere so ljudje naročevaii v ».davni tiskarni v 8ovtre, kjer so tudi tiskali list "»odvisni". Ker je bil d< bei ačunar in knjigovodja, je vodil knjige ter sesta\'jat bilance par najbolj odličnih trgovcev v tr-gu. Nek uteri kmetje, ki so se radi tožarili ter prepirali med seboj, so prihajali k njemu p) strokovnjaško mnenje. Sestavljal jim je .u-di vsako vi stne listim Skozi več let je bil vodja godbe požarne brambe ter upravitelj Orfeona. liil je poročevalec gotovih pariških družb ter ni imel vsled tega le prost vstop v gledišč.', temveč tudi v svete prostore za kulisami. Kom eno pa je bil vedno pripravljen dajati pouk v risanju pisem, lekcije v francoskem jeziku ali lekcije za flavto ali trobento v \ amaterje.
Ti raznoliki tale.il; so mu nakopali sovraš.vo vseh drugih učiteljev ter javnih služabnikov, prav posebno pa sovraštvo županovega pisarja ter uradnikov banke ier večjih podjetij v Sovter. Vse te svoje sovražnike pa je počasi premagal zgo^j radi svojih večjih zmožnosti. Vsled tevrn so se tudi ti njegovi prejšni sovražniki navzeli splošnega običaja in kadar sc je pripetilo kaj posebnega, je rekel d i Tig drugemu
—	Pojdi in vprašaj MeSincta za svet.
On sam pa je p.jd krinko dobrodušne narave skrival ambicijo, ki jra je razjedala. Hotel je poslati bogat ter se dvigniti v svetu. Mešinet je bil diplomat, ki je delal na tajnem, a prav tako premeteno kot recimo Talleyrand. Posrečilo se mu je že napraviti iz sebe veliko osebo v Sovter. Mesto je bilo polno njega. Ničesr se ni storilo brez njega. Kljub temu pa ni imel niti enega sovražnika.
Dejstvo je namreč, tla so se « a ljudje bali, da so se bali njegovega strašnega jezika. Ne, da bi keclaj komu škodoval, kajti za kaj takega je bil preveč pameten. I.judje pa so poznali škodo, katero bi lahko napravil. <e bi hotel, kajli bil je mojster vsake važnejše tajnosti v Sovter in najboljše informirani človek v mestu, kar se tiče majhnih spletk privatnih grehov ali temnih peg na preteklosti.
Vse to mu je dajalo povsem izredno stališče. Ker ni bil ože-njen, je živel s svojima dvema sestrama, ki sta bili najboljši šivilji v mestu in poleg teg.i veliki tereijaiki ter članici vseh veiskih orga nizaeij. S pomočjo ovojih sestra je izvedel za vse, kar se je godilo v družbi ter je lahko primerjal tekoče govor«? s-tem, kar se je do ;»odilo na sodišču a!i kar je iz\edei v uredništvu lista. Na ta način je lahko rekel samozavestno:
—	Kako bi mogla kaka stvui uiti meni. ko imam vendar na razpolago cerkve, časopisje, sodni.r in gledišče, da me ohianijo infor m i ranega
Tak človek bi sinatral samega sebe onečaščenim, Če ti ne vedel ta vsako jn>semezn< v privatnih zadevah cospoda de Boaskoran. Ko so se torej peljali naprej po izvrstni cesti, v svežem spomladan-, skein jutru, -e ni obo'avljal pojasniti svojima tovarišema "slučaj" obdolžnega plemenit
Gospod de Boaskoran, imenovan Zak od svojih prijateljev, je bil le redkokedaj na svojem posestvu in še takrat je ostal tam le en mesec ali približno tako. Živel je v Parizu, kjer je imela njegova družina udobno hišo na Vseučil šl;i cesti. Njegovi starišl so bili še živi. —
Njegov oče, marki de Boaskoran, lastnik velikega posestva ter poslanec pod kraljem Louis Filipom, zastopirk leta 1848, se je umaknil iz javnega življenja, ko je bilo ustanovljeno drugo česa rtvo ter porabil od otiega časa naprej ves svoj denar in vse svoje cneržije za nabiranje redkih starih knjig in prav posebno dragocenega porcelana, o ka °rem je napisal monografijo.
