DOMŽALE, 27. JULIJA 1995 • ŠT. 7, LETNIK 34 GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Slovesnosti v Grobljah. V grobeljski cerkvici sita se komaj tri dni narazen zvrstila dva pomembna dogodka. V nedeljo, 9. julija, je nadškof dr. Alojzij Šuštar blagoslo-' vil vrnjeno in obnovljeno župnijsko cerkev sv. Mohorja in Fortunata, v sredo, 11. julija, pa je bil tu 25. jubilejni mednarodni poletni festival. Sprejeta sta temeljna akta za delovanje nove občine Za novonastalo občino je bila od dosedanjih sedmih rednih in dveh izrednih prav gotovo najpomembnejša 7. seja Občinskega sveta dne 21. junija. Na tej seji so namreč domžalski svetniki sprejeli proračun občine za leto 1995 ter Statut občine, ki bo, upamo, sicer veljal dlje kot eno leto. Po nekataerih zapletih ob sprejemanju obeh aktov na prejšnjih sejah je bil vendarle med strankami dosežen konsenz v tisti meri, ki dopušča sprejem navedenih aktov. Naj ob tem povem, da je za sprejem statuta potrebnih .2/3 glasov vseh svetnikov, za sprejem proračuna pa 2/3 glasov navzočih svetnikov, kar seveda v obeh primerih pomeni več kot le navadna večina. Tudi sicer je bila ta seja po številu sprejetih odločitev zelo bogata, vendar več o njih v nadaljevanju. Letošnji proračun je »težak« 2.436.334.000,00 SIT, od katerih je 11,10% namenjenih plačam uporabnikov proračunskih sredstev, 7,32% za materialne stroške uporabnikov proračunskih sredstev, 2,9% socialnim intervencijam, 3,85% dotacijam družbenim dejavnostim, 1,55% intervencijam v gospodarsko infrastrukturo, 3,06% za dejavnost KS, društev in drugim javnim potrebam, 2,73% intervencijam v družbene dejavnosti, 12,89% investicijskemu vzdrževanju in opremi, 7,36% skladu stavbnih zemljišč, 29% delež proračuna pa pomenijo transferna sredstva proračuna. Največji delež proračuna v skupni višini 454.464.000,00 SIT (18,65% ) je tudi po zaslugi g. Antona Preskarja, ki je s svojim amandmajem povišal prvotno planirana sredstva za 15.000.000,00 SIT, namenjenih komunalno-cestno-energet-ski dejavnosti. Da verjame v trdnost lesa in reklamo za Belinkine izdelke »Les je lep«, pa je dokazal g. Jurij Berlot, ki je s svojim amandmajem prepričal svetnike, da od prvotno 6 mio SIT planiranih sredstev za sanacijo peš brvi čez Kamniško Bistrico, 4 mio SIT namenijo sanaciji Godbenega doma Domžale. Na predlog g. Bogdana Oso-lina pa so svetniki 1 mio SIT namenili' še za postavitev in vzdrževanje pomnikov slovenske osamosvojitve in državnosti. Pa še to: od skupno vloženih Nadaljevanje na tretji strani SKRITA VRATA KADAR ME NEUSMILJENO PAHNEJO NA DNO IN SE S POSLEDNJIMI MOČMI DRŽIM NA ROBU OBUPA, SE VEDNO ODPREJO SKRITA VRATA, TVOJE BREZPOGOJNE LJUBEZNI. Daša Košir V SLAMNIKU PREBERITE Aleš Kodra-invalid iz junijske vojne Mednarodni ekološki tabor Novice iz občine Moravče - Novice iz občine Lukovica Bojan Kos s kolesom od Madžarske do Kopra KDO BO BOLJŠI? PTUJ ALI DOMŽALE? POLETNO GLEDALIŠČE STUDENEC, 8. SEPTEMBRA 1995 OB 20. URI Več na strani 13 OB DNEVU DRŽAVNOSTI Naj živi svobodna in neodvisna Slovenija Govor predsednika Občinskega sveta Občine Domžale na osrednji občinski proslavi ob prazniku državnosti 24. junija 1995 v Jamarskem domu na Gorjuši. Spoštovane gospe in gospodje, dragi mladi prijatelji! Življenjska črta slovenskega naroda je dolga in razgibana. V svoji tisočletni zgodovini smo Slovenci morali prenašati vse mogoče gospodarje, ki so vsak na svoj način poskušali obvladati ta mali narod na ozemlju pod osrčjem Evrope. Tako smo bili deležni posledic turških osvajalnih vojn, kakor tudi spopadov med velikimi evropskimi državami. Vojne vihre so raz- NAPITEK TRGOVINA, d. d. NAPREDEK, PRESENEČA IN VABI X NAKUPU delile slovenski narod med štiri države, a kljub temu smo Slovenci ohranili svojo kulturo in vztrajali pri ohranjanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. Nismo popustili pritiskom ponemčevanja, uprli smo se tudi vsem drugim, ki so nam hoteli vsiliti drug jezik in kulturo. V začetku tega stoletja smo upali, da bomo zagotovili razcvet slovenskega naroda v okviru Jugoslavije. Toda kmalu se je pokazalo, da tudi življenje z drugimi jugoslovanskimi narodi, korak za korakom povečuje vpliv in pomen drugega jezika in kulture. Ko smo v osemdesetih letih prebirali memorandum srbske akademije znanosti in umetnosti, je postalo jasno, da je na pohodu srbski nacionalizem. Se še spomnite pravila »en človek en glas«, ki so ga srbski politiki tedaj vse bolj glasno oznanjali, ali pa skupnih jeder v šolskih programih, v katerih je bilo komaj še kaj napisanega o Prešernu in Cankarju, o srbskih in črnogorskih umetnikih pa zelo veliko. Če tem tendencam v politiki, vzgoji in izobraževanju dodamo tudi težnje po ekonomskem centralizmu, potem je jasno, da smo se morali Slovenci odločiti za samostojno pot. To smo storili kmalu po prvih pravih volitvah leta 1990, na katerih je zmagal Demos, nekdanji oblastniki pa so doživeli poraz. Ko smo se nato dr- žavljani Slovenije z ogromno večino, 86% odločili za samostojno državo, marsikdo ni verjel, da bomo to odločitev tudi uresničili. Ce|o več kot to. Nekateri so še tik pred dnevom razglasitve samostojne države Slovenije javnosti oznanjali, da bi bila odcepitev nespametna, da bi bila samomor itd. Na srečo ljudje niso poslušali pripadnikov nekdanjega režima in so masovno podprli odločitve De-mpsa. Prišlo je do oboroženega spopada z JA, v katerem smo G. dr. Miha Brejc med govorom na proslavi ob dnevu državnosti v Jamarskem domu na Gorjuši v soboto, 24. junija 1995. Slovenci spet pokazali, da se ne bojimo nobene vojaške sile. Naša trdna odločenost, da končno uresničimo sen o lastni državi, zaupanje v lastne sposobnosti in pogum, so odločilno prispevali k naši zmagi in temu, da smo že januarja 1992 postali mednarodno priznana in neodvisna država. Kljub vsemu pa določeni krogi v tujini in celo doma poskušajo zmanjšati pomen vojne za Slovenijo. Tako na primer nekdanji ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Zimmerman govori o tem, da je bilo število žrtev v tej vojni smešno majhno, nekateri govorijo o desetdnevni vojni, da sploh ni šlo za vojno in podobno. Na srečo je bilo število žrtev v vojni za Slovenijo res majhno, nikakor pa ne smešno. Za svojce umrlih, za nas Slovence, za ves civiliziran svet nobena smrt ni smešna, ampak strašna. Tisti pa, ki govorijo o samo desetdnevni vojni, s tem jasno izkazujejo svoje nepoznavanje ali pa omalovaževanje. Oborožen spopad je res trajal 10 dni, vojna za Slovenijo pa se je začela že leta 1990 in je trajala skoraj do konca leta 1991. Slovenska država je danes v obdobju rasti in zorenja. To pomeni, da še niso povsem popustile spone prejšnjega totali-.farnega režima, pa tudi nove vrednote še niso prevladale. V tem je tudi glavni vzrok za številne notranje razprtije. Ne smemo biti malodušni zaradi tega. Seveda se vsakdo najbolje počuti, če je v družini dobro razumevanje in mir in je slabe volje, kadar je prepir. Toda bodimo realni. Tisti, ki so imeli skoraj 50 let oblast, je niso pripravljeni zlahka izpustiti iz rok, nove politične sile pa prav tako še nimajo dovolj moči, da bi uveljavile nov vrednostni sistem. Tako se v našem okolju dejansko spopadata dva vrednostna sistema. Stari vrednostni sistem temelji na marksizmu in leninizmu, novi vrednostni sistem pa na demokratičnih prvinah razvite evropske civilizacije. Tisto, kar potrebujemo, je čas in strpnost. Samo z revolucijo se družbeni procesi pospešijo. Mi pa nočemo nobene revolucije več. Mi želimo v miru Nadaljevanje na 2. strani AVTOŠOLA MIKANEC Domžale, Ljubljanska 80 ©712-094 Tečaj CPP 7. 8. 95 ob 17. uri /lamnik Domžale Domžalski komorni zbor z zborovodjem Karlom Leskovcem, solistoma Zoranom Potočanom in Primožem Krtom ter gledališkim igralcem Zvonetom Hribarjem med 33. predstavo Adam Ravbar, ki je bila hkrati združena z osrednjo proslavo Občine Domžale ob državnem prazniku dnevu državnosti. Zaradi slabega vremena je bila predstava v Jamarskem domu na Gorjuši. OB DNEVU DRŽAVNOSTI ni modro držati glave v pesku in čakati, da bo že kdo drug nekaj storil namesto nas. Spopadajmo se s težavami in jih obvladujmo. To znamo in to tudi hočemo storiti. Spoštovane gospe in gospodje, dragi prijatelji, dovolite, da vam čestitam ob največjem prazniku naše države. Jutri ima naša domovina četrti rojstni dan. Zaželimo ji vse najboljše, pokažimo ji, da jo imamo radi in smo ponosni nanjo. Veselimo se njenih uspehov in združimo sile pred težavami. Sebi in svetu pokažimo, kaj je domoljubje, kaj je prava Naj živi svobodna in neodvisna Slovenija Nadaljevanje s 1. strani zgraditi takšno družbeno ureditev, v kateri bodo vsi naši državljani imeli enake izhodiščne možnosti, kjer se ceni pošteno delo in kjer so razlike v socialnem položaju ljudi posledica sposobnosti. Ob tem pa ne bomo pozabili na elementarno čjoveško solidarnost. Želimo zgraditi takšno družbo, v kateri ljudem na delovnem mestu in v javnostr ne bo strah povedati svojega mnenja, kajti, če je ljudi strah, potem to ni demokratična družba, ampak diktatura. Zato bomo tudi gradili Zaradi slabega vremena in manjšega števila obiskovalcev na osrednji občinski proslavi ob dnevu državnosti je bil ognjemet na Krum-perku nekoliko krajši kot je bilo načrtovano. takšen šolski sistem, ki bospod-bujal razvoj mišljenja, kritičnega duha, samostojnost in odločnost, ne pa faktografije in poslušnosti. Posebej pomembno je pozitivno mišljenje. To pomeni, da vsak pojav poskušamo najprej razumeti in videti njegove dobre plati, ne pa da brez razmisleka izrečemo negativno oceno. Dobro dejanje in dobra misel vedno rodita dobre posledice in obratno. Sovraštvo in zle misli ne zmanjšajo nasprotij, ampak jih povečujejo. Nobena družbena ureditev ni popolna. Mlada slovenska država še ni razvila vseh potrebnih mehanizmov, ki bi zagotavljali enakost pred zakonom, učinkovitost državne uprave in sodstva, urejen pokojninski sistem in sistem zdravstvenega varstva itd. Tudi naš gospodarski sistem se šele počasi izvija iz spon dogovorne ekonomije. Štiri leta so vendarle premalo. Pomembno pa je, da se v naši državi krepijo demokratične sile, ki nezadržno uveljavljajo napredne vrednote. V vsaki državi obstajajo sile, ki bi rade zavrle demokratične procese, in sile, ki se borijo za demokracijo. Kolesa zgodovine nihče več ne more obrniti nazaj. Zato poglejmo v našo prihodnost z optimizmom. Če nam danes še ne gre tako dobro, kot smo si želeli, če smo priče krivicam, poseganju v človeško dostojanstvo, če prihaja do nepravične delitve nacionalnega bogastva, potem ne bo dovolj, da o tem govorimo le v družinskem krogu. Če namreč vidimo, da je nekaj narobe in nič ne storimo, je to dokaz, da nimamo po- Na sprejemu, ki ga je ob dnevu državnosti na Gorjuši priredila g. županja Cveta Zalokar Oražem guma. če se težavam izognemo, še ne pomeni, da smo se jih znebili. Nekje, kasneje bodo spet stale pred nami. Zato ljubezen do domovine in seveda tudi kaj storimo zanjo. Naj živi svobodna in neodvisna Slovenija! Domžalski komorni zbor pred turnejo Na povabilo slovenskih izseljencev v Ameriki in Kanadi bo tja na daljšo turnejo odpotoval Domžalski komorni zbor; tega že od ustanovitve vodi zborovodja Karel Leskovec. Zbor je tako v ožji domovini kot drugod po Sloveniji dobro znan, posebej po lepih uspehih, ki jih je dosegel tako na državnih kot na mednarodnih tekmovanjih, kjer je prejel tudi srebrna in zlata odličja. Sedaj se je mladim pevkam in pevcem prvič ponudila priložnost, da bodo našo mlado državo Slovenijo zastopali tudi v daljni Ameriki in Kanadi, našim rojakom pa posredovali delček naše bogate pevske kulture. Sedaj potekajo v zboru še zadnje priprave za gostovanje med rojaki daleč po svetu. Prav te dni so posneli slovenske narodne in domoljubne pesmi za kaseto, ki jo bodo odnesli s seboj v tujino. Kaseta je prva tovrstna naložba zbora in bo izšla pred odhodom na turnejo. Predstavili pa jo bodo, tako predvidevajo, 16. septembra zvečer v poletnem gledališču na Studencu. Vsem pevkam, pevcem in zborovodju Domžalskega komornega zbora želimo, da bi na turneji po daljni Ameriki in Kanadi uspešno zastopali našo ■ državo Slovenijo, našim rojakom po svetu pa da bi prinesli kanček sreče in užitka pri poslušanju. Pozdravite vse Slovence po svetu! Srečno! Praznovanje dneva državnosti v Dobu Dan državnosti smo v Dobu slovesno praznovali. V petek pred praznikom so dobski igralci v režiji Miloša Starbka zaigrali igro Za stanovanje gre. Drugi del proslavljanja v Dobu je bilo v nedeljo popoldne prav na dan državnosti v kulturnem domu na Močilniku. To proslavo so pripravile vse tri stranke, ki delujejo v krajevni skupnosti Dob. Stranke SKD, SDSS in LDS so pokazale, da jim veliko pomeni Slovenija; in njen praznik državnosti pokazale, kako je potrebno sodelovati in graditi. Na tej proslavi je imel podpredsednik KO SKD Dob naslednji slavnostni govor: Pet let je od prvih demokratičnih volitev in štiri leta suverene slovenske države, to je obdobje, ki smo ga doživeli v vsej njeni polnosti in tudi nepolnosti. Dan državnosti je največji slovenski praznik. Na prvi pogled bi človek ne sodil tako, saj proslave na državnem nivoju ni, toda številne proslave v. čast naši državnosti potrjujejo, da slovenski človek močno čuti in izpolnjuje svojo dolžnost in pripadnost skupni državi Sloveniji. Številne proslave, ki so se v teh dneh odvijale po mnogih koncih naše lepe Slovenije, potrjujejo, da Slovenec ljubi svojo domovino, čeprav vse premalokrat slišimo domoljubne besede in domoljubne pesmi. Če ne bomo ljubili naše prelepe Slovenije, če se ne bomo imeli radi med seboj in če ne bomo sodelovali in gradili skupaj, potem zaman naš standard in blišč. Bistvo skupnosti in države je v tem, da ljudje hočemo biti skupaj, da hočemo ustvarjati in si pomagati k temu, da bodo naši otroci imeli srečnejše in bolj zdravo življenje. Država se ne prične v poslanskih klopeh in ne s položajem na političnem krmilu. Država se prične doma v družini. Srečna, zdrava, številna, poštena in delovna družina je porok za stabilno in močno državo. Nikoli bogastvo, standard, moč in stroji tega sveta ne odtehtajo družine. Kako nujno potrebno je ohranjati vse vrednote, ki so se skozi zgodovino dokazale; kdor jih spoštuje, ta bo obstal, bo preživel vse vihre časov. Vrednote, kot so poštenost, pridnost, ustvarjalnost, vztrajnost, delavnost, ubogljivost, zvestoba in mnoge druge so stalne. Kdor jih ne upošteva, ta propade. Samo primer iz bližnje preteklosti. Ste se že vprašali, katera sila je močnejša kot najsodobnejša industrija, kot najsodobnejše orožje, kot vodikova bomba, kot jedrske rakete, kot laserji ...? Katera sila je vse to premagala v propadlem komunističnem bloku? Neupoštevanje vrednot, ne-spoštovanje človekovega življenja, vse nedolžne žrtve so bile močnejše, da so premagale vso to tehnološko moč. Nobena zemeljska moč ne more biti močnejša in glasnejša, kot je eno samo uničeno človeško življenje. Samo poglejmo Kočevski Rog, Teharje in povsod, kjer ležijo nedolžne žrtve. Po petdesetih letih je vse prišlo na dan in je nov vir, ki bo izmil to človeško bedo in očistil slovenski narod zablod v preteklosti. Zaupam in verjamem v spravo slovenskega naroda kljub drugačnim razmišljanjem. Če smo znali tisočletje kljubovati tujcu, če smo vztrajali petdeset let pod tujo ideologijo enoumja in če smo znali stopiti skupaj, ko smo bili napadeni, bomo zmogli tudi ta proces sprave, ko bo Slovenec Slovencu prijatelj, brat in pomočnik. Plaz se je utrgal in bobni z mogočno močjo, s klicem nedolžnih k svojemu cilju. Ta cilj pa je spoznanje, nato kesanje in odpuščanje. Zasijala bo jutranja zarja, ko si bomo veliki prijatelji in sopotniki v tem slovenskem narodu. Bog živi vas Slovenke, Bog živi vas prijatelji! Po govoru je zapel oktet Tosama, in to tako ubrano, da smo bili resnično veseli našega praznika. Vmes pa je izmenjaje občuteno recitiral Balantičeve in Kuntnerjeve pesmi g. Marjan Vegant ob spremljavi pianistke, gdč. Mateje Starbek. Na koncu so bili vsi pogoščeni in ob malici so še dolgo kramljali o nas, o našem narodu in Sloveniji. V ponedeljek pa je bila še tretja proslava na čast slovenski državnosti. Najprej je bila sv. maša za domovino v farni cerkvi sv. Martina v Dobu, daroval jo je dekan, g. Vladimir Pečnik. V pridigi se je dotaknil našega odnosa do domovine in naših medsebojnih odnosov. Po maši pa se je proslava nadaljevala v novem župnijskem središču v Dobu, kjer so prepevali bratje Zupan iz Kovorja, ki so peli tudi med sv. mašo. Na tej proslavi je sodeloval s svojim ubranim petjem tudi župnijski zbor, tako da je bilo zares prijetno. K temu je pripomogel tudi mladi harmonikaš Boštjan Cerar, ki je znal iz harmonike izvabiti lepe slovenske napeve. Recitator Marjan Vegant pa je dal proslavi še globlji pomen, saj je zelo občuteno recitiral Balantiča. Tako je iz vseh točk nastal čudovit šopek pesmi, ki so v naši zavesti rodile spoznanje, kako lepo je biti Slovenec, ker imamo tako lepe pesmi." Take proslave s kulturnimi programi dvigajo našo narodno zavest, našega duha in krepijo naša prijateljstva. Lahko si samo želimo veliko takih srečanj v naši prelepi Sloveniji. PEREGRIN STEGNAR AVTOŠOLA MIKANEC Domžale, Ljubljanska 80 S 712-094 Tečaj CPP 7.8.95 ob 17. uri Sprejem ob Dnevu državnosti Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, ter dr. Miha Brejc, predsednik Občin- Pojasnilo v zvezi s člankom »Predlog proračuna Občine Domžale za leto 1995 umaknjen z dnevnega reda« Spoštovani na naslovni strani šeste številke Slamnika z dne 22. junija 1995 je bil objavljen zgoraj omenjeni članek, v katerem je ga. Urška llič Vidergar, tajnica Občinskega sveta, poročala o poteku šeste seje Občinskega sveta Občine Domžale. V njem je pojasnila, da so člani »strank slovenske pomladi« zaradi pomanjkanja časa za temeljito preučitev gradiv točko umaknili z dnevnega reda seje. Ob tem želim ponovno poudariti, da je Občinska uprava osnutek proračuna za leto 1995 pripravila že za sejo 22. marca, ko je bil tudi sprejet in dan v 40-dnevno javno obravnavo. Med osnutkom in predlogom ni bilo večjih razlik (dodatnih 15 milijonov SIT za rekonstrukcijo ceste M10 skozi Dob; sredstva za plače in materialne stroške Knjižnice pa po spremenjenih navodilih Ministrstva za kulturo v skupni višini 12 milijonov SIT; 6 milijonov povečana sredstva za končno dispozijo odpadkov in sanacijo odlagališča v Dobu). Prav tako je bil pred sejo sklican tudi usklajevalni sestanek z vodji strank in svetniških skupin, na katerem smo več kot štiri ure pojasnjevali posamezne postavke proračuna. Na tej seji, dan pred sejo Občinskega sveta, »stranke slovenske pomladi« niso izrazile globalnih pomislekov v zvezi s proračunom. Prav tako želim tudi poudariti, da je Občinska uprava gradivo - predlog proračuna oddala v poslovniško določenem roku. Zato ne sprejemam kritike, da smo krivci za enomesečno zamudo pri sprejemu proračuna predlagatelji. Upam pa, da je bila ta izkušnja za vse nas zelo poučna, kar izpričuje tudi velika resnost, pripravljenost in odgovornost usklajevanja predsednika Občinskega sveta dr. Brejca, svetnikov in odborov pri Občinskem svetu, saj smo proračun sprejeli na seji dne 21. junija, torej že v času, ko je izšla omenjena številka glasila Slamnik. ŽUPANJA CVETA ZALOKAR ORAŽEM skega sveta naše občine, sta ob SLOVENSKEM DRŽAVNEM PRAZNIKU - DNEVU DRŽAVNOSTI pripravila sprejem, na katerega sta povabila zaslužne vojake vojne za Slovenijo ter policiste Policijske postaje Domžale in najodgovornejše funkcionarje sedanje Občine Domžale ter Upravne enote Domžale. Prisotne je na sprejemu pozdravila Cveta Zalokar Oražem, županja, poudarila je, da je Dan državnosti za Slovence velik praznik, saj je bil to veličasten trenutek slovenske zgodovine, v katerem smo zmogli enotnost in slogo. To je bila zmaga naroda in ne posameznika, skupine ali stranke in nadaljevala: »Vi, ki ste danes zbrani, to še posebej dobro veste, saj takrat ni bilo vprašanje o političnem prepričanju, usmerjenosti, pač pa vprašanje poguma, odločnosti, trdnosti in vprašanje ljubezni do svojega naroda. Zato je bil vaš prispe- vek velikanski, še posebej, ker smo bili na začetku šibki, skoraj goloroki. Toda vodilo vas je veliko in pogumno srce, zato še enkrat vsem skupaj hvala za vaš prispevek k veličastnemu poglavju slovenske zgodovine.« Spomnila je na enotnost tistih dni, v katerih je bila tudi Občina Domžale kot pomembno prometno in komunikacijsko središče prizorišče ene izmed bitk, v kateri je svoje mlado življenje izgubil Edvard Pe-perko. Prav tej enotnosti bi želeli tudi v občini Domžale postaviti spominsko obeležje. Ob koncu je zaželela, da bi tudi v naše vsakdanje življenje neodvisne in samostojne države Slovenije znali vnesti čimveč duha časa iz kratke, a pomembne slovenske preizkušnje: edinosti, sloge in sprave ter vsem čestitala ob dnevu slovenske državnosti. Po končani prireditvi so si vsi povabljeni ogledali osrednjo občinsko prireditev ob DNEVU DRŽAVNOSTI; bila je zaradi slabega vremena v Jamarskem domu na Gorjuši. Prešernova 48 61230 Domžale Tel.: 061/722-920 KSENIJA LUBI . savna šolanj masaža Domžale /lamnik Sprejeta sta temeljna akta za delovanje nove občine Nadaljevanje s 1. strani 59 amandmajev na proračun je bilo pred sejo oz. na sami seji umaknjenih 47 amandmajev, od preostalih 12, o katerih so svetniki glasovali, pa so bili sprejeti 3. V prejšnjih številkah glasila ste že bili seznanjeni o poteku postopka sprejemanja Statuta občine. No, pred 7. sejo so se sestale stranke, ki imajo sedeže v občinskem svetu in dorekle tisto, kar je bilo sporno. Šlo je predvsem za vprašanja statusa krajevnih skupnosti ter primernosti ustanovitve Sveta krajevnih skupnosti. Da je bilo usklajevanje strank učinkovito, je pokazal potek seje, saj so bili soglasno sprejeti na seji vloženi amandmaji in Statut občine kot celota. Po novem Statutu krajevne skupnosti ohranjajo status pravnih oseb, kar pomeni, da lahko nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, imajo pa nekoliko omejene pristojnosti. Določbi o svetu krajevnih skupnosti kot nekem povezovalnem organu med občino in krajevnimi skupnostmi pa so svetniki črtali. Po novem se lahko krajani nekega območja odločijo tudi za ustanovitev vaške ali četrtne skupnosti, Č£ se tako odloči večina tistih, ki se udeležijo referenduma za ustanovitev le-teh. Vaške in četrtne skupnosti niso pravne osebe, njihove naloge pa bo določil Občinski svet ob njihovi ustanovitvi. Zaradi določbe 110. člena novega Statuta, ki določa, da se volitve v svete krajevnih skupnosti in do dne razpisa ustanovljenih vaških in četrtnih skupnosti izvedejo najkasneje decembra 1995, pa se bomo letos srečali tudi na volišču, saj bomo volili nove organe navedenih skupnosti. V nadaljevanju so svetniki sprejeli tudi predlog sprememb in dopolnitev prostorskih sestav in dolgoročnega ter srednjeročnega Družbenega plana nove Občine Domžale v delu, ki se nanaša na območje poteka ceste M-10 na odseku Črnuče--Depala vas. Na njegovi podlagi pa so sprejeli še osnutek lokacijskega načrta za rekonstrukcijo ceste M-10 na navedenem odseku. Po besedah pri-pravljalcev bo ob normalnem poteku postopka sprejemanja navedenega lokacijskega načrta v jeseni že možno pričeti z deli na tem odseku. Če bo temu res tako, se bomo morda Domžalčani in okolišani kmalu bolj brez strahu pred cestnimi zastoji po štiripasovnici podali proti Ljubljani. Na podlagi sklepa Občinskega sveta bo v bližnji prihodnosti rekonstruirana tudi lokalna cesta od križišča v Preser-jah do križišča v Mengšu ter zgrajena tovorna postaja v Jaršah, z le-te pa bo do tovarne LEK speljan tudi železniški tir. Točka Volitve in imenovanja je bila tudi tokrat precej ob- Ca. Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, je članom Občinskega sveta Občine Domžale podrobno predstavila letošnji proračun. sežna, saj so svetniki izdali soglasje k imenovanju g. Toneta Savnika za ravnatelja Glasbene šole Domžale, g. Marjana Sto-parja za ravnatelja Osnovne šole Venclja Perka ter ge. Zdenke Krečan za ravnateljico Osnovne šole Dob. Imenovali so tudi Odbor za pripravo proslave ob dnevu državnosti ter Komisijo za vloge in pritožbe, ki jo sestavljajo Martin Grošelj, predsednik in člani Jurij Berlot, dr. Breda Kokalj-Limbek, Stane Oražem in Martina Urbanija. Na mojo željo so sprejeli tudi sklep o moji razrešitvi s funkcije tajnice Občinskega sveta, posle pa bom predala po imenovanju oz. nastopu novega tajnika sveta. V delovnem predsedstvu 7. seje Občinskega sveta, na kateri sta bila sprejeta Statut in Proračun Občine Domžale, so bili: podpredsednik sveta g. Vinko Okršlar in g. Marko Vresk, dr. Miha Brejc, predsednik, ter Urška llič-Vidergar, dosedanja tajnica Občinskega sveta Občine Domžale. V okviru točke Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta pa je g. Okršlar predlagal čimprejšnji pristop k izgradnji nove obrtne cone, saj zaradi zasedenosti DIC Trzin številni podjetniki odhajajo iz Domžal; vprašal, kako je z obnovo Plečnikovega znamenja na Ljubljanski cesti, kdaj bo otvoritev Kulturnega doma ter ali se bosta glavna dvorana ter. ena od sob imenovali po prof. Matiji Tomcu in Francu Ber-niku, ter kje so shranjena umetniška dela g. Franca Ahčina. Predlagal je še, da se izvajalcev del pri posameznih investicijah ne avansira, ampak naj bo plačilo izvedeno le po dobro opravljenem delu. * Ga. Majda Pučnik-Rudl je predlagala, da Nadzorni odbor pregleda porabo proračunskih sredstev v preteklem letu ter v prvih 6 mesecih letošnjega leta tudi po krajevnih skupnostih v občini. URŠKA ILIČ-VIDERGAR AVTOŠOLA MIKANEC Domžale, Ljubljanska 80 © 712-094 Tečaj CPP 7. 8. 95 ob 17. uri O TOČKI DNEVNEGA REDA, KI NIKOLI NE ODPADE Po sledeh vprašanj, pobud in mnenj Tudi tokratno zasedanje Občinskega sveta Občine Domžale ni minilo brez te točke dnevnega reda, zlasti aktivna pa sta bila svetnika Toni Dragar, ki je postavil kar devet vprašanj, ter Vinko Okršlar s petimi vprašanji oz. pobudami. Mi pa poglejmo, kakšne odgovore so prejeli svetniki na svoja vprašanja in pobude ter predloge, pa tudi kakšna zahteva se najde vmes. Svetnik Anton Preskar je že pred časom predlagal, da bi Občinska uprava Občine Domžale pridobila tolmačenje pristojnega ministrstva o namenskosti uporabe nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. Ker je tema zanimiva, preberite kar ves odgovor Ministrstva za okolje in prostor: Glede uporabe sredstev, pridobljenih iz plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ni kolizije med Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) in Zakonom o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/94,32/85 in 33/89), menimo pa tudi, da ni kolizije med Zakonom o stavbnih zemljiščih in Zakonom o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94). Po določbah 22. člena Zakona o financiranju občin se namreč tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča šteje med prihodke občine za financiranje drugih nalog (2. alineja prvega odstavka 22. člena), po 41. členu Zakona o stavbnih zemljiščih pa se sredstva za urejanje vseh stavbnih zemljišč glede na to, da so z odločbo Ustavnega sodišča RS štev. U-l-105/91-18 z dne 23. 4. 1992 (Uradni list RS, št. 24/92) razveljavljeni vsi tisti členi Zakona o stavbnih zemljiščih (členi od 9. do vključno 28. člena), ki so omogočali t. i. kompleksne razlastitve, zagotavljajo tudi z nadomestilom za uporabo stavbnega zeljišča. Kaj se šteje za urejanje stavbnega zemljišča določa 34. člen Zakona o stavbnih zemljiščih. Glede na navedeno so oziroma naj bi bili tudi v bodoče sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča skupaj s sredstvi, odmerjeni po določbah 45. člena Zakona o stavbnem zemljišču (sorazmerni del stroškov priprave in urejanja stavbnega zemljišča) eden najpomembnejši prihodkov občinskega proračuna in s tem zemljišča pa se seveda ne bi smela uporabljati za odhodke občine za financiranje druge zagotovljene porabe, ki ne predstavljajo urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč. Svetniku Francu Herletu je na predlog, da se zagotovi osvetlitev podhoda pod cesto Ljubljana-Ma-ribor na tak način, da ne bo prihajalo do razbijanja, Direkcija RS za ceste je odgovorila, da je zadolžena za redno vzdrževanje SSN in javne razsvetljave predvsem in zlasti na tistih delih M in R cest, ki niso znotraj naseljenih krajev (mest, vasi) in kjer ni drugega strokovno vodenega vzdrževanja. Hkrati pa mu sporoča, da je tudi Ministrstvo za promet in zveze mnenja, da je občina dolžna sama urejati in vzdrževati naprave prometnih SSN in javno razsvetljavo v naselju med tablami, ki označujejo naselje. Na vprašanje, Zakaj v letošnjem proračunu ni namenjenih dovolj sredstev za vrtino za pitno vodo na Kolovcu, je svetnici Martini Urbanija v imenu Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale odgovoril g. Jože Duhovnik: . Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale je upravljalec vodovodnega sistema Kolovec, ki oskrbuje s pitno vodo severovzhodni del občine Domžale, to je predvsem območje Radomelj. Samo zajetje v Kolovcu je zajetje drenažnega tipa, tako da se lahko ob večjih nalivih pojavi motnost, to pa občasno moti normalno oskrbo s pitno vodo. Zato se je Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale odločilo na osnovi hidrogeoloških raziskav, da drenažno zajetje nadomesti z zajetji iz vodnjakov, in to v dolomitnih slojih. V ta namen je bil že v letu 1994 izvrtan vodnjak v globino 110 m, z vodonosnostjo 5,5 l/sek. Ker za normalno oskrbo prebivalstva tega območja potrebujemo 11 l/sek, bomo v letu 1995 izvrtali še eno vrtino, izgradili obe črpališči ter celoten novi vir povezali z dosedanjimi vodovodnimi cevmi. Za izvedbo druge vrtine, izgradnjo obeh črpališč ter izvedbo povezave z obstoječim cevovodom bomo potrebovali ca 15.000.000 SIT. V osnutku proračuna je za leto 1995 predvideno 10.000.000 SIT, zato bo potrebno preostalih 5.000.000 SIT predvideti v rebalansu plana za leto 1995. Svetnika Feliksa Hribernika je zanimal problem nekontroliranih in tudi črnih gradenj. Predlagal je, da se držimo zakona: za vsako gradbišče, tudi individualno, naj bo obvezno postavljena tabla s podatki o gradnji: to je o investitorju, izvajalcih in o namenu gradnje. S tem bi zagotovili uspešnejšo kontrolo. Janez KOVAČ, dipl. inž. arh. z Upravne enote Domžale: Označevanje gradbišč urejata Zakon o graditvi objektov (Ur. list SRS št. 34-1605/84) in Pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in knjige obračunskih izmer, vrstah dokumentacije, ki jo mora imeti izvajalska organizacija na gradbišču ter o načinu označitve gradbišča in objekta (Ur. list SRS, št. 30-1491/86). 57. člen Zakona o graditvi objektov določa, da Republiški upravni organ, pristojen za gradbeništvo, predpiše vsebino in način vodenja dnevnika o izvajanju del in knjige obračunskih izmer, vrste dokumen- Nadaljevanje na 4. strani' Pogovor z Alešem Kodro stoodstotnim invalidom junijske vojne Domžalčan Aleš Kodra, rojen je bil 13. decembra 1963, je bil v junijski vojni pred štirimi leti v Trzinu nevarno ranjen in je oslepel. Zato je prav, da se vsaj ob takšni obletnici, kot je dan državnosti, spomnimo ljudi, ki so za osamosvojitev in samostojnost naše države Slovenije bodisi dali življenje ali. svoje zdravje. sem se z njo igral in se pogovarjal. Tako sva sedaj dobra prijatelja. In kakšne so zdravstvene razmere sedaj. Ali se ti morda vid vendarle kaj zboljšuje? Najprej moram povedati, da nimam nikakršnega zdravljenja. Vid pa se mi je v teh štirih letih toliko zboljšal, da vidim ovire pred seboj. V tem času sem se navadil čimveč zapomniti. Zlasti okrog domače hiše razmere kar dobro obvladam, zlasti, če mi drugi česa ne premaknejo, za vse vem, kje kaj je. Ženi kar pridno pomagam pri pripravi kosila, olupim krompir, pogigjem juho in drugo, da je potem, ko se vrne iz službe, čimprej kosilo. Aleš, ali lahko bralcem Slamnika opišeš, kako je do nesreče v Trzinu prišlo? O tem ne morem povedati nič, ker se ničesar ne morem spomniti. Spominjam se le bolj pomembnih dogodkov, ki so se zvrstili tri ali celo pet let pred tem nesrečnim dogodkom. Prav čudno se mi zdi, kako so v spominu izbirali, kaj naj se zapomnim in kaj naj pozabim. Zanimivo je, da so mi nekoliko bolj ostale v spominu nekatere tehnične zadeve v zvezi z avtomobili idr. Vse to je tako čudno. Ali lahko poveš, kako si nesrečo sprejel ti in kako tvoja družina? Izbire tako in tako ni nobene. Nesreča je tu in sprejeti sem jo moral takšno, kakršna je. Prizadevam si, da bi kljub tej neizprosni resnici za življenje potegnil daljši konec. Nesreča se je zgodila, tako kot se zgodi mnogo prometnih nesreč, in takšno jo moram vzeti. Nič mi ne pomaga ugibanje, kaj bi bilo, če tedaj ne bil vpoklican v vojno. Tudi družina, žena Karmen, hčerka Anja in moja starša, živimo namreč v isti hiši v Trdinovi ulici v Domžalah, so mojo nesrečo sprejeli takšno, kot je. Najtežje me je sprejela najmanjša hčerka Katja, ta se je rodila komaj nekaj tednov pred mojo nesrečo. Po enem letu, ko sem se vrnil iz bolnišnice, me nikakor ni mogla sprejeti. Zato sem prav njej posvetil največ pozornosti. Veliko Takšno razdejanje je v Trzinu v junijski vojni pred štirimi leti povzročila jugoslovanska armada Kako je z zdravstvenimi uslugami, kakšne ugodnosti ti država nudi, ko si dal zanjo svoje zdravje - svoj vid? Prav to pa je žalostna stran moje zgodbe. Dvakrat so mi sicer omogočili okrevanje v zdravilišču. Prvič so mi predvideli tudi spremstvo, drugič pa nič več. Kako naj grem povsem slep sam v zdravilišče, v čisto tuje okolje, kdo naj tam skrbi zame, če to ni kdo izmed domačih. Zgrožen pa sem nad letošnjo odločitvijo pri- stojnih organov in posameznikov, ki uživajo pridobitve samostojne slovenske države, ki so mi sicer vkljudno sporočili, da me tretjič pač ne morejo poslati v zdravilišče. Prav radoveden sem, kdo je bolj upravičen do takšnih ugodnosti kot jaz, ki sem stoodstotni invalid in povsem slep. Radoveden sem, če se tudi na drugih področjih držijo tako odločnih in trdih varčevalnih ukrepov. S takšnim mačehovskim odnosom oblasti nikakor ne morem soglašati. In še zadnje vprašanje. Na sprejemu, ki ga je ga. županja pripravila ob dnevu državnosti na Gorjuši, te ni bilo, čeprav si bil med povabljenimi. Res je, tam me ni bilo. Bil sem prehlajen, pa sem se bal, da bi se mi zdravje poslabšalo, ker sem na prehlad precej občutljiv. Aleš, za tale pogovor hvala in lep pozdrav z željo, da bi se ti vid čimprej povrnil. Pogovarjal se je Stražar /tamnik Domžale Odgovori ministrstva za okolje in prostor na naše predloge, mnenja in zahteve, ki smo jih podali v javnih razpravah na osnutek lokacijske dokumentacije o avtocesti: Odgovori ministrstva za okolje in prostor na naše predloge, mnenja in zahteve, ki smo jih podali v javnih razpravah na osnutek lokacijske dokumentacije o avtocesti: Naši občani, organi občine,, predvsem pa komisija občinskega sveta za spremljanje priprav in gradnje avtoceste so pripravili veliko predlogov, mnenj in pripomb. Nanje so strokovne službe oz. strokovnjaki Ministrstva za okolje in prostor ob koncu junija posredovali pisne odgovore. Te odgovore je že obravnaval občinski svet Lukovica. Ugotovil je, da so strokovnjaki del pripomb, ki so prišle iz Lukovice o poteku trase avtoceste upoštevali in da bodo ta mnenja vključena v predlog lokacijskega načrta. Ob tem so v Lukovici v občinskem svetu tudi poudarili, da se strinjajo s pristopom poravnavanja odškodnin. To poravnavanje odškodnin ni sistemsko rešeno, tako kot je bilo predlagano. To pomembno področje še naprej ostaja zahtevna naloga vlade in državnega zbora. Tem naslovnikom so v Lukovici zato spet namenili pobudo za ustrezno sistemsko rešitev odškodnin domenjenih zahtevkov za posege v koridorju avtoceste. Pričakujemo bolj prožno postopanje glede odškodninskih zahtevkov kar zadeva zemljišča. Glede objektov za rušenje je občina Lukovica začela postopek evidentiranja za rušenje predvidenih objektov in z lastniki dosegla načelne sporazume za nadomestne gradnje ozj-roma nakupe objektov ali zemljišč. V sodelovanju z RZD teče postopek za spremembo prostorskega plana in islcanjenovih lokacij za oškodovance. Občinski organi so pripravljeni sodelovati z investitorjem pri iskanju rešitev prvenstveno na področju občine Lukovica. Na odgovore ministrstva za okolje in prostor posredujemo naslednja stališča za spremljanje priprav in gradnje avtoceste. (Seja je bila 30. junija 1995.) Cestninska postaja Člani komisije se ne strinjajo z gradnjo cestninske postaje v Kom-poljah, ker ta ni skladna s sklepi Skupščine občine Domžale. Ta seja je potekala 18. avgusta 1994 in ni skladna s sklepi skupščinskega sveta Lukovica, kakor tudi z mnenji in razpoloženjem občanov, ki sp bila izražena v javnih razpravah. Če bo investitor lociral cestninsko postajo v Kompoljah, odločno zahtevamo za prebivalce Črnega grabna nad Kompoliami do Blagovice poseben brezplačen režim za pristop na AC. Če ne bo izjeme za prebivalce gornjega Črnega grabna, bo M-10 obremenjena več kot potrebno. V vsakem primeru pa zahtevamo moderno ureditev cestninske postaje brez gotovine (sistem PAP-telematika). O cestnem počivališču na območju Lukovice Kar zadeva predvideno gradnjo počivališča na avtocesti na območju Lukovice, izražamo mnenje, da ta gradnja ustreza stališčem občine Lukovica, vendar znova poudarjamo določene koncesijske zahteve občine glede gostinske storitve v povezavi z gostiščem Trojane, prioritetno zaposlovanje domače kvalificirane delovne sile ter ureditev infrastrukture (plinska razdelilna postaja, čistilna naprava in navezava na kanalizacijski sistem centralnega kolektorja ter naselij Lukovica, Prevoje, Šentvid). Zadrževalnik Drtijščica Glede zadrževalnika Drtijščica znova vztrajamo na ureditvi mokrega vodnega zadrževalnika od čistilne naprave v Moravčah in kana- lizacije. Menimo da so podani argumenti krajanov Gradišč, kakor tudi VGI, LD Lukovica, TD Gradišče in stališča z javne razprave kot tudi krajanov nize ležečih naselij ob Radomlji in Rači pomembna za odločitev. Ekološko neoporečen zadrževalnik bo temeljil na čistilnih napravah v Termitu in urejeni kanalizaciji v Moravčah. Menimo, da je naše vztrajanje pri »mokri« zajezitvi Drtijščice upravičeno in smotrno kot tudi dovolj podkrepljeno s strokovnimi ekspertizami - VGI. Stalna ojezeritev bi omogočala izkoriščanje vode v različne namene kakor tudi obogatitev naravnih razmer. Tako bi bil močvirski biotop prizadet tudi s suho zajezitvijo (velika nihanja gladine vode). Pri tem bi bila kmetijska zemljišča, tu mislimo predvsem na travnike zaradi prekopov in nanosa mulja, blata in proda praktično neuporabni. Tako pa bo v obalnem pasu ob zajezeni gladini vode še vedno mogoč razvoj obrežnega in močvirskega biotopa. Tako bi ojezeritev prispevala k raznovrstnosti flore in faune. Z zajezitvijo se bo izboljšal vodni režim Radomlje, zmanjšala verjetnost poplav kot tudi količina vode ob poplavah. To pa ščiti urbana naselja, avtocestno telo, kot tudi kmetijstvu namenjene površine, to pomeni izboljšani in večji pridelek, kar je v interesu celotne družbe. Ne smemo pa zanemariti tudi gospodarskega vidika turizma, ki lahko pomeni pomemben del dohodka in razvojnih možnosti krajev v lukovški občini. Jezero bi tako tudi izkoristili za športno, rekreacijsko dejavnost, lov, ribolov, itd. V pogovoru z občino Moravče pa smo izvedeli tudi, da v Moravčah že poskusno deluje čistilna naprava, kar pomeni še en pozitivni argument k zajezitvi. Predlagali smo, naj za odkupljena zemljišča, ki bodo prizadeta z zajezitvijo, uporabijo iste kriterije za odkup, kot veljajo za traso AC. Z.drugimi stališči se strinjamo. O regulaciji Radomlje Glede regulacije Radomlje, ohranitve okljuka in o izvedbi glede so-naravne regulacije ter vegetacije menimo, da je sprejemljiva. Ob tem mora biti zagotovljeno, da bo vse to uresničeno v skladu z videzom ohranjanja naravne dediščine in oblikovanja krajine, da bo zagotovljeno zasajevanje avtohtonih nasadov, ne pa vse to prepuščeno stihijskemu divjemu zasajevanju grmičevja in dreves. Kako bodo urejene stvari v komunalni infrastrukturi? Vztrajamo na hidrogeološki raziskavi zajetja Taterman, rekonstrukciji glavne vodovodne cevi od zajetja do Vrbe (zarnenjava dotrajanih salonitnih cevi, ki so jih delno financirali, veliko pa naredili tudi s prostovoljnim delom in plačali krajani). Ker je oskrba z vodo pomembna za kraje ob AC, hočemo ustrezne priključke za oskrbo naselij ob AC. Ker je oskrba z vodo važna tudi za del prebivalcev občine Domžale, je kompletna zamenjava cevovodov sedanja in prihodnja življenjska nuja. Delne zamenjave ne bi dale zadovoljivih rezultatov. Kako je z odmikom ceste v gradiški hrib? Pomik trase v gradiški hrib: Z vašim odgovorom se ne strinjamo, kakor tudi ne z mnenjem Ministrstva za kulturo. Arheološko območje gradiškega hriba je nenatančno definirano, pričakovane arheološke najdbe so: cerkev sv. Marjete, plato vrha griča in vzhodna ter južna pobočja v smeri vasi Gradišče. Predlagana trasa zahteva premik trase plinovoda na vzhodni in južni del griča in trasa poteka komaj 20-30 metrov od zadnje najdbe (grobišča) v letu 1994. Naša varianta varuje kulturna spomenika Stara pošta Lukovica 62 in gostilno Lukovica 58 z večjim odmikom, odpadejo razlogi za prestavitev plinovoda, arheološko pa to področje ni zanimivo. Ponovno predlagamo, da se trasa AC od ceste Lukovica-Zg. Prapreče do Trnjave ponovno prouči in premakne južneje v gradiški hrib cca. 25 metrov. S tem se tudi reši problem komunalnih vodov in infrastrukture, ki so na tem najožjem mestu stisnjeni v dolino. To pa so magistralna cesta M-10, nova AC, magistralni vodovod, lokalni vodovod, telefonske napeljave, elektrika, Radomlja, plinovod, poljske poti, novi kanalizacijski kolektor, itd.. Cesto je možno postaviti na mostno izvedbo z oporno konstrukcijo na severni strani ter z naslonitvijo v hrib. Poleg tega pa prestavitev Radomlje na severno stran pomeni možno izlivno področje v primeru narasle vode. Tudi pridobitev kvalitetnega nasipnega materiala Radomlje ni zanemarljiva. Predlagamo ponoven podrobnejši ogled lokacije na terenu. Proučite ponovni pomik trase in smotrnosti premika plinovoda v gradiški hrib! O kanalizaciji Šentvida, Lukovice, Krašnje Obstoječo kanalizacijo v naseljih Šentvid, Lukovica, Krašnja itd. naj ustrezno izpeljejo v centralni kolektor s čistilno napravo na lokaciji pri Vrbi. Čistilna naprava bo služila tudi odvodu in čiščenju fekalij s počivališča. Upravičeni smo, torej terjamo: Odškodnino zaradi varovanega koridorja! Vztrajamo na že podanih predlogih občinskega sveta in župana občine Lukovica in menimo, da je odgovor nesprejemljiv. Res je, da predpisi RS za zdaj ne omogočajo izplačila odškodnine lokalnim skupnostim zaradi posledic varovanega koridorja za AC, vendar so dejstva o zadrževanju razvoja v Črnem grabnu v zadnjih desetletjih nesporna. Na vašo zahtevo jih lahko tudi dokumentiramo. Menimo, da imamo najmanj moralno pa tudi materialno pravico zahtevati povračilo določenih vrst škode po posameznih naseljih in krajih zaradi rezervacije koridorja. Razumemo, da MOP ni edini naslov za obravnavo" te problematike, je pa prav gotovo naslov, ki lahko vpliva z argumenti na druge ministrske re-sorje, institucije in nenazadnje investitorja, da v okviru izvedbe projekta poiščemo način in sredstva za izvedbo in sanacijo objektov, kot so M-10, centralni kolektor kanalizacije, navezava kanalizacijskih sistemov na čistilno napravo, prenova osnovnega vodovodnega omrežja, napeljava optičnega telefonskega kabla, ureditev plinske razdelilne postaje v Lukovici in Blagovici. MOP-u smo navedli poleg odškodninskega predloga, ki naj bi bil predlog obravnave pri vladi in Državnem zboru, tudi možnost za druga alternativna odškodovanja. Zato predlagamo, da se vprašanje odškodovanja oziroma izgradnja določenih objektov obravnava sprotno z vašim, sodelovanjem ob angažiranju širšega kroga potencialnih investitorjev in sovlagateljev, kakor tudi proračuna in ustreznih republiških fondov. Naše delo je javno! Vse naše delo je javno. Z njim želimo seznanjati naše ljudi. V občini tečejo priprave na dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine v delu, ki ga bo obdelal predlog lokacijskega načrta. S stališči Ministrstva za okolje in prostor smo že seznanili vse krajevne skupnosti, komisija za spremljanje priprav in gradnjo avtoceste pa posreduje svoja mnenja in pripombe občinskemu svetu v nadaljnjo presojo, obravnavo in posredovanje naprej. ... Imam ga, toda premalo ga uporabljam! RAČUNALNIŠKI TEČAJI Ljubljanska 80 (SPB1). 41230 Domžale 713-660 Prizor iz igre Črna žena, ki jo je v režiji Lojzeta Stražarja naštudiralo in uspešno uprizorilo Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan. Predstave so bile v poletnem gledališču na Studencu v petek, soboto in nedeljo 21., 22. in 23. julija. Igro si je ogledalo nekaj več kot 3500 obiskovalcev. K še enemu uspehu tega društva iskreno čestitamo, hkrati pa vas obveščamo, da bodo jeseni igro Črna žena ponovili. CESTA ZLATENEK - PRILESJE Kakšen velik cestni zalogaj Gori v hribu nad Blagovico v Pri-lesju ni veliko hiš; iz tistih, ki pa so tam, so se ljudje strnili v skupen projekt in ga v velikem skupnem naporu uresničili: cesto! Lotili so se velikega izziva gradnje ceste, ki je vsa leta in dolga desetletja do tega konca pomenila coklo razvoja in oviro za prijaznejše življenje v tem sicer izjemno lepem koncu Črnega grabna, od koder so morali otroci vedno peš hoditi vsak v svojo šolo... Ko so pred štirimi leti ustanovili gradbeni odbor pod vodstvom predsednika CIRILA URANKARJA, so se najprej lotili izdelave projek- Eden izmed njih: Janez Burkeljca, član gradbenega odbora: V gradbenem odboru sem delal kot tajnik in podpredsednik. Omeniti moram vlogo, ki jo je za našo gradnjo opravil predsednik Ciril Urankar. Bil je »duša« cele gradnje, zato je prav, da sedaj, ko je v bolnici, poudarimo veliko delo, ki ga je opravil. Ljudje naših vasi smo se res potrudili, ko smo stopili skupaj. Sami smo zgradili vodopropustna dela za odvodnjavanje cestišča, položili cevi za elektriko in vodovod ter še mnogo drugega. Z novo cesto, za katero upamo, da bo kmalu asfaltirana, se tudi za našo vas obetajo lepši časi. Morda je na nek način celo dobro, da še nimamo v celoti razvite infrastrukture in njenih objektov. Razvijati jo moramo marsikje čisto od začetka, pri tem pa bomo lahko ukrepali tako, da bomo skrbeli za ekološke neogrožen razvoj naših krajev. Javna zahvala Po tej poti se prisrčno zahvaljujem Zdravstvenemu domu Domžale, oddelku za fizioterapijo, ki jo vodi požrtvovalna zdravnica dr. Vladimira Kocjan, s svojimi pridnimi, prizadevnimi in požrtvovalnimi fizioterapevtkami in fiziotera-pevtom. Koliko nesrečnikov išče zdravje in sposobnost za delo v tej ustanovi, ki deluje v lepih, prenovljenih prostorih, kar tudi poleg osebja ugodno vpliva na paciente, ki so se ponesrečili pri prometni nesreči, pri delu ali pri padcu. Z vsemi pacienti je osebje prijazno, prisrčno, to pa ugodno vpliva na vse. Vsem prisrčena hvala, še posebno fizioterapevtki Dunji, ki zdravi mojo poškodovano roko, da bi jo čimprej usposobila za dejo. Prisrčna hvala vsem! HVALEŽNA DANICA ZIDARIČ Jaz Ko z vse strani doni na ušesa na ves glas, da vsi skupaj - to smo Ml, le ujeli bomo čas, se med nami najde AS, ki pomeša, kaj smo mi, saj ne loči, kaj en JAZ, kaj celota naredi. Kar pove, se mu vrti le okrog besede JAZ, vse zna, vse ve, vsem soli le svoj nezmotljivi glas. Bo nastavil si kompas in se vključil v nove dni, pravšnji našel si izraz za sodobnost in ljudi? Najbrž tu rešitve ni in zaman je ta oglas, saj s tem človek se rodi, da preveč poudarja - JAZ. FRANCE CERAR tov. Kako priti do tega prepotreb-nega dokumenta? Kazalo je že, da bodo morali tudi za izdelavo projektov prispevati sami, pa so se naposled zanj našla sredstva v KS Blagovica. Od tedaj zastavljene želje in izdelave projektov'ceste Zlate-nek-Prilesje so minila že štiri leta, v tem času pa opravljeno izjemno veliko delo. To delo je toliko večje in vredno vsega spoštovanja, če vemo, da gre za vsega nekaj hiš... Ljudje so se strinjali tudi pri zagotavljanju denarja. Če tudi jim ne gre lahko, je vsaka hiša zagotovila 300.000 slovenskih tolarjev sredstev. Ko so pridobili izvajalca del (to je bil Ivan Štrukelj iz Spodnjih Lok), je delo kmalu steklo. Pri uresničevanju take ceste skozi ne prijazen in s tem plazovit teren, se pojavi veliko vprašanj. Tudi na tem najbolj aktualnem odseku, ki meri 900 m, se jih je pojavilo veliko, vendar so bili problemi uspešno premagani. Že prej je znašal na stari gozdni poti klanec 18 stopinj, velik je tudi sedaj, vendar znaša le 14 stopinj. Največ dela je bilo opravljenega ob razširitvi cestišča, saj je bilo zelo ozko, največ je bilo široko dobra dva metra. Cesto so razširili, tako da je sedaj za asfaltiranje pripravljena širina štirih metrov. Ob cestišču bodo še odtočne mulde, tako da je širina sedaj izdelanega profila ceste več kot 5 m. Vsa strojna dela nacesti so šestero domačij veljala čez 20.000 nemških mark, vendar pa je izvajalcu Ivanu Štruklju treba priznati, da je za ljudi opravil delo, ki je vredno bistveno več. Ljudje so sami že prispevali več kot 750 ur prostovoljnega dela, veliko pa ga je potrebno še opraviti. Potrebna so razna obložitvena dela, zgraditev t.i. »škarp« proti plazenju in še marsikaj. Po sledeh vprašanj, pobud in mnenj Nadaljevanje s 3. strani tacije, ki jo mora imeti izvajalska organizacija na gradbišču ter način označitve gradbišča in objekta. Republiški komite za industrijo in gradbeništvo je to predpisal v Pravilniku, ki je objavljen v Ur. listu SRS, št. 30/1986. V 16. členu tega pravilnika je določeno: Gradbišče mora biti vidno označeno s tablo, na kateri so naslednji podatki: - naziv objekta - firma oziroma ime investitorja - ime in priimek nadzornega organa - firma oziroma ime projektivne organizacije - firma oziroma ime izvajalske organizacije Kršenje nad izvajanjem določil Zakona o graditvi objekta in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov opravlja pristojna gradbena inšpekcija. Iz navedenega sledi, da je označevanje gradbišč in objektov v gradnji zakonsko urejeno. Svetnica dr. Breda Marija Kokalj-Limbek pa bo morala na svoj predlog: Hudournik Rovščica teče med Rovami in Turnšami v bogatih me-andrih, ki ustvarjajo svojevrsten biotop, imenovan Blata. Tu živijo redke živalske vrste, kot obvodni kos in potočni rak, raste močvirska praprot. To območje je še otoček nedotaknjene, prvobitne, nepokvarjene narave. Predlagam, da se to območje zaščiti kot naravna dediščina in izvzame iz kakršnih koli posegov. V odgovoru ji je Oddelek za družbene dejavnosti pojasnil, da so ugotovili, da je na osnovi veljavne zakonodaje Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj pristojen za pripravo strokovnih podlag. Na osnovi njegove ocene bo možno predlagati zaščitna območja. Toliko za tokrat, doslej so svetniki postavili že 76 vprašanj, v. V. Domžale /lamnik 5 Na podlagi 9. člena pravilnika o dodeljevanju posojil za razvoj kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 15/95) je županja občine Domžale v dogovoru s SKB banko d.d., PE Domžale-Kamnik sprejela SKLEP o razpisu posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale 2. člen I. člen Razpisana vsota posojila znaša 46.000.000,00 SIT. Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: a) za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov b) za izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetijah. c) za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilno dejavnost na kmetijah d) za nakup specialne opreme za hribovske in višinske kmetije e) za nakup kmetijskih zemljišč . 3. člen Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Domžale, če ima vsaj en družinski član status kmeta, in investirajo na osnovi usmeritveno razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju občine Domžale. 4. člen Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posojila iz občinskega proračuna še niso prejeli in prosilcem iz demografsko ogroženih območij občine. 5. člen Doba vračanja posojila znaša 3 leta, letna obrestna mera pa R+7%. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku 3 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila, ne izrabi posojila. • 7. člen Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa posojila v Slamniku na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale z oznako »krediti za podjetništvo«. Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije. 8. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1) posestni list za celotno posestvo 2) izpisek iz zemljiške knjige za celotno posestvo 3) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov 4) izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta 5) usmeritveno razvojni program kmetije 6) gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del 7) predračun za gradbena dela oziroma nakupa opreme 8) poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije 9) overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišč ' 9. člen Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. 10. člen Občina Domžale bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejete sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestila vse prosilce o izidu natečaja. II. člen Posojila se plasirajo preko SKB banke, PE Domžale-Kamnik, s katero Občina Domžale sklene ustrezno pogodbo. . Županja: CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Na podlagi 9. člena pravilnika o ugodnem kreditiranju za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 14/95) je županja Občine Domžale v dogovoru s SKB banko d. d. PE Domžale-Kamnik sprejela sklep o razpisu natečaja za ugodno kreditiranje podjetništva in obrti ter drugega zasebništva v občini Domžale Lčlen Razpisana vsota posojila za podjetnike, obrtnike in druge zasebnike znaša 169.000.000,00 SIT, od tega se posojilo dodeljuje za naslednje namene: 1) v znesku 154.000.000,00 SIT po letni obrestni meri R+7% za: - uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov, ki odpravlja obremenjevanje okolja; - izdelava dokumentacije zahtevnih projektov in aktivnosti fnpr. programov razvoja, tržnih analiz, marketinga, promocij, itd.); - nakup nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme; - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov; - nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov; - nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti 2) v znesku 15.000.000,00 SIT po letni obrestni meri R+7% za: - pospeševanje turizma v občini 2. člen Za namene, navedene v 1. členu tega sklepa, se posojilo prednostno dodeljuje prosilcem, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije: - odpirajo nova delovna mesta, - dajejo pozitivne ekonomske učinke, - uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen deloven proces, - dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini, - so izvozno usmerjene, - nadomeščajo uvoz, - so turistično in promocijsko usmerjene 3. člen Posojilo se lahko dodeli: - podjetjem v zasebni lastnini, - samostojnim podjetnikom (obrtnikom) in ostalim zasebnikom, - občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za samostojnega podjetnika oz. drugega zasebnika. Sedež samostojnega podjetnika (obrtnika) oziroma drugega zasebnika oziroma podjetja in kraj investicije morata biti na območju Občine Domžale. - 4. člen Dobava vračanja posojila znaša 3 leta. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. 5. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku 3 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila, ne izrabi posojila. 6. člen Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevamo dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa posojila v Slamniku na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale z oznako »krediti za podjetništvo«. Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije in predvideno število novozaposlenih delavcev. 7. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1. dokazilo o registraciji: - fizične osebe: potrdilo o vpisu v vpisnik podjetnikov (obrtnikov) oziroma drugih zasebnikov oziroma potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis podjetnika oziroma drugega zasebnika, - pravne osebe: sklep o vpisu podjetja v sodni register, 2. dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov: - fizične osebe: potrdijo RUJP - Izpostava Domžale - pravne osebe: BON 1,2,3 oziroma potrdilo, da še niso pričele poslovati; 3. dokazilo glede na namen posojila: - pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo - garancijo izvajalca generalnega popravila, - pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oziroma blagovne znamke, - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča, - pri nakupu poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, - pri gradnji, prenovi aji adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih, predračun, zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila, 4. dokazilo, da jevodgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pismeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku 6 mesecev od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju, g ^|en Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. 