Štev. 197. V Trstu, v poned*li«k, 17. julija Wl«. Letnik XII. Izhaja vsak dan, fudl ob nedeljah In praznik m, ob 5 zjutraj. L'rednlStvo: Ulic* Sv Frančiika Asl5ke?» 5t. 20, L nadstr. — Vrt dopisi q«j sc j-cžiljajo r.rcdniSlvu »sta. Nefrankirana pisma m a« sireje^ajo in rokopisi «e ne vračajo. ^ ^ rrdslatel] !r cc^ovomi trrednik Štefan Godina. Lasfertk konsord) I«,is ,E«lincsti*. - TlsK tiskarne .Edinosti- »pisane i en ejenim fcrežtvom v Trst«, clica Sr. hraneiSka AriBtg« it Ji Teieion uredništva in oprave 11-57. firetnini znais: 2& celo leto .•*<•*•, K H-* Za pc\ kti................. •J' ta tri .............. • •••••••» ta redeljak« Udaja M ca pel trnu........ • •••••• Pottacine Številke .„Edinosti*, s« prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se ravnajo na milimetre v 5Irokosti ene kolona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarni!! zavodov . . ............mm po 20 %'in. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta......;.....2.— Mali oglasi po i vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oftase sprejema In se rat nI oddelek .Edinosti*. Naročnina to reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le apravl .Edinosti*. — Plaća in toii se v Trstu. ta tam tal oddatak se tuhaJaU v ulici Sv. Pnnčllki t. % - satoa it S41.652 Pregled najnovejših đosođKou. *>«iska bojišča. — Rusi na hribu Capulu in pri Lučini v Bukovini odbiti. Pri Novo-Počajevet" sej ]c zjalovil ruski napad. Jugozapadno Lučka večji boji. Zapadno lor-čina in pri Škrobovi Rusi zavrnjeni. Italijanska bojišča. — Lahi trajno obstreljevali Bor kolski prelaz. Laški napadi v toranskem odseku odbiti. Zapadna bojišča. — Na obeh straneh Som me močno artiljerijsko delovanje. Angleški in francoski napadi odbiti. Del vasi Biaches v nemških rokah. Francoski uspeh pri utrdbi Thiaumontu. Na ostali fronti manjši boji. ..... Balkanska bojišča. V Albaniji ob dol- nii Voiuši artiljerijski boj in praske. Turška bojišča. — Rusi v Perziji pregnani iz Sinelia. Drugače nič posebnega. Razno. — Poincare o mirovnem vprašanju. ______ Httie uradno poročilo. DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se razglaša: 16. talija 1916, opoldne. Rusko bojišče. — V Bukovini je sovražnik včeraj zopet napadel naše postojanke na hribu Capulu in pri zrebčarm Luczini: vrgli smo ga v boju moža proti možu. Število pri Jablonici ujetih sovražnikov se je z višak) na 3 častnike in 316 mož. V okolišu Novo Počajevega se je izjalovil ponočni ruski sunek proti našim predstražam. Jugozapadno Lučka se vrse zopet večji boji. Zapadno Torčina so naše čete odbile po srditi artiljerijski pripravi izvršen ruski napad. Italijansko bojišče. — Lahi so naše postojanke v okolišu Borkolskega prelaza trajno obstreljevali s težko artiljerijo. Sovražni letalci so brez uspeha obmetavali Vielgereuth z bombami. V okolišu ToSane 1 so zopet razpadli laški napadi. . - I u g o v z h o d n o bojišče. — Ob dolnji Voiuši artiljerijski boji in praske. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Mofer. fml. Rusko uradno poročilo. DUNAJ, 16. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba 14. julija popoldne: Zapadna fronta: Sovražnik srdito napada naše na levem bregu Stohoda vkopane čete. — Galicija: Zapadno Stripe so Nemci in Avstro-Ogri izvrševali posebno • srdite protinapade. Skupno število ujetnikov v tem okolišu je narastlo na 3200 Nemcev in Avstro-Ogrov, plen pa na 2 topa in 19 strojnih pušek. 14. julija zvečer. — Zapadna fronta: Pri dvorcu Stahovcah, jugovzhodno Na-roškega jezera smo napadli nemške pred-straže in smo jih prisilili, da so pobegnile. Sovražni letalci so metali bombe na Luck in kolodvor K iverce, severovzhodno Lučka. — Galicija: Zapadno Stripe srditost boia pojetiiuje. Ruska grozodejstva v Bukovini. DUNAJ, 15. (Kor.) Zanesljive zaupne osebe poročajo: Po zadnjem vdoru Pu-sov v Bukovino se na ostrašujoč način množe protimednarodnopravna dejanja ruske vojske. Begunci iz zasedenih buko-v i uskih krajev pripovedujejo sledeče, mednarodnemu pravu in ženevski konvenciji nr dogoHU-p- Rusi so v nekate- rih bukovinskih krajih odvedli številne osebe zato, ker so pred okupacijo pripadale društvu °deče^a križa ter so kot civilne osebe prostovoljno opravljale ra-njenško službo. Neki drug nezaslišan dogodek pripovedujejo prebivalci ob karpatski državni cesti: Neka ruska kozaška eskorta je *>eljala tamkaj nekaj avstro-oorskih ujetnikov. Eden izmed ujetnikov je bil težko ranjen na nogi ter je šepal. Ker P O 1)L ISTE K______ JOS. VANDOT. Begunci. 3. Vida. • Izleknil sem se v senci po mehki trati. Vida in Jelka sta se igrali krog mene, in Vida je čebljala venomer. Loteval se ine je zaspanec, in oči so me pričele Ščemeti. Šumela je nad mano jablana pritajeno, in sem s polja je prihajalo veselo petje škr-jancev — bilo je, kakor da je zaspal ves tuji svet v solnčnih žarkili in je sanjal sen o našem solnčnem jugu. »Pst, Vida,« je dejala mala Jelka in je položila drobčkani prstek na rdeča usteca. Stric je truden... Pusti, naj spi, dokler ne pride mama. Pa mi povej rajši tisto povest o bedaku Martinu. Saj si že začela, na, pa je prišel stric ...