88. št« 3- Isto
Poštnina pavšali*.:sna. Posamezne štaviike 1 Din*
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 15 D. Letno 130 D.
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglasi: cnostolpnn mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust
UGOSLAU.
V LJubSjanf, v soboto 15. aprila 1922.
C1o;
knii
'foni,
'ica
a v
Uredništvo:
VVolfova ulica l/l. Telefon 360. Uprava: f ' * Telefon 44.
fr*nko. -
i ne vračajo.
, .	priložiti znamk«
blJatia. ldS°vor.
aaBBg——
GENOVSKA KONFERENCA.
Raz©roIiSveno vprašani©.
BURNA SEJA FRANCOSKEGA MINISTRSKEGA SVETA. — POSVETOVANJE MALE ANTANTE.
Genova, 14. aprila. (Izv.) »Tribuna«
Javlja: Včeraj se je vršilo posvetovanje voditeljev delegacij male antante o
predlogih angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea glede desetletnega jamstva za popolno premirje. Zastopniki držav male antante so Predlog sprejeli pod nastopnimi pogoji: L Velesile morajo podati realna jamstva, da nastopijo zoper vsakogar, ki b* kršil mir. 2. Velesile morajo spošto-vati obstoječe pogodbe.
Pariz, 14. aprila. (Izv.) Kakor poroča »Kablograin«, je dospela v Pariz brzojavka ministra Barthouja,, ki se žlasi, da se vprašanje razorožitve na rnednarodni gospodarski konferenci v Genovi vsak treutek pojavlja. Barthou Prosi zato za navodila, kako naj pri nastopa. Ministrski predsednik Poincare je takoj sklical ministrski svet, ki je po obširni, mestoma na zelo burni debati izjavil, da mora francoska delegacija vztrajati na svojem dosedanjem stališču, vendar pa ne sme podreti za seboj svojih mostov. Prodrlo je tedaj umerjanejše in posredovanju pri-
jaznejše stališče. Politični krogi živahno razpravljajo o sklepu ministrskega sveta in ga skoro splošno odobravajo.
Pariz, 14. aprila. (Izv.) Kakor listi soglasno poročajo, se bo genovska gospodarska konferenca bavila s predlogom splošno obvezne konvencije za vzdrževanje miru šele, ko reši rusko vprašanje. Izprememba prvotnega programa se je izvršila radi tega, ker se je Lloyd George oziral na ugovore, ki so jih dvignile države srednje Evrope, in hoče počakati, da ponudi Rusija dokaze svoje dobre volje. Včerajšnja posvetovanja so pokazala, da je rešitev ruskega vprašanja precej napredovala.
Genova. 14. aprila. (Izv.) Švedski ministrski predsednik Branting je izjavil dopisniku »Chicago Tribune«, da se strinja z izjavami Čičerina o razorožitvi in da nevtralne države menijo, da ni mogoče vzpostaviti reda v Evropi brez razorožitve. Zaradi tega bodo nevtralne države podpirale rusko delegacijo v tem vprašanju.
Finančni g»?@til©§i rusk@ delegacije.
SOVJETI PREVZAMEJO FINANČNE OBVEZNOSTI SVOJIH PREDNIKOV. — ODGOVOR NA SPOMENICO ZAVEZNIŠKIH DRŽAV. — POLITIČNI DEL RUSKE SPOMENICE.
Genova, 14. aprila. (Izv.) Snoči ja iztočil predsednik ukrajinske sovjetske republike Rakovskij finančni komisiji faančne predloge ruske dclegacje. Predlogi vsebujejo sledeče točke: 1 Puška delegacija zahteva, da se na konferenci storijo obvezni sklepi zoper oboroževanje na kopnem in da konferenca naglaša, da bi se izdatki za vojaštvo v bogatih državah dali bolje izrabiti in da konferenca naglaša arf-skoa biti v korist držav s slabo voluto. 2. Ruska delegacija predlaga, naj konferenca določi stalno razmerje med ameriško in angleško vlado na eni stranib riško in angleško valuto na eni in valuto ostalih držav na drugi strani. 3. Ruska delegacija predlaga, naj države, ki imajo velike rezerve zlata, dovolijo kredite onim državam, ki nimajo zlata.
Ruska delegacija predlaga, naj se umetno dviganje vrednosti valut v posameznih državah paralizira z določitvijo stalne kupne cene dolarja in angleškega funta. 5. Ruska delegacija Predlaga, naj se Rusiji dovoli mednarodno posojilo za stabilizacijo njenega Papirnatega denarja. — Tudi nemška delegacija je stavila finančni komisiji svoje predloge, dočim sta Bolgarska in Holandija izjavili, da se pridružita spomenici, ki so jo sestavili finančni strokovnjaki v Londonu.
Genova, 14. aprila. (Izv.) Po poročilu pooblaščenih ruskih krogov bodo sovjeti prevzeli finančne obveznosti svojih prednikov in priznali finančne obveznosti vseh lokalnih in pokrajinski hoblasti. Rusija bi se obvezala zaveznikom, da prevzame škodo, ki so jo utrpeli državljani velesil v Rusiji, toda zastopniki sovjetske vlade bi odklonili ustanovitev komisije za ruski dolg in
ruska razsodišča v svrho ugotovitve odgovornosti, ki so jo predlagali zavezniški izvedenci, ker smatra to kot napad na suverenost Rusije. Skoro gotovo bo ruska vlada sprožila vprašanje odgovornosti zaveznikov glede škode, ki jo jc utrpela Rusija radi vojnih pohodov zoper sovjete, ki so se vršili s sodelovanjem antante. Zavezniki bi takih zahtev seveda ne mogli plačati in bi pristali na sporazum na temelju pavšalne vsote, ki predstavlja del vrednosti ruskega dolga. Možno bi bilo na ta način znižati ruski dolg za tretjino.
Genova, 14. aprila. (Izv.) Danes odgovori ruska delegacija na spomenico zavezniških držav glede obnove Rusije. — Kakor se doznava, prevladujeta v krogih ruske delegacije dve struji: En del raških delegatov je za to, da se spomenica brez vsakega pridržka odkloni, drugi del pa, ki ga vodi Rakovskij, zastopa stališče, da je treba stopiti v pogajanja z antanto. Včeraj je bila ruska delegacija ves dan v brzojavni zvezi z Moskvo in je zahtevala od Ljenina osebno nadaljnjih navodil. Čičerin baje nikakor ne namerava dopustiti, da se krši suverenost Rusije.
Genova, 14. aprila. (Izv.) Politični del raške spomenice, ki se pričakuje s precejšnjo napetostjo, ker je od njega odvisno, ali je smatrati incident na prvi seji kot končan, ali pa se bo znova pojavil, doslej še vedno ni bil predložen. Z raške strani se doznava, da zaenkrat še ni določen dan, kdaj naj se ta del spomenice predloži. Prečital jo bo Čičerin v politični komisiji, nikakor pa ne pred ponedeljkom ali torkom. Danes je ruska delegacija predložila obširno spomenico o osebnem in privatnem pravu v Rusiji.
Složen nastop male antanto.
MED JUGOSLAVIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO NI NOBENIH NESOGLASIJ. — UREDITEV RAZMERJA NASLEDSTVENIH DRŽAV.
Beograd, 14. aprila. (Izv.) »Vreme« doznava iz Genove, da stališče naše delegacije na genovski konferenci nikakor ni tako težavno in da naš položaj ni tako slab, kakor se govori. Zastopniki male antante nastopajo složno. Tako je bil finančni minister dr. Kuma-nudi kot član naše delegacije izvoljen v finančno podkomisijo.
Zagreb, 14. aprila. (Izv.) Zadnje dni so se širile vesti, da so nastala nesoglasja med Češkoslovaško in Jugoslavijo. »Slobodna Tribuna« doznava od svojega beograjskega dopisnika, da naša vlada ni prejela iz Genove nikakih Vesti, iz katerih bi bilo razvidno, da češkoslovaški ministrski predsednik dr.
OMLADINA DEMONSTRIRA.
Dubrovnik, 14. aprila. (Izv.) Proti zagrebškemu županu Heinzlu je včeraj Priredila jugoslovanska omladina • malo demonstracijo. Danes zjutraj je omla-dina^ ponovila demonstracije in to pot Proti izvozničarjem. Omladina je preprečila izvoz večjega števila volov, so bili namenjeni v Italijo. Omladi-
Beneš ni na naši strani. Nasprotno, iz vseh poročil se da jasno razvideti, da temu ni tako. Dr. Beneš podpira z vsem poudarkom zahteve naše delegacije.
Genova, 14. aprila. (Izv.) Gospodarska konferenca je bila danes dopoldne pooblaščena, da ustanovi več pododse-kov, med njimi pododsek za nasledstvene države. Jugoslovanska delegacija se je v svojem imenu, kakor tudi v imenu Češkoslovaške, Poljske, Ru-munije izjavila zoper ta predlog, ker tu ne gre za ureditev razmerja med nasledstvenimi državami, temveč za splošno evropsko vprašanje. Na angleški predlog je bila pridržana rešitev na kasnejši čas.
na je zaplenila tudi en vagon jajc, ki so se potem prodajala na drubrovni-škem trgu.
ZAGREB ZA GLADUJOČE V RUSIJI.
Zagreb, 14. aprila. (Izv.) Danes se | po vseh ulicah Zagreba pobirajo darovi za gladujoče v Rusiji
PRIPRAVE ZA POROKO KRALJA ALEKSANDRA.
Beograd, 14. aprila. (Izv.) Beograjski listi objavljalo danes vest, da bo angleški kralj Jurij fungiral kot stari kum pri poroki kralja Aleksandra. Pri tem ga bo zastopal njegov drugi sin princ Albert, ker se angleški prestolonaslednik sedaj nahaja na potovanju v Indiji. Povrne se šele v mesecu juliju.
DIREKTNI ŽELEZNIŠKI PROMET MED JUGOSLAVIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO.
Beograd, 14. aprila. (Izv.) V drugi polovici meseca maja se sestane v Beogradu konferenca jugoslovanskih in češkoslovaških delegatov, na kateri bodo razpravljali o obnovitvi direktnega železniškega prometa med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Ti direktni vlaki bodo šli čez Madžarsko, vsled česar bodo na konferenco povabljeni tudi madžarski delegati.
OCARINJENJE BLAGA.
Beograd, 14 aprila. (Izv.) Med prometnim ministrstvom in generalno direkcijo carin se je dosegel sporazum, da bo ocarinjenje blaga v onih krajih, kjer ne obstojajo carinarnice, izvrševala sama železniška oblast.
NOVI TARIFNI PREDPISI.
Beograd, 14. aprila. (Izv.) V kratkem bodo izdani novi tarifni predpisi za prevažanje blaga po železnici.
KONGRES RADNIČKEGA SAVEZA.
Zagreb, 14. aprila. (Izv.) V nedeljo in ponedeljek bo v bivši saborni dvorani na Markovem trgu prvi kongres Opčega radničkega saveza Jugoslavije, katerega se udeleži zelo mnogo delegatov z dežele.
IZMIŠLJEN INTERVIEVV.
Beograd, 14. aprila. (Izv.) Tržaški »Piccolo« je objavil interviev/ z jugoslovanskim finančnim ministrom dr. Kumanudijem in ministrom dr. Krst-ljem. Kakor se doznava s pristojne strani, je ta interview popolnoma izmišljen. Ministra nista imela nobenega porazgovora s sotrudnikom tržaškega »Piccola«.
VENIZELOS SE NE POVRNE V POLITIČNO ŽIVLJENJE.
Pariz, 14. aprila. (Izv.) Bivši grški ministrski predsednik Venizelos je dospel v VVashington. Preklicuje vse govorice, da ga je kralj Konstantin pozval nazaj v Atene in izjavlja, da je končnoveljavno zapustil politično življenje.
POSLANEC Z BOMBO PRED POROTNIM SODIŠČEM.
Praga, 14. aprila. (Izv.) »Narodna Politika« javlja, da je bil nemški poslanec dr. Baran obtožen radi kršenja zakonodajne delavnosti in radi javne nasilnosti. (Poslanec Bfiran je, kakor znano, vrgel svoj čas v češkoslovaško narodno skupščino smrdečo bombo.) Obtožba pride pred porotno sodišče.
LJENIN IN KONFERENCA TREH INTERNACIONAL.
Moskva, 14. aprila. (Izv.) Ljenin kritizira v »Pravdi« pogoje, na katere so pristali sovjetski delegati povodom konference treh internacional. Pogoji se namreč glase, da se ne izvrši smrtna obsodba zoper 47 obtoženih socijalnih revolucijonarjev in da bodo prisostvovali procesu zastopniki vseh treh internacional. »Ali bi se,« vprašuje Ljenin, »Anglija ali kaka druga država strinjala s tem, da bi zastop. vseh internacional prisostvovali procesu proti delavcem na Irskem ali v južni Afriki? Ali bi se obvezala kaka druga država, da bi odločila smrtno kazen zoper svoje politične nasprotnike? S tem, da smo sprejeli te pogoje, smo dovolili buržu-aziji koncesijo, ne da bi mi pri tem kaj pridobili. Radek in Buharin nista postopala pravilno. Iz tega sicer ne sledi, da moramo raztrgati podpisani dogovor, toda iz tega moramo sklepati, da je bila buržuazna diplomacija spretnejša in da moramo v bodoče bolj paziti na svoje koristi.
