Političen list za slovenski narod. Po polti prej »man velja: Zrn cele leto predplabui 16 vid., ia pol leta 8 fld., u četrt leta * fld., sa mesec J fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: %a celo leto 13 fld., sa pol leU 6 fld., sa četrt leta 3 fld., sa {eden mesec V Ljubljani na dom poailjan velja 1 fld. 30 kr. več na leto. Posamne Iterilke po 7 kr. jedea I lfld. \l Naročnino In oznanila (i n s e r a t e) vsprejema uprurniatro ln ekspedieija v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice it. a. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredniitvo je v HemenlBklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isvsemii nedelje in pratnike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telefin - itev. 74. Štev. 231« V Ljubljani, v ponedeljek 9. oktobra 1899. Letnik XXVII Slovanska vzajemnost 2. Skupno politi&ko delovanje. (Konec.) Razdrobili smo v zadnjem članku pojem slovanske vzajemnosti v politiškem delovanju. Sedaj se lahko lotimo konkretnih vprašanj. Prvo vprašanje slove: Ali moremo govoriti v naši državi o slovanski vzajemnosti v imenovanem s'nislu ? Odgovarjamo : n e. Opisane vzajemnosti ni. Skupnega namena ne najdeš ni v negativnem, ni v pozitivnem delu. Individuvalizem posamnih avstrijskih slovanskih rodov v politiškem gibanju ne pozna Slovanstva, razen po imenu. Vsak rod ima seboj posla, ne preostaje mu misli za splošnost. Večkrat se je sicer že poskušalo zboljšati te razmere, a brez vspeha. Bratili so se že Poljaki in Čehi, Čehi in Slovenci; nedavno je iznova shod slovanskih časnikarjev skušal svojo srečo, a preko splošnih besedi se v programskem delu ni prišlo. Uprav sedaj čutimo to žalostno resnico v živo. Madejski je imel nedavno toliko smelosti, da je pobijal vsako slovansko vzajemnost in naravnost priporočal Poljakom zvezo z nemškimi liberalci. Celo sedaj, ko smo vsi skušali, koliko so žrtvovali češki poslanci in kako skrajno pri-jenljivo so nastopali, da bi rešili državo krize, se čujejo izmed Poljakov glasovi, ki niso samo ptuji, marveč naravnost sovražni slovanski vzajemnosti. Načelo, ki je združilo točasno večino državnega zbora, ni bilo slovansko, marveč le načelo ravnopravnosti in razširjenja deželne auto-nomije. Poljaki in Čehi so pri tem imeli pač tudi svoje narodne namene, a Rusom in nam bi sama deželna autonomija ne zboljšala razmer. V tem oziru ne moremo govoriti o nobeni slovanski vzajemnosti in komaj o skupnih interesih. Drugo vprašanje se glasi: Kaj naj storimo vzlasti mi Slovenci? Brezpogojno nam je treba gojiti z vsemi močmi slovansko vzajemnost. Po načelih, ki smo jih razvili o njenem pojmu, trdimo : Vsa protislovanska sila se je vrgla proti Čehom. Čehi so na severnem zapadu za Slovanstvo imenitna trdnjava. Ne samo, da so po številu močni; napredovali so tudi v gospodarskem oziru in, kar je najznamenitejše : v svojih rokah imajo eno prvih prometnih in tirgovskih središč sredi Evrope — zlato Prago. Slovanski sovražniki so nam pokazali, da moramo, če imamo sploh kaj slovanskega mišljenja, če je treba tudi z zatajevanjem samega sebe, ostati Čehom na strani. Clara pacta, boni amici! V tem smislu ne dovoljujemo češkemu liberalstvu niti drobtine; a pri tem ne pozabljamo, da vsak Čeh, da tudi najod-ločnejši katoličani med njimi branijo v narodnem oziru to, kar sedanji zastopniki češkega naroda v državnem zboru. Narodnost ni najvišji ideja, a sedaj je treba izvojevati pravičnost za njo, sicer bo vse zamujeno. V ravno tistem smislu naj bi pa tudi Čehi in Poljaki pojmovali pomen našega juga za Slovanstvo in s širšega stališča nego doslej, vsled tega pa tudi doslednejše in odločnejše branili ta jug slovanskemu rodu. Tretje vprašanje: Ali ima ideja slovanske vzajemnosti kaj moči, da reši Avstrijo ? Sama zase, brez druzih višjih nravnih idej pač slovanska vzajemnost ne more izvršiti te naloge. Pač pa more znatno pomagati. V ideji slovanske vzajemnosti je globoko etiško jedro. Nemška nadutost hoče iz Avstrije imeti nacijonalno, seveda nemško državo. To pomenja uničenje avstrijske države. Slovanska vzajemnost pa hoče razgibati dosedaj tlačene sile slovanskega ljudstva državi v korist. Časih se sliši, da že vživata slovanska rodova, Poljaki in Čehi, svoje pravice v državi in da sta v primeri z nami že na trdnem. Ni res ! ®s Poljaki potrebujejo gospodarskega in umstvenega napredka na vseh konceh ; Čehi se pa vzdržujejo le z največjim naporom in z najžilavejši požrtvovalnostjo proti Nemcem. Dalmacija je ekonomski pod ničlo. Slovenci in istrski Hrvatje pa oficijelno niti ne pomenjamo naroda. Vsem se nam godi slabo do skrajnosti. Brez pomena, brez veljave smo. In še čemimo vsak v svojih malotnih sepa-ratiških željah in težavah. Pred vsem š i r š e s t a 1 i š č e. Ih to v narodnem oziru ne more biti drugo, nego slovansko. Slovanske vzajemnosti v politiškem delovanju še ni, a če se lotimo dela, pride in trdno se nadejamo, da se razvije na podlagi krščanskih načel. Dobremu delu služi, kedor se vdinja v službo te ideje. Politični pregled. V Ljubljani, 9. oktobra. Državni *bor snide se, kakor smo že omenili, v sredo dne 18. oktobra in dosedanji predsednik dr. Fuchs bo v kratkem razposlal državnim poslancem vabila k prvi državnozborski seji. Dan za prvo sejo je določil ministerski svet v soboto popoludne, katerega so se udeležili vsi ministri. Uradno se razglasi ta