Njegova mati, rojena Chalrsse. je uživala sloves, da je bila ena najlepših in i-ajbol i nadarjenih dam na dvoru meščanskega kralja. Ob gotovi dobi njeiu-va življenja pa se jo je lotilo obrekovanje. Krog leta 1843 ali JS o se je glasiio, da je imela značilno afero z nekim mladim in nadarjenim ouvelnikom. ki je postal od ouega časa naprej ed'*n najbolj resnih in proslavljenih sodnikov. Ko je po Majala stara, se je matkiza bolj in bolj posvečala politiki, prav kot postanejo druge žensl •• vedno bnlj :n bolj poborne. Docim se je njen mož postavljal, da ni preči tal ni; i enega lista v desetih letih, je na-pravial ona iz svojega salona r.cke \rste parlamentarno središče, ki je imelo gotov upliv na politične iradeve.
Oprav so bili >tiriši Žuk •» de Boaskoran še živi, jc imel slednji vendar svoje lastno izdatno premoženje, ki mu je neslo pet ali š<»t tisoč tolarjev t<a leto. To premoženje, ki jc obstajalo iz gradu Boaskoran, ram. tn.i ;n gozdov, je podedoval po enem svojih stricev, na.starejiem bratu svojega četa, ki je umrl kot udovec in brez otrok leta 1868. Žak jc bil ob onem času star nekako šest in dvajset let. temne polti visok, močan in dobro zrastel, a ne preveč lep možki. Imel pa je odkritosrčen in inteligenten obraz, ki je v prvem trenutku pridobil vsr kega zase.
Njegov značaj j« bil manj dobro znan v Sovter kot pa njegova ose t a Oni, ki so meli kaj opravka z njim, so ga opisovali kot £ai>tnepa in odkritega človeka. Njegovi tovariši pa so govorili o
njem kot o veselem mladiču, ki se rad zabava ter je vedno dobre volje. Ob času pruske invazije je hii imenovan kapitanom ene izmed kompanij prostovoljcev v okraja. Fovedel je svoje ljudi hrabro v ogenj ter se sam na bojnem polju tako dobro obnašal, da ga je general Chanzy odliko\al s križem Častne legije, ko je bil ranjen.
—	In tak človek naj bi izvršil ta zločin v Valpinsonu? — je rekel Dobižon proti sodniku — Nt!, to je nemogoče. Brez dvoma bo hitro razpršil na vse Štiri vetrove vse sumnje.
—	In to bo lahko storil takoj, — je rekel mladi Riboi, — kajti na mestu smo
V številnih provaicah Francije se daje ime "chateau" (šato = grad) skoro vsaki majhni lijši na deželi, ki ima petelina na svoji strmi strehi. Boaskoran pa je bi! resničen grad. Bil je zgrajen proti koncu sedemnajstega stoletja, zelo slabem okusu, a masivno, kot kaka trdnjava. Poiož:-J gradu j*i bil sijajen. Obdan ie bil od vseh strani od gozdov. Ob vznožju vrta, ki je počasi padal, je tekla majhna reka, koje vodovje je veselo žuborelo.
(Dalje prihodnjič.)
ADVBtTraamrB.
Zastopniki "6las Narodi"
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplujejo ix Few Yorka.
Knjige!