IZ GLADUJOČE RUSIJE.
VVashington, 14. aprila. (Izv.) Iz Rusije poročajo, da po manjših krajih prebivalstvo neprestano napada ameriške voznike, ki vozijo živila ameriške pomožne akcije, izpreza konje in jih použiva. Tako sta bila ta teden pri Ufi zopet ubita dva Amerikanca,
Francija in Genova.
Ko je prevzel za Briandom ministrsko predsedstvo Poincarč, smo rekli na tem mestu, da bo življenje tega kabineta kratko — ali pa se bo Francija popolnoma izolirala. In po preteku tako kratkega časa stoji danes Francija v Genovi pred to alternativo.
\zrok za to leži predvsem v ponesrečenem nastopu Brianda v Washing-tonu — in v francoskem militarizmu. Briand se pred svojim odhodom v Wu-shington ni posvetoval niti z Italijo — in kar je predvsem glavno — tudi ne z Anglijo. Zanašal se je preveč na tradicijonalne simpatije Amerike za Francijo in na glorijolo zmage v svetovni vojni. In ko je nastopil na govorniški tribuni in začel razkladati, zakaj jc Franciji potrebna močna armada, je Lloyd George strmel — Amerikanci pa so burno ploskali. Zakaj, se je videlo še le naslednjega dne. Briand je govoril francoski — in ga Amerikanci niso razumeli. Ko so pa listi prinesli prevod njegovega govora, je nastal enodušen odpor cele Amerike, ki ni hotela ničesar več slišati o pomoči Evropi — dokler ona trati denar za militarizem, ki bo povzročil nove vojne.
Lloyd George in tudi Briand sta hitro pregledala situacijo in sklenila sklicanje genovske konference, kjer naj bi bila zastopana vsa Evropa in tako dokumentirala nasproti Ameriki resno voljo, da si hoče gospodarsko sama pomagati in kolikor mogoče omiliti politična nasprotja. Taka konferenca pa je nujno involvirala s francoske strani mnoge koncesije. In Briand je hočeš nočeš pod težo situacije moral privoliti v to.
Ko pa so začele pronicati v svet prve vesti o francoskih koncesijah, se je naenkrat zbudila v celi Franciji vsa povojna psihoza zmagoslavja in nastal je tak vihar, da je odnesel v trenutku Brianda z ministrskega stolca. To je psiho-logično umljivo, a politično lahko katastrofalno. In takoj so se obrnile vse oči na Poincareja, ki je predstavljal nekako inkarnacijo zmage in je poleg tega v neštetih člankih in konferencah kot ex-predsednik dokazoval, kako mora Nemčija plačati ves dolg do zadnjega vinarja in kako potrebna je Franciji velika armada. In ko se je vsedel Poincarč na stol ministrskega predsednika, ni bilo ne konca ne kraja veselju. V Angliji pa so molčali, samo Steed, velik prijatelj Francozov, je povedal par prav neuljudnih na račun francoskega šovinizma. Od takrat dalje je postalo razmerje med Francijo in Anglijo samo še — oficijelno in ostalo tako do genovske konference.
Prvi nastopi v Genovi so takoj jasno pokazali, da obstoja glavno nasprotje med Francijo in Rusijo, kakor so tudi izključevali vsak dvom, s kom bosta šU Anglija in Italija in z njima večina držav. Rusija In Francija tvorita dve duševni nasprotji: nasprotje starega predvojnega mišljenja proti novemu, porojenemu ali vsaj oplojenemu z idejo ruske revolucije. In danes je prišla tudi Francija sama do tega, da odkrito izjavlja, da je na konferenci izolirana. Kakor se vidi, ji vneto sekundiranje male antante; ki gre z njo skoz drn in strn, m zadostuje, ker pravi, da je navzlic temu izolirana. In sedaj ji ne preostaja drugega: ali ostati nadalje izolirana, ali pa vreči Poincareja in cel sistem ter iti lepo v Canosso. Za malo antanto ne bo prijetno ne eno ne drugo.
Pritisk reikih Fašistov na italil. vlado
POGAJANJA Z JUGOSLAVIJO SE MORAJO ZAVLAČEVATI. — MANJŠINA HOČE PRIDOBITI NEKAJ ČLANOV VEČINE ZA SESTAVO
KOALICIJSKE VLADE.	u
Sušak, 14. aprila. (Izv.) Nacijonalna (fašistovska) stranka v rešld konstitu-anti, ki šteje 16 poslancev z dr. Viom, dr. Grossichem in Belasichem na čelu, je yčeraj popoldne odposlala v Rim inženirja Rubinicha z nalogom, naj pregovori italijansko vlado, da ne odneha napram Jugoslaviji. Fašisti stoje namreč na stališču, da ne smejo biti zaman uspehi, ki jih je doslej imela aneksioni-stična nacionalna politika. Rubinich je že stopil v pogajanja s pristojnimi čini-telji ministrstva za zunanje stvari, nadalje ministrskega predsedništva in vojnega ministrstva. Zaradi tega naj bi se zavlačevala pogajanja z Jugoslavijo, da se na ta način reško vprašanje tako hitro ne reši S tem hočejo tudi, kakor se zatrjuje, nagajati večini reške kon-
stituante. Hkrati bodo skušali s spretno akcijo razdvojiti večino in jo prisiliti, da se vsaj počasi povrne na Reko. Sktt* šali jo bodo prepričati, da se ne sm« dopustiti, da Reka še nadalje propada in da bo treba stopiti v pogajanja s manjšino konstituante, da se z njo doseže koalicijska vlada. V to koalicijska vlado bi stopili tudi člani manjšine. Na ta način sestavljena vlada bi po njihovem mnenju imela nalogo pripraviti ugadna tla za konzorcij, ki naj upravlja luko Baroš in Reko in reši tudi notranja vprašanja reške države. Tudi od italijanske vlade nameravajo zahtevati, naj še nadalje ostanejo na Reki kara-binjeri in drugi italijanski vojaki, ki naj bi se vzdrževali na račun Italije, ne da bi tako obremenili pror. reške države.
Naša vlada za popolno izvedbo ra-padskega dogovora.
RAZGOVOR Z ITALIJANSKIM DELEGATOM. — MINISTRSKI SVET JE SKLENIL, PREDLOŽITI VSO ZADEVO ZVEZI NARODOV V REŠITEV.
Rim, 14. aprila. (Izv.) Da se najde najboljša metoda glede izvršitve rapalske mirovne pogodbe, se bodo vršili razgovori med italijansko in jugoslovansko vlado osebno med obema ministroma za zunanje posle Schanzer-jem in dr. Ninčičem. Italijanski minister za zunanje posle Schanzer je medtem že pooblastil državnega tajnika v ministrstvu za zunanje posle Tosti di Valminuto in generalnega tajnika državnega sveta Contarinija, naj razložita dr. Ninčiču težkoče, na katere je zadela ital. vlada zlasti v vprašanju Reke. Ta akcija ima namen, da se popolnoma izvrše določbe rapalske pogodbe, in sicer na tah način, da bodo te določbe služile po obeh vladah tako živo zaželjenega ojačenja politike srčnih odnošajev in gospodarskega sodelovanja med obema državama.
Beograd, 14. aprila. (Izv.) Italijanski delegat Tosti je odpotoval iz Genove, tako da ostane tamkaj le še delegat Contarini, ke se še nadalje pogaja z jugoslovansko delegacijo o rapalskem dogovoru. Contarini je zaupnik fašistov, iz česar se da sklepati, da le po-
stal položaj naše delegacije bolj kriti' čen, kakor kdaj poprej. Contarini zahteva, da se mora baroška luka združiti z Reko. Zunanji minister dr. Ninčič vztraja še nadalje na izvedbi rapalske pogodbe.
Beograd, 14. aprila. (Izv.) ' Na seji ministrskega sveta je prečital zastopnik ministra za zunanje stvari predsednik vlade Nikola Pašič poročila, ki jih je poslala naša delegacija v Genovi Ministrski svet je sklenil, da pošlje vlada zunanjemu ministru dr. Ninčiču nova navodila, da se čimprej končajo pogajanja z Italijo v reškem vprašanju. Ker zastopa naša vlada v tem vprašanju stališče, ki je popolnoma nasprotno italijanskemu, zahteva, da se rapalski dogovor popolnoma izvrši Ker se pa Italija brani izvesti določb« tega dogovora, bo naša vlada vso za. devo predložila zvezi narodov. To je hotela storiti naša vlada že 3. aprila, pa je to odgodila na izrecno prošnjo italijanske vlade. Ker pogajanja z Italijansko vlado niso dovedla do nobenega uspeha, bo sedaj zveza narodov, od* ločqvala o tej stvari. 1 '
Iz dr. Mepšičm brofcrs
Moje napake.
»Bil sem fanatičen strankar. Velika napaka, ki mi je motila pogled! Videl sem v prvi vrsti strankine pristaše in politične nasprotnike. Prvi so mi bili sankrosanktni, drugi vnaprej sumljivi... Bil sem strankarski dogmatik in sem strankin program smatral kot nekaj nedotakljivega, v kolikor je obsegal temeljna načela stranke. Mislil sem, da je ta načela treba braniti do skrajnosti, Četudi z martirijem. Velika zmota! Zamenjaval sem klerikalizem s katolicizmom... Mislil sem, da je v političnem življenju glavna stvar delo za ljudski blagor. Huda zmota! Delo ni nič, videz vse. Zato ima spreten komedijant prednost pred resnim delavcem. Intrigant, ki se zna polastiti tiska vredi v politični areni več, kot v službi ljudstva osiveli delavec... Mislil sem, da odločuje le iispeh za narodov blagor. Velika zmota. Odločuje le, kar se ljudstvu sugerira. Preveč sem preziral nizke napade. V politični areni bi bil moral sproti pari-rati udarce, ki pridejo od spredaj ali od zadaj... Zanašal sem se na svoje »prijatelje«, kakor so se oni zanašali na mene. Prepričal sem se v svojo škodo, da to velja pri možeh, ne pa pri »klerikalcih«, ki so me v resni situaciji prompt-no vrgli na cesto. Tako sem spoznal, kar preje v svojem strankarskem fanatizmu nisem videl, da je slovenski »klerikalec« svoje vrste človek... Kot načelnik Stranke sem se vedno izpostavljal na najogroženejših točkah in vlekel vse strele nase — namesto da bi bil pošiljal druge v ogenj, kakor delajo »klerikalci«. Bil sem preiskren in predosleden. Hinavščino in polovičarstvo sem zaničeval. Moji nasprotniki v stranki so se tega orožja uspešno poslužili, nele naprsni drugim, temveč tudi proti meni.«
Mofl nasprotniki.
»Moji nasprotniki so dvoje vrste: legitimni in nelegitimni. Legitimne imenujem načelne politične nasprotnike. Ti so bili upravičeno moji nasprotniki, njihovo sovraštvo je bilo razumljivo in v političnem smislu legitimno. Kajti bil sem jim odločen in često brezobziren protivnik in v doslednem izvajanju svojega načelnega stališča sem moral postati dostikomu neprijeten, akoravno nisem storil nikomur premišljene krivice. Nelegitimni nasprotniki:	To	so moji
sovražniki v lastnem taboru! Pri legitimnih nasprotnikih je šlo za uveljavljenje načel v javnem življenju — pri nelegitimnih pa le za nizke osebne nagone. Zato so bili pa tembolj zgovorni in skrajno gobezdavi — za hrbtom, in s tem prihajam k poglavju nelegitimnih sredstev, kojih se je ta gospoda posluževala. Za hrbtom, v skrivnosti, kjer ni bila mogoča ne kontrola in ne odgovor SO šušljali na uho, sumničili in natolcevali, lagali in obrekovali z naravnost dovršeno brezbrižnostjo za vse katekizme, katerih so se kdaj učili... Prižigali so sveče Avstriji, avstrijski birokraciji in soldateski — in Jugoslaviji. Za vsak slučaj je bilo pripravljeno drugo železo »kakor kane«: načela — nič; skrbi za ljudski blagor — nič; poštenosti — nič; možatosti — nič; resnega narodnega stremljenja — nič. Vse je bila samo nizka umazana osebna intriga in humbuk. Resnica stoji: hoteli so mojo glavo, a to le izključno iz nizkih in najnižjih osebnih vzrokov. Sam knezo-škof dr. Jeglič mi je že pri omenjenem »spravnem posredovanju« povedal, da gre »samo« za mojo glavo... Preten-dirali so, da ima deželna uprava in sploh politični vpliv stranke služiti v prvi vrsti v preskrbovanju »katoliških akademikov« z dobrimi službami. Nič ni pomagalo, da sem pomogel ravno jaz nebroju katoliških akademikov do kruha. Šlo je za ošabnost in lakomnost nekaterih oseb, ki so hotele ukazovati tam, koder sem jaz nosil odgovornost in ki so ljudsko stranko hotele ponižati na nivo »cubringarice«, namesto da bi služila ljudstvu, ki jo je dvignilo kvišku... Iz take zemlje je vzrastla današnja SLS... Če klerikalci trdijo, da je bil med nami razkol radi narodnega vprašanja in osobito radi Jugoslavije, je to predrzna laž... Naj tu kot primer navajam še, da so brez sramu po kmetih lagali, da sem jaz nasvetoval na Dunaju ostrejše rekvizicije — med tem ko so taki predlogi na vlado izvirali iz kroga Gospodarske zveze, ki je na ta način razširjala svojo kupčijo, a ml, zlasti dr. Lampe in jaz, smo se nasprotno borili zoper vsako rekvizicijo in smo tudi re-8111 deželo pred popolnim gospodarskim polomom! Tako daleč je šla njihova hinavska brezvestnost, časopisje, izhajajoč« v tedanji »Katoliški tiskarni« si je osvojilo vsako laž in vsako lopovščino, samo da je bila obrnjena proti nam, ki smo bili po ljudski volji na Čelu stranice... Ni pa brez pomena, da ljudstvo spozna volkove in hinavce, ki se še danes šopirijo na površju narodnega življenja, v izposojeni halji ljudskih svetnikov.«
Metode mojih sovražnikov.