ministerski ukrep prihodnjo sredo. Ministri so se posvetovali nadalje tudi o drugih stvareh, vendar pa o tem avtentično ni nič znanega. Z vso gotovostjo se pa more trditi že sedaj, da bo izšel v kratkem odlok, s katerim se zaključuje sedanje zasedanje državnega zbora. Da se to zgodi, je dokaz vladna želja vstreči levičarjem, da se voli novo predsedstvo, v katerem naj bi ne bilo ne dr. Fuchsa in ne dr Ferjančiča. Toda desnica bo, vsaj pričakovati je tako, vstra-jala pri zahtevi, da ostane predsednik poslanske zbornice tudi nadalje vrli poslanec dr. pl. Fuchs, LISTEK. Vredniška listnica. Angleški spisal Mark Twain. »Moralni Statistik«. — Vaše statistike prav nič ne potrebujem; vso to Vašo ropotijo sem vzel in si ž njo nažgal pipo. Ljudi Vaše vrste sovražim. V jedno mer računate, koliko škoduje človek svojemu zdravju, koliko trpi njegov duh in koliko kron in vinarjev zapravi, če se udaja dvaindvajset let škodljivemu kajenju; ali če ima istotako škodljivo razvado, da pije kavo; ali če igra včasih biljard, če popije opoldne kozarec vina itd. Potem računate neprestano, koliko žensk je zgorelo, ker so imele nevarno razvado, da so nosile predolga krila. Vi gledate vse le z je dne strani. Ne vidite pa resnice, da v Ameriki večina starih mož kadi in kavo pije, da pijo jako stari Angleži vino, da postavni holandski starci pošteno pijo in kade in postajajo navzlic temu vedno starejši in vedno bolj debeli. Nikoli ne skušate spre-videti, koliko pravega užitka, pokrepljenja in prijetnosti daje kajenje človeku celo življenje (kar je pač desetkrat več vredno, kakor tisti denar, ki bi si ga prihranil, ako bi ne pušil), niti ne pomislite grozovito veliko sreče, ki jo zamude ljudje Vaše vrste, ker ne kade. Res je, da si prihranijo denar, če se odrekajo petdeset let vsakemu majhnemu užitku; toda za božjo voljo, kaj naj pa počno ž njim? Kako naj ga porabijo? Denar ne more rešiti niti najmanjšega dela njih uboge duše. Vse, kar more koristiti denar, je prijetnost in uživanje v tem življenju. Ker ste pa sovražnik prijetnosti in uživanja — čemu si pa kopičite denar. Tega ne morete reči, da ga bolje porabljate s tem, da prirejate dobre obede, da dobro delate in podpirate pobožne družbe, ker sami dobro veste, da taki ljudje, kakor ste Vi, ki nimajo nobenih majhnih slabostij, — da ne dado nikoli vinarja od sebe in da celo sami tako skromno žive, da so vedno lačni. In nikoli si ne upate smejati se po dnevi, ker se bojite, da bi ne skušal kak siromak, ki bi Vas videl dobre volje, zmuzati iz Vas krono, in v cerkvi ležite vedno na kolenih in skrivate oči v pobožno sklenjenih rokah, kadar gre cerkvenik s pobiral-nikom mimo; davkarju ne poveste nikoli po pravici, koliko dohodkov imate. Vse to veste sami, kaj ne? Kaj Vam koristi, da tako bedno životarite do trhle, ovele starosti ? Čemu hranite denar, ki Vam vendar tako grozno malo koristi ? Skratka, čemu ne greste kamorkoli in tam ne umrjete, mesto da skušate s svojimi moralnimi statistikami zapeljavati ljudi, da postanejo ravno tako čemerni in neljubeznivi, kakor ste sami? Saj jaz tudi ne ljubim zapravljivosti in se ji tudi ne udajam; toda jaz nimam niti iskrice zaupanja do človeka, ki nima nobenih majhnih slabostij, in zato ne maram prav nič več slišati od Vas. Dozdeva se mi, da ste Vi prav tisti mož, ki mi je prejšnji teden prav dolgo predaval o nizkotni pregrehi — kajenja, prišel v moji odsotnosti nazaj ter mi odnesel ko ogenj močne rokavice na rokah in mojo lepo sobno peč. »Mladi pisatelj«. Tako je, neki učenjak priporoča v resnici pisateljem, naj jedo ribe, ker dela ribji fosfor možgane. Toliko imate prav. Toda določiti no morem, koliko jih morate Vi pojesti, vsaj natančno ne. če bi sodil po spisu, ki Bte mi ga poslali, o Vas povprečno, bi bil mnenja, da bodeta morebiti za zdaj zadoščala dva kita. Ne sicer največje vrste, ampak dva navadna, dobra, srednje velika kita. (Dalje prih.) ki je v sedanjem zasedanju pokazal vso svojo zmožnost. Fevdalno češko vele posestvo se je v soboto, kot smo že na kratko omenili, posvetovalo o sedanjem položaju ter o razmerju do desnice oziroma nove vlade in po soglasnem sklepu izdalo naslednji komunike: Klub z veseljem pozdravlja sklep izvršilnega odbora desnice z dne 5. t. m., ki zagotavlja nadaljni obstoj večine in ima pozitiven namen uresničiti skupen program, in izjavlja z vsemi silami podpirati izvršitev tega sklepa v dosego popolne jednakopravnosti vseh avstrijskih narodov. Klub uvidi v brezpogojni odpravi jezikovnih naredeb brez primernega nadomestila veliko krivico napram češkemu narodu, ki se nikakor ne strinja s temeljnimi načeli njegovega programa in z zgodovinskim razvojem kraljevine Češke. Klub se bo v zvezi z vsemi sorodnimi strankami potegoval za odstranitev vseh nakan proti temu stališču. Posebno se bo pa boril za zagotovitev pravic vseh posamnih narodov in njih jezikov po načelu popolne jednakopravnosti. Konečno pa klub pričakuje, da se kmalu sestavi vlada, ki bo izšla iz desnice in vladala po njenih načelih, ter da se ohrani in zagotovi varstvo avtoritete. — Sklep konservativnih čeških veleposestnikov se toraj povsem ujema z onim ostalih desniških strank, posebno veselo znamenje pa je, da se je klub odločil za pravičen narodnostni zakon za celo državo. Hrvatska regnikolarna deputacija je imela minulo soboto v Zagrebu svojo prvo sejo. Kakor znano ima