COCCNE KNJIGA
Acgleško-slovenski slovar —
Dr. Kera .... $5.00
Slovenske angleški siovar ____ Lat
Slovec^ko-angleška slovnica .... L50
>wnsiii itofeb ............... *S5
Nemško -uir^kT tohnrj ...____ .€*
O lepem vedenju .............. .50
Movcnak«-DeB£ki aioiar —
< Janežl« Karto! >.	CM
Angto£člna bres ofttetja ........ M
Cirilica. Kavočilo n »tenje »a
pisanjo erbsl^Jne v mrll'd ... J* JMIetou. 8plsal An lot. B /egU« M boopodlnstvo — fm»J. Prmk-tiSua knjiga za i*a5e gospe 11-
njei'Ti-do rezana.) ..........
Praktični račuu*> ............ M
Knjiga • letma relcuja Citem,
I Trdo vezano) ..............J.fO
Mladeničem, Ai»L 3. JegllC
X«	«60
II« 'V€Z8k «4jSl
Nawel* u iflto b* dana Koristna
knjiga za vsako hlSo ........1M
Pravila as olika. Dr. J. Dostojen Jf5 Varčna kuhr.riea, aa slabe in dobre Case ......................LN
RAZNE POVESTI IN ROMANI.
L'dova Leruž, detektivski roman 1.00 Woo. Jvriii, 4. sv.: C.et ui sad.
Hči mestnega sounika itd. .. ,75 M JariK, 6. it: Sosedffr rin. Sin
kmetskeg* cesarja itd. ........ JO
Jos. JaržU, S. sv.: Dnkcar Zober, roman. — Tugoraer, trsgeuija .TJ
Dve sliki — Kea-ei Md%o...... M
Hudo breodna. NI ve« zlato, kar se se
Patria, povest ta irske Juuin ao-b® ••••••••
"od svobodnim tolneem, sgodovln-
ska povest, 1. zr.............. L2S
od svobodnias solncem, zgodovinska povest, 2. sv.............LSi
Povesti slovenskemu IJidatn v '
poduk in zabcfo, Ka>n ...... J8
Somariea, povest .............. JS§
Si sto s Šesto, povest is Abrteev J» alike I* povesti, K saver Msfiko Jif. tirnimi naj be, — Naš vsakta*
kruh ......1................. M
Veselo povesti: Za moiem, — V pusti v je Ha. — Pravda med
bratoc&a ..................... JS
rojnlasir aH posanstv% m krvi,
povest ....................... J91
eter Zgaga .................. JI
Doli s oroijeas	Jf
Knjige drnfbe Sv. Mohorja
Duhovni boj (SjH str.) ...... M
Mesija (1. sv.) .............. Jtt
Mesija (2. sv.) .............. J*
Cgodovina slov. naroda (K. sv.) JI fgodovlna slov. raroda f«. sv.) M Mlsdlm srcem (2. *v.)
0nlsal K. Meško Ji •Ujiga za Ubial^De ijni,
Spisal I. Cankar..............1.18
>t ted^Mr v zrakoplova________' 2.W
UMrika It Amertkutl..........U
Knjige!
7. it : Prihajat. Zanimiva po- I
0. sv.: Brenrelj: Kako	sem se
jaz likal. L zvezek	Ltt
10.	sv.: Brem-elj: Kako	sen se jas likal, 2. zvezek	1.0»
11.	zv. - Br^nieli: Kako	seos se jas likal. 3. zvezek	lk
H i,?.: SreiiCeJj: ljubljanske sliko. <P«y<ot>e Ijubljau&kega me-
) onoooaaa****** o
3tL sv.: P. Co lom p : Juan MDseria. PorUf is Španskem življenja .71
16.	zv. Ne v Aoerfla. Po resnffinlb dogočbaK. .....................II
ČPILMANtVE POVESTI.
