KO. 22 Ameriška Domovina 7% H/1'E RI €/% IH— HO ME AMCRICAN IN,SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND. OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 1, 1961 SLOV€NIAN MORNING N€W$PAP€R ŠTEV. LX — VOL. LX Razpadanje republike Kongo se nadaljuj? Lumumbovi pristaši so osnovali novo pokrajino Lulu-aba v severni (Katangi. Maroške in egiptske čete odhajajo. /! LEOPOLDVILLE, Kongo. — Včeraj so v mestecu Manono proglasili novo pokrajino Lulu-aba, ki je bila doslej del Katan-ge. Manono, glvano mesto pokrajine, je malo rudarsko sredince. Katanšlka vlada je skušala odcepitev preprečiti, pa ni ime-ia na razpolago vojaštva. Domače prebivalstvo plemena Ba-lulba je katanški vladi Čombeja sovražno. Čete Združenih uaro'-diov se v spopade niso mešale. Mesto Manono je dan pred proglasitvijo neodvisnosti nove pokrajine bombardiralo neko neznano letalo, ne da bi napravilo kako večjo, škodo. Poveljstvo čet ZN sodi, da je letalo poslala nad mesto Čombejeva vlada, ki je prejšnje dni trosila nad mestom in okolico letake, v katerih je svarila prebivalstvo pred odcepom od Katange. Čete Združene arabske republike in Maroka so začela ameriška prevozna letala, ki so pripeljala v Kongo živež, voziti domov. Posebno umaknitev čet Združene arabske republike bo koristila lumumbovcem, ki so se z njihovo pomočjo vgnezdili trdno ne samo v Vzhodni pokra-jini s Stanleyvillom, ampak tudi na meji Ekvatorske pokrajina, ki je sicef še vedno v rokah vlade Kasavubuja in MObutuja. Danes bo začel o Kongu ponovno razpravljati Varnostni svet Združenih narodov. Novi grobovi Jennie Stibil V torek zvečer je umrla na svojem domu na 1024 E. 174 St. 55 let stara, v Clevelandu rojena Jennie Stibil, hči Josepha in Johane (roj. Aubel) Tekavec, žena Johna, mati Shirley in Konrada, sestra Rose Miklaus in Josefa Tekavec, teta Ronnie Tekavec in Roseann Lewanski. Pokojna je bila članica Društva Napredne Slovenke št. 137 SN-PJ, Podr. št. 25 SŽZ in The Maccabees No. 498. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb., zavoda na Lake Shore Blvd. jutri zjutraj ob 8:45 v cerkev sv. Hieronima (St. Jerome’s) ob 9:30, nato na Kalvarijo. Marie J. Grili V ponedeljek ob šestih zvečer, ko se je vračala z dela, je bila v avtomobilski nesreči na Shore-,vay in E. 9 cesti ubita 19 let stara Marie J. Grili, stanujoča na 840 Hoover Rd. Pokojna Marie zapušča v Clevelandu tri sestre: Mrs, Antonia Kaiser, Mrs. Betty Parker, Mrs. Jeannette Stefon-sky in zaročenca Jima Hlebak, s katerim se je nameravala poročiti to pomlad. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. pod vodstvom pogrebnice Mary A. Svetek v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Skupina kubanskih beguncev prišla v ZDA NEW YORK, N. Y. — Naj-teanj 75 Kubancev je včeraj dobilo dovoljenje za bivanje v Združenih državah “do nadalj-tega.’’ V newyorško pristanišče so se pripeljali s Kube na španski ladji Covadomga. Zaprosili £o za politično zatočišče in ga tudi dobili. Večina je izjavila, ba pojde proti Floridi in se bo priključila borcem proti Castru. Predsednik špansko-ameriške. ga komiteta Joseph Miranda je ^ejal da je posredno prosil državnega tajnika Ruska in predsednika Kennedy a, naj uredita da bedo njegovi rojaki dobili Pravico ostati do nadaljnjega Združenih državah. Vodja Imi-Sracijeikt službe tod je dejal, da le dal Kubancem dovoljenje za v®top v deželu po razgovoru z ^aishingitonom. Na ladjli Covanga je bilo 238 Potnikov s španskimi vizami. Na nJo se je ukrcalo veliko Kuban-^ev, ki niso mogli dobiti ameriških viz, pa so upali, da se bodo *rWAVfc Vremenski prerok pravi: Naletavanje snega. Najvišja temperatura 24, najnižja 14. CLEVELAND, O. — Predsednik Kennedy bi bil rad napravil iz svoje prve poslanice na Kongres zgodovinski dokument. Morda mu bo politična zgodovina prisodila tak pomen, politična sodobnost mu ga pa ne. Odmevi na poslanico niso namreč ravno talki, kot jih slikajo časopisje, diplomacija in demokratska stranika. Kennedyeva poslanica je naj-prvo v ostrem nasprotju z zadnjo Eisenhowerjevo poslanico. Kar vidi Bisenhowerjeva poslanica svetlo ali vsaj medlo, vidi Kennedyeva črno. Razumljivo je, da je to takoj razburilo vse republikanske politike in tudi dobro število nevtralcev, ki so držali cela leta z bivšim predsednikom. Priznajo, da je morda Eiisenhowerjeva poslanica malo preveč optimistična, ampak tako zelo pa vendarle ne zgreši opisa sedanjega političnega in gospodarskega položaja doma in po svetu. Na drugi strani je Kennedy preoblačil svojo poslanico s podrobnostmi, podatki in številkami, ki se dajo različno tolmačiti, kar dovoljuje tudi možnost, da bodo rodile druge posledice, kot jih je predvidel novi predsednik. Kritikom Ken. nedyeve poslanice se ne mudi s kritiko. Kennedy je napovedal še celo vrsto poslanic, ki bodo obravnavale posamezna pereča vprašanja iz sodobne politike. Šle bodo gotovo v podrobnosti in nudile dosti prilike za kritiziranje'. S spomenico so seveda zadovoljni demokratje, toda ne vsi. Južni konservativci na primer odobravajo Kennedyev program, toda ne vedo, odkod bo mož vzel denar. Dokler tega ne vedo, presojajo precej kritično vse Kennedyeve politične podvige. Ključ do federalne blagajne imajo v rokah konservativni de. mdkratje z juga; od tam so predsedniki vseh važnih odborov v senatu in predstavniškem domu. V odborih samih imajo večino konservativne koalicije demokratskih in republikanskih veljakov. S Kennedyevo politiko so seveda zadovoljni vsi liberalni demokratje v obeh domovih. V Evropi so Kennedyevo poslanico sprejeli z mešanimi ob- čutki. Na zunaj se veselijo, da vrsti, sedanjemu Kongresu. Ako je Amerika dobila predsednika, ki je pri volji, da “vodi svobodni svet,” niso jim pa po godu tisti edotavki v spomenici, ki govorijo o žrtvah, ki mora biti nanje pripravljen ameriški narod. Ako Kennedy obeta žrtve za Ameri-tanoe, se gotovo ne bo obotavljal zahtevati žrtve tudi od svojih zaveznikov, posebno tistih v Evropi. V Kennedyevi spomenici je namreč jasno napisano, da bo bolj gledal na Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko kot na Evrcpo. Evropi preti torej nevarnost, da bo cd Amerike manj dobila, zato pa morala vpošteva-ti ameriški pritisk, da žrtvuje nekaj več kot do sedaj za gospodarsko zaostale dežele po vsem svetu. Evropa gleda Kennedya skozi nova očala: novo vodstvo, toda nove žrtve! To seveda Evropejcem ne diši preveč, kar potrjujejo prvi komentarji spomenice, ki so prišli iz Evrope. Končno je treba vpoštevati tudi okoliščino, da spomenica ni bila namenjena samo politični javnosti, domači in tuji, kjer naj bi dvignila političen ugled sedanjega predsednika, ampak v prvi gledamo na Kongrsts po stran-karstki opredeljenosti, imajo v njem večino demokratje, ako gledamo nanj po političnii filozofiji vlada tam ravnovesje med naprednimi in konservativnimi silami. Večina glasovanj v kongresu se odvija po politični filozofiji in ne po strankarski pripadnosti. V bojnih glasovanjih odločuje k alkih 8-10'senatorjev in kongresnikov, ki bi jih lahko označili kot skupino omahljivcev. Nanje je mislil malokdo, kdor je poslušal ali bral Kennedyevo poslanico, nanje so pa močno mislili Kennedyevi sodelavci, ki so jo pisali in verjetno še bolj Kennedy sam, ko jo je bral. Ako bi hoteli označiti presojo Kennedyeve spomenice s par besedami, bi morali reči: na zunaj je bilo dosti rok, ki so vihtile kadilnice, na znotraj pa malo glav, toda odločilnih, ki so imele v mislih samo trezne številke v okviru vsote 537, kajti toliko je senatorjev in kongresnikov, ako so vsa mesta zasedena. Ponoven razgovor pred izkrcanjem potnikov! RECIFE, Braz.