posvetovanje v prvi vrsti ta namen, da se določi, naj li ostane še nadalje v veljavi sedanje razmerje mej Hrvatsko in Ogersko, namreč 44:56. Razprava bo precej dolgotrajna, ker so zahtevali nekateri delegatje, da predloži vlada več statistiških podatkov glede državnih, posebno indirektnih dohodkov. Pravi zastopniki hrvatskega naroda bodo seveda porabili vso svojo zgovornost, da pribore Hrvatski kolikor možno pravično razmerje. Seveda bodo bržkone njih besede glas vpijočega v puščavi, ker večina je kakor vselej mažaronska. Položaj v Transvalu. Napovedanega pri-četka angleško-transvalske vojske še vedno ni. Buri so zasedli vse važneje postojanke na svojih mejah, toda Angleži Be še vedno prav počasi in polagoma pripravljajo, ter sploh postopajo, kakor bi ne bilo r.ikake resnosti. Dne 17. t. m. se šele snide parlament, „da se posvetuje o nujnih in važnih zadevah." Resnosti v tem oziru ne kažejo prav nobene. To pa je ravno dokaz, da hočejo kramarski Angleži s svojim prikrito-izzivalnim postopanjem privesti Bure do tega, da sami prično vojsko. Vendar so se pa v poslednjih dneh jele nekoliko gibati angleške čete, kolikor jih je že sedaj na južno-afriških tleh. General Hunter se je v soboto s konjenico in jedno brigado peščev napotil iz D' Urbana proti Pietermaritzburgu. V Ladysmith je došel jeden polk peščev, topniška baterija in oddelek huzarjev. Kot vrhovni angležki poveljnik v Natalu bo fungiral general \Vhite, ki je že došel v Pietermaritzburg. Iz Londona dohaja sedaj poročilo, da je na 17. t. m. pozvanih pod orožje toliko reservnikov, da pride 1000 mož na vsak angleški bataljon v Južni-Afriki. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. oktobra. (Osebna vest). Včeraj se je z Dunaja vrnil g. državni poslanec Fr. Povše, ki se je kot načelnik „Slov. kršč. narodne zveze" udeležil posvetovanj eks. odbora desnice. (Konsumno društvo v Kašljn) dalo je »Narodu« v zadnjem času mnogo pisarenja. To društvo se je bilo pred dvema letoma proti volji »Gospodarske zveze« ustanovilo v konku renco konsumnemu društvu pri D. M. v Polju. Posledice so se kmalu pokazale. Kašeljsko društvo se ni moglo samostalno vzdržati. — »Gospodarska zveza« ga ni hotela sprejeti med svoje člene — moralo je prenehati in členi so se zopet pridružili društvu v Polju. Sedaj so planili upniki po kašeljskem društvu in vsi hočejo naenkrat plačilo, čemur je seveda nemogoče ustreči, ker mora društvo še le polagoma realizovati svoja aktiva. Vsled tega so upniki začeli tožariti in društvu je pretil konkurz. V tem opasnem položaju je odvetnik g. dr. Susteršič prevzel vredi- tev zadeve. Njegovo prizadevanje je obrneno na to, da dobijo upniki plačilo. V svrho izvršitve svoje naloge je pisal vsem odbornikom kašelj-skega društva pisma in jih povabil k sebi na posvet. V pismu je slikal zakonite posledice položaja za posamezne odbornike. Jeden povabljenih nesel je to pismo v pisarno dr. Tavčarja in ta ni imel druzega storiti, nego pismo s hudobnim komentarom objaviti v »Slov. Narodu«. Namen te objave ni mogel biti drug, nego zaprečiti dr. Šusteršičevo prizadevanje, da se vre-dijo razmere med društvom in upniki in da se pomaga poslednjim do plačila. To obnašanje dr. Tavčarja je pa tem čudneje, če se pomisli, da on kot odvetnik zastopa glavno upnico kašeljskega društva, Marijo S., in da, če bi se dr Šusteršičevo prizadevanje ponesrečilo, Marija S. ne dobi niti krajcar j a svoj e terj atve , kar bi bilo tem bolj žalostno, ko ima skrbeti za sedem otrok, terjatev pa znaša čez 1000 gold. »Šefredakter« je torej sedaj prvi, potem pride še le odvetnik. Čudno razmerje, katero sicer ugaja Malovrhu, katero pa ne more ugajati nobeni odvetniški stranki. Radovedni smo, če bi bil odvetnik dr. Tavčar, ko bi Marija S. svojo terjatev po krivdi šelredakterja dr. Tavčarja zgubila, isti 1. odpustil svoj ekspenzar, in 2. povrnil terjatev nad 1000 gld.! ? ! Vprašanje kolegijalnosti dr. Tavčarjevega obnašanja naj pa razsodi gospod dr. Šusteršič sam, ki je pač v tem oziru nekoliko preveč odjenljiv. Dr. Šusteršič je pa za to skrbel, da sa je Malovrh - Tavčarjeva nakana izjalovila in da pride Marija S. do plačila. Kašeljsko društvo ne pride v konkurz in Marija S. ne bode trpela škode. Vse se bode lepo uravnalo — šelredakter in njegov namestnik Malovrh pa bodeta eno kost vsaj morala dati iz rok! Nikakor pa ne tajimo, — marveč to še povdarjamo, — da je zgodovina kašeljskega konsumnega društva vzgled, kako se konsumna društva in zadruge sploh ne smejo ustanavljati in voditi. Za druge naj se ustanavljajo le po dejanjskih potrebah, v spo razum u z »Gospodarsko zvezo«, ki bode potem že skrbela, da se tudi pravilno vodijo. Nikakor pa se zadruge ne smejo snovati kar nekako na slepo srečo, radi osebnih razprtij in sličnih neprilik. Po zaslugi poštenih in značajnih mož, na čelu jim sedanji načelnik društva, g. Slavko Rahne, ki so brez svoje krivde prišli do pravne odgovornosti, ki pa imajo toliko značaja in častiljubnosti, da nekateri oholi gospodje v Ljubljani niso vredni jim — škornje snažiti, se je uravnala zadeva. Tisti odbornik pa, ki je bil tako, recimo ljubeznjiv, da je dr. Šusteršičevo zaupno pismo nesel k dr. Tavčarju, — naj si ta svoj čin dobro zapomni. Časti mu ne dela, — pameten pa tudi ni bil. O tem se bode še prepričal! Konečno pa še nekaj o j ur i stični modrosti gosp. šelredakterja. On