2 ar.: Mans, knSanskt deCek ia Libaaoan .................... JI
3.	sv.: Marijina stroka, pr.veat Ia kavkaXkib gora .............. Jft
4.	sv.: Praški Jodek, povest, EL
••••	•»• o«o o m • o o o Jtf
^ sv. :Tkl indijske povesti...... JU
9. sv.: Kraljičin muk. Zgodovinska pove* iž Japonskega .... JI
10.	zv. :Zvo»«i sin, povest ia v V de Akbarja Velikega ............ JU
11.	sv.: RdeCa in bela vrtnica, po-
VCfl^ • O • O - o O O^P,« « * O O • O O • • • • • O O O •
12.	rv.: Korejska Vata. črtica is misiJonov t Koreji............ Ji
13.	zv.: EsJ ki staiaga, povest is AHI&LA
11 sv.: Prisega hemAegs gfa-varjx po/est is zgodovine ka-
13. zv.: AngelJ scdEaJev — FrasU-sk^ povest .................. JI
W. sv.: Zlatokopt, povest ...... JI
17.	o*.: Prr!< ssrd fwfijanH all voinjte v Nikaragno .......... J«
18.	zv.: Preganjanje hOJkdi ati-slJonar>v ................... M
0. zv.: aCada meram** povest J«
SPISI ?A MLADIKO.
Bob sa	pesrrlce...... M
Dedek Je pnvfl, p7mvljlcs ...... M
'fOLITVSNIKl
Skrbi za Ak:
v usnja veaano ..............Ul
v plr*no Tesano ............ M
Rajska glasovi:
v platno vezano ..............	J*
v kost vezano ..........................U3v
v nsnje vezano ..............	Ul
ZEMUEV2DL
ZdrnicAlh #ri«v ................ Jft
iiemljevtd ftlerenlje .......... JI
Zeuljevtf Evropo .............. M
Velika atcuka ifi ..........tBf
Suu>U«Tiči: h«e i ur k. fillmoio. Colorado, Kansaa, Motana, Min— šota, Wyoming la Alaska —
TSKkl po JtA
Pennslyvania................. J4
West Vlrginlja .............. .41
RAZGLEDNICE : Zabavne, različne, dacat	Jt
NcwyorSke, rczUCne, ducat, JI PaiMMsm Mesta New lak,
28 slik	JI
Panorama mast* Celje, 21 pal-
dolgo ................ SBa
latest so pooMsW—l poMcatl Imi
olno aa dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik lada potrdilo aa svoto^ icatero Je prejel in jih rojite pripo
Naročnina si "Glas Naroda" Jo: tm celo leto 90.00; sa pol lota fROO; «a itiri mesece 92.00; sa kM Ista
tua
San Fvwflseo, OsLl
Jacob Lorla Oeavsr* <Ma.s	-
Frank tkraboC '*ueUsb Osla.:
Peter Culls, John Gonn. huH Janesb In A. Kocksvar. «tMa, OsAa.:
LM*S OosteCa. iiunut. Osla.:
Math. ndlsnspslln hit Alois Budwiau 'Vntoa. imi.-.
Laabei/ Bolskar. vereras OL
. J. verbtč. «8S Aurora Arena. Weago, OL:
Joseph Bostlfc Jcmfit Blisk te Tonepb B»>fll
m
Frank BacAieh, Frank tsibl ta Jofcn Za ?etal pfasceirtak. UL:
Frank Angustla La Salle. ISL
Matija ZIoUKO k'ortfc Chicago, DL:
Anton Kobal in Math. OgrCs Month Chicago, DL;
Frank Cens HprlngfleM. DL:
Matija BarborMI Waokegnn, UL:
Frank Petkorlek Franklin, Kana, ki okeUeo:
Frank Deskovla. Frontenae, Kansas:
Bok Finn. Blago, Kansas:
Mike PenciL Kitzmiller, Mi:
Frank Vodopivea
Frank Govts.