—Danes bo odšel adm. Allan Smith ponovno na ladjo Santa Maria na razgovor z njenim poveljnikom kap. Galvaom o izkrcanju potnikov. Včeraj je bilo v prvem razgovoru že skoraj vse dogovorjeno v upanju, da bo novi predsednik Brazilije Quadros ladji pustil svoboden izhod iz pristanišča po izkrcanju potnikov. Quadros ni dal nobenega zadevnega zagotovila in ves načrt je zastal. Med tem je na ladji začelo primanjkovati pitne vode in potniki so izgubili dosedanjo dobro voljo in veselost. Kljub vsemu upajo, da bo ponovni razgovor adm. Smitha in kap. Galvaa rešil vprašanje potnikov. Ti bodo predvidoma izkrcani danes v pristanišču Recife. Asesment — Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj od 6. do 7. v soli sv. Vida asesment. -------o- TISTI, KI GA JE ISKALA Neka vdova iz Amsterdama je naročila v dnevnem listu oglas, da bi se rada seznanila z “bitjem”, ki ne mara za nikotin in alkohol, rado pa ima mleko in redno zgodaj vstaja. Namesto ponudb je dobila košarico z listkom: “To bo ustrezalo vašemu okusu.” V košarici je bil mlad muc. KLADIVCE OSTANE V MUZEJU Neki ameriški zbiralec posebnih predmetov je ponudil 500 dolarjev za kladivce, s katerim je predsednik letošnje Generalne skupščine ZN Boland tako vneto tolkel, da ga je razbil. U-prava sedeža ZN pa je ponudbo odklonila, češ da bo kladivo ostalo v muzeju Zveze narodov. Zadnje vesti CAPE CANAVERAL, Fla. Če pojde vse po sreči, bodo danes preskusili novo medcelinsko raketo Minuteman. Ta je precej manjša od Atlasa in Titana, dosti cenejša, pa zato komaj kaj manj učinkovit:-. Spada v takozvani drugi rod medcelinskih raket na trdno gorivo, ki lahko čakajo mesece in mesece popolnoma gotove na trenutni izstrel. WASHINGTON, D.C. — Danes popoldne ob štirih bo imel predsednik Kennedy svojo drugo tiskovno konferenco, ki jo bo prav tako kot prvo prenašala televizija. II A V A N A, Kuba. — Vojaško sodišče je včeraj obsodilo ti A-merikancev, ki so obdolženi, da so prišli na Kubo, da se priključijo upornikem proti Castru, obsojenih na po 30 let zapora. Državni tožitelj je zahteval za vse smrtno kazen. JERUZALEM, Izrael. — Včeraj je odstopil predsednik vlade Ben Gurion zaradi takozvane “Lavonove afere”. NEW ROADS, La. — Ko se jo iztiril tovorni vlak tod v bližini, je začel iz enega izmed vagonov za prevoz tekočin u-bajati strupeni plin klorin. O-blasti so morale izprazniti o-koli tisoč domov in neko šolo na poti, po kateri je oblak strupenega plina veter gnal. En dojenček je zaradi zastrupitve umrl, deset oseb pa jo moralo v bolnišnico. > KMERI3KA DOMOVINA, FEBRUARY 1, 1961 /IklERIŠK/l POIHOVBvoc^^ odločno politiko mirnega sožitja, stremel grgiTi a a »jp »io fvt r- 6117 St. Olalr Ave. — HEnderson 1-0628 «— Cleveland S, Ohle National and International Circulation PubUsbed dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROčNINAt Za Zedinjene države: 112.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 meeeee Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto po dosegi sovjetskega razorožitvenega načrta, dosledno izvajal politiko manjšanja mednarodne napetosti, z vsemi sredstvi pospeševal zveze med vsemi državami in ljudstvi in širil osebne stike z vodniki držav in vlad kapitalističnih držav . ..” Hruščev je spretnejši od Stalina, on hoče biti vodnik svetovnega komunizma, ne mara pa pred svetom nositi odgovornosti za to svoje delo. rYYYYYTXYXxx K SUBSCRIPTION RATES. United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 month« Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 22 Wed., Feb. 1, 1961 Mnenja in vesti . iz Železnega okrožja Piše Andr e j čele f!pgT YY YYXYTY Y Y Y Y'Y Y YYYTTYirYYXXfr^T^rcF^TCYYTYXXI rxr xxXXXYl Duluth, Minn. — Dva dneva zadnjih časov bosta ostala v zgodovini Združenih držav Severne Amerike važna zgodovinska dne-i. Malo manj kakor 200 let je Dočakali bomo atomsko vojno mornarico Prerokovanje, da se bodo stroški hitro zniževali tako za investicije v atomsko silo kot za njeno proizvodnjo, se je proti pričakovanju hitro uresničilo. To sicer še ne velja za atomske elektrarne, kjer je tok še zmeraj dražji od navad nega, toda bo vkratkem veljalo za vporabo atomske sile v naši vojni mornarici. Še pred par leti so v vodstvu vojne mornarice smatrali, da bi stale atomske vojne ladje in podmornice trikrat toMko kot navadne vojne ladje ali podmornice. Taki računi so pripravili našo vojno mornarico, da se je pred par leti odločila za navadno letalonosilko, ki naj stane le 275 milijonov dol., dočim bi atomska stala 435 milijonov dolarjev. Naša vojna mornarica se je zato začasno odločila, da bo gradila samo atomske podmornice in samo tri atomske vojne ladje: letalonosilko Enterprise, križarko Long Beach, ki bo opremljena z vodljivimi raketami Polaris, in fregato Bainbeach, ki bo tudi imela vodljive rakete. Najnovejši računi so pa pokazali, da so stroški za atomsko vojno ladjevje samo za 50% večji od stroškov za navadne vojne ladje. Ta račun je seveda postavil na glavo vse načrte vojne mornarice. Napravila je okvirni načrt, kako bi spremenila postopoma vse naše vojne ladje v atomske. To bi seveda trajalo par desetletij, prva skupina atomskih vojnih ladij bi vršila svojo službo na morju šele 1. 1970. Za ta sklep niso bili merodajni samo stroški, ampak tudi prednosti atomske “kurjave,” če smemo tako reči. Dočim je bilo atomsko gorivo na naših prvih atomskih podmornicah take vrste, da je trajalo največ dve leti, traja sedanje že pet let. V preskušnji je pa gorivo, ki naj traja kar 10 let. Ker živi vojna ladja povprečno 20 let, bi bito atomsko ladjo treba napolniti z novim gorivom samo kvakrat tekom njene življenske dobe. Smemo torej upravičeno pričakovati, da bodo vojne ladje z dimniki kmalu samo še spomin na preteklost, z morske površine bodo pa izginile. S tem bo dosegel cilj svojega prizadevanja znani admiral Rickover, ki je večji del svoje vojaške službe porabil za boj za atomiziranje naše vojne mornarice. Novi načrt za preobrazbo naše vojne mornarice ima tudi v Kongresu iskrenega in vplivnega zagovornika v osebi demokratskega senatorja Jacksona, ki je predsednik skupnega kongresnega odbora za atomsko silo. Pravijo, da ve o atomski sili več kot vsak vojak, in ima radi tega velik ugled na Kapitolu. Za načrt bo seveda tudi Kennedyeva administracija, saj se bo postavljala, da je vpeljala nekaj, kar bi morala pravzaprav njena prednica, ki je imela generala za vrhovnega poveljnika. , j : j £' Hruščev hoče imeti proste roke Sovjetska zveza je kljub ostremu odporu rdeče Kitajske odložila formalno vodstvo komunističnega tabora in prizadevanja za zmago komunizma po vsem svetu, da bi imela bolj proste roke v vodstvu svoje lastne zunanje politike in da ji ne bi bito treba sprejemati odgovornosti za ono, kar bi komunistična Kitajska napravila svojevoljno v imenu komunističnega tabora. Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je 6. janu a rja dejal predstavnikom Akademije socialnih naukov in Inštituta za marksizem-leninizem, da “ni mogoče voditi vseh socialističnih dežel in vseh komunističnih partij iz enega samega središča.” Nato je dodal, da to tudi ni potrebno Biti po imenu glava svetovnega komunizma po besedah Hru ščeva ne bi bila za sovjetsko partijo nobena prednost, pač pa bi to ustvarilo nove težave. Govor Hruščeva je pretekli teden prinesel “Komunist, par dni nato pa še “Pravda,” uradno glasilo sovjetske partije. V njem je ta nakazal jasno tudi to, da hoče nadaljevati politiko “mirnega sožitja” in izboljšati odnošaje z Združe nimi državami. Mao-Tsetung je hotel že jeseni 1957 pripraviti Hrusce va do tega. da bi prevzel vodstvo komunističnega tabora in da bi bila Sovjetska partija uradno imenovana za vodnika svetovnega komunističnega gibanja. Lani v novembru je prišlo to vprašanje na dnevni red na posvetih v Moskvi in Hruščev je kitajski predlog znova gladko odklonil. Zaveda se, da bi v tem slučaju morala nositi Sovjetska zveza od govornost za vse napake komunizma kjerkoli na svetu, da bi bil s tem njen odnos do svobodnega sveta še bolj sovražen in izgledi na kako pobotanje ve'iko manjši. Po drugi srrani bi bila Sovjetska zveza obvezana članicam komunističnega bloka pomagata gospodarsko in vojaško. Hrušče-vu ta stvar ne gre v račun. S Kitajci se razgovarja raje na temelju odnosov držav kot partij. Mihail Suslov, ideolog sovjetskega komunizma in vot nik zunanjega odseka sovjetske partije, je opisal Centra nemu komitetu sovjetsko politiko takole: “. . . Centralni vzelo, da so v volitvah naših Združenih držav napravili volil-ci državljani velik demokratičen korak, v katerih se pri volitvah niso ozirali na kako versko pripadnost, ampak so volili po razsodnosti zdravega razuma za kandidata, ki se jim je zdel