Glas zaveznikov Leto II. Št. 362 armadi jjski dnevnik A. I. S. Cena 4 lire TRST, petek 23. avgusta 1946 UREDNIŠTVO i Via S. PelUco 12 Telefon it 93354 In J4443 De Fontoura in Tsaldaris o Italiji in Albaniji PARIZ, 23. avgusta. — V obnovitvi del mirovne konference so včeraj začeli s spločnim razpravljanem o izjavah, ki so jih pred včeraj šnjim podale o pogodbi z Italijo nekatere države, ki ne sodelujejo na konferenci. ... f’rYj i® govoril brazilski delegat De Fontoura, ki je zahteval, naj glede Italije uporabijo milejše ravnanje, kakor je predvideno v pogodbi, zaradi pomoči, ki je dala zaveznikom, Potem ko se je otresla Mussolinijevega režima. «Odcepitev dela Italijanskega ,----------——-------------- oivso sovražno državo. Ma-uuilski je izjavil, da bi bilo metropolitanskega ozemlja — je dejal —- preselitev dela njenega pr e-bivalatva In izguba njenih kolonij bi morali zadostovati, da bi popolnoma jasno predofiill nepravičnost “aših odločitev. «M1 nismo pr igli na to zborovanje Kot odvetniki zahtev Italije, nit! a bi pripadali tej ali drugi skupini drZav. Od trenotka pa, ko je Paga dolžnost preučiti mirovne poboje, vztrajamo, naj preučijo s Pazljivostjo italijansko vprašanje z Pamencm, da zavarujemo svetovni Neres, ki je v dovoljenju Italiji, da častno živi in da se osvobodi r«vS6ine. «Ni mogoče po potsdamski izjavi, da ne bi vzcjj v poštev pomoči, ki je nudila Italija pri dosegi skup-°e zmag« nad nacizmom. *z ozirom na te predpostavke je '■Pati, da bo svet zunanjih mini-®lQv v skladu z Atlantsko listino a* Italiji mirovne pogoje, ki bodo ®udili njenemu narodu jamstvo, da 0 lahko svobodno živel brez stra-‘P Potreb. «Pred nekaj dnevi se Je sovjet-s ‘1 delegat izrazil glede Romunije 8 Prisrčnimi Izrazi, ker po njego-^'2ln mnenju vlada te države izra-a voljo ljudstva slediti pot demo-I ^racije. «Ne vidim, zakaj ne bi istih misli Pporabiu glede italijanske republl-ke- v kolikor se tiče Brazila, mi ravno tako čutimo najbolj živo simpatijo do romunskega naroda, simpatijo, katere izviri segajo v mladost latinske ‘ civilizacije. Toda isto, česar mi ne moremo razume-i. Je, da ne bi mogli istih dokazil, TJ 80 Sovletl “porabili v korist Romunije, uporabiti za današnji i-talijanski demokratski režim, «Mi ne smemo ponoviti tragičnih napak — je izjavil Fontoura, ki zaključil: Čeprav naj plača dedi. Sčino fašizma, vendar ne smemo pozvati italijanskega naroda, da Podpiše mir, ki bo vir novih mrže-Pj, temveč mir, ki ga bo podpiral v njegovi želji živeti dostojno in bratsko med Združenimi narodi*. Indijski delegat Nato je govoril indijski delegat, s‘r Samuel Runganadhan, ki je Podprl egiptovsko zahtevo, po kar sm ^ ^ Libija postala neodvi-ital ■ Va> ter je zahteval, naj bi un kolonije obravnavali z POstevanjem želj njihovih prebl-nai°eV‘ ^0c*al Je: «Zelim zahtevati, aJ bi čim resnejše upoštevali zah-j Ve’ ki Sta jih predložila Egipt in atl na tej konferenci*. Grški delegat Grški delegat Konstantin Tsal-Je obtožil Albanijo — ki Je ^Ptevala pravico sedeža na konfe-.kot član s polno pravico, kot j a evropska žrtev italijanskega ‘zrna — da Je sodelovala z ita-toaaslthni četami in je zagovarjal - da bi j0 morali imeti za sovražna ve. «BiIo Je toliko Albancev — Je zatrdil Tsaldaris — ki so Prostovoljno vstopili v voj- r »'i!0!*0 86 b°j®vale proti Orhji, da so morali tedal prekiniti nabor. Viktorija Emanuela je proglasila za kralja ■^•baiiije nesvobodno izvoljen*^ ^banska narodna zbornica, ki J® tudi odobrila vojno napoved Qrfiiji.» K je zavračal albansko trditev, kateri naj bi grSki manjšini do-2^ vse pravice, je Tsaldaris de-* ' •'Grčija je vedno javljala tra- ki se odigrava v tistih l-ra-2' Gr^ki Rdeči križ je zahteval ^narodnega Rdečega križa, Pošlje tja misijo. Mednarodni morda dobro vprašati, kaj je storila Grčija, ko je Italija napadla Albanijo. Spomnil je, da je general Metaxas, takratni grški ministrski predsednik po italijanskem napadu na Albanijo dal Mussoliniju zagotovilo, da je prepričan, da se je med Grčijo in Italijo odprla nova doba sodelovanja. Mannilski je napadel Tsaldarisovo vlado, ki jo je nazival »reakcionarno in fašistično* ter izjavil, da Grčija svojevoljno vodi poli- tiko, ki «lahko spravi v nevarnost mir v tem delu sveta.» Ukrajinski delegat je zatrjeval, da ne bo prihodnji referendum o mo. narhiji v Grčiji, ki bo 1. septembra, imel demokratskega značaja. Manuilski je zaključil: «Zdi se, da vodi prevladujoča težnja v Grčiji do novgga trenja na Balkanu*. Predsednik Ernest Bevin je ponovno interveniral, kot je že dopoldne po Tsaldariso-vem govoru in opomnil delegate*, naj ne nadaljujejo z razpravo o zadevah, ki nimajo nič skupnega z mirovnimi pogodbami.