pravi, da zaprt more biti odbornik le v slučaju goljufije. Šelredakter, ki je odvetnik, torej ne vo, da je zapor tudi v slučaju kri de, če je ista prouzročena po malomarnosti kridatorja, in da zadeva kazen pri zadrugah odbornike, v tem slučaju torej tudi tistega odbornika, ki je igral izdajsko ulogo. Ta odbornik naj torej malo premišlja, koliko se more zanašati na svete svojega svetovalca. Če v tem slučaju »zleze ven«, je to zasluga njegovih značajnih tovarišev v odboru. Ko bi teh ne bilo, bi se mu godila slaba! (Umrla) je v soboto popoludne po daljši bolezni v 66. letu svoje starosti gospa Marija Jelo v š e k, rojena Oblak, veleposestnica na Vrhniki. Pogreb bode jutri zjutraj ob pol 9. uri. Naj v miru počiva ! (Domača umetnost.) O Grilčevi sliki smo dobili nastopno podrobnejo oceno: V izložbi Mathi-anovi je razstavil slikar L. Grilc večjo sliko sv. Družine,' katero je slikal za župno cerkev v Boh. Bistrici. Slika je 1 m. široka in 180 m. visoka. Po ideji in v glavnih potezah je posnetek krasno Murillove sv. družine. Središče in težišče slike je deček Jezus. Stoji na vzvišenem prostoru, na ob-sekanem kamnu, z obema rokama je oprt, z desno na roko Marijino in na levi strani na roko sv. Jožefa. Marija sedi, sv. Jožef na pol kleči. JezuB ima pogled obrnjen proti nebesom. Marija zre na svojega božjega Sina in z desnico kaže iz slike na ljudstvo, proseč naj bo njen Sin temu ljudstvu Odrešenik in Zveličar. Sv. Jožef ima v roki na- vaden simbol — lilijo. V gornjem delu slike je Bog Oče v oblakih, obdan od dveh skupin majhnih angelov. Bog Oče gleda na spodnjo skupino, na najdražje, kar ima na zemlji, kakor bi hotel reči: »Ta je moj ljubi sin, nad katerim imam dopa-danje«. Mat. 3, 17. — To nekako je ideja slike. Kaj naj rečemo o delu samem ? Grilčeva slika napravi jako dober utis. Vidi se, da je umetnik z veseljem in vnemo delal. Risanja je skoro docela pravilna. Barve so mirne in harmonične zato je kolorit posebno v nekaterih partijah resnično izboren, n. pr. zarja v gornjem delu slike. Tehnika je priprosta a poštena. — Naj dodamo še nekaj opazk, ki ne spadajo strogo k sliki umetnika Grilca. Med najtežavnejšimi predmeti upodabljajočih umetnostij je gotovo predstavljanje sv. Družine. Spomnimo le, da se nobenemu umetniku ni prisodila častna nagrada, katero je lani razpisal papež Leo XIII. Zato treba, kolikor težavnejši in bolj omejen je predmet, toliko več študirati in vglobiti se v njega. Pravo upodabljanje sv. Družine ne dopušča velike ekstenzivnosti, zahteva pa toliko večjo intenzivnost v obrazenju. Zdi se nam, da je idejo sv. Družine kaj lepo zamislil Murillo in jo prav tako lepo izrazil. Če sliko njegovo dalje časa gledaš, več užitka imaš, in kar je še posebnega pomena za cerkev, več pobožnih mislij in čustev sprejemaš. Zato bi gotovo ne bilo napačno, ko bi se ta slika večkrat kopirala. Potem bi ne bilo več slabih šablonskih slik sv. Družine, brez ideje in pomena. Tudi priproato ljudstvo pozna lepoto mislij in oblike. (Izpod Storžiča.) Naj vam sporočim, da smo imeli letos prav živahno kupčijo za jabolka. Pod gorami od Tržiča do Cerkelj so jablane tako obrodile, kakor več let ne poprej. Otreseno sadje prodajalo se je v inozemstvo po 3 gld., 3 gld. 20 kr., 3 gld. 60 kr. meterski stot. Posamezni gospodarji so dobili po 100, 150 celo do 500 gld. za ovočje. Ti lepi dohodki so marsikoga spodbudili, da se hoče bolje pobriniti za svoj sadni vrt. Kedor nasaja novo drevje, naj ne sadi sladkih jabolk, ker taka se težje spravijo v denar. — Pismonoša, ki dohaja v Goriče-Trstenik-Bašelj, do-naša nam pošto nekaj časa sem na biciklju. Tudi napredek! (Slovensko gledališče.) V soboto se je na slovenskem odru stara francoska veseloigra »Igra pike« omladila pod rokami g. Inemanna, ki se je pokazal ljubljanskemu občinstvu v ulogi barona Rocheferiera. V tej ulogi ste ga o priliki njegovega gostovanja na češkem narodnem gledališču slavili češka kritika in občinstvo. Ine-manov stari, nervozni baron je popolna umetniška podoba, izvršena izborno v vseh potezah. Treba je videti to živo kopijo, starega, sitnega, ošabnega, bolehnega, revnega plemiča, in potem se mora ceniti Inemannov umetniški talent. Trgovca Merciera je igral g. Verovšek, tako kot dober igralec sploh more igrati tako ulogo. Tudi g. Deyl in gdč. Slavčeva sta igrala s precejšnjim veseloigriškim temperamentom, zato je veseloigra zelo ugajala in se je mnogo ploskalo. — Potem se je ponavljala opera »Glumači«. Jutri igrajo izvirno Stritarjevo igro v štirih dejanjih: »Logarjevi«. = (IV. velika narodna dirka,) katero je priredil klub slovenskih biciklistov »Ljubljana« minulo nedeljo, vršila se je ob mnogobrojni udeležbi in ob lepem vremenu v lepem redu. Ker je vojaška godba v zadnjem trenutku odpovedala sodelovanje, je moral odbor preskrbeti drugo, in posrečilo se je dobiti novomeško meščanko godbo, ki je izborno igrala same slovanske komade. Pri dirki je sodelovalo po določenem vsporedu veliko število dirkačev, razven domačih tudi iz Zagreba, iz Trsta in iz Celja. Včeraj smo prvič na slovenskem dirkališču videli jugoslovanski »match«. V dokaz, da je g. Počkaj-Iros iz Trsta najboljši dirkač ne samo na Slovenskem, ampak tudi na Hrvatskem, pokazal je včeraj pri napovedanem »match-u«, ki je sijajno zmagal pri prvi in tretji točki, kakor tudi pri »record-vožnji« pokazal svojo zmožnost in vztrajnost, ker