»Naj se primerja tragičen heroizem Lampeta, krščanskega moža, z brezsrč-
nim političnim harlekinstvom klerikalnih polikastrov. Moji nasprotniki so špekulirali na eno najbolj razširjenih človeških slabosti, na zavist. Sami polni tega moraličnega defekta, so računali nanj tudi pri drugih. In zato so me žigosali za »bogatina«, posestnika ne vem koliko milijonov predvojnega denarja, ki je bU še nekaj vreden. Od mojih fiktivnih milijonov pa slovensko ljudstvo obrača že od dne do dne pazljivejše svoje oči na realne milijone tistih klerikalcev, ki so znabiti največ brusili jezike radi mojih prosto izmišljenih zakladov, med njimi so celo taki, ki se kar nepotrebno mastijo ob milijonih, pridobljenih na mojih plečah. Ubogi Evgen Lampe je žrtvoval blagotvomeinu delu za javni blagor v deželi vse svoje bogate bitje. Njegova požrtvovalnost ni poznala nobenih mej. Toda močnejši so bili oni, ki niso nič delali, nič ustvarjali, temveč samo brusili jezike — v celi Sloveniji znani lenuhi! Često, ko sem pozno v noč vstal ves izmučen od svojega pisal-nika in iskal počitka, so bili ti gospodje že najmanj eno uro — pijani!
Epilog.
Našli se bodo gotovo tudi dobro misleči kritiki, ki mi bodo rekli, da naj bi bil rajši molčal »radi pohujšanja«; da je SLS, kljub vsem napakam, vendarle »manjše zlo«; da je treba pač reformirati stranko, ne, pa zavračati jo v celoti; da slednjič SLS ni »klerikalna«, temveč da ji le verski nasprotniki dajejo iz prozornih vzrokov ta priimek. Odgovarjam najprej radi pohujšanja. Kdo je dal več pohujšanja, kot »klerikalci«! Eksistenca te podjetniške družbe za gmotno izkoriščanje katoličan-stva je najhujše stalno pohujšanje, ki je sploh mogoče. Tega pohujšanja mora enkrat biti konec. Manjše zlo! Ravno nasprotno je res. SLS je največje zlo v našem narodu. In vsaka druga stranka je relativno boljša. To je bridka resnica, ki ji je treba zreti v oko, ker sicer ne bo nikdar boljše. Če je svobodomiselstvo kožna tuberkuloza, je fronder-stvo v klerikalizmu tuberkuloza v kosteh in mozgu našega ljudstva. Čemu nekaj reformirati, kar je v današnjih razmerah na vse strani škodljivo za javni blagor. Ta hlev se mora požgati, to zahteva dobra stvar. SLS ni klerikalna? To trdi od nekdaj le ona sama, pa ji opravičeno ni nikdar nihče verjel. Ko sem zapustil Ljubljano, sem bil še tako klerikalen, da sem še skušal novi SLS pomagati z dobrim svetom; Ko sem pa v samoti pregnanstva mirno vse premišljeval in natančno analiziral klerikalno olje, sem se zavedel svoje težke zmote. Klerikalizem se razlikuje od katolicizma ravnotako, kakor laž od resnice, sovraštvo od ljubezni itd. itd. Utegnili bi se najti tudi ljudje, ki bodo rekli, da sem »nedosleden« ter pobijam »to, kar sem poprej skozi desetletja oznanjeval«. Ko sem se uveril o škodljivosti klerikalizma v današnjih državnih razmerah, je moja dolžnost, da to odkrito povem. Dal sem spričevalo resnici, pokazal sem volka v ovčji obleki in položil sem račun.
Rusi v Genovi.
Od novembra 1917 vlada v Rusiji komunistična stranka. Štiri leta in pol drže boljševiki trdno v svojih rokah politično oblast. Omahovali niso niti v najbolj kritičnih momentih, ko niso imeli sovražnikov samo na mejah, marveč tudi v notranjosti. Ves ta čas Evropa ni hotela ničesar slišati o sovjetski Rusiji. Kapitalistična Evropa in Amerika sta pošiljali proti Rusiji svoje čete. Ko te niso bile več zanesljive, so pričeli podpirati razne kontrarevolucijonarne armade. Rusija se je pričela pripravljati na gospodarsko obnovo, pa je prišel glad, elementarna nesreča v zvezi s posledicami državljanske vojne in Kolčakove ekspedicije. Boljševiki se niso polastili oblasti z zak. sredstvi. V dobi revolucije so prišli do oblasti, uporabljali so revolucionarno taktiko in revolucionarne mere. Poleg tega pa je šla njihova gospodarska in socijalna politika v smeri boja proti kapitalizmu, pri čemur so se seveda posluževali Istotako revolucijonarnih sredstev.
Revolucije imajo svoje zakone in obvlada jih le oni, ki se jim pokori In voditelji ruske revolucije so dobro poznali te zakone. Črpali so jih iz študij evropskih revolucij. Da so se naučili, te zakone tudi praktično uveljavljati najboljši dokaz temu je, da sede danes predstavniki sovjetskega režima v Genovi sredi zastopnikov kapitalističnih držav. Dva svetova si stojita v Genovi nasproti: predstavniki kapitala in predstavniki dela, predstavniki kapitalističnega družabnega reda in predstavniki komunizma.
Voditelji ruske revolucije so povdar-jali takoj po zavzetju oblasti, da ne more eksestirati komunistična oaza sredi kapitalističnega sveta. Vsled tega ie to preprečila, ker je potisnila delav-za tem, da pospešuje revolucionarne sile v Evropi in Ameriki. Svetovna gospodarska kriza, ki je prišla leta 1920, je to prepričila, ker je potisnila delavske mase v industrijskih deželah v defenzivo« Gospodarske krize, nezaposle-
nost in slab gospodarski in socijalni položaj so kontrarevolucijonarne sile.
Z ozirom na nastati mednarodni položaj in ozirom na razvoj produktivnih sil notranjosti dežele, zlasti z ozirom na mnogoštevilne kmetske mase so morali temu primerno tudi uravnati svojo notranjo gospodarsko in socijalno politiko.
Poleg tega pa silijo tudi mednarodne gospodarske prilike k temu,, da Rusija ne more živeti sama zase, zaprta od vseh strani. Notranje gospodarsko izčrpana, potrebuje Rusija mednarodne pomoči za obnovo. Evropa in Amerika pa potrebujeta Rusijo, ker brez nje preti gospodarsko hiranje in povratek v srednji vek.
Gospodarski položaj kapitalističnih držav na eni strani, na drugi pa stabilnost boljševiškega režima in likvidacija vseh kontrarevolucionarnih armad poleg pritiska angleških delavskih mas so vzroki, da je Rusija zopet pripuščena v družbo narodov. Bili so časi, ko so evropske vlade zahtevale najprej likvidacijo sovjetov in sklicanje konsti-
tuanto, predno se sploh spuste z današnjo Rusijo v pogovore. Prišlo je drugače. Danes sedi v Genovi Čičerin, vodja ruske delegacije poleg onih, ki so še pred kratkim pljuvali na Rusijo ogenj in žveplo..
Tako se spreminjajo časi, pa tudi ponavljajo se. Kakor so svoj čas evropske države organizirale boj proti revolucionarni meščanski Franciji in so končno podlegle idejam francoske revolucije, tako se godi tudi sedaj v Genovi. Predstavniki revolucionarne Rusije so končno prelomili Clemen-ceaujeve žične ovire. Kdor misli, da so prišli sklepati samo kravje kupčije v Genovo, ta je v silni zmoti in ne pozna ljudi iz tega novega sveta.
Brez dvoma so sedli k skupni mizi z zastopniki kapitalističnih držav s pošteno voljo, da se pogovore o obnovi sveta. Ali drugačni so vidiki Rusov, drugačni oni ostale konference. Pokazal je to že prvi dan konference in nastop Čičerina. Če pa odgovarja dejstvom, da je tudi Lenin na potu v Genovo, potem bodo imeli z Rusi v Genovi mnogo posla.
Politične vesti.
Nove politične Izjave Hrvatskega bloka. Hrvatsld blok objavlja v »Obzorju« in »Hrvatu« sledeče politične izjave: 1. Hrvatsld blok smatra Dalmacijo za tako, kakoršna je dejansko, in sicer, da je ona z vsakega stališča nesporno hrvatsko ozemlje, torej sestavni del Hrvatskc. 2. Hrvatski blok smatra Bosno in Hercegovino kot bivši del hrvatskega narodnega vprašanja in, dosledno s tem, vprašanje položaj Bosne in Hercegovine kot bivši del hr-vatskosrbskega sporazuma. Radi tega naglasa, da se to vprašanje ne sme reševati samo s srbskega ali hrvatskega vidika, temveč predvsem z ozirom na moralne in ekonomske interese teh krajev. 3. Hrvatski blok smatra bu-njevske Hrvate kot sestavni in nerazdeljiv del Hrvatske. Druga izjava se nanaša na politične emigrante v inozemstvu. Napram ponovnim beograd-skim vestem o ustanovitvi neke hrvatske vlade v Budapešti ali na Dunaju ugotavlja Hrvatski blok kot edini zakoniti in ustavni predstavnik Hrvatske in hrvatskega naroda, da ni nihče pooblaščen govorti ali sklepati obveze v njegovem imenu.
Zagreb protestira proti malomarnosti vlade v vprašanju izvedbe rapalske pogodbe. Vlada je v četrtek prejela od gotovih krogov v Zagrebu brzojavko, v kateri protestirajo proti malomarnosti naše vlade v vprašanju izvedbe rapalske pogodbe in obenem zahtevajo, naj vlada stori odločne korake.
Izpopolnitev finančne komisije v Genovi Na plenarni seji finančne komisije je bil k doslej izvoljenim enajstim članom, ki so doslej tvorili prvo podkomisijo in v kateri so bile zastopane Rusija, Nemčija, Danska, Holandija, Finska in Češkoslovaška poleg sklicujočih držav, izvoljen še dvanajsti član, in sicer zastopnik Rumunije.
Genovska konferenca o rešitvi ruskega vprašanja. Politična komisija bi imela razpravljati o obnovi Rusije, vendar pa je ugodila prošnji ruske delegacije in Je odgodila razpravo za enkrat do sobote, ker pričakujejo Rusi novih navodil iz Moskve. Zaradi tega ni izključeno, da se bodo razprave politične komisije morda odgodile še za
nekaj dni, eventuelno celo do konca prihodnjega tedna. — Kar se tiče rešitve ruskega vprašanja, so bili stavljeni trije predlogi. Enega je stavil Lloyd George in se opira na sklepe londonske konference medzavezniških strokovnjakov. Drugega je izdelala nemška delegacija in se naslanja na poročila Stinnesovcev iz Rusije. Tretji premog je stavil češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš in se opira na izjave ruskih industrijcev in trgovcev. Ta predlog podpira baje tudi Francija. Ruska delegacija je, kakor se doznava, pripravljena priznati ruske dolgove, vendar pa namerava zahtevati, naj se z odplačevanjem tega dolga začne šele v 20 do 25 letih. Rusla pa namer, s svoje strani predložiti antanti račun o vojnih škodah vsled pomoči, ki jo je Rusija izkazala zaveznikom v svetovni vojni.
Turška delegacija dospela v Genovo. V sredo je dospela v Genovo turška misija, kateri načeluje Fekir bej.
Madžarska delegacija v Genovi o varstvu narodnih manjšin. Kakor doznava Madžarski korespondenčni urad s pristojnega mesta, zastopa Madžarska delegacija, ki je bila poslana na mednarodno gospodarsko konferenco v Genovo, v vprašanju varstva narodnih manjšin nastopno stališče: Brezpogojno bi bilo potrebno, da pozove konferenca s posebnim proglasom vse države Srednje Evrope, naj se vzdržujejo vsakršnega kršenja zasebne lastnine, kakor sekvestriranja, razlaščevanja, zaplenjevanja, rekviriranja itd. Spomenica, katero je predložila konferenci madžarska delegacija, se obširno bavi z agrarno reformo nasledstvenih držav.