* UNBRA JUGOSLAVIJI 315.778.000 dolarjev Washingto'n, 23. avgusta Ustanova UNRRA javlja, da je dala Jugoslaviji večjo pomoč kot kateri koli drugi državi. Do 30. junija tega leta so poslali Jugoslaviji dobave v vrednosti 315,778.000 dolarjev, medtem ko znašajo dobave, ki so jih poslali v istem času Poljski 313,145.006 dolarjev; dobave Grčiji pa znašajo 280.675.000 dolarjev. TITO PREPOVEDAL STRELlATi New York, 23. avgusta Vest beograjske radijske postaje pravi, «da je maršal Tito izjavil, da je odredil jugoslovanskim poveljnikom, naj ne streljajo na tuja civilna in vojaška letala.* Anglo-ameriška nola Poljski Ne priznavajo referenduma in stavljajo pogoje za neovirano in svobodno izvedbo volitev WASHINGTON, 22. avgusta. — V noti, ki jo je izročil včeraj poljskemu zunanjemu ministrstvu veleposlanik Združenih držav na Poljskem Arthur Bliss Lane, želijo Združene države od poljske vlade, naj zagotovi vsem političnim demokratskim in protinacističnim stran-kom enako svobodo v času pred volitvami, ki so določene za november. To je besedilo note, ki jo je objavil vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministra Dean Acheson na tiskovni konferenci. sPreJel zahtevo, toda tk-^bska vlat*a Je odklonila dovo- Bevinova opomba gr, prevajanju dolgega govora ^skeBa ministrskega predsednika J^edaednik Bevin opomnil zbor-oddaljl- od predmeta razpravljanja, to ž j. ' preučevanja načrta pogodbe "h S(1 °Voliii smo — Je izjavil — da leč te lzJave ponesle precej da- hi, s; ’»4f1 I pa mislim, da bi Jih mi poizkušati omejiti ter se predmeta. Iti' Y 80voru ukrajinskega delegata, bjj0Je trajal kakšnih 30 minut, je D0 dopoldansko zasedanje konča- ponovni otvoritvi seje i, delegati poslušali kritike ijj^builskega o predlogih, da favaali v Albanijo kot z «Po navodilih, ld sem jih prejel od svoje vlade, imam čast sporočiti Vaši ekselenci, da je moja vlada z zadovoljstvom vzela na znanje, da namerava začasna poljska vlada objaviti v mesecu avgustu vo-livne zakone in izvestsi volitve v začetku meseca novembra. Moja vlada se v polni meri zaveda velike odgovornosti, ki jo je prevzela skupno v vladama Velike Britanije in Sovjetske zvezo z odločitvami na krimski ln potsdamski konferenci o poteku svobodnih volitev na Poljskem. «Med razgovori v Moskvi v juniju 1045 so poljski voditelji pristali na sprejem načel, ki so Jih določili na Jaitt. v skladu s tem so reorgani-*lralI PoljSko vlado, ki je bila ta-rf na “Masti na Poljskem in so u., anovtit začasno poljsko vlado narodne enotno,tl, a\LTO so vlade °V 6.*k* RV?fZ®’ Zdr“žeMh držav in Vel ke Britanije vzpostavile diplomatske odnoSaje. «Moji vladi so prigovarjaj! na1 se oddalji od svoje tradieione^e pQJ lltlke in prevzemanja odgovornosti v zvezi z notranjimi zadevami neke druge države zaradi dejstva, da je kot ena glavnih sil pri osvoboditvi evropskih narodov izpod jarma nacistične napadalnosti, imela posebno odgovornost pri Izvrševanju naloge, da dajo poljskemu narodu, ki je toliko trpel pod nacistično okupacijo, možnost svobodne izbire vlade, pod katero želi živeti. »Moja vlada men; zato, da Ima tako pravico, kakor tudi dolžnost, da pritegne pozornost poljske začasne vlade narodne enotnosti na sledeče: USA ne priznavajo referenduma «Vlada Združenih držav meni, da nima nobene odgovornosti v pogledu referenduma, ki je bil na Poljskem 30. junija. Sam poljski veleposlanik v Washlngtonu Je obvestil mojo vlado 4. aprila 1940, da ta referendum predstavlja priprav-ljalni ukrep za volitve in da so načini, s katerim so ga izvedli, vključeni v priprave za volitve same. Uradni zastopniki ameriške vlade na Poljskem so sporočili, da se je glasovanje za referendum zdelo ko-icktno in zakonito, a da so načini pri računanju in seštevanju glasov dali povod za obsodbe resnih nerodnosti, vključno odstranitev skrinjic z volišč, v nasprotju z zakonom o referendumu. »Pozornost moj* vlade je pritegnilo nase tudi dejstvo, da poljski stranki dela ni bilo dovoljeno imeti kongresa in je zaradi tega, kot tudi zaradi preganjanja na upravnem področju proti tej stranki z aretacijami, cenzuro, vmešavanjem