najsposobnejši za najvišji političen urad naše dežele. Izvolili so za 35. predsednika Združenih držav Johna Fitzgeralda Kennedy, rodom iz države Massachusetts, je baje po letih najmlajši predsednik Z. D. izmed vseh, ki bili doslej izvoljeni predsednikom Z. D. v njih zgodovini. Radi mladih let se je nekateri 'politik drugih strank v raznih opazkah v kampanji obregnil ob njegovo mladost in ga podcenjeval, češ, da je še mlad in brez skušenj. Vse take opazke šo bile nepremišljene, zato tudi neupravičene, neglede kdo jih je izrazil. Mladi Kennedy je zadnjih 14 let sedel v kongresu in senatu in mu je zlasti domače ameriško politično življenje znano. Poučen je pa tudi o stališčih naše zunanje politike in to je baš zelo mojistersko pokazal v debatah tekom kampanje z bivšian podpredsednikoim Nixonom in drugimi. Nad vse mojstersko pa je izrazil svoje stališče v svojem nastopnem govoru ob ustoličenju predsednikom dna 20. januarja letos v Washingtonu. Njegov govor je nadvse mojsterska izjava, modrega, odločnega razumno gledajočega državnika-vcditelja v bodočnost njegove i aistne domovine in vsega sveta sploh. Njegovi povdarki, kot n. pr. s kako odločnostjo on gleda na razne odgovornosti naša dežele do položajev in razmer v svetu, ter na odgovornost do njegove lastne domovine, pove zlasti ta le njegova krepka izjava: Let every nation know whether it wish us well or ill, that we shall pay any price, bear any burden, meet any hardship, support any friend or oppose any fee in order to assure the survival and success of liberty.” To je jezik junakov, odločnih značajev in ne kakih plašljivih in “poštimavskih” slabičev! Vsak gleda nanj po svoje. Jaz zase gledam nanj kot sina te naše c d Boga blagoslovljene dežele, katero je talko bogato obdaril z dobrotami demokracije in svobode, da je v njem utelešena odločnost vseh naših vidnejših predsedmkev. Zdi s:e mi, da iz njega govori duh velikega Wash-ingtona, velikega Lincolna, velikega človekoljuba Wilsona in velikega demokrata Franklina Roosevelta. Vsi omenjeni so bili veliki, vsak v njegovem času, a zraven seveda tudi ljudje. Veliko je vsak izmed njih napravil v njegovem času, a seveda tudi kako človeško napako. Kido jo pa ne?! In baš iz Kennedya govori vsak izmed omenjenih: “Naprej sin naše Velike Domovine! Nadaljuj, kar smo mi delali, a zraven popravi vse, kar mi kot ljudje nismo naredili prav. Naša naloga je zdaj tvoja naloga. Naprej*še za večjo, boljšo in širšo demokracijo in svobodo tvoje Domovine in vsega sveta!” Njegov nastopni govor 20. januarja t. 1. jasno kaže, da ta duh ga vodi in Kennedy mu junaško sledi. Naj ga Bog podpira v njegovih prizadevanjih! Ameriškim volilcem pa čast, vsaj vsem. tistim, ki so volili zanj radi tega, ker so videli v njem kot kandidatu sposobnega, razumnega in resnega moža in se niso ozirali nato, kaki veroizpovedi pripada. Prepričan sem, da Kennedy se bo izkazal vrednega tega zaupanja. Nam vsem, ki pripadamo tisti veroizpovedi, kakor Kennedy, pa tudi ne more nihče zameriti, če smo bili njegove izvolitve veseli jn na njo ponosni. Vsaj skoro vseh zadnjih 200 let, kake. mu katoliku ni bilo moč priti do zadnjega klina na lestvi našega političnega življenja v Zdr. državah. Kadarkoli je kido izmed katolikov kaj takega poskusil, je naletel ne le samo na hude sršene, marveč tudi na hude gade in še marsikaj drugega. Prosimo Boga, naj nakloni predsedniku Kennedyu srečo, da bo v njegovem času dokazal, da so vsi tisti, ki so bili nasprotni temu, da bi kak katolik kedaj sedel v Be-hiši, bili v zmoti v svoji sodbah. V petek 20. januarja je nekako deset minut pred deveto uro zjutraj je prišel v cerkev Presv. Trojice v Washingtonu novo izvoljeni predsednik Združenih držav John Fitzgerald Kennedy, kjer je bila naročena sv. maša v čast sv.^puhu. Tam je pokleknil in molil s sklonjeno glavo sedanji predsednik J. F. Kennedy. Misli si o tem kdo ..kar hočeš. Ob tej vesti sem gledal in gledam še danes v duhu na pred Bogom klečečega jeklenega po rodu mladega Irca Kennedya. Kot odločen zaveden vernik je šel poprosit Boga kreposti, pomoči, zavednosti, odločnosti in moči. Njegov nastopni govor kake dve pozneje pred Kapito-lom je pokazal, da mu je bila ta moč, odločnost in zavednost dana. Kdor v Boga zaupa, ga Bog ne zapusti! Nats vseh, ki v to verujemo je pa dolžnost, da molimo k Bogu in ga prosimo, naj našega predsednika Kennedya podpira in mu daje moči, da bo uspešno krmaril in vodil ladjo našega političnega, socialnega in gospodarskega življenja tekom njegove dobe. Bog 'blagoslavljaj njega in Ameriko! Radodarni Miklavž Cleveland, O. — Zadnje čase pred odhodom bivšega predsednika iz Bele hiše se je v raznih časopisih pogosto kritiziralo naše gospodarstvo in razmetavanje dolarjev po celem svetu. Neki dopisnik je napisal med ostalim v Prosveti 24. t. m. tudi tole: ‘Vsi pa vemo, da je kongres zelo radodaren, kadar gre za pomoč bogatemu sloju in raznim nazadnjaškim bogatim ustanovam v obliki raznih subvencij. V ta namen odobrijo miljarde, če je treba ali ne. Tako vemo, da so nekatere dežele spet imele velikodušnega Miklavža, ki je skozi zadnjih osem let razmetal precej milj ar d po svetu v obrambo preživelega sistema in kolonializma.” Žal, da dopisnik ni napisal, kam on prišteva Tita, ali k preživelemu sistemu kolonializma, bogatim slojem ali k nevtralnemu komunizmu. Res, da je bil stari Miklavž včasih kar predober, da je toliko pomagal tudi zunanjemu svetu, kjer je bilo pač treba ne glede na režim in še večje domače potrebe. Med glavnimi obdarovanci je bil vedno tudi Tito, ki je tako vestno pristavljal svoj vedno prazni “pehar” celih deset let, čeprav ne veruje v sv. Miklavža, ampak le v “Dedlka Mraza.” Naš stari Miklavž ga je dobro poznal, da je krivoverec in mu je vseeno napolnil pehar z milijoni in ne, kot je za poredneža — z repo, korenjem in kako suho hruško. Sedaj že gotovo malo premišljuje, v koliko se bo treba za novega mladega Miklavža poboljšati, da mu bo kaj verjel, ter da bo smel tudi pri njem, v bodoče pristaviti malo večji pehar kot do sedaj. Rudi K VESTI lov generalni manager pri lay Company- družina prosi za zorja spon Ciril Krajnik, 69 Quai du Point du Jour, Boulagne-Billancourt Seine, France, rojen v Rutah 3. julija 1933, z ženo Milko in hčerko Klaro, staro dve leti. Mož dela v tovarni avtomobilov, doma je pa delal na očetovi kmetiji. Družina ima denar za vožnjo preko morja. Rabi le sponzorja, ki bi preskrbel prvo stanovanje in pomagal iskati prvo za-pcslitev. Lepo prosimo, da bi jim kdo pomagal in sporočil na naslov preselitvenega urada LIGE v roke: M. Krek, 1156 Washing- ton Bivd. Mayfield Heights, Cleveland 24, Ohio. Liga KS A. ------o-----— — Pekarije v naši deželi spečejo in prodajo letno raznega sadnega peciva (ples) v skupni vrednosti okoli $100,090,060. Cleveland, O. — Francis A. Coy dosedanji pomočnik glavnega managerja je postal z dana-šjim dnem glavni manager na mesto Samuela Rosenberga, ki je stopil v pokoj. G. Rosenberg je odstopil tudi kot podpredsednik The May Department Stores Co., ostal pa je član njenega direktorija, v katerega je bil izvoljen 1. 