Madžarska se mora pokoriti repa-racijski komisiji. Kakor poroča »Az Est«, je te dni reparacijska komisija poslala madžarski vladi novo noto, v kateri vztraja na dobavi živine, ki se mora pošiljati predujmoma. Te dobave se morajo izvršiti do 20. aprila.
Ruska duhovščina proti zaplenitvi cerkvenih dragocenostL V Simferopolu je nastopila duhovščina zoper zaplenitev cerkvenih dragocenosti v prid gladujočim.
Časopisni glasovi.
»Slov. Narod«. Reforma porote je nujno potrebna. To uvidevajo tudi v drugih državah, kjer so se kazenski zakoniki s tozadevnimi določili že korenito spremenili. Vse reforme streme za enim in istim ciljem. Zbližati hočejo sodnike, ki sodelujejo na porotni razpravi, in porotniško klop in odpraviti izolacijo porotnikov, ki so po prejšnjih zakonih (pri nas je še tako) sedeli nekje na strani in morali včasih v_ zelo dvomljivih vprašanjih, nejasnih celo juristom, pričakovati potrebnega razsvetljenja res samo od svetega duha.
»Novi Čas.« Nemoralen in nesmiseln je bil sklep vlade, da se onim slugam, ki plačujejo več kot 5 dinarjev davka od kake posesti, odtegnjejo rodbinske doklade in da draginjski prejemki državnega nižjega uslužbenca ne smejo znašati več kot 750 Din, na mesec. To značiza sluge, ki imajo družine z dvema in več otroci kruto krivico. S tem udarcem, ki je zadel sedaj iznova nižje uslužbence države, se je vnovič pokazal duh sedanjega režima v jarki luči.
»Slovenec« piše o demagogiji Stjepa-na Radiča in obravnava različne nasprotujoče si nastope voditelja hrvatskega
bloka. Radič je istočasno ekstremen liberalni nacjjonalist in internacionalni bolj-ševik; pristaš ne samo buržuaznega, nego tudi kmetskega kapitalizma in liberalnega individualizma ter branilec diktature kmetskega in delavskega proletarijata; državotvorni republikanec in anarhist; dober kristjan in katoličan in učenec Hegla in čeških realistov. V njem so se znašle vsemogoče' kontradicije, političnih, soci-jalnih in kulturnih pojmov, ker je on sam sebi kontradicija.
»Jutro« piše v svojem uvodniku o najnovejši naredbi o draginjskih dokladah za državne slpge in pravi; Kako je moglo priti do tako eklatantnega Izigravanja zakona o draginjskih dokladah? Naredba se je skoraj gotovo rodila v glavi kakega po-sebno_ zanikanega birokrata, prišla na mizo ministra, ki se v preobilici poslov mora zanesti na referenta, šla v ministrski svet, ki preobložen s tisoč velikimi političnimi vprašanji prepogosto le kurzorič-no razpravlja, kar bi zahtevalo daljšega pomisleka in — nesreča je tu. Krivica storjena državnim slugam je tako težko izigranje zakona, tako očitno, da se mora brezobzirno zahtevati remedura.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKI TRG
Govedina na trgu od 44 do 60 K po kakovosti po mesnicah 60 do 64 K. Kvaliteta govejega mesa se je v boljših lokalih precej dvignila. Telečjega mesa je za praznike primanjkovalo; cena 52 K kg. Prekajenega svinjskega mesa je bilo dovolj. Izdelki malih mesarjev so se v kakovosti znatno dvignili. Sveže svinjsko meso 76 K kg, slanina I. vrste 96 K, II. 92 K, mast 96 do 100 K. — Perutnine je bilo na trgu malo. Kokoš 90 do 140 K po teži gos 200
K. — Rib Je došlo na trg premalo vsled poplav tik pred prazniki. Naprava ribjih bazenov na trgu Je nujno potrebna, da ni ribji trg odvisen od vrem. prilik.
Glede mleka je vladala za praznike velika mizerija. Poleg pomanjkanja Je tudi slabo vreme mnogo pripomoglo k temu, da ni došlo v zadostni množini v Ljubljano. Cena: surovo 10 K liter, pasterizirano 11 K. Enako je primanjkovalo surovega masla; cena za navadno maslo 150 K, čajno 180 K. — Jajc je na trgu zadostno, 3,50 do 4 K kos.
Sadja je na trgu dovolj. Jaboljka 28
do 38 I< kg po kvaliteti. Ena oranža 7 do 10 K, limone 2 do 3 K, kg fig 48 K, kg dateljnov 88 K, suhe češplje 40 K, suhe hruške 20 do 30 K.
Kava: Rio 112 K, Santos 132 K, Portoriko 170 K kg, kristalni beli sladkor 60 K, v kockah 66 K, riž II. vrste 32 K, I. vrste 42 K, olje namizno 96 K liter, jedilno 88 K, cel poper 88 K, paprika III. vrste 80 K. sladka 160 K, testenine II. vrste 36 K, I. vrste 42 K.
Žitne cene so zadnje tedne stabilne. Pšenica 18.50 K kg, moka št. 0 26 K kg v detajlni prodaji, rž 17.50, ječmen 14 K, oves 14 K, proso 15.50 K, koruza 14 K, ajda 16 K, fižol ribničan 15.50 K, prepe-ličar 19.50 K, leča 40 K, kaša 22 K, ješprenj 26 K, otrobi 10 K, koruzna moka 19 K, ajdova moka 28 do 30 K.
Zelenjave je na trgu v izobilju. Glavnata solata 60 K kg, radič 45 K kg, karfijole 45 K kg, ohrovt 20 K kg, kolerabe 12 K kg, grah v stročju 60 K kg, čebula 28 I<, krompir 5 do 6 K, kisla repa 12 K, kislo zelje 14 K.
+ Znižanje diskonta na Anglešken
Angleška banka je znižala diskont o
4 y2%
na
4
H/o .
vesti.
— Dr. Šušteršič in mi. Naše načelno stališče glede dr. Šušteršiča smo povedali v včerajšnjem uvodniku in pri tem ostanemo. Ponavljamo doslovno »Zelo s« motijo mladini (pa tudi drugi) ako menijo, da se stranke pobijajo z demagogijo, ne pa z idealizmom naprednih smotrov, poštenih borbenih načinov in moralnih načel, ki pa morajo biti višja kakor S® katoliška (t. j. katoliške klerikalne stranke) če hočejo zmagati nad njimi.« — Kako umevajo demokrati načelni boj, je pokazal sinoči »Slov. Narod«, ki se je obregnil zopet ob g. Peska. Namesto načelnega odgovora oseben boj to je današnja demokratska »politika«.
— Perfidnost, toda strašno bedasta je včerajšnja »Jutrova« notica, v kateri zatrjuje svojim vernim čitateljem, da je naš list zopet v službi klerikalcev. K temu zaključku prihaja »Jutro« na podlagi našega poročila, da je dr. Šušteršičeva brošura v zvezi z dr. Žerjavom, kar je po pre-čitanju brošure in primerjanju vsebine z »Jutrovem« pisanjem in vestmi, ki so brošuro oznanjevale za vsakega logično mislečega človeka popolnoma izven dvoma.
Takoj za »Jutrom« je prijadrala seveda tudi stara barka »Slovenski Narod«, ki govori celo o naši zvezi med nami in — ne morda klerikalci — temveč dr. Šušteršičem. Prosimo uredništvo »Su Naroda« za dr. Šušteršičev naslov! Ce ga ne pozna, naj vpraša dr. Žerjava ali dr. Kukovca.
— Konferenca železniških ravnateljstev v Beodradu. Tekom tega meseca se sestane v ministrstvu za promet konferenca zastopnikov železniških ravnateljstev, na kateri se bodo razpravljala zgolj vprašanja transportov, v kolikor se nanašajo na mednarodno prometno konferenco v Bernu.
— Genova brzojavi. Po statistiki je bilo v ponedeljek iz Genove brzojavljenih 205.000 besed, med njimi 90.000 besed samo iz novinarskega doma, kjer se shajajo časnikarji.
— Polet okoli sveta končal s smrtjo. Pri poskusnem poletu za potovanje okoli sveta sta letalca Rose Smith in poročnik Bennet danes padla na tla na letališču V Groydonu in bila takoj mrtva.
— Imenovanja v sodni službi. Višji sodni svetnik g. Jos. Persche v Ljubljani je imenovan za dvornega svetnika. Za višja deželnosodna svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani sta imenovana gg, Albert Levičnik in dr. Adolf Kaiser.
_ — Umrl je na gradu Mokrice ns Dolenjskem g. Krsto Stopar, državni gozdar pri ravnateljstvu državnih gozdov in domen v Ljubljani. Pokojnik je bil odločen in povsod neumorno delaven rodoljub, ki je vsled tega moral zapustiti svojo domovino Primorsko.
~ Z,.Y}°^a Je Podel mizar Andr. Kurent iz Višnje gore med postajama Mirna	peč	in Novo	mesto, ko je	hotel v te-
5ji	prestopiti iz	enega vagona	v drugega*
Zdrobilo mu je eno nogo, ki so mu JO morali v bolnici usmiljenih bratov v Novem mestu odrezati. Tudi sicer je dobil težke poškodbe po celem telesu.
—	strajk v	zagrebškem	gledališču-
Sredi predstave »Parsivala« so vsi člani orkestra zapustili gledališče, pridružili so se	jim	tudi vsi	igralci v znak protesta
proti upravi, ki samo obeta, a ničesar ne izpolni.
Uslužbenci južne železnice se Prj*
tožujejo nad inštruktorjem g. Repičem Maribora, ki pri izpraševanju šikanira uslužbence na vse mogoče načine. Hvali se, da ima tako oblast, da lahko vsakega spravi ob službo. Pri tem se iz itak trpinčenih uslužbencev še norčuje, češ, da zn* že tako izpraševati, da mu ne bodo mogh odgovarjati. Ali se misli g. Repič na ta način maščevati nad pristaši drugih strank? Tega seve ta mogočnež z mastnimi dijetami ne vidi, da nižji uslužbenci trpe pomanjkanje, da so lačni, raztrgani in bosi, z nepotrebnimi šikanami pa se jim jemlje veselje do dela in ljubezen do službe. Uslužbenci pričakujejo, da bo obratno ravnateljstvo g. Repiča primerno poučilo.
— Kosovo. Vesele velikonočne praznike želijo prvi slovenski naselniki na Kosovem vsem znancem in prijateljem m celemu naroduI Hekič Josip, Pavlm L« Jerič B., Mihalič i. dr.
— Razne nesreče. Jeri Hribar, delav ki v pivovarni »Union« je pri P0!*11.®111« steklenic eksplodirala ena steklenica m J* raztrgala celo levo roko. Nesrečno
sko so prepeljali v bolnico. —	. j3?«
ničarju Viktorju Mircelovšku je pn deiu odletel košček železa tako silno v ok . da se mu je zlilo. — Delavec Leopo' Breznic je dobil v postelji hud e?‘ ?>rj čen napad, ki ga je vrgel s postelje, r padcu je zadel tako nesrečno ob neki predmet, da si je prebil črepinjo. ljan je bil v bolnico. — Služkinja M Dereani je padla na stopnicah in Pr* ,„v|, zadobjla precej težke poškodbe na s — Francu Sedeju, hlapcu v HotederS padel hlod na levo in mu jo zrnec Delavcu Josipu Masinšču je v tovarn ej dič in Ko. stroj za mletje barve P jZ poškodoval levo roko. — J.v?nt*rl roko* Kozarič ie padla pod voz ia J> J* »‘rl
štev. 88
.JUGOSLAVIJA« 15. oprta 1922
— Velikonočna štev. »Jugoslavija« izide jutri zjutraj v povečam obliki z zelo ' zanimivo vsebino.
— Iz krogov živinozcravništva. Za
uradne zdravnike v IX. činovnem razre-du na dosedanjih službenih mestih so imenovani uradni živinozdravniki v X. či-novni razred Anton Lok v Dolnji Lendavi, Fran Baš v Mozirju, Pavel Kolenc V |?°dniem Dravogradu in Leopold Varl v Krškem. Za provizorna uradna živino-zdravnika v IX. činovnem razredu na dosedanjih službenih mestih sta imenovana provizorna uradna živinozdravnika Josip berbec v Ormožu in Simon Zibert v Krške rn.
,	— Iz zdravniških krogov. Za kirurgi-
»kega primarija pri občni javni bolnici v
*	tuju je imenovan dr. Rafael Dolinšek.
— Milijonarka — tihotapka. Dobro znana milijonarka Adela Baloh je tihotapila z vsem, najbolj pa s saharinom. Toda zadnjič je pa imela smolo. Na obmejnem komisarijatu na Jesenicah so ji kontrolni organi zaplenili za 200.000 kron saharina, katerega je skušala vtihotapiti to prodati v Kranju. Bogata tihotapka se
. toorala zagovarjati pred carinskim disciplinarnim oddelkom. — Tako torej na redke čase tudi bogati verižniki kaj iztaknejo.