in z drugimi dejanji pritiska, ki so ovirali normalno demokratsko politično delovanje, osrednji odbor stranke dela pozval člane stranke, naj prekinejp z vsakim političnim delovanjem, dokler ne bo spremembe v zadržanju začasne poljske vlade do iste stranke. «Začasna poljska vlada gotovo ve, da je eden Izmed Izrazitih elementov sporazuma za razvoj svobodnih volitev na Poljskem, da imajo vse demokratske in protina, cistične stranke pravico do ude-1 "ve in postavitve svojih kandida- tov. Zaradi tega je potrebno, da so vse te stranke svobodne pri vstopu v politični boj v obdobju pred volitvami. »Poleg tega je moja vlada z globokim obžalovanjem vzela na znanje vest, da so izdali ukrepe z namenom, da oropajo kmetsko stranko njenih pravic do združevanja ln normalnega delovanja stranke v (Številnih krajih Poljske. »Po prejetih informacijah olajšave, katere uživajo ostale stranke pri izdajanju volivnih brošur ali objav stranke, prj uporabi radia v propagandne namene in možnost, da žirijo propagando stranke, zanikujejo s cenzuro ali ostalimi sredstvi kmetski stranki, ali jih o-mejujejo v primeri 8 strankami tako zvanega vladnega bloka. «V pogledu gori navedenega želi moja vlada znova poudariti svoje misli, po katerih, je med drugim bistveno za razvoj svobodnih volitev: , Pogoj: Svobodne volitve 1) dovoliti vsem demokratskim in protinacističnim strankam svobodno voditi volivno kampanjo brez aretacij ali groženj i njimi. Stranke, ki so priznane kot demokratska in protinacistitne, so sle- *ce: Poljska delavska stranka vuu’ demokratska stranka (SD), balistična stranka (PPl), I2n>% P°l3Skih kmet™ (PSL), H. stranka cSLJ in laburi-stična stranka (spj • 2) da so vse stranke zastopane v vohvnih komisijah bi da 3e Jfe tje vrii v prisotnosti zastopnikov vseh gori navedenih strank; 3) da rezultat takoj objavijo kra-jevna okrotja; 4j da uvedejo primeren sistem ga priziv v primeri volivnih sporov. «Moja vlada upa, da bo začasna poljska vlada narodne enotnosti upoštevala ameriško stališče, kot je prikazano zgoraj, preden bo uredila votivni aparat». Britanska nota Britanska vlada je zaskrbljenostjo izvedela* « težkih nepravilnostih, ki so se zgodile pri poljskem referendumu 30. junija, ki pripravlja volitve, ki se bodo vršile v novembru. Britanska nota, katero so izročili poljski začasni vladi in katere besedilo so te dni objavili, izraža tudi zaskrbljenost zaradi novice, da so tik pred referendumom aretirali »odlične podpornike* kmetske stranke. Nota obžaluje, da kmetska stranka in delovna stranka nista bili zastopani v odborih za nadzorstvo dela za referendum in da njima niso dovolili demokratične pravice sbodov. Nota nadaljuje: «Zagotavljajo tudi, da so v nekaterih krajih morali vojaki voliti kolektivno in brez pogojev tajnosti in da so spremenili zapovrstna štetja, ko so preneell volivne skrinjice.* Glede odločitve delavne stranke 18. julija, da ukine politično delovanje, nota navaja, da so voditelji stranke objavili, da je vzrok odločitve v »administrativnem prega. njenju, cenzure nad stranko, omejitvah, upravnih vmešavanjih in drugih zatiranjih*. Nota nadalje Izjavlja, da Je po i.. ’ , Nedavno je obiskalo Dunaj 12 uglednih ameriških novinarjev in lastnikov listov. Poveljnik amerilkih tet na Dunaju general Mark W. Clark jim je priredil banket, katerega so se udeležili tudi predsednik avstrijske republike dr. Renner, ministrski predsednik inž. Figi in zunanji minister dr. Gruber. Na sliki so: Roj/ Hotoard, predsednik ogromnega Scrlpps-Hotoardovega časnlikega koncerna, general Mark Clark, Arthur Hays Sulzberger, direktor in izdajatelj najuglednejšega ameriškega lista «New York Times*, in J. D. Ferguson, glavni urednik lista «Milwaukee Journal*. Imena teh ameriških novinarjev so znana po vsem svetu. OGLASI: Cena za milimeter vlalne (širina ena kolona): trgovski U 27, mrtvaški u 68 (osmrtnice L» 100), objave L. 20, finančni m pravni oglasi L 45. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v napiej. Oglase sprejema Izključno: 8.PA, Socletš per la Pubbllclti in Halla, Trst, uL Silvio PelUco St 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zagstale L. 8). Rokopisov ne vračamo. Hiter uspeh ameriške note Jugoslavija izpustila 9 sestreljenih letalcev in potnikov GORICA, 23. avgusta. — Vse člane posadke in potnike, razen enega, s pr >vega od dveh ameriških letal, ki so jih nedavno prisilili k pristanku ali sestrelili nad Jugoslavijo, so jugoslovanske oblasti izpustile in so vsi sinoči prispeli v Gorico-Poročilo, ki ga je izdala sinoči 88- ameriška divizija, pojasnjuje, da je ob 21.30 poročnik Donald B. Paulsen iz 88. divizije šel na proti 9 osebam, od katerih jih je sedem ameriških državljanov, dva pa sta tuja, ki so jih izpustili sinoči Jugoslovani v takojšnem odgovoru na predvčerajšnjo noto, ki je zahtevala v teku 48 ur izpust osebja, ki je bilo internirano s krova ameriškega letala, ki so ga prisilili k pristanku, oziroma sestrelili 9. avgusta. Na prednjem položaju at 36 na Morganovi črti — nadaljuje poro-č.io — so ameriške oblasti sprejele sledeče osebe: stotnika Willia-rna Grombieja, ki Je bil pilot letala; poročnika Billa Mc. Grevva, člana posadke; poročnika Donalda E. Carolla, prav tako člana posadke; narednika Hochecherja, ki je bil potnik; desetarja Roberta Dahlgruna iz posadke; desetarja Johna Dicka, radiotelegrafista, ki je prvi oddal znak SOS; dr. Alla-barja Pallajra, madžarskega odvetnika iz Budimpešte; dr. Arthurja Ledererja, potnika in Arlanda Blncburna, ki je civilni uradnik ustanove UNRRA v Italiji. Poročilo dodaja, da je deseti potnik, neki stotnik turške vojske, v neki Jugoslovanski bolnišnici, ker je tekio ranjen in ga ni mogoče mnenju britanske vlade potrebno za pravilen razvoj volitev, da vsem demokratičnim strankam dovolijo enake svobode in olajšave va, pred-volivna politična delovanja, to je pogoj, katerega v obravnavanem primeru popolnoma jasno niso upoštevali. Britanska vlada izraža svoje prepričanje, da bo poljska vlada upoštevala ta opažanja za pripravo novembrskih volitev. Opozarjajoč-na to, da do zedaj niso prejeli ni-kakega odgovora na ponovne zahteve britanske vlade, da bi lahko pregledala besedilo volivnega zakona, nota zaključuje, zagotavljajoč, da britanski zunanji minister Bevin upa, da bodo ustregli zdaj tej zahtevi. Poljski odgovor V izjavi, ki Jo je izdalo v Londonu poljsko veleposlaništvo, trdijo, da je britanska nota glede referenduma ln volitev »odkrito vmešavanje v politično delovanje strank na Poljskem*. Izjava dodaja, da se britanska nota »vmešava v poljsko politično življenje in da odkrito nudi diplomatsko podporo nekaterim strankam*. S citiranjem komentarja, ki ga pripisujejo britanskemu ministru Noelu Bakerju, ki je baje 29. julija Izjavil, da krimski ln potsdamski dogovori ne predvidevajo višjega nadzorstva pri volitvah, izjava nadaljuje s trditvijo, da je britanska nota »poizkus, da M vzpostavili to tuje nadzorstvo*. Obveza ki jo J« prevzela Poljska v Potsdamu ln Jalti, da bo razpisala čimprej svobodne volitve, ne opravičuje Velike Britanije, da vztraja na točnih pogojih, po katerih se bodo vršile volitve.* Po mnenju tiskovnega predstavnika pri poljskem veleposlaništvu Duniona Kemplicza, bodo volitve bržkone oktobra ali novembra. Točni datum bo določil Narodni ®vet, ko bo sestal 31. avgusta, da .zdela volivni zakon. Izjava poljskega veleposlaništva proglaša kot neosnovane opazke, ki jih vsebuje britanska nota po katerih so bile prt zadnjem referendumu nekatere nepravilnost p„ Izjavi predstavnika britanske«^ zunanjega ministrstva so dobili informacije, na katerih temeljijo kritike o referendumu od britanskih diplomatov in konzularnih uradnikov na Poljskem. Po izjavi, da niso Velika Britanija ln Združene države spoštovale glede Poljske nekaterih obvez, ki so jih določili v potsdamski pogodbi, dodaja izjava, da bodo razen v primeru, da zagotovijo Poljski, da nima ustanova, ki ima nalogo pomagati članom poljske vojske generala Andersa pri vračanju v civilno življenje, vojaškega značaja, njeni ^državljani izgubili poljsko državljanstvo na podlagi zakona o državljanstvu, ki je bil izdan januarja 1920. ZANIMIVO POROČANJE O AMERIŠKI NOTI IN TITOVEM GOVORU London, 23. avgusta Lipska radijska postaja, ki je pod nadzorstvom Sovjetov, je oddala glavne točke note, ki so Jo poslale Združene države vladi maršala Tita o sestrelitvi ameriških letal pri poletu nad Jugoslavijo. Radijska postaja je posebno poudarjala dejstvo, da je vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministrstva Achcson proti običajnemu postopku zunanjega ministrstva objavil besedilo note dopisnikom tiska takoj, ko jo Je predlog jugoslovanskemu odpravniku poslov in preden je imel jugoslovanski diplomat Čas, da bi Jo odposlal svoji vladi. V