1940. G. Coy ima 24 let skušnje v trgoviskih poslih in je po besedah predsednika The May Co. izredno sposoben mož. Doma je v Cincinnati, živi pa sedaj na 18975 Van Aken B'lvd., Shaker Heights. -----o—----- gimev />om &OG NAHOD nUŽINA Cleveland, O. — Večerjo, družabnost in ples nam pripravlja Družabni klub Baragovega doma za soboto, 4. februarja. To bo zadnja priložnost za prijetno predpustno razpoloženje v Baragovem domu, ker bo vsakoletna pustna prireditev (na soboto predpustno nedeljo) letos odpadla zaradi oddaje prostorov. Večerjo bosta pripravili gdč. Alenka Hren in gdč. Marija Prince, katerih kuharsko umet- Trinajsti potnik Tale sestavek o razmerah v jugoslovanskem letališkem prometu je objavil koncem novembra lani ljubljanski list “Delo”: Prisežem, da nisem vraževeren. Tokrat pa se je vse tako sukalo, da bi skoraj začel razmišljati o črni številki trinajst. Vrh tega se je vsa stvar, ko zanaša,, začela v petek. In petek, je, po starem pregovoru slab začetek. Bilo je torej v petek, ko sem oglasil v beograjski poslovalnici JAT. Po desetih letih bi rad spet peljal z letalom, ko 3a sindikalne še nisem izkoristil. Udobneje je in, kar je glavno, doma bi bil cb treh popoldne. “Imate morda še kakšno prosto mesto v letalu, ki pelje v Ljubljano?” “Nimamo. Lahko pa dobite karto kot pogojni potnik. Hočete?” Seveda. In sem dobil karto kot prvi pogojni potnik — če se kdo premisli. “Pred poslovalnico bodite toč. no ob četrt čez dvanajst.” “Ali ne bo tričetrt na dvanajst?” Oh, saj res. Letalo že odleti ob tej uri. Oprostite.” Pred poslovalnico sem. bil točen: “Aid bo kakšna karta?” Telefonirala je na letališče. Ne, vise je oddano. Poskusite!” Tvegal sem in dobil karto kot trinajsti potnik za Ljubljano. V letalu je bilo sedem mest praznih. Trideset tisoč je JAT mimogrede izpustil iz rok. V Beogradu jih je bilo kar precej, ki bi,se tudi radi peljali. Na zagrebško letališče smo prileteli s polurno zamudo. Spravili smo se v restavracijo in šakali. Eno uro, poldrugo uro. Potniki so postajali nervozni. “Ali lahko telefoniram v Ljubljano?” “Ne, ker je to le lokalni telefon.” “Odkod pa lahko potem telefoniram?” “Iz Zagreba.” Do mesta je 18 kilometrov. Tik pod oknom restavracije pa stoji •puščica z napisom: Pošta. “Kje je pošta?” “Tu, v zgradbi.” “Pa tega niste prej vedeli?” “Oprostite . . Navsezadnje smo le uradno zvedeli, da z, letalom nei bo nič. Kaj sedaj? “Zagotovili vam bomo — vlak!” No, pa so nas le odpeljali v Ljubljano z avtobusom, če je šofer ustavljal pred vsakim vozilom, ki mu je vozilo nasproti, ni tega sam kriv. Vajen je pač voziti le od letališča do mesta. Tako, vidite, bi kmalu začel verjeti, da j:e številka 13 nesrečna. Zlobnež bi morda mislil, da se mu je to pripetilo zaradi tega, ker živi JAT od dotacij in mu je vseeno, kako posluje. Nikakor ne! V mojem tedenskem horoskopu razločno piše: če morate nalogo v kratkem opraviti, boste doživeli precejšnje mot- nost smo okušali ob raznih prireditvah v Baragovem domu z velikim zadovoljstvom, že sedaj smo radovedni, s čim bosta postregli. To je za sedaj še tajnost, povemo le, da bosta večerjo začeli deliti Ob pol sedmih (6:30). Olkusna jedača in žlahtna pijača! Z njo nam bo z vso ljubeznivostjo stregel g. Jaka in njegovi pomočniki. Med tem se bo razvila družabna zabava, za poskočne pa ringaraja. Ne zamudite lepe priložnosti, da se v Baragovem domu dostoj. no poslovimo od predpusta, saj bomo imeli na to 40 “kumernih dni.” Na svidenje! Odbor. nje. Čustveno neravnovesje. Škoda, da nisem tega prej prebral. V. J. Domžale napredujejo V Domžalah je lani v novembru trgovsko podjetje “Planina” odprlo prvo samopostrežno trgovino. Posluje nepretrgoma, ob nedeljah pa od 8. do 10. ure. Trgovina je baje sodobno opremljena. — Samopostrežne trgovine so nekak posnetek tukajšnjih superm arketo v. Nadomestnih delov ni A. Verovšek iz Celja se pritožuje, da ne more nikjer dobiti nadomestnih delov za električni kuhalnik domače izdelave, ki ga je pred leti kupil za 13,000 dinarjev. Ker ne more kupiti nado-mestnih delov, ki bi stali komaj par sto dinarjev, kuhalnika ne more uporabljati in pravi, da bo v skrajnem slučaju prisiljen kupiti novega. Sprašuje, kako to, da podjetje, ki je kuhalnike izdelalo, ne poskrbi, da bi bili v prodaji tudi nadomestni deli za nje! Vprašanje je, ali je to le zanikrnost podjetja ali pa njegova “gospodarska politika,” ki naj pospeši prodajo izdelkov. Nov zakon o visokem šolstvu Ljudska skupščina Slovenije je pred Božičem sprejela nov zakon p visokem šolstvu, ki je po besedah dr. Vilfana izredno pomemben. Na eni strani uvaja določila zveznega zakona, na drugi povezuje znanost in strokovnost v enoto, daje visokim šolam večjo samostojnost in odpravlja dejansko razliko med rednimi in izrednimi slušatelji. V bistvu vprega novi zakon nekdaj avtonomno in svobodno univerzo in druge visoke šole še bolj v komunistični voz. Tega dejstva vse Vilfanove lepe besede itn pohvale ne morejo prikriti. Proračun za narodno obrambo Pred zvezno ljudsko skupščino v Beogradu je obrambni tajnik Gošnjak razlagal proračun za narodno obrambo. Ta obsega v celoti 239 milijard dinarjev in je za 31 milijard večji od sedanjega. Glavni vzrok povečanja naj bi bil v porastu cen za potrebščine vojske in v povišanju plač, ki so s tem v zvezi. G-bramibmi proračun naj bi po uradnih podatkih znašal 7.77 odstotkov celoletnega narodnega dohodka. — Nekako podoben del celotnega narodnega dohodka uporabimo za narodno obrambo tudi v Združenih državah. Pri nas je breme sorazmerno manj občutno, ker je narodni dohodek sorazmerno višji in povprečni zaslužek sorazmerno dosti večji. V Sloveniji le 136 odvetnikov Iz poročil zasedanja Odvetniške zbornice Slovenije je razvidno, da je v vsej republiki Sloveniji trenutno le 136 odvetnikov in 17 odvetniških pripravnikov, cd tega jih je nad polovico v Ljubljani, Mariboru in Celju. Pravna pomoč je zato sorazmerno omejena, saj pride en odvetnik komaj na 12,000 prebivalcev. Odvetniški poklic je v komunistični Sloveniji težavna in nevarna služba. Odvetnik mora pretepati po navodilih oblasti in partijskih mogotcev, ne po zakonu, če se noče nepričakovano sam znajti pred sodiščem in v ječi. Umetno gnojilo Agent je prišel k kmetu in mu ponujal umetno gnojilo. Kmet pa, ki je bil razumen gospodar, je dejal agentu: “čujte, jaz posedujem fabriko in umetnike, ki mi delajo gnojilo!” Agent se j.e zelo začudil. Gospodaren kmet pa ga je peljal v — hlev in mu pokazal celo vrsto živine in vzorno gnojišče. V državi Texas je trikrat toliko duhovnikov kot natakarjev. AMERIŠKA DOMOVINA, Aleksander Petofi: KRVNIKOVA VRV ROMAN a Hiripi se je podvizal s pitjem, “ej, ej! Če bi ti ostal vsaj groš Bilo mu je premalo, da bi ena sama steklenica stala ,pred njim. Bal si je napolniti vso mizo in Se je zabaval s tem, da je dvig-Nil k ustom zdaj eno, zdaj drugo steklenico. Kdorkoli je vsto-PH v krčmo, srečen ali nesre-čon, vsakdo je moral piti. Bil je uničen kot po navadi. Nič čudnega, ko se je bil pa s podvojeno močjo in s podvoje-no pridnostjo lotil svojega dela. “Zaigraj, cigan, da zaplešem!” •ie zamrmral in zaspal. Ciganov sPloh ni bilo. Moje oči niso bile zaspane. Pomaknil sem se v kot, toda nisem mogel dolgo ostati na enem mestu. Bil sem nemiren, prvič Po dolgih letih. Sam nisem vedel, zakaj. Razmišljal sem. Toda misli so mi begale iz kraja v ^raj, od predmeta do predmeta, ^ez zveze, neurejene, hiteče. Politika, zgodovina, pesništvo in Vse, s čemer sem se kdaj bavil, mi je prišlo v zavest. Preteklost m prihodnjost sta stala pred menoj kot pozna večerna in zgodnja jutranja zarja. Tam temno, a tu svetlo, toda nikjer jasnega razgleda. Bil je nenavaden večer. Slednjič je stopil neki tujec v sobo, v kateri sem ždel. Prekli-njal je in zabavljal čez vasi, v katerih potnika v eni sami noči umori dolgočasje. "Ali radi kartate?” me je vPrašal. “Saj niti ne znam,” sem mu °dgovoril. “Pridite v mojo sobo, naučil Vaa bom, samo da ubijem čas.” Pri teh besedah me je sprele-telo po hrbtu mrzlo ali vroče, sam ne vem, toda občutil sem malo ne tresavico. “Če dobim?” Sem si mislil. “In če izgubim še leh par goldinarjev, ki jih imam Pti sebi? Krčmarju še nisva Plačala, če izgubim in ne bom mogel poravnati računa . .. naju kodo vrgli na cesto, kaj naj si-Cer naredijo? Toda ali se prija-Ivlj Gašper ne bo jezil nad me-n°j in to po pravici, da sem mu Ur°Pal denar? Zakaj to bi bil Pravi eno!” rop ... Toda saj je vse "No, ali pridete?” je vprašal tujec. Be vam je drago.. . meni je prav • •.sem odgovoril s po-Uarejeno ravnodušnostjo. Čutil Sem, kako mi je trepetalo telo. No sva šla čez dvorišče, je re-el svojemu kočijažu, naj zgo-■ i zapreže in naj ga zbudi. Res N vstopil kočijaž že zarana, da 1 zBudil svojega gospoda. Toda a sploh ni bil legel. Igrala sva .rez Prestanita. Nedolgo za tem if sedel v voz in se je odpeljal. 