Catuaset, Mick.:
M. F. Kobe In Pavel BshaHa Eveletk, Mbu.:
Loots Govba Gilbert, MImm.: L. VeseL nibbing, MkCL.1 Ivan Povia. Virginia, Hkat	•
Frank HrovaCsk
«7. Minn.:
Frank Gorfls In Joosph 9. FhW
% Loots, Mow:
Mike Gr&brlan. Esst Helena, Um*.:
Frank HreUo. Great Falls. MibIsiisI Math. UrilL
Skin, Msatana:
Gregor Zobssi Gowaoda, N. Li Kari Sternlla. tittle Falls, N. Y.1
Frank Masla, larbeitoii. Okla:
A. Okolish, F. Bojo In Albin Poljanec. CslHnwssd, OUo:
Math. Slapnlk. Cleveland Okla:
Frank Sakaer, CbmAm Fsillspn in Jakob lliisnlb Oorsiu, OUo:
Louls Balast I. Kokb trn m
NOes, Okie:
Frank Koforlak Toongstown. OUa: Anton Kikslj. Oregon Cty, Oregon I
M. Justin. Abridge, Ph.: Frank JakSk
Loots Hribar.'
WrsugMw. Pa.:
Bwdbf^Ta
OsMunuck. rTT'
Ivan Pajk ta Vld IovijM. Clarldge. Pn.:
Anbw Jeste la Asks Bsns Hov.
mkra:
ftnsl Ctty, flaT"111
Mat. KiriB. ftmB, Pa:
Jerry Okorm.
F—wlnL Wm.t
ValenUbs PetornsL Qrsensbnrg. fk:
Frank NdvuB. Insla, Pk:
lflko FavM. IIISBIIMS. fW: Joha Poleno.
Pn.: _
«aMr, Pa: _
Coon Km. Pkt
Ftank Malik k M lkM>
fttsbesgk. Fas
U. Jakoblcb, S. Tilki. fins kick m L MlgltW,
t^ika rat tsnflns. fki
ORDUNA	>1	Jan.	— Hamburg	ARABIC ZEELANO	4	marca	— Gsr.oa
SAXON IA	>1	Jsn.	— Hamburg		4	marca —Cherbourg	
ARABIC	tl	Jan.	— Genoa	LA LORRAINE	4	marca	— HSvro
KROONLANO	tl	Jsn. — Cherbourg		PR. MATOIKA	4	marca	— Bremen
NOORDAM	CI	ian.	— Boulogne	SAXONIA	7	marca	— Bremen
PRES. WII_aON	as	Ian.	— Trat	ARABIC	8	marca	— Genoa.
-A LORRAINE	ss	Jan.	— Have	LA SAVOIE	11	mares	— H^vre
CARONIA	28	Jan,	— Reka	FINLAND	11	marca	— Cherbour
ZEELAMD	C8	Jan. — Cherbourg		RYNOAM	11	marca	— Boulogne
LA TOURAINE	4	febr.	— Havre	OLYMPIC	11	marca -	— Cherbourg
AMERICA	4	febr.	— Bremen	AMERICA	11	marca	— (Slemen
ORBITA	17	febr	— Hamburg	PAP.iS	15	rrarca	— Havre
RYNDAM	4	febr.	— Boulogne	HANOVER	15	marca	— Bremen
AQUITANIA	7	febr.	— Cherbourg	OROPESA	17	marca	— Hamburg
FINLAND	11	febr.	— Cherbourg	FINLAND	18	mirca	- Cherbourg
L.A SAVOIE	11	feb.	— Havre	POTOMAC	18	marca	— Bremen
CARMAN IA	11	febr.	— Reka	AQUITANIA	21	marca — Cherbourg	
POTOMAC	11	febr.	— Bremen	FRANCE	23	marca	— Havre
FRANCE	16	febr.	— Havre	N. AMSTERDAM	25	m zrc\	— Boulogne
ADRIATIC	18	febr.	— Genoa	HOMERIC	25	m.rra — Cherbourg	
OLYMPIC	18	febr.	— Cherbourg	YORK	29	marca	— Biemcn
N. AMSTERDAM	18	febr.	— Boulogne	ORBITA	31	marca	— Hamburg
PARIS	21	febr.	— Havre	OLYMPIC	1	aprila -	— Cherbourg
ARGENTINA	21	febr.	— Trst	KROONLAND	1	aprila -	— Cherbourg
AQUITANIA	23	febr.	— Cherbourg	LA LORRAINE	1	aprila	— Hav.e
MONGOLIA	23	febr.	— Hamburg	MAURITANIA	2	aprila — Cherbourg	
■ KROOf.'LAND	25	febr	— Boulogne	PARIS	5	aprila	— Havre
HUDSON	25	febr.	— Bremen	SEYDLITZ	12	aprl'a	— Sremen
MINNEKAHDA	26	febr.	— H am bur«	FRANCE	1i	aprila	— H a vre
NOORDAM	25	febr.	— Cherbourr	ORDUNA	14	aprila	— Hamburg
SEYDLITZ	1	marca — Br»men		MAURETANIA		aprila -	— Cherbour1
HOMERIC	1	marca	— Cherbourc	OROPESA	28	aprila	— Hamburg
ORDUNA	3	marca — Hamburg					
ADVERTISEMENTS.