svoji prvi včerajšnji jutranji oddaji beograjska radijska postaja ni omenila ameriške note Jugoslavij. V oddajah o nedavnem govoru maršala Tita v tujem jeziku predvčerajšnjim in včeraj dopoldne, so opustili vse tiste dele, ki se nanašajo na incidente z ameriškimi letali in so oddajali samo tiste dele, ki se tianšajo na Izboljšanje delavskih pogojev v Jugoslaviji in .na borbo za demokracijo. Note Združenih držav v Jugoslaviji do sinoči še niso uradno objavili, v kolikor je bilo poročilo o tem mogoče slišati po radiu. SMODI, AK A 0 PREKINITVI POGAJANJ MED FLRJ IN ITALIJO Split, 23. avgusta Agencija Tanjug porota: «Dr. Josip Smodlaka, bivii Jugoslovanski zastopnik v posvetovalnem odboru za Italijo, je objava izjavo glede govora, ki ga je imel 26. julija De Gasperi, iz katere je jasno razvidno, da je krivda za prelom neposrednih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo na italijanski vladi. Dr. Smodlaka poudarja, da Je po svojem prihodu v Rim obvestil ministra Togliattija o namenu svojega prihoda v italijansko prestolnico in Togliattija na njegovo zahtevo pozval, naj obvesti svoje kolege o namenu prihoda v italijansko prestolnico. Togliatti se je z dr. Smodlako sporazumel, da bi italijanska vlada morala dati javno zadoltenje Jugoslaviji za ose krivice in nasilja, kt jih je ta utr. pela zaradi italijanskega napada in zaradi natina, ko so se pokazali kot okupatorji jugoslovanskega naroda, Togliatti je objubil dr. Smod-laki, da bo o'tem govoril s svojimi kolegi v vladi. Italijanska vlada pa ni dala zadolienja, ki ga po pravici zahteva jugoslovanska vlada, niti ni minister Togliatti nadalje delal na stvari, in tako, je zaključil dr. Smodlaka, se je kotu ial poizkus za neposreden sporazum z Italijo*. Mota FLRJ Grčiji i/ zvezi z odpoklicem dr. Cankarja ATENE, 23. avgusta. — Jugoslovansko veleposlaništvo v Atenah je izročilo grškemu zunanjemu ministru noto, v kateri protestira — kakor pravi besedilo note — proti namernemu poškodovanju jugoslovanske ladje «Aleksander» z eksplozijo bombe• Namestnik grškega zunanjega >»in(slra Štefan Stephunopculoi je kmalu po izročitvi jugoslovanske note sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Grčiji, dr. Izidorja Cankarja (brata pok. slovenskega pisatelja Ivana Cankarja). Dr. Cankar je izjavil, da ga je jugoslovanska vlada odpoklicala v znak protesta proti napadom grškega tiska na jugoslovanskega ministrskega predsednika maršala Tita, proti zadržanju glavnega guvernerja Makedonije Anastasa Dallposn do meseca junija in proti incidentu z ladjo »Aleksander.* Stcphanopoulos je odgovoril, da je grSka vlada pripravljena odrediti preiskavo o incidentu z ladjo «Aleksander». V zvezi z napadi tiska na maršala T ta je grški minister naglasil, da je grški tisk svoboden in da grška vlada ne more biti odgovorna za rta-lišče, ki ga izraža tisk. Naglasil je, da so tndi jugoslo- VRNITEV LADU London, 23. avgusta Sovjetsko veleposlaništvo v Teheranu je obvestilo perzijsko Vladu, da Je Sovjetska zveza pripravljena vrniti Perziji vse perzijske ladje na Kasplškem morju, ki jih je Sovjetska zveza uporabljala med vojno. 0B0R0ZENCI V RADIJSKI POSTAJI London, 23, avgusta Medtem ko je argentinski zunanji minister, Juan Atjllo Bremu-glia govoril po argentinskem radiu o senatovl odobritvi chapul-tepeške konvencije in listine Združenih narodov, je 8 oboroženln mož grozilo osebju radijske postaje ter jim tako preprečilo oddajati go- TUKA USTRELJEN Praga, 23. avgusta Češkoslovaška poročevalna a-genoija javlja, da so obesili ministrskega predsednika slovaške lutkovne vlade Belo Tuko. SOVJETSKI AGENTI V USTANOVI UNRRA? Berlin, 23. avgusta Po vesteh agencije Reuter so baje našli velike količine mamil pri «doktorici* Leni Herz-Krupenko, bivši članici ustanove UNRRA v Nemčiji. Lena Herz-Krupenko je razen tega priznala, da je delovala kot tajni sovjetski policijski vanski listi napadali grško vlado. Rekel je tudi, da je bil bivši generalni guverner Makedonije Dali-pos že kaznovan. Jugoslovanski veleposlanik je pojasnil, da njegov odpoklic ne pomeni prekinitve diplomatiskih od-noSajev in da bo jugoslovansko veleposlaništvo vodil odpravnik poslov. „ Glasnik jugoslovanskega odposlanstva na pariški konferenci je izrazil včeraj presenečenje, ko je izvedel, da so odpoklicali jugoslovanskega poslanika iz Aten. Izjavil je, da njegovo odposlanstvo ni prejelo nobenega