« »Hm,« je odgovorila Vida m se je pnjela za mali, malce zavihani nosek. »O bedaku Martinu s Svetega Križa? Oj, Jelka, lepa je povest. Pravil jo je oče, še tisti dan jo je pravil, ko šel v vojsko. Pa se & smejal, in tudi mama se je smejala. Pa ^ i* iM-rvil rV.. O. d^hro se je spremljajočim vojakom zdelo, da hodi r»re»M>časi, je eden ruskih vojakov potegnil samokres ter avstro-ogrskega vo-iaka ustrelil. — V Gurahumori so Kozaki av^- -''Ma župnika tako zlostavljali, da - bolečin zblaznel, in sicer zato, ker je. ko so v<^akl v navzočnosti svojih častnikov mestece ponolnoma oplenili, prosil ruske častnike, da naj se prizanese nedolžnim ženam in otrokom. Ruski kozaški oddelki so ood vodstvom častnikov vse kraje, kjer biva rumunsko prebivalstvo, zistematično preiskavah po živilih in živini. Vsa živina se odvaja in če je ni mogoče spraviti naprej, jo pobijejo na licu mesta. Kmetom — skoraj izključno ru-munskim kmetom — se ne pušča niti za življenje najpotrebnejša tooličina živil. Celo do planšarskih koč prihajajo kozaški oddelki s svojimi častniki ter odnašaio od tam razrn ovac tudi najmanjše pridelke sira. Nekaj rumunskih kmetov, ki so hoteli svoja živila ohraniti pred ropaželjnostjo Rusov, je bilo težko zlostavljenih. Naravnost vandalsko se postopa riroti raznim napravam in stanovanjem. Cesto so bile po odvzetju živil koče zažgane. Ravnanje z ženami in otroki nasprotuje vsakemu ponisu. Dozdeva se. kakor da se rusko ar-nipHno vodstvo ne bi vojevalo z vojaki, *emveč z neoboroženim nrebivalstvom. Mo uradno poročilo. BEROLIN, 16. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 16. julija 1916. Zapadno »bojišče. — Na obeh straneh Somme močno artiljerijsko delovanje. Tekom popoldneva so do zadnjega razpadli štirje močni angleški napadi v odseku Ovillers—Bazentin le Petit pred našimi črtami, kot dopoldne vzhodno Baz en -tina zastavljeni napad. Južno Somme se je zvečer unel pri Biachesu in južno odtod živahen boj. Del vasi je zopet v naši posesti. Ujeli smo nad 100 mož. Francoske napade pri Barleuju in v okolišu Estreeja zapadno odtod, le-te že v zapornem ognju, smo zavrnili ob velikih sovražnih izgubah. Vzhodno Moze so Francozi zastavili popoldne močne sile proti griču »Mrzli zemlji« in proti FIeuryju; uspehov niso imeli. Pri naskoku, ki so ga ponovili zvečer, so jugozapadno utrdbe Thiaumonta vcfrl! v majhne dele naše prednje črte, za katere se še vrši boj. Na ostal! fronti smo odbili sovražna patruljska podjetja, severno Oulches—Craonella pa tudi napad večjih oddelkov. Severno Chillyja je nemška patrulja zajela 24 Francozov in eno strojno puško. Zapadno Loosa je pehota sestrelila sovražno letalo; padlo je v naše ovire. Po obrambnem ognju poškodovan dvo-krovnik smo zajeli pri Nesli. Vzhodno bojišče. — Pri Hinden-burgovi armadni skupini nič posebnih dogodkov. — Princa Leopolda Bav. armadna skupina: Ruski napadi na črte, ki smo Hh zopet pridobili v okolišu Škrobove, so bili brez uspeha; zajeli smo 6 častnikov in 114 mož. — Linsingenova armadna skupina: Jugozapadno Lučka izvršujejo nemške čete "rotisunek proti napadajočim ruskim silam. — Pri Bothinerjevi armadi Je položaj neiz^remenjen. Balkansko bojišče. — Nič novega. Vrhovno armad no vodstvo. S turSKIh l* CARIGRAD, 15. (Agence Tel. MIIH.) Glavni stan Javlja: Iraška fronta.— Položil nelz-premenjen. Perzijska fronta. — Vzhodno Kermandže se doslej še ni zgodilo nič. Ko so izvedele ruske čete, da so se oddelki, podpirani po naših prostovoljcih ki operirajo v buniškem odseku, približali Sinehu, so se umeknile iz Sineha, zapu-stivši tam del svojih bojnih sil, in so se z glavno silo umeknile v smeri proti Rama- vem, da ni bilo tako. Jaz vem bolje ... Pa ti povem. Jelka, da boš vedela. Kar lepo poslušaj!« »Jej,« se je razveselila mala Jelka, "in mladi obrazek se ji je zasmejal. Vida na je pričela pripovedovati: »Pravijo, da se je napil bedak Martin pri Starcu, pa je šel preštevat morske kapljice. O, saj ni res! V lepi noči je šel bedak Martin k morju. Sćdel je na skalo, pa je gledal na bisere, ki se svetijo vsako noč na lepih valčkih. Pa se dvigne iz vode morska deklica. Pozdravljen, bedak Martin, pravi morska deklica: Kaj sediš in strmiš na morje?« — In tedaj ni bil bedak Martin več bedak. Ko ga je pogledala morska deklica, je postal pameten kakor vsi ljudje s Svetega Križa. — Pa odgovori Martin deklici: »Gledam na morje, na bisere gledam. ki se svetijo tako lepo v noč! — In morska deklica mu reče: »Da, lepi so biseri ki jih vidiš na morju, Martin. A še lepši so koraldi globoko na dnu. Pojdi, Martin, z mano pojdi na morsko dno! Videl boš koraJde, pa ne boš hotel nikoli več na zemljo. Svetijo se koraldi daleč naokrog; tam domujemo morske deklice. Od zore do mraka prepevamo, in pri nas ni noči, pa tudi bridkosti ni. Pojdi z ma-IUV M»rihx\l — lil Martin %t ni obotavtiaL danu. Naši oddelki so lfc t. m. prepoditi sovražne opazovalne čete ter so, prodršl preko Sineha, pognale sovražnika 15 km daleč vzhodno tega kraja. Kavkaška fronta — Na desnem krilu praske. V središču podpira zasedenje sovražnih ^ostojank po naših četah razvoj bojev nam v prid. Na levem krilu krajevni brezpomembni pehotni ogenj. Z ostalih front se ne da poročati nič. Poincarć 8 mirovnem vprnJaniu. PARIZ, 15. (Kor.) Predsednik Polncarš je na slavnostnem zborovanju povodom narodnega praznika imel govor, v katerem se je doteknil tudi mirovnega vprašanja ter Je rekel med drugim, da se osrednji državi pač ne morete več vdajati iluziji o možnost« da bi «>risilili zaveznike na kolena ter Jim izsilili mir, ki bi bil za pruski militarizem le vojna zvijača, da bi zakrinkal priprave za-nov napad. Velikim evropskim državam gre za obstoj ali neobstoj. Čim bolj doživljamo strahote vojne, tem bolj moramo želeti in hoteti, da mir s popolno vzpostavitvijo včeraj ali pred 46 leti uropanih dežela