9. člen Občina Domžale bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejela sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestila vse prosilce o izidu natečaja. in ^jen Posojila se plasirajo preko SKB banke, PE Domžale-Kamnik, s katero Občina Domžale sklene ustrezno pogodbo. cy£TA ZALOKAR ORAŽEM Na podlagi 97. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 18/91), 19. člena Pravilnika o porabi sredstev Občine Domžale, namenjenih za stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 13/95 in 14/95), županja Občine Domžale objavljam RAZPIS STANOVANJSKIH POSOJIL OBČINE DOMŽALE I. NAMEN, ZA KATEREGA SE DODELJUJEJO STANOVANJSKA POSOJILA Razpis stanovanjskih posojil je namenjen fizičnim osebam, državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem na območju Občine Domžale, ki prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje v Občini Domžale z: - nakupom novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše, - gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše, - nadomeščanjem sedanjega neprimernega stanovanja z novim za prilagoditev spremenjenim družinskim, zdravstvenim in socialnim razmeram, - prenovo in revitalizacijo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše POSOJILA NISO NAMENJENA: - LASTNIKOM STANOVANJA, ODKUPLJENEGA PO STANOVANJSKEM ZAKONU, - NAJEMNIKOM V STANOVANJU Z MOŽNOSTJO ODKUPA PO STANOVANJSKEM ZAKONU, - OBČANOM, KI KUPUJEJO STANOVANJE ALI STANOVANJSKO HIŠO OD SORODNIKOV (MATERE, OČETA, SINA, HČERE, SESTRE, BRATA, STAREGA OČETA, STARE MATERE) - OBČANOM, KI ŽE STANUJEJO V LASTNEM USTREZNEM STANOVANJU, ALI SO SAMI ALI NJIHOVI DRUŽINSKI ČLANI LASTNIKI VSELJIVEGA STANOVANJA II. VIŠINA SREDSTEV Skupni razpisni znesek posojil je 40.000.000 SIT III. RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so državljani Republike Slovenije, - da imajo stalno bivališče na območju občine Domžale, - z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše na območju občine Domžale prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, - da imajo gradbeno dovoljenje, izdano leta 1990 ali kasneje, če gre za gradnjo stanovanjske hiše, - da imajo veljavno priglasitev del, ki ni starejše od enega leta, če gre za prenovo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše in je objekt starejši od 20 oz. 40 let, .-" da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo posojilo, - da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovapje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem; če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega standardnega stanovanja, - da so sami ali/in soplačniki kreditno sposobni, - da si stanovanjskega vprašanja niso in ne rešujejo z nakupom stanovanja po Stanovanjskem zakonu. Do posojila niso upravičeni občani, ki že stanujejo v lastnem ustreznem standardnem stanovanju, ali so sami ali kdo od družinskih članov lastniki takega vseljivega stanovanja. Občani so v okviru prenove ali revitalizacije stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se: - poveča koristna stanovanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s Pravilnikom (za objekte z gradbenim dovoljenjem nad 20 let), - izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije, ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi večjega obsega, kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, instalacije, fasade, stavbno pohištvo, ipd. (za objekte z gradbenim dovoljenjem nad 40 let). Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje, in sanitarnih prostorov, še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet pa za eno osebo. Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegati naslednjih normativov: 1 član 44 m* 2 člana 52 m2 3 člani 63 m2 4 člani 74 m2 5 članov 85 m2 6 članov 98m2 Za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana se prizna še 10m2. Posojilo, ki pripada občanu, znaša največ 40% vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč tudi morebitna dosedanja ugodna posojila Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, delodajalca, Republiškega stanovanjskega sklada ali Občine Domžale. Osnova za izračun višine posojila je cena za m2 stanovanjske površine, in sicer: - za nakup stanovanja 1.300 DEM/m2 - za individualno gradnjo 1.100 DEM/m2 - za prenovo oz. revitalizacijo 550 DEM/m2 v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, na dan odobritve posojila. Doba vračanja posojila je največ 15 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. Obrestna mera je »R« + 4%. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje. IV. KRITERIJI ZA DOLOČITEV PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA Višina dodeljenega posojila bo odvisna tudi od: - socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine, - načina reševanja stanovanjskega vprašanja, - višine lastnih sredstev za nakup ali gradnjo stanovanja, - višine ugodnih posojil, ki jih je prosilec že dobil od Občine, delodajalca ali Republiškega stanovanjskega sklada, - primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja. Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo naslednje kategprije prosilcev prednost oz. jim bo dodeljeno večje posojilo: - mlade družine - družine z večjim številom otrok, - razširjene družine, - enostarševske družine, - mladi, - družine z manjšim številom zaposlenih, - invalidi in družine z invalidnim članom, motenim v telesnem in duševnem razvoju, - prosilci z daljšo delovno dobo, - prosilci z daljšim bivanjem v občini Domžale, - zaposleni v družbenih dejavnostih s sedežem v občini Domžale Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 35 let. Za družine z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Razširjena družina je družina, v kateri živijo 3 generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje 6. člen Stanovanjskega zakona. Za enostarševsko družino se šteje družina z enim hraniteljem. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 30 let ali partnerja, mlajša od 30 let, ki nimata otrok. Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri prosilec ali za delo sposoben član ni po svoji volji oz. krivdi nezaposlen oz. začasno nezaposlen. Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine se upošteva invalid- nost s 100% telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za invalidnost se šteje tudi dokumentirana motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo. Za daljšo delovno dobo se šteje, če traja najmanj tretjino delovne dobe, potrebne za redno upokojitev. Za daljše bivanje v Občini Domžale se šteje najmanj 5 let stalnega bivanja v Občini Domžale. Kriteriji in vrednotenje posameznih kriterijev so objavljeni na oglasni deski Občine Domžale, Ljubljanska 69/1 in v prostorih oddaje vlog (Oddelek za komunalo, stanovanjsko gospodarstvo in prostor, Ljubljanska 89) V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo popolne vloge, ki ustrezajo razpisnim pogojem. Poleg v vlogi zahtevanih podatkov in dokazil, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogi, morajo prosilci GLEDE NA NAMEN PORABE POSOJIL, K VLOGI PRILOŽITI ŠE: - potrdilo o državljanstvu za vse člane družine, - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiško-knjižni izpisek in podobno), - sodno overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo sklenjeno v letu 1994 ali 1995 (v primeru nakupa), - v letu 1990 ali kasneje izdano gradbeno dovoljenje investitorju za ta objekt (v primeru gradnje), - veljavno potrdilo o priglasitvi del, ki ni starejše od enega leta, - zemljiško-knjižni izpisek, - potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole, - potrdilo o stalnem bivanju in času bivanja v Občini Domžale (za prosilca), - dokazilo o enostarševski družini, - potrdilo delodajalca, občine ali Stanovanjskega sklada Republike Slovenije o višini že odobrenega ugodnega posojila za stanovanje ali gradnjo, za katerega kreditiranje prosi po tem razpisu - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o 100% telesni okvari prosilca oz. družinskega člana, - dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo VSA NAVEDENA IN V VLOGI ZAHTEVANA POTRDILA MORAJO BITI PREDLOŽENA V ORIGINALU IN NE SMEJO BITI STAREJŠA OD ENEGA MESECA. POTRDIL PO ZAKLJUČKU RAZPISA NE BOMO VRAČALI VI. ROK IN KRAJ PRIDOBITVE IN ODDAJE VLOG Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisnih pogojih, morajo oddati svojo vlogo na posebnem obrazcu, ki ga bodo lahko kupili od objave razpisa do vključno 11.8. 1995 na.vložišču Občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69 (soba št. 1). Dosledno izpolnjene vloge za posojila z vsemi zahtevanimi podatki in dokumenti morajo prosilci oddati izključno na posebnih obrazcih osebno na naslovu Občina Domžale, Ljubljanska 89, Domžale (v prostorih nekdanje Geodetske uprave), - po razporedu, označenem na obrazcu, vendar najkasneje do 25. 8. 1995, ko je razpis zaključen. PO POŠTI POSLANE VLOGE TER VLOGE, ODDANE NA GORNJI NASLOV PO ZAKLJUČKU RAZPISA, SE NE BODO UPOŠTEVALE. Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki jo imenuje županja, obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni red upravičencev. Za predhodno preverbo stanja na terenu bo komisija imenovala posebne delovne skupine. Po sprejetju prednostnega vrstnega reda s predlogom višine dodeljenih sredstev upravičencem bo Oddelek za komunalo, stanovanjsko gospodarstvo in prostor obvestil vse udeležence o rezultatih razpisa. občina Domžale županja /lamnik Domžale Obnova starega pokopališča v Domžalah Pokopališki zid pred obnovo »Že v letu 1994 se je Občina Domžale odločila, da pristopi k ureditvi, sanaciji in obnovi starega pokopališča ob cerkvi v Dom-za: lah,« pravi v pogovoru o obnovi starega pokopališča v Domžalah g. Matjaž Karlovšek, dipl. grad. inž., čigar podjetje je v decembru 1994 izdelalo sanacijski načrt zidu in način odvodnjavanja površinske vode s pokopališča. Predvidevajo, da bo z obnovo starega pokopališča omogočeno pokopavanje na njem, obenem pa naj bi bil po izbrani projektni rešitvi tudi od cerkve preko starega pokopališča in preko železniške proge speljan dostop do nove mrliške vežice oz. do novega pokopališča. Veliko nagrobnih spomenikov na starem domžalskem pokopališču ima svojo kulturno vrednost in so pod zaščito Zavoda za varstvo na- ravne in kulturne dediščine. Stari kamniti pokopališki zid je bil zgrajen leta 1904, nanj pa je prislonjenih mnogo grobov (grobnic), ki zaradi njegovega propadanja pokajo in se posedajo. V juniju 1995 je podjetje GRADIŠ iz Ljubljane pričelo s pomočjo moderne tehnologije sanirati staro pokopališko obzidje. Med sanacijo se je pokazalo, da bi bilo treba že v tej fazi betonski zaključni venec na zidu izvesti popolnoma na novo in ne le sanirati. G. Matjaž Karlovšek zaključuje najin pogovor z ugotovitvijo, da so se z razumevanjem investitorja, to je Občine Domžale, županje ga. Cvete Zalokar Oražem in direktorja Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale g. Jožeta Duhovnika, našla tudi dodatna finančna sredstva za izvedbo te investicije. V. Statično saniranje pokopališkega zidu z injekcijami. L Tu in tam precej razkopana Ljubljanska cesta v Domžalah je bila sredi julija končno popravljena in delno na novo poasfaltirana ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE Pomembna strokovna pridobitev »Nova fizioterapija je pomembna strokovna pridobitev zdravstva na našem območju, ki je sad smele- odločitve Zdravstvenega doma Domžale pod vodstvom dr. Janeza Grošlja,« je v svojem pozdravnem govoru ob odprtju obnovljene fizioterapije dejal dr. Janez Svoljšak, direktor Zdravstvenega doma Domžale. Iz zgodovine Skozi zgodovino fizioterapije v naši občini se je sprehodila dr. Kocjanova, vodja oddelka. S fizioterapijo je Zdravstveni dom Domžale pričel v letu 1961, ko je imel prvi in tedaj edini fizioterapevt prostore pri »Snic«. V letu 1966 se je oddelek skupaj z drugimi preselil in našel prostor v kletnem delu nove stavbe sedanjega zdravstvenega doma. Dejavnost sta opravljala dva fizioterapevta. Dejavnost se je širila, prostori pa so postajali vsebolj higiensko neustrezni, zato se je tudi zaradi večjih potreb po fizikalni terapiji in rehabilitaciji zdravstveni dom pod vodstvom dr. Iva Pevca odločil, da odpre specialistične fizi-atrične ambulante v okviru fizioterapije, ki je tako dobila strokovno vodstvo, bolniki pa teamsko obdelavo. Zaradi naraščanja števila bolnikov, pretesnih prostorov in drugih problemov je bilo potrebno prostore adaptirati. Prve zamisli je spremljala bojazen, če bo tako obsežen zalogaj mogoč. Prevladala sta pogum in zavest, da je zaradi razvoja medicine in vloge zdravstvenih domov na nivoju osnovnega zdravstvenega varstva stro- kovni napredek nujen. Ob pomoči bivše in sedanje občine Domžale, tudi vodstva drugih občin, so bila zbrana znatna finančna sredstva, oddelek fizioterapije pa sodobno obnovljen. Vrednost investicije Celotna vrednost prenove fizioterapije znaša skoraj 47 mio SIT, od tega gradbena dela blizu 31 mio SIT, preostala finančna sredstva pa so bila potrebna za opremo. V letu 1994 je tedanja občina iz proračuna prispevala 10 mio SIT, zdravstveni delavci pa pričakujejo, da bodo tudi nove občine namenile del svojih proračunskih sredstev za nakup opreme. Ostala sredstva je zagotovil zdravstveni dom iz lastnih sredstev in kredita. Ob predstavitvi vrednosti investicije je dr. Svoljšak poudaril, da je nova fizioterapija le prvi korak k tehnološki prenovi zdravstvenega doma, kateri bodo ob pomoči vseh štirih novih občin sledili še drugi. Posebej je omenil posodobitev zobnega laboratorija Domžale, ki so jo opravili iz lastnih sredstev ter veliko potrebo po posodobitvi vseh temeljnih dejavnosti: urgentne in reševalne službe, laboratorijev, ginekologije, ultrazvočne diagnostike z diagnostiko za zdravljenje pljučnih bolezni in sladkorne bolezni. Nova pridobitev Z adaptacijo je zdravstveni dom pridobil svetle prostore, ki ustrezajo higienskim sanitarnim zahtevam, in najsodobnejše aparate; odstranjena je arhitektonska bariera, ki je one- Dr. Janez Svoljšak, direktor Zdravstvenega doma Domžale, Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, in dr. Vladimira Kocjan, vodja Oddelka fizioterapije pri ogledu najnovejših aparatov v prenovljeni fizioterapiji. mogočala dostop slabo pokretnim bolnikom in bolnikom, vezanim na invalidski stolček, omogočeni pa so tudi raznovrstni programi fizikalne terapije in rehabilitacije. Program obsega: lokalne kopeli za zgornje in spodnje okončine, termoterapijo, ki zajema parafinske obloge, termopak, infrardeče žar-čenje ter krioterapijo, diatermijo s kratkovalovno elektroterapijo, mehanoterapijo z UZ terapijo, niz-kofrekventno protibolečinsko elektroterapijo, ki zajema diadinamske tokove ter transkutano protibolečinsko elektrostimulacijo, interfe-renčne tokove ter magnetoterapijo. Izvajajo tudi terapijo za vratno in ledveno hrbtenico, programe vaj in razgibavanja, z novimi aparati lahko krepijo mišični aparat in povečujejo njegovo vzdržljivost, izvajajo pa tudi inhalacijsko terapijo s medikamenti, posebej pa bo izšolana nevrofizioterapevtka poskrbela za rehabilitacijo prizadetih otrok. Pet fizioterapevtov oskrbuje povprečno'110 do 159 bolnikov na dan. Iskrena hvala! Ob koncu se je dr. Kocjanova najprisrčneje zahvalila vsem, ki so pomagali: bivši občini Domžale, predvsem pa dr. Janezu Grošlju, ki je kot tedanji direktor Zdravstvenega doma Domžale sprevidel in uresničil potrebo po adaptaciji in posodobitvi prostorov in opreme, ter Bredi Kavka, glavni sestri, ki je bedela nad usklajevanjem dejavnosti ob adaptaciji. V kulturnem programu je zbrane navdušil ženski tercet VETRIČ, po njem pa so si vsi zbrani ogledali nove prostore fizioterapije, v katerih želimo tako fizioterapevtom kot pacientom prijetno terapijo. V. VOJSKA Sociala in proračun občine Domžale za leto 1995 Na 7. seji Občinskega sveta Občine Domžale, dne 21. 6. 1995, smo obravnavali in sprejeli težko pričakovani Statut Občine Domžale in proračun Občine Domžale. Srejeli smo amandmaje svetnikov SDSS in SKD, s katerimi so se sredstva, planirana za socialo, povečala za 4,200.000,00 SIT. V tem okviru so se povečala sredstva za preventivni program za osnovnošolce, za učbenike za socialno ogrožene učence, za delovanje socialno humanitarnih društev. Zelo spodbudno pa je, da so se v tem okviru namenila tudi sredstva za zagon novih dejavnosti, to je za delovanje skupin starih za samopomoč, za pomoč ostarelim in bolnim na domu ter sredstva za odpravljanje arhitektonskih ovir za invalide. Zakaj? Naloge in aktivnosti socialnih služb so obširne in kompleksne, usmerjene pa so na pomoč in podporo ljudem v stiskah. Stiske spremljajo življenje vsakega izmed nas, najintenzivnejše pa se izražajo pri najšibkejših članih socialnih skupin. Objektivni razlogi se zmeraj prepletajo s subjektivnim odzivanjem na vsakdanje življenjske situacije in probleme. Socialne službe pa lahko delujejo in se vključujejo le v okviru pristojnosti in materialnih možnosti. Prvenstvena metoda je svetovalno delo s posameznikom ali s skupino. Vse bolj pa se kaže potreba po raznih oblikah samopomoči. Ena takšnih oblik so skupine starih za samopomoč (uvajajo jih strokovni delavci CSD Domžale), kjer si stari ob enakovrednem, aktivnem in ustvarjalnem sodelovanju izmenjujejo življenjske izkušnje in izkšnje za samopomoč, kar sodelujočim poraja občutenje smisla v raznih, morda zelo težkih življenjskih situacijah (bolezen, smrt zakonca ...). Izkazale so se kot odlično »zdravilo« proti hudi osamljenosti in bivanjski praznoti današnjih starih ljudi, kot priprava na povečano število starih ljudi v prihodnje in kot most za povezovanje generacij. Kot zelo humano bi ocenila tudi odločitev, da se končno lotimo odpravljanja arhitektonskih ovir za invalide. Postavimo se v položaj invalida, ki je vezan na invalidski voziček, pa ne more npr. v trgovino, v kino, na kulturno prireditev ...! Stiske ljudi naraščajo. Zaradi krize v morali, ki se kaže na raznih področjih našega bivanja, je zmeraj več brezmočnih. Zato naj k človeku usmerjeno delo postane pomembna in zaželena kvaliteta, saj spodbuja našo občutljivost za stiske ljudi in vpliva na kakovost vsakdanjih medčloveških odnosov. MAJDA PUČNIK-RUDL, dipl. soc. del. Čiščenje starega pokopališkega zidu z vodnim curkom pod pritiskom. Davčne olajšave za lastnike gozdov Lastniki gozdov imate po Zakonu o dohodnini (Ur. I. RS št. 71/93) v več primerih možnost, da si znižate katastrski dohodek, pa tudi da ste začasno ali celo trajno oproščeni plačevanja davka na ta-isti dohodek. Če teh možnosti ne poznate oz. jih do sedaj še niste izkoristili, si preberite povzetek iz omenjenega zakona. Znižanje katastrskega dohodka Zavezanec za davek od dohodka iz gozda, ki vlaga lastna sredstva v nabavo gozdarske mehanizacije in naprav ter vlaga lastna sredstva v gozdove (gojitvena dela, gradnja vlak ...), razen za pogozdovanje, latjko uveljavlja znižanje katastrskega dohodka v višini 25% vloženih sredstev za dobo 4 let. Znižanje ne more presegati zneska štirikratnega katastrskega dohodka, ugotovljenega za leto, v katerem je zavezanec vložil lastna sredstva. Vlogo z dokazili o višini vloženih lastnih sredstev je potrebno vložiti v 30 dneh po vložitvi sredstev pri izpostavi, ki je pristojna za odmero davka. Znižanje se prizna od 1. januarja leta, v katerem so bila vložena sredstva. Če je bil donos na posamezni gozdni parceli ali na več gozdnih parcelah manjši zaradi naravnih nesreč (požar, vetrolom, žled ...), rastlinskih bolezni in škodljivcev (lubadar, smrekova grizlica, sušenje jelke ...) ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih lastnik ni mogel preprečiti, se mu za dobo 6 let prizna posebna olajšava. Prizna se tako, da se katastrski dohodek vsake parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je zmanjšal donos. Vlogo je treba oddati na izpostavi, pristojni za odmero davka, v 15 dneh po nastanku škode. Trajna oprostitev davka Davka so trajno oproščeni dohodki od zemljišč, na katerih so varovalni gozdovi. Podatke o teh gozdovih sporoča izpostavi Zavod za gozdove Slovenije. Plačila davka so oproščeni tudi dohodki zemljišč pod visokonapetostnimi daljnovodi. To oprostitev uveljavljajo zavezanci sami, z vlogo in dokazili pri izpostavi, pristojni za odmero davka, v 30 dneh po nastanku pogojev za oprostitev. Začasna oprostitev davka Za dobo 20 let so davkov oproščena tista kmetijska zemljišča, ki se pogozdijo (velja po 1. januarju 1994). To velja le za kmetijska zemljišča, ne pa za pogozdovanje zemljišč, ki so že bila gozd. Oprostitve se priznajo, če so bila dela opravljena strokovno in v skladu s programi razvoja gozdarstva v Sloveniji, t.j. z gozdnogospodarskimi načrti gospodarskih enot. Vlogo je treba oddati na izpostavi, pristojni za odmero davka, do konca leta, v katerem ste pogozdovali. Če ste rok zamudili, se oprostitev prizna šele od 1. januarja naslednjega leta, za pretekla leta pa se trajanje oprostitve skrajša. MARIJANA TAVČAR, dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana Tržaška c. 2, Ljubljana Mednarodni ekološko delovni tabor »Bistrica 95« Tudi letos bo na območju občin Domžale in Kamnik med 16. in 28. avgustom potekal Mednarodni Ekološko delovni tabor, ki že šesto leto nosi delovni naziv »BISTRICA«. Tabor organizira Študentski klub Domžale v sodelovanju z Uradom za mladino RS, Mednarodno organizacijo Most SCI - Service Civil International, Občina Domžale - Kamnik, Študentskim servisom Domžale in ob podpori številnih sponzorjev. Letošnjega tabora se bo udeležilo 17 mladih prostovoljcev iz Madžarske, Finske, Španije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Velike Britanije, Nemčije, Italije, Irske, Južnoafriške Republike ter Slovenije. Delovni načrt tabora je naslednji: - čiščenje divjih odlagališč odpadkov ob bregovih reke Kamniške Bistrice na območju občin Domžale in Kamnik - čiščenje divjih odlagališč odpadkov na Veliki Planini - kemijske in biološke analize vode iz reke Kamniške Bistrice V času tabora bodo prostovoljci nastanjeni v OŠ »27. julij« v Kamniku in v eni od koč na Veliki Planini. Pred koncem tabora bo pred osnovno šolo »27. julij« (Tomšičeva 9) v Kamniku predstavitev rezultatov tabora ter predstavitev slovenske podružnice mednarodne organizacije Most SCI - Service Civil International Slovenija. V sklopu prireditve je predviden zanimiv mednarodni kulturni program, za dobro voljo pa bo poskrbel tudi Vlado Kreslin! Predstavitev bo v nedeljo, 27. avgusta 95, ob 20. uri. Vljudno vabljeni - vstopnine ne bo! Dodatne informacije lahko dobite na Študentskem servisu Domžale, Ljubljanska 70, tel. 711-790. Posnetek z lanskoletnega tabora »Bistrica 94« - čiščenje divjih odlagališč odpadkov na Veliki Planini. Foto: Igor Lipovšek Domžale /lamnik 7 XXV. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL KOMORNE GLASBE Harmonija zvoka in barv z baročnim navdihom Koncerti Groblje so dogodek. Že 25 let se ob harmoniji zvoka in barv srečujemo prijatelji, znanci, poslovni partnerji, ljubitelji glasbe in umetniških izpovedi. Prihajamo od blizu in daleč, da jih doživimo. V času, ko z novo Evropo tudi v Sloveniji doživljamo svojo narodno renesanso, predstavlja festival stilnih komornih koncertov v baročni cerkvi v Grobljah pri Domžalah enega tistih mostov med narodi, preko katerega se enakovredno izmenjuje delček naše glasbene umetnosti in kulture z umetnostjo in kulturami drugih narodov, je v povabilu na letošnje »srebrne« grobeljske koncerte napisal Tomaž BOLE, umetniški vodja Festivala Koncerti Groblje. In letos smo imeli že kaj slišati. 25 let Komornega orkestra Domžale-Kamnik V začetku junija 1995 se je v gro-beljski cerkvi predstavil Komorni orkester Domžale-Kamnik, ki uspešno muzicira že 25 let. Sedaj pod vodstvom Aleksandra Spasiča, ki je dirigiral program, v katerem so bila dela Martinuja, Quantza in Sarkočeviča, ob orkestru pa so nastopili še Primož Novšak-violina, Mile Kosi-viola ter flavtist Matej Zupan. 45 let dela Glasbene šole Domžale Svojo pestro in kvalitetno dejavnost so 20. junija 1995 predstavili gojenci in učitelji Glasbene šole Domžale, saj je vzgojila vrsto odličnih glasbenikov. V 45. letih delovanja so njeni gojenci pobrali tudi vrsto državnih in mednarodnih priznanj. Iskrene čestitke za čudovit koncert in čimprejšnjo selitev v nove prostore, kjer bo »zlata« obletnica še lepša in kvalitetnejša. 45 let dela Glasbene šole Domžale Svojo pestro in kvalitetno dejavnost so 20. junija 1995 predstavili gojenci in učitelji Glasbene šole Domžale, saj je vzgojila vrsto odličnih glasbenikov. V 45. letih delovanja so njeni gojenci pobrali tudi vrsto državnih in mednarodnih priznanj. Iskrene čestitke za čudovit koncert in čimprejšnjo selitev v nove prostore, kjer bo »zlata« obletnica še lepša in kvalitetnejša. Pianist Aci Bertoncelj Tik pred koncem junija smo v grobeljski cerkvici zaploskali violinistu Andreasu Reinerju in pianistu Aciju Bertonclju, katerih program je obsegal dela Fritza Krei-slerja, Mozarta in Masseneta. Zlati sponzor tega koncerta je bil Gospodarski vestnik. Dirigent Tomaž Habe Julijski koncerti v Grobljah so se pričeli z nastopom CAMERATA LA-BACENSIS. Pod vodstvom dirigenta Tomaža Habeta in ob sodelovanju violinistke Monike Skalar ter oboista Mateja Šarca so igrali dela Roka Domžalska županja se je iskreno zahvalila umetnikom za nastop, posebno pa še Aciju Bertonclju, Tomažu Habetu in Tomažu Boletu, brez katerih grobeljski koncerti ne bi imeli petindvajsetletne tradicije. FOTO: B. D. in I. L. Enemu od grobeljskih koncertov je prisluhnil tudi Dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade RS Goloba, Johanna Sebastiana Bacha in Josefa Suka. Posebno doživetje je bilo tudi srečanje z mladim avtorjem Rokom Golobom, dirigenta pa vsi zelo dobro poznamo; sodi med najbolj stalne goste na festivalu Koncerti Groblje, saj so številne njegove skladbe doživele krstno izvedbo prav na teh koncertih. Dober obisk in spontan aplavz sta bila lepa zahvala orkestru, solistom in dirigentu za navdušujočo izvedbo vseh skladb. Irena Grafenauer, Mojca Zlob ko, Uroš Lajovic Grobeljska cerkvica je bila sredi julija premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti Komornemu ansamblu Slovenicum, s katerim sta tokrat sodelovali svetovno znana flavtistka Irena Grafenauer ter mlada, a že uveljavljena harfistka Mojca Zlobko; program je bil izveden pod odlično taktirko dirigenta Uroša La-jevica. Med obiskovalci je bil tokrat tudi S komornim ansamblom CAMERATA LABACENSIS sta nastopila violinistka Monika Skalar in oboist Matej Šare (na sliki). Dirigiral je Tomaž Habe. Janez Drnovšek, predsednik Vlade Republike Slovenije s sodelavci. Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, pa je po koncertu za obiskovalce in izvajalce pripravila slovesen sprejem, na katerem je spregovorila o srebrni zgodovini Grobeljskih koncertov, ki so pomemben del kulturne ponudbe naše občine. Pri tem je čestitala vsem dosedanjim nastopajočim, posebej pa trem, brez katerih GROBELJSKIH KONCERTOV, po katerih nas pozna ves svet, ne bi bilo: ACIJU BERTONCLJU, TOMAŽU BOLETU IN TOMAŽU HABETU. Koncerti so se letos »selili« po Sloveniji, saj jim lahko prisluhnejo tudi v Gradu Betnava v Mariboru, v Ljubljani, dvorcu Zemono ter cerkvi v Sp. Idriji. Sprejem je županja izkoristila tudi za povabilo predsednika Vlade na uraden obisk v našo občino. Dobrodošli S tem pa letošnji koncerti še niso zaključeni, saj bo baročna cerkvica sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah v okviru XXC. mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe v juliju gostila še tri mednarodne glasbene skupine, na koncerte pa ste vabljeni tudi v septembru 1995. V. V GROBLJAH DVA JUBILEJA HKRATI Ob zaključku obnovitvenih del še blagoslovitev cerkve Grobeljska cerkev je v zgodovinskih listinah prvič omenjena leta 1526. Omenja je tudi zgodovinar Valvasor. Prvotno je bila gotska, okoli leta 1741 pa je bila prezidana v baročnem slogu. V letih 1759 do, 1761 jo je poslikal naš najboljši baročni slikar Franc Jelovšek. Posve- drogerija kana ZDAJ TUDI V DOMŽALAH Cenjene stranke obveščamo, da smo našo mengeško prodajalno preselili na Ljubljansko cesto 90, ob zgornjem križišču v Domžalah, kamor vas vabimo k nakupu ženske in moške kozmetike, parfumerije, negovalne ter dekorativne kozmetike. V teh vročih poletnih mesecih vam še posebej nudimo izreden izbor: • sončnih očal s 100% U V zaščito • krem in mleka za sončenje do visokih zaščitnih faktorjev • anticelulit krem ter terogelov • masažnih pripomočkov • modnih dodatkov, pentlej, gumic, uhanov. Obenem pa vas vabimo, da nam zaupate svoj naslov, saj večkrat organiziramo kozmetična svetovanja na področju negovalne in dekorativne kozmetike. Tako vas bomo lahko pisno pravočasno obvestili o dogajanju v naši drogeriji. Odprto: vsak dan od 9.