0cla nekaj sto goldinarjev se 111 Peljalo z njim. „ 15. v ^Njatelj Hiripi,” sem nago-naslednjega dne svojega °variša, “kaj se ti je sanjalo?” t Nekaj lepega, prijatelj, kras-e§a>” je odgovoril. “Sanjalo se v * •i6! da sem tisti angleški voj-°ua, imena se več ne spomi-bam, ie toliko vem o njem, da ku je dal njegov brat utopiti v Jfmlvaziji... Toda kaj za vraga 1 prišlo na pamet, da me Prašuješ, kaj se mi je sanjalo? e®a še nikoli nisi storil.” vPrašal sem te samo radi te-ka> da bi vedel, če se ti je sa-Julo o najini nezgodi, najini nesreči.” t. Nesreča? Ne vem, kaj pome-1 'a beseda, še nihče mi je ni azložil) zame je sploh ni.. •” Burej boš zdaj izvedel. Brez Pokrivanja, brez olepševanja ti P°vem na vsa usta, da sem igral Vsf noč in izgubil ves denar.” ‘‘Vse, vse?” • zadnjega vinarja. za kozarec vina. Tako dobro bi mi delo, če bi si mogel izplak-niti grlo.” “Za ostalo bi se ne menil?” “Tako malo kot za jutrišnji dan!” “Ti si vendar imeniten dečko, Gašper, imeniten dečko! Vreden, da te privijem na srce, na to srce, ki se mu že deset let ni približalo kako človeško bitje. Pridi, daj, da te objamem! Glej, mislil sem, da se boš hudoval, da se boš jezil, a nisi niti nagubal čela. O, moj prijatelj! Izvedi torej resnico, da sem vso noč kartal, a nisem izgubljal. Dobil sem, dobil sem zelo veliko. Ti si niti ne moreš misliti, koliko.” “Ti si dobil? Saj doslej nikoli nisi kartal.” “Nikoli, ker me ni veselilo in ker mi je manjkalo za to tudi denarja.” “Tovariš, to je žalostno, zelo žalostno. Ljubše bi mi bilo, če bi bil izgubil moj denar.” “Zakaj, ti norec?” “Zato, ker si prvič igral, a veš, kaj pravi Gvadanyi... to se pravi ne Gvadanyi, ampak kaj pravijo kartači: ‘Prima for-tuna raro bona ...’ ” “To je res, oni menijo, da je sreča v začetku redko trajna. Toda rek ima še privesek ...” “Sed si bona, valde bona ...” “Tako je... Toda če je dobra, je zelo dobra.” “Hm, koliko si priigral?” “Ne mnogo manj kot tisoč goldinarjev.” “Tisoč goldinarjev? Toliko denarja sploh ni na celem svetu.” “V mojem žepu tičijo. “Tisoč goldinarjev?... Ej, saj le sanjam, toda res je, da so to skoraj prav tako lepe sanje, kot sem jih imel v pretekli noči.” “Tu so. Potiplji, da se prepričaš, da niso samo sanje.” “Res ne! O, prijatelj, zdaj začenjajo sami žalostni časi... Zdaj mi najmanj dva tedna ni treba misliti na to, kaj bova jedla, kaj bova pila. Toda veš, kaj! pokupil bom vsa ogrska vina in dal aro še na pridelek prihodnjega leta .. “Ne tako, Gašper, tega denarija ne smeva zafrčkati. Povem ti, zakaj ne. Glej, otroka imam, ubogega, malega otroka, za katerega bi bil moral skrbeti, a nisem. Ta otrok, ki ga že deset let nisem videl, morda omaguje v veliki bedi.” “Ej, ej, da imaš ti otroka!” je govoril Hiripi zmajevaje z glavo. “Le zakaj mi tega prej nisi povedal? Morda bi bila lahko kaj malega prihranila za malčka. Res je, da sva sicer precej redno živela, toda če bi bila živela nekoliko rednejše, bi si bila lahko prihranila majhno vsoto. In kje je tvoj otrok?” “Daleč od tu, morda štiri dni hoda. Toda še danes se odpravim na pot, takoj. Prideš z menoj, Gašper?” “Če pridem s teboj? Kam pa bi ne šel s teboj?” Kmalu nato sva sedela v vozu in potovala. V prvem mestu, v katerega sva bila dospela, sem preoblekel Hiripija. Težko sem ga pregovoril, da je vzel kupljeno obleko. Toda k temu ga nisem moigel pripraviti, da bi pd za moj denar. “Preživljati se s kapitalom ni nikaka umetnost, poleg tega morava skrbeti za o-troka,” je ugovarjal. Kamor sva prišla, je odšel na obiske. Krr je dobil, je zapil. Le toliko denarja me je prosil, da si kupi sodec vina. Dal sem mu ga. Soil je dal prinesti na dvorišče, potegnil iz njega čep in se rado-val nad tem, da je gledal, kako teče pijača. Slednjič sva dospela Saharska puičava - zakladnica Francije Upor arabskih prebivalcev v Alžiru še vedno povzroča naj-večje težave Franciji, ki drugod v Afriki zapovrsti daje svojim kolonijam državno samostojnost.. V Alžiru pa zaradi odpora ,enega milijona francoskih naseljencev tega še ne more storiti. Po drugi strani pa predstavlja puščava Salhara, ki je del Alžira, jabolko spora, kajti pod ipeščeno odejo l'eže neizmerni naravni zakladi. Hassi Messaoud, “Blagoslovljeni vodnjak”, je usahnil. Še pred nekaj leti je dajal vode iz globine desetih metrov. Danes vre iz 48 izvrtanin nafta iz globine 3,300 metrov, in pri vrtalnih delih zaposleni delavci se kopljejo v plavalnih bazenih, katerih voda prihaja iz globine 1,400 metrov. Toda studenec, ki so ga nomadi imenovali “blagoslovljenega”, je brez vode. To je značilno za čudovito spremembo, do katere je prišlo v Sahari v zadnjih štirih letih. Velblodji gonjači, ki čepijo v le-denomrzlih nočeh “Velikega vzhodnega Erga” okoli ognja iz tamarisk, vidijo nebo razsvetljeno od puhajočih bakel podzemskega plina, ki izgoreva med petrolejskimi vrtalnimi stolpi in s svojim črnim dimom za-temnuje zvezde. 960 kilometrov od tu, v “Velikem zahodnem večala na 9,500,000 ton. In ko bo Ergu”, pa opazujejo velblodji leta 1962 dograjena se četrta gonjači zvezde s sikajočimi o-j črpalna postaja, bo prišlo vsaiv0 j visoko, gnjenimi repi, ki se podijo po leto 14 milijonov ton nafte na nebu, nato nenadoma eksplodi- palmami se je namreč ustavil prvi po Sahari potujoči velesejem z girlandami električnih luči, s scooterji, z razstavnimi kolibami in s pestro vrsto modernih hladilnikov. Evropski turist je morda tudi to opazil, da je mlad francoski vojak peljal za roko vrsto v burnuse oblečenih beduinskih otrok. Bil je francoski učitelj, ki so ga, dodelili nomadskemu plemenu in je pripeljal šolsko mladež iz puščave v ta živžav, tako kot bi prišel pogledat vaški sejem. Od Hassi Messaouda so položili do Bougieja ob sredozemski obali 640 kilometrov daleč skozi puščavo cevovod s premerom 60 centimetrov. Dve črpalki z letno zmogljivostjo 4,800,000 ton poganjata nafto proti severu. Ko bo letos začela obratovati še no- skega plina, da nameravajo zgraditi cevovod do obale, od koder bi ga speljali skozi Sredozemsko morje do Cartagene in nato preko Španije v Francijo, Italijo, Nemčijo in še celo v Anglijo. Težava pa je ta, da je morje na tem kraju globoko 270 metrov. Tako se bavijo z več sto oralov nanovo pridobljene vrtne zemlje. Bila je to stara zelenica, dolga 21 in široka komaj 5 km. Tu živi 40,000 ljudi; mnogo jih je hlapcev “kaidov”, arabskih fevdalnih gospodarjev v oazah. U-radno danes seveda ni več suženjstva, v praksi pa je stvar mislijo, da bi v Alžiru zgradili: drugačna: za črnce v oazah ni mogočno električno centralo, izbire; če hočejo živeti, morajo plin spremenili v električno energijo in jo nato pošiljali v opravljati tlačansko delo. Šele sedaj, ko so odkrili petrolejska Evropo. Medtem pa gorijo v ležišča, lahko najdejo plačano Hassi Messaoudu orjaške bakle, ki ponoči razsvetljujejo to “veliko peščeno morje” in ga podnevi z dimom zatemnjujejo. Z nenehnim hruščem orjaških metalcev plamena požrejo na leto 2,000,000,000 kubičnih metrov plina. delo. Nekoč zasmehovani saharski prerok dr. Georges Drouhin, sedaj ravnatelj puščavskega namakanja, pravi, da se raztezajo vodni zbiralniki vzhodno pod Tunizijo prav do Libije, zahodno do Mavretanije in južno do Kubo. Mehika ga ne mara, lahko se pa zgodi, da bo Castru prav prišel, da namreč o-bračuna z njim njegov pobeg s Kube. Tudi za Castra je namreč Marks zločinec, toda svoje vrste. Vse to pa brez vode ne bi bilo Tanesrufta sredi Sahare. Tukaj mogoče. Še pred desetimi leti so se pa saharski strokovnjaki smejali geologom, kot sta bila Marcel G a u tier in Georges se razteza tako imenovani “Reg”, puščavsko melišče. Sedaj so geologi odkrili, da predstavlja melišče le tanko vrhnjo Drouhin. Ta dva. sta zatrjevala : plast, ki jo je lahko podorati. in dokazovala, da je pod Saharo Spodaj so pa fosilna tla in v ogromno jezero sveže vode. Ni- njih so našli cvetni prah raznih hče ni hotel verjeti. Resen bri- sredozemskih rastlin, ki so tu tanski časopis je podobne govo- rastle in uspevale pred približ-rice zavrnil kot očitno časnikar- no 7,000 leti. sko raco. In vendar so kmalu j v tistem času je bilo področje va črpalka, se bo ta količina po- na^0 iZVrtali arteški studenec, iz | dobro namakano in rodovitno. katerega je iz globine 1,200 metrov brizgala voda 30 metrov Rečne struge, ki imajo danes le še od časa do časa nekaj vode, Danes je na tem kraju,; So bile mogoče takrat dotočne Arabci se posvetujejo v iraški prestolnici BAGDAD, Irak. — Tu so se zbrali zastopniki arabskih držav na posvet o skupnih vprašanjih. Sedanji sestanek znane Arabske lige je zanimivejši v