prinese vzpostavitev na stroške Francoske ali nfentti zaveznikov kršenih pravic ter «otrebno Jamstvo za končnoveljavno ohranitev naše državne neodvisnosti. __ Angleška gornja zbornica. LONDON, 15. (Kor.) Lord Middleston je razpravljal zopet o mezopotamskem vprašanju. Dejal je, da zbornica želi, da bi mogla kontrolirati, je-li čete vsaj sedaj dobivajo vse to, do česar imajo pravico. Govornik je poudarjaj, da se da dokazati, da so se dogajali slučaji, katerih da se morajo kot Angleži sramovati. Ako vlada ne more objaviti nobenih depeš, naj pa se vendar takoj izjavi, je-li hoče pripustiti javno preiskavo. Vojvoda Somersetski Je dejaJ, da je mogel ravnokar citati pisma častnikov, ki so služili v Mezopotamiji. Nadloge, ki jih morajo prestajati čete, hi sicer vsled nesposobnosti indijskih in angleških oblasti, so enostavno preostudne. V nekem slučaju je bilo 1000 ranjerh vojakov ispravljenih na ladio, na kateri sta jim bila za pomoč na razpolago samo en vojaški zdravnik in ena ordonanea. Na ladji ni bilo ne morfija ne kloroforma. Neki ranjeni častnik je bil prvikrat obvezan Šele po svojem prihodu v Bombay. Minister lord Crevve je sporočil, da bo ministrski predsednik Asouith v torek podal v spodnji zbornici izjavo. Lord Salisbury }e dejal, da izjava ministrskega predsednika ne hi mogla več preprečiti javne razprave. Javno mnenje je preveč razburjeno. Samo slučaj, ki ga je omenjal vojvoda Somersetski, se je dogodil šele 7. majnika. Ne gre torej več za stare zamude. Angleška snodnja zbornica. LONDON, 13. (Kor.) Minister notranjih zadev, Samuel, je dejal, da je resnica, da je v roseomonski grofovini na Irskem prišlo pri odvajanju živine do spopadov s policijo. 17 policistov je bik) pri tem ranjenih. Aretacij ni bilo; pač pa se bodo vršila kazenska preganjanja. Dalziel in Carson sta poprašala, kdaj bo Asquith podal izjavo o Mezopotamiji. Minister Bo-nar Law je dejal, da je gotovo, da bo As-quith dovolil razpravo o Mezopotamiji. Churchill je vprašal, ali se depeše gotovo objavijo in zakaj ministrskega predsednika ni na njegovem mestu. Donar Law je odgovoril, da "ima druge važne posle. Gin-nell je zaklical: »Odšel je na Dardanele«. Irskt stvari. LONDON, 15. (Kor.) Jutri se prične vzklicna razprava proti siru Roggerju Ca-sementu. LONDON, 15. (Kor.) »Times« poročajo iz Irske: V galvvayski grofovini je bila policija oja-čena s četami. Tisoč sinnfein-cev je priredilo včeraj v Corku demon- Stopil je s skale, pa je šel z morsko deklico. Videl je koraJde in je slišal r>etje morskih deklic. Oj. bilo je vse tako krasno, da se Martin ni mogel Ločiti od morskih deklic. Ostal je tam in se še do danes ni povrnil. Lepo domuje tam in prepeva z morskimi deklicami. V tihih nočeh ga slišijo ribiči, pa pravno: Saj ni bil bedak bedak Martin — resnično ni bil bedak ...« »O, jej!« se je čudila mala Jelka in je sklepala drobne ročice. »Veliko veš, ti Vida. Nemara si že videla morsko deklico? Kaj, Vida?« Vida se je zamislila za trenutek. Njene oči so se ozrle tja proti jugozapadu, in za hip se je zasvetilo v njih hrepenenje. »Mlim« je odgovorila. »Videla sem že morsko deklico. Sedela sem na skali, pa se mi je prikazala. Vsa oela je bila in je mignila z roko. Pa je Izginila kar naenkrat.« Jelka se je stisnila k sestrici. Ovila ji je roko krog vratu in ji je zrla proseče v oči. »Vidka, kaj ne, da me pelješ k morju, ko se vrnemo domov? Lepo bova prosile morsko deklico, naj vzame naju s sabo. Pa bova videle koralde, in tudi bedaka Martina bova videle, ki prepeva z morskimi deklicami Kajne. Vidka?« stracijo, prepevajoč vstaške pesmi m iz-žvižgajoč vojaštvo. Rnsko-italUaiiska pogajanja ? RIM. 15. (Kor.) Minister zunanjih stvari Sonnino je imel daljši razgovor z ruskim veleposlanikom. To je že tretji razgovor v kratkem času. (Ali niso ti razgovori morda v zvezi z bivanjem srbskega ministrskega predsednika Pašića v Rimu? Pašić je bil, kakor znano, pred kratkim v Petrogradu. — Prip. ured.) Požar v grškem kraljevem letovišču. ATENE, 15. (Kor.) V navzočnosti kraljevskih prinčev se je vršil včeraj slovesni pogreb treh častnikov,^ki so se ponesrečili pri ~->žarju v Tatoiu. Število žrtev znaša, kolikor je znano doslej, 32, med njimi 28 mož kraljeve garde. Izjemno stanje na Španskem. MADRID, 15. ^or.) Nad 22 provincija-mi je bilo proglašeno izjemno stanje. Na Španskem je zopet mirno. BEROLIN, 16. (Kor.) Tukajšnje šoansko poslaništvo je po uradni brzojavki naznanilo, da vlada po vsem Španskem mir. Slehrni dan se povrne večje število železniških delavcev zopet v službo. Profesor Mejnikov umrl. PARIZ, 15. (Kor.) Glasoviti ruski me-niedicinec, profesor Mečnikov, je včeraj umrl. _ Potopljene ladje. LONDON, 15. (Kor. — Reuter.) Brltski tovorni čoln »Bute« je bil potopljen po nemškem podvodniku. Posadka ie bila rešena. LONDON, 15. (Kor.) Dva ribiška parni-ka sta bila potopljena r>o sovražnih i>od-vodnikih. Posadki ste rešeni. AprovlZDdjsKg stvari. Sadje in zelenjava. Za tekoči teden so določajo sledeče cene za prodajo na drobno: Česen K 1'76 do 1*96, aprikoze 56 do 64 vin., pesa 52 do 56 vin., korenje 52 do 56 vin., zelje 56 do 64 vin., čebula K 1'28 do 1'48. kumare 8 do 14 vin. kos, mešano stročje 72 76 vin., stročje belega fižola 84 vin., fige 4 do 7 vin. kos. malancane 8 do 14 vin., melone 32 vin. do K 1*20 kos, lešniki 56 vin., krompir 32 vin., hruške II. vrste ■SO do 88 vin., hruške III. vrste 56 vin., breskve I. vrste K 2'40 do 2'60, breskve II. vrste K 2'20 do 2'32, paradajz 92 do 96 vin., neteršilj 56 do 60 vin., ribez 64 do 72 vin., salata 36 do 60 vrn., špinača 56 do 64 vin., drobno stročje K 1.12 do 1'20, buče 6 do 14 vin. kos. # * * RazfirfSanJe izkaznic za kruh in moko, Jr sladkor In kavo. Danes, 17. t. m., se prične razdeljevanje izkaznic za kruh in moko, veljavnih za tedne 42.