obvestila o tem in dodal, da ne more navesti nobenega razloga za ta ukrep jugoslovanske vlade. prepeljati. Neki častnik informacijskega urada 88. divizije je sinoči izjavil, da bo teh 9 mo2 prebilo noč v Gorici kot gostje divizije. Vojakom 4. jugoslovanskega armadnega zbora doslej se ni uspelo najti sledu za dvema osebama, ki sta odskočili s padali z drugega letala. Ameriškega veleposlanika v Jugoslaviji Richarda Pattersona ml. je sprejel v prvih popoldanskih urah maršal Tito, toda ni že ničesar znanega o njunem razgovoru. Patterson j« v spremstvu ameriških vojažkih pripadnikov, pomočnika in tajnika veleposlaništva zapustil včeraj dopoldne Beograd v posebnem letalu, da odnese noto ZJru-ženih držav maršalu Titu, ki se tre-notno mudi na Bledu v Sloveniji, bližini avstrijsko-jugoslovanake meje. Ameriške predstavnike je sprejel na Biedn, ki je cvet poletnih letovišč v Jugoslaviji, jugoslovanski ministrski podpredsednik ln nato so šli v vilo maršala Tita. Maršal Tito biva v dvorcu, ki ga je dal zgraditi pokojni princ Pavle na velikem knežjem posestvu Brdo. Ameriškemu konzulu v Zagrebu so dovolili obisk kraja,' kjer je strmoglavilo drugo ameriško letalo, a j* odložil obisk zaradi slabega vremena na Bledu. Sinoči je prispela vest, da bo veleposlanik Patterson z Bleda nadaljeval pot naravnost v Ziirich. V Beograd se je vrnil 6. avgusta po 6 mesecih odsotnosti. Iz Washingtona poročajo, da so ameriško svarilo Jugoslaviji sprejeli šifrirano v Beogradu med 9. ln 10. uro (po italijanskem času) včeraj popoldne. Vštevši tri ali štiri ure za dešifriranje besedila, domnevajo, da bo rok 48 ur, ki so ga določile Združene države, potekel v aoboto med 12. in 13. uro. Domnevajo, da so brzojavko poslali v Beograd takoj potem, ko so jo šifrirali na jugoslovanskem veleposlaništvu, katero delo je zahtevalo 3 ali 4 ure. Razprava v Ljubljani Česa dolžijo Slovensko ljudsko stranko BEOGRAD, 23. avgusta- — Tanjug poroča, da se je začela u Ljubljani razprava proti skupini oseb, ki so obtožene izdajstva in drugih vojnih zločinov. Obtoženci so bivši general jugo- slovanske vojske Lev Rupnik, ki je bil med zasedbeno dobo še/ ljubljanske pokrajine; nemški general SS oddelkov Ervin Roesener, ljubljanski škof Gregor Rožman; bivši minister dr. Miha Krek; bivši polkovnik jugoslovanske vojske Milko Vizjak in bivši upravnik ljubljanske policije dr. Lovro Hacin. Obtožena Rožmana in Kreka sodijo v odsotnosti. Razpravo so pričeli s čitanjem dolge obtožnice, ki v svojem prvem delu obravnava — še vedno po Ta-agent u ameriškem zasedbenem I njugu — protinarodno akcijo do-področju. «Reuter» pravi, da je iz- ločenih elementov Slovenske Ijud-dal to pest ameriški glavni stan. j ske stranke (SLS). Na predvečer Sovjeti gradijo VI in V2 v bivših nemških tovarnah LONDON, 23. avgusta — Po vesteh, ki jih je dobil sReuter* te Berlina, gradijo nove leteče bombe v bivših nemških tovarnah, ki so v sovjetskem področju. Po verodostojnih poročilih gradijo te bombe ter druga vojna orožja v najmanj 10 tovarnah področja, ki polno delajo. de- Javljajo, da nemški delavci lajo pod nadzorstvom sovjetskih in nemških tehnikov težka orožja, podmornice in torpeda, kakor tudi posebna letala na reakcijski pogon ter pogonsko gorivo za leteče bombe. Gorivo za motorje na reakcijo proizvajajo petrolejske čis niče zLeuna* .na Saškem, čeprav v omejenem obsegu. «Reuter» prinaša nadalje izjavo funkcionarjev stranke socialistične enotnosti, ki ji botrujejo Sovjeti, TUDI CIVILNA LETALA SE IZOGIBAJO PRELETOM NAD JUGOSLAVIJO Frankfurt, 23. avgusta Frankfurtska radijska postaja javlja, da so letala ameriške letalske družbe ePanamerican Airwcys» spremenila svojo redno pot na zračni progi Dunaj-Carigrad, da se tako izognejo preletu nad jugoslovanskim ozemljem. Radijsko poroda so letalom ameri- italijansko-nemškega napada na Jugoslavijo so voditelji stranke i-meli v Ljubljani zasedanje, na katerem so sklenili, da bo skupina strankinih zastopnikov, na čelu s škofom Rožmanom, morala ostati v deželi, da bi vršila delo političnega in vojaškega sodelovanja s sovražnikom, druga skupina pa, na čelu z dr. Krekom, pa bi morala oditi v tujino s pretvezo združitve s protihitlerjevskim elementi. Na ta način bi, kakor pravi obtožnica, stranka imela zagotovljeno pozicijo, bodisi da bi zmagala prva ali druga vojna stran. Tanjugovo poročilo dostavlja. «Ko se je slovenski narod skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi dvignil z orožjem proti sovražniku, je skupina izdajalcev, ki so ostali v deželi, osnovala oddelke belogardistov In domobrancev ter tako pomagala sovražniku organizirati zasedbeno vlado Slovenije*, Obtožencem pripisujejo odgovor-nost za smrt in mučenja desettti-sočev moških, žensk in otrok. Ji hi sovjeti preučevali čilo dodaja, da so leiaiom amen-Zvo raket ter novo letalo na j skth zračnih prag odvzeli prednost reakcijski pogon, ko bo zmožno Je- L* pristanek v Budimpešti in v teti več kakor 640 km na uro. [Beogradu. PRIJATELJSTVO MED ITALIJANSKO tn IN SOVJETSKO MLADINO Rim, 23. avguste Italijanska mladinska delegacija, ki je bila mesec dni gost sovjetske mladine, se Je vrnila v Rim. Mladinska delegacija Je bila zelo zadovoljna z uspehi, ki jih Je dosegla na svojem potovanju s sprejemi, ki Ji Je priredila sovjetska mladina ter z znaki simpatije, ki jo Je sovjetska mladina pokazala za Italijansko demokratsko mladina Voditelj delegacije je naglasil, da Je mogla delegacija navezati trdne prijateljske vezi s sovjetsko mladino. Zavezniški tisk o anglo-amcriški noti Jugoslai/ij zaradi Julijsko krajine in sestre Ijei/anja ameriških letal LONDON, 23. avgusta. — V zvezi z britansko in ameriško noto jugoslovanski vladi piie «Yorkshire Posti): «Na vsak način moramo odobravati odločnost note, ki jo je britanska vlada poslala jugoslovanski vladi. Diplomatski jezik redko kdaj dovoljuje takino jasnost govora. K sreči to ni pogostoma potrebno. Tu pa je potreben takSen ton, ker dokument formalno obsoja uporabo sredstev, s katerimi je jugoslovanska vlada s svojimi agenti pred pariškim sporazumom o Trstu in po njem skušala preprečiti načrte zavezniških oblasti» Jugoslovanska vlada je z vsemi m ožnirni sredstvi in prav posebno z izzivanjem v tisku in po radiu nagovarjala projugoslovansko prebivalstvo v Trstu in na področju A, tako Slovence kdt Italijane, da ovirajo Zavezniško vojaško upravo pri opravljanju njenih dolžnosti, da vzbudijo nezadovoljstvo pri delu, da preprečijo izvedbo šolskega načrta in da ustrahujejo tiste prebivalce na področju, ki niso naklonjeni priključitvi tega področja k Jugoslaviji. Tako težka obtožba zahteva primerno dokumentacijo s podrobnimi podatki in te nota tudi v izobilju navaja. Obžalovanja vredno dejstvo, ki se pojavlja iz tega odločnega dokumenta, je popolnoma sovražno zadržanje in nepripravljenost za sodelovanje s strani jugoslovanskega zaveznika. Lojalnost in neukrotljiv pogum tega zaveznika v vojni smo splošno občudovali. Toda pogum in spretnost v vojni ne pomenite še uspešnega upravljanja vlade v mirnem času. če hoče Jugoslavija obdržati mesto, ki si ga je pridobila v svetu starih in izkušenih demokracij, sl mora nujno pridobiti bistvene lastnosti strpnosti in discipline, ki je zdaj oCi-vidno manikajo. Ko sNew York Herald Tribunen komentira angleško in ameriško protestno noto Jugoslaviji, piše: tSovjetska zveza in njeni sateliti se ne morejo danes prikazati pri konferenčni mizi v Parizu kot prijatelji in tovariši, ko istočasno vodijo akcije politične in vojaške gverilje vzdolž meje in merijo s svojimi topovi, kot da bi se hoteli boriti proti smrtnim sovražnikom. Lahko ravnamo s sovjetskim narodom kot s prijateljskim, če to želi, ali kot z oboroženim nasprotni, kom, če mu je to ljubše; toda sovjetski narod si mora izbrati prvo ah drugo pot.* * List «New York Timesn s svoje strani pravi: *Gre zdaj za to, da vidimo, če bodo imele note dober uspeh glede na zadržanje jugoslovanske vlade, ki je očividno sovražno, ali Ce bomo morali 4M preko navadnih protestov.» List svetuje nato, da bi se mogel Truman zateči k sredstvu, da razloži Jugoslaviji in Sovjetski zvezi, da je potreba vojne dobe minula in da Združene države pričakujejo od njiju vrnitev letal, ki so jih jtma Združene dr-iave dobavljale na podlagi zakona o najemu in zakupu. Enodušno je ogorčenje ameriških dnevnikov zaradi neupravičenih dejanj Jugoslavije proti ameriškim letalom in okupacijskim četam' tržaškega področja, kot je razvidno iz nedavnih protestnih not zunanjega ministrstva, poslanih Jugoslaviji. Nelcateri dnevniki, ko iščejo pojasnila za ta dejanja, ki jih ne vrši samo Jugoslavija, temveč tudi Sovjetska zveza tako v Evropi kakor na Daljnem Vzhodu, imajo vtis, da so namenoma vprizarje-na, da bi diskreditirala zavezniške okupacijske oblasti ali da bi