toliko, ker se ga udeležuje tudi zastopnik Tunizije, ki je zadnji dve leti to organizacijo, bojkotirala. Arabska liga je pod močnim vplivam Naserja, predsednika Združene arabske republike. Zato se vsak spor med arabskimi državami in Naserjem v Ligi sami takoj čuti. V zadnjih letih je vsako tesnejšo zvezo z njo odklanjal tudi iraški Kasem. Izgloda, da sta sedaj tako spor med tunizijskim predsednikom Burgibo in Naserjem, kot tudi med iraškim Kaisemom in Naserjem pokopana. Odprt je lo še sipor med Naserjem in jorda-nijskim vladarjem Huseinom. Arabska liga skuša ustvariti soglasje in sodelovanje med a-rabskimi državami v politiki do Izraela in tudi v vseh ostalih skupnih vprašanjih. Med te spa- dam rajo in kot sončni blisk raz- Na površini 2,600 kvadratnih svetlijo puščavske sipine. kilometrov so naleteli 50 krat Tam, od Colom^-Becharja do na nafto in so le dvakrat za-Hamaguira, imajo Francozi svo- j vrtali v praznino. Zaloge teh leje odstrelne naprave za vodlji- žišč cenijo na 500 milijonov ton ve rakete. Poskuse z raketami nafte. Meje tega ležišča na se-delajo raiši ponoči, ker je ta- veru, zahodu in jugu so znane, krat lažje dobiti dobre filmske j na vzhodu pa ne. V načrtu je že posnetke. i drug cevovod. Od štirih drugih ‘ Za Arabce, ki potujejo pognanih petrolejskih ležišč je prastarih puščavskih potih, pa j najvažnejše v Edseli Lezi daleč vse to verjetno niti ni tako protijugovzhodu nahbijskime-skrivnostno kot prizor, ki se jesii; njegove zaloge cenijo na te dni nudil potniku v oazi Ou-jlOO milijonov ton. Za njegovo Vl^UlVU. JL/C11.1GO JC ’ i a (J U11C UlUgWV^c: c c* r-v j. a L v... . 640 km vzhodno od Colomb- reke Nigra. Osrednja Sahara se da sedaj brez dvoma Alžirija m delno — Kongo, kjer Naser podpira z vsemi silami Lumumbo. Zenske dobijo delo Bechara, nova industrijska pre- j je počasi izsušila, plast melišča stolnica Sahare, Zelfana. j pa varuje spečo zemljo pred ve- Stoji sredi zelenice s cveto- trom in soncem. Drouhin zatr-čim poljedelstvom, ki so jo na- juje sedaj, da je treba zemlji redili ljudje sami. Ko so v Hassi ie Vodo, pa se bo spet zbudila v Messaoudu vrtali za petrolejem, življenje. • Upokojenec v Floridi (vdo- so se vrtalni stroji v globini. Zemljemerci cenijo površino 'cc) ^če starejšo žensko, da bi 1,400 metrov zažrli v moker j te Spe£e zemlje na 25 milijonov! skrl:>ela zanj- Prosto stanovanje, luknjičast peščenec, ki je dal hektarov, velika je torej kot hrana in obleka. Pišite na. An- ' vsa Zahodna Nemčija. pod to: t°n Chuchnik, 8519 Seminole zemljo so zbrane mogočne za- Ave., Tampa 4, Florida. (24) loge vode. Francozi doslej v svojem opojnem veselju zaradi argli, 480 km južno od Atlaškega pogorja. Med dateljnovimi — Beti, Roza, moj otrok in Ter-njej ... ha! Deset let me ni bilo tu. Kako se je v desetih letih mesto pomladilo, kako sem se jaz v desetih letih postaral! (Dalje prihodnjič) izkoriščanje bi bilo treba speljati cevovod preko Tunizije. Leta 1963 bodo ta petrolejska polja krila vso francosko potrošnjo. Francoske Pipeline-sanje pa se ukvarjajo še z drugim: s Hassi R’Melom v bližini Ghardaie, 640 kilometrov južno od Alžira. Tu je toliko podzem- vrtalnim delavcem mnogo dela. Hkrati pa jim je dobavljal vodo, ki so jo potrebovali. Še bolj je ta voda dobrodošla novemu pe- „ J ’•'*** t o w trolejskemu mestu, ki nastaja j najdenjh ieHšč petroleja in rud-tu s hišami, s klimatskimi na- j n}n ge niso povsem spoznali po-, ge oddeike pravami, s cvetočimi vrtovi. Še;mena tega odkritja. In ravno na ; Iščemo ženske za likanje srajc, starost 17 do 36 let, tudi uslužbenke za dru- » v-*.-., ~ ~ ------- 1 1 ^------------------------ letos bodo tu posadili 50,000 dre- j ^em področju so spustili v zrak za varstvo prfed vetrovi injSV0j0 prvo atmosko bombo; po ves peščenimi sipinami. Drugo vrtanje, pri Ouragli, 80 km daleč od petrolejskih ležišč, je obudilo u-mirajočo oazo k novemu življenju. Rešilo je dateljeve palme, ki so se sušile, in namaka danes MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. (24) ■yrr-rmrYYYraXXXXXmXXXXXXXZXXXXXXXXXXX; Izleti v Evropo - - Obiski domovine 1961 LADJE: 4. maja S.S. America 18. maja Colonsbo 25. maja S.S. United States 11. junija Hanseatic Predvideni so skupni izleti z avtobusu po LETALA: 14. maja Jet — Sabena 28. maja Jet — Sabena 11. junija Jet — KLM 25. junija Jet — SAS domovini, Avstriji, Italiji, Švici, Nemčiji ostali zahodni Evropi — romanje v Lurd in Fatimo. Skupine spremlja do Ljubljane i. Suhadolnik, lastnik Bled Travel Za vse informacije se obračajte na: ^ A n v H" n 6113 St- CIair Ave- — EX 1-8787 „ Ml!) TRAVEL ^^3.0^« rxxxxxxxixxxxxxxxxxxxxxxzzxxxxxxixxzxixxxxxxxxxxxxxxxxxzxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxiu BSSiK 'l-v C., 'jci' .Ht;; in ‘ to** N. U* '- '% ej,” je vzkliknil Hiripi, v mesto, kjer je moja mladost Sašiitifi KONKURENCA — Kalifornija in Florida sta začeli dobivati v pridelovanju citron, pomaranč in agrumov tekmeca v Japonski. Na sliki uidimo kup oran? in tangarin v Oka-be na Japonskem, ko jih pripravljajo za prevoz-na trg. tej poti prav gotovo ne bodo zbudili speče zemlje v novo življenje. Vodne zaloge so se zbirale tisočletja dolgo in strokovnjaki opozarjajo, da je treba previdnosti, ker se ta zaklad ne sme izrabiti do zadnje kaplje. Voda prihaja iz pogorja Atlas. Drouhin opozarja, da je treba varčevati, čeprav je prepričan, da so vodne zaloge večje, kot bi bile, da prihajajo samo iz Atlasa. Prepričan je, da bi lahko s to vodo namakali neskončne saharske prerije. -------0------- Herman Marks - zločinec v naših in kubanskih očeh NEW YORK, N. Y. — Herman Marks je bil že dolgo znan našim sodnim oblastem. Imele so z njim neprenehoma opravka, saj so ga morale obsoditi kar 32-krat za tatvine, roper, ugrabitve, posiljevanja, pri čemur pa zločinec takrat ni bil star več kot ;’>6 let. Ko je Castro začel s svojimi bojem proti Batistu, je šel na Kubo in se mu je pridružil. Zato je pozneje tudi zgubil naše državljanstvo. Ves čas državljanske vojne je ostal s Castrom, po Castrovi zmagi je pa dobil službo, ki se je zanjo vežbal prostovoljno vse svoje življenje: postal je glavni krvnik Castrovega režima v prvih časih. Menda je pospravil na oni svet nad 200 žrtev Castrovega terorja. Bahal se je, da je kar z revolverjem postrelil v eni.noči enajst žrtev. Pozneje se je naveličal tega posla. Naj-brže je prišel pod vpliv svoje prijateljice Amerikanke Seco-na in pobegnil s Kube v Mehiko. Od tam je prišel lanskega julija ilegalno v našo deželo. Policija ga .je sedaj staknila v Ne\v Yorku. Urad za imigracijo ga bo pa skušal spraviti čez mejo. Toda kam? Odprta je pot samo v Mehiko in MALI OGLASI Stanovanje se odda Štiri sobe in kopalnica na 1126 E. 76 St. zgoraj. Za pojasnila kličite IV 1-3940. (26) VICTOR P. ZALETEL 814-818 E. 185 St. above General Furniture Call IV 6-0200 for appointment ACCOUNTING — AUDITS — INCOME TAX SERVICE 18 Years of Experience Registered by Accountancy Board of Ohio F blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA Frank Skodlar sl ki je zatisnil svoje oči na 1. februarja 1960 Eno leto hladni grob Te krije in spomin nam žalosti srce. Bog odvzel očeta in Tvoja pot se je končala. V miru božjem sladko počivaj in prosi tam Boga za nas. Žalujoči ostali: EDWARD, sin FRANCES LONGAR, hči Cleveland. Ohio, L feb. 1961. AMERIŠKA DOMOVINA, I S l— spisal Narte Velikonja 5 i Višarska polena ^ -! In ga je prijel za rame. “Nič se mi ne ljubi!” je menil Matijec. “Vidiš ga, pa ne da bi bil žalosten! Pa ne da bi mu bil nevoščljiv, Matijec,” se je smejal Kosmač ter mu ostro pogledal v oči. Matijec se je zavedel svojega klavrnega položaja ter se prisiljeno nasmejal. ”Kaj Vam še pride na misel, stric! Kar tako se mi ne ljubi. Tisto žganje me je utrudilo,” se je izgovarjal ves vesel, da je ujel to misel. “Tisto žganje je bilo vrag!” “H konjem stopi, Matijec, potem pa koj pridi!” je veleval o-hlastno Tine. “Francka in botra sta še v cerkvi,” je odgovarjal pogledu botrovemu. “Ne smemo se dolgo muditi, da pridemo še začasno domov!” “Konji bodo še trudni,” je dejal Matijec. “Rekel sem, da moramo ob času domov!” je rezko poudaril Tine. “I, tako se tudi ne mudi!” je menil