—43. in 44.—45. in sladkornih izkaznic št. 5.. veljavnih od 24. julija do vštetega 20. avgusta t. I. Obenem se bode razdelila tudi prva izkaznica za kavo, veljavna za osem tednov, in sicer od 24. julija do vštetega 17. septembra t. 1. Vsaka izkaznica za kavo sestoja iz treh od-rezkov; vsak odrezek opravičuje do nakupa 125 gramov žgane, oziroma 150 gramov surove kave. Celotna izkaznica opravičuje torej do nakupa 375 gramov žgane, oziroma 450 gramov surove kave; to je največja količina, ki ie določena za osem tednov za osebo. Družinski poglavarji, oziroma poglavarji domačih gospodarstev morajo potom posebnih fortnularjev, ki se dobe pri krošni komisiji .napovedati: Vida je položila levico sestrici krog pasa. »Da, Jelka, peljem te k morju. Samo, da se enkrat jiovrnemo domov. Veš, mama je pravila, da se dvigne sredi lepega dneva bel galeb z morja. In galeb poleti, pa prihiti naravnost sem k nam povedat, naj se vrnemo k »norju, kjer je tako lepo. Takrat pride tudi oče iz vojske — pa pojdemo vsi z galebom domov ... Glej. Jelka — odtain prileti naš beli galeb,* poglej, Jelka!« In Vida je pokazala z roko proti jugozapadu. Na nizkem nebu je plaval tam samoten oblaček. Bil je be! kakor sneg in se je dvigal više, vedno više proti soliicu. Vida in Jelka sta strmele k njemu; v njunih mladih, zlatih očeh je bilo hrepenenje, in neka čudna, tesna bolest jima je legla na drobne dušice. Pa je zaplakala Jelka bogvezakaf. Vida je pogledala sestrico. Se tesneje jo je stisnila k sebi, in po rdečih licih so ji pričele polzeti solze. Gledal setn ju, in v duši se je zbudilo spet gorje, ki je bilo zaspalo za nekaj ur. Gospod, s čim smo se tako pregrešili, da nas tepeš s trnjevim bičem in ne prizane-seš gjti našim nedolžnim otročičem? Kaj ni bolest in bridkost v naših dušah zadosti velika? Čemu si jo zasadil tudi v mlade, nežne dušice, ki komaj trenccejo a> Število družinskih članov, oziroma članov domačega gospodarstva (izvzemši otroke, ki še niso dopolnili 4. leta): b) količino kave, ki se nahaja v njihovi posesti. Ta izjava, ki io mora podpisati poglavar družine ali domačega gospodarstva, se ob prejemu izkaznice izroči komisiji. Izkaznice za kruh in moko, sladkor in kavo je dvigniti tekom uradnih ur krušne komisije najkasneje do sobote 22. t. m. proti izkazu z živilsko izkaznico. Občinstvu se priporoča, dii ne odlaša do zadnjili dni, da einveč vsakdo čim prej pride do svoje izkaznice, da ne bo zadnje dni prevelikega navala. Ob prejemu izkaznic naj se tudi vsaka stranka samo prepriča, je-li je dobila zadostno število in ali so izkaznice opremljene z uradnim pečatom. Izkaznice brez pečata so neveljavne ter se zaplenijo. Domutg sesti. Vpisovanje v počitniške pripravljalne kurze v Tomaju. Sv. Križu in Cerknem za one ljudskošolske učence, kateri nameravajo vstopiti v I. gimnazijski razred, bo trajalo do četrtka, 20. t. m. Mestna zastavljalnica. Danes* 17. t. ni., od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca aprila 1915. na modre listke, in sicer od štev. 54.200 do štev. 5o.600, v torek. 18. t. m., ob istem času pa od štev. 35.600 do štev. 56.800. Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okopih. Pošljeio naj se v Narodni dom. Razne politične vesli. »Bele luknje«! Glasilo Nemcev na Češkem se bavi s tistimi belimi praznotami, ki dandanes niso redki pojavi na sicer črno natisnjenem papirju — časopisov. Vsak hip naletaš na tem sivkastem prostoru na >:bele luknje«. Praški list pa opozarja. do onkraj Litve, na Ogrskem, vladajo drugačni pojmi, nego na naši strani. »Na sploh uživajo na Ogrskem polno mero državljanskih pravic in Ogrska ima v parlamentu in v časopisju podlago za svojo notranjo svobodo. __ . Pojasnilo za to dejstvo je na dlani: Na Ogrskem se prilagodjajo resnično obstoječim državnim uredbam in celo tudi ozirom, ki jih nalaga vojni položaj. Pri nas pa se izvestne ekstremne zahteve, ki so že pred vojno dovajale do znanih posledic, stavljajo tudi med vojno brez o-zira na posledice, ki bi morale priti po taki politiki. Tako se z vsemi sredstvi onemogoča skupna obramba državljanskih pravic!« in se stresejo že pred najslabšim vetri-četn? — Gospod, usmili se jih! Razgrni zagrinialo pred nedolžne, mlade oči, da ne vidijo trpljenja in groze, ki si ju postal v svojem krutem srdu na zemljo. Naj popu-damo v prah mi — izgnanci rn brezdomo-vinci, ki stiskamo v svoji bolesti pesti in preklinjamo! A njih se usmili, njih, katerih srca so čista kakor tvoje nebo sredi jasne južne pomladi. Saj tista srca so posvečena tebi, gospod. Ne razruši v njih svojih lastnih oltarjev, ne daj bolesti moči, da bi razjedla tista mlada, nedolžna srca! Nc pusti, da bi se razplamtelo v naših strtih, razboljenih dušah mesto ljubezni sovraštvo do tebe, gospod, ki nas tepeš s trnjevim bičem. O, nc pusti, gospoa, in usmili se vsaj otrok!