-19. ure, sobota od 8. - 13» ure. čena je bila leta 1763. Na glavnem oltarju sta župnijska zavetnika sv. Mohor in Fortunat. Na stranskih oltarjih pa so sv. Andrej, sv. Marjeta, sv. Izidor in sv. Notburga. Do 1. januarja 1963 je bila cerkev mengeška podružnica, potem je spadala pod župnijo Domžale. Ko je bila s 1. decembrom 1975 ustanovljena župnija Jarše, je cerkev postala župnijska. Tako je bilo to urejeno po cerkveni plati, oblast pa je o cerkvi odločala po svoje. Vlada SRS je 18. septembra 1948 cerkev nacionalizirala ter je spremenila v skladišče gradbenega materiala, gnojil in orodja. Šele v poz- nejših letih je bila streha na cerkvi obnovljena, umetnina pa zavarovana pred nadaljnjim propadanjem, restavrirana ter preurejana v muzej Jelovškove umetnosti. Že pred 25. leti so v cerkvi začeli prirejati koncerte. Občina DonTžale je po pogodbi 7. decembra 1978 dovolila souporabo cerkve tudi za cerkvene obrede. Po pogodbi 11. februarja 1986 pa je župnija cerkev dobila v najem za cerkvene obrede za 99 let. Dne 7. februarja letos pa so bili obveščeni, da je prejšnja pogodba prenehala veljati in da se župniji Jarše cerkev v Grobljah vrača v last in posest. Nadškof dr. Alojzij Šuštar blagoslavlja vrnjeno in obnovljeno cerkev v Grobljah. Zadaj je vidno obnovljeno obzidje. Župnik župnije Jarše Lojze Rajk je ob tem dogodku zapisal: Kako ne bi bili zares srečni in veseli vsi, ki nam je grobeljska cerkev skupni dom in kraj srečevanja z Bogom in med seboj, pa tudi vsi, ki imamo radi to svetišče kot zgodovinski in kulturni spomenik izrednega pomena in vrednosti! Lani jeseni je bilo obnovljeno zunanje obzdije okoli cerkve, ki je dobilo novo dvokapno streho v stilu starih obzidij, obnovljena so bila vsa umetniško izdelana železna vrata. Letos pa je bila cerkev znotraj temeljito prenovljena, razen originalnih fresk na stenah in obokih. V svetlih barvah delujejo stene veliko topleje. Vhodna vrata so se pokazala v lepoti naravnega starinskega lesa. Vsa okna so dobila novo barvno zaščito v primernejšem tonu. Na stebrih zidov dajejo novi posvetilni križi poseben žar, kakor tudi zlatorumena črta okrog ravnih površin sten cerkve. Vsa električna napeljava je zamenjana in obogatena z novimi vtičnicami in zlasti z novimi svetili. Vgrajeno je zelo kvalitetno ozvočenje, pa tudi alarmna naprava že deluje. Pri blagoslovitvi grobeljske cerkve so poleg nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, Vlada Pečnika dekana domžalske dekanije, ki je župnik v Dobu in Lojzeta Rajka, župnika v Jaršah in številne duhovščine ter župljanov sodelovali še župnijka pevska zbora (mladinski in odrasli), pevski zbor Kulturnega društva Groblje, gasilci Gasilskega društva Jarše-Rodica, Mengeška godba in številne narodne noše /lamnik Moravče NOVICE IZ MORAVSKE DOLINE OBČINA MORAVČE Slovenska folklorna skupina Pristava v Moravčah Od Pampe do sončne strani Alp Slovenska folklorna skupina Pristava deluje v okviru slovenskega doma Pristava v Castelarju v več-milijonskem mestu Buenos Aires v Argentini. V skupini nastopajo mladi slovenski potomci, ki čutijo potrebo ohraniti in posredovati slovensko kulturo, kot so jo podedovali od svojih staršev v obliki narodnih običajev, petja, gledališča, predvsem pa v slovenskih narodnih plesih. Že pred več leti ustanovljena folklorna skupina se je zlasti začela uveljavljati leta 1989, ko je strokovno vodstvo prevzel vseučiliški profesor folklore latinskoameriških narodov Hector Arico, ki je že večkrat obiskal Slovenijo in se izpopolnjeval tudi v slovenskih narodnih plesih. Tako ima skupina v svojem repertoarju plese iz raznih naših pokrajin, Gorenjske, Bele Krajine, Štajerske, Prekmurja, Dolenjske in Rezije. V Argentini največ nastopajo s slovenskimi plesi. Za obisk v domovini svojih staršev Sloveniji pa so odlično naštudirali argentinske plese ter tako predstavili vrsto ljudskih plesov te svoje nove domovine. Na turnejo po Sloveniji so prišli v organizaciji Izseljeniškega društva Slovenija v svetu. Nastopili so na festivalu v Števerjanu, Lovrencu na Pohorju, Škofji Loki, Novem mestu, Primskovem pri sv. Kanci-janu, Logatcu, Grosupljem, na ploščadi pri Figovcu in v Moravčah. Nekaj več prostora kaže nameniti nastopu v Moravčah. V sredo, 12. julija je bila folklorna skupina Pristava v gosteh najprej pri Društvu za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, nato pri cerkvenem pevskem zboru Moravče in Občini Moravče. Že dopoldne smo se v Domžalah srečali s skupino devetindvajsetih folkloristov in člani instrumentalnega ansambla. Pripeljali so se z avtobusom. Najprej smo si ogledali freske v obnovljeni baročni cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah ter kapelo v župnišču v Jaršah. Pod vodstvom predsednika Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale so si gostje nato pozorno ogledali muzejske zbirke v Jamarskem domu na Gor-juši in se malce ohladili v Železni jami. Nazaj grede smo se ustavili v Dobu ter si ogledali župnijsko cerkev in bežno Staretovo domačijo, kjer je bil rojen Miloš Stare, politik, kulturni delavec in ustanovitelj slovenskega časnika Svobodna Slovenija, ki še sedaj izhaja v Argentini, ureja pa ga g. Tine Debeljak. Videli pa smo tudi po Milošu Staretu imenovano ulico v Dobu. Najbolj pa jih je navdušil, tako je povedal eden izmed gostov, ogled pokritega poletnega gledališča na Studencu. Konstrukcijo so si podrobno ogledali, jo fotografirali in posneli na video. Potem so brez zadržkov navdušeno povedali, da bodo takšno streho postavili še letos do oktobra, ko bodo na slovenski pristavi v poletnem gledališču v Buenos Airesu praznovali 40. slovenski dan. Nekaj po drugi uri smo se ustavili pri Frfravu v Krascah, kjer se je obilno kosilo prav prileglo. Potem smo imeli tu še kratek pogovor o poteku nastopa v Kulturnem domu v Moravčah. Po kosilu smo se odpeljali do Geosa na Slivni in do Vač. Tu so si gostje ogledali cerkev in posebej 130 let star božji grob, ki je edinstvena tovrstna umetnina v Sloveniji. Po vrnitvi v Moravče je bilo v eni uri vse nared za začetek predstave. Čeprav je bil neprimeren poletni čas, zgodnja ura, sredi tedna, so fledalci dvorano povsem napolnili, e prvi nastop plesalcev z značilnimi veselimi, šaljivimi in svatbenimi gorenjskimi plesi je pokazal, da gre za zelo kakovostno skupino plesalcev. Nato je predstavnik sku- Podeljevanje priznanj Ravnateljica in župan si ogledujeta del razstave Ob zaključku šolskega leta Tudi za moravske šolarje, njihove starše in učitelje se je 23. junija izteklo šolsko leto. Dan pred tem so še z zadnjimi močmi pripravili zaključno prireditev s kratkim kulturnim programom, slovesno podelitvijo priznani, razstavo likovnih in drugih izdelkov ter predstavitvijo vseh projektnih nalog, ki so jih izdelali v minulem šolskem letu. Z malo nereda so se ob 16. uri v šolski telovadnici zbrali učenci, učitelji, starši, župan občine Moravče, gospod Matjaž Kočar in ravnateljica gospa Eva Karažija. Zaključno prireditev sta vodila šestošolca Blaž in Ida. V 1. točki sta napovedala recital pesmi o rožah, pticah, travah, naravi in strašni viziji atomskega veka. Z recitalom so pevke otroškega zbora in recita-torke dramskega krožka želele opozoriti na lepoto narave in človekovo nasilno poseganje v njene zakone. Upam, da se vsi zavedamo odgovornosti, ki jo imamo do narave in, da sredi leta še vemo, da je leto 1995 evropsko leto varstva narave. V drugi točki smo spremljali podelitev priznanj odličnjakom in drugih priznanj s tekmovanj in znanja. Priznanja sta podeljevala gospa ravnateljica in gospod župan, ki sta pred tem vse učence nagovorila s prijaznimi in spodbudnimi besedami. Dobitniki priznanj so bili zadovoljni in nagrajeni za svoj trud. Iskreno jim čestitamo in jim želimo uspešno v novem šolskem letu. V tretjem delu so skupine predstavile dosežke projektnih nalog. (Za boljši turistični jutri, Ptice v naši okolici, Mala geološka raziskava). Udeleženci so si lahko te naloge po prireditvi tudi ogledali. Prav tako so se lahko sprehodili ob razstavi likovnih izdelkov, izdelkov, ki so jih izdelali učenci pri tehničnem pouku in poskusili sladke dobrote iz gospodinjske učilnice. Za konec lahko zapišem, da je prireditev svoj namen dosegla, čeprav je bilo tudi nekaj spodrsljajev. Tudi to je dobro, saj se na napakah učimo. Pomembno je le, da so otroci za svoje delo nagrajeni in da začutijo, da širši javnosti ni vseeno, kako napredujejo, kaj znajo in kam jih usmerja val brezčutnega vsakdana. Dragi šolarji, starši in učitelji, užijte peščico svobode brezskrbnih počitniških dni in se zdravi, polni moči vrnite v šolo, kjer vas čakajo nove naloge. B. M. Center za mlajše odrasle v Mengšu Ml AMIGO d. o. o. v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije je organiziral posvet b ustanovitvi Centra za mlajše odrasle, ki bo povezoval mlade od 15-27 leta, ki so brezposelni in nimajo osnovnega poklica. CMO naj bi povezoval predvsem tiste mlade ljudi, ki se želijo družiti s sovrstniki, si želijo pomoči pri doseganju lastnih ciljev in spodbude za nadaljnje izobraževanje. Prvi cilj delovanja CMO je povečevanje mentalnega in fizičnega zdravja udeležencev, drugi cilj je pomoč pri odkrivanju sposobnosti in ciljev, tako poklicnih kot tudi življenjskih, tretji cilj pa je udeležencem prikazati pot do zaposlitve ali nadaljnjega izobraževanja. Vpis v CMO ni formalen, ampak je omejen na razgovor z vodjo programa CMO in mentorji. Vodja programa je tudi kontaktna oseba med vsemi udeleženci (Andragoški center Slovenije, institucije, šole, zavodi, ustanove). CMO naj bi pokrival vse občine, ki so nastale iz nekdanje občine Domžale.. Tovrstni pristop za razreševanje problematike mladih je verjetno primerna oblika vključevanja mladih v vsakdanje življenje in delo in dobra osnova za samostojno življenje. Kako se lahko pridružite CMO? CMO deluje v okviru podjetja Ml AMIGO v Mengšu, Slovenska c. 28, tel. 737-317. Oglasite se ali pokličite in si odprite vrata v življenje, ki ga boste radi živeli. pine, g. Dominik Oblak svojo skupino na kratko predstavil in pozdravil obiskovalce. Predstavnik Krajevne skupnosti Moravče jim je zaželel prijetno počutje na Morav-škem, kjer imajo številni plesalci svoje korenine. Pozdravil jih je tudi v imenu občine Moravče. Cerkveni mešani pevski zbor župnije Moravče, ta je bil tudi glavni gostitelj, je pod vodstvom zborovodje Lojzeta Štefana foklori-ste pozdravil s pesmimi Rož, Po-djuna, Žila in Triglav, moj dom. Plesalci so nato zaplesali belokranjske plese, kolo, ples v parih in ob kresu. Domačin Svetlin pa je na harmoniko zaigral tri skladbe. Nato so se vrstili argentinski plesi. Zanimivi so tudi kratki opisi teh plesov, ki jih je pred vsakim nastopom prebral domačin Milan Kokalj. Ta je v imenu občine Moravče tudi sodeloval pri pripravi tega srečanja. Plesi cojas. V Argentinskih Severnih Andih, Andih Bolivije, Čila in Peruja še živijo Indijanci plemena Coyas. V svojem plesu bailecito izražajo svoja čustva v igri z robci, medtem ko je carnavalito izraz živahnosti in veselja pustnega časa, po katerem nosi naslov. Tango. Sloviti argentinski salonski ples, ki ima svoj nastanek v bu-enosaireškem predmestju. Zaradi drznih objemov in koreografije je bil dolgo zapostavljen. Uveljavil se je šele v zadnjih desetletjih prejš- Plesalke in plesalci Slovenske folklorne skupine Pristava iz Buenos Airesa v značilni argentinski noši med nastopom v Kulturnem domu v Moravčah njega stoletja. Odlikuje se po zamotanih plesnih korakih. Milonga. Ples je podoben tangu, a je značilen po svojem počasnem in poudarjenem ritmu. Plesi gauchos. Pampa, argentinska planjava, je bila naravno okolje, ki je izoblikovala plese prebivalcev tega predela. Chacarera doble je ples v parih s tipičnim potrkom moških plesalcev in valovanjem širokih ženskih kril. Jota cordobesa je ples z ritmom valčka, ki izhaja iz osrednjega predela Argentine. Pericon je skupinski ples, v katerem pari prepletajo robce z barvami argentinske narodne zastave. Za nastop v Sloveniji pa so te z druge strani dopolnili še z barvami slovenske zastave in našim grbom. Malambo je poseben ples moških s spretno zapletenimi in napornimi potrki. V kratkih odmorih, ki so bili nujno potrebni zaradi preoblačenja folkloristov, pa je poseben argentinski ansambel igral značilne argentinske skladbe, ki so tako kot plesi pri poslušalcih vžgale. V ansamblu so bili tudi čisto pravi Argentinci. Za zaključek je skupina zaplesala še na melodijo Slovenija, od kod lepote tvoje ... Po dolgem aplavzu je sledilo še nekaj pozdravnih besed in izmenjava spominskih daril. V imenu Občine Moravče je argentinskim Slovencem darilce izročil Milan Kokalj, Stane Stražišar pa je kot organizator srečanja predstavniku skupine Dominiku Oblaku izročil svojo najnovejšo knjigo Ljudje ob Rači. G. Oblak pa se je v imenu nastopajočih zahvalil organizatorjem in občini Moravče. Plesalci in plesalke so se nato z odra preselili v dvorano in zaplesali skupaj z obiskovalci tega izjemno prijetnega, kulturnega dogodka v Moravčah. V avli Kulturnega doma so medtem moravski pevci in pevke že pripravili zakusko, tako za nastopajoče kot za njihove sorodnike in druge obiskovalce. Tu se je v prijetnem klepetu in ob prisrčni domači pesmi vse tja Čez polnoč zadržalo kar veliko ljudi, sorodnikov in prijateljev naših ljudi iz Argentine. Zlasti smo lahko občudovali njihovo lepo slovensko besedo, ki so jo prejeli od svojih staršev. Vsem udeležencem teh zanimivih argentinskih plesov bo ta prisrčni večer še dolgo ostal v spominu, saj so tako, če drugega ne, spoznali tudi izredno bogato argentinsko folklorno kulturo. Da je bil nastop slovenske folklorne skupine Pristava iz Argentine v Moravčah res izjemen, pa tole. Po besedah državnega sekretarja za Slovence po svetu, dr. Petra Venc-Ija je skupina Pristava iz Argentine trenutno najboljša med našimi izse-Ijeniškimi folklornimi skupinami. STANE STRAŽAR 95 let prostovoljnega gasilskega društva Moravče Prvi začetki gasilstva na Morav-škem segajo daleč nazaj v drugo polovico prejšnega stoletja. Iz obstoječih pisnih virov, od katerih je gotovo najbolj priročna knjiga Staneta Stražarja Moravska dolina strani 390-398, je razvidno, da so imeli Moravčani brizgalno prej kot vasi, trgi in mesta v okolici. Nakupu brizgalne je gotovo botroval tedanji način gradnje hiš in gospodarskih poslopij ter materiali, ki so jih za gradnjo uporabljali. To sta bila v večini les in slama, zato so bili požari pogosti. Zanimivo je, da se društvo ni formiralo že prej. Pobudnik za organizacijo društva je bil moravski nadučitelj Janko To-man, ki je bil tudi tedanji župan Občine Moravče. V prvem odboru so bili: Alojz Detela - predsednik, Anton Cerar - poveljnik, Janko To-man - tajnik, Franc Orehek - blagajnik, Josip Šlibar - orodjar in Franc Poznič - trobentar. Včlanjenih je bilo še 18 članov iz Moravč, Trzina, Vrhpolj in Krašc. Od ustanovitve, leta 1900, do sedaj je društvo uspešno opravljalo svoje naloge. Sedanji odbor GD Moravče sestavljajo: Martin Jaksetič - predsednik, Miha Šlibar - tajnik, Herman Šlibar - poveljnik, Andrej Grilj - orodjar in Franc Gorjup - blagajnik. V društvo je včlanjenih 91 članov, 14 članic in preko 20 pionirjev in pionirk. Sedanji člani društva so ob jubileju pripravili praznovanje, začelo se je v soboto, 15. 7. 1995, s sektorsko vajo, katero je vodil poveljnik občinskega poveljstva Moravče, g. Franc Bizilj in pomočnik, poveljnik GD Moravče, g. Herman Šlibar. V vaji so prikazali gašenje požara v novem bloku v Moravčah in reševanje stanovalcev iz višjih nadstropij. V vaji so sodelovala vsa gasilska društva v Občini Moravče. Člani GD Moravče so za gašenje namišljenega požara vodo črpali iz bazena starega gasilskega doma ter avto-cisterne, ki so jo napajali iz hidrantnega omrežja. Člani GD Krašce, Vrhpolje in Peče so prikazali verižno črpanje vode iz naravnega vira potoka Drtijščica ca. 500 m dolžine. GD Velika vas je sodelovalo s črpanjem vode iz bližnjega Lavračevega vodnjaka. Nekaj članov GD Moravče je prikazalo reševanje stanovalcev iz višjih nadstropij po vrvi in samoreševanje. Vajo je ves čas zvočno komentiral g. Brane Lavrič. Ogledalo si jo je veliko Moravčanov in okoličanov ter predstavnika Gasilske zveze Domžale, g. Janez Breceljnik in g. Janez Kancilija, ki sta vajo pozitivno ocenila. Gasilci vseh društev so dokazali, da so vešči svojega posla in tako bomo poletje, ko so nevihte in požari pogostejši, varneje in brezskrbneje preživeli. Praznovanje se je nadaljevalo v nedeljo, 16. 7. 1995. Ob 16. uri je iz središča Moravč krenila povorka gasilskih društev v spremstvu godbe, mažoretk in narodnih noš proti gasilskemu domu. Tam je bilo prizorišče kulturnega programa in blagoslov kipa sv. Florijana. V prvem delu so se zvrstili govorniki: g. Martin Jaksetič - predsednik GD Moravče, Marijan Slatnar - predsednik Gasilske zveze Domžale in g. Jože Razpotnik - predsednik občinskega sveta Občine Moravče. Vsi govorniki so poudarjali pomembnost in humanost tovrstnih društev. Gospod Jaksetič je pripovedoval o začetkih gasilstva in GD Moravče. Gospod Breceljnik in g. Slatnar sta po govoru podelila dve plaketi »gasilski veteran«. Prejela sta jo g. Maks Lavrač in g. Ferdinand Majdič. Gospod Razpotnik je v govoru med drugim povedal tudi to, da se občina zaveda pomembnosti gasilskih društev in zato bodo taka društva imela svoje mesto v občinskem proračunu. Sledila je blagoslovitev kipa sv. Florijana. Kip je izdelal kipar Marko Kavčič iz Šentjošta nad Vrhniko. Kip je iz lipovega lesa in nameščen v niši, ki so jo pripravili v steni gasilskega doma. Blagoslovil ga je domači župnik g. Viktor Primožič. Blagoslov je namenil tudi gasilskima voziloma in domu. Med blagoslovitvijo je zapel mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Lojzeta Štefana. Finančno botrstvo za kip sv. Florijana so prevzeli: Janez in Olga Učakar, družina Kos, Milan Kokalj, Janez in Ana Šlibar, gostilna Rus, družina Štefan, Ferdinand Majdič, Maks Lavrač, družina Gorjup, Miha in Joži Šlibar in izdelovalec kipa Marko Kavčič. Sledili sta še dve recitaciji in vabilo povezovalca programa, g. Braneta Lavriča, na veselo vrtno veselico z ansamblom Franca Miheliča. Mnogo društev deluje v naši občini, Sloveniji in svetu, toda po humanosti in požrtvovalnosti gotovo prednjačijo gasilska društva. Njihova pomoč je nujna pri požarih, naravnih nesrečah, pomanjkanju vode,... Gasilci si gotovo želijo, da bi klic NA POMOČ redko slišali, pa ne zaradi dela, temveč posledic, ki jih nesreče prinašajo. Članom GD Moravče, sedanjim in bivšim, izrekam iskreno zahvalo za vse dobro opravljene naloge in jim želim še uspešnega delovanja v prihodnjih letih. B. M. Moravče /lamnik Pri Luci Barišić prebivalki Vrhpol] Luci je stara 73 let. Rodila se je v Orašcu pri Skender Vakufu v Bosni. Več let živi pri sinu Stipetu na Vrhpoljah pri Moravčah. Ima pet otrok, tri hčere in dva sina. Življenje je pač življenje, včasih je sladko in smešno, drugič pa žalostno in resno. Če se Luca spomni na dolgotrajno vojno v svoji domovini Bosni in Hercegovini, kar obmolkne. Ne more doumeti, da vojne ni in ni konec. Vesela je, ko jo obiščejo sorodniki. Tudi sama gre za nekaj časa k njim v Ankaran ali Slavonsko Požego. Luco sem obiskal zaradi njene bosanske narodne noše, ki jo redko nosi tudi tu, v Sloveniji. O noši pripoveduje tako: »Imam svojo bosansko narodno nošo, katero nosim že 60 let. Oblečem jo tudi v Sloveniji; ob večjih cerkvenih praznikih. Ponosna sem na našo nošo. Največ sem jo nosila v svojem rodnem kraju. Obleka je ročno izdelana, naredila sem jo sama. Izdelala sem jih tudi za svoje hčerke in druge znance. Mislim, da jih je bilo že 60. Za izdelavo ene obleke-noše potrebujem sedem delovnih dni. To je ročno delo. Potrebujem pet me- Šola in KS z roko v roki Na Vrhpoljah pri Moravčah deluje podružnica OŠ. Otroci obiskujejo pouk v dveh kombiniranih oddelkih. Nič drugačni niso ti vrhpolj-ski otroci od drugih. Pridni so in tudi poredni. Posebni so po tem, ker radi sodelujejo s KS. Nastopajo na vseh prireditvah, sodelujejo pri delovnih akcijah, skrbijo za čisto okolje... Pri tem jih še posebej spodbujata njihovi učiteljici, ki se dobro zavedata, da so prav najmlajši tisti, katerim bo čez nekaj let zaupana skrb za kulturno življenje v kraju. Oa so z njihovim delom krajani zadovoljni, so dokazali z denarno nagrado, ki so jo otroci porabili za izlet na kopališče. Mateji je bil izlet všeč, tako je zapisala v svojem spisu in verjamem, da so bili tudi njeni šolski prijatelji tako zadovoljni. V četrtek, 22. 6. 1995, smo šli na izlet na Izlake. Izleta ni bilo treba plačati, ker smo denar zaslužili s prodajo rož, dobili smo ga od KUD Vrhpolje, ker smo imeli proslave in od društva NATURA, ker smo pobirali smeti. Ko smo prišli, smo tekli okoli bazenov. Potem smo šli v bazen. Jaz sem šla na tobogan trikrat. Peljala sem se z Markom, Bernardo in Klavdijo. Tudi tovarišica je šla na tobogan. Kopali smo se do enih. Turnir v malem nogometu v Moravčah 2. 7. 1995 je športno društvo Moravče organiziralo turnir v malem nogometu v Moravčah. Bil je vroč, poletni dan, kar pa ni bila nepremagljiva ovira za igralce. Turnir se je odvijal ves dan na športnem igrišču pri Osnovni šoli Jurija Vege Moravče. Igralo je devet ekip v dveh skupinah-. Prvo uvrščeni ekipi v posamezni skupini sta pomerili svoje moči in znanje za prvo in drugo mesto, drugouvrščeni pa za tretje in četrto mesto. Po velikem trudu in prenašanju sončne pripeke so bili končno znani tudi doseženi rezultati. Prvo mesto je osvojila ekipa KMN Juven-tus iz Hrastnika, drugo mesto ekipa Termit Moravče in tretje mesto Av-tocenter Giinter iz Zagorja. Najuspešnejši so si prislužili pokale in denarne nagrade. GORJUP POLONA (P. G.) Kupili smo si lučke. Srečni in veseli smo odšli domov. MATEJA KAMENŠEK OŠ Vrhpolje 2.r. Naj vaše obojestransko sodelovanje ostane tako plemenito! B. M. NOVICE IŽ MORAVSKE DOLINE OBČINA MORAVČE Luca Barišič v bosanski noši, ki jo je sama izdelala trov tkanega blaga. Doma smo imeli lastne statve in lan smo pridelovali sami. Nošo sestavljajo: krpa za pokrivalo - pamuka, trak za okras - jasmak, pasjelek, bele no-gavice-čarape, čevlji, spodnje hlače—gače, obleka iz tkanega belega blaga-pamuka. »Izdelovalka noš pravi, da je delo na statve in ročno delo sprostitev in veliko veselje, ki ga močno_flpgreša. Sogovornici Luci želimo zdravja in zadovoljstva, da bi se vojna kmalu končala in bi se lahko vrnila v rojstni kraj. Svojo narodno nošo, gospa Luca, še večkrat oblecite, posebno pa ob prireditvah na Vrhpoljah in Moravčah ter drugje v Slove- niji. JOŽE NOVAK in ANGELCA NOVAK Kdaj bova šla Kdaj bova šla murenčke iskat tja v dobravo? Skrila bi se v travo , in leže čakala, da iz luknjic pridejo se na sonček gret. Tudi naju sonce grelo bi v hrbet in čutila bi, da je najin ves ta svet in midva eno z njim. Jelka Maj, 1995 Lovski dan na Rakitovcu Šolsko leto se končuje, z njim pa tudi tedenska srečanja tabornikov. Utrujeni in naveličani šolskih klopi, vsakodnevnih spraševanj in zaključevanja ocen so bili mladi taborniki iz rodu Moravske doline veseli enodnevnega izleta po pobočjih Črnega grabna in Rakitovca. Izlet I'e vključeval spoznavanje lovskih crmilnic, opazovalnic, sledi jazbin in lisičin. Že teden dni prej je mlade tabornike v taborniški sobi obiskal lovec Franc Cerar. Podrobno jim je pripovedoval o življenju in navadah gozdnih živali v okolici in o delu lovca. V soboto, 17. 6. 1995, so se zbrali mladi in starejši taborniki pred osnovno šolo. Z avtomobili so se peljali preko Soteske do Krašnje. Pri potoku Radomlja so si v bližnjem gozdičku ogledali lisičine. Lovec jih je opozoril na sledi, ki so vodile do lisičin iz različnih smeri. Pot jih je nato vodila do Korena. Tu so ob poti pustili avtomobile in se peš odpravili dalje. V bližini Korena so si ogledali jazbine. Spoznali so tudi razliko med lisičino in jazbino. Po gozdni poti so nadaljevali pot na Lisičje. Ob poti so še vsi najedli prvih borovnic. Na Lisičjem so videli veliko krmilnico za živali. Krmilnica dvakrat na dan avtomatično trosi koruzo. Pod krmilnico je bilo polno različnih sledi, ki so jih mladi taborniki ob pomoči lovca prepoznavali. V bližini krmilnice je stala lepa in visoka lovska opazovalnica. Vsi so se hoteli razgledati iz opazovalnice in so se povzpeli nanjo. Medtem ko so mladi raziskovali opazovalnico, Uresničujejo program obnove cest V krajevni skupnosti Vrhpolje--Zalog vaščani dveh vasi uspešno uresničujejo zastavljeni petletni program, izglasovan s krajevnim samoprispevkom za vaške ceste. Prebivalci vasi Spodnji in Zgornji Tuštanj so z zemeljskimi deli pričeli meseca maja, in sicer na štirih odsekih, v dolžini 1700 metrov. Vsa dela so opravili vaščani pod strokovnim vodstvom gospoda Pavla Barliča in gradbenega odbora. Strojna dela in prevoz materiala so opravili razni obrtniki, ki so zaračunali minimalne stro|ke za prevoz, to je za gorivo. Potreben gramoz je prispeval Termit Moravče. Vse odvoze zemlje na deponijo so opravili domačini s traktorji in prikolicami, prav tako polaganje drenažnih cevi. Dela so potekala v popoldanskih urah, ob sobotah in tudi nedeljah. Vsa dela potekajo po predvidenem programu in načrtih, tako v Tušta-nju in na Vrhpolju - odcep ceste do Jožeta Planinca. Predvidevamo, če bo vreme ugodno, da bomo z zemeljskimi deli končali do 25. julija 1995. Takoj zatem pa položili na vseh štirih odcepih cest dolgo pričakovan asfalt. Gradbena dela je prevzelo Cestno podjetje Ljubljana. Vsa zemeljska dela financirajo krajani sami iz krajevnega samoprispevka od meseca septembra 1994. leta dalje. Za vsa dela, kijih krajani opravljajo na cestah, je denarja iz samoprispevka premalo, zato bo asfaltiranje odcepov cest delno pokrila Občina Moravče. Gradbeni odbor je delom vašča-nov zadovoljen. Nekaj pa je takih, ki še vedno stojijo ob strani, kot da se njih to delo ne tiče. JOŽE NOVAK je lovec iz kostanjevega lubja izdelal velik rog. Rog se je oglašal še dolgo po tem, ko so zapustili opazovalnico. Že kar utrujeni od ogledov so taborniki želeli čimprej priti na cilj njihovega izleta - na Rakitovec. Šli so mimo Vrha nad Krašnjo, Gabro-vico, Mali Rakitovec in nato na vrh Rakitovca. Tu so jih že čakali starejši taborniki z dobro hrano in pijačo. Popoldne je potekalo v znamenju različnih iger in prijetnega klepeta. Šele pozno popoldne jih je dež pregnal v dolino. Taborniki so šolsko leto zaključili koristno in prijetno. Pred njimi je še zadnje srečanje, srečanje taborečih v Bohinju. Spoštovani argentinski Slovenci Čestitam - lepo, sijajno, enkratno. Nad vašimi plesi smo bili navdušeni; saj zlepa na kakšni prireditvi ne vidiš in ne srečaš toliko različnih plesov, tolikšne prisrčnosti, domačnosti in obenem uglajenosti ter toliko tako nasmejanih obrazov. S čudovito glasbo in petjem vas je dopolnjeval pravi argentinski ansambel. Izredna prireditev, res vredna ogleda. Kar škoda, da sta bila premajhna tako dvorana kot tudi oder. Posebno sem pa navdušen, Jolf diesel -10% 1.395 POPUST i C 18 let h lercedes 12.13 -30% 2.100 POPUST (D H 14 let Samo teorija CPP -40% 2.100 POPUST vendar pa zelo sproščen in eno samo rajanje. Športniki so si med seboj menjavali majice in kape, in to je bilo za naše otroke posebno doživetje. Ko je ugasnil olimpijski ogenj, so bile s tem igre končane a kmalu, že čez dve leti bodo v Kanadi Zimske Olimpijske igre. Veliko dela bo potrebno vložiti, če bomo želeli tudi sodelovati. Tu bomo poleg treniranja potreboval? večje razumevanje družbe. To pot so nam udeležbo omogočili številni posamezniki in podjetja: Občina Domžale, Toko Domžale, Varnost Mengeš, Radenska, Simps Trzin, Svilanit Kamnik, Poizkusni center Preska, Salon Reno Kalan, Savoy Ljubljana, Hollvnski Ljubljana, Jan-škovec Golnik, Teniška zveza Slovenije in Zavarovalnica Triglav. Vsem za materialno pomoč in spodbudne želje tudi za bodoče delo iskrena hvala. BRONKA MULEC Trenerka Atletska ekipa mlajših pionirjev in pionirk iz Osnovne šole Preserje pri Radomljah skupaj z mentorjem Momčilom Lisičičem. TRETjEŠOLCI IN ČETRTOŠOLCI SO TEKMOVALI Obetavi mladi atleti Športna zveza Domžale je ob koncu letošnjega šolskega leta skupaj z Atletskim klubom Domžale pripravila tekmovanje v mnogoboju, kjer so se v teltu na 60 metrov, metanju žogice in skoku v daljino pomerili učenci in učenke osmih osnovnih šol z območja nekdanje občine Domžale. Po napetih športnih bojih, v katerih ni manjkalo glasnih navijačev in strokovnih nasvetov mentorjev mladih tekmovalcev, se je izkazalo, da imajo najbolj obetavne mlade atlete na osnovnih šolah Preserje pri Radomljah, Trzin in Mengeš, najbolj obetavne atletinje pa obisku- jejo osnovne šole Rodica, Preserje pri Radomljah in Venclja Perka Domžale. O najboljših športnikih v posameznih kategorijah boste lahko prebrali v naslednji številki, danes pa iskreno čestitamo zlasti naslednjim najboljšim mnogobojcem: FANTJE: 1. TILEN CUK, OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH; 2. MARKO JOSIPOVIČ, OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH; 3. JERNEJ GUSTI NČIČ, OŠ TRZIN. DEKLETA: 1. MARIJA HORVAT, OŠ RODICA; 2. VIDA REPINIK, OŠ DOMŽALE; 3. JASMINKA MIS, OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH. V LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETU Vsi najboljši športniki osnovnih šol Športna zveza Domžale je tudi ob koncu letošnjega šolskega leta na predlog osnovnih šol razglasila najboljše športnike posameznih osnovnih šol. Iskrene čestitke in nagrade so prejeli naslednji NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI: OSNOVNA ŠOLA PRESERJE PRI RADOMLJAH: Tanja Brecelinik, Boštjan Mali OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE: Katja Gorjup, Matej Marinko OSNOVNA ŠOLA TRZIN: Petra Lož, Jan Zakrajšek OSNOVNA ŠOLA VENCLJA PERKA: Katja Burnik, Sandi Sovinšek OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ: Anja Završnik, Tomaž Košir OSNOVNA ŠOLA DOB: Ana Svoljšak, Matej Dražček OSNOVNA ŠOLA RODICA: Alma Urbanija, Aleš Maček OSNOVNA ŠOLA ROJE Betka Kramberger, David Seni-čar Čestitamo! V. REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA URAD ZA DELO DOMŽALE Ljubljanska 80, Domžale OBVESTILO Obveščamo vas, da od 1. 