UubUana.
h » ** Poziv pevkam in pevcem! Po vsej naši državi se proslavi svatba prvega jugoslovanskega kralja, našega junaškega RVPooritelja za svobodo, Nj. Veličanstva Aleksandra L s princeso Marijo. Prirede povsod razne slavnosti, v prvi vrsti »a Ieliki koncerti. Tudi Ljubljana, slovenska prestolica ne sme zaostati za dru-jF}1..mesti. Zato priredi muzika Dravske livizijske oblasti svečanostni koncert, na mterem se bjo izvajala velika simfonija •eskega skladatelja Rud. Zamrzle »Življe-»o? ®mrt« (Morset Vita) v c mollu, za »v z * ‘n orkester, simfonija je po-vveceh^-vstajenju Jugoslavije. V to svr-vse ljubljanske gg. pevke in nemi C‘a ®°čelujejo pri tem patrijotič-«n koncertu in se oglase z dopisnico na jtol naslov ter mi naznanijo glas in sta-SPVanje. — y Ljubljani, 15. aprila 1922 »pelnik dr. Josip Čerin, Gosposvetska •'to M.
sla ^ deželni bolnici je umrl oče po-pr?Ca Fabjančiča, nadučitelj v pokoju, jj0ai?c Fabjančič v starosti 80 let Pogreb dane3^ ob 4. uri popoldne. N. v. m. p.J 8a i"* ^rkus Renlow, nam že od lanske-j,.-_eto znan, pride te dni v Ljubljano, Vov •e ceni- občinstvu nuditi nekaj pr-šlo ^S-tn'h predstav. Najboljši material, b/* jezdni in telovadni umetniki na iz-Fn° dresiranih konjih so vzbujali že v v .^h mestih Evrope veliko pozornost “ Priznanje. Več v oglasih in lepakih, c == Zgubila je neka newyorška gospa fjtonrka včeraj zvečer dne 13. t. m. na "Miklošičevi c, od Justice do hotela Union ~rho mačko (boa) za vrt. Pošten ali nepošten najditelj naj jo vrne proti dobri •togradi pri Petkovšek, Pražakova ulica St. »I.
1= Mestni stanovanjski urad ostane radi snaženja uradnih prostorov v sredo, dne 13. aprila_ 1922 za stranke zaprt.
m Aretacija nr kolodvoru. Na tukaj-Injem kolodvoru jc bil pretečeni četrtek aretiran nevarni vlomilec Karel Anžič. l;i Je pred kratkim časom vlomil v restavracijo glarnrgn 1'clodvcrr. v Marbor.v, in r?vi ItJ priliki pokradel natakarju Klariščku 2a oeset tisoč -k; er. ooicKe in perila. V ®trahu, da bi ne prišel v roke pravice, je Pobegnil v Ljubljano, kjer ga je pa zelo “>tro doletela smola. Ko so ga vtaknili v *®Por, je vzdihnil:	»Torej	za praznike
"°to pa moral biti v zaporu, o jej!«
= Nesreča. Pretečeno sredo je delaje Franc Bregar po nesreči padel v Gru-~arJev prekop in se niti danes še ne ve, "h se je rešil, ali je našel v vodi žalostjo 8mrt
*	■** Uradne ure na carinarnici. Od pri-
“Odnjega torka naprej sledeče pri cari-tele uradne ure: dopoldne od 8. do in 111 Popoldne od IS. do 18. Ob nedeljah pritožnikih je carinarnica za stranke za-
Maribor.
!* Popravljeni vagoni. V sredo Je odšla r delavnice Ju?., žel. v Mariboru zopet ena jrPtopletna garnitura vozov za osebni vlak, “Ostoječa iz 6 osebnih ln 1 prtljažnega vo-H 2a državno železnico. Vozovi so zelo popravljeni, tudi sedeži in kupeji so 'tovlečeni s pravim platnom in okna imajo St	t?	2astore- To so bivši vagoni	»k. k.
»ti	-l	^“duo s®	uam pa zdi, da so	na no-
•ucth še vedno stari nemški napisi. Mislim, °a	imamo lahko	toliko ponosa in samoza-
da, ako že	drugih napisov po	bogve-
Jtokšni pogodbi ne smemo napraviti, naj bi Spustili sploh še tiste nemške packarije. — Jtoklejmo češko - slovaško železnico. Niti ®den vagon C. S. R. nima prav nlkakega uemškega napisa. Vsi vagoni so dobili ta-JbJ samo češke napise. Kar je bilo nemega, Je bilo izbrisano. Zato pa Imajo rešpekt vsi pred tako samozavestjo, naše Sleparstvo pa vsak zaničuje In omalovažuje.
»Kdor zaničuje, se sam...« Orožniška Jpstaia v Prešernovi ulici Ima papirnati na-PJ* nalepljen na deski, ki se je začel luščiti ® odpadati; nekega dne morda zagledamo •podal »K. k. Oendarmerie - Posten«. Po jfoh letih bi vendar lahko napravili defini-Sfon trajen napis. — Pri tej priliki bi ome-tudi napise v gimnaziji. Stari nemški “Spisi so prelepljeni z belim papirjem in E?“alo menda čase, ko bodo zopet odkriti.
vendar ni vzgoievalno za otroke. Cas £ že bil tudi tukaj, da bi naravlli slovenske ®Wse. Kier ni papirja Je zdaj popravljeno P* Pr. Iz V. Classe v V. Classis; popravek I* paplria. — Tudi tiste nemške in rim-f*® tabele bi lahko odpravili in obesili ta* B*le iz naše slovanske zgodovine.
„ Skočil v Dravo. Ko je hotel redar are-®T?tl nekega Emerlka P* trgovskega pomnika, ki Je deležen na tatvini pri To-Pežu Simoniču, Je omenjen! skočil v Dravo Ll,se hotel s tem Izogniti aretaciji. Ker Je e*ia voda menda premrzla, se je skesano jtofl v naročje pravice, ki ga Je ljubeznjlvo ^toiela v svole varstvo.
-t9mrl Jo g. Maks Hausmaninger, sola-vinske veletrgovine, star 37 let I Roparski napad. V nekem gozdu blizu JJt Jurja ob Pesnici le ponoči nekdo na-t®uel domov se vračujočega 721etnega ko-Jak. Plahuto ter mu zadal dva udar-5; P« RlavL Starček Je imel še toliko moči, 1« napadalcu izvil sekiro iz rok, nakar napadalec pobegnil. Iščejo ga orožniki, t,,. Stekel pes. V Smetanovi ulici so opa-2"Jpsa, ki Je kazal znake stekline. Neki nžnlk )e psu s sabljo preklal glavo.
. Predavanje na »Ljudski univerzi« v sre-*n«,!!V??er. Predavatelj g. Bož. Borko Je že 6oiui» mu občinstvu po svojih Izbornih ^dučnth člankih katere Je priobčeval tudi
v ljubljanskih listih. V sredo Je osebno predaval o svojih nazorih o »Bodočnosti evropskega človeštva«. Odkrito rečeno, njegovi članki se lepše berejo, kakor poslušajo. — Predavanje Je bilo globoko zamišljeno, ampak pretežko. Mnogobrojni poslušalci so vkljub temu pazljivo poslušali njegova raz-motrivanja. Poslušalci so večinoma vedno še eni ln isti. Toda začeli so prihajati tudi širši sloji, kar Je zelo vzpodbujevalno za predavatelje. Našim čltateljem priporočamo, na) pridno obiskujejo ta predavanja, ker Imajo dvojno korist in sicer si prvič na lahek način prisvajajo koristno znanje, drugič pa v istem času ne zapravljajo denarja drugie.
Celi e.
Radi tatvine aretiran. V sredo Je celjska policija zopet aretirala bivšega uradnika lesne tvrdke Catez v Celju, 2agarja, ker Je trgovcu Sodinu ukradel iz žepa 3000 K. ‘Žagar je šole pred 3 dnevi prišel iz zapora, katerega Je istotako presedel radi tatvin In drugih podobnih deliktov.
Mlekarice v Celju so za praznike hotele prodajati mleko kar po 14 kron liter. To pa so Jim v to poklicani organi preprečili in so morale ostati pri ceni 10 kron za liter. Nekateri ljudje res ne vedo, kako bi uboge ljudi po mestih še boli odrli.
Igrališče celjskega »Atletih šport kluba« je voda minule dni popolnoma poplavila in izgleda kakor jezero. Napravljeni kr.nali so se izkazali za nezadostne. Igrališče je za dalj časa za tekme neuporabno.
Celjske brivnice bodo na velikonočno nedeljo dopoldne odprte, popoldne in na velikonočni ponedeljek pa zrprte._
Pecivo je pri nekaterih celjskih pekih postalo zadnji čas vsled malega po-cenjenja raoke nekaj večje.
Vreme je od srede dalje pri nas zopet lepo solnčno in je sneg že skoro popolnoma izginil po nižjih krajih. Hribovje okrog Celja pa je še popolnoma belo. Upamo torej, da bomo imeli vendarle lepe praznike.
Delavski shod strokovnih organizacij se je vršil v četrtek ob 6. uri zvečer v Narodnem domu v Celju. Bil je dobro obiskan in sc je na njem razpravljalo o se danjem stanju delavstva in drugih ža delavce važnih zadevah, Obneme je bil izraz simpatije za stavkujoče pri Westenu.
Žrtev, V Trnovljah pri Celju je te dni umrl Jože Mlinarič, sin posestnika Leopolda Mlinariča. Nakopal si jc smrtno pljučno bolezen kot rekrut, je torej ena izmed žrtev zločinske lahkomiselnosti generala Zečeviča. Bil je star 20 let.
Stavka v VVestenovi tovarni traja dalje. Mogočni nemški kapitalist se ni zmenil, da bi delavcem še pred prazniki zboljšal njihov gmotni položaj. Delavstvo bo torej Člz praznike stradalo, mogočni V/ester, pa se bo veselil med povabljenimi gosti.
Obču! ?hor društva najemnikov za Slovenije v Celju se vrši na velikonočno nedeljo ptrdpoldan ob 9. url v salonu hotela »Balkan« s sledečim dnevnim redom:	1.
Poročilo o dosedanjem delovanju; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. pre-noterosti. Pravico volitve in izvolitve imajo le resni člani. — Nadalje se poroča, da se vršijo redne seje in diskuzije cd danes naprej vsako sredo v klubovi sobi hotela »Balkan«.
Prirasrl®.
Smrtna nesreča slovenskega železničarja. Na kolodvoru v Nabrežini Je domačemu železničarju Iv. Sardoču pri premikanju vagonov odrezalo obe nogi, vsled česar je v tržaški bolnici umrl, ne da bi prišel k zavesti.
Še vedno granate. V Grgarju Je Fr. Hačišu eksplodirala v roki granata ter ga tako strašno razmesarila, da Je kmalu umri. Istotako se je v Selu v Vipavski dolini ponesrečil z granato Janez Pintar, ki se bori s smrtjo v bolnici usmiljenih bratov v Gorici
Samomor. V Trstu se je 181etna Eliza Kobal zastrupila z lizolom zaradi nesrečne ljubezni.
Kolesarska dirka v Splitu. Te dni se Je
vršila na 10 km aolgi progi Split—Solin— Split prva kolesarska dirka. Prvi Je dosegel cilj Lovro Orlič v 16’ 13.4”, drugi Emil Petrovič v ir 2.4” tretji Mar« Petrovič v 17* 2.5”. Dirko Je priredil tamošnji kolesarski klub »Split«. — Prejšnji teden se Je v tem mestu ustanovil novi kolesarski klub »Marjan«.
Službena objava L. N. P. Klubi, ki nastopijo v pondeljek 17. L m. v prvenstvenih tekmah, se opozarjajo, da postavijo reditelje in sicer vsak klub 6, ki se morajo pol ure pred pričetkom vsake tekme Javiti pri dežurnem odborniku L. N. P. K- Kre-gelj-u. Razpored tekem na Igrišču Sparta-Primorje Je sledeči: ob 14. uri Jadran -Slovan, sodnik g. Vrančič, ob 15.30 LASK--Svcboda-Moste, sodn*k g. Hus.
Klub kolesarjev ln motociklistov »Ilirih* v Ljubljani, priredi na velikonočni ponedeljek, dne 17. L m. klubov izlet, preko Notranjih goric. Borovnice na Vrhniko. Zbirališče izletnikov no. križišču Rimske in Tržaške ceste. Odhod točno ob 1. uri popoldne. Vabljeni so vsi prijatelji kolesarskega športa. - Reditelj.
Telovadba članov »Ljubljanskega Sokola* se vrši po vellkinoči vsak pondeljek, sredo in petek v dveh oddelkih: od 19.30 do
20.30 glavno za starejše brate in začeta’ke v zletnlh prostih vajah, za ostale brate od
20.30 da 21.30; začetek po novem urniku v sredo, dne 19. t m. S tem hočemo olajšati navežbanje zletnlh prostih vaj. Pozlvljemo vse brate, ki se res čutijo Sokole, ki Jim Je pri srcu čast in ugled društva, naj se začnejo redno udeleževati val, da bo moglo matično društvo našega Sokolstva nastopiti z dostojnim številom telovadcev na I. Jugoslovanskem vsesokolskem zletu v Ljubljani. Pridite vsi! Zdravo!
Športni klub »Sparta«. Vsi dopisi za slovenski športni klub »Šparta« naj se odslej naslavljajo na: Vladimir Pesek, Wol fova ulica 1—II., Ljubljana.
Šport štev, fi. Izšla je 6. številka športa, tegn edinega slovenskega športnega lista, ki sl Je v tretjem letu izdajanja pridobil splošne simpatije. Številka Je okusno opremljena ter prinaša poleg druge zanimive vsebine poročilo o glavni skuščinl Sporne Zveze ter s tem poročilo o športnem razvoju v Sloveniji v preteklem letu. List vsem najtopleje priporočamo ter Je vkljub zvišani ceni (posamezna številka 2 dinarja, v naročnini 1.50 Din.) najcenejši slov. Ilustrirani list Naroča se y pisarni Športne Zveze, Narodni dom.
ve »Pesmi zimski noči«, Ljapunovi »Zvonovi« ter Schumana »Karneval« so ugajale najbolj. Če še omenimo, da je g. Dana Koblerjeva igrala ves obširni vzpored na pamet in da smo ji bili vsi navzoči hvaležni za lep, užitka pol večer, srna za pičlo odmerjeni prostor povedali vse.
Praški moški zbor Smetana, broječ 55 pevcev nastopi v sredo dne 19. t. m. v veliki dvorani hotela Union, pod vodstvom svojega zborovodje Rudolfa _ Cernyja. Černjr je eden najznamenitejših čeških zborovodij ter je pripeljal svojo pevsko četo do najlepše umetniške okoinostl No-jen leta 1876. je absolviral učiteljišče v Pragi ter je nato študiral solopetje pri Moricu Walersteinu in klavirsko igro pri Sladkovskem. Z svojimi tovariši Mikola-šem Novakom in Svojskijem je ustanovil češki pevski kvartet, v katerem je pel XI. tenor 15 let, to je od leta 1899. do 1914-je bil duševni vodja tega kvarteta in je prepotoval z njim celi svet. V letu 1902. so koncertirali po Češkem, v Nemčiji in v severni Ameriki, kjer so priredili 30 koncertov; v letu 1903 je bil kvartet na Balkanu, v letu 1906 pa je prepotoval celi svet in priredil posebno veliko število koncertov ra Japonskem. Ta kvartet ima velikanske zasluge za propagando češke umetne in narodne pesmi. Našemu občinstvu se bo predstavil Cerny kot zborovodja na koncertu praške Smetane, ki se vrši v sredo 19. aprila v veliki dvorani hotela Union.
in
Društvene vesti.
Slovensko zidarsko In tesarsko dra-8tvo v Ljubljani poživlja vse člane, da s* udeleže pogreba nekdanje žrtve avstrijskega režima Kromarja. V svrho natančnih podatkov glede odhoda itd. se je članom zglasiti dne 17. t. m., od 9—10 do-poludne v društveni pisarni Streliška uL številka 24.
Centralno udruženje državnih služltelja v Beogradu Je brzojavno obvestilo pripravljalni pododbor istega udruženja v LJublla-nf. da sklicuje 17. t. m. po celi kraljevin! SHS shode v znak protesta mizernlh dnevnic služlteljev in neukaznlh uradnikov. — Shod v znak solidarnosti v Ljubljani se vrši v pondeljek, 17. aprila ob 9. url v Mesrt-nem domu. K obilni udeležbi vabi pripravil, pododbor.
Drobiž.
liMle iA Silo
je ravnokar izišli R. Tagorjev »Vrtnar* v prevodu dr. Al. Gradnika, ki je prvovrsten. »Vrtnar« je v vseh 9vetovnih jezikih doživel nešteto izdaj. Dr. Gradnik je priredil prevod po izvirni angleški izdaji, ki jo je pripravil Rab. Tagore sam. Novost za naš knjižni trg je tudi vezava v satinu. kar dela knjigo še posebno prikupno. Zelo posrečena je tudi naslovna slika akad. slikaraj Iv. Vavpotiča. Cena broš. izv. 16 dinarjev, v satin vez. 25 dinarjev. Dobiva se v »Zvezni knjigarni«, Ljubljana Marijin trg 8.
MladSnl za pirhe.
V založbi »Zvezr.e tiskarne« v Ljubljani, Marijin trg 8, je izšla krasna mladinska knjiga
JOHN RUSK1N:
KRALJ ZLATE REKE ALI
CRNA BRATA
Jz angleščine preložil Ljud. Furlani. — Knjigo krasijo prvovrstne ilustracije Ant. Koželja, od katerih je 6 celostranskih in 7 polstranskih. Bajka obsega 5 poglavij: 1. Kako je gospod Južnoza-padni Veter uničil gospodarstvo črnih bratov; 2. Kako se je trem bratom po posetu gospoda Južnozapadnega Vetra godilo; Kaj sta govorila mali Srečko in kralj zlate reke; 3. Kako se je Janez podal na pot proti zlati reki in kako se mu je pri tem godilo; 4. Kako se je Crtiej napotil proti zlati reki in kako se mu je pri tem godilo; 5. Kako se je Srečko podal k zlati reki, kako se mu je to posrečilo in Še marsikaj zanimivega. — Naslovni list trobarven. Cena izv. 10 dinarjev. Napravite svojim malčkom veselje in jim kupite to lepo knjigo!
Gledališče in glasba.
Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani Drama.
16. 4. Nedelja popoldne ob 3. Namišljeni bolnik. Izven.
Zvečer ob 8. Marija Stuart. Izven.
17. 4. Ponedeljek popoldne ob 3. Golgota. Izven.
Zvečer ob 8. Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven.
18. 4. Torek. Namišljeni bolnik. Red
R. Tagore Al. Gradnik »Vrtnar«. Natisnila in založila »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Strani 102. Naslovna risba od I. Vavpotiča. Cena broš. izv, 16 Din, vez. v sati 25 Din. R. Tagore je pri nas zal še malo poznan, za to je Gradnikovo delo tembolj vredno pohvale. O knjigi, ki je zelo okusno opremljena in jo toplo pn-poročamo, spregovorimo v nedeljo obširno.
»Šest mladinskih iger«. Spisala Jos. Ribičič in Ivan Vouk. Natisnila tiskarna »Edinost« v Trstu. Izdala in založila »Prosveta«. Vsebina knjige je sledeča: I. Vraže — vesela igra v treh dejanjih. 2. Škrati •— vesela igra v dveh dejanjih. 3-Čudodelna srajca — igra v enem dejanju.
4. Mladjč — slika v enem dejanju. 5. Pri sv. Petru — slika v enem dejanju. 6. Trije snubci — vesela igra v treh slikah.
»Vera«. Roman. Spisala Olga Waldo-va. Izdala in založila Zvezna tiskarn v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena broširani knjigi 7 dinarjev, vezani 9 dinarjev.
Izšla je 4. številka »Novih Zapiskov«.
Na uvodnem mestu prinaša informativen članek o poljskem šolstvu izpod peresa znanega prijatelja Slovencev dr. Jana Ma-giere iz Piotrkowa. Zanimiv je članek o cehovskem socializmu, kakor se imenuje nova socialna struja na Angleškem.^ Kulturni politični problem slovenstva, južnega slovenstva in slovanstva obravnava trCtji članek V pregledu^ omenjamo zlasti kritiko socialne-politične zakonodaje v Jugoslaviji. Priporočamo »Nove Zapiske«, ki Stanejo letno 25 Din. Uprava se nahaja v Ljubljani, Lreg 12.
Izšla je »Sfinga«. Drama v štirih dejanjih, Spisal E. Gangl. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena knjigi 13 Din-	\
»Ujedinjenje.« Pesmice in povestice za mladino. Spisal Andrej Rape. T'_®k Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Založilo društvo za zgradbo učiteljskega konvikta. Cena vezani knjigi 9 Din. — Knjižica, ki jo krasi 5 ljubkih slik, bo prav lepo darilo mladini za pirhe.
Društvo slov. upodobljajočih umetnikov je objavilo notico v kateri zahteva pošiljatev umotvorov za beogradsko razstavo do 15. aprila t. 1. kar pa je bila pomota. Rok za pošiljatev poteče šele 15. maja.
Gledališki Ust: Za Velikonoč le Izšla dvojna številka »Gledališkega lista«, št. 27, 28, cena 4 dinarje, z reportoarjem do 26. aprila t L ln vsebino: Gustav Strniša: Na-nodna, (pesem), Ponoči pred Vstajenjem (povest slavnega ruskega pisatelja V. u. Rorolenka), R. Peterlin Petruška: Sestanek, (pesem).
»Slutnje.« Pesmi. Zložil Ivan Albreht. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani Marijin trg S. Cena broširani knjigi 4 Din, vez 5 Din.
D.
Sokolstvo.
Ljubljanski Sokol naznanja svoiemu članstvu, da je društveni sluga pričel s pobiranjem članarine. Istočasno s članarino je plačati zletni garancijski sklad v znesku najmanj 5 dinarjev, ki ga mora plačati po sklepu Jugosl. Sok. Saveza, ozir. društvenega občnega zbora vsak član in članica. Oni člani in članice, ki so menjali stanovanje, se prosijo, da naznanijo spremembo naslova člmprej statističnemu odseku Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Člane, ki ne bodo plačali članarine in zletnega garancijskega sklada, se smatra v zmislu društvenih pravil odstopivštm in se le-tl naprošajo, da vrnejo društvu saveznl znak In legitimacije. Legitimacije se potrjujejo proti predložitvi plačilnega listka med uradnimi urami, to je vsak delavnik med 6. in 7. uro pop. v odborovi sobi v Narodnem domu.
Vsi Sokoli — turisti, ki bi bili pripravljeni sodelovati kot vodniki pri Izletih, katere bo priredil Izletni odsek I. Jugosl. vse-sokolskega zleta v Ljubljani po telovadnih nastopih in tekmah, naj se polnoštevilno udeleže sestanka vodnikov, ki se bo vršil v sredo, 19. t m. ob 8. url zvečer v Narodnem domu, zletna pisarna. — Zdravo I
Šport In turistika.
Otvoritev nogometne prvenstvene sezone. Na velikonočni ponedeljek 17. t nu se otvori na igrišču Šparta - Primorje na Dunajski cesti prvenstvena sezona. Tega dne stopijo v borbo za prvenstvo II. razreda S. K. Jadran proti S. K. Slovanu in Svoboda, Moste proti L A. S. K-u. Vsi klubi so v dobri formi, kar obeta lepe in interesantne igre. Začetek ob 14. url.
Beogradskl športni klub Je gostoval 11. aprila v Bukarešti ln zmagal nad ondotdim prvakom Trlkotor * 9 s 01
19. 4- Sreda. Zaprto.
20. 4. četrtek. Marija Stuart. Izven.
21. 4. Petek. Anatol. Red A,
22. 4. Sobota. Namišljeni bolnik. Red
C.
Opera.
16. 4. Nedelja. Madame Butterfly. Izven.
17. 4. Ponedeljek. Trubadur. Izven.
18. 4. Torek. Bajaja. Red B.
19. 4. Sreda. Zaprto.	1
20. 4. Četrtek. Cavalleria rusticana. Plesna legendica. Red C.
21. 4. Petek. Madame Butterfly. Red
E.
22. 4. Sobota. Ob pol 8. zvečer. Luiza. Red A.
Po Veliki noči izide v založbi Zvezne knjigarne priredba Prelovčevih »Rdečih rož« za dvospev s spremljevanjetn klavir-ja.
PevciI 12 zvezek »Male Pesmarice« izide v kratkem. Prinaša ponatis priljubljenega moškega zbora Emila Adamiča: »Vasovalec«. Ostalih 11 zvezkov Male Pesmarice skupaj broširanih razpošilja Zvezna knjigarna za 10 dinarjev. Zaloga bo kmalu pošla in bo treba ponatisa.
Koncert g. Dane - Golia - Koblerjeve.
Skoro smo Že pri koncu letošnje koncertne sezone. Solističnih koncertov smo imeli največ, kar je gotovo posledica pridobitve dvorane v filharmonični družbi. Tam ni prevelikega rlzika za morebitne deficite, dvorana je akustična prav kot nalašč 2a komorno glasbo. Po vseh pevskih in orkestralnih koncertih je priredila v pondeljek zvečer klavirski _ koncert ena najboljših slovenskih pianistk ga. Dana Golia-Koblerjeva. Na klavirske koncerte ljubljanska publika od nekdaj pozablja ter se jih izogiblje. Tako je bilo žal tudi topot. Malo nas je prišlo, pa smo vsi uživali. Koncertantinja je absolvirala raznoličen vzpored z izrednim tehniškim znanjem, z veliko bravuro in globokim umevanjem. Mantova, Rapsodija. Novako-
»Ceška antologija.« Spisal dr. Ivan Lah. Izdala Slovenska Matica. Antologijo posvečuje Matica Slovenska svobodnemu bratskemu češkoslovaškemu narodu v spomin našega skupnega prebujenja in stoletne skupne borbe za osvobojenje. Pisatelj kaj spretno opisuje vse zveze Cehov in Slovencev minulega veka, to je zlasti do leta 1870. Knjigo, ki hvali svojega mojstra — in to je dr. Lah vedno bil — krasi tudi nekaj krasnih slik in jo slovenskemu izobraženstru najtopleje priporočamo.