je .prevozil 10 km. v 13 m. 9 b., zadnji krog 28 s. '/si zadnjih 200 metrov pa v 14 s. Darila, oziroma častne znake so zaslužili gg.: 1. Dirka junijorjev: a) Bončar J. 2 m. 18 s. */5, b) Kubelka J. 2 m. 18 s. '/:., c) Rebek J. 2 m. 18 s. "/s- 2. Borba za prvenstvo bicikliškega kluba celjskega »Sokola«: a) Detiček P. 5 minut 53 s. */5, b) Meglič M. 5 m. 54 s., c) Kranjec J. 5 m. 54 b '/s- Borba za prvenstvo bicikliškega kluba »Ljubljana«: a) Počkaj Iros 5 m 31 s. '/s, b) Špeil J. 5 m. 31 s. 3/5. c) Bohineo Zm 5 tn. 31 s. 4/s. 4. Borba za prvenstvo kluba »Ilirija« : a) Bončar J. 5 m. 56 s. '/s- b> Gotfhard Iv. 5 m. 56 s. l/5, c) Kubelka J 5 m. 56 s 4/s 5- Dirka gostov: a) Ferkovič J. 3 m. 50 s., b) Kornfeld J. 3 m. 50 s. 7S, c) Hermens 3. m 52 s. 4/s. 6. »Handicap« : a) Ferkovič 4 m. 55 s. z/5. b) Kornfeld 4 m. 56 s. V5, c) Špeil 4 m. 57 s. '/5. — Zvečer ob osmih se je vršil v »Narodnem tlomu« koncert in razdelitev nagrad, pri katerem je igrala godba razne slovanske komade točno in jih je morala na splošno zahtovanje večkrat ponavljati. Napivalo se je tudi hrvatskim in slovenskim kolesarskim društvom, njih predsednikom in narodni zavesti. Z zaključkom letošnje dirkališke sezone smo torej zadovoljni, želimo le, da bi se v prihodnjem letu bolj pogostoma priredile take dirke. (Odvetniška zbornica kranjska) je imela v soboto izvanredni občni zbor v prvi vrsti, da se je izrekla o naredbi predsedstva nadsodišča v Gradcu, s katero se glede pravdnih stroškov dajo sodišču navodila, ne samo za odvetnike, temveč tudi za stranke kvarna. Pod predsedstvom g. dr. M o -scheta se je vršila o tem razprava, v katero so posegli gg. dr. Šusteršič, Tekavčič, Štem-pihar, Majaron in drugi. Nazadnje se je sklenil protest zoper naredbo in naročilo odvetniškemu odboru, naj vloži pritožbo na justično ministerstvo in na nadsodišče v Gradci. Tudi se je sklenilo, naj se skliče shod vseh cizlitvanskih odvetnikov na Dunaji, da bo sklepal o stanovskih vprašanjih, katerim piha neugodna sapa iz krogov pravosodnega ministerstva. Koncem seje je bila dopolnilna volitev v disciplinarni svet in je bil namestnikom izvoljen g. dr. Temniker v Kamniku. (Vinska letina na Vipavskem.) Poroča se nam z Vipavskega : Letos bodo pač vinogradniki uvideli, kako je treba skrbno in pridno delati, ako se hoče kaj pridelati. Boriti se moramo kar proti štirim sovražnikom, in sicer proti plcsnobi, črnemu poležu, peronosperi, in konečno nam je še toča potolkla. Trtne uši niti ne omenim, ker je itak že obligatna. LetOB je grozdje kazalo za bogato letino, posebno na ameriških trtah, toda obvaroval si ga je le tisti, ki je pridno in o pravem času žvepljal in škropil. Žveplati se mora takoj, ko se zarod pokaže, in sicer močno s pušico, potem pred cvetjem, takoj po cvetju in potem še enkrat ali dvakrat. Ravno tako se mora škropiti z modro galico. Letos so se vinogradniki prepričali o koristi žvepljanja in škropljenja. Kedar trta zahteva, treba je pustiti vsa druga poljska dela. Kapljica pa je letos dobra in cena ni pretirana. Vabimo vas torej, vinski trgovci z Gorenjskega in Notranjskega ter razne zadruge, pridite v vipavsko dolino po vino. Ne bojte se nobene prevare, kajti naši vinogradniki so še pošteni. Prav zanesljivo pristno vino ima v zalogi tudi »Vipavska vinarska zadruga«, katera je nabrala večjo množino grozdja ter po kletarskih pravilih napravila fino, okusno vino, katero se priporoča tudi za svete maše. (Socijaliia demokracija v »Mestnem Domu«.) Včeraj je župan Hribar ljubljanskim socijalnim demokratom storil veliko uslugo. Dal jim je na razpolago dvorano »Mestnega Doma«, kar jim je na shod privabilo mnogo poslušalcev. Došlo je tudi precej krščanskih socijalcev pa mnogo na prednjakov, največ pa takih, ki so si hoteli ogledati novo dvorano, bhod je otvoril znani Železnikar z željo, »da bi se na ena viža potolažil«. Kristan je imel govoriti o strankarskem shodu socijalne demokracije v Brnu, a je večinoma govoril o političnem položaju. Proti vladi sama so-cijalna demokracija izvaja resno opozicijo. Opozicija, revolucija ji je življenje. Poslušalcem se je čudno zdelo, da je Kristan govoril, da se je shod avstrijske socijalne demokracije v Brnu pričel ob n e j a s n i politični situaciji. Kedo jasni socijalnim demokratom situacijo ? Poročal je, da imajo nemški sodrugi svojega časopisja 246.000 izvodov, lani so ga imeli 156000 izvodov. Čeških socijalno-demokratiških časopisov se tiska 144.000, poljskih, rusinskih, slovenskih itd. skupno 406.000. Omenil je mimogrede Hogerjeve interpelacije na strankarskem shodu na blagajnika soc. demokracije, dr. Ellenbogena, kam pridejo letni dohodki stranke, ki znašajo ogromne svote. Kristan je kratko dejal, da je one podatke interpelant vzel iz lista »Deu- tsches Volksblatta«, ki je lažnjiv, in vsi navzočni sodrugi so bili ž njim jednega mnenja, da sedanja kontrola in sestava računa ne potrebuje nobenih pojasnil. Židu Ellenbogenu se mora verjeti. O delovanju soc. demokratiških poslancev je dejal, da so sosebno 1. 