6. 1995 dalje glede na razpoložljiva sredstva v proračunu in glede na obseg dolgotrajno brezposelnih iskalcev prve zaposlitve izvajamo program subvencioniranja pripravništva le za iskalce zaposlitve, ki so na zavodu prijavljeni več kot 12 mesecev. Za pospeševanje zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve pa še vedno izvajamo program refundacije prispevkov v skladu z 48. a členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. V tem primeru lahko zavod povrne delodajalcem prispevke na bruto plačo, če gre za novo zaposlitev, ki povečuje število delavcev in traja najmanj 2 leti. REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA URAD ZA DELO DOMŽALE Ljubljanska 80, Domžale OBVESTILO Vse študente in dijake obveščamo, da je bil v torek, 27. 6. 1995 v Delu in Večeru objavljen razpis za REPUBLIŠKE ŠTIPENDIJE. Vsi tisti, ki so razpis spregledali, si ga lahko prečitajo na oglasni deski v prostorih Urada za delo Domžale. Obrazec za Republiško štipendijo (obr. 1,51) dobite v vseh knjigarnah in papirnicah. Opozarjamo še, da stari obrazci niso veljavni. Rok za oddajo vloge za dijake jedo 5. 9. 1995 in za študente do 30. 9. 1995. Vse druge informacije dobite pri svetovalki za štipendije na Uradu za delo ali po tel. 721-445. 16 /lamnik Domžale Od leve proti desni: trenerka Violeta Mordej, tekmovalci: Draga Vujovič, Miha Arvaj, Anja Šetina, Matej Drašček, Tatjana Vrhovšek in Saša Slane. Uspehi kotalkarsko drsalnega kluba Domžale Člani Kotalkarsko drsalnega kluba Domžale (KDK) kljub poletnim počitnicam ne počivajo, nasprotno, trenirajo pospešeno. Tekmovalna sezona je na višku, zato so se udeležili več tekmovanj. Tekmovanje za pokal Nemčije v Freiburgu, kjer so bili udeleženi tekmovalci iz Nemčije, Italije, Nizozemske, Avstrije, Velike Britanije, Francije in Slovenije, je eno od zelo pomembnih tekmovanj, saj se tam zberejo zelo dobri tekmovalci in je zato tudi močna konku^ renca. Prav zaradi tega je treba poudariti izreden uspeh vseh tekmovalcev: v kategoriji kadeti: Saša Slane - 6., Matej Drašček - 4. in v kategoriji jeunesse: Dragana Vujovič - 8., Miha Arvaj - 6. Na tekmovanju za pokal ALPE ADRIA na Opčinah sta bila člana slovenske reprezentance v kategoriji kadeti Matej Drašček 1 .in Saša Slane 4. Na mednarodnem tekmovanju za pokal »AMFORA« '95« v Puli'so KDK zastopali tekmovalci po kategorijah: Pionirji A: Ivana Vujovič - 2., Samo Križnar - 2. Pionirji C: Vesna Narič - 15. Jeunesse: Anja Šetina - 1. Največ priprav v letošnjem letu je bilo vsekakor za Evropsko prvenstvo za kadete in jeunesse, ki je bilo od 10. - 15. julija 1995 v Alfretonu v Angliji. Tekmovanja se je udeležilo 13 držav (Italija, Španija, Portugalska, Nemčija, Francija, Švica, Nizozemska, Belgija, Hrvaška, Avstrija, Izrael, Anglija in Slovenija). Tekmovalci so dosegli naslednje rezultate: KADETI: Saša Slane: T 3. mesto v obveznih likih, 10. mesto v kratkem programu, 11. mesto v prostem programu, in 11. mesto v kombinaciji. Tatjana Vrhovšek 20. mesto v obveznih likih, 14. mesto v kratkem programu, 17. mesto v dolgem programu, 17. mesto v kombinaciji. Matej Drašček 9. mesto v obveznih likih, 5. mesto v kratkem programu, 5. mesto v dolgem programu, 5. mesto v kombinaciji. JENUNESSE: ANJA ŠETINA 21. mesto v obveznih likih, 14. mesto v kratkem programu, 17. mesto v dolgem programu, 18. mesto v kombinaciji. Dragana Vujovič 22. mesto v obveznih likih, 12. mesto v kratkem programu, 15, mesto v dolgem programu, 20. mesto v kombinaciji Miha Arvaj 12. mesto v obveznih likih, 10. mesto v kratkem programu, 11. mesto v dolgem programu, 12. mesto v kombinaciji. Trenerka Violeta Mordej je bila z nastopi tekmovalcev zelo zadovoljna, saj so dosegli več kot pričakovane rezultate in zbudili pozornost. Pohvala italijanske federacije (Italijani vsekakor vodijo v tem športu) za hokej in kotalkanje, da Slovenija že dolgo časa ni bila tako solidno zastopana na EP in da se vidi pri slovenskem kotalka-nju velik napredek, je seveda spodbuda za nadaljnje delo. Za lepo uvrstitev velja pohvala tekmovalcema Saši Slane in Mateju Draščku, ki sta se uvrstila v prvo polovico tekmovalcev. Na nedavni podelitvi priznanj športnikom za preteklo leto so bili med dobitniki priznanj tekmovalci: Dragana Vujovič, Saša Slane in Matej Drašček ter klub za odlično uvrstitev na državnem prvenstvu. V dneh od 21. do 23. julija 1995 bo državno prvenstvo, 5. avgusta mednarodno tekmovanje v organizaciji kluba Pirueta, mednarodno tekmovanje Inter-land na Dunaju, pokal Evrope v Franciji in še kakšno drugo tekmovanje. Skratka, zelo malo časa za počitek. Upajmo, da nas bodo tekmovalci tudi v bodoče tako uspešno zastopali na tekmovanjih. Ob tej priliki se želimo zahvaliti vsem, ki so nam in nam še bodo pomagali pri zbiranju sredstev za udeležbo tekmovalcev na tekmovanjih, posebej na večjih mednarodnih. Pridobitev sponzorja je velika želja vodstva kluba. NOVO! Košarkarska divja liga V juliju sem igral košarko v domžalskem športnem parku. Spoznal sem kar nekaj mladostnikov, ki ne uspejo najti mesta v selekcijah domžalskega košarkarskega kluba Helios. Fantje imajo veliko volje in tekmovalnega duha. Težko se sprijaznijo, da je njihova, športna pot končana, in da niso nikomur potrebni. Sklenil sem, da bom za to mladino skušal organizirati tako imenovano »divjo ligo«, ki ne bo zahtevala posebnih sredstev, le prostor, voljo in čas. Vse, kar bo več, bodo udeleženci divje lige priskrbeli sami. Najbrž jim ne bo težko pridobiti sponzorjev (starši, KS, podjetja in obrtniki). Divja liga se bo igrala v Športnem parku vsak petek, od 17. naprej. Igralna pravila: igra se tri na tri, igralci si sodijo sami. V vsaki 'ekipi so trije igralci in lahko ena menjava. Igra se do 21 na dve razliki. Met izza črte šteje 2 točki. Deset ekip, ki si bodo v vseh nastopih pridobile najboljši količnik v razmerju zmag proti porazom, bo igral po sistemu vsak z vsakim na zaključnem turniju. Ekipa, ki kandidira za zaključni turnir, bo morala imeti vsaj dve tretjini števila tekem, kot jih bodo imele ekipe z največ nastopi. 1 Prijavite se na tel. 722-056 z imenom ekipe in imenom kapetana. Prijave sprejemamo vsak dan do srede v tekočem tednu. V kolikor bi želela tekmovati tudi dekleta, naj rias obiščejo na igrišču. Vsekakor bomo veseli vsakogar, ki bo obiskal prizorišče »divje lige«. Mi ne poznamo starostnih meja! JURE S KOLESOM PO SLOVENIJI Od madžarske meje do morja Kar malce nenavaden športen uspeh ima za seboj naš kolesar - Bogdan Kos iz Moravč V enajstih urah in pol je prevozil 372 km ali bolj točno, v tem času je Slovenijo prevozil od meje z Madžarsko do morja, to je od Hodoš do Kopra. Ob tem izjemnem uspehu je za naše bralce nastal tale pogovor. Povejte, prosim, nekaj o svojem kolesarskem uspehu za bralce Slamnika. Dolgo sem si želel Slovenijo prevoziti od vzhoda da zahoda. Ta želja se mi je izpolnila v soboto, 1. julija letos. Za spremstvo na poti sem pridobil Aleša Stražarja; ta me je na poti spremljal in mi veliko pomagal. Že nekaj dni pred tem sva se dogovorila, naredila načrt in vse pripravila. Na pot sva se odprava v petek, 30. junija z avtomobilom proti madžarski meji. Na mejni prehod sva se pripeljala okoli enajstih ponoči. Ko sva nekaj pojedla, sva se odpravila k počitku. Zjutraj ob pol štirih sva vstala in pripravila vse potrebno, jaz kolo, Aleš pa foto aparat, kamero in seveda vse drugo, kar je bilo še potrebno. Zame se je začel zelo naporen in hkrati vesel dan. Kdaj ste startali in kje? Startal sem na mejnem prehodu z Madžarsko v Hodošah, nato sem se peljal skozi Mursko soboto, Lenart in Ptuj. Prvih nekaj ur je bilo kolesarjenje prijetno, ni bilo vroče, na cesti pa malo prometa. Potem so se razmere hitro spreminjale na slabše, postavljalo je vse bolj. vroče, promet pa vsak kilometer gostejši. Aleš, ki me je na vsej poti spremljal, mi je pomagal tako, da mi je po potrebi kar med vožnjo iz avtomobila dajal hrano in pijačo, vmes pa je tudi slikal in posnemal s kamero. Blizu Ptuja sem imel prvi guijiidefekt, a sva ga z Alešem hitro popravila. Pot sva nadaljevala proti Celju, Trojanam, Domžalam, Ljubljani in Vrhniki. Pri Postojni, ko sem imel za seboj že 280 km kolesarjenja in sem bil že močno utrujen, mi je nasproti začel pihati še močan veter. Po enajstih urah in pol sem srečno pripeljal do obale v Kopru, števec na kolesu pa je pokazal, da sem na tej poti prekolesaril 372km. In kako ste ta svoj uspeh proslavili? Nič posebnega se ni zgodilo. Z Alešem sva povečerjala in nekaj popila, nato sva se v morju okopala, zvečer pa sva se odpravila /proti domu. Tega uspeha sem zares vesel. Vse je tako hitro minilo, saj sem se na to vožnjo pripravljal komaj petnajst dni. Za pogovor hvala, k uspehu pa naše čestitke. Pogovarjal se je STRAŽAR POZDRAVLJENI NAŠI ROJAKI V ŠVICI Slovenski otroci vabijo Slovensko društvo »SLOVENIJA« v Švici združuje naše rojake, ki si želijo v njegovem okviru pripraviti različne športne in družabne prireditve, se tesneje povezovati s svojo domovino, predvsem pa tudi svojim potomcem ohranjati slovenski jezik. Občina Domžale že vrsto let sodeluje s tem društvom. Sodelovanje, ki se je pričelo ob njihovi petletnici, se je v letošnjem letu nadaljevalo z obiskom skupine otrok z Osnovne šole Domžale, ki so se odzvali povabilu in se v juniju udeležili tradicionalne prireditve NAŠI OTROCI VABIJO, ki je bila letos v Unteribergu. Naši rojaki so jih zelo lepo sprejeli, saj so v njihovih domovih vedno dobrodošli gostje. Z lepimi vtisi so se vrnili v Domžale. Društvo pa je v letošnjem letu že pripravilo tradicionalni kegljaški turnir, ki ga posvečajo Slovenskemu kulturnemu prazniku, posebej so obeležili Materinski dan ter v maju s sosednjimi slovenskimi društvi pripravili skupno prireditev. V juniju so se udeležili tradicionalne maše za domovino, pripravili so društveni piknik in ob sodelovanju z občino Domžale in drugimi občinami imeli ob odprtju občinskega centra v Rutiju svojo stojnico. Na njej so ponujali slovenska jedila in pijače, različne prospekte, drobne priponke in druge spominke, ki so jih obiskovalci radi jemali v spomin. Njihov program do konca letošnjega leta obsega društveno keglja-ško tekmovanje, redni občni zbor, ki bo v novembru 1995, miklavže-vanje, leto pa bodo zaključili s tradicionalnim božičnim turnirjem. V. V. TEK JE MOJE ŽIVLJENJE Maratonci so med nami Z Milanom Vidmarjem in Ivanko Lederer sem se pogovarjala ob njuni vrnitvi s teka na Lokvah, kjer je Milan zasedel tretje mesto. Najbrž boste po fotografiji kar hitro spoznali, da dolgoprogaša Milana, ki šteje nekaj čez štirideset let, teče pa že več kot tri desetletja, pravzaprav poznate, saj ste se z njim nekoč že srečali na poteh naše občine, kjer teče svoj vsakodnevni obrok teka - 15 kilometrov na dan. Tek je njegovo življenje, mi pravi in se spomni, da je tekel, odkar pomni. Doma je s Primorske, z domačije, kjer je bilo vedno treba kam teči. Za živino, potem pa v šolo ter še kam in prav v šoli so ugotovili, da je Milan dober tekač. iDobre uvrstitve na različnih šolskih in drugih tekmovanjih so se kar nizale in tek je vsebolj postajal način Milanovega življenja, ki se mu ni nikoli odrekel. Milan Vidmar je maratonec in je kot tekač obredel že precejšen del Evrope, lansko leto pa je tekel tudi na najbolj znanem newyorškem maratonu. Povsod je lepo, ampak doma tudi teče najraje, zato tudi letos težko čaka tek od Celja do Logarske doline, kjer bo z drugimi tekmeci že enajstič pomeril svoje moči na 75 kilometrov dolgem teku. Dvakrat je bil v svoji kategoriji že zmagovalec, najbrž tudi letos ne bo zadaj. Za njim je že vrsta tekov, najdaljši med njimi je nekaj več kot 300km dolg tek pred nekaj leti po Istri, tega je Milan skupaj z drugimi premagal v štirih dneh. Letos je bil uspešen že na teku v Švici, kamor ga je pospremila tudi Ivanka; ta tudi teče in ima, čeprav je pozno začela »nabirati« kilometre, že kar nekaj medalj, pa veliko prijetnih trenutkov z različnih tekov, kamor z avtomobilom ali pa kar peš spremlja Milana. Trenerja nimata, sta pa člana Atletskega kluba Domžale, vendar je samoiniciativa tista, ki ju žene naprej. Milan si pomaga s strokovno literaturo s področja teka, predvsem pa z veliko ljubeznijo, saj mu tek pomeni prijetno sprostitev, način zdravega življenja in boljšega počutja, pa še priložnost, da z Ivanko spoznata nove kraje in nove prijatelje. Potrebna finančna sredstva zbere sam. Pri tem mu zelo pomaga podjetje PTT, kjer je zaposlen, tudi Občina Domžale je letos nekaj primaknila. Tako gre in bo šlo, sta trdno odločena moja sogovornika. Srečno, Ivanka in Milan, pa brez poškodb tudi na naslednjem maratonu! VERA VOJSKA Česar se Ihanci podstopimo, tudi speljemo Stopili smo vkup, mi, Ihanci, in enoglasno sprejeli 472. amandma, ki ga je predlagalo 62000 in še nekaj krajanov Ihana, v zvezi s četrto obletnico praznovanja naše države. Pa smo praznovali. Tako kot se gre. Nobenih fanfar in govorov ni bilo, pa tudi mažoretk ne. Potrebno slovesnost je ustvarila belina. Sama belina, s katero smo za to priložnost odeli Ihan. Vse belo kot nevesta, belo. Zastav Ihanci ne izobešajo radi. Tudi tokrat jih niso. Nadomeščali so jih tudi šotori. Veliki kot cirkuški, pa manjši, okrogli, vseh oblik, so bili razpostavljeni na prireditvenem prostoru, ki mu sodobno pravimo: Športni park. Zato so bili idejni pobudniki praznovanja tudi športniki, predvsem smučarji, z domačinom olimpijcem, biatloncem mednarodnega slovesa, Boštjanom Lekanom na čelu. Bilo je tekmovanje šaljive narave. Pa ne smučanje, ne rafting, ki je nevaren, ali podvodni ribolov, pač pa dirke, prave dirke, z gorskimi kolesi, ki so si jih organizatorji izposodili, in so bila najboljše kakovosti. In zato je bilo potrebno sodelovanje vseh 62.000, med njimi 60.000 znamenitih ihanskih prašičev, ki so dajali prazniku in številnim gostom, ki smo jih povabili, svoj značilen »žmaht«, aromo in vonj, ki smo ga Ihanci že zdavnaj vzeli za svojega, od gostov pa nihče ni dal čezenj kakega amandmaja. Nasprotno. Ženske, ki so prišle od drugod, so izražale navdušenost in veselje nad užitkom, ki jim ga je nudil enkraten vonj. 2.000 navadnih krajanov je bilo udeleženih v organizaciji kot tehnična ekipa, sodniška, maserji, serviserji in sto drugih, ki so za tak spektakel potrebni, pa tudi nepotrebni, pa tudi občinstvo je bilo potrebno, ki smo ga črpali v glavnem iz domačih virov. Dirki smo dali naslov »Biciklom«, ker so morali tekmovalci vmes streljati. Za razliko od smučarskega biatlona ne s strelnim orožjem, ampak s puščicami za pikado v napihnjene balone. Na praznovanje in dirko mednarodnega pomena smo povabili vse, ki ste jih brali na plakatih: ministre, poslance, župane in županje, direktorje in vse naj naj osebnosti, ki jih vidimo, slišimo in beremo o njih tudi v rumenem tisku. Prišlo jih je veliko, toda znatno manj, če vreme ne bi vse skazilo. Še tako lep bel in velik šotor nič ne pomeni, če te zebe. Vse nas, razen prašičev, pa je zeblo. Vsi naj-naj-ci so hvalili idejo, organizacijo, predvsem pa lokacijo, ki je res idealna. Slovesno in tehnično pripravljeno dirkališče v športnem parku pod cerkvijo je bilo ravno prav težavno. S pravilno in pravočasno prijavo, brez štartnine, je lahko nastopil vsak. Bili so znani smučarji: Andreja Grašič, Matjaž Pokljukar in njegov brat Jože, Tomo Globočnik, Janez Ožbolt, Sašo Grajf, Tomaž Žemsa, Urška Horvat, Katja Koren, Nataša Bokal in naša znana vrhunska alpinista Silvo Karo in Janez Jeglič. Oblast so zastopali: domačin poslanec Jože Lenič, ki se mu zaradi trenirke hlačne naramnice, žal, niso videle. V intervjuju z A-kanalovskim ali Megličevim Borisom Kopitarjem pa je obljubil, da se bo še »zavzemal«, Janez Kocjančič je navdušen čestital Ihancem, tudi prašičem. Mislil je, da je Ihan nekje okoli Ormoža. Pozabil je trenirko, zato ni dirkal. Zagotovo pa bo prihodnje leto, je obljubil. Dirkal je Tone Anderlič. Pri Zavarovalnici Triglav, si je za vsak primer zavaroval arkade. Tone Peršak, žilav kot je in preudarean, je šibal kot za stavo, zmagal pa ni. Odrezale so se slovenske županje. Kar 50% se jih je udeležilo naše slovesnosti. Naša županja Cveta Zalokar Oražem je bila deležna aplavza, kot da bi odprla novo šolo ali bolnico. Še dobro, da ni dirkalo več raznih direktorjev, občinskih in drugih veljakov. Bi nas še bolj zeblo. Narodno zabavni Boris je uporabil veliko besed, da je vse to speljal. Lahko bi jih tudi manj. Dirkalo jih je po pet hkrati. Proga je bila speljana in dobro označena, ravninski del po igrišču, nato skok v jarek in strmo gor na asfalt proti cerkvi, ki je nekatere varljivo vlekla k sebi. Potem po klancu dol in nazaj na igrišče, kjer je moral vsak s tremi puščicami zadeti 3 balone. Za nezadeti balon je bilo treba prevoziti kazenski krog ca 50 m, potem pa do cilja še en krog. Glede na imeniten teren je publika opazovala vse kot na dlani. Bilo je heca in navijanja. Žreb je pravično razdelil 6 skupin po pet dirkačev, od katerih sta se iz vsake skupine prva dva uvrstila naprej do končnega finala. Kaj smo se jim na ogrevanju škodoželjno nasmejali, kako so se mučili s številnimi prestavami in pedali, v katero je treba vtakniti stopalo. Izkazalo se je, da je vse to mnogo težje kot v poslanski klopi pritisniti tipko, takšno ali drugačno. Tekmovalne vneme so imeli vsi dovolj. Zaleteli so se do prve ovire, ko je bilo treba uporabiti prestave. Do veljave je prišel svetopisemski rek. »Poslednji bodo prvi in prvi bodo poslednji«. Kaj so to »šraufali« premikali in bentili, vse narobe in na silo. V razmeroma majhen klanec jih je kar precej šlo peš gor. Da bi se kdo vpisal v večerno šolo za uporabo prestav na gorskem kolesu. Kje pa, saj sem poslanec. Rezultati so bili vidni. Tako tudi naša županja Cvetka. Dokler je šlo, je šlo, pa ni šlo dolgo. Potem pa lepo dol s kolesa. Držala se je olimpijskega gesla: »važno je sodelovati«. Pa kdo bi njej tudi zameril. Mar ni županja, mar nima pravice uživati ob pogledu na del svoje občine iz ptičje perspektive. Tudi ustavila se je. Mi spodaj smo čutili, da je zadovoljna. Bližala se je cerkvi in videli smo, da jo kar vleče k njej, čeprav bi morala zaviti desno in po klancu dol na igrišče in le budnemu očesu redarja gre zahvala, ki je tam usmerjal dirkače, da ni prišlo do »nesreče«. Babje čenče spodaj, od koder smo vse to gledali pa: »Poglej jo, se že pripravlja na papežev obisk, kar v cerkev jo vleče«. »Trape, ne veste, da je njen osnovni poklic kultura. Spomeniško varstvo, to jo zanima«, sem se potegnil zanjo. Ko je pridirkala dol, ker je šlo samo, na strelišču ni zadela balona. Mirno, vsa sveža se pripravi za kazenski krog, ko jo obstopijo sodniki.»Saj ni treba, vam ni treba, gospa.« »Kaj ne, če sem kriva, sem kriva,« in že je zajahala kolo v kazenski krog. Seveda ni zmagala rekla pa je na koncu, v prijetnem pogovoru s polnimi usti grozdja, da se bo »zavzemala« in zato ihanski smučarji z gotovostjo lahko računajo na boljše čase. Zmagal tudi ni poslanec, finančnik Janez Kopač, športnik, ki ga ni več kot »spucanega pajka«, in ne trikrat težji domačin Jože Lenič in ne Ranko Cukrov, kegljac, ki je najhitreje postrelil vse balončke in je z Natašo Bokal, ki je šepala, sklenil neko kompenzacijsko pogodbo. Tudi Maks Lavrinc se je dobro držal, bolj levo kot desno, brez zmage, kajpak. Sicer miren občinski Brane Heferle je moral še pred prvim vzponom s prestavami delati nekaj grdega, mesarskega. Ves skrušen je privlekel kolo, od katerega je vse viselo in žvenkljalo, za balanco nazaj. Morda je bila sabotaža in mu delam krivico. Morda mu celo kdo streže po življenju. Pa so mu tolerantni sodniki dovolili z drugim kolesom ponoven start. Jasno, da se je odvijal boj med smučarji, tekači, biatlonci, alpinisti in še kdo bi se našel. Sama moč in izjemna kondicija. Zmagal je Tomaž Globočnik. Važno je sodelovati, je rekel marsikdo, ki je bilzraven, tudi naše tri alpske zvezde, ki so prišle v Ihan, prepričane, da bo treba streljati s pravim orožjem. Pa so se ustrašile, saj so tako mirne in krotke punce. Boris jih je pripravil, da so povedale marsikaj prijetnega, predvsem pa so bile enotne, da jim je vonj po prašičih izjemno všeč. Ob koncu velja omeniti, da je za drugi del praznovanja skrbel ansambel Agropop. In ker organizatorji vedo, da Šerbi na TV dela reklamo za dobre gostilne, so oder, kjer so ona in njeni Agropopovci poskakovali, dodatno podpuntali. Kje so punte posekali, v cerkvenih ali državnih gozdovih, še teče preiskava. Praznovali smo dva dni in vse manj nas je zeblo. ANDREJ ZAJC Domžale /lamnik 17 Stoletnik Peter Kržan-Gregorčev iz Žej na voščilnici, ki jo je za novo leto 1991 iz Colorada, kjer živi, poslal sorodnikom v Žeje Stoletnik, Peter Kržan, še na mnoga leta! Aefos, 6. avgusta, bo minulo točno 100 let, odkar je pri Gre-gorcu v Žejah prijokal na svet Peter Kržan. Poleg Petra so se očetu Martinu Kržanu-Gre-gorcu in materi Katarini Udo-vič-Ulčarjevi iz sosednje Brezovice, rodili še štirje sinovi in dve hčerke. Kar štirje sinovi: Janez, Jože, Tone in Peter so odšli v Ameriko. Jože se je pozneje vrnil in prevzel domačijo. Janez, Tone in Peter pa so ostali v Ameriki. Janez (rojen 1870) in Tone (rojen 1887) sta danes že pokojna, najmlajši Peter pa ravno zdaj pričakuje svoj vstop v drugo stoletje svojega življenja. Peter je še mlad zapustil rodne Žeje in odšel v Združene države Amerike. Prvo delo, ki ga je dobil tam, je bilo zelo naporno; postal je rudar. S pridnostjo in nadarjenostjo je postal voznik in kasneje vodja dvigala v rudniku, sedaj pa je že dolgo v zasluženem pokoju. Živi v Coloradu. Našemu rojaku Gregorče-vemu Petru ob njegovem visokem življenjskem jubileju zaželimo še vrsto let srečnega in zdravega življenja. J. K. ČESTITKE NAJBOLJŠIM Sprejem za najboljše učence osnovnih šol in Glasbene šole v občini Domžale V letošnjem letu se je nadaljevala malce prekinjena tradicija sprejemov za najboljše učence osnovnih šol in glasbene šole, ki so se v pravkar pretečenem šolskem letu posebej odlikovali v svojih razredih. Tako je v petek, 23. junija 1995, Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, v Majčevem dvoru v Jaršah pripravila sprejem za najboljše učence osnovnih šol in Glasbene šole Domžale. Sprejema se je udeležilo 166 najboljših učencev šestih osnovnih šol iz Občine Domžale in najboljši učenci Glasbene šole Domžale, te so njihovi mentorji izbrali izmed 600 učencev, ki obiskujejo to šolo. Vsi najboljši učenci so prejeli knjige in majice, katerih sponzor je bil NAPREDEK. Kulturni program so pripravili učenci Glasbene šole, prisrčen sprejem pa se je zaključil z zakusko in veselim srečanjem z zabavnim ansamblom. V. Gobe in mi V mesecu juniju se začno na tržnicah pulti šibiti pod borovnicami, pa pod lisičkami in kasneje jurčki... Gobe sicer lahko kupimo, še raje pa združimo prijetno s koristnim in popoldne ali ob koncu tedna zavijemo v osvežilen hlad gozdov. Oddahnemo se in sprostimo ter pri tem naberemo košarico gob. Povprečen nedeljski gobar dobro pozna in nabira dve do tri vrste gob. Nekje je morda slišal, da so gobe koristne, pa je pozabil, za kaj pravzaprav gre. Če gobe ne pozna, jo za vsak primer brcne, če nima pri roki košare, gobe natlači v vrečko!? Morda malce pretiravamo, kljub temu pa vam bomo v tem prispevku predstavili nekaj zanimivosti in nasvetov iz gob-jega sveta. Najzgodnejši fosilni ostanki gob so iz srednjega devona, stari torej več kot 300 milijonov let. Gobe so jedli faraoni v starem Egiptu, zelo so jih častili Rimljani in stari Grki. Danes je po vsem svetu znanih že okrog 100.000 vrst gliv (ne le gozdnih), v Sloveniji jih imamo popisanih preko 2000 vrst. Razjasnimo še pojma goba in gliva, ki ju večkrat zamenjamo. Goba je plod glive, je le njen vidni del. Skrito očem pod zemljo pa se razrašča belo, vlaknasto podgobje. Večina gliv je v odnosu do okolja koristna. Saprofitne glive predelujejo ostanke odmrlih organizmov, mnoge druge vrste gliv pa živijo v sožitju z rastlinami, predvsem z drevesi. Te se prepletajo s koreninami dreves in iz njih srkajo hranilne snovi, obenem pa pomagajo razkrajati humus in tako oskrbujejo drevesa z rudninskimi snovmi. So nepogrešljiv, pomemben del gozdnega ekosistema. Žal pa so gobe zaradi preobremenjenosti okolja, še bolj pa zaradi množičnega pretiranega nabiranja, vedno bolj ogrožene. Da bi jih zaščitili, je bila Sloveniji v I. 1995 izdana Uredba o zavarovanju samoniklih gliv. Ta prepoveduje nabiranje 70 vrst gob, večinoma užitnih, pa tudi neužitnih in strupenih. Od najbolj znanih užitnih se najdejo na seznamu karželj, velika livka, čebular, vse vrste gomolji, pa tudi lu-skati različek navadne lisičke (klobuk je posut z drobnimi, vijoličasto rdečimi pegami in je videti luskast). V osrednjih območjih narodnih in regijskih parkov ter v naravnih in gozdnih rezervatih je prepovedano nabirati vse vrste gob. V drugih gozdovih lahko posameznik v enem dnevu nabere le do 2 kg gob. Gobe je treba že v gozdu grobo očistiti prsti ter listja in iglic, domov pa jih moramo odnesti v trdni embalaži. Kdor se tega ne bo držal oz. bo celo namerno uničeval gobe in podgobje, bo lahko že na kraju samem za kazen odštel 10.000 SIT. Še posebej strogo sta z uredbo opredeljena odkup ter iznos gob in gobjih izdelkov preko državne meje. Ne glede na uredbo naj vam ponudimo še nekaj nasvetov: • Ne poberimo vseh gob na istem rastišču! Pustimo prezrele, črvive, da se bodo iz tro-sov lahko razvile druge! Pustimo mlade, nezrele, ker jih včasih težko ločimo od strupenih! • Gobe nabirajmo le, če smo prepričani, da jih poznamo in so užitne! • V gozd peljimo tudi otroke! Pojasnimo jim, kako gobe rastejo, naučimo jih gobe občudovati, ne le nabirati. Vendar pa bodimo zelo previdni pri ponujanju gobjih jedi! Že zelo majhen grižljaj strupene gobe je zaradi majhne telesne teže otrokom zelo nevaren! • Gobe naj veljajo predvsem