* Američan o današnjem Dunaju ia Dunajčankali. V časopisu »Chicago He-rald and Examlner« je objavil Mr. Oton Eisenschiml, načelnik Scientific Oil Com-pounding Co. v Čikagu, svoja opazovanja o bedi, v kateri žive danes Dunajčanke. Med drugim piše: Sramota ali smrti Na tisoče deklet in mladih žen na Dunaju, ki je bil nekdaj najveselejše mesto v vsej Evropi, stoji zdaj pred to alternativo. Naročiti si obleko pomeni toliko kakor katastrofa. Kaj čuda, da lehko kupiš dulo za par čevljev, za toplo večerjo. Elegantne dunajske kavarne so vsak večer polne elegantnega ženskega sveta, katerema se v očeh čita skrb, kaj jim prinese noč... Takšno je danes mesto Arthurja Schnitzlerja, ki je opeval ljubke Dunajčanke ter kralja valčkov . Straussa. Situacija je postala tako kritična, da je moral župan dati po ulicah nalepiti razglas, ki opozarja device in dame na nevarnost njih početja. Število samomorov raste. Hčere ^uglednih družin umirajo od lakote, ker nočejo prodajati svojega telesa. Te demoralizacije dunajskih žen in deklet so krivi po veliki Večini tujci, ki hodijo po ulicah s polnim denarnicami ter izkoriščajo zadrego in tedko situacijo dunajskega ženskega sveta. Zairadi njih 90 žene in device sred. slojev popolnoma propadle. Bančne uradnice imajo po 4 dolarje mesečne plače — služkinja 50 centov. Ako pride tedaj tujec z visoko valuto ... Pa krona pada in pada naprej. Za tujo valuto se vse lahko kupi. Vse Živi samo v pričakovanju bodočih dogodkov. Hiš nič ne popravljajo. Umetniki in učenjaki bele kakor pred kugo v tuji svet. Neki nadvoj-' voda si služi kruh kot vratar. Nihče ne mara več avstrijskih kron. In kaj mora 5e priti? Državljanska vojska...«
* Gojenje strupenih kač. Take posdo-nosti pri nas pač nimamo kot je v Ameriki, v Brownsville na neki farmi, kjer je nameščeno 65 ljudi, katerim je poverjeno gojenje strupenih kač. Ti ljudje so U-vežbani, kako imajo kače loviti, kako jih hraniti in kako postopati z njimi v obče, da prinaša to gojenje čim največ koristi muzejem, zoološkim parkom, kemičarjem in zdravnikom, ki rabijo kačji strup. Farma, v kateri se kače goje, je_ obdana * visoko travo, po kateri se kače gibljejo. Hranijo jih večinoma z mišmi, katere v ta namen lovijo in jih mečejo na prostor, kjer se nahajajo kače.
Slovenski zemljoradnikl — republikanci. »Naša Vas«, glasilo Slovenske zem-ljoradničke stranke izjavlja v zadnji številki, da nima nikakih zvez s srbskim Sa-vezom zemljoradnika, ki so monarhisti, dočim so slovenski zemljoradniki za republiko.
* Nedelje brez krstov. Avstrijska duhovščina želi ob nedeljah počivati Zato je sklenila, da ne bo krstila ob nedeljah nobenega otroka, razun če je dete tako ela-bo, da bi moglo Isti dan umreti. To pa je slednjič nepotrebno, ker se v takem slučaju zamore krstiti dete doma.
* Kilogram čebule 1000 kron. Zadnje dni so na Dunaju cene mesu nekoliko
padle. Zato pe je na primer vrtna zelenja^ va strahovito draga. Jajc je na Dunaj« zelo malo. Kilogram krompirja stane 148 kron, kilogram čebule pa ravno 1000 K. To pa samo v trgovinah na debelo.
* Mistirijoznl kovček * zlatom. Pri reviziji dunajskega D- vlaka so našli dva kovčka, katera sta se jim zdela sumljivo težka. Ker pa sta bila opremljena s pravilnimi listinami revizijskega uradnika, so ju pustili dalje proti Budapešti. Tamoinja carinarnica pa je dobila nalog, da kovčka pridrži, ker sta napol j ena z zlatom. Lastnik kovčkov je hotel carinarnika podkupiti s poldrugim milijonom kron. Ta pa se ni dal podkupiti ter je zadevo naznanil policiji Ko je policija hotela kovčka zapleniti sta bila že odpredmljena. Govori se, da je bilo v kovčkih preko 100 kil«, gramov zlata.
Vremensko poročilo.
Ljubljana, dne 14. aprila 1922.
Kraj	Ura	Tlak zraka	Temo. zraka C	Tot«	Oblačnost 0-101	Padavine nun
|	T	768-5	5-7	sev. vzh.	megla |	—
Ljubljana J	14	766-6	17-0	1 jug. vzh.	jasno i	—
l	21	7691	100	n	jasno	—
Zagreb	T	764-6	120	brezv.	1 »	—
Beograd	7	762 1	130	■n	| „	—
Dunaj	7	765-8	80	sev zap.	več obl.	—
Innsbruck	7	764-4	70	j —	—	—
Praha	7	—	__	—	—	—
Opomb«	i: barom, stanovi		ten, temp.	visoka		
• Sloviti zgodovinski roman M. ZEVACA
1 “KRALJEVI VITEZ" I
# je izšel in se dobi v „Zvezni knjigarni", Ljubljana, Mar. trg 8 v S J	dveh delih. Cena broš. za vsak del din. 15.—	•
PRODAJA:
TRGOVSKA HISA na Bledu z viem inventarjem. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Trg biža.c
 _______________________ 678
LEPA, velika trgovska hi »a z vsemi pritiklinami, stanovanjem in skladi-. n,\ Primerna lega r bližini zel. postaje.
»r-cerijaka trgovina skupno z meblovanim ttano-, vanjem K 500.000.
•	stanovanjski hili (s solidnimi strankami) z velikim vrtom K 550.000. Vila (nova) na prodaj za K 550.000.
Hotel v bližini kolodvora. Gostilna v mestu z 1 In pol ure oddaljenim vinogradom.
Veleposestvo z vinogradom.
Veleposestvo brez vinograda.
Posestvo s krasno vilo pri Mariboru.
Posestvo pri Mariboru 1 in pol oralov. K 85.000. Posestvo okoli 6 oralov, 3 hiše. Živina K 270.000. Premogokop otvorjen, pri-ma kovaški premog. Kavama v Grazu v zameno ali naprodaj.
Tovarna v bližini kolodvora z ali brez strojev. Znamko za odgovori Zamenja se tudi vila v Mariboru z vilo v Zagrebu ali Trstu.
Realltetna pisarn« »Rapidt Maribor, Gosposka uL 28.
 _______________________ 673
Posestvo, hiša, 4 orale Remi. e v sredini Savinjske doline. Stoji 2 minuti od kolodvora. Ugodna prilika za one, ki žele živeti v mi-riu Ponudbe naj se pošljejo pod »Ugodna prilika,, na podružnico »Jugoslavije« v Celju.	640
KUP«:
DOBROIDOČO pekarno na prometnem kraju kupim takoj ali pa vzamem v najem. Ponudbe naj se pošljejo na upravo lista pod »Pekama«.	668
SIUZBE:
TRGOVSKI pomočnik,
starejša moč, dobro izvei-ban v manufakturni stroki, dober prodajalec se takoj sprejme pri tvrdki Anton Mahorič, Ptuj, Krempljeva ul. št. 1.	681
POTNIK se išče za takoj. Naslov v upravi 1. 677
SPREJMEM perfektnega brivskega pomočnika, ne izpod 20 let starega. Vstop lahko takoj. Vjekoslav Gjurin, Maribor, Jurčičeva ul. štev. c.	667
Kontoristinjo v starosti 18—20 let z znanjem slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika ter dobro računarico sprejme Ilija Predovič, Fram, Štajersko. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na llija Predovič, Varaždin, Medji-murskacesta broj 3 ali Ilija Predovič, Fram, broj 10, Štajersko.________________ 515
RAZNO:
ZAMENJA se hiša popolnoma nova z r oralom zemlje za hišo ali parcelo, katera bi bila pripravna za trgovino v večjem industrijskem kraju. Eventuel-no hišo tudi prodam. Ctna K 80.000. Vstopim tudi kot družabnik v večjo trgovino s kapitalom do 300.000 K. Ponudbe poslati pod 1 »Pomlad«, poštno ležeče Litija. 	679
PRODAJALKA
(tudi začetnica) po možnosti strojepiska se išče za takoj v Eno trgovino v Ljubljani Ponudbe a navedbo referenc pod „Trajno mesto" na An. zavod Drago Beseljak in drag Ljubljana, Sodna ul.5.
Razno perilo
za dame, gospode In deco priporoča tvrdka
a. 8 L SME
Ljubljana. Mestni trs it 10l
ZENITNE PONUDBE.
Vdovec z nad K 500.000 premoženja in družabnik pri nekem podjetju, želi znanja z gospodično ali vdovo, ki ima kako podjetje, trgovino ali pa tudi nekaj premoženja in trgovsko koncesijo. Ponudbe naj se pošljejo na upravo li9ta pod »Ženitev I&22.* Tajnost zajamčena. 680
S
Mm Osli in: liaiva v vsi niansah ton
IReirii t Ljubljana.
Sprejemališče:
Šelenhurgova ul. Stev. 4
Podružnice: Maribor, Zagreb, Kočevje, Novo mesto.
Knjiga s slami
za zaiiaito in pouk naftni malim
Izvod 20 K
v Zvezni knfigami
v Ljubljani,
Marijin trs Itev. a
« ••••••
V GLOBOKI ŽALOSTI NAZNANJAMO VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM, DA JE NAŠ PREDOBRI SOPROG OZ. OCE, GOSPOD,	^	v	.
FRANC FABJANČIČ
NADUČITELJ V POKOJU
v Četrtek, dne 13. aprila 1922 ob pol 2. uri popoldne po
KRATKI MUČNI BOLEZNI V 81. LETU SVOJE STAROSTI MIRNO V BOGU ZASPAL.
POGREB SE VRŠI V SOBOTO, DNE 15. APRILA OB 4, URI POPOLDNE IZ DEŽELNE BOLNICE V LJUBLJANI NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU.
V LJUBLJANI, 14. APRILA 1922.
MARIJA, SOPROGA, POŠTARICA V POKOJU; VLADISLAV, NARODNI POSLANEC; GABRIJEL, DELAVEC; MILAN, PISATELJ; VEKOSLAV,
VOJAK, SINOVL
Bi				sIlsMSI	MM		
ZVEZNA KNJIGARNA LJUBLJANA - MARIJIN TRG 8
BES
JOHN RUSKIN:
iz mMw preval LIMI fU - l ilaitratijami um. ROZELil
C. N. In A. M. Wiiliamson:
Cesaričini biseri.
(Dalje.)
»Prav, gospodična, takoj ga pokličem.« Johnson se je obrnil nazaj, In gospodična Blackburneova se je umeknila v budoar.
Klo je slutila, da utegnejo poklicati Rogerja, ako bo Beverley odlašala.
»Zdi se, da ima gospodična Blackburneova nekakšne skrbi«, je dejala. »Bogve ali je kaj takšnega, kar lehko sliši gospod Sands, ali bi bilo bolje, da se pobrlnete sami? Saj veste, da nama ostane še dovolj Časa do desetih. Ako so listine v ovoju prave, je itak vse v redu, ako ne, pa tudi ne moreva za to.«
Beverley ni vedela, čemu ne bi smel Roger v njen budoar; vendar pa se je bala, Žda ne bi manjkalo kakega bisera ali da ne bi bil kateri poškodovan, kar bi spravilo soproga v še slabšo voljo. Nekaj skrivnostnega ji je velelo, da naj se podviza. Ovoja ni hotela pustiti Samega niti s Klojo. Zavila ga je v robec, da bi skrila naslov, In je odhitela, držeč ga v roki. . . . :
»Ste li res poslali pome, gospodična Blackburneova?« je vprašala, odprši vrata.
Nizalka je stala vsa bleda'pri mizi ter čudno strmela vanjo.
»Oh, milostiva«, je vzkliknila, »rekli ste, da so biseri v zaklopnici, pa jih ni. Našla sem jo prazno. Gotovo ste jih dali kam drugam.«
Beverley se je vprašala, ali ni morda v hipni blaznosti skrila biserov na kak kraj, ki ga je v tem pozabila. Toda v dnu srca je vedela, da se ni zgodilo nič podobnega.