1897 pokazali mnogo »dela« v parlamentu in izven parlamenta. Če bi pustili Bade-nija dalje vladati, bilo bi v Avstriji še žalostnejše, nego je sedaj. Takoj na to čudno trditev je vrgel Kristan razlago: Socijalni demokratje smo tedaj s svojim nastopom pokazali, da smo res revolucionarna stranka. Tiste, ki soc. demokratom očitajo zvezo l nemškimi življi, je Kristan nazval tepce in zlobneže. Kaj so torej še le tisti socijalni elementje, ki pri pouličnih kravalih za velenemštvo stoje v nemških vrstah? Dotaknil se je boja za jezikovne naredbe, ni pa pojasnil čudnega dejstva, da sedaj, ko vlada grozi z odpravo jezikovnih naredb, socijalna demokracija nikakor tako glasno ne kliče po pravici, nego je klicala po odpravi jezikovnih naredb, za kar se je celo v parlamentu tepla in v Gradcu prelivala kri. Visoki politik Kristan je celo v tem trenotku priporočal ločitev slovenskih poslancev od Cehov, od katerih baje še ni9o ničesar dosegli. Vse mu bode rešila narodnostna resolucija na soc. demokratičnem shodu v Brnu. V ta raj morajo se zamakniti slovanski narodi in čakati, da jih ugonobe Nemci in Lahi. In kak bi bil ta raj V N i k a k e posesti ne priznavamo kot domovino, narod nima prav nič opraviti z zemljiščem, s kosom zemlje. Ker smo po socijalno demokratskem načelu le produkt razmer, ni čuda, da produkt Kristan ni mogel pojasniti niti tega, kak bode občevalni jezik v bodočem narodnostnem raju. Nemščine si ni upal priporočati. Dejal je, da bode to že birokracija uredila Produkti razmer kakega pametnega zaključka razmeram ne morejo narediti. Ti produkti so na shodu v Brnu sklepali resolucije, razmer v svojem vodstvu pa niso mogli preurediti in je vodstvo ostalo še naprej v Adlerjevih rokah, ki so vedno pripravljene delati usluge nemškim liberalcem. Ti produkti Adlerjevi govore za splošno, direktno volilno pravico, v svoje strankarsko vodstvo je pa ne upeljejo. Da so to nekateri zahtevali, a dobili le pod nos, tega Kristan svojim vernim včeraj ni povedal. Obregnil se je ob sa-moslovenske ulične napise in dejal, da narodni naprednjaki niso nikdar znali premisliti, kaj bi se za narod dalo materijelnega narediti. Dotaknil se je tudi konsumnih društvev na Kranjskem. Ta društva so samo ustanove jedne stranke, torej za nič. Ergo bi bilo tudi socijaldemokratiško društvo v Idriji za nič. Nastopil je potem stavec Jean, ki je izročil simpatije tiskarjev Železnikarju in drugim sodrugoin. Zdi se nam, da bi tiskarji tudi brez te izjave lahko izhajali. Napade na »Glasnik« bode zavrnil odbor za izdajanje »Glasnika« sam. Že mej Kristanovim govorom se je praznila dvorana, kar jih je še ostalo do zaključka, niso konečno vedeli, zakaj bi izražali zaupanje strankarskemu shodu v Brnu. Morali so jih še večkrat pozvati, da so vzdignili posamezniki roke. Potem je bil zunaj običajni »ofer«. Tak je bd ta shod. V »Mestnem Domu« se bode torej psovalo na vse, kar ni za soc. demokrati, celo na županove samoslovenske ulične napise. Upamo, da je župan včeraj prvikrat in zadnjikrat prepustil »Mestni Dom« socijalni demokraciji. (Ljubljanski knjigoveski pomočniki) so v soboto svojim delodajalcem izročili pogoje, pod katerimi hočejo od 23. t. m. še nadalje delati, sicer prično stavko. Zahtevajo zvišanje plače, določeno število učencev in naposled — 1. majnik kot praznik. (V Celju) je bil te dni na 14 dnij zapora obsojen hlapec I. Leskošek, ker je o priliki izgredov ponoči napadel medičarja Pokorna. Dalje je bil zaradi psovanja obsojen neki Sonnenburg na 10 gld globe. (Za podržavljenje celjske policije) so sklenili prošnje občinski zastopi v Škofjivasi, Višnji vasi, pri Novi cerkvi, na Dobrni in v Kokarjih. (Železnica ob Sotli.) Železniško ministerstvo je z odlokom z dne 24. sept. t. 1. dalo Štefanu pl. Daubachvju v Zagrebu predkoncesijo za nor-malnotirno železnico od Dobove pri Brežicah proti Blagonskemu, Starivasi, Polju in Sv. Križu pri Rogatcu (Nova cerkev v Trstu.) V soboto je v Trstu posvetil presvetli g. škof Šterk novo cerkev »Notre Dame de Zion«, Slovesnosti so se vdele-žili dvorni svetnik Schvvarz, francoski generalni konzul Bary, contre-admiral P 51 ti in razni drugi dostojanstveniki. Ob 6. uri zvečer so Najsvetejše v slovesni procesiji prenesli iz začasne samostanske kapelice v novo cerkev. (Na Dobrni) je bilo letos 1314 gostov. (Potres na Reki) so čutili 7. t. m. Trajal je dve sekundi. Bil je precej močan, a škode ni provzročil. (Potrjeui zakoni.) Cesar je potrdil prenarejeni zakon o odgonih, kakor ga je sklenil deželni zbor koroški v zadnjem zasedanju. — Ministerstvo je potrdilo pravila deželne zavarovalnice za živino, kakor jih je sklenil deželni zbor koroški v zadnjem zasedanju. (Cvetoče jablana) je na vrtu g. višjega okr. komisarja St. Lapajneta v Litiji. (Prošnja.) Slavnim županstvom in prečast. župnim uradom po Dolenjskem in Štajerskem: Marijana Blažetič, rojena Hadalin iz Klavž pri Podmelcu št. 53, Goriško, odišla jo leta 1864 od tu se svojim drugim možem Ivanom Blažetič na Dolenjsko (Mahov malin) in potem ni za njima nikakega sledu. Nje sin iz prvega zakona, Štefan Božič, barvar v Klavžah (Podmelec), iskal jo je tam leta 1870, pa je bila, kakor se mu je pravilo, baje odišla na Štajersko, in vse popraševanje po nji bilo je zaman. Zato je naprošen vsakdo, komur je kaj znano o osodi označene Marijane ali o nje možu, naj blagovoli sporočiti to uprav-ništvu »Slovenca« ali pa farnemu uradu v Podmelcu (pošta Podmelec).j (Splašila sta se) v soboto zvečer konja gostilničarja g. Ferlinca, ki sta dirjala po Sv. Petra cesti, Marijinem trgu in Wolfovi ulici, kjer so ju ustavili. Zadela sta ob voz nekega izvoščeka in ga nekoliko poškodovala. Druge nesreče ni bilo. (Vsled zadnjega naliva) je Sava zelo narasla. Najvišja je bila v nedeljo zjutraj, ko je stala okoli poldrugi meter nad normalom. Se včeraj popoldne je bil pri Tacnu ves regulačni jez pod vodo, pri Črnučah pa desni del. Ker je bila zelo kalna, nanesla je precej naplavine na bregove. (Maribor v nevarnosti.) O tem delajo dobre dovtipe nedeljski nemškonacijonalni listi, v prvi vrsti »Grazer Tagblatt.