___ Vida in Jelka sta sc še vedno tiščali druga druge. Z velikimi, koprnečimi očm« sta zrli tja doli, kjer je plavaj samotni oblaček po nebu. Njune oči so bile polns solz, in ustnice so jima trepetale. A tisti oblaček se je pričel nenadoma deliti. K«-kor bi trenil, se je razpršil v tanke meglice, ki so vztrepetale za trenutek. A izginile so kar naenkrat kdovekam, in nebo je bilo popolnoma čisto in brez madeža... (Konec.) Stran H. _»EDINOST« žtev. 197. __V Trstu, dne 17. julija 1916. Vojni cilii nemškega kancelarja. — Na Nemškem je vnovič vstala huda burja. Od raznih strani se zahteva, da naj se dovoli razpravljati o vojnih ciljih. Razni krogi so odločno proti »slepemu« zaupanju v kancelarja. Nacijonalci mu očitajo, da je označil nemške vojne cilje samo v negativni, ne pa tudi v pozitivni smeri, in zato bi skoraj dvomili o »odločilni volji za zmago«. Kancelar se vneto brani v svojem glasilu in pravi med drugim: »Ali je res mehkuž-než in politik slabotnih možgan tisti, ki drugače misli kakor šestero gospodarskih zvez? Ali je res to pravo znapienje poguma in nadkriljujočega spoznanja, če poveš cilje, ki so glede možnosti še negotovi glede koristnosti pa sporni in dvomljivi? — Vsekakor naš veliki mojster v državniški umetnosti vrednosti svojih mirovnih sklepov ni meril nikdar zgolj po velikosti pridobljenega ozemlja in zato tudi nikdar ni skušal priklopiti državi tujih, samostojnih narodov, ampak jedro njegovega dela je bilo: »Kako najbolj smotreno in trajno napravim svojo nemško domovino složno, krepko in tako, da je ne bo mogoče napasti v prostem razvoju njenih sil?« Po nemških listih kar mrgoli raznih razlag, zakaj kancelar zakriva svoje vojne cilje. Pač pa zasluži, da priobčimo zelo skrivnostne besede »Vossische Zeitung«, ki pravi: »Le predobro vemo, da o celi vrsti vojnih ciljev danes še ni mogoče govoriti. To pa ne samo zato, ker bi s tem oslabil stališče naših pogajalcev proti sovražniku, ampak ker bi na ta način žal tudi ne koristili svojim prijateljem. Pravimo, žal, ker smo mnenja, da bi se vsaj rešitev teh vprašanj, ki se tičejo naših sovražnikov šele v drugi vrsti, morala že bolj pospešiti, kakor pa se je 10 zgodilo. In velik del skrbi in plašnega vpraševanja mnogih rojakov se obrača ravno na take točke.«_ narodnost In domovina. Socijalnim demokratom je do lej — kako bo v bodoče, ne vemo — domovina „prazna fikcija14 in „malik", s katerim hočejo bogatini svoje ubožnejše sonarodnjake ohraniti v suženjski službi. Pač pa so n glašali tudi so ijaini demokrati, da se ho ejo boriti za ži i narod. Dovim se je torej nahajal narod v srečnem položaju, da je smel eventuelno računati na veljo soci alnih demokratov, da ga osrečijo z znaki svojega spošiovanja in svoje ljubezni, ni našla domovina v njih o-čeh nobene miiosii. Kdo bi se ogreval za kos zemlje, zlasti še za trdi „kraški kamen" — tako nekako so radi govorili. Od narodna strani smo vedno nagla:a i, da se s tem iz p jma „domovina" jemlje bistven del, da se ga pretvarja v nekaj, česar na Sluvenskem še n hće ni mislil s to besedo. Ravno v sedan-ih viharnih časih, ki ute-gn j i odločiti našo bodočo usodo, je potrebno kaza i na nesmiselnost, ki je bila v razlaganj pojma domovina" od strani socijalnih denv krstov in na pretiš ovje, v katero so ?a !i ko so ločevali domovino od naroda in zametali vsako važnost pr\e, do-čim so drugemu dovoljevali vsaj upanje, da bi se eventuelno u egnili potegniti tudi zanj tudi oni. Ze na šo'skih klopeh sm se učili zemlje-pisja in zgodovine. Spočetka v istih urah. Vodno pa je osta a tesna zveza med o-bema predmetoma. To ej že naučni načrti vsega sveta priznavajo indirektna, da zemlja in ljudsho, ki biva na njej spadata skupaj, da tvorita celoto. Kaj pa je n rod brez zemje? Pepel, ki ga je ra/nesel veter na vse stra li sveta Na rodno drevo so ločili od matere zemlje. Posu ilo se je. Nekaj časa so kurili z lesom peči bogatinov in zdaj gnojijo ostanki nekdanjega ponosnega drevesa kot pepel polja — sosed .v ...! Narod brez domovine ni več narod. Za kaj pa e poteza slovenski naroJ, če ne za to. da bi na podedovanih tleh, ki so jih njegovi predniki stoletja in s oletja obdelavah s svojimi rokami, užival svoje človeške pravice! ? Izjemo v tem oziru tvorijo le Židje. Oni smatrajo ves svet za svojo domovino. Pa tudi pri Židih < pažamo, da znajo ceniti domovinski rm ment, ne le, ker so toliko prak-ti ni, da se nnvidezno asin ilirajo gospodu-iočim slojem, da put m v resr.ici gospodujejo sa i Mtipak, če opa ujemo gibanje „Zi< n ;tovu, vidimo, da niti v Zid h ni docela u a mila neka idtaina ljubezen do Palestine! Vidin o iorej. da cel > praktični in materi-jalistični Žid ljubi svojo domovino, ki je še vse ž lostneje zunan.osti nego — Kras; vemo. da jo ljubi Eskimo, da jo ljubijo pre bivalci otokov južnega oceana, pa tudi divji rodovi osrednje Afrike — Italijani še dandanes pomnijo neko posem o tej ljubezni: Kako naj bi biia nam Slovencem domovina prazna fikcija in istodobno „maiik*, 6 katerim narodnjaki goljufajo ljudstvo. i udi n i Slovenci smo navezani na rodno zemljo in ljubimo jo kot svojo, dasi revno vendar drago ma er! Izključeno je torej, da bi kdo ljubil rared, a istodo no odklania. domovino tega naroda (vedno domovino v širšem smislu, ne da bi bila identična z našimi tako mrcvarjenimi političnimi mejami). Će res ljubiš svoj narod, moraš ljubiti tudi njegovo domovino, kajti ljubezen do naroda brez ljubezni do domovine je brez podlage, brez oslona, visi v zraku. To občutimo danes, ko sovražnik steza roko po naši domovini, mtri v globino duše. V teh trenotkih je v nas živa zavesti da bi v tren >tku, ko bi naša dom vina pnšla pod oblast sovražnika, začela naše narodno umiranje — ca fci tII to zače et konca našega naroda. Iz te zavesti izhaja brezprimerno junaštvo, ves herojizem, s katerim branijo sinovi našega naroda