za začimbo in ne za glavno jed! Pogosto so namreč kontaminirane s težkimi kovinami in tudi nimajo posebne hranilne vrednosti. Vsemu napisanemu navkljub ali pa prav zaradi tega vam želimo veliko užitka pri pohajanju po gozdu in dober tek! MARIJA TAVČAR Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana Fotografija listine, kjer je na dan DOBREGA SVETEGA JURIJA, to je 24. aprila 1335 vas Žeje - »SEYACH« prvič omenjena. Žejani so se zato odločili, da bo odslej sv. Jurij zaščitnik njihovega kraja, 24. april pa krajevni praznik. V načrtu pa imajo, da bodo pri gasilskem domu v Žejah postavili tudi kip svojega zavetnika sv. Jurija Žejani praznujejo šeststošestdeset let od prve omembe kraja Dne 24. aprila je minilo natanko 660 let, odkar je bil ta kraj - takrat imenovan »Sevach« - prvič omenjen v ohranjenih in do zdaj znanih zgodovinskih listinah. Listina, ki omenja kraj Seyach - današnje Žeje - je shranjena v Arhivu Slovenije in predstavlja kupoprodajno pogodbo med Bernardom, sinom Cerloha iz Hmeljnika, lastnikom hube v Seyach (Žejah), na kateri je živel kmet Ulrik s svojimi otroki in nuno Marjeto Osterman v mekinj-skem samostanu. Nuna Marjeta je to hubo kupila za 10 mark oglejskih fenigov in jo izročila samostanu v Mekinjah, ker je takrat bila navada, da so neporočene hčerke premožnejših staršev prinesle s seboj pri vstopu v samostan tudi neke vrste »doto« - bodisi v obliki denarja ali pa s prenosom zemljiške posesti v last samostana. Seveda to ne pomeni, da so Žeje stare samo 660 let. Prva omemba Žej v opisani listini dokazuje le to, da so Žeje leta 1335 že obstajale, dejansko pa so še starejše. Zgodovinar Ferdo Gestrin meni, da lahko v povprečju vzamemo kot približno oceno, da so posamezni kraji nastali (=bili poseljeni) približno eno stoletje pred njihovo prvo omembo v ohranjenih zgodovinskih listinah in zato lahko trdimo, da so Žeje še starejše. Ker so bili do nedavnega vsi Žejani kmetje, smo lahko dandanes hvaležni prednikom Žejanov, da so z drugimi slovenskimi kmeti ohranjali slovenski narod skozi stoletja. Zgodovinarji so si enotni v tem, da je le slovenski kmet ohranjal slovenski narod, ker so bili meščani in plemenitaši izpostavljeni premočnemu pritisku germanizacije. Stoletja trdega boja za obstanek so kalila Žejane. Nenehna borba z naravo, ki je Žejane obdarila z malo vode in rodovitne zemlje pa z mnogo kamenja, je iz Žejanov naredila vztrajne, delovne in iznajdljive ljudi, ki niso popustili v tej nenehni borbi z naravo. Tako kot mnoge druge slovenske vasi so bile tudi Žeje močno ogrožene že od konca preteklega stoletja pa vse do pred nekaj desetletij: ob koncu 2. svetovne vojne so imele Žeje le še 8 hiš, ker so ljudje odhajali v tujino, se odseljevali v kraje, kjer so si laže zaslužili svoj vsakdanji kruh. Žeje so pričele skoraj izumirati, tako da je pred slabimi tremi desetletji bila zaprta bližnja šola na Sv. Trojici, ker je bilo premalo šoloobveznih otrok. Vendar Žejani niso vrgli puške v koruzo: Žeje so dandanes bolj žive kot kdajkoli prej. Kakšne so Žeje danes, vam ne bom opisoval. Pridite in si jih sami oglejte! J. K. * modne pričeske po nižji ceni * žensko frizerstvo - vse vrste modnih in klasičnih oblik (tudi trajna na narastek na dolgih laseh) * slavnostne in poročne pričeske * moško in otroško friziranje po vseh modnih zapovedih * lasna diagnostika in terapija lasišča * ličenje, make-up * ugodne cene in delovni čas * POSEBNA UGODNOST: VSAK PRVI ČETRTEK V MESECU VAS UREDIMO PO VAŠI ŽELJI S 50% POPUSTOM. ODPRTO: ponedeljek 13.00-20.00 torek 7.00-20.00 sreda 13.00-20.00 četrtek 7.00-20.00 petek 13.00-20.00 sobota 7.00-12.00 Natalija Herga, Dragomelj 124, 61230 Domžale, tel.: 1612 643 URKO - trgovina z instalacijskim materialom, montaža, servis in popravilo vodovodnih instalacij Slamnikarska 16 61230 Domžale Tel.: 061/724-110 KMETIJSKA TRGOVINA _j agrard T NA VIRU VAM NUDI: O VRTNE KOSILNICE, KULTIVATORJE, ŽAGE O STISKALNICE IN MLINI ZA SADJE O SEMENA, GNOJILA, ZEMLJO, LONČKE... O NERJAVEČE SODE 351, 551, 801, 1001... O REZERVNE DELE ZA KOSILNICE BCS, TRAKTORJE j\ ACME ■mm motori AGRARD D. O. O. VIR, STRITARJEVA 2 TEL7FAX: 713-536 VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! B^ RAČUNALNIŠKI l¥ TEČAJI Ljubljanska 80 (SPB1), 61230 Domžale 713-660 KSJJČCD Lukovica CEMENTNI IZMLKI IZDELUJEMO: - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompoetnike - škarpne elementa - vinogradniške stebre - kanalske jaške z mrežo, peskolove MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT Pokličite nas na tel.: 0609 613-889 od 8-15.30 ure 18 /lamnik Domžale HsmaMcev Iz krajevne skupnosti Simona Jenka Domžale Po sprejemu občinskega proračuna 21. 6. 1995 je bil objavljen v časopisu DELO članek Janeza PETKOVŠKA, kjer smo prebrali, da prvo dopolnilo Vinka OKRŠLARJA (SKD), s katerim je predlagatelj hotel pridobiti dodatnih 880.000,00 SIT za končanje kanalizacije na jugu Domžal, ni bilo sprejeto. Iz članka je razvidno, da je svetnik Franci GERBEC (ZLSD) dejal, da gre le za izsiljevanje ene od domžalskih krajevnih skupnosti z že podpisano pogodbo. V zvezi s tem bi želel ponovno pojasniti, kakšne naloge in prioritete smo si zadali že leta 1989. Takrat smo si zastavili kot prioritetno nalogo izgradnjo kanalizacije od Čistilne naprave do Krakovske ulice. Predračunska vrednost za ta dela je bila takrat ocenjena na 77 mio SIT. Hkrati je bil dogovor na svetu KS. in kasneje tudi verificiran v naših planih, da se do dokončanja kanalizacije in z njo neposredno povezanih stroškov ne bo iz sredstev proračuna in sredstev sklada začela nobena investicija v KS Simona Jenka. Okvirni rok za dokončanje tega projekta je bil 1990-1994. V tem času je prišlo zaradi premajhnega dotoka sredstev do občasnih prekinitev, zato smo se dogovorili, da gremo zavestno s podpisi pogodb »do konca«. Projekt smo dokončali v oktobru lani. Zgrajeno je bilo 5619m kanalizacije z 254 hišnimi priključki in priključkom za obrat MESO Kamnik. Za izvedbo tega projekta je bilo podpisanih pogodb, oz. končnih situacij za 55.723.267,65 SIT. Prispevek krajanov za priključek kanalizacije je bil 1300 DEM. Iz sredstev proračuna je bilo nakazano v letih 1990-1994 namensko za izgradnjo kanalizacije 12.643.000 SIT, kar znaša 22,7% in iz sredstev Sklada stavbnih zemljišč 5.885.200,00 SIT, kar znese 10,5% vrednosti investicije. Ostala sredstva so dotekala še iz »rente« Čistilne naprave Studa, prispevek Meso Kamnik 20.000 DEM. Tako je ostalo nepokrito do izvajalca VGP Hidrotehnik Ljubljana 7,5 mio SIT, neizterjani del prispevka od občanov je cca 1,2 mio SIT, torej je manjko sredstev za plačilo 6,3 mio SIT. Ob predlogu letošnjega proračuna je bil podan predlog za odobritev 7 mio SIT, odobreno s strani občinskega sveta je 4 mio SIT. Ob razgovoru z občinskim svetnikom Vinkom OKRŠLARJEM smo se dogovorili, da vloži amandma za manjkajoča sredstva. Zato se mi zdi žaljivo, ko mi oziroma nam v krajevni skupnosti g. Franci GERBEC iz ZLSD očita, da izsiljujemo z že podpisano pogodbo. Verjetno se gospod Gerbec močno zaveda svojega položaja in mu ni potrebno, da se ubada z »revnim« jugom Domžal, ki si je z velikim trudom uspel zgraditi kanalizacijo kot najosnovnejši življenjski pogoj. Da bo gospodu Gerbcu vsaj še nekoliko bolj razumljiva naša stiska, moramo nujno povedati, da smo pri razgovorih z gospo županjo ob osnutkih oz. predlogih za plan 1995 povedali, da je v Studi nerešen problem cest kakor tudi vodovodnega omrežja, ki je že v kritični fazi. Hkrati moram povedati, da smo od leta 1989 začrtanih ciljev odstopili le toliko, da smo uspeli zgraditi hodnike in javno razsvetljavo na Cankarjevi cesti, ki je bila po prioriteti na drugem mestu, in to z dodatno priskrbljenimi sredstvi »ne na račun kanalizacije«, ter se odrekli 3 mio SIT že odobrenih sredstev sklada na račun izgradnje Kulturnega doma Domžale. Hkrati smo morali žal zavrniti vlogo krajanov Jesenove in Hrastove ulice za dograditev infrastrukture, ker smo se držali dogovora iz leta 1989. Tudi večletnim zahtevam krajanov Šent-pavla za ureditev osnovnih komu- nalnih potreb žal nismo mogli ustreči. Na isti seji je bil, kot je napisal novinar Janez PETKOVŠEK, med najuspešnejšimi vlagatelji dopolnil gospod Anton PRESKAR iz LDS, ki je tudi delegat v KS Simon Jenko, ki je na račun dodatnega zadolževanja občine dobil za gradnjo razbremenilnika pri zbiralniku Domžale-Kamnik dodatne 3 mio SIT. Ne želim očitati, g. Preskarju, da ta razbremenilnik (ki preprečuje smrad v naselju Mačkovci, v katerem ima hišo) ni bil nujno potreben, toda ob dejstvu, da smo v krajevni skupnosti v petletnem obdobju pridobili iz proračuna za projekt krajevne skupnosti 16,6 mio SIT, on pa z amandmajem brez vednosti KS Simona Jenka na račun zadolžitve 3 mio SIT (poleg 12 mio SIT proračunskih sredstev), v razbremenilnik pa niti ni bil v naših priroritetnih planih. V razmislek gospodu Gerbcu pa tudi to, kako bi ta razbremenilnik (ki je do polovice že zgrajen) sfinancirali, če ne bi bil sprejet amandma gospoda Pre-skarja oziroma proračunska postavka 12 mio SIT. Z ozirom na to, da sem za vložitev amandmaja pridobil g. Vinka OKRŠLARJA (SKD), naj bi gospod Gerbec in Preskar, ki sta v očitni politični navezi, zamislita, kako sta me osebno kot predsednika krajevne skupnosti nagradila za moje 20-letno delovanje oz. 13 letno predsednikovanje v svetu KS. Tako sta postopala samo zaradi tega, ker nista nikdar delovala v krajevni skupnosti oz. se nista neposredno srečevala s problemi krajanov. Z ozirom na to, da sem že prej slutil, da bo nov občinski svet delal mimo interesov krajevnih skupnosti, sprašujem, kako bomo rešili oz. zaprli finančno konstrukcijo kanalizacije v Studi in južnih Domžalah, čeprav se bojim, da bo edina možna rešitev, da ponovno vzamemo odobrena sredstva za izgradnjo cest v Studi in jih še enkrat zavrtimo v začaranem krogu. Predsednik sveta KS JANEZ BIZJAK Krščansko socialna unija (KSU) je registrirana kot politična stranka V Domžalah ustanovljen Iniciativni odbor KSU - Krščansko socialna unija je bila 28. junija 1995 pri Ministrstvu za notranje zadeve registrirana kot politična stranka, ki smo jo ustanovili dejansko že 25. aprila 1995 na ustanovnem zboru. S KSU vred imamo v Sloveniji 22 uradno registriranih strank 12. julija 1995 smo se s tiskovno konferenco preko družbenih občil predstavili slovenski javnosti. KSU ima svoj izvor v krščansko-socialnem gibanju, ki ga je že pred 100 leti na Slovenskem ustanovil dr. Janez Evangelist Krek. V času med obema vojnama je njegovo delo nadaljeval Krekov sindikat Jugoslovanske stavkovne zveze ter krog naprednih krščanskih izobražencev. Med zadnjo svetovno vojno pa je bil nosilec tega gibanja mislec, politik in disident Edvard Kocbek. Mimogrede: njegov sin je član KSU. Kljub izrazu »krščanski« v imenu stranke je KSU odprta tudi za tiste ljudi, ki se zavzemajo za osebno svobodo in nekorumpiranost, obsojajo pa nenačelnost, oportunizem in prikrivanje dejstev. Še prav posebej se KSU čuti odgovorno za socialno varnost malega človeka. KSU se zavzema za dialoško odprtost z vsemi političnimi strankami in z vsemi institucijami civilne družbe pod pogojem ohranjanja suverenosti in ji je tuja kakršnokoli zlizanost s kako drugo, čeprav sorodno stranko. Ena glavnih programskih nalog KSU je njeno vztrajanje na izgraditvi pravne in socialne države. Glede problematike družine in demografske politike se KSU zavzema, da mora država mladim družinam in družinam z več otroki nuditi pomoč z davčno zakonodajo, ugodnejšimi kreditnimi pogoji in namenskimi stanovanji. Posebna skrb naj bo namenjena družinam s prizadetimi otroki. KSU se med drugim zavzema za pomoč družinam z več otroki z uvedbo progresivne lestvice otroškega dodatka in z ustreznimi odbitki v davčni zakonodaji. (Nadaljevanje) Še enkrat: Bombni napad na Domžale in okolico Gospod Stane Stražar je v 3. letošnji številki Slamnika verno opisal zračni bombni napad titovcev na Domžale, vendar je majhna napaka v datumu dogodka, ki se ni zgodil 27. februarja, temveč 25. februarja 1945, kot je zapisan datum smrti frizerskega mojstra g. Breskvarja, na nagrobnem spomeniku, na starem pokopališču v Domžalah. V tistem surovem času 2. svetovne vojne so bile smrtne žrtve predvsem civilni prebivalci, kar se že dalj časa in tudi dandanes dogaja, po vesteh iz nesrečne države Bosne in Hercegovine, kjer divja pravoslavni fundamentalizem in se širi srbski imperializem. V Domžalah so partizanski letalci, imenovani titovci, tedaj imeli kaj bombandirati: močna orožniška in vojaška postojanka v poslopju sedanje občine, številna policijska edinica Todt v prostorih predvojne meščanske šole - med nemško okupacijo imenovane Mauptschule in pa domobranska postojanka, v hiši nasproti železniške postaje. Brez ideoloških okvirov je večina prebivalcev tedaj vedela, čigave so oznake na letalih, ki so tedaj preletavala naše kraje. Pri Trojici, kjer je danes spomenik, se je zrušil zadet ameriški bombnik, z oznakami bele zvezde. Na Majdičevem travniku, v Jaršah, sta športna pilota Lavrič in Andree pred vojno, ob nedeljah pristajala, razkazovala dvokrilca in ob nedeljah, proti plačilu, prevažala radovedne in dovolj pogumne občane, po zraku. Ravno tam, sta med drugo svetovno vojno včasih pristala, potem pa tudi zopet odletela kakšna »Štorklja« - letalo - izvidnik ali pa strmoglavec »Štuka«, kakršni so 11. aprila 1941 bomban-dirali radio postajo v Domžalah. Ta nemška letala so imela oznako kri-žev. Letala, ki so v nizkem letu (nemško Tiefflieger) delovala po načinu presenečenja, so imela oznako rdečo zvezdo in večina ljudi jih je imenovala titovci. Zato me je presenetila trditev g. Skoka v 5. številki Slamnika: češ, kdo pa je tedaj to vedel?!! Omenjeni letalci so drzno napadali nemške transportne kolone ter železniške postaje in vlake. Tudi na Homcu so enkrat s streli preluknjali lokomotivo. Po napadu je strojevodja v luknjo kotla zabil lesen klin in pri nekoliko sika-joči pari je vlak še kljub temu pripeljal do Duplice. Tedaj je bil to direktni vlak Kamnik-Ceiovec. Marsikatero podrobnost tega načina bojevanja je 1963 opisal g. Milo Pavlin v knjižici Titovci. Zato je trditev »kdo pa je tedaj to vedel« svojevrstna provokacija k brezprimer-nem in nepotrebnem preštevanju titovcev, kdo še to ve, ali pa kdor tega noče več vedeti. Vsekakor pa od lojalnih privržencev, ne bi pričakoval tako nelojaln dozinforma-cijo. Sicer pa se na tem svetu marsikaj zgodi, najpreje pa tisto, kar najmanj pričakuješ. NIKO BELŠAK Titovci bombardirali Moravče? Pred dnevi sem doma, v Domžalah, »pobral« nekaj Slamnikov. Z zanimanjem sem prebral prispevek pod zgornjim naslovom (24. 3. 1995. št. 3). Pisec Stražar med drugim piše: »Lahki in hitri lovci, ki so jih zavezniki odstopili Titovi vojski, zato so ljudje tem letalom rekli titovci...« Res je, da smo ta letala takrat imenovali titovci, vendar ne iz tega razloga. Kdo pa je za to vedel? Izraz je prišel od Nemcev; ti so nizko leteča letala imenovali »Tiefflieger«. Naši ljudje so to seveda slišali kot, da Nemci ta letala imenujejo »Titoflieger«. Zato smo jih imenovali titovci. Sam sem doživel napad »titovcev« spomladi 1944, ko sem se z vlakom peljal do Lesc. Nesel sem nekaj malega hrane mami, ki je bila zaprta v zloglasnih Begunjah. Nekje pred Radovljico se je vlak naenkrat ustavil in lokomotiva je rezko zapiskala. Vsi smo panično tekli v bližnji gozd. Ko so nad nami švignila letala, sem slišal nemškega oficirja, ki je tekel nedaleč od mene, kako je zaklel: Gott verdam-m'ich... Tiefflieger. Ali po naše »prekleto... nizkoleteča letala«. Ta letala so bila zavezniška, saj so le oni razpolagali s potrebno logistiko za take polete. Pisec v nadaljevanju navaja, da so »Titova letala« naslednji dan bombardirala tudi Domžale. V prispevku, ki opisuje ta dogodek (27. februar 1945 - črn dan za Domžalčane) piše, da je »že nekaj dni prej nad Domžalami zakrožilo zavezniško izvidniško letalo«. Tudi iz izsečka »takratnega časopisa«, ki opisuje bombardiranje Domžal, je razvidno, da so bila letala anglo-ameriška; čeprav je izseček na tem mestu prepognjen ... LOJZE SKOK dipl. inž. V prejšnji številki Slamnika je pri prispeveku Lojzeta Skoka Titovci bombardirali Moravče prišlo do neljube napake; pri montaži je izpadel zadnji odstavek, zato prispevek ponovno v celoti objavljamo. G. Skoku pa se za ljubeznivo opozorilo zahvaljujemo. Uredništvo Kje je morala domžalskih voznikov? Že dolgo časa se mi poraja ideja, da bi s svojim člankom skušala pri voznikih zbuditi občutek moralne in siceršnje odgovornosti do soudeležencev v prometu: Tokrat pa mi je prekipelo, zato se oglašam. Pred kratkim sem se s svojima majhnima otrokoma (enim v vozičku in enim peš poleg sebe) odpravila v center Domžal. V križišču ul. Matije Tomca in Slamnikarske pa me je presenetil voznik, ki je vzvratno zapeljal na pločnik in mi pot dobesedno zaprl. Ker prehod po pločniku ni bil več mogoč, sem morala z obema otrokoma avtomobil obiti po cestišču. Na moje vprašanje vozniku, ali se mu zdi pošteno, da se moram vozilu umakniti na cestišče, pa še z otrokoma, je odgovoril, da to res ni pošteno, da pa pač ne more pomagati, ker je namenjen v trgovino, ki nima zadostnega števila parkirnih mest. Glede na to, da to ni edini primer v zadnjem obdobju, ampak so to moje in verjetno izkušnje še marsikaterega domžalčana, pešca, mamice z otroki, invalida in ostarelega..., vas, spoštovani vozniki, sprašujem, ali se takrat, ko s svojimi vozili zasedete pločnik ali drugo površino, ki ni vam namenjena, sploh vprašate, kam se vam bo umaknil tisti, kateremu je pločnik vendarle namenjen. Ali se morda kdaj vprašate, da boste, oprostite izrazu, zaradi svoje lenobe ali udobja morda odgovorni za nesrečo, do katere bi lahko prišlo, ker se morajo druge osebe vam umikati na cestišče? Ali se kdaj vprašate, koliko težav s svojim parkiranjem lahko povzročite ostarelemu, morda invalidnemu človeku, ki mora z velikim naporom sestopiti s pločnika in potem počasi spet stopiti nanj? Verjetno ne, kajti če bi si taka vprašanja kdaj postavili, ne bi počeli tega, kar počnete. Morda se sedaj sprašujete, s kakšno pravico to pišem, saj prav gotovo nisem idealna. Res je, tudi sama sem prav zaradi številnih neprijetnih izkušenj vendarle pozorna na to, kje pustim svoj avtomobil. Zavedam se, da je parkirišč v Domžalah malo, vendar bi kljub temu počasi morali prerasti miselnost, da se moramo pripeljati čisto do vrat objekta, v katerega smo namenjeni. Koristimo površine, ki so nam namenjene, tiste, ki so namenjene drugim, pa pustimo njim, saj je kljub vsemu dovolj prostora za vse. Nekaj korakov peš pa tudi nikomur ne bo škodilo. Pa lep pozdrav! Urška ILIČ-VIDERGAR Spomini IVANA Hribarja Predlog za preimenovanje Jemčeve ulice v Trzinu v ulico Ivana HRIBARJA Ivan Hribar je bil rojen v Trzinu 19. septembra 1851. leta. Njegov oče Franc se je priženil iz Trnovč pri Zlatem polju na posestvo njegove matere Marijane, rojene Rožič. Svoje otroške simpatije je posvečal Goltnarjevi Micki, s čimer njegovi starši niso bili ravno zadovoljni. Kmalu potem je oče prodal trzinsko posestvo in kupil v Mengšu drugo. Družina se je preselila v Mengeš, kjer je Ivan Hribar začel hoditi v šolo. Njihova hiša se je imenovala pri Blejčkovih. Že naslednje leto je oče prodal tudi to posestvo in kupil Tobijezovo hišo v Mengšu, kjer so ostali tri leta, nato je Hribarjev oče prodal tudi to hišo in kupil posestvo pri Koširjevih na Križu. Ivan Hribar se je posebej rad spominjal, kako so se otroci v Trzinu najraje shajali na sosedovem prostornem Volkovem vrtu. Radi so zašli tudi k Palovcu, k Romsu ali pa k Goltnarju. Pisatelj Ivan Hribar ni prijateljeval samo z Janezom Trdino, Josipom Jurčičem, dr. Karlom Bleivve-isom, Simonom Gregorčičem, Antonom Aškercem, dr. Ivanom Tavčarjem in številnimi drugimi, pač pa tudi s prvim in doslej edinim slovenskim kardinalom dr. Jakobom Missio. Svoje spomine je razdelil na dve dobi. Prva obsega dobo do dne 18. avgusta 1910. Dan kasneje je namreč dobil sporočilo, da cesar Franc Jožef ni potrdil njegove sedme izvolitve za ljubljanskega župana. Od tega dne dalje se je torej zanj začelo drugačno življenje in ta dan pomeni zanj nekakšen mejnik v njegovem javnem delovanju. Drugi del svojih spominov pa je naslovil »Osvobojevalna doba«. Oba dela njegovih spominov sta bila objavljena v Ljubljani 1928. leta (glej Ivan Hribar, Moji spomini I. in II. del). Podpisani sem sicer rojen v Šentvidu pri Lukovici, krščen na Brdu pri Lukovici, vendar sem sedem let, to je do pričetka prvega razreda osnovne šole, preživel v Trzinu, ker je moja mama Trzinka (Skrekova Rezka). Zato ni težko razumeti, zakaj me cestne oziroma ulične po-imenovanjske zadeve toliko bolj zanimajo. Priporočam torej, da se moj predlog preimenovanja Jemčeve v Hribarjevo ulico z vso resnostjo obravnava. Hribarjeva hiša v Trzinu se je imenovala pri Bol-dinčkovih, sedaj pa se ta (propadajoča hiša) imenuje pri Jefačniku in čaka obnovitve, saj pisatelj Ivan Hribar, kakor rečeno, ni znan samo v trzinskem, mengeškem..., ampak tudi v vseslovenskem merilu: Kdo bo torej naslednji dvignil besedo? IVAN KEPIC Odprto pismo županji Občine Domžale, II. Gospa županja, še vedno smo prepričani, da ste županja vseh občanov, ne pa, da »zastopate interese večine«. Osnutek lokacijskega načrta je pokazal na vrsto pomanjkljivosti potrjene trase v domžalskem koridorju, na kar kažejo številna tehtne pripombe (nad 15 strani), ki jih je občinskemu svetu posredovala vaša komisija za ceste. Vse to kaže, da z izbrano varianto trase ni vse tako v redu, kot vam jo je po vaše prikazala celotna slovenska stroka. Če bi načrtovalci - graditelji AC po trenutni trasi upoštevali vse pripombe vaše komisije, bi prišli do zaključka, da bo končna cena znatno višja od prikazane, s tem pa trasa tudi dražja od alternativne. Prav zaradi vseh navedenih pomanjkljivosti bi bilo smiselno preverjanje alternativne trase v enakih podrobnostih, kot je bila v osnutku LN obdelana osnovna varianta. Vsi si želimo čimprejšnjo ureditev prometa v občini. S tem, da se zavedate katastrofalnega položaja v naseljih ob M10, pa pozabljate na še večje škodljive posledice bodoče AC v južnem delu Domžal, Lukovici, Črnem grabnu, Prelogu, Ihanu, Studi, Šentpavlu, Dragomlju, Pšati in Pod-gorici, kjer ne živi tako malo krajanov, da bi jo z lahkoto spregledali. V zvezi z vašim prizadevanjem za pravni red pa tole: Od vseh 10 sklepov prejšnje skupščine (18. 8. 1994) je do sedaj uresničen, na žalost, samo ta, da gre avtocesta po osnovni varianti, kar pa je ravno v nasprotju s 6. sklepom iste skupščine, ki govori o varovanju temeljnih naravnih virov. Dr. JANEZ KOPAČ, predsednik koordinacijskega odbora KS Dragomelj-Pšata BRANE GRAD,. Nevladni odbor za varovanje slovenskih interesov pri gradnji prometne infrastrukture Odgovor na odprto pismo svetniku Martinu Grošlju (»Slamnik« št. 6/22. 6. 95, stran 17) Spoštovani g. Franc Košenina iz Preserij! V zgoraj omenjenem odprtem pismu me sprašujete, kaj bomo storili glede problema odvodnjavanja meteorne vode pred vašo hišo na Kaju-hovi ulici v Preserjah. Najprej vam moram odgovoriti, da sem za ta primer slišal prvič preko vašega odprtega pisma 22. 6. 95. Do tega datuma se niste niti ustno niti pisno obrnili ne name osebno ne na KS Preserje niti na ustrezni oddelek na Občini Domžale. Če bi tak dopis obstajal, verjemite mi, da bi vam po svojih močeh in možnostih pomagali. Kajuhova ulica se je komunalno urejela pred približno dvajsetimi leti, ko se pri svojih devetih letih še nisem ukvarjal s komunalnimi zadevami, pa tudi od leta 1990, ko sem bil izvoljen v Zbor Krajevnih skupnosti Občine Domžale ter Svet KS Preserje, mi vaš primer ni bil poznan. Glede vašega poziva, naj »včasih pridem v bazo«, vam povem, da zadnje leto res nisem stalno v Preserjah, ko pa sem - to je najmanj dvakrat tedensko, se oglasim v naši dobri domači gostilni »Pri Jurju« ter z »bazo« spijemo kakšen sok ali pivo in se pogovorimo med drugim tudi o perečih krajevnih problemih. Veste tudi, kje sem doma in v službi, pa bi me lahko poiskali. Poleg tega vam je ob delavnikih 8 ur dnevno na razpolago tajnik KS Preserje - osebno ali po telefonu 727-933. Še nekaj stavkov glede prioritet izgradnje komunalne infrastrukture, ki jih s kolegi iz sveta KS Preserje skupaj določimo enkrat letno. Upam, da boste soglašali, da ima prednost cestna infrastruktura (semafor v križišču, razsvetljava na Kamniški cesti, kjer hitrosti avtomobilov marsikdaj presegajo 120km/ h, pločnik od Osnovne šole do križišča v Preserjah), saj v primeru zavlačevanja izgradnje teh objektov posredno nosimo odgovornost za človeška življenja, poškodovance ter materialno škodo, nastalo v morebitnih prometnih nesrečah. Zatem sledi dokončanje izgradnje kanalizacijskega omrežja v KS Preserje, čaka pa nas še zelo velika in draga investicija - obnovitev vodovodnega sistema, za katero bo po prvih izračunih potrebnih približno 30,000.000 SIT. V letošnjem proračunu Občine Domžale pa je za vse investicije v naši KS predvidenih le okrog 7,000.000 SIT nekaj sredstev pa imamo obljubljenih tudi od podjetja LEK MENGEŠ (letos približno 4,000.000 SIT). Glede »krščanskega etosa in kristjanov«, kar nekoliko iz konteksta članka navajate v odprtem pismu, vam ne bi odgovarjal, saj te stvari spadajo v svobodno izbiro vsakega posameznika ter s kanalizacijo in odvodnjavanjem nimajo nič skupnega. Za konec pa vas povabim, da se kaj oglasite z ustreznim dopisom, pa bova popila kakšen sok ali kavo ter pogledala, kako se vaš problem lahko uredi v najkrajšem možnem času. Odprta pisma so pač postala običajen način komuniciranja, kar sploh ni narobe, malo pa vam zamerim le to, ker v svojem odprtem pismu poleg mojega navajate kar nekaj imen, vi sami pa svojega niste navedli - kar ni ravno v skladu z uveljavljenim načinom komuniciranja preko medijev. Lep pozdrav! MARTIN GROŠELJ Preserje Domžale /lamnik 19 Med vidnimi gosti na prireditvi so bili tudi: predsednik RS Milan Kučan, ministrica za delo, socialo in družino Rina Klinar, predsednik državnega sveta RS Ivan Kristan, poslanka v državnem zboru Danica Simšič, general Janez Slapar in drugi. Foto: M. Grošelj 10. spominski pohod partizanov in veteranov vojne za Slovenijo na Triglav Knjiga Odkritje terapij dvanajstega stoletja 14. julija '95 je Skupnost borcev 7. SNOUB »France Prešeren« organizirala že deseti tradicionalni pohod partizanov in veteranov vojne za Slovenijo na Triglav. Pohoda se je udeležilo okrog 100 pohodni-kov, med njimi tudi predsednik Republike Milan Kučan, ameriški in nemški veleposlanik v Sloveniji, z domžalskega odbora ZZB NOV pa Marko Gosar ter Ivan Ložar. Po prihodu udeležencev s Triglava, IS. 7. '95 je bila pred hotelom ŠPORT na Pokljuki zaključna slovesnost, katere se je poleg visokih državnih gostov udeležilo okrog 4000 obiskovalcev; od tega jih je kar okoli 200 prišlo iz domžalske občine. Slavnostna govornica je bila Ministrica za delo, soci- Marko Gosar (desno) sekretar ZZB NOV Domžale, se je pohoda na Triglav udeležil že desetič, za kar mu je osebno čestitala tudi ministrica Rina Klinar (v sredini), levo avtor članka. Foto: J. Škrabar a/o in družino Rina Klinar, prisotne pa je pozdravil tudi predsednik Republike Milan Kučan. Za dobro razpoloženje so poskrbeli Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, Godba na pihala iz Kranja ter Alpski kvintet s »podokničarjem«. Tekst in foto: MARTIN GROŠELJ Pri založbi VALE - NOVAK V Ljubljani je izšla knjiga Sveta Hil-degarda zdravi - odkritje celostnih terapij iz XII. stoletja. Sveta Hildegarda je živela v letih 1098-1179. Rodila se je v Alzevu ob Renu v Nemčiji kot deseti otrok v plemiški družini. Ko ji je bilo osem let, so jo dali v samostan. Tam se je izoblikovala v eno najvplivnejših žensk srednjega veka. Več stoletij je veljala za utemeljite-Ijico celostnega zdravljenja in naravnega zdravilstva. Svoje znanje naj bi, kot pišejo, črpala iz videnj, v katerih ji je Bog razodeval skrivnosti vesolja, zemlje in človekove notranjosti. Delo Sveta Hildegarda zdravi je priredba znanega nemškega zdra-vilca in velikega poznavalca Hilde-gardine medicine Reinharda Schil-lerja, ki sam zdravi izključno po njeni metodi. Zakaj vlada danes tako živo zanimanje za zdravljenja sv. Hilde-garde, potem ko je več njenih knjig zdravilnih receptov in napotkov skoraj tisoč let ležalo pozabljenih po evropskih samostanskih knjižnicah? Za to sta dva poglavitna razloga. Svetnica