povzročila pospešen umik ameriških čet iz okupacijskega področja. Uvodni članki opozarjajo proti razvnetim reakcijam na te dogodke, toda istočasno izražajo trdno mnenje, da Združene države ne morejo dopuščati podobnih dejanj. List «New York Herald Tribunen piše med drugim: «V negotovem in silno oboroženem svetu je logično, da moremo pričakovati «incidente» in če smo jih morali nekaj zabeležiti, moramo tu poudariti, da v nobenem primeru ne pada odgovornost samo na Sovjete in na njih sodruge. Mnoga tovrstna dejanja so bila neizbežna in tudi velik del teh ne bi smel podvreči pretrdi preizkušnji normalnega mehanizma, ki vodi do diploma-tičnega poravnanja med silami, ki so v bistvu prijateljice. «Toda napadati s strelnim orožjem brez opozorila neoborožena prevozna letala, je tako žaljiv način postopka in tako v nasprotju z vzakim videzom prijateljskih odnošajev, da je potreben končno popolni pregled celotnega položaja. Sestreliti letala zaradi manjših prekrškov, ki niso mogli povzročiti nobene škode (razen morda za narod, ki hoče skrivati kako nezakonito stvar), vsebuje sovražno napadalnost, ki bi onemogočila če bi se nadaljevala, prejšnje odnošaja med zavezniki. Sovjetska zveza in njeni sateliti ne morejo imeti prvega in drugega. Ne morejo priti h konferenčni mizi kot prijatelji in tovariši, medtem ko istočasno podpirajo stanje politične agresije in gverilje med mejami in delujejo z namenom, da zrušijo določbe konference in naperjajo svoje topove, kot da gre za smrtne sovražnike.» časopis «Register» v Virginiji piše: «Američani seveda razisku- jejo, da vidijo, kakšne vrste so lahko podobna dejanja, ki jih je izvršil zaveznik. Ves obris spada v veliko moskovsko strategijo, da dovede do razdelitve med vzhodom in zahodom.ii Neki drugi list iz Virginije, »Times Dispatch», piše: »Podobnih dejanj Združene države ne morejo trpeti in jih gotovo tudi ne bodo trpele. Skoro je neverjetno, da more država, ki se ima za prijateljico, kazati tak gnev. «Amerika nima drugega interesa v jugovzhodni Evropi, ali v kakršnem koli drugem področju te razdejane celine, razen tega, da vidi urejen mir, ki naj omogoči svetu, da jo dvigne čimprej iz posledic druge/svetovne vojne in da izboljša primerna sredstva, da se preprečijo drugi spopadi. «Našo čete bodo tam, dokler ne bo urejena zadeva Trsta na pariški konferenci. Treba bi bilo jasno povedati na mirovni konferenci, da je ureditev treba napraviti tam in nikjer drugje. Od treh velesil, med katerimi je tudi Sovjetska zveza, od katere Tito prejema navodila, mora biti izdano povelje Titu, naj preneha z ognjem.» List «St. Louis Dispatch* piše o zadevi: »Zunanje ministrstvo ima vse razloge za odločen ton proti Jugoslaviji in preko nje proti Sovjetski zvezi, katere lutka je Jugoslavija. Jugoslovani očividno skušajo onemogočiti odločitev sveta zunanjih ministrov o internacionalizaciji Trsta, jadranskega pristanišča, ki si ga želi Sovjetska zveza. Tehnika Jugoslavije je v povzročanju neredov v Trstu in v upanju, da pod-koplje Zavezniško vojaško upravo in morda povzroči njen umik. «Cleveland Plain Dealern piše, da bi nota morala biti opomin tako Moskvi, kakor tudi Beogradu. Sluziti bi morala za opomin tudi Američanom za nevarnost zmanjšanja števila zasedbenih čet na strateško važnih točkah sveta. Brez zrelostnega števila razpoložljivih sil, ni mogoče doseči nobenega napredka pri političnih razpravljanjih, ki težijo za mirno rešitvijo v teh nemirnih področjih. «Washington Post» piše: dite pripravljeni m če vidite ^ rega Hendersona, izginite.* »Kje Pa 1° vprašal Li<>n^ kot da bi mogel Henderson b neviden. »Kako pa naj vem, kje Je*’ 1 ■ odvrnil Avgust. »Mogoče je v b J toda s Hendersonom nikoli ne v ( kako je. Možno je tudi, da j« ^ ’ tu naokoli skrit, da bi nas Pr senetil.* j V tem so prišli dečki skoraj 'P0 ®8 drevo. Ulix jim je v dalji sledil, riti malo ga strah. Ni si bil popolnoma je, da gre za zelo važne s jasnem o vsej zadevi, vedel tvarl I za marelice. Dečki so pričeli S dati veje stare mareli-ce, ki so b s pokrite z lepimi zelenimi listi, relice so bile čisto majhne, zelo * I lene ln verjetno tudi p-rilično tr ,[ »Se niso zrele*, Je dejal j »Seveda*, je pridejal Gustl. « ,J jal bi, da jih še pustimo nekaj j Mogoče do prihodnje sobote.* ^ »Toda, Gustl, praznih rok s« reke. Sb®{ moremo vrniti*, je «Vsaj eno moramo vzeti — ali zrelo —- toda eno no način.*