to našo grudo tam na krvavem bojišču. To je resnica, ki krič< tudi vis< kim faktorjem države pouk kaj in koliko da narodno zaveden in ravno zato £Vojo domovino brezkrajno ljubeč narod po-menja tudi za obrambo Integritete države ! Naj bi te faktorje na določanju svoje po'itike napram narodom in njihovim strem ljenja m vodilo izpoznanje, da treba tem narodom ustvariti življenje, ki jim bo dajalo zavest, da, braneč državo, branijo tudi sebe, svojo domovino in svoje na rodno življenje in svobodo! Testament Petra VellM. Ofonec.) Če tudi si je Napoleon res izmislil testament Petra Velikega in ga izročil atašeju Lesurju v svrho objave v njegovi knjigi — vendar je gotovo vsaj to. da je sporočila in značaj dinastije Romanovih razumeval bolje, nego kdor-koli drugi. Če tudi Peter Veliki ni izrekel in napisal tega, kar mu je Napoleon podtaknil, gotovo pa je mislil to. Ko človek čita tistih štirinajst členov, se osupnjeno prijemlje za čelo. Tako ti je, da Čuješ proroka. Naj podamo par izgledov. Člen III. opominja »naj se Rusija z vsemi možnimi sredstvi razširi na sever ob Baltiški obali, in istotako na jug ob Črnem morju«; člen 5. »hiša Avstrijska naj se zainteresira za to, da prežene Turke iz Evrope, naj-Rusija pod slično pretvezo vzdržuje stalno vojsko, naj na o-balih Črnega morja zida ceste in se, neprestano prodirajoč, razširi do Carigada; člen VIII. nalaga končno: »naj v Rusiji prodre resnica, da je indijska trgovina svetovna trgovina, in da tisti, ki to naa-vladuje, je pravi suveren Evrope.« In stoindvainpetdeset let po smrti njega, ki naj bi bil napisal ta načela, in petinpetdeset let po trenutku, ko so bila baje v resnici izmišljena, je grom topov na spodnji Donavi in na karavanski cesti v Perzijo gromeče potrjal (rusko-turška vojna), da ta načela niso izrodki bujne fantazije, marveč da imajo žilavo zgodovinsko življenje, ki utegne razvneti svetoven požar! Kaj more napram tej usodepolni resničnosti malenkosten dvom zgodovinarja? In slednjič, kaj izhaja iz vsega tega? Morda to, da Peter ni gojil tistih želja in mnem. ki iih je Napoleonov falzifikat razširil med potomce Petra Jtot izmišljene nasvete? Ali da bi bili ti poslednji drugače postopali, nego jih je pretvezno učil njih prednik? Nikakor ne. Peter je gotovo tako mislil, o bodočnosti Rusije, kakoT mu je pozneje Napoleon pokladal na jezik, in njegovi vnuki in pravnuki so po-stonali po pravcu njegovih namenov. Pred vsem ne more noben zgodovinski raziskovalec ničesar dokazati proti zgodovinskemu dejstvu, da izročilo Roma-novov od Petra dalje stremi po posesti pontiške in baltiške obali, kakor tudi Carigrada. Na južnih mestnih vratih v Cher-sonu je po Katarini ustanovljen nadpis: »Tu vodi pot v Stambul«! In še nobenemu carju ni prišlo na misel, da bi — da se izogne morebitnim nesporazumljenjem — dal odpraviti ta nadnis. In denimo tudi, da Peter Veliki ne bi bil mislif tako, kakor stoii v onih štirinajstih členih Napoleonovega falzifikata, pa je gotovo mislila tako Katari«^ ki sc jej ti členi kakor na telo prikrojem^- jc mislil tako Aleksander Prvi. ki je ii^no-val Carigrad — ključ svoje hiše. Za Evropo je pač povsem brez pomena, kdaj in pri katerem carju se je pojavil namen po južnem in južnovzhodnem razširjenju vojaške države. Dovolj je, če vemo. da sta osvojitev Carigrada in gospodstvo •"vriivsko trgovino izročilo hiše Roma-novov — od očeta do sina in od tega do vnuka. Poželjenje carjev gre že enoin-polstoletja k Bosporu. Razkritje prave zgodovine testamenta Petra Velikega je le vnovič potrdilo Čudoviti politični instinkt Napoleona. Med vsemi carji je bil Aleksander I. najgibkeji, najzviteji in naj-nedelavneji, a ravno njemu je nekdanji artilerijski poročnik s Korsike razbral najtajneje načrte z mehkolno lepih ustnic. Krmarji Rusije skrbe, da današnji rodovi laglje razrešujejo izročila Petra Velikega. Po »111. Geschichte des Orientalischen _Krieges von 1876—1878«._ Književnost In umetnost. Dr. Rudolf pl. Andrejka: »Slovenische Kriegs und Soldatenlieder«. Tak je naslov knjigi, ki jo je pravkar izdala Katoliška bukvama v Ljubljani in ki obseza slovenske umetne in narodne vojaške pesmi. Prevajalec, dr. Andrejka, je zbral v tej knjigi najznačilnejše slovenske pesmi te stroke in jih v dovršenem nemškem prevodu podaja v svet z namenoin, da pokaže (kakor sam pravi v uvodu), kako se je v slovenskem narodu skozi stoletja razvijala oodedovana zvestoba do vladarske hiše in liubezen do domovine. Zbirka se deli v dva dela: a) Umetne pesmi, b) Narodne. V prvem delu so zastopani: V. Vodnik (Brambovska), Dr. F. Prešeren: (Soldaška), Vesel - Koseski: (Vojaška), S. Jenko (Naprej — Pred od-hodom^ Gregorčič (Soči, Cesarski razglas, Dekletova molitev. Za dom mej bojni grom. Vojakove neveste poroka, Odlikovanje.) A. Aškerc (Balada o čožotih), Maj-ster-Voianov Rožmarin, Krvavo solnce). V druge*« delu pa je 12 narodnih: Oj stojaj, stojaj, Beligrad, Kaj maramo mi, Ra-decki, Oblaki rudeči se na nebu zbirajo, j Oj ta vojaški boben, Ena ptička priletela, Regiment po cesti gre, Po polju pa rožce fevetejo, Tam za laškim gričem, V nedeljo zjutraj vstala bom, Nekdaj v starih časih, Po cesti pojaha en jagerček mlad. Ne spuščamo se v podrobno oceno posameznih prevodov, a s posebnim veseljem povdarjamo, da se je eospodu prevajalcu delo izredno posrečilo. V vsakem oziru se je zvesto držal izvirnega besedila; pač najboljši dokaz temu je, da se prevedene narodne pesmi tudi v nemškem prevodu gladko po jo po svojih lepih na-pevih. Knjigo