je v tistem tako oddaljenem času govorila o celostnem človekovem zdravju. Njeno zdravljenje je praktično in preprosto. Pri celostnem obravnavanju človeka zajema tri plati, in sicer za telo, dušo in duha. Tako moramo skrbeti za zdravo okolje in hrano (telo), za pravilno čustvovanje in razmišljanje (duša) in za uravnovešen odnos do kozmosa ter Stvarnika (duh). Za lajšanje človekovih tegob je v knjigi na voljo kopica domačih zdravil, vendar na prvo mesto postavlja pravilno prehrano; navedli bomo le nekaj nasvetov. Priporoča pšenico, in sicer posebno vrsto pšenice, to je pira. Sledita kostanj in koromač, potem pa še vrsto drugih živil. Presenečeni bomo morda nad tem, da so jagode po Hildegardi neprimerne za prehrano in prav tako tudi breskve. Iz knjige bomo zvedeli, da so izjemno zdravilne kutine, drnulje, mandeljni in tudi nekatere vrste mesa. Hildegarda ni poseben pristaš surovih jedil. Priporoča pitje vina v zmernih količinah. Vino naj bi uporabljali v pripravkih z zelišči in medom. Knjiga nam nadalje nudi mnogo napotkov za dobro telesno počutje. Tako pravi npr., da je dobro, če spimo na ovčji koži. Post, o katerem danes tako radi razmišljamo, nam priporoča le v povezavi s pokoro za naše grehe. Nadalje nam ponuja recepte in naravna zdravila, ki so zanesljiva ter brez stranskih učinkov. Na koncu naj povemo še to, da so nekateri recepti in postopki težko doumljivi za naše pojme; bolj razumljivi naj bi bili pred davnimi stoletji. Zanimivo in morda nenavadno je, da se je založba odločila za tisk knjige, katere misli in vsebina so nastajali pred osmimi stoletji. Kljub zastarelosti in nesodobnosti ostajajo še danes mnogi njeni recepti in nasveti zanimivi ter celo uporabni. MILOŠ LIKAR Ivankine krofe in potice dobro pozna in ve, da je v vsakem kosu potice ali krofu delček njene ljubezni, ki jo vmesi v testo. Tako je bilo tudi z orehovo potico, ki jo je na pobudo gospe Marte Kos, Kmetijski zavod Ljubljana, ga. Ivanka posredovala na razstavo DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ. Komisija je ostala brez besed, saj je bilo vse za najvišjo oceno tako videz kot okus in gospe Ivanki dodelila vse možne točke in ZLATO PRIZNANJE; to je potrditev njene ljubezni do peke in dela, ki jo spremlja vse življenje. Tudi v prihodnje se bomo lahko ob različnih priložnostih sladkali z imenitno orehovo potico in zlatorumenimi krofi ga. Ivanke Brodar s Hudega. Če ne drugje, pa na KMETIJI ODPRTIH VRAT LU-KATIJEVIH, IMENJE 10, saj gospa Ivanka rada priskoči na pomoč svojemu bratu Feliksu in njegovi ženi. Iskrene čestitke in še veliko lepih in okusnih potic ter krofov, ga. Ivanka! V. V. Rojska c. 15, Domžale VIDEOSNEMANJA STORITVE IZ VARSTVA PRI DELU Tel. 711-875 PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE Sedaj je čas zagore in planine Poletni sončni dnevi, ko sonce v dolini neznosno pripeka, so kot nalašč za obisk naših planin in gora. Ob tem največ planincev in ljubiteljev gora pomisli na najbolj znane vrhove, manj pa jih pomisli na to, da imamo na stotine bolj in manj prijaznih vrhov, še neodkritih, ki s svojo lepoto in dostopnostjo vabijo, da jih obiščemo. En izmed njih je tudi sicer znana KEPA na Koroškem, ki so jo v juliju obiskali člani Planinskega društva Domžale. Izlet je bil prijeten, vzpon naporen, a poplačan z lepim razgledom po koroških dolinah in sosednjih vrhovih. Prav v tem času se je skupina že bolj usposobljenih alpinistov in planincev »ledeniško« usposabljala na Grossglocknerju. Usposabljanje sta vodila uveljavljena alpinista Janez Jeglič in Silvo Karo, ki bosta s svojimi bogatimi izkušnjami skupino popeljala konec meseca na streho Evrope - MONT BLANC. Alpinistom želimo srečno pot! V začetku julija so člani Planinskega društva Domžale izkoristili tudi za delovno srečanje v svojem domu na' Veliki planini: ta dobiva zdaj še lepšo podobo. Z ureditvijo pomival-nice posode, zamenjavo štedilnika in drugimi drobnimi popravki so zagotovili, da bo nivo storitev v domu še večji, ponudba še pestrejša, počutje vseh obiskovalcev, ki so vedno dobrodošli, pa še prijetnejše. Prav v teh dneh učenci višjih razredov osnovnih šol v okviru Mladinskega odseka Planinskega društva Domžale PREČIJO Kamniško-Savinjske alpe in osvajajo (ali pa so že) tudi 2558 visoki Grintavec, Franci Vesel pa konec meseca vabi planince in druge ljubitelje gora na izlet na OLŠEVO. Še vedno lahko med uradnimi urami Planinskega društva Domžale (vsako sredo od 19. do 20. ure na Kopališki 4) poravnate članarino za leto 1995 in si s tem zagotovite nekatere ugodnosti ob obisku gora, hkrati pa vas prisrčno vabimo, da čimvečkrat obiščete DOMŽALSKI DOM NA VELIKI PLANINI. Veliko prijetnih, sončnih, predvsem pa varnih obiskov naših planin in gora vam želimo! PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE CENTER POŽARNE VARNOSTI DOMŽALE SERVIS GASILNIH APARATOV Telefon: (061) 713-848 KOLIČEVO 2/a KVALITETNO in KONKURENČNO • Pooblaščeni servis ročnih gasilnikov (TOTAL, CLORIA, URBAN, PASTOR, YANEZ) ' • Prodaja gasilnih aparatov in ostaie gasilske opreme • Opremljanje in montaža gasilske opreme • Meritve hidrantnega omrežja • Požarno varovanje javnih prireditev • Izobraževanje in strokovni nasveti s področja požarnega varstva V zvezi z govoricami, da nam je bila škoda, ki nam jo je med junijsko vojni leta 1991 povzročila jugoslovanska armada, povrnjena, izjavljam, da nismo prejeli nikakršnega povračila. Ivanka Koritnik Depala vas 48 REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA URAD ZA DELO DOMŽALE, Ljubljanska 80/11 61230 - Domžale OBVESTILO Obveščamo vse svoje stranke in uporabnike naših uslug, da imamo od 10. 7. 1995 dalje organizirano PRIJAVNO - ODJAVNO SLUŽBO, kjer poleg prijave in odjave uredite obvezno zdravstveno zavarovanje in dobite osnovne informacije in potrdila. Prijavno odjavna služba ima uradne ure vsak dan od 8.-11. ure ob sredah pa od 8.-12. in 14.-16. ure. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste dne 9. 6. 1995 kakorkoli priskočili na pomoč ob požaru v naši stanovanjski hiši. Še posebej iskrena zahvala gasilcem, ki so pogasili požar in s tem rešili stanovanje še pred večjo škodo, ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki so po požaru prostovoljno pomagali odstraniti posledice požara. Družina Štih iz Trzina 1 LADA V industrijski prodojohi HELKO DOBRI PLAČILNI POGOJI IN UGODNE CENE Informacije po telefonu: (061) 715 233 GOSPA IVANKA IN NAJBOLJŠA POTICA TER NAJOKUSNEJŠI KROFI - Zlato priznanje za Ivankino potico V občini imamo veliko mater, deklet in žena, najbrž pa se jim lahko pridružijo tudi moški, ki z okusnim pripravljanjem jedi vsakodnevno razveseljujejo svoje domače. Med te zanesljivo spada tudi gospa IVANKA BRODAR s Hudega, ki je pred kratkim na Ptuju v okviru razstave DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ prejela za orehovo potico ZLATO PRIZNANJE. Razgovor z gospo Ivanko, ki kljub dopolnjenim šestim desetletjem in še nekaj deluje mladostno, je prijeten, kot so prijetni izdelki, ki prihajajo iz njene kuhinje. Sama pravi, da je samouk, ki že desetletja samo po njej znanih receptih peče okusne potice in cvre dišeče krofe, po katerih jo poznajo ne le doma, temveč tudi vsi njeni znanci in prijatelji. »Imam tako veselje do peke, da že ponoči razmišljam, kako bom vmesila testo, kako odtisnila krofe, kako pripravila moko in vročo peč, da bo potica dobra in krofi lepi,« mi pripoveduje in dostavi, da je pomemben del peke njena dobra volja, veselje do priprave dobrot, ki kar nikakor ne »ratajo«, če jih sama ne pospremi z dobro voljo, pesmijo in zadovoljstvom, da bo spet razveselila svoje najdražje. Med njimi so njeni domači pa devet vnuč-kov, zaradi katerih je pred leti v Ljubljani dobila naziv NAJ BABICE, komisija pa je bila posebej navdušena nad njenimi krofi. Prijatelji, znanci in sorodniki pa tudi marsikdo drug ZRLP - DOMŽALE vabi razlaščence na razgovor s predstavniki Upravne enote Domžale, ki bo 26. septembra 1995, ob 15. uri v sejni sobi Občine Domžale za področje kmetijskih zemljišč in ob 16.30 za področje stavbnih zemljišč in podjetij. Razlaščence prosimo, da pisna vprašanja predhodno posredujejo na naslov Jurij Berlot, Miklošičeva 9, do 31. 8. 1995. 20 /lamnik Domžale /© - BANKA DOMŽALE D. D. Vedno v službi podjetništva, obrti in občanov ZBOR DELNIČARJEV ODLOČIL O DELITVI DOBIČKA LB - Banka Domžale d. d. je poslovno leto 1994, ob upoštevanju razmer, v katerih je delovala, zaključila uspešno. To je v svojem poročilu potrdila tudi revizijska hiša Coopers & Lvbrand iz Ljubljane, ki je revidirala poslovanje preteklega leta. Banka je v celoti revalorizirala kapital, kot to določajo računovodski standardi. Dosegla je 14,1 mia SIT bilančne vsote, kar predstavlja 30% nominalni oziroma 14% realni porast v primerjavi z letom 1993. S kvalitativno in kvantitativno transformacijo finančnih sredstev in številnimi drugimi storitvami za pravne osebe in prebivalstvo je dosegla 165 mio SIT bruto dobička, t. j. 6,5% na začetni kapital 1.1. 1994 in 5,4% na revalorizirani kapital 31. 12. 1994. Zbor delničarjev je 26. 6. 1995 sprejel sklep, da se dobiček razporedi delničarjem za izplačilo dividend z izjemo 0,8% bruto dobička, ki je bil razporejen za nagrade članom organov upravljanja banke. Ob tem so bile diferencirane prednostne in navadne delnice. Dividenda na prednostno delnico znaša 714,00 SIT, dividenda na navadno delnico pa 1.110,00 SIT. Iz poročil o poslovanju banke izhaja, da je produktivnost v letu 1994 porastla, v upadanju pa je bila rentabilnost, saj so se predvsem aktivne - naložbene obrestne mere pomembno znižale, neurejeno pa je ostalo razmerje pri državnih terjatvah, saj je bil Zakon o poravnavanju obveznosti do bank iz izplačanih deviznih vlog sprejet šele v letu 1995. POSOJILNA PONUDBA Pravne osebe in obrtniki LB - Banka Domžale d.d. je sprejela sklep o ponovnem znižanju obrestnih mer za kratkoročna posojila za obratne namene. Dodatno znižanje obrestnih mer bo uveljavljeno s 1. 8. 1995. Informacije na telefonu 715-422, faks 722-422. Občani Ponudba za posojila prebivalstvu je še vedno dovolj široka, saj lahko občani najamejo ne le namenska, temveč tudi nenamenska gotovinska posojila. Počitnice in letni dopusti so tu. Če vaše želje vendarle presegajo trenutne finančne zmožnosti, vam banka nudi ugodne pogoje za najem posojila za plačila turističnih storitev. Že sedaj si lahko z najemom ugodnega posojila za nakup drv, premoga ali kurilnega olja zagotovite toploto za mrzle dni. Najceneje! Tudi počitnice bodo minile. Odpravite odvečno skrb ob izdatku za nakup šolskih potrebščin. Za šest mesecev vam nudimo posojilo s pogoji R + 5% letno. R = revalorizacija, ki znaša v juliju 0,4% mesečno 5% = letna realna obrestna mera. Oglasite se v naših enotah: v Domžalah Ljubljanska 62, telefon 715-422, v Domžalah Ljubljanska 82, telefon 712-192 ali v ekspozituri Mengeš, telefon 737-314. POLETNI DELOVNI ČAS LB - Banka Domžale uvaja za bančnimi okenci v času od 01.07. do 31. 08.1995 poletni delovni čas za stranke, in sicer bo: v ekspoziturah v Domžalah na Ljubljanski 82, na Viru, v Mengšu in Trzinu ter agencijah v Jaršah in Moravčah banka odprta: - od ponedeljka do petka dopoldne od 8. do 11. ure in popoldne od 17. do 19.30 ure - v soboto od 8. do 11.30 ure Likvidatura Domžale na Ljubljanski 62 posluje nespremenjeno, in sicer vsak delovni dan od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 12. ure. Razvitje novega prapora. Stari je s svojimi 40 leti odslužil. (Foto: Mavrica Radomlje) Gasilsko slavje v Radomljah V nedeljo, 2. julija 1995 popoldne, so radomeljski gasilci razvili nov prapor. To je bila lepa in prisrčna prireditev, katere se je poleg domačih gasilcev in veliko vaš-čanov udeležilo tudi dvajset praporščakov s prapori in 70 uniformiranih gasilcev iz sosednjih društev. Prireditev je vodil sektorski poveljnik Ciril Kosmač. Za začetek je Moški pevski zbor Radomlje zapel slovensko himno Zdravljico, nato je voditelj Kosmač pozdravil goste, med njimi tudi predstavnika Gasilske zveze Domžale, to je predsednika Marjana Slatnarja in poveljnika Janeza Bre-celjnika ter botra, Sonjo in Andreja Jermana, sponzorje in vse prisotne. Potem je orisal bistvo proslave - da je stari prapor, ki je domače društvo predstavljal 40 let, svoji generaciji odslužil ter da v delujoče društvo spada tudi nov in sodoben prapor. Slavnostni govornik je bil predsednik GZ Domžale Marjan Slat-nar. Med številnimi pohvalnimi besedami je rekel tudi: »Ta prapor, ta pridobitev, ni samo plod dela rado- meljskih gasilcev, ampak je nedvomno dokaz razumevanja in podpore vas vseh, spoštovani krajani. Gasilci se dobro zavedamo, da smo drug drugemu potrebni. Zato lahko ponosno ugotavljamo, da ima naša organizacija ugled in razumevanje prav pri vsakem krajanu. Ta povezanost krajanov in gasilcev naj bo zgled, kako lahko s skupnimi močmi, z dobro voljo, delavnostjo in tudi s finančnim odrekanjem ustvarjamo take pogoje, da smo lahko vsi ponosni na kakršnekoli nove pridobitve, pa ne samo v kraju, ampak v okviru celotne občine. Ko na današnji dan izročamo radomeljskim gasilcem nov prapor, jim iskreno čestitamo z željo, da tudi v prihodnje delajo enako uspešno kot do sedaj.« Po tem govoru sta botra novi prapor izročila predsedniku društva Ivanu Vavpetiču. Ko je praporščak Jernej Orehek stari prapor zavijal, je predsednik novega razvijal. Na eni strani prapora je gasilski znak, na drugi pa zaščitnik gasilcev, sv. Florjan. Med razvijanjem sta de- kleti Barbara Kosmač in Špela Žab-nikar recitirali dve pesmi, ki ju je za to priložnost napisala domačinka Zlatka Levstek. Nato so botra in sponzorji pripeli spominske trakove, voditelj pa je prebral imena darovalcev spominskih žebljičkov; zlatih je 107, srebrnih pa 87. Sledil je pozdrav novemu praporu. Praporščaki so drug za drugim pristopali pred oder in vsakokrat sta se kovinska emblema dotaknila in se tako pozdravila. Nazadnje so pevci zapeli še dve pesmi, Vasovalca in Gasilsko, botra Sonja Jerman pa je z navdušujočimi besedami zaključila slavnostni del. Kot zanimivost naj dodam, da je prva radomeljska brizgalna, dokler še ni' bilo gasilskega doma, domovala prav v njihovem, to je Kančevem gospodarskem poslopju. Po slabi uri trajajočem programu je poletno popoldne vse prisotne že kar vabilo za mize. Seveda so bili postreženi najprej častni gostje, botra, sponzorji, praporščaki in vsi okoliški gasilci. Razvila se je prava gasilska veselica, ki je trajala dolgo v noč. Za glasbo, to je za ples in razvedrilo, je poskrbel ansambel Nagelj izpod Kamniških planin. Denarno-zabavno-šaljivi del je bil tudi bogat srečelov. Prav posrečena je nova oblika, ko vsaka srečka zadene. Zato so delivci dobitkov, ki jih je vodil Matija Kosmač, z delom hitro opravili; sredi veselice je bil srečelov že končan. Zadovoljni in nasmejani obrazi »srečelovcev« pa so dokazovali, da je bila to uspešna operacija, pri kateri ni nihče umrl, saj je vsakdo »zadel«. Ob tem »zanimivem slavju je treba pohvaliti vse radomeljske gasilce in pomagače, predsednika Ivana Vavpetiča ter voditelja prireditve Cirila Kosmača. Vsi so se dobro odrezali in slavje je uspelo. Po svoje je velik napredek tudi to, da se po petdesetletnem »deponiranju« gasilsko društvo spet lahko imenuje PROSTOVOLJNO, na svoje mesto pa je prišel tudi starodavni zavetnik gasilcev, Sv. Florjan. Edina pripomba veseličarjev je bila, da je »zabavna« glasba vsako leto glasnejša in hrupnejša. To ni zadeva enega samega ansambla, pač pa je že kar splošna moda. Zato je razumljivo, da tudi priznani ansambel z odlično pevko ne more biti izjema. Zvočniki so vedno večji in močnejši, sami glasbeniki pa že obolevajo na sluhu. Ob tem pa so močni nizki basi že okupirali celo narodne pesmi. Ko greš proti vese-ličnemu prostoru, tlko glasbo dobro slišiš že en kilometer daleč. Bistvo veselice je srečanje vašča: nov in njihovo medsebojno spoznavanje in pogovarjanje, ples in glasba pa sta kot dopolnilo za nameček in razvedrilo. Toda med tako glasbo (naenkrat jih pleše približno deset odstotkov) se ne da pogovarjati drugače, kot da sosedu vpiješ na ušesa, čez mizo pa se sploh ne sliši. Torej, premalo je bilo take glasbe, ko plesalci navdušeno plešejo, vsi drugi za mizami pa veselo kramljajo in se pogovarjajo, saj je to VESELICA. FRANCE CERAR OB 50-LETNICI POBOJEV V KOČEVSKEM ROGU Veličastno in dostojanstveno Več kot 20.000 ljudi se je v nedeljo, 25. junija, na dan državnosti, zbralo ob grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu. V spomin tisočim brez sodbe pobitim. Čudežno preživeli, svojci, žene, bratje, sinovi, vnuki, pravnuki, ljudje, katerih svojci ne leže v kočevskih ali katerihkoli drugih jamah širom po naši deželi, so prišli od vsepovsod. Mnogo med njimi je bilo takih, ki so po pol stoletja ponovno stopili na slovensko žemljico, mnogo jih je bilo v Sloveniji prvič. Pa vendarle. Bilo je ganljivo, veličastno in dostojanstveno. iKOČEVSKI ROG: Nedeljo. 2$. junija /vv> nb lk url i V občinskem odboru domžalskih Slovenskih krščanskih demokratov smo skupaj z občinskim odborom iz Mengša organizirali avtobusni prevoz. Z dvema polnima avtobusoma smo se praznično nedeljsko jutro odpeljali iz Domžal in Mengša proti Kočevju. Mimo Ljubljane, Ribnice in Kočevja, kjer smo zavili proti Kočevskemu Rogu. Ko smo prispeli tja, je bilo pred nami že skoraj sto avtobusov, zato nas je čakalo še slabo uro hoda po blatni in od več tisoč ljudi pred nami prehojeni poti. Na grobišče pod Krenom, kjer je bilo prizorišče obletne maše in kulturne prireditve, smo kljub temu prispeli še pravočasno. Presenečeni smo bili nad tolikšnim številom, še zlasti zaradi izredno slabega vremena. Na srečo pa tisto dopoldne vsaj deževalo ni. Spominsko mašo je daroval ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Neposredno po končani maši je sledil kulturni program, v katerem so nastopali pevski zbori, recitatorji, znani dramski igralci, govorniki iz domovine, zamejstva in izseljeništva. Svoja pričevanja so izpovedali preživeli. Političnih govorov ni bilo, čeravno so bili na slovesnosti navzoči tudi nekateri politični veljaki. In prav je bilo tako. Posvečen kraj, na katerem bi že letos morala stati spominska kapelica, vsaj država je tako obljubila, upajmo pa, da drugo leto bo, si nezavednih in nehotenih strasti ne zasluži. Golgote in Kalvarije je bilo v teh gozdovih in teh krajih preveč. Krvavi ples pa rdečim krvnikom ni bil zadosti. V jeku zmagoslavne evforije je bilo na Kočevskem potrebno porušiti in požgati 91 sakralnih objektov. Celotno območje je bilo potrebno ne-produšno zapreti in izolirati pred zunanjim svetom. Danes, pet let po prvih demokratičnih volitvah, po koncu II. svetovne vojne, se kaj bistveno ni spremenilo. Območje je resda bolj ali manj odprto. Rane pa so ostale, še zlasti v dušah prebivalcev teh krajev, kar nam je lepo opisal gospod Ive A. Stanič v Kočevski Reki, kjer smo si na poti domov ogledali nedokončano novo cerkev, ki jo kot neke vrste odkupnino tem ljudem gradi slovenska država na mestu, kjer je cerkev do leta 1952 nekaj stoletij že stala. Čas je tisti sodnik, ki bo postavil stvari na svoje mesto. Prej ali slej. Sodil bo tistim, ki so v prvih junijskih dneh pred petdesetimi leti pijani zmage plesali svoj krvavi ples. Sodil bo tudi tistim, ki so v dneh pred slovesnostjo podlo in potuhnjeno odstranili uradno in legalno postavljene kažipote h grobiščem v gozdnem prostranstvu Kočevskega Roga. Pa tudi tistim, ki so nekaj tednov po slovesnosti grobo oskrunili mesto najgloblje človeške pietete - grobišče pod Krenom v Kočevskem Rogu. Morda so bili isti. Kdo ve? MATJAŽ VOVK DRUŠTVO IZGNANCEV VABI V BRESTANICO Petdeset let od vrnitve iz izgnanstva Petdesetletno pričakovanje slovenskih izgnancev, med katerimi jih je živih še okrog 23.000, da se jim prizna položaj žrtev vojnega nasilja s pravicami, ki iz tega izhajajo, naj bi se uresničilo s sprejemom Zakona o žrtvah vojnega nasilja; ta naj bi bil sprejet prav v teh dneh. Zato bo Društvo izgnancev Domžale, ki združuje blizu 500 izgnancev z območja nekdanje Občine Domžale, o konkretnem uresničevanju tega zakona svoje člane obvestilo po sprejemu zakona, danes pa bi vas radi povabili na osrednjo slovesnost ob petdesetletnici vrnitve iz izgnanstva, ki bo V NEDELJO, 17. SEPTEMBRA 1995 DOPOLDNE V RAJHEN-BURGU. Društvo izgnancev iz naše občine bo organiziralo skupinski obisk slovesnosti, hkrati pa bo to priložnost tudi za obisk drugih krajev na tem območju Slovenije ter za prijetno druženje izgnancev. Vse zainteresirane prosimo, da do konca avgusta 1995 pismeno na DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE, 61230 Domžale, Ljubljanska 69 sporočijo, da se nameravajo slovesnosti udeležiti. Vsi prijavljeni bodo pravočasno obvešččeni o programu obiska Rajhenburga. Ker bo proslava v Rajhenburgu priložnost za srečanje vseh izgnancev, pa tudi za potrditev trdne odločenosti, da izgnanci, le ena tretjina od skupaj izgnanih je še živih, vztrajamo pri zahtevah, da kot prve žrtve nacizma in fašizma končno le prejmemo tako moralno kot materialno priznanje za prestano trpljenje. Vabimo vse izgnance, da se je udeležijo v čimvečjem številu. PROAVTO VOLVO PROAVTO Ivo Prohaska s. p. Poljska pot 8 61230 DOMŽALE Tel.: 061/715-954 popravila vseh vrst vozil servisiranje osebnih vozil vseh evropskih in japonskih znamk manjša kleparska dela in vzdrževanje vozil testiranje motorja meritve izpušnih plinov, prodaja, montaža in centriranje gum zaščita vozil pranje motorja in vozil najem vozil Domžale /lamnik 21 OBČINA DOMŽALE Županja objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAIEM Pisarniški prostori v I. nadstropju objekta Ljubljanska 34, Domžale, in sicer: - pisarne na južni strani objekta v površini 42,49 m2 (24,68m2; 13,54m2; 4,28m2) - pisarne na severni strani objekta v površini 57,88 m2 (23,80m2; 20,20m2; 13,88m2). Najemnik ima pravico souporabe sanitarij. Izklicna višina najemnine za poslovne prostore je 9 DEM/ m2. Glede na ločenost pisarniških prostorov na južni oz. severni strani, je možno najeti prostore ločeno oz. I. nad. v celoti. Prostori se oddajajo za nedoločen čas za pisarniško dejavnost. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. Dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti oz. izpisek jz sodnega registra. 2. Bonitetno poročilo Službe družbenega knjigovodstva (BON 1, BON 2 in BON 3), ali dokazilo o rednem plačevanju dajatev in prispevkov za obrtnike in druge zasebnike. 3. Program dejavnosti. 4. Predlog interesenta o najvišji ceni najemnine, ki jo je pripravljen plačati. Ponudbe z označenimi dokazili od 1. do 4. naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov: OBČINA DOMŽALE - ODDELEK ZA KOMUNALO, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN PROSTOR, LJUBLJANSKA 89, DOMŽALE S PRIPISOM »ZA JAVNI RAZPIS P.P. - NE ODPIRAJ«. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 714-005, 722-022. Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni v 15. dneh po izbiri. Iz Krašnje ob koncu šolskega leta Nadaljevanje na 21. strani Veliko težav imamo s sušenjem, pa nam spet prijazno priskočita na pomoč Ani in Ciril Podmiljšak, manjše količine pa posušimo v bi-osušilniku, ki nam ga je podarila Corona iz Ljubljane. Posušena zelišča pakiramo in jih ponudimo našim gospodinjam. Seveda pa količina presega »naš trg«. Zato iščemo kupce, ki pa jih žal ne najdemo. Vrt bi radi uredili kot razstavni prostor, zato imamo zelišča opremljena z imeni, pri tem pa nam je pomagal gospod Boris Gabrijan. Šolskim dejavnostim veliko pomaga tudi naše Športno društvo. Njegov odbor s predsednikom Marjanom Štrukljem namenja velik del sredstev učencem. Tako imajo lahko že učenci v mali šoli posebne ure športne vzgoje, učenci vse leto pridno vadijo namizni tenis tudi v popoldanskem času in se z vaditeljem Urošem udeležujejo občinskih in preglednih regijskih tekmovanj. Kar nekaj medalj že imajo, najbolj uspešna pa je med deklicami prav gotovo Nina Štrukelj, ki je bila občinska prvakinja v kategoriji do 4. razreda, na regijskih tekmovanjih pa je dosegala tudi druga in tretja mesta, sledi ji Barbara Rode. Zelo prizadeven je tudi Peter Vida, ki se je na zahtevnejših tekmovanjih uvrščal med prve tri. Športno društvo nam poleg staršev finančno pomaga, da lahko naši učenci vse leto vadijo plavanje na Izlakah. Da sta za otroke poletna šola v naravi ob morju in tridnevna šola na planini Kisovec cenejši, prispeva prav tako precejšen del stroškov Športno društvo. Soli na morju pa so namenjena tudi sredstva krajevne skupnosti. Prijetno presenečenje za naše učence je bilo srečanje z orodnim telovadcem Aljažem Peganom, ki nam ga je pripeljal v šolo predsednik ŠD. Aljaž je otrokom pokazal nekaj prvin iz svojih tekmovanj, otroci pa njemu, kaj znajo napraviti že sami. Najbolj pa so bili navdušeni, ko jim je sam asistiral. Tudi mladi gasilci radi tekmujejo, letos sta jih vodila Marjan Drobne in Janez PervinŠek. Gasilsko društvo nam priskoči na pomoč, kadar imamo težave s prevozi. Letos so nas peljali tudi na ' Kisovec. Z brezplačno vožnjo pa so nam pomagali pripeljati na Kisovec in domov vse učence naše šole še Simon Burja iz Krašnje, Jamarsko društvo Simon Robič in Janson d.o.o. Ljubljana renta a car iz Trzina. -Naše prireditve so vsebinsko bogatejše, ker imamo srečo, da vodijo zunajšolske dejavnosti mentorice, ki svoje delo z veseljem opravljajo. Otroci znajo prisrčno zaplesati, zato so imele veliko potrpljenja Saša Kosten, Špela Rozman in Vesna Humar. Skupaj z drugimi sodelavci plesne šole Mikey mause so pripravili pravo plesno tekmovanje. Starejša skupina učenk je sodelovala na Gorenjskem srečanju plesnih skupin. Učenci klavirja, ki jih uči gospa Romana Saje, so nas navduševali na predstavitvah, prav ubrano in brez treme so zapeli učenci pevskega zbora, ki jih vodi gospa Pavlina Ošlaj. Zanimivo je bilo videti miselne vzorce raziskovanj nekdanjih kmečkih jedi, ki so jih iskali in opisovali recepte učenci pri mentorici Boži Požar. Ob novem letu so mladi gledališčniki večkrat zaigrali Super plesno - pevski fotomodel našega kraja. Da so bili lahko prava televizijska ekipa, jim je podaril igrače Jernej gospod Drago Burja iz Domžal. Prav ob koncu leta pa so pripravili še zabavno igrico Čarobna skrinja. Kaj pa naša matična šola Janko Kersnik Brdo? Finančnih sredstev nima, da bi nas tako podprli, razen seveda tistega dogovorjenega programa, za kar dobiva sredstva. Veseli pa smo, da naše delo s prisotnostjo na vseh prireditvah nagradi ravnateljica Stana Stopar in nam omogoči tudi strokovno pomoč nekaterih predmetnih učiteljev, predvsem s področja likovne in glasbene vzgoje. Zato smo prepričani, da bo tudi jeseni na 2. Ex temporu podružničnih šol nekdanje domžalske občine s svojo strokovnostjo pomagala gospa Marina Kajbič. Rada bi se zahvalila vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, da je bilo naše delo bogatejše. Želim, da bi bilo tako sodelovanje tudi prihodnje šolsko leto. Veseli pa bi bili novih mentorjev in sponzorjev, kajti nismo ostali brez načrtov. Naša snažilka Slavka pa ne bo ostala brez dodatnega pospravljanja, saj prireditve s toliko obiskovalci šolo res postavijo »na glavo«. Še dobro, da ji tudi takrat priskočijo na pomoč mamice. Kar nekako naša pa je postala gospa Dora iz Zdravstvenega doma Domžale, ki že vrsto let skrbi za čiste in zdrave zobe naših učencev in tudi zaradi nje so nasmehi naših otrok lepši. VERA BEGUŠ Na podlagi 41. in 66. člena Statuta občine Domžale (Ur. Vestnik občine Domžale št. 10/95) županja občine Domžale objavlja RAZPIS štipendij za nadarjene učence in študente ter kadrovske štipendije za šolsko leto 1995/96 in sicer: 1. ZA NADARJENE UČENCE IN ŠTUDENTE a) CEtOLETNE ŠTIPENDIJE Kandidati morajo predložiti: • dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto, • dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja in sicer morajo dosegati učenci - prav dober ali odličen uspeh, oziroma študenti, povprečno oceno vseh opravljenih izpitov najmanj prav dobro (8), • dokumentacijo s katero kandidat dokazuje posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila ...), • potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, • dokazilo o stalnem prebivališču v občini Domžale, 9 življenjepis, • vključevanje v delo društev in organizacij, • dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana Prednost pri podelitvi bojo imeli kandidati z višjo oceno. b) ENKRATNE ŠTIPENDIJE ZA STUDII NA DRUGIH UNIVERZAH V TUJINI IN ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJSKA IZPOPOLNJEVANJA Kandidati morajo predložiti: • študijski program oziroma program srečanja ali obiska, • povabilo oziroma napotilo ustrezne ustanove, • finančni načrt pokrivanja projekta, • potrdilo o dosedanji uspešnosti, 9 potrdilo o znanju tujega jezika. 