boter. “Zdaj moramo dobiti kaj pod zobe. Ni vsak dan poroka takele vdove in takega fanta!” Matijec je pogledal h konjem ter prišel v gostilno. “Gospodar je bil že tu, pa je šel po ženo!” je menila natakarica. “Ali naj Vam kaj prinesem prej?” “Vrček piva!” je dejal ter sedel k stranski mizi. ‘IKod hodijo?” mu je šlo po glavi in si je odgovarjal: “Kaj tebi mar. Pij svoje pivo in čakaj!” In je naročil drugi vrček. In ga je izpil in se ga je lotevala čudna jeza, žalost in bridkost. In je čakal. Lenivost se ga je prijemala ter mu lezla v misli in ude. In je izpil pivo in naročil novo in jih še ni bilo. Pa mu je šel skoz srce srd in je ponavljal: “Pridi koj, da bomo šli začasno domov! Pa pojdi domov, če vas ni!” in je naročil še vrček in je čutil v udih, kako mu leze spanec vanje. “Jaz nisem hlapec, da bi čakal!” mu je pol-jasno živelo v mislih. “Poiskati jih pa moram!” In jih je iskal po trgu, pred lopami z odpustki, stopil celo v gostilno nasproti. “Kaj bi iskal!” se je hudoval in krenil na cesto proti Radovljici. Onstran glavne ceste mu je pri- CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — SACRED HEART PARISH — MELROSE PARK M blk. to Winston Park Plaza. Brick home. 2 bdrms., tile bath and kitchen, knotty pine living rm., utility rni., w-w crptg., 2 ton air conditioner. 2 car gar., cyclone fence, awnings. Reas. Call for appt. FI 5-5869. (22) BRICK BUILDING — 2-6 rm. apt. Mod. baths. Auto, gas ht. Separate units. 2 car gar. Nice income. Nr. schls., shop., trans., churches. Low S30s. Immed. poss. by owner. IN. 3-7246. (22) BUSINESS OPPORTUNITY FUR STORE — BY OWNER Northwest side. Lge. vault. Well estab. business. Includes corner bldg, containing store plus 6 rm., 2nd floor flat. Retiring KI 5-4339 (22) HOUSEHOLD HELP HOUSEWORK — COOKING AND CHILD CARE Stay or go. 5% days. Good salary. Hammond, Ind. References. TEmple 6-6014. (22) šlo na misel: “Lačen nisem in ves zaspan sem in pri mizi bi bil v napotje in hlapec nisem. Samo za hip ležem v senco, da bom mogel paziti, ker bomo pozni na cesti in bodo oni tudi vsi zbiti od dneva in vina in zgodnje ure.” In je slekel jopič, dejal ga pod glavo ter legel za grm v senco. Kokor bi položil trudnega otroka v pernice, se je zazibal v sen. • Družba je bila medtem prišla iz Cerkve. Franca je bila pridržala Tineta za roko ter mu dejala: “Daj, Tine, ostani za hip in pomoli ter me počakaj! Vsaj radi otroka in njegove sreče.” Sama je bila padla na kolena ter drsala po kolenih okoli oltarja, drsala drugič in tretjič. Počasi, pobožno in zatopljena v gorko molitev za usmiljenje, za pokoro in odpušče-nje. In je šla četrtič okoli za otroka, ki je in ga še ni. In se je spomnila, da je bila vdova. Petič za Franceta. Že je mislila vstati, ko se je zavedela, da je žena novoporočena. “Za moža!” je dahnila ter se vrgla vnovič na kolena. “Mož mi je pred Bogom in ljudmi in jaz mu bom žena, jaz mu bom žena!” je prepričevala čudni upor v duši. “Marija, daj mi, da bom res žena in da bom mogla varovati prisego!” In so jo polile solze. Botra jo je že čakala pred oltarjem. “Nikar, Franca, saj nismo pri pogrebu! Saj vem, saj vem!” se je opravičevala, uzr-ši proseče očitajoči pogled. “Saj vem, težko je ob taki uri. Možakarji že težko čakajo.” In jo je dvignila. Natakarica jim je povedala, da je hlapec težko čakal in da je šel. “Najbrže h konjem,” ’je dejal Tine. “Bo že prišel. Namolili smo se pa, jaz sem molil za cele kvatre! Samo križ, da bo prej!!” je lačen in nestrpen dejal boter. In je že srebal juho. Matijca ni bilo od nikoder. “Danes pa bomo samo čakali,” se je jezil Tine. “Kam je vendar šel?” “Že prej je bil ves zamišljen in je dejal, da je truden in da ga je žganje,” je pozorno pogledal Kosmač Franco, ki je vsa zaripela v obraz povesila oči na mizo. Natakarica je slednjič povedala, da je hlapec, ki je pripeljal pivo, videl takega in takega moža na cesti proti Radovljici. “Ali je kaj pil?” je vprašal Tine. Natakarica je dejala, da je in da ni plačal. “Čudak je, Bog ve, kaj ga je prijelo! če ni šel na vlak, ker.mu ne diši na kozlu,” se je slednjič smejal rdeč od vina Kosmač. “Le kar ostani, Tine, in pusti ga, da ne zgubimo še ženina, ko nam je že ubežal drug. Tole izpijmo in potem pojdimo. Konji bodo trudni in pozni bomo. Matijec pa tudi ni star dve leti.” ' In je dal zapreči. “Saj bi jaz prevzel konje, Tine, pa jih nisem vajen in ponoči mi oči opešajo,” je pijano blebetal Kosmač, ko je sedal na voz. “Pa sedita ženski tako kakor zjutraj.” Tine je nategnil vajete in pognal. “Gospodar, gospodar!” so klopotala konjska kopita in kolesa. “Vam že pokažem, kaj se pravi!” je udaril po njih, -da so dreveli kakor splašeni ter si je Franca tiščala oči. “Ne tako, Tine, ne tako, da ne zadenemo ter ne pregrejemo konj.” “Saj gremo navzdol!” je menil Kosmač. “Lačna tudi nista. In vsak dan tudi ne voziš svoje novoporočene žene!” In je šlo v diru, da so se romarji na cesti plaho izogibali vozu ter prestrašeno zrli za njim. Ko je Franca premagala prvi strah, jo je nenadoma obšel prijeten občutek. “Le naj gre! če zadene, naj zadene. Bo prej konec! B0 prej konec!” In j je spet šlo po glavi: “Jaz bom žena, da, žena svojega moža!” 25. Klančar je stregel Blažu. Po napadu v cerkvi ga je bil spravil domov ter ga položil v posteljo. “Nič ne skrbi. Vse bomo napravili !” In mu je prinesel gorke kave in žganja. Pokril ga je s' starim ovčjim kožuhom, da mu je samo nos gledal izpod odeje. “To je fluenca!” je modroval. “Kar skuhaj jo, ni druge pomoči. Prehladil si se na poti! In s slivovko jo daj!” čim bolj je trdil Blaž, da ni bolan, temveč da ga je obšla sama slabost, tem bolj je Klančar vztrajal, da mora o-stati v postelji. Inl ga je obdržal v postelji do večera. Proti večeru je prišel Mohor. Ko je Klančar odšel za hip, se je Blaž vzpel k Mohor- ju: “Ali je Franca kaj prepisala Tinetu?” “Ni!” je dejal Mohor trdo. “Prav!” “Saj tudi ne bo. O, poznam jo, tega ne bo!” In ju je zmotil v teh besedah Klančar. Prinesel je Janezka. “Zobke dobiva in je čemeren! Na, vleci!” mu je tlači! svoj mezinec v usta. “čisto se čutijo zobki pod kožo. O, boli, boli, revček! In kaj bi rekla,” je nenadoma zastavil vprašanje, “če bi vama dejal, EUROPA TRAVEL SERVICE POTNIŠKA PISARNA 759 E. 185 Street Cleveland 19, Ohio Preskrbimo vse potrebno za pot preko morja in obiske iz -domovine; pošiljamo denar in pakete v Jugoslavijo in v vse druge države Evrope. JEROME A. BRENTAR ™. S »mmnammminatmmnmtttmmamimtammataanmtaammamttmamtt GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.11002 Lakeshore BIvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene SVOJEVRSTNA SIMFONIJA — ,Z lesenimi kladivci zna ,Mrs. John Quincy Wolj spraviti iz [steklenih čas, ki jih ima pred saho na mizi, kar celo simfonijo. Zbirka [čas je baje vredna okoli ,$1,000. OPERACIJA USPELA? i— James Koloditch Jima šest let, prav toliko kot njegova tovarišica w-jip™ (Christina Dre-lich. \J ames is e je (lotil “operacije” 'punčk, s katerimi se otroci igrajo. Vprašanje je, če se bo [operacija [posrečila. Slika je bila [posneta v New lyorku v [prostorih Središča 'Družbe za pomoč otrokom. ko ga tako gledata, da ta fantek ni moj, da ga je mati kar nekje mimogrede vzela? Kaj? Ali ni smešno?” “Saj ni ciganka!” je dejal smeje se Mohor. “Prav praviš, kakor ciganka ! Kar nekje pod vrbo.” “Rekel bi, da te ne razumem,” je dejal Blaž. “če bi le tisočinko tega resno mislil, na koncu sence pomislil, si preklet, le samo, ker bi z mislijo izdal ženo! In ti ni odpuščeno !” “Tako bi rekel? Ali slišiš? Kaj pravi Blaž?” se je zra-dostil Klančar. “Da sem neumen! Ti pa gledaš tako pametno! Ali te bole zobki? Janezek, Janezek!” Janezek je tleskal z ročicami ter se nasmihal. “Skorjo mu daj!” je dejal Blaž. “če dobiva zobke!” In mu je dal skorjo. “Ali veš, da se ta otrok nič ne poti?” se je obrnil k Mohorju. “Naši otroci se tudi niso!” je potrdil ta. “Da se niso?” je začudeno zrl vanj. “Kaj je tako čudno?” “čudno je, da so ti otroci enaki!” “Kadar so zdravi,” je dejal Blaž. “Ti, ti! Ali si moj, ali si moj, Janezek?” je drgnil z brado ob njegovo lice. “če je, ne bo zavekal!” mu je šinilo v misli. In res se je otrok najprej nasmehnil, potem pa ga je zaščemelo ter je planil v jok. Klančarju so roke omahnile. “Kožo mu boš odrgnil!” je dejal Mohor. “čemu se stari zanj vleče?” je sumničil Klančar ter odnesel otroka, ki se je drl na vse grlo, nazaj mami. .Medtem je Mohor stopil parkrat po sobi gor in dol. “Kaj bo, kaj bo!” Blaž se je okrenil na postelji. “če misliš Tineta?” “Mislim! In Franco!” Blaž se je dvignil na komolce : “Mohor, poslušaj: Koliko je tvoj grunt vreden?” “Saj ni več moj!” “Koliko je bil vreden?” “Kdo ve?” “Ali je bil vreden enega človeka?” “Kako to misliš?” je obstal Mohor. “Življenje enega človeka?” je mirno vprašal Blaž. “Kakor rečem: ene mačke, enega teleta, tako vprašam: enega človeka.” “Za življenje?” “Za življenje!” Mohor je stopil spet čez vegaste deske in se nato ustavil ves ogorčen: (Dalje prihodnjič) *—•—•—•—•—•—*- •—. . .