JUDSKA KNJIŽICA — POVESTI. L iv Znanenjs tttrlk. Povest dp
tekttia Sherlock Holmes .... J#t
2.	zv. Darovana Zgodovinska po-povest j dobe taovaaskik spoo-t<aov. ........................ J9
3.	zv.: Jvml Zmagoval, povest.
— Med Plazovi, tirolska povest. M t sv. Mala tfvljeaje, povest .... J9 x sv.: fndnja kmeSkn vojska
zgodovinska povest .......... JS
«. sv. Goedarjov sin — HnStfar.
OOSULiCH ČRTA
Direktno potovanje v DUBROVNIK (Gravosa), TRST.
PRESIDENT WILSON 24. januarja 1922.
Cene za Trst In Reko so: Pres. Wilson $102.50 In |5. davka
h)tom listkov iscUmlb aa m kit
je t Jucoalavlli Ia on.il; Raaknine ugodnosti crvcea. Iri
gegtL In tretjes* .aareda. Potniki tretjima rureds dobtw> br«zpl&eno tiso.
PHELPS BROTHERS & Co.
Passenger Department 2 West Street	New York
H A M BURG
naravnost do Cd&naka in Varšave
z novimi parnlKl ORDUNA 21 jan —3 mar. —14 apr.
ORBIT<\ 17 feb. — 31 man--12 maja
OROPESA 17 mar. — 28 apr. —9 Jun. Zaprte kabin«, za. ženske in otrok*.
THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO.
26 Broadway	New Yerk
117 W. Washington Street, Chicago bJf lokalni iHttmftK' agenti
Josip Rems
JAVNI NOTAR
2327 Putnam Ave.,
Ridgewood, L. L, N. Y. Poreat Ave Station
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRALSKE BANKE
in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA •
Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša. Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Marluor, Metkovič, Sarajevo, Split, ^albenlk Zagreb.
ITALIJA	NEMŠKA AVSTRUA
Trat. Opatija, Zadar.	Dunaj.
IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplačila v Jugoslaviji. Italiji,, in Nemški Avstriji ter izdajamo čeke v kro&ah, lirah in d tiar jih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah.
PRODAJAMO parobrodne in železniške vozne listke na vse kraje in za vse črte. (Vidi zgoraj kretanje pamikov.) Kadar ste na pota v staro domovino in se nahajate v New Yorku, se Vam bo iz plačalo, ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri nas ali ste ga morda kupiti drugje.
Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni poboji,
Id bodo velike koristi za vso one, ki se ie aR m bodo posluževali
nase franke.
Frank Sakser State Bank
BREZPLAČNA POJASNILA
Na tisoče rojakov se obrača ,na mene rsako leto za razne informacije. Vsakemu dam pojasnila zastonj. Izdelujem tudi KUPNE POGODBE, POOBLASTILA, OBVEZNICE in DOLŽNA PISMA.
POBOTNICE, OPOROKE In razne druge notarske dokumente. Moja dolgoletna praksa jamči vsakemu dobro delo. Pišite ali pridite osebno.
Anton Zb&šnik SLOVENSKI JAVNI NOTAR Corner 48th and Butler Sts.t Telefon; Fisk 2085 Pittsburgh, Pa. 1
Z ZADNJO rOSlLJATVIJO SMO DOBILI NASLED
NJE KNJIGE:	_
Stric Tomova Koča..........................JM
Sv. Notburga ...................J9
Pravljico sa Mladino, 8. KoSutnik	M
Elizabeta .........................-35
Gozd«Smik, <2 zvezka) ..........LM
Cvetina Bor ograj ska ......................M
Dostojno vedeiije .................JS%
Pravljice H. Majar..........................JM
Godčevskl Katekizem ......................J»
Beoeška Vedeievalka...................35
Materina- žrtev ................................M
AA	jfo
P^S^SlCC •••ooooooooooooooooa	«45
Svetna noč .........................................25
vJiganova osveta ..........
Naročilom J4 prUsiitl fair, bodisi r gotovini, money order all psites namke po i ali 2 eemca. 6o pomoto gt^ovino, rekomandirajte pissso, So naročajte knjig, katerih ■! r » | rftaL^ Knjigo hHUmi mitrtas
Slcvenic Publishing Go 82 Cortlainl) St., New York
DR LORENZ
644 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
EDINI SLOVENSKO OOVOAEŽI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MC&KIH BOLEZNI. MoJa stroka Je zdravljenje akutnih In kroničnih botcznl. Jaz sam ie zdravim nad 23 let ter Imam skuinje v vseh boleznih In ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti In apoznatl va*o bolezen, da vas ozdravim In vrnem moč In zdravje. Skozi 23 let um pridobil posebno skuinjo pri ozdravljenju moških boiezr.l. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da ,vaa popolnoma ozdravim. Ne odlaiajte, ampak pridite člmpr*je.	popolnoma ozdrs-
Jaz ozdravim zaatrupljeno kri, masutje In lise po telesu, botenl v grlu Iz-!a!'.b0Lei'ne. k®»t*h.t«erane;oslaberort.i.v«ne In bvlezni v mehu. ju ledleah.jetrah, telodcu, rmenlco revmatlzem, katar; zlatu ŽHe, n.duha Itd. »	* ^ ^ petek q- dopoldne do 6. popoldne;
LSh M Jf i" T. ^ °d.8" dopo!ane do * večer; v nedeljah ln praznikih od 10. dopoldne do 2, popoldne.
POZIV!
MARTIN KREINZ iz Milwaukee, Wis., naj nam. pošlje svoj pravilni naslov ter poroča, za kaj je oni znesek, ki ga je poslal na Slovenie Publishing Company. T'pravniStvo .Glas Naroda, Cortlandt St., N^v York, N. Y. (19-20—1)
SI PVENSKA BANKA
v	*
Zakrajsek & Ceš&rek
70 — Sth AVE., NEW YORK, N.V (med 16. In U. cesto)
poillja denar v Jugoslavijo, Italijo Itd; — prodaja vozno listka za vac važnejie črte; — Izvriuje nota rt ka posle, ki so v zvezi a starim kraj#*n.
— Ceno vodno med oajn&jtmf. — Telefon W&tklna 7B»

hum, Pa
Anton Htm rvtle CM, Pa. t
Prank Achttko*. iVssl Newton, Pa.i Joospfc Jona <VUtc Valkr. Pl^i
Tvrtf Pro via	*
WIBnfc, Pa.: « J. l^sto* aoTI
O. J. Po renta. Hoketon, W. Ta. t	_
Frank Kodu.
Dmbms, W. Va.:	__
Primo« Modle. flhrakoM, Wis s Joseph lViaQL
Mim Vk:
John atamufol ta H. BvotBn. Wsst ŠJBa, Wis.	§
Frank Skok In Ant nowMi.
SOJm, MABOOAJTE SE KA "GLAS ViSODA". MAŠ
vsflji novmc Diivin v mm. vntivu
i _