»Ne«, je dejala, odgovarjaje sebi in gospodični Blaekburneovi hkrati, »še doteknila se jih nisem, odkar sem jih vzela z vratu In prinesla sem. Oh, prosim, nikari se ne Šalite z mano! To je preveč resna stvar!«
»Šalila da bi se z vami!« je vik-nila nizalka. »Kako, milostiva — mari mislite zares! O Bog, čemu nisem zahtevala, da bi počakali, dokler ne bi bila odprla zaklopnice ih preštela biserov! Nikoli v svojem življenju še nisem bila tako neprevidna. Zdaj boste nemara mislili, da sem Jih jazukra...«	.	‘	.
»Ne — ne*, je vzkliknila Bever-ley; obup gospodične Blackburheove jo je pomiril. »Takšna sumnja bi bila nezmiselna. Tudi če bi — že gola podmena se mi studi! — če bi jih bili hoteli vzeti, jih ne bi imeli kam skriti, sami Veste, da ne. Dajte, da pomislim! Naj se spomnim vsega po vrsti. Bila sem v sosednji sobi tako-rekoč ves čas, kar nisem bila tu. Vrata vmes so bila odprta. Videla bi bila vsakogar, kdor bi bil prišel. Oh, ne, biseri ne morejo biti ukradeni. Nihče ni mogel do njih.«
»Pa vaša mala prijateljica, Klo Rileyeva?« je vprašala nizalka. »Ali ne ve ničesar? Morda vam pokaže ona pravo sled! Njena glava Je izmed najbistrejših, kar sem jih kdaj spoznala, in to, da še živim, je zgolj zasluga njene urnosti in prisotnosti duha.«
Beverley je pozabila odgovoriti. Besede gospodične Blackburneove so bile spravile njene misli na novo pot. Zavedala se je mahoma, da je
’ prevarila nizalko in sebe. Ugotovitev, da ni mogel nihče do biserov, je bila netočna. Klojina vrnitev v O’ Reilliyjevem spremstvu se je zdela že tako davna, da si ni izpraševala spomina prav tik do nje. Naštela si je le, kaj je delala potem, ko je O’ Reilly zavrnil njeno prošnjo in odšel. Vse to je slonelo na videzu, kakor bi bila potem še videla bisere v njihovi zaklopnici. To pa ni bilo res. Videla je le zaprto škatljo in je smatrala kajpak naravno, da so biseri v nji. V resnici pa jih ni pogledala ves čas, odkar je lastnoročno zaprla za-klopnico. Pač pa je stekla med tem na mostovž, Kloji in 0’ReiIlyju naproti. Nato sta ž njim skupaj nesla dekle v njeno sobo. Zamudila sta se dovolj, da je mogla Klo uiti iz sosednje sobe ter se izmuzniti iz stanovanja. Kako in kdaj je izginila, Beverlev ni znala. Lehko da je Klo iz kakega razloga, ki ga ni mogel pojasniti nihče razen nje, skočila gredoč v budoar in skrila bisere — potem, ko si jih je bil 0’Reilly že ogledal.
»Govoriti moram s Klojo«, je rekla: nazadnje, po dolgem molčanju, ki se je zdelo gospodični Blaekburneovi več nego zagonetno. »Čakajte me, prosim, tu. Vrnem se v treh, štirih minutah in pirvedem Klojo s seboj, ako je toliko pri močeh.«
Klo se je bila vrgla na posteljo, da bi se spočila ter si osvežila živ-Ijenske moči za novi napor. Živci so ji utripali nalik vročim žicam; čila poskočila je, ko je slišala, da nekdo odpira vrata.
, »Oh, vi ste, hvala Bogu!« je vzdihnila* zagledavši Beverley. »Ali ste odprli ovoj?«
»Ovoj!« je ponovila Beverley. »Oh; Klo, mislila sem, da ne pozabim nanj za nič na svetu. Toda gospodična Blackburneova me je klicala za td, ker mi je hotela povedati, da so biseri izginili. Na ovoj sem Čisto pozhbila. Ste li vi kam dejali bisere, ko ste odhajali z doma?«
Klo jo je prepadeno pogledala. »Bog mi je priča, da ne!« je zasopla. »Odšla sem skozi kuhinjo in po dvigalu z služinčad. Oh, gospa Sand-sova — Angel — menda ne mislite, da bi bila jaz ...«
»Neumnost! Prav takšni ste kakor gospodična Blackburneva!« ji je Beverley prestrigla besedo. »Upala sem le, da ste jih nemara skrili iz kakega upravičenega razloga. Zdaj vem, da jih niste. Klo, to je — razen enega — najstrašnejši dan v mojem življenju. Biser moram najti, drugače mi Roger nikoli ne odpusti. In šele par minut je tega, ko mi niso bili nič v primeri s papirji!«
Klojin bistri um, ki je na prvi mah utonil v grozi, se je vzdignil spet na vrh. »Kaj če je vzel bisere 0’Reilly, da bi se osvetil?« je bruhnilo iž nje. »Ali je vedel zanje — ali je bil kje v njih bližini?«
Beverley, ki je dotlej stala pri postelji, se je zrušila nanjo in ostrmela, »Seveda je vedel,« je rekla počasi. »In — In bil je nekaj manut sam ž njimi v sobi. Vidite, sestra La-keova je prišla. Strašno se je togo-tila, ker ste bili zunaj. Izkušala sem jo potolažiti — zaman! Povezala je culo in šla,- živa slika užaljenega dostojanstva. O’ Rellly je bil medtem v mojem budoarju. Prav Imate, Klo! On je vzel bisere!«
Dekle sdmo je bilo reklo tako; toda beseda jo je presunila, ko jo je slišala iz drugih ust. O’ Reillyjeva slika je vstala pred njenimi očmi. »Ne verjamem, da bi jih bil vzel.« ji je planilo iz dna srca.
»Sami pravite!« je vzkliknila Be-
verley.	,	«
»Vem,« je priznala Irka. »Misel mi je šinila v glavo... A res ne more biti. On ni te sorte človek, pa naj bo drugače kakršenkoli!«
»Odšel je ves besen na naju obe,< je dejala Beverley. »On mora biti tat, nihče drugi. Tehten razlog je imel. hotel naju je dobiti v oblast in naju prisiliti, da mu vrneva listine.«
»Če jih imava!« je presekala Klo.
Beverley je skočila na noge. »iz* gubljena sem, vidim,« je vztrepetala. »Vse se je zarotilo zoper mene. a tolikimi zaprekami hkrati se ne morem boriti. A vendar pojdem po tisti ovoj; odprem ga, naj se zgodi kar se hoče.«
»In kaj naj storim jaz?« je Vpta* šala Klo.
»Ako se v petih minutah ne vr« nem k vam, imejte to za znamenje, da vas želim k sebi.«
Ko so se vrata odprla za angelom, je dekle vzdihnilo k Bogu, dd bi, ji privoščil vsaj teh pet minut oddiha. Ležala je znak kakor kip na marmornem grobu, toda njene misli se niso hotele umiriti. Hitele so k O Reillyju. Zdelo se ji je, da ga vidi, kako ji gleda v oči. Niti ko je zame-žala, ni mogla pregnati njegove slike...
Pet minut je minilo, in Klo je trudno zlezla s postelje.
»Čas je, da grem k Angelu,« si je dejala poluglasno. Toda še preden je dobro stopila na noge, je Bever*v ley odprla vrata.
»To je konec. Vdam se!« je omahnila v sobo. »Ovoj je šel za biseri. Nisem ga utegnila odpreti. Zdaj niti ne vem, kaj je bilo v njem.«
»Izginil je? Ovoj je izginil?« je zahroplo dekle. »Izginil — odkod?«
»Z mize v mojem budoarju,« je odgovorila Beverley. »Položila sem ga tja, ko mi je gospodična Blackburneova povedala nesrečo z biserk Nato sem šla k vam. Gospodična Blackburneova se ni genila iz sobe. Ovoja ni niti videla. Iskala sem ga povsod. Izginil je.«
(Dalje prih.)
Razne vesti.
* Milijonski bankovd. Po poročilih
nemških listov iz Moskve, je sovjetska vlada izdala nove bankovce, ki vsebujejo kar milijonske vrednosti. Baje so novča-nice po en, pet in 10 milijonov rubljev v prometu. Čudno ni, saj se plača za I funt kruha okrog 8000 rubljev, in za enkraten skromen poset kavarne 10—15.000 rubljev. Droben denar za take izdatke bi morali ljudje nositi v culicah s seboj.
* Zgodaj je začeL V Trstu, pred cerkvijo sv. Antona novega je nekega go« spoda. Julija Mazzucchettija po imenu,' ustavil 11 leten deček. Pobič je tujca prosil, naj mu pokaže, po kateri ulici bi lahko prišel na Goldinijev trg. Tujec Mazzu-chetti mu je odgovoril da ne ve, kje se n*»' haja omenjeni trg. V tem hipu pa mu je' izmaknil mlečnozobi deček iz žepa pri telovniku uro in verižico ter nato pobegnit proti pravoslavni cerkvi. Tujec se je spustil 2a njim. Ko je pritekel mladi Žepar do pravoslavne cerkve, je vrgel od sebe ukradeno uro in verižico. Okradenec je oboje’ pobral, žepar je pa izginil bogve kam. PeK licija ga pridno zasleduje.
Zahvala.
Vsem, ki so našega
Peterčka
v času njegove dolgotrajne in mučne bolezni obiskovali, nas v trpljenju tolažili in s prekrasnim cvetjem ozaljšali zadnjo zemeljsko pot našega ljubčka, sinčka in bratca, se najiskre-neje zahvaljuje
rodbina R. R. Rregarissa.
♦ Obratovodja elektrarne
visok« napetosti izvežban monter, s« tič« za Slovenila Nastop takoj. Ponudbe na
• • upravo Otu pod ..Električar*. • •
Velika ZagrebSka tovarna
likerja, konjaka In Žganih pijač, išče dobro Izvežbanega
potnika
za Slovenijo. Ponudbe na upravo listo pod št. 480.
Spretnega In zanesljivega
akviziterja
sprejme uprava „Jugoslavije« ••••••••••••••••••••••j
PARKETNE
DEŠČICE
dobavlja in polaga v mestu in na deželi
Anton Bokal, Ljubljana
Slomškova ulica štev. 19.
Telefon 527.
•••••• ••••*•
Sokolske potrcbffine
za člane, članice in naraščaj kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka
Ut SMUEIME
Ljubljana. Mestni trg 10. ••• ••• •••
Za takojšni nastop se Iščeta
2 stavbna = — pisarja
z daljšo prakso.
Ponudbe pod; »Stavbni pisar" na ..Stograd" d. d. tovarna Keršič v Spodnji Šiški.
VELIKO
ttekMUkopodjetje
tiče se čimprejšnji nastop
PEBfEKnEM
Plača po dogovoru. Ponudbe ..Zmožnost" na upravo lista.
pod
t«
CROATIA
Si
zavarovalna zadruga v
Tona«**
si dovoljuje naznaniti, da je otvorila za področje Štajerske in Prekmurja glavno zastopstvo v Mariboi je imenovala svojim glavnim zastopnikom g. števo T< špediterja v Mariboru.
Pisarna se nahaja * Mariboru, Cofova valni oddelki: Požar — Nezgode — Vlom —
Transport blagovnih In denarnih pošiljate* — Steklo —
Sprejme se več sposobnih in zanesljivih akvizhari dod ugodnimi pogoji. — Sprejme se takoj tudi praktiKawy
V trgovini
O. Bernatovič
št. 5
94 ® strni trg
se dobe še po jako nizki ceni:
moške obleke . moške ragiane . moške hlače damske mantle damske kostume . damske modne obleke .... damska krila bluze .	.
• ••••••
........
od Din 160-od Din 250’ od Din 80 -od Din 150 -od Din 180 -od Din 200*-od Din 60’ od Din 30 -
naprej
naprej
naprej
naprej
naprej
naprej
naprej
naprej
Stavbeno podjetje v Jugoslaviji
- isčc inienerja
z« podtalne lo želez o-betonske gradbe, ki Je statik in konstrukter, dalje
Inienerja
za trastranje železnic in gradbe cest. Prosilci morajo biti popolnoma zmožni sloveničtne ali hrvaičine. Vstop lahko -- Ponudbe z zahtevo plače pod »lnženjer" na upravo tega lista.
m.
m
SS2
■Soeef
m m
si
Naznanilo.
Produktivna zadruga ključavničarjev in sorodnih strok
„J EZIC A“
registrovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem na Ježici pri Ljubljani.
obvešča p. n. interesente in občinstvo, da je začela z dnem
15. aprila poslovati.
Izvrševala bo vsa v gorenjo stroko spadajoča dela in popravila-Nakupovala, popravljala, prodajala in montirala bo vse vrste strojev. Izdelovala in popravljala bo vse vrste cerkvenih ur in tehtnic, ter žične mreže po naročilu.
■ ■ Za vsa dela Jamči zadruga In Jih bo solidno zaračunavala. ■ N
Glavni in odgovorni urednik Zorko irakm.
izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«
Tiska »Zvezna tiskarna« v kiubiiafii'