—.— . IMENIK RAZNIH DRUŠTEV .■«-«-»- » » I# » Slovenski domovi KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Frank Zigman Jr., tajnik Frank Ivančič, 336 High Tee St., Willowick, O., WH 3-2354; bla-gaj. John Barkovic. Zapisnikar John Zigman Sr. Nadzorni odbor: Vinko Godina, Adelina Cecelich, Rose Kužnik. Seje se vrše 6. marca, 4. junija, 3. sept., 3. dec. 1961 v American Jugoslav Centru na Re-cher Ave. ob 8:00 zvečer. KE 1-9852. KLUB LJUBLJANA Predsednik Frank Derdich, pod-preds. Vinko Godina, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd, GL 1-1876, blag. John Barkovic; zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Jos. Škabar, Mary Poklar, Anna Kutcher. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic, teta; Louis Starman, Maršal. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Zastopniki za delniško sejo AJC: Frank Šegulu*. Frank Rupert, John Ba Jkovic. Za klub društev Frank Segulin, Vinko Godina, John Barkovic. Seje se vr- » ...................^ « i šijo vsak zadnji torek v mesecu v AJC na Recher Ave. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Theodore Kircher, 18609 Pawnee Ave., KE 1-7027;'blagajnik Edward Leskovec, zapisnikarica Augusta Slejko; nadz. odbor: Thomas A. Pluth, Rudy Špehar, Vinko Godina. Gospodarski odbor: Predsednik John Troha, Joseph Žnidaršič, John Rotar. Ostali direk.: Frank J. Taucher, Josephine Henikman, John Barkovic, George Krancic. Poslovodja: John Žigman, tel.: K E 1-9309. Hišnik: Frank Zupančič IV 1-5663. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave Predsednik John Habat. nodrvred sed. Michael Lah, blagajnik Frank Mrzlikar, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Ivan Jakomin. Nadzorni odbor: Joseph Ferra, Jacob Mejač, Henry Grosel. Gospodarski odbor: predsednik Frank Naznanilo in Zahvala Globoka potrta in žalostnega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki bolezni umrl na 12. januarja moj ljubljeni soprog Frank Planovsek Moj dragi pokojnik je bil rojen 29. februarja 1884 v vasi Pusto polje v Jugoslaviji. Pogreb pokojnika se je vršil na 14. januarja iz Er-menc pogrebnega zavoda v cerkev sv. Janeza Evangelista na 9th W. Mineral cesti. Pogrebno sv. mašo zaduš-nico je daroval Rev. Klaudij Okorn. Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na Mount Olivet pokopališče. Naj počiva v miru! Na tem mestu se najlepše zahvalim Rev. Klaudij Okornu za darovano sv. mašo in za spremstvo na pokopališče. Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so položili toliko lepih vencev in za sv. maše. Prisrčna hvala vsem prijateljem, ki so ga prišli kropit in ga spremili na večni počitek. Prav lepa hvala Frank Ermencu za tako lepo postrežbo ob težki uri. Končno hvala vsem skupaj in vsem še enkrat Bog plačaj. Ti dragi soprog pa počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Tvoji duši pa večni mir in pokoj. žalujoča: ANNA PLANOVSEK, soproga Milwaukee, Wis., 1. februarja 1961. Sustcrsic, Frank Stanonik, Frank Dolinar. Ostali direktorji: Frank Sustorsich, Louis Kosem, Frank Hren, Mrs. Anna Kozel, Frank Matoh. Upravnik: Frank Walter. Seja direktorjev se vrši vsak četrti petek v mesecu ob 7:30 zv. v navadnih prostorih. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnica Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar.V' Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih, Angela Mago-vec, zastopnica za SDD Rose Vatovec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave. SLOV. NAR. DOM na ST. CLAIR Predsednik Joseph Birk, podpredsednik Anthony Zakrajšek, tajnica Josie Zakrajšek, blagajnik Krist Stoke!; zapisnikar Joseph Okorn. — Nadzorni odbor: Frank Eler- sic, preds., Anton Wapotich, Josephine Stwan, John Tavčar, Frank Bavec; gospodarski odbor: Frank Cesnik, Frank Wirant, Andy Champa, Blaž Novak, Frank Plut, Janko Rogelj, Edward Kenik; namestniki: , Joseph Zorman, John Centa, John Smuk. Vratar John Breščak-Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob osmih zvečer v sobi št. 4 starega poslopja. DOM ZAPADNIH SLOVENCEV Predsednik Frank Stibil, podpredsednik Frank Loucka, tajnica Ella Pultz, zapisnikarica Mary Wohlford, blagajničarka Pauline Stepic. nadzorni odbor: Mary Kolenc, Bessie Stibil, Margie Loucka, Steve Bielecki, oskrbnik Gene Bisson. Seje vsaki drugi četrtek v mesecu. UPRAVNI ODBOR BARAGOVEGA DOMA Frank Jakšič, predsednik; Jakob Žakelj, podpredsednik; Ivanka Pograjc, tajnica; Franc Šega, blagajnik. Odborniki: Alojzij Bajc, Karol Bojc, Ferdo Gospodaric, M,att Gr-dodolnik, Alojzij Hribar, Matt Intihar, Josip Ovsenek, Janez Ovseniki Edmund Turk. Telefon Baragovega doma: EN 1-5926 in HE 1-0142. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DED-ŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. noth St. TpI HE 1-9183: hlagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki: John Lokar, Fra-nk A. Turek in Anthonv Petkovšek; zastopnik klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec m Albin Lipold, za konferenco SND John Lekan. Soje se vršijo vsaka tretjo sredo v mesecu v Slov. Nan Domo, soba št. 4 staro poslopje-Društvo sprejema nove člane 16. do 45. leta s prosto pristopnino !n zdravniško preiskavo. Društvo pla' tule $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 meseč’ no. Za sprejem e.li pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na' 'aljne informacije se obrnite na dru-■tvene zastopnike DRAMATSKO DRUŠTVO ULIJ A Duhovni vodja: Rev. Jožef Varga; predsednik Ivan Hauptman, podpredsednik France Kastigar, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., tel. KE 1-6196; blagajnik Marjan Kosem, zapisnikarica Mira Adamič, režiser Ivan Varšek, oskrbnik odra Slavko Štepec, mladinski ref-Božo Pust, garderoba France Zorman, arhivar Miro Celestina, reklama Miro Odar, Tone Peternelj, g°' spodinje: Štefka Smolič, Lojzka Trpin in Pepca Stanonik; bara in športni ref. Lojze Mohar, reditelja: Peter Trpin in France Stanonik: knjižničarka Andreja Stanonik, ra Izseljeniško zvezo Ivan Rigler; nad' zorniki: France Zorman, Viktor Tominec in Franček Urankar. SLOVENSKI ODER Preds. Lojze Šef, podpreds. Mirko Vombergar, tajnik Milko Pusti 6612 St. Clair Ave., EN 1-372L blag. Ivan Martinc, gospodar Milan Dolinar, poroč. Karel MauseP zapis. Marija Mauser; režiserji-Varšek. Dolinar, Intihar, Pust, K°' larič, Gerdin. DRAMSKO DR. NAŠA ZVEZDA Predsednik Louis Modic, podpredsednik George Nagode, tajnic3 Mary Medvešek, 21141 Goller Ave-i Euclid 19, O., blagajnik John Zif" man, zapis. Gusti Slejko, nadzornice: Frances Gorjanc, Anna Nagodo, Anna Kučar, arhiv: Mary Medvešek, Lojzka Cancula, oskrbniki °d' ra John Virant in Frank Zigm311’ Seje se vrše po potrebi. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLTD, OHIO , Predsednik Matt F. Intihar, P?0" predsednik Joseph Penko, tajnic3 Ann Intihar, blagajnik Anton Zofko, zapisnikarica Tillie Bolek, z3' stopnik Frank Surtz. Nadzorni odbor: Anton Strnad, John BoleK' John Bradač; članski odbor: JoseP A. Kušar, Charles Starman, Lou' Godec. Zastopniki za klub društev-Charles Starman in John Bradač- SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI “SAVA” „a Predsed. Milan Vrčkovnik, Pr'.f podpredsednica Mija Gaber, dru^ podpredsednik Jože Odar, taj n1 ca Mary Kenik, 553 Indian Rd-J Toronto 9, Ont., blagajničarka M1 lena Dolenc, 1166 E. 72 St., EN 6916.