« Pravijo, da je mariborsko nemstvo v silni nevarnosti, ker se v Tegett-hofovi ulici vidi napis : „Advokat dr. Ivan Glaser." (Razsodba glede okr. bolniških blagajuicj Ministerstvo za notranje posle je razsodilo, da je volitev delegatov za izvrševanje volilne pravice na občnem zboru po zaupnikih in ne opravičenih članih neveljavna. Telefonska m orzojavna poročila, Dunaj, 9. oktobra. Predsednik dr. Fuchs je dobil sporočilo, da jutri uradni list objavi zaključek sedanje sesije državnega zbora. Dunaj, 9. oktobra. Ministerski predsednik grof Clary bode prihodnje dni nadaljeval posvetovanja z zastopniki raznih strank. K posvetovanjem so povabljeni: Dr. Sohlesinger, dr. Schticker, dr. Herold, dr. Engel, dr. Pa-cak, dr. Kramar, dr. Steinwender, dr. Ser-nec. Danes je v eksek. odboru poljskega kluba dr. vitez Bilinski poročal o svojem razgovoru z ministerskim predsednikom. Dunaj, 9. oktobra. Včeraj se je v Pragi vršil shod zaupnikov mladočeške stranke, ki so soglasno sklenili resolucijo, v kateri odo-brujejo sklep izvrševalnega odbora, da naj poslanci stopijo v opozicijo proti sedanji vladi. Način opozicije in taktika pa se prepuščata poslancem. Dalje izražajo solidarnost desnice na podlagi popolne ravnopravnosti, opozicijsko gibanje mej narodom naj se uredi. Izražajo željo, da se zjedinijo vsi slojevi in vse stranke v boji za narodna prava. Shod je konečno z velikim navdušenjem vsprejel na znanje sklepe konservativnega češkega veleposestva. Dunaj, 9. oktobra. „Fremdenblatt" izjavlja. da so povsem neosnovane vesti čeških listov, češ da je grof Clary izrazil željo napram nekaterim zastopnikom desnice, naj bi posl. dr. Fuchs in dr. Ferjančič izstopila iz predsedstva. Grof Clary je nasprotno desniške zastopnike samo opozarjal na levičarska mnenja glede imenovanih poslancev, katerih poslednji se je Nemcem za- meril z znano celjsko afero, naglašal pa je, da šteje dr. Fuchs tudi mej levičarji dokaj prijateljev. Ministerski predsednik toraj ni izrazil nikake želje. Praga, 9. oktobra. Vrše se dogovori, da se zjedinijo Staro- in Mladočehi. V tem slučaju konservativni češki veleposestniki vstopijo v mladočeški klub. Zagreb, 8. oktobra. Iz Belegagrada se poroča, da hoče Pasič v posebnem izdanju „Odjekau proklamirati razpust radikalne srbske stranke. Budimpešta, 9. oktobra. Stranka prava v Zagrebu sklicuje shod na 22. t. m., kateremu predloži resolucijo o zvezi z Dalmacijo in o finančni samostojnosti Hrvatske. Budimpešta, 9. oktobra. Vlada je danes predložila zbornici proračun za leto 1900, ki izkazuje 948,937.257 kron rednih stroškov. 991.724.642 kron rednih dohodkov, 103,744.564 kron izrednih stroškov in 62,788.762 kron izrednih dohodkov, toraj prebitka 1,831.583 kron. Za investicije je v proračunu 20 milijonov kron. Berolin, 8. oktobra. Iz Merseburga je izgnanih zopet 24 Slovanov, avstrijskih podanikov. Carigrad, 9. oktobra. Neki Albanec je ustrelil sina velikega vezirja. NeprekosIJlvega učinka Je Tanno - chinin tinktura za lase. Okrepčaj« in ohranjuje laslšče ln preprečuje Izpadanje las. — Cena 1 steklenici z r&bllnlm na v o do m 50 kr. Jedina zaloga 1 566 15 v deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj" Milana Leustek-a v Ljubljani, Besljeva cesta 1, poleg mesarskega mosta. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Razpošilja z obratno poito. Umrli so: 5. oktobra. Ignacij Habič, postreščka sin, IV, leta, Flo-rijanske ulice 20, črevesni katar. — Ivana Jub. črevljarja žena. 58 let, Tesarske ulice 3. spridenje trebušnih organov. — Jera Ipavec, zasebnica, 67 let, Radeckega cesta 11, de-mentia senilis in plučni edem. 6. oktobra. Elija Kražovec, peka sin, 3 mesece, Flori-janske ulice 31, vodenica v glavi. V otroški bolnišnici: 6. oktobra. Alojzi' Jovan, delavca sin, 4'/« meseca, atrofie.i Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306*2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. 1 Ca> opazovan jk Stenje barometri r mm. Temperatura po Celziju Vetrori Nebo 2;- 7| 9. zvečer | 730-7 11*4 | si. jzah. dež 301 8 7. zjutraj 2 popol. 735 0 737 1 10 8 15-2 sr. jzah. p. m. svzh. pol oblač. > 8 9 zvečer 742 1 7-6 sr. svzh. lasno 00 9 7. zjutraj 2. popol. 745-5 744 7 1-4 103 si. ssvzh. sr. svzh. jasno € Srednja temperatura sobote 116°. normale: ll-9°. Srednja temperatura nedelje 11-2', normale: 11-7°. Izjava* Podpisana prekličem svoje proti Francu Orelu, županu, in občinskemu svetovalcu Jožefu Funteku razžaljive obdolžitve s tem, da ne bodem nikdar več tistih obdolžilnih in razžaljivih besedi govorila, ker iste niso resnične. Mengeš, dne 4. oktobra 1899. 808 3 -3 Marija Trojanšek. cTrgovsfii pomcčniK, bolj prileten, in izkušen v vseh strokah trgovine, dobi takoj stalno službo. Pojasnila daje »Gospodarsko društvo Trnovo-Ilir. Bistrica. 812 3-3 Rudolf Strnad c. kr. davčni pristav josipina trnad roj. Žvan poročena. Ljubljana, dne 9. oktobra /399. 