krasi 17 slik, ki nam kažejo posamezne prizore iz pesmij. Posebno lepa je slika k Gregorčičevi »Soči«. Globoko v skalovju se vije temnozelena Soča, ki jo branijo naši junaki. Nad njimi pa plava duh Gregorčičev in Boroevlćev. Vse slike so delo slovenskih umetnikov, ki so kot okraske k tein slikam kaj pridno uporabljali narodne motive. K sklepu še par besedij k zunanji opremi knjige. Katoliška bukvama in Katoliška tiskarna ste lahko in po vsej pravici ponosni na to najnovejšo knjigo. Trdimo, da razven Kleinrnayerjeve izdaje Prešernovih poezij ni bilo še na našem književnem trcu knjige, ki bi bila tako lepo in bogato opremljena, kakor je ta. Tudi cena je primerno zelo nizka. Stane 3 K. Slovenci, pridno sezite po njej! Pokažite jo tudi sami tujcu, da bo znal ceniti naše kulturno stremljenje in naše bogate narodne zaklade! _ Razne vesti. Vojaške kuharice. »Times" pišejo šaljivo, kako se obnaša na Angleškem institucija vojaških kuharic: Armada je aparat izredne zmožnosti v oskrbovanju. Naši stari bojevniki, ki so cd nekdaj vojaki, odpirajo večkrat oči in ušesa, rekoč: »Kaj vse smo doživeli!" Kdo bi si bil upal še pred 3 ieti zakiadatelju reči, da bo imel v pomoč Štab samih žen! Dandanes ne smatra tega za nekaj samoobsebi umljivega, ampak je Še srečen, če jih sploh dobi. V Londonu Je vojni kuhinjski oddelek ženske legije. Ce. pride v petek pismo: Potrebujemo osobja ta vojne kuhinje, ki mora od ponedeljka n prej prehranjevati 1200 vojakov, je v dvanajstih urah na potu 24 izšolanih kuharic, ki tol ko da pridejo na svoje torišče, že zavihajo rokave in začnejo delati. V ponedeljek zjutraj je za časa pripravljeno kosilo za 1200 mož. Doslej je delokrog voaških kuharic omejen, ker ni mogoče zmeraj namestiti žen v bojnem taboru, kjer so šotori in k libe. Le tam, kjer so barake, so se namestile kuharice in sicer z velikim uspehom. Stari vojak-kuhar je bil zmeraj v nesrečnem položaju, zakaj rm ral je biti v eni sebi kuhar in vojak. Ko je ravno kuhal krompir, ali pekel meso, je moral na dano povelje vse vkup pustiti in odriniti. Delal j , ko ikor je mogel, ali žal, da ni mogel vsemu kaj. Zakaj ti dve duši sta živeli v enih prsih in sta napravili iz njega nesrečno dvobiinost. Zaradi vrsie in množine obeda se splošno nikoli ne toži. Ali da bi se moglo nuditi v okusnejši napravi, v tem so že vsi ene misli In ravno v tem oziru s^ ženeod-ikujejo. Same priznavajo, ba ne morejo kuhati ceneje nego njih moški predniki, ali trudijo se,Jda kuhajo bolje in okusneje in skrbe za večjo menjavo, kar ni mogoče pod ce nje vati. Vojaki-kuharji v prejšnjih časih so bili pravi ptiči selivci. Toliko da so se v enem kraju malo privadili, so bili že premeščeni drugam. Kuharice so pa stalne, kar je tudi veliko vredno. In potem: za vsako kuharico dobi armada na bojišču e-nega bojevnika več, Tudi to je važno. Po mestih vojaških kuharic je tako povpraševanje, da ima posredovalnica zmeraj cel seznam prosilk. Vsaka žena nastopi izprva štiritedensko preizkušnjo, ali le malokatera je bila, ki se ni obnesla in ni bila sprejeta. Tam, kjer armada še nima kuharic in niso razmere v kuhin ah dobre, tja pošljejo ku-harice-učiteljice. ki pomagajo vojakom kuhanem z nasveti in navodili. Umeje se, da morajo pri tem žene jako diplomatično in taktno postopati, da ne žalijo kuhar, umetnosti in spretnosti svojih tovarišev, ali redkokdaj se dogaja, da bi se kuharji ne dali poučiti, ampak ravno narobe, večina vojakov-kuharjev vidi jako rada take obiske. Na Francoskem so razmere ravno take kakor na Angleškem, samo bolj brigati se morajo, da se ne bi nič pripetilo. Ce so žene v stanu, doma v taboru kuhati za 5000 vojakov, se ravno tako dobro obnašajo ludi v vojnih kuhin ah na franc. bojišču. In to naposled ne bo dolgo trajalo, in lačno krdelo bo po n ipornem pohodu lahko mirno sedlo za mizo brez s'rahu, da plavajo v čaju kolo-harčki čebule in da je meso pomešano z ogljrm Nemški listi delajo na to poročilo opazke, kakor: .Če so angleški vojni ku harji n i taKO slabem glasu, potem ne bo ženam preveč težko izpodriniti jih." Beneški arzena!, katerega so nedavno težko poškodovale zažigalne bombe avstrijskih mornaričnih letalcev, spada med najslavnejše, Koristi namenjene zgradbe lagun-skega mesta. Prejšnja vojna slava Benetk je bila skozi stoletja tesno združena z arzena-lom. Tu so se gradila brodovja, ki so utemeljila nekdanje pomorsko gospodstvo Benetk. Arzenal je bil na sedanjem mestu ustanovljen leta 1104. Prvič so bistveno povečali in izpopolnili zgradbo leta 1304; potlej so arzena! do danes še petkrat prezidali in povečali. Ko so bile Benetke na vrhuncu vojne slave, j. bilo v arzenalu zaposlenih 16.000 delavcev. Polagoma je potem poj mala važnost arzenala in v 17. stoletju je delalo v njem le še 3000 delavcev, proti koncu republike pa približno 2500. Današnji a zenal, ki obsega 33 hektarjev, je krog In krog obdan z zidovi in utrdbami; ima velike ladjedelnice z vsemi potrebnimi napravami, razen tega velike delavnice in važno livarno za topove. V obzidju so dobro ohranjena vrata v slogu zgodnje renesance iz 15. stoletja; pred temi vrati stoje znani štirje marmorni levi. Nad vrati, ki so bogato okrašena s kiparskimi deli iz Sansovinove šole, stoji kip sv. Justine Campagnske. Obiskovalcem Benetk bo znan arzenalski muzej, v katerem se hranijo zlasti ladijski mod li, bojne opre* me in orožje vseh vrst. Tu počivajo spomini na nekdanjo slavo in veličino Benetk, med drugim namišljena usnjena Atilova čelada, zastave iz bitke pri Lepantu itd. Tudi ostanke zadnje slavnostne ladje, v kateri so se beneški doii vozili k vnebohodni slovesnosti, ko so se Bene ke simbolično poročale z morjem na ta način, da so po-greznili v morje prstan — hrani arzenalski muzej. To zadnjo beneško državno ladjo so uničili Francozi I. 1798. Bolniška blagajna za dijake na — Danskem. Dijaški svet v Kodanju — to je centralna oblast dijakov — je sklenil, da ustanovi bolniško blagajno za dijake na vseučilišču in raznih visokih šolah v glavnem mestu Danske. Doslej se je mladim diiako—» došlim iz province v Kodanj precej trda godila, če so oboleli. Vsak dijak, ki more dokazati, da ima manje nego 1800 K letno na razpola"- bo sprejet v to bla-jramo ^roti letnemu prispevku 9 kron. 1 Darovi, Dr. Kimovec nabral v veseli družbi: dr. Kimovec K 6, Stamcer K 2, dr. Irgolič K 1, Goni- v 2, Ravnik K 4, Podpečnik K 2. Skupaj K 17. — Denar je izročen blagajniku moške podružnice. Šentjakobski podružnici CMD je daroval g. Jakob Perhavc, trgovec v Trstu ulica Ac.ue, kakor vsako leto, tudi letos zadostno množino maiinovca v svrho pogostitve otrok otroškega vrtca pri Sv. Jakobu o priliki zaključitve otroškega vrtca. — Odbor se najprisrčnejše zahvaljuje._ ČEŠKO . BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Oalatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slo-venski jedilni listi._ __MALI OGLASI.__ Ifltnim volno, volnena pokrivala, bombaž ter nUpim v lnene maje. T lica Belvedere 7. 500 llnnA J ivo in mrtvo v vsaki množini 86 dobi liPllU pn STtYER, ulica Acquedotto 94. 42* HlIMlffiVn v> ^no> bombaž, pokrivala, volnino, IVUjJUJCill in kovino po dnevni ceni. Ulica Boschetto št. 18. 426 ||H«) se voziček na 4 kolesa (/.a oslička) ulica liupi deir Istria 14. Trgovina. 402 Vsakovrstne Zaloga zakljev ulica Torrente 5tev. 96. 42« ^fflf I TO" Tsake vrst« kupuje prva slovenska trgo" irUn IJ B vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli" tario 21 (pri mestni bolnišnici.) 404 MAriftifnin izvršuje \>ako delo točno m cle-nUimUIlJU gant- o po zmerni ceni. — Ulica Aleardi 493, vrata 8, Pendice Scorcola. 518 KllfllllOm CUDje> volno, bombaž, volnena in ■VUpUJlilll vatirana pokrivala in -volnene pletene s ajce Prihajam tudi na dom. Zaloga Settefontane štev- 45.. " 427 fllMifnff šivilja, ki zna šivati, ve/ati in krojiti omilil obleke za gospe in otroke, se priporoča za delo na domu. Ulica Picardi 2, I nad-vr. št. 5. 321 Ea4mA*|m£ Anton Jerkič posluje zopet v svoje m rUlUSlUl ateljeju t Trstu. Via delle Po^te ste v. 10. 24«^ Ho debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet nike, razni gu'nbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetil j ke, baterije, pisemski papir ko- Eirni svinčniki, zaponke prstani rdečega križa, rema za brado, žlice, razaa rezila, robni, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe • in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Niijolo Stev. 19. 62 Slfitolilfrf potrpežljiva poučuje nemško, ita-UtlLuSJItU lijan^ko in varuje otroke celi dan ali samo popoldne, Barriera 1, I. 425 Ugodna prilika. Prodajo se razni kosi manifakturnega blaga : Sukno — garniture — zavese — čipke — okrasila — volnene, svilene in nitkaste rokavice — nogavice za ženske In otroke — Ovratniki In zapestniki — stezniki — zavratnice — čevlji — svileni robci baržun za obleke — baržunast trak — gumbi iz biserne matice in razni drugi predmeti Prodajalna DANELUTTI Trst, ulica Barriera žtev. 5 piF VINO "Si dalmatinsko, istrsko, Šampanjec, Astl, refošk, peneči in desertni moškat. — Malinovec, žganje, rum, maršala, vermouth, grenčine od 56 1 naprej. — Velika množina modre galice. PARČ1NA, Kavarna „Armonia* — Trst. Kiifto društvo v Vipavi ima sedal večjo zalogo belega, dobrega namiznega vina po 135 K loco kiet in rizling po 150 K. Kupci pridite, ker je cena sedanjim razmeram primerno nizka. Svaii š€rže Trst, Piazza S. Giovanni % 7»3t?, kuhinjskih in idetarefcih potreb* A>al96i€S S6in od lesa in plafccain, AkaTor ▼rane* čebrov in kad, todftakov, lopai redet, sit ia bs ikorrefeaih koše t, ^erbunov in metel ter mnoga spa^&joAih predmetov Priporoča svojo trgovino ■ knhinjeko posodo Tsake vrmto bodi' od poveMasa, zemlje amaila, koeitaija ali cinku nadalje pasamantoije, kletke itd. Za gostilničarje pipe, krogce, sea&Jje in stefcleno posado za vino. Dnevnik „Edinost" v Trstu ]e izdal in založil nasleduje kivige 1. »VOHUN«. Spisal 1. ir\ Čooper. Cena K 1.60. 2. »TKi POVESTI GROFA LEVA TOL STEGA «. — Cena 80 vin. 3. »KAZAIU«. Spisal L. N. Tolstoj. Pošlo-venil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal 1. Sjerttje,. vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JU^KICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa« ver bandor - Gjalski. Prevel F. Orel, Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEĆE HlSE«. (Le Che- vaiier de Mais' m rouge.) Romar: iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. Telef. 11-57 TRST Telef. 11-57 ni. m. Frančiška As. 20 Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v p> (prostem ali večbarvnem tisku In po zmernih cenah. - Vlzlt-nlce, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: MICHELE ZEPPAR - Trst ulica San Giovanni « in 2. — Podružnica v Zadru. Zaloga majoličnih peči in štedilnikov (Sparherđ) lastnega izdelka. Edino zastop. tov. majoličnih peči: Carl Mayer?s Sohne, Biansko. Sibera plošč za stene kakor tudi za štedilnike, majolic, peti izdelane za trajen ogenj, uporabljivo tudi za plin.