2. PET KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA PODROČJE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI NA PEDAGOŠKI IN FILOZOFSKI FAKULTETI IN SICER: 9 ena (1) za smer glasbena vzgoja, • ena (1) za smer razredni pouk, • ena (1) za smer matematika, fizika, • ena (1) za smer angleški jezik, • ena (1) za smer slovenski jezik Kandidati morajo predložiti: • dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole, 9 dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, • potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, 9 življenjepis. Prednost pri podelitvi bojo imeli študenti višjih letnikov. Prošnje s prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje 30 dni po objavi v glasilu Slamnik, na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenim izborom. JUS-SECURITY VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA JUS-8KCURITY d.o.o. Ljubljanska 102 61230 DomJalo Telefon: 715-776, mobitel 0609/615-159 Prodaja, montaža in priklop VARNOSTNIH ALARMNIH SISTEMOV na 24-urno nadzorno službo z oboroženo intervencijsko skupino K*"* I OSNOVNA ŠOLA RODICA * 4|i DOMŽALE, Kettej eva 1 i vabi k vpisu v 7. in 8. razred ŠOLE ZA ODRASLE IN MLADOSTNIKE v šolskem letu 1995/96 Vpis bo od 22. do 25. avgusta 1995, od 10. do 12. ure pri šolski psihologinji. K vpisu prinesite IZKAZ in rojstni list. Delo je prilagojeno mladim in odraslim, poteka ob popoldnevih in je brezplačno. V enem šolskem letu je moč zaključiti 7. in 8. razred. Spoštovani! Društvo podeželjskih žena Moravče vabi 30. julija 1995 na TRADICIONALNI KMEČKI PRAZNIK »CVETJE IN OBRT« v Moravče. Prikazali vam bomo domače obrti, ogledali si boste cvetne aranžmaje in poizkusili dobrote naših kmetij. Razstavo bo spremljal prikaz kmečkih običajev, tokrat na prostoru pred Kulturnim domom. Otvoritev razstave ob 15. uri. Za dobro voljo in srečelov bo poskrbelo Društvo podeželske mladine Moravče z ansamblom NAGELJ. Vabljeni v Moravče! UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO GROBLJE 3 61230 DOMŽALE tel.: 713-611 Fax: 721-005 REKREACIJSKO JAHANJE -TEČAJI JAHANJA Konjerejski center Krumperk organizira začetne in nadaljevalne tečaje jahanja ter nudi možnost rekreativnega jahanja v lepi okolici gradu Krumperk v Dobu pri Domžalah. Informacije dobite na telefon 721-576 ali 711-988. Jahanje je ob delavnikih popoldne ter ob vikendih ob predhodni najavi! Vabljeni! X BIRO d.o.o. Dalmatinova 2, Ljubljana na tel. št.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in ob sobotah med 9. in 13. uro. KOMENDA 1. - V Komendi prodamo 3-sobno stanovanje v izmeri 75 m2 v pritličju, nizek blok, komfortno, s pripadajočim vrtom 100 m2. Cena cca 85.000 DEM. 2. V Domžalah, Mengšu, Kamniku ali okolici kupimo zazidljivo parcelo od 350 m2 do 2000 m2, po tržni ceni. 3. V Domžalah, Mengšu, Kamniku ali okolici kupimo hišo, lahko dvostanovanjsko, s parcelo 400 m2 ali več. 4. V Domžalah, Mengšu, Kamniku ali okolici kupimo manjšo hišo - po možnosti atrijsko, s parcelo 200 m2 ali več. 5. V Domžalah, Mengšu, ali Kamniku kupimo garsonjero ati manjšo stanovanjsko enoto po tržni ceni. 6. V Domžalah, Mengšu in Kamniku kupimo 2 ali 2,5 sobno stanovanje nad 50 m2 po tržni ceni. 7. - Celoten upravni postopek pridobivanja lokacijskega, gradbenega in upravnega dovoljenja vodimo za vas - hitro in učinkovito: KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE p.o. 61230 Domžale, Matije Tomca 4 ZAMENJAVA POSODE ZA KOMUNALNE ODPADKE Uporabnike naših storitev (odvoz komunalnih odpadkov) vljudno naprošamo, da si do konca meseca septembra 1995 nastavijo ustrezne posode ali bolje zabojnike za odlaganje komunalnih odpadkov. Predvsem želimo povedati, da smo prisiljeni opustiti praznjenje okroglih 801 posod. Dejstvo je, da so te posode dotrajane in jih je potrebno prazniti ročno. Poleg tega novi mehanizmi komunalnih vozii niso več prirejeni za pobiranje tovrstnih posod, ki so izpadle iz programa tipskih smetarskih posod. Poleg tega želimo stresanje odpadkov vezati izključno na mehanizem, ki bo uravnaval spuščanje zabojnikov in tako izključil človeški faktor. Nenazadnje smo dolžni, da nekaj naredimo tudi na področju humanizacije dela naših smetarjev. Žal moramo priznati, da bi naši delavci lahko z vestnejšim odnosom do posode veliko pripomogli k lepšemu videzu smetnjakov. Vendar pa pri izrazu dotraj nosti posode često mislimo na pregnito dno, odpadle ročaje za dvig smetnjakov... Dejstvo je, da je več kot 70% okroglih 801 smetarskih posod starih preko dvanajst let in, da jim je amortizacijska doba, ki jo je določil proizvajalec, že krepko potekla. Naše cenjene uporabnike naprošamo, da se ob nakupu novih posod odločijo za 2401 zabojnike na dveh kolesih, ki povsem zadoščajo za enodružinsko stanovanjsko hišo. Proizvaja jih Zarja Petrovce in Emo Celje. Seveda pa želimo opozoriti, da je potrebno po velikosti nabaviti tak zabojnik, v katerega se bodo odložili vsi komunalni odpadki. Namreč 11. člen odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki navaja, da so uporabniki storitve dolžni zbirati odpadke v tipizirane posode - zabojnike. To pa pomeni, da raznovrstnih vrečk nismo dolžni pobirati. Problem pa se pojavlja takrat, ko potepuški psi in mačke »upravljajo« s komunalnimi odpadki, odloženimi v neprimerne vrečke. Povedati vam želimo, da bodo 2401 zabojniki uporabni tudi v primeru ločenega zbiranja odpadkov. Vljudno vas naprošamo, da v kolikor potrebujete več 2401 zabojnikov, le te lahko nadomestite z večjim zabojnikom na šestih kolesih, kar bo ustrezalo vam in seveda tudi nam pri pobiranju komunalnih odpadkov. V kolikor bi radi vedeli kaj več, nas, prosimo, pokličite. S spoštovanjem! Tehnični vodja Janez Repnik, inž. gradb. 22 /lamnik Domžale Mali oglasi SLAMNIK 7 2 1 0 2 2 PRODAJA ALI ZAMENJAVA NJIVE pare. št. 950 k.o. Mengeš 77a 47 m2. Cena 400 SIT za m2. Tel.: 841-319. LAKOTNIK s. p. Nudimo vam usluge: - kosimo travo - obrezujemo žive meje - urejamo vrtove Telefon: 713-406 ZAKONSKI PAR brez otrok v Domžalah ali bližnji okolici najame 3-sobno stanovanje za daljše obdobje (najemnina do 40.000 SIT). Pokličite 715-954! - Rojska c. 15, Domžale VIDEOSNEMANJA STORITVE IZ VARSTVA PRI DELU Tel. 711-875 .|tQKLEPABsT DOMŽALE PARTIZANSKA 10/a 714-122 VAM NUDI USLUGE POPRAVIL NA VSEH VRSTAH OSEBNIH VOZIL Z RAVNALNO MIZO CAR-O-LINER IN KOOPERANTI. TAKOJ PRISKRBIMO ORIGINALNE REZERVNE DELE. AVTOMOBILI iz Nemčije: Opel Vektra CD, I. 91 (19.000 DEM), VW Passat I. 91 (19.000 DEM), Audi 1001. 92 (24.000 DEM), prodam. Tel.: (061) 723-522, Dušan PRODAM 2-SOBNO STANOVANJE na Prešernovi 28 v Domžalah v izmeri 50,00m2. Cena po dogovoru. Informacije med 10. in 12. uro, ga. Rogelj. GAJBICE za krompir ali jabolka, okovane z nerjavečo pločevino, poceni prodam - dobra kvaliteta. Mavricij Okom, Slomškova 19, 61230 Domžale. sEiKvns Močnik WvWSAA/W Servisiranje motornih žag, motornih kos in vrtnih kosilnic. Pšata 38, Dol/Lj. tel.: 061/ 374-224 Delovni čas: po.,to.,če.,pe.: od9.~-14."inodl6.~-18", sr.:odl4.~-18.~ so.: od 9."-14.~. SE PRIPOROČAMO I In memoriam Mariji Ivkovič-Cvetki Življenje, posvečeno ljudem Na dan 50. obletnice zmage nad fašizmom 9. maja 1995 se je ustavilo srce ene najbolj goreče borke proti zlu, Mariji Ivkovič, rojeni Ko-sirnik, s partizanskim imenom Cvetka. Ta dan je hotela dočakati kot potrditev zmage dobrega nad zlim, vendar jo je grenko spoznanje, da zlo še ni premagano in se širi, spremljalo do smrti. Verjela je v ljudi in njihovo dobroto. Predvsem je verjela v mladino, kateri je tudi posvetila svoje življenje. Kot velika prijateljica mladega rodu je vedno zatrjevala, da samo sloga, delo in poštenje lahko prinese polno življenje in da ni potrebno, da se ljudje med seboj odtujujejo in sovražijo. Čeprav se je ukvarjala s politiko, nikoli ni hotela biti tipičen politik - samozadosten, forumski delavec, ki nima posluha za težave ljudi okoli sebe. Ona je na terenu, pri ljudeh doma, zjutraj in zvečer z dobro spodbudno besedo dosegla to, kar drugi politiki ne morejo niti z avtori- teto. Ljudje so jo imeli radi in so ji zaupali. To zaupanje ljudi je prenašala v svoje delo tako v skupščino Republike Slovenije, kot tudi v republiški sekretariat za otroško varstvo, kjer je takrat delala. S svojim optimizmom in racionalnostjo je potegnila mnoge • ljudi za seboj v uspešno izvedene akcije tako v občini Domžale kot tudi širše. Edino plačilo za njeno delo so ji bila pričanja bivših borcev o partizanskih časih, ki jih je strnila v knjigi »Kronika NOV na Viru in okolici«. Vse svoje soborce in prijatelje je pospremila na zadnjo pot: Lojka, Mirka, Gašperja, Francija ... Njen optimizem in humor sta ji pomagala, da je prebolela veliko težkih trenutkov v svoji bolezni. Njeno realno sprejemanje bolezni je tudi zdravnike presenečalo. Čeprav je bila neozdravljivo bolna, je vedno našla čas tudi za druge in s humorjem krajšala čas bolnicam, ki so bile skupaj z njo na Golniku ali drugje po bolnišnicah. Osebje na Golniku se še sedaj dobro spominja vseh dovti-pov in pesmi, kijih je napisala za nje. Zato so jo imeli radi. Ob smrti je še enkrat presenetila vse, tako nas, svojce, kot tudi znance. Sama sebi je napisala pogrebni govor, kije mnogim, ki so se prišli poslovit od nje, izvabil solze v oči. Zato naj se tudi sama poslovi od vseh, ki jih je imela rada. Sinova Milivoj in Goran ZAHVALA V šestinsedemdesetem letu nas je zapustil ljubi ati in dedi Jože Mazovec šofer avtobusa v pokoju - borec NOB Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom Kokošenj in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo sodelavcem SAPa, predstavnikom ŽŠAM, domžalski godbi, pevcem, praporščakom in govornikom za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej hvala Vsi njegovi OPTIKA golavšek Mengeš, Slovenska 30, tel.: 737-968 Domžale, Ljubljanska 88, tel.: 722-911 (v bližini Kuriva) SERVIS: športne opreme (koles, smuči...) v Domžalah, Masle-jeva 6 (za Kurivom). Odprto: od 10. do 12. in od 15.30 do 18.30. Ponedeljek zaprto. Telefon: 714-083. SERVIS šivalnih strojev, Kaju-hova 15, Preserje (v bližini Ke-misa). Telefon: (061) 723-324 ali 727-897. Delovni čas: od 9. dol 2. ure in od 15. do 17. ure, sobota od 9. do 12. ure. ZAHVALA Zapustila nas je naša draga mami, babica in tašča Marija Ivkovič-Cvetka Ob tem težkem trenutku se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli osebna in pisna sožalja, vsem, ki ste darovali njej tako ljubo cvetje in vsem, ki ste ji izkazali zadnje spoštovanje, ko ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se ZLSD, občinskima organizacijama ZZB in VVI, še posebno pa ZZB Vir in vsem drugim, ki ste počastili njeno slovo s prapori organizacij ZZB. Posebno se zahvaljujemo za večletno zdravniško skrb dr. Martinu Farkašu, vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč, družbo in uteho, ki ste jo nudili naši mami med boleznijo. Zahvaljujemo se oktetu »Tosama«, godbi Domžale in govornikom za lepe poslovilne besede. Vsem iskreno hvala Sinova Milivoj in Goran z družinama To naj se prebere na mojem pogrebu: jaz, sedaj že pokojna Marija Ivkovič, rojena Kosirnik leta 1924 in znana po psevdonimu »Cvetka«, želim ob tem slovesu posredno zadnjič spregovoriti. Če bi se sedaj predstavljala, bi lahko rekla o sebi le to, da sem bila običajna slovenska ženska. Bila sem tekstilna delavka pred drugo svetovno vojno. Bila sem partizanska borka in bolničarka v boju proti okupatorju in res tudi v boju za lepše življenje predvsem slovenskega delavstva, ki sem mu pripadala. Dosegla sem celo častniški naziv kapetana, in kasneje majorja. Po vojni sem poleg službe' dopolnila svojo šolsko izobrazbo in opravljala razna bolj ali manj pomembna dela. Pri tem se nisem obogatila. Bila sem celo republiška poslanka v družbeno političnem zboru socialistične Republike Slovenije, vendar ne za visoke denarje, ampak volontersko in z vsem srcem, da pomagam uresničevati to, kar so volivci terjali od nas. Zadnje desetletje svojega službovanja sem bila predsednica SZDL. To omenjam zato, ker mi je bilo to delo, nikdar končano - najbolj pri srcu. Stotine aktivistov je pomagalo reševati življenjske probleme ljudi, pa se nismo nikdar preštevali kdo je kdo. To bi bil moj kratek življenjepis - s popravkom, da sem vendar bila bogata, a za to bogastvo sem dolžna zahvalo dobrim ljudem, ki so me obkrožali, saj sem bila v vseh življenjskih obdobjih in povsod, kjer sem bila, obdana s čudovitimi ljudmi - tako v NOV kot v službi. V dolgih letih bolezni sem spoznala, da sem kljub vsemu še bogatejša. Ob dobrih sinovih in dragih snanah in zlatih vnukih sem se vsak dan bolj zavedala, kako lepo je življenje. Končno sem se naučila živeti življenje, spoznavati vse lepote, ki jih zdrav, in z delom preobremenjen človek niti ne opazi. Zato se sedaj, ob nepovratnem odhodu želim zahvaliti predvsem svojim otrokom - sinovoma, snahama in vnukom - za vso ljubezen, skrb in pomoč, in za vse lepe dni in trenutke, ki smo jih skupaj preživeli, sorodnikom, sosedom in znancem za vsem prijaznosti, za prijetno sobivanje in za vso pomoč v dolgotrajni bolezni. Bili ste srčno dobri, partizanskim tovarišem in tovarišicam ter aktivistom, s katerimi sem preživela težke, a neponovljivo lepe čase in s katerimi nam je uspelo obdržati prave tovariške stike tudi skozi pol stoletja, zdravniški službi inštituta Golnik, ortopedski kliniki, UKC - kliniki za nevrokirurgijo in zlasti dr. Martinu Farkašu, saj mi je nesebično in zavzeto stal ob strani vsa dolga leta. Hvala vsem Manja Movič-Cvetka Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal. f "* % V SPOMIN 8. julija je minilo žalostno leto dni, odkar nas je nepričakovano zapustil, naš dragi mož, oče in stari ata 1 Martin Horvat iz Srednjih Jarš Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala! Vsi njegovi Vedno ti lučka ljubezni gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN U Mineva leto žalosti in trpljenja, ko nas je morala zapustiti naša mala ljubljena Urška 6. 7.1989-7. 8. 1994 Iskrena hvala vsem, ki se je spomnite, se ustavite ob grobu, ji prinašate prelepo cvetje in prižigate svečke. Vsi njeni, ki smo jo imeli zelo radi. Hiša tiha je ostala, ko si vzel od nas slovo. V srcih bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. V SPOMIN 17. avgusta bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš "dragi mož, oče, brat in stric Stanislav Štrukelj iz Spodnjih Lok pri Krašnji Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žena Marija, sin Igor, hči Erika, bratje in sestre z družinami. Mm mm V SPOMIN Mineva drugo žalostno leto, odkar nas je v cvetu mladosti nepričakovano in tragično zapustil naš dragi Jani Kepec iz Doba Hvala vsem, ki se ga spominjate! Vsi njegovi V SPOMIN Temni mrak je zagrnilo sonce 31. julija pred dvajsetimi leti, ko je ugasnilo življenje našega Francija Vodnika z Vira pri Domžalah Hvala vsem, ki prihajate in postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se ga spominjate. Vsi njegovi V SPOMIN Stanetu Šalamonu iz Rodice Te dni mineva leto dni žalosti, odkar smo te izgubili, a ostali so spomini nate in ljubezen v naših srcih, kjer boš zavedno in povsod z nami. Hči Sabina in sin Zdenko z družinama Hiša tiha je ostala, ko si vzel od nas slovo. V srcih bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. V SPOMIN Drugega julija je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat Alojz Okoren st. iz Vira Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem grobu Vsi njegovi Domžale /lamnik 23 Zaspala si, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti želimo vsi. ZAHVALA Ob prerani smrti sestre in tete Mihaele Orehek Frajerjeve iz Stegen Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali za svete maše, cvetje in sveče. Hvala g. župniku Vinku Čampi za lepo opravljen pogrebni obred, vsem trem pevskim zborom za zapete žalostinke in govornici za poslovilne besede. Vsi njeni ZAHVALA ob boleči in prerani izgubi našega dragega Marka Mazovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem tovarne HELIOS, delavcem tovarne RAŠICA, prijateljem, sosedom in znancem za izraze ustnega in pisnega sožalja, darovano cvetje in izkazano pomoč. Prav tako hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter kaplanu Janezu Kvaterniku in župniku Martinu Cimermanu iz ZDA za opravljeni obred. Posebna zahvala družini Cimerman, ki nam je v najtežjih trenutkih nesebično stala ob strani. Žalujoči: žena Marijana, sin Gregor in drugo sorodstvo Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, v srcih boš ostala. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša dobra žena, hčerka, mami ter babica t JEJ Milena Vidmar roj. Kepec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna ter pisna sožalja, darovano cvetje ter sveče, darove za sv, maše in cerkev ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem sodelavcem in sindikatu Avtoservisa iz Domžal ter Tosame. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, hvala oktetu Tosama za zapete žalostinke, g. Močilnikarju za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala! • Vsi njeni Ob boleči izgubi dragega očeta, moža, brata in dedka Ivana Cotmana se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč UKC oddelek CIIM, osebju ZD Domžale, sosedom, soborcem NOB, praporščakom, podjetju NAPREDEK in MLINOSTROJ, balinarskemu klubu, govorniku in g. kaplanu, pevcem iz Naklega in trobentaču za zaigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter našega dragega Iva pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori, in tvoj nasmeh med nami živi. V enainosemdesetem letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica Ivana Hribar iz Trnovč št. 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in krajanom iz Trnovč za izrečena sožalja, gospodu župniku iz Domžal za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Tosame za zapete žalostinke in trobentaču Igorju za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki so našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Domžale, julij 1995 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v oseminšestdese-tem letu starosti za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta Stanislava Cerar roj. Ribič, iz Krtine Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše in številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja g. dr. Dolencu za lepo opravljen pogrebni obred in pevskemu zboru Franc Cačnik za petje od slovesu in zaigrano Tišino. Vsi njeni Ljubil si družino, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšel si v večni dom. V grobu mirno spiš, v našem domu je praznina, v srcih neizmerna bolečina. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega moža, ata, tasta, dedka in pradedka Antona Pezdirja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Hvala vsemu osebju ZD Domžale in Hematološke klinike KC, ki ste mu pomagali, da je tako dolgo ostal med nami in mu lajšali bolečine. Posebej se zahvaljujemo gospodu Petru Verbiču, ki seje poslovil v imenu AMD Domžale, Stobljanskemu oktetu za ubrano petje, podjetju TERMIT za spremstvo, Gasilskemu društvu STOB in Zvezi borcev ter gospodu kaplanu za opravljen obred in g. Lorberju za zaigrano Tišino. Vsi njegovi Bila si mama kakor druge mame: pridna, nežna in skrbeča. Bila si mama kakor druge, dobra, delovna in pri ljudeh priznana. Pa veš, da si bila drugačna kakor druge mame? Bila si vendar NAŠA MAMA! ZAHVALA ob smrti naše ljube mame Marije Dremelj Kovačeve mame iz Dragomlja Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo med njeno boleznijo mnogokrat obiskali in ji s tem krajšali njeno desetletno trpljenje na postelji. Hvala vsakemu posebej iz domače hiše, za skrb, nego in pozornost njej. Posebna hvala sinu Janezu in snahi Ivanki. Lepa hvala osebju iz zdravstvenega doma Domžale, še posebej sestri Jelki, dr. Cerarju in dr. Zajčevi. Hvala vsem, ki ste nam ob njeni smrti stali ob strani, ji darovali cvetje, sveče in maše ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu župniku Lojzetu Gajšku za tople besede in lep obred, cerkvenim pevcem iz Šentjakoba za lepo zapete pesmi in nosačem. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni ZAHVALA V oseminpetdesetem letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, ded, brat in stric Janez Zaje z Vira avtoklepar v pokoju Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in drugo pomoč ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Dolinarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Tosame za zapete pesmi, g. Stoparju za zaigrano Tišino in sodelavcem Tosame za izkazano pomoč. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V triinosemdesetem letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustil naš oče, stari oče in stric Franc Čergoli Šantkov iz Zaloga pod Sv. Trojico Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za darovano cvetje, maše, za izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju doma upokojencev Domžale za njihovo skrb in nego med njegovo boleznijo. Zahvaljujemo se g. župniku Vladu Pečniku za lepo opravljen obred, pevcem Tosame za zapete žalostinke in g. Tonetu Cararju za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! j Vsi njegovi Tiho in mirno kakor je živela, je od nas tudi odšla. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete Ane Kokalj roj. Janežič iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, še posebej se zahvaljujemo dr. Pevcu za dolgoletno skrb in obiske na domu. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V enainšestdesetem letu starosti nas je zapustila draga sestra, teta in svakinja Manca Pangeršič iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Trgovskemu podjetju Napredek, posebno govorniku za poslovilne besede, vsem stanovalcem bloka, društvu upokojencev, obema praporščakoma, pevcem za ganljivo petje in gospodu župniku - dekanu Nikolaju Pavlicu za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči njeni domači Suhadole, Žeje, Bakovnik, junij 1995 Umrl je naš dragi mož, oče in dedi Marjan Počivavšek Na njegovo željo smo ga pokopali v družinski grob na ljubljanskih Žalah dne 6. 7. 1995. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in nam izrazili sožalje. Hvala dr. Farkašu za dolgoletno zdravljenje. Družina Počivavšek Domžale, 6. 7. 1995 ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame in tete Terezije Keržišnik roj. Vrankar iz Trzina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se praporščakom in gospodu župniku iz Trzina za opravljen obred. Vsem iskrena hvala! Vsi njeni Stvari, ki jih položiš na srce, te ranijo, ko jih izgubiš... ZAHVALA Ob izgubi naše drage mami, babice, prababice, sestre in tete Frančiške Steiner roj. Cerar Fmihtove mami se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in tolažbo, za podarjeno cvetje, sveče in darove v dober namen, še posebej se zahvaljujemo dr. Farkašu, g. župniku in sosedom. Hvala cerkvenemu zboru in oktetu bratov Pirnat ter ge. Mariji KarlovŠek, prav tako pa praporščaku in vsem, ki ste jo spremili k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej hvala. Vsi njeni Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo. Po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (Tone Pavček) ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi našega dragega moža, ata in ded tja Egidija Kotnika upok. avtoprevoznik iz Količevega 13 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom tn znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala BudniČarjem za govor ter nošenje žare in cvetja, g. Bogdanu Dolencu za lepo opravljeni cerkveni obred, oktetu Tosame za lepo zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: žena Vera, hči Sonja in sin Emil z družinama ter drugo sorodstvo Kronika Centra požarne varnosti Dne 7. junija 1995 so se 25 minut čez polnoč vnele saje v dimniku v Petrovčevi ulici št. 18. Gasilci so ogenj pogasili, dimnik očistili, saje in žerjavico pa odstranili. Dne 8. junija ob 13.15 se je v stanovanju v Hubadovi ulici št. 8 v Trzinu na štedilniku vnelo olje. Ogenj se je hitro '' Mil/ AVTOŠOLA MIKANEC Domžale, Ljubljanska 80 ©712-094 Tečaj CPP 7.8.95 ob 17. uri širil in uničil vso kuhinjsko opremo ter tako povzročil za več kot osemstotisoč tolarjev škode. Še večjo škodo pa so preprečili gasilci CPV Domžale ter prostovoljni gasilci iz Trzina, Loke in Mengša. Izmed tehničnih intervencij, kot jih imenujejo gasilci, omenimo samo tisto 25. junija dopoldne, ko so morali vlomiti v stanovanje, ker je lastnica umrla. Dne 22. junija okoli 17. ure je strela udarila v hišo Nade Iglic, Češeniška cesta 3 v Dobu. Strela je razkrila večji del hiše. Električna napeljava je bila povsem uničena, okrog dimnika pa so začeli goreti leseni stropi. Potem ko so ogenj pogasili, so s pomočjo dobskih gasilcev in okoličanov zaradi močnega naliva hišo pokriti s plahtami. V juniju so gasilci CPV Domžale dobili avtomobil merce-dez 510; v Avtoservisu Domžale so ga preuredili v vozilo za gorenje POOBLAŠČENA PRODAJALNA AHAČIČ SERVIS TRGOVINA AKCIJA! ♦ PRALNI STROJ 906-GORENJE 56.500 ♦ BTV 51 TTX VOYAGER 47.454 ♦ BTV37TTX 37.147 UGODNA PRODAJA * HLADILNIKI, ZAMRZOV. OMARE, SKRINJE, ŠTEDILNIKI * KOPALNIŠKI BLOK - GORENJE (OMARICE + UMIVALNIK), 1,60 m * BARVNI TV GORENJE EKRAN OD 37-70 cm 15% GOT. POPUST * GLASBENI STOLPI * * SESALCI, MALI GOSP. APARATI, ... * ORIGINAL REZERVNI DELI GORENJE PLAČILNI POGOJI: 10% GOTOVINSKI POPUST -1+5 BREZOBRESTNO OBROČNO ODPLAČEVANJE -1+8 MINIMALNE OBRESTI BREZPLAČNA DOSTAVA ODPRTO: od 9.00 do 19.00 sobota: 8.00-12.00 Prešernova 1a, 61230 Domžale, SLOVENIJA Tel.: 061/722107 reševanje pri prometnih nesrečah. Vozilo je izdelano po evropskih normativih za takšna reševanja. Ves prostor v avtomobilu je dobro izkoriščen in zapolnjen z napravami za reševanje. Tu so hidravlična orodja za rezanje in razpiranje skriv-Ijene ter zmečkane pločevine, visokotlačna črpalka ter cisterna za petsto litrov vode in dvajset litrov penila za gašenje, reflektorji in agregat 6,5 kilovatov za osvetlitev. V avtomobilu je seveda še vrsta drugih orodij in naprav za reševanje. V. S. Avtomobil mercedez 510 za reševanje pri prometnih nesrečah na dvorišču pred Centrom požarne varnosti Domžale NAPMKHEK 0 0 M t A l I Veliko posezonsko znižanje oblačil za vso družino od 30 - 50% Blagovnica Vele v Domžalah Mini blagovnica Zarja Mengeš Tekstilna trgovina Češminka Domžale, Ljubljanska 85 ************************** Blagovnica Vele - ugodna prodaja talnih oblog: podov širine 3-4 m, itisonov, tapisonov, preprog, tekačev^ svmpateksa. Kupljeno blago tudi robimo. Možnost dostave na dom. Pri gotovinskem plačilu nad 20.000 Sit 10% popusta. Splača se! ************************************************************* AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA Pri nakupu vsaj treh Krkinih izdelkov, sodelujete v nagradnem žrebanju, ki bo 9. septembra pred blagovnico Vele Vikend paket za 2 osebi v enem od Krkinih zdravilišč Izlet za 2 osebi v tujino (2 dni) Pet Krkinih darilnih paketov NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI /lamnik Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. GLASILO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELJ, Liberalna demokracija Slovenije • Janez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, Združena lista socialdemokratov • Ada LOVŠE, Liberalna demokracija Slovenije • Cveta ZALOKAR-ORAŽEM, Združena lista socialnih demokratov • Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati • Milan PIRMAN, Liberalna demokracija Slovenije • Janez STIBRIČ, Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Slovenski krščanski demokrati • Bernarda MAL, Občina Moravče e Marjan ŠTRUKELJ, Občina Lukovica Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 62, Domžale • Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832 • Uredništvo Erna ŽABJEK-KOČAR, tel. 721-022 • Tehnični urednik Janez DEMŠAR. Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v uredništvu glasila, Ljubljanska c. 69. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.