818 l-l T.sfJf kovlnasti, mrzel uporabljiv, v poljubni boji, za MJlvftf pozlatarje, optike, kleparje itd, je v zalogi pri tvrdki BRATA EBERL V Ljubljani, Frančiškanske ulice. VnaDja naročila proti povzetju. 228 23 11—6 »Glavna slovenska hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga t neomejeno zavezo", pisarna v Šelenburgovih ulicah it. 3 v Ljubljani, sprejema in izplačuje hranilne vloge po 41|2°|0 obresti od dne do dnč brez odbitka in brez odpovedi. Za brezplačno pošiljanje denarja so položnice na razpolago. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. 757 8 Dr. Iludnifc, predsednik. Trgovskega pomočnika in učenca išče Oton Homan v Radovljici, trgovina z mešanim blagom. 806 3—3 Odda se 810 3 3 služba organista in cerkvenika v Št. Jur ju pri Šmariji. Brata Eberl, črkoslikarja, pleskarska obrt za stavbe in meblje, trgovina oljnatih barv. Povodom bližnjega praznika Vseh svetnikov se dovoljujeva p. n naročnikom najuljudneje priporočiti za pleskarska dela na pokopališču in zagotavljava pri najnižjih cenah najboljšo izvršitev. 801 13 — 4 ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ii« n U< T T W T »1' Koverte s firmo in vizitnice priporoča ' r ,Katol. Tiskarna, • v Ljubljani. ijft jj^ ^El ^JV JTTTTTTT Splošno kreditno društvo v Ljubljani. Vplačani zadružni deleži gld. 45.080-—. Promet od 1. oktobra 1898 do 1. oktobra 1899 gld. 2,058.685'94. Skupna aktiva gld. 302.643 53. Sprejema : hranilne vloge po 4'/i vloge na tekoči račun po 3l/i % od dneva vložitve do dneva vzdige. Izposoja se na menice in na personalni kredit proti obrestim po 5 do 6%, brez kakih stroškov. 814 2—1 Uraduje se vsaki dan ob navadnih urah: Dvorski trg št. 3. 819 1-1 Potrti globoke žalosti javljamo prežalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopalo, našo ljubo, nepozabno mater, staro mater, sestro in taščo, gospo Marijo Jelovšek roj. Oblak veieposestnieo danes, v soboto, ob polu 6. uri popoldne, po dolgotrajni, mučni bolezni, previ-deno večkrat s sv. zakramenti za umirajoče, v 66. letu njene starosti poklicati k Sebi v srečnejše življenje. Truplo predrage pokojnice bode v torek, dnč 10. oktobra, ob polu 9. uri dopoldne v hiSi blagoslovljeno in po darovani sv. maši v župnijski cerkvi v Hr.bu na domačem pokopališču položeno v rodbinsko rakev k večnemu počitku. Sv. maSe zadušoice brale se bodo v župnijski in dekanijski cerkvi. Preblago rajaico priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. Vrhnika, dnž 7. oktobra 1899. Feliks, Karol, Maks, sinovi. — Julija omož. Rattek, Valentina omož. Jelovšek, Fani, hčere. — Jan. Oblak, dekan in kanonik, brat. — Ivana Jelovšek roj. Rebič, s in a ha. — Lovro Rattek, c. kr1. vigjesodni svetnik Bogdan Kobal, c. kr. deželnosodni svetnik, Gabrijel Jelovšek, župan in deželni poslanec, z e t j e. — Vsi vnuki ln vnukinje. Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana 9MIK1 laks Veršec' v LJUBLJANI. Poštni čekovni promet štev. 847 633. Brgčke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu fGiro - konto), obresti od dnč do duš po 4l/j%. Poštno - hranilnične položnloeso na razpolago. --pgg Dunajska borza. UIH— Dn6 9. oktobra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg r srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/„...... Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/„....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drl. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci...... . . C kr. cekini ........... 99 gld. 40 kr 99 . 25 » 117 » 40 » 99 ► — » 116 . — » 93 » 95 » 901 . — » 862 » 25 » 121 » 05 » 59 » 05 » 11 » 80 » 9 » 67 » 44 » 40 > 5 > 70 • Dnč 7. oktobra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 171 gld. 25 kr, 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 154 » 50 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195 » 60 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 » 40 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......136 » 25 Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 127 > 50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 » 26 Posojilo goriškega mesta.......112 » — 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....— » — Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/( 96 » 60 Prijoritetne obveznice državue železnice . . — » — » » južne železnice 3°/0 . 164 » 60 » » južne železnice 6°/0 . 118 » — » » dolenjskih železnic 4°/0 99 » 60 Kreditne srečke, 100 gld......195 gld — kr. 4"/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 160 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld..............— Salmove srečke, 40 gld........82 St. Genčis srečke, 40 gld.......84 VValdsteinove srečke, 20 gld......62 Ljubljanske srečke.........23 Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. . 147 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3160 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 418 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 69 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 98 Montanska družba avstr. plan.....274 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 188 Papirnih rubljev 100 .......128 50 60 25 60 10 63 60 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba „M E R C U B" I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., StrobelgassB 2. ST Pojasnila 7kXi v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viSocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic