ßosarnexnaTStevEtka i Din. Ste». 137. V Ljubljani, v petek 13. julija 1923. Poštnina pavšaliraha. Leto 1 Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10'—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20*— Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priSoži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. J Beograd, 12. Mija. (Z) Odnošaji z Italijo so postali v zadnjem času zelo zamotani. Glasovi o aneksiji Reke s strani Italije so razburili celo našo javnost, Naši uradni krogi ne dajo o tem nikakih pojasnil in listi pišejo brez vsake direktive, vsak na svojo roko'. Pojavljajo se nasprotujoče si vesti tako, da se ne more točno razvideti, pri čem da smo, ali po vsem se vidi, da so pregovori med nami in Italijo dospeli do zelo težke faze in da je situacija kritična. Da bi prineslo malo jasnosti v to stvar, se je uredništvo »Vremena« obrnilo včeraj na neko osebnost, ki je pristojna za taka vprašanja in je dobilo ta-le odgovor: Vlada ne more dati nikakih pojasnil, ker so stvari še v teku. Oficijelni pregovori se z rimsko vlado pravzaprav ne vrše. Vsi razgovori, ki se vodijo, pomenjajo samo ventilira-nje dogodkov in iščejo izhod iz te težke situacije. Gre za rešitev težkega vprašanja in časopisje se naproša, da se obnaša hladnokrvno, taktično in da rabi dostojen ton. Ako se že bavi s tem vprašanjem, naj ga obravnava na tak način, ki ustreza resnemu trenotku in delikatnosti mednarodnih odnošajev. Včeraj je italijanski poslanik Ne-grotti posetil našega zunanjega ministra g. dr. Ninčiča. Ta poset se nanaša na najnovejše odnošaje med na-nu in Italijo. Beograd, 12. julija. (Z) Današnja »Politika« objavlja uvodnik o zahtevi Italije po aneksiji Reke. Ust pravi, da je Kolizija dveh svetovnih nazorov Od našega stalnega pariškega dopisnika. —ap. Pariz, 10. julija. Ce so moje informacije pravilne — dobil sem jih s strani ugledne angleške osebnosti v Parizu — potem se je odločilni razgovor med grofom de Saint Aulaire in lordom Curzomom odigral nekako takole: Angleški zunanji minister je zahteval od francoske vlade ponovno, naj predloži pismeno, v jasni stilizaciji, obris one politike, ki jo misli Francija zasledovati v Poruhrju. Od te politike — tako je dejal s povdarkom — zavisi ne samo usoda Nemčije, marveč vsega kontinenta. Par ur poprej je dobil francoski poslanik nove instrukcije iz Pariza. Delom so se pojavili odmevi teh direktiv že v francoskem časopisju. Opozoril je na dejstvo, da se lovi cela diskusija samo okoli postranskih stvari, kar je v Nemčiji, ki seje povsod le sovraštvo med Francijo in Anglijo, zelo povšeč. Stara stvar je, da se je mogoče glede splošnih problemov lažje sporazumeti, kakor takrat, kadar pridejo na površje detajli. V tem slučaju je reparacijsko vprašanje v zvezi z obnovo Evrope splošno, zasedba Poruhrja pa le podrobno vprašanje. Okupacija služi Franciji v ta namen, da prisili Nemčijo k Plačevanju. Ona služi obnovi in je ne ogroža, kakor si mislijo angleški krogi. Sicer je pa g. Poincare v celi vrsti Političnih manifestacij odgovoril na vprašalno polo Velike Britanije, pa tudi »Temps« je ,ne da bi ga bila francoska vlada desavuirala, ugotovil sledeče: 1. da Francija svoje zahteve po ukinjenju pasivnega odpora ne tolmači tako, da bi morali vsi nemški funkcionarji započeti s prekmjenjem delovala, marveč njena zahteva gre za tem, a se sistirajo vse naredbe in dekreti, rajOrimi je nemška vlada organizi- ? v januarju t. 1. pasivni odpor za- trenntir pioicrajine- 2. Francija bo — v , . v“’ ko se pasivni odpor v nave-pem obitki ukine — omejila svoje oku-paci, e cete na minimalno stanje, vmešavala se pa ne bo v administrativne posle Poruhrja. Ravno tako bo prepu-stila promet in vse javno življenje nemškim činiteljem, (Princip »nevidne okupacije«;. Na konec okupacije ni misliti, dokler Nemčija ne zadosti svoiim reparacijskim obveznostim. Ce bi se Pa Nemčiji posrečilo, mobilizirati velikopotezno finančno operacijo, recimo intemacijonalno posojilo, bo Francijo brezdvomno takoj likvidirala ruhr-sko ekspedicijo. Na tem mestu francoskega odgovora je grof Saint Aulaire vpostavil’ svojo navedeno argumentacijo. »Ameriški finančniki niso samo enkrat ugotovili, da je Nemčija danes ravno tako »zrela« za mednarodna posojila, kakor Avstrija. Najprej je pač treba izvesti valutno reformo, stabilizacijo marke, gospodarsko življenje rajha pa je treba napotiti v zdrave smeri. Zagrabimo bika pri rogovih in poiščimo arhimedčno opirališče. Z drugimi besedami: Sanirajmo Nemčijo! Kar je mogoče na DunajUj se lahko zgodi tudi v Berlinu. V moralnem in materijelnem pogledu razpolaga Nemčija z neprimerno večjimi viri, kakor mala Avstrija, kateri je vzel preobrat skoro vse razvojne možnosti. Francoski poslanik je nato razvil nekatere tehnične načrte, ki so bili že poprej zarisani in pretreseni (zdi se, da gre za tako zvani »načrt Aubriot«, kj Predvideva mobilizacijo francoskih zahtev brez posojila, in »načrt Thorburn«, ki gre še dalje in ki postavlja zaveznike kot nekake gospodarske in finančne družabnike Nemčije.) Saint Aulaire ie hotel dokazati, da je prepir radi Poruhrske okupacije brzdanje osla z lastnim repom. Obe vladi naj si v diskusiji izbereta ono izhodišče, na katerem se strinjata, ne pa onega, na katerem se razhajata. Obe se strinjate v tem, da mora Nemčija izpolniti svoje obveznosti. Pri iskanju možnosti izpolnjevanja pa naj gredo zavezniki do onega mesta, kjer se sporna zadeva — ruhrska okupacija — sama razblinja. Lord Curzon je baje odgovoril zelo na kratko, vendar pa je bil v povdar-lamju protislovij tako jasen, da se ie Čutila kolizija dveh svetovnih nazorov: »Likvidacija ruhrske zasedbe mora korakati pred nemško sanacijo in ne i-urunrja zločin na Evropo. Utemeljiti |nie capljati za njo. Dokler sta Essen in ! bi io mogli le nujni razlogi, teh pa po Zamotani odnošaji z Italijo. Kritična situacija. — Kaj hoče rimska vlada. Italija vedno delovala na to, da ostanejo v veljavi pogodbe, v kolikor se nanašajo na Zader, da jih pa hoče izpremeniti, v kolikor se tičejo Reke. Ministrski predsednik Mussolini bi rad na ta način dosegel svoj diplomatski ideal in da bi hkrati ojačil svoj položaj doma v Italiji. Zadnje čase se je pripetilo več dogodkov, ki se morajo vzeti zelo resno v pretres. Obstoja namreč nova politična orijentacija Anglije do Italije. Ta orijentacija obstoja v glavnem v nasledjem: Anglija bi imela v zvezi z Italijo popolno gospodstvo nad Sredozem. morjem, dočim bi bila Italija za storjene usluge Angliji popolna gospodarica nad Jadranskim morjem. Ta kombinacija je, v kolikor se nanaša na Sredozemsko morje, naperjena proti Franciji, kar se tiče Jadranskega morja, pa proti naši kraljevini. K tem vzrokom zunanje politike je treba računati tudi moment naše notranje politike. Menda ni treba na-glašati naše slabe strani, hrvatskega vprašanja, da se ti vzroki na prvi pogled spoznajo in razumejo. Ravno v času, ko so se obnovila pogajanja v paritetni komisiji, je imel italijanski ministrski predsednik v Benetkah govor, ki je bil naperjen proti naši državi in v gotovem oziru tudi proti Franciji. Mussolini je imel ta govor baš takrat, ko je potoval francoski maršal Le Rond po naši državi in si ogledal Kotor. Italijansko časopisje je od tega trenutka dalje kazalo veliko in vsekakor zelo pretirano vznemirjenje. Ponovno delovanje „makedonstvüjultih“. Makedonski odbor sklenil obnovo akcije. Beograd, 12. julija. (B) »Vreme« poroča iz Sofije: Na sestanku, ki ga je sklical makedonski odbor in ki se je vršil pred par dnevi v Sofiji, so bili storjeni zelo važni sklepi o nadaljnem delovanju odbora. Izrazili so svoje veselje nad odstranitvijo Stambolijskega in simpatije za novo bolgarsko vlado. Naglasili so dalje, da morejo sedaj nadaljevati svoje delovanje. To pomenja, da bodo začeli živahno akcijo na našem ozemlju. Sestanka v Sofiji se je udeležil odbor makedonstvujuščih, nadalje nekateri vojvode in več zastopnikov krajevnih organizacij. Sprejetih je bilo še več predlogov, za katere pa se še ne ve. Razen tega je bil odstavljen od svojega mesta Todor Aleksandrov. Vzrok za odstavitev ni znan. Na njegovo mesto je bil imenovan za načelnika vpadne akcije Pančo Mihajlov, ki je že odpotoval s svojimi ljudmi iz Sofije v čustendil, kjer bo najbrže sedež odbora. Po sestanku so se povrnili vojvode k svojim četam, ki se večinoma nahajajo v starih taboriščih v Džmaji čustendilu in in Petriču. Beograd, 12. julija. (B) Iz Stru-mice poročajo, da je vpadla četa bolgarskih ko mi tov v bližino5 Strumice in je v neki vasi naletela na oddelek naše pehote, ki je tamkaj taborila. Vnel se je boj, tekom katerega smo izgubili enega vojaka. Podrobnosti o tem nočnem napadu še manjkajo. PARLAMENTARNI ODBOR ZA ZUNANJO POLITIKO. Beograd, 12. julija. (Z) Današnja »Samouprava« naglaša v svojem uvodniku potrebo, da se izvoli poseben odbor narodne skupščine za zunanje zadeve. PALAČA POŠTNE HRANILNICE. Beograd, 12. julija. (Z) Poštna hranilnica je kupila palačo hotela »Moskve«, da bo v njej namestila svoje pisarne. Delni konec stavke pomorščakov. Beograd, 12. julija. (Z) Ministrstvo za notranje zadeve je včeraj objavilo, da je stavka pomorščakov brodarske družbe Dubrovačka plovit-ba končana. Brodarji so pristali na to, da se mornarjem zvišajo prejemki za 50 odstotkov, nakar so se stavkajoči povrnili na delo. Iz Češkoslovaške. OBSOJENI VOHUNI. Praga, 12. julija. (K) Po poročilih listov iz Brna se je včeraj pred tamošnjim kazenskim sodiščem vršila razprava proti češkoslovaškim državnim uradnikom, med temi proti dvema nameščencema brnskega vojaškega po-veljništva, ki so bili obdolženi, da so vršili vohunstvo v prid Poljske, Razprava je bila tajna. Vsi obtoženci so bili v smislu obtožbe spoznani krivim in obsojeni na težko ječo od 13 mesecev do tri in pol leta. POLOM SLOVAŠKE BANKE. Praga, 12. julija. (K) Kakor poročajo »Moravske Noviny«, je ugotovila revizija pri slovaški Ljudski banki v Ružomberku (Slovaška), ki se je nahajala v denarnih težkočah, primanjkljaj nad 21 milijonov češkoslovaških kron. Ali ste že obnovili naročnino za Jutranje Novosti? Gelsenkirchen v francoskih rokah, je podobna Nemčija danajskemu sodu. Karkoli vlijemo vanj, na drugi strani steče vse zopet ven. Kar zadeva vprašanje pasivnega odpora je sicer res, da ga je nemška vlada usmerila v legalnem pravcu: prišel pa je spontano iz delavskih vrst. Nobena nemška vlada, niti taka, ki bi ji načelovala Hil-ferding in Breitscheid, ne bi smela Priti^ z drznostjo, priporočiti antimilita-rističnem poruhrskemu delavstvu pokornost napram francoskim bajonetom. V gospodarskem oziru je okupacija Poruhrja zločin na Evropo. mnenju angleške vlade ni mogoče pokazati. Ce je Franciji v resnici za gospodarsko obnovo in samo za reparar cijska odplačila, potem bi morali francoski regimenti že jutri zapustiti Essen. V tem slučaju je Anglija pripravljena, ponuditi Franciji popolno jamstvo, da bo Nemčija y bodoče izpolnila svoje obveznosti. Kdor zna Čitati med vrstami, bo lahko spoznal, da še niso zabarikadirana vsa vrata. Še je nekaj malih možnosti za sporazum. Te dni se bo pokazalo, 5e ie mogoč kompromis med dvema nasprotujočima si teorijama: med Čistim gospodarstvom in čisto politik). Mir s Turčiio sklenjen. Mirovna pogodba izdelana. — Nove turške meje. — Teritorijalne izpremembe. — Italija dobi Dodekanez. Svobodna plovba skozi Dardanele. L a u s a n e, 12. julija. (K) Mirovna pogodba, ki je bila izdelana na lau-sannski konferenci, vzpostavlja konč-noveljavno mir med Turčijo na eni in Veliko Britanijo, Francijo, Italijo, Japonsko, Grško, Romunijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani. Med Zedinjenimi državami severnoameriškimi in Turčijo, ki se nista nahajali med seboj v vojni, med katerima pa so bili prekinjeni diplomatski odnošaji, so se začela pogajanja zaradi vzpostavitve diplomatskih in trgovinskih odnošajev. Šest tednov po ratfikaciji mirovne pogodbe po novi narodni skupščini v Angori imajo izprazniti britanske, italijanske in francoske čete Carigrad, Čanak in polotok Galipoli. Nove meje Turčije so: v Evropi: proti Bolgarski poteka nova meja od ustja Resvaje do točke ob reki Marici, kjer se stikajo turška, bolgarska in grška meja, nakar se spaja z dosedanjo mejo. — Proti Grčiji sledi meja dolini glavne struge Mari-ee, zavije potem mimo Karagača in poteka ob Marici do Egejskega morja. V Aziji: Proti Siriji je določena granica s francosko . turškim dogovorom, sklenjenim v Angori, ki ga potrjuje francoska vlada turški delegaciji v Lausanni s posebnim dopisom. Vprašanje Mosula pride pred svet Društva narodov. Turčija dobi suverenost nad otoki Imbros, in Tenedos ob vbodu v Dardanele, Grčija pa nad otoki Lem-nos„ Samos, Mitilene, Kios, Samotraki in Mikarla, vendar pa mora razorožiti one otoke, ki leže v bližini jadranske obale. Pravice Italije do Dodekaneza se potrjujejo. Pogodba potrjuje nadalje svobodo prehoda skozi morske ožine in prometa na morju in v zraku, tako v miru kakor v vojni. Pogodba določa, da se kapitulacije odpraljajo. — Kar se tiče manjšin, določa mirovna pogodba, da bodo uživale isto zaščito, kakor jo uživajo na temelju pogodb drugodi, n. pr. na Poljskem in Češkoslovaškem. Kršitev zadevnih določb ima za posledico intervencijo sveta Društva narodov. Turčija se obveže, da bo po podpisu mirovne pogodbe zaprosila za sprejem v Društvo narodov. Finančne določbe vsebujejo priznanje državnih dolgov in prevzem njihovih bremen po Turčiji, sicer pa se ti dolgovi razdele med Turčijo in nasledstvenimi državami bivšega Otomanskega cesarstva. Turčija ne bo plačala ni-kakih stroškov za zasedbo, vendar pa obdrži Velika Britanija za pet milijonov turških funtov obe vojni ladji, ki sta bili zaplenjeni začetkom vojne leta 1914. na angleških ladjedelnicah. Zavezniki si bodo razdelili med seboj depoje v znesku šestih milijonov zlatih funtov, H so jih zaplenili v BerUnu in Dunaju na podlagi versailleske in st germainske mirovne pogodbe. Značilen govor britanskega ministrskega predsednika v parlamentu. Zagovor angleškega stališča v reparacijskem problemu London, 12. julija. (K) Na seji spodnje zbornice je ministrski predsednik Bakhvin sporočil, da je Velika Britanija zaveznike obvestila, da je voljna prevzeti nase odgovornost na ta način, da pripravi načrt svojega odgovora na nemško noto. Odgovor naj se predloži zaveznikom, da ga komentirajo. Bald-win je izrazil upanje, da se bo glede sestave odgovora dal doseči sporazum. V nemški noti se nahajajoči predlogi, naj že bodo primerni ali ne, se ne smejo ignorirati. Zasedba Poruhrja za nedoločen čas je zelo obžalovanja vreden pojav, ki mora čimprej prenehati. Baldwin je rekel med drugim: Mi smo trdno uverjeni, da bi metode, ki bi dovedle do propasti Nemčije, bile za Anglijo, za njene zaveznike in za celo Evropo usodepolne. Mi smo že od vsega početka jasno povedali, da po našem mnenju zasedba Poruhrja ni pripravna, da izsili najvišji znesek reparacij za zaveznike. (Živahno odobravanje.) Meseca januarja smo v Parizu stavili ponudbo, ki smo jo smatrali za zelo ugodno, da bi preprečili to', kar smo smatrali za gospodarsko katastrofo. To ponudbo so naši zavezniki zavrgli in od tega časa smo mi stali ob strani Prošinjeni s čutom odkritosrčne lojalnosti za alianco, ki po našem prepričanju pomeni popolno varnost za celo Evropo, smo čakali. Posledice, ki smo jih mi takrat predvidevali, se dandanes že pojavljajo. Zavezniki dobe na reparacijah manj, kakor bi bili dobili pred zasedbo, (Klici: Čujte! Čujte! pri opoziciji), in kar dobimo, to izsilimo za ceno naraščajočega razpada nemškega gospodarskega sistema, ki se bo v dogledni bodočnosti popolnoma zrušil. Prebivalci v zasedenih krajih okušajo v mnogo slučajih hudo trpljenje in bab se je resno, da nastane pomanjkanje živil. V oni meri, kakor bi se izčrpale produktivne sile Nemčije, izginja vzpostavitev njenega kredita in možnost plačila njenih dolgov v negotovo bodočnost. Ceno za ta stvarni položaj plačuje vsaka evropska država. Ni pretirano, ako se reče, da je obnova sveta v nevarnosti, v nevarnosti pa je tudi mir, za katerega je bilo doprineše no že toliko žrtev. FRANCOZI ZASEDLI LIMBURG. Limburg, 12. julija. (K) Kakor poroča »Nassauer Bote«, so Francozi vojaško zasedli davi ob 6. Limburg, ki je bil od 15. maja dalje le proglašen za zasedeno mesto. Oblastva imajo nadaljevati svoje dosedanje posle, vendar pa so pod francosko oblastjo. Francozi nadzirajo tudi poštni in brzojavni promet, ki pa je sedaj ustavljen. Aretirali so namestnika ravnatelja gimnazije, ki sedaj služi Francozom za vojašnico. AMERIKA IN REPARACIJE. Pariz, 12. julija. Agence Havas javlja iz Washingtona: Državni urad molči glede položaja v Evropi, v kolikor se tiče ruhrskega vprašanja. Od onega časa, ko je imel državni tajnik Hughes svoj govor, v katerem je dal pobudo za sklicanje gospodarske konference o eventuelnem sodelovanju ameriških zasebnikov v svrho, da se ugotove nemški pomožni viri, se stališče Zedinjenih držav ni spremenilo. KREDITI IZVOZNIČARJEM, Beograd, 12. julija. (Z) Na prošnjo beograjske trgovske zbornice ie imela uprava Narodne banke sejo, na kateri se je^ sklenilo, da se v svrho zvišanja^ našega izvoza otvorijo krediti našim izvozničarjem pri Narodni banki od 15. t. m. dalje. Taki krediti so vedno običajni v začetku izvozne sezone NA SMRT OBSOJENI VOJAKI. Orleans, 12. julija. (Agence Havas.) Vojno sodišče je tri vojake, ki so bili obtoženi, da so 14. aprila v Parizu napadli francoskega poročnika 'Ar-dina iz Nancyja, obsodilo na smrt. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 12. julija. (Uradno.) Edina za srednjo Evropo važna izprememba vremena obstoji v tem, da se je visoki tlak pomaknil neleoliko na jug. Zaradi tega se sklepa, da bo v Avstriji temperatura naraščala in da se bliža doba hude vročine. Za sedaj pa ni za to nobene neposredne nevarnosti. Napoved: Jasno, ze:o toplo, krajevni vetrovi, lepo vreme, trajno._ KONZULATI V LJUBLJANI. Gen. konzulat Č. S. R.: Breg št. 8./I. Francoski konzulat: Ljub. kreditna banka. Dunajska cesta. Hon. konzulat Belgije: Urad Ljublj. velesemnja. Avstrijski konzulat: Turjaški trg 4/11. Italijanska delegacija: Zrinjskega cesta št. 3/1. Oaiiaštiie prireditve. V Ljubljani: Kino Matica: »Kri-kri,« — Lya Mara. Kino Tivoli: »Čuda džungle,« V. del. Kino Ideal’ »Človek pred 100.000 leti.« Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Piccoli na Dunajski cesti in Baicarčič na Karlovški cesti. Radikali - zalčitniki s&venske prosvete. Beograd, li. julija. Ministrski svet je na predlog prosvetnega ministra g. M. Trifunoviča enoglasno sklenil, da se podržavi mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani, ki jo je klerikalno - komunistična ljubljanska občina hotela opustiti. Ker je obstojala nevarnost, da izgubijo slovenska dekleta edini zavod, v katerem se vzgajajo v naprednem in patrijotskem duhu, so sklenile rodoljubne ljubljanske dame pridobiti vlado, da reši ženski licej s tem, da ga podržavi V nedeljo 9. t m. je bila deputacija dam pod vodstvom gospe Tavčarjeve Pri raznih ministrih, katerim je razložila zadevo in prosila pomoči. Obenem je minister n. r. dr. Niko Županič poslal glavnemu odboru radikalnega kluba in drugim radikalnim državnikom spomenico — in takoj je bil ženski licej v Ljubljani reše Ženski licej v Ljubljani rešen na korist obče slovenske stvari napredka. Ako se pomisli, da je ta zadeva prišla v času, ko se ima izvršiti redukcija uradništva, se nameravajo opstiti nadštevilne državne gimnazije, pomeni podržavljenje ljubljanskega liceja veliko umevanje radikalne vlade za slovensko šolstvo in prosveto. Belgijske težave. O Belgiji se je zadnje čase malo več pisalo, predvsem o flamskem vprašanju ui v zvezi z njim o flamandizaciji Gand-ske univerze in pa o težkočah vlade, id so nastale radi teh sporov. Kar se tiče politike napram Nemčiji, je znano, da stojita Francija in Belgija od onih usodepolnih prvih dni avgusta 1. 1914, P3 do danes nerazdružljivo skpaj. Nemčija je takrat napadla Belgijo, čeravno je bila ta kot Švica nevtralna država in je bila ta nevtralnost garantirana od vseh velesil in tudi od Nemčije. V par tednih, takorekoč v par dneh, je bila za vojno popolnoma nepripravljena Belgija preplavljena od »zmagovitih« nemških armad in križev pot njenega prebivalstva za časa zasedbe, se da primerjati s trpljenjem srbskega naroda. Po osvoboditvi dežele in sklepu mii-ru je stala Belgija na robu propada in občudovati je treba ta narod, da si je v kratkem času spet precej opomogel, čeravno finančno stanj dežele nikakor ni povoljno. Nemci so namreč uvedli za časa okupacije mesto belgijskega franka, nemško marko in prva stvar belgijske vlade je bila, da je spet ta novec nazaj zamenjala. Za to je pa komaj zadostovala prioriteta 1.460 milijard zlatih mark, ki jih je dobila na račun vojne odškodnine in sicer s pomočjo Francije, medtem ko je bila Anglija zoper to. Belgija še sedaj ni ničesar dobila v kompenzacijo za 4 milijarde vojnih kontribucij, katere so ji bili naložili Nemci in tudi ničesar za popravo onih delov dežele, ki so jih Nemci opustošili. Zato stoji belgijski frank mnogo višje kot francoski in je izgubil 30 odstotkov svoje zlate vrednosti. Razen tega je trgovsko ravnovesje deficitno. Izvoz znaša samo 67 odstotkov predvojne vsote. Umljivo je torej, če piše ravnatelj časopisa »La Nation Beige«: Treba bo, da zgineta dva milijona Belgijcev kmalu iz dežele, ki je zamaprej prerevna, da bi mogla hraniti vse svoje prebivalstvo.« Da vse te neprilike stvarjajo ozračje za razne nasprotujoče si elemente, je jasno. Čudno je pa vendarle, da zmaga okcidenta ni povečala upliv francoske kulture. Ravno nasprotno: flamska bojna društva in organizacije, ki so jih med vojno favorizirali Nemci, so se razvijale v razmerju s padcem demoni naše zemlje. Zemlja napojena s potoki nedolžne bratske krvi vpije po maščevanju in svoboja na miijone svojih zemeljskih ..monov, da trpinčijo in revolucijoni-rajo človeštvo in potemnujejo njegovo r amet in vzbujajo njegove najnižje nstinkte ter ga store pripravljenega za se zločine, ki jih je zmožno bitje — človek — žival. Posledica delovanja teh razbesnelih elementov je brezmejna današnje gorje na celem svetu, ki zopet pripravljajo teren za novo, še strahovitejšo svetovno vojno, ki bi pogubita še več milijonov ljudi kakor dosedanja evropska vojna. Kjer je iztrez-njenje, kje pamet vodilnih državnikov? Kje je duh tiste kulturne sile, na katero je Evropa še danes tako ponosna, kje je moč in upliv njene civilizacije, kje je moč njene kulturne misije, ki bi jo naj zajemala iz kvintesence Kristovega evangelija: Ljubi svojega bližnjega kakor sarsega sebs. Ne stori svojemu bližnjemu to, kar nočeš, da on tudi tebi stori! Kje so dejanja, ki izvirajo iz tega reka? Po njih delih jih boste spoznali, pravi Kristus. Da, za vso kulturo, civilizacijo in krščanstvo Evrope sramotečh zločinih spoznamo, da se mm# , gg, Jsteffe Štev. 135?. —• belgijskega franka. »Defrancizacija« gandske univerze je šele začetek. Ce gre to tako naprej, bo Belgija neki dan imela dve upravi, dve armadi, dva jezika, dve duši, skratka na mestu ene Belgije boste dve. Kako So si Flamci-to zamislili, nam pove fanatični Mou-tet, ki je pisal v Standardu začetkom aprila sledeče: »Oni, ki nam premišljeno in definitivno nočejo dati pravic in enakopravnosti, se bodo morali pomeniti med seboj in s svojimi zavezniki glede vladanja v Belgiji. To je ustavna resnica, to je pa tudi politična resnica. Kar se mene tiče, že v naprej odklanjam sodelovati z onimi, ki bi me ne hoteli dati enakopravnosti. Flaman-dci niso Senegalci, ki se jih kolonizira iz Lićgea ali iz Pariza.« Tem pretiranim izvajanjem odgovarjajo pa sledeče številke: Od 1. 1910. do 1921. je število prebivalcev, ki govore samo flamsko, padlo od 3,220.000 na 3,187.000, to je od 43.38 odstotkov na 43,04 odstotkov. Število Belgijcev, ki govore samo francosko, je narastlo od 2,838.000 na 2,855.000, to je od 38.16 na 38.55 odstotkov; število Belgijcev pa, ki govore oba jezika, od 872.000 na 969.000, to je od 11,74 na 12,98 odstotkov. Flamci gredo v boju zoper svoje francoske sodeležane vendarle preveč. Če človek čita njih izjave, bi si mislil, da nimajo sploh nobenih pravic. V resnici so pia popolnoma enakopravni s Francozi že od nekdaj sem. Spomnimo se samo na belgijske pisemske znamke in novčanice, ki so vedno imele dvojezične napise. Flamski jezik je bil vedno enakopraven v šoli, cerkvi uradu itd. To, kar zahtevajo danes Flamci, pa v resnici ni enakopravnost, ampak kratkomalo nadvlada, odstranitev enakopravnosti francoskega jezika v flamskih delih dežele. Da si Francozi ne puste kratiti vsaj enakopravnosti, je razumljivo. In tako zavzema narodnostni boj v Belgiji vedno ostrejšo obliko. _žn— grebnega zavoda glede nakupa sveta za lastno upravno poslopje se določi, da stopi župan v zvezo s tvrdko Medič-Zanki v svrho nakupa zemljišča ob Akacijevi cesti in se dovoli v ta namen najetje posojila v znesku |1,300.000 Din. Stavbni zadrugi »Stadion« za spremembo regulačnega načrta med Dunajsko in Vodovodno cesto v svrho gradbe vzornega telovadišča in stalnega tekmovališča, se ugodi prošnji po zadnjem predloženem načrtu. Na vrsto je prišlo nato vprašanje o Imenovanju novih in preimenovanju starih cest in ulic v Ljubljani. Več ulic v mestu še do danes nima imen, več starih imen pa je treba premenltl, ker so ta imena za današnje razriiere spodtakljiva. Tozadevno je stavil dr. Brecelj obširen predlog, ki je bil z malimi spremembami sprejet. Podrobne spremembe in nova in premenjena imena priobčimo v posebnem poročilu. O predlogu društva za povzdigo Ljubljane se je sklenilo, da se postavi Krekov spomenik na Kralja Petra trgu s podstavkom izpred justične palače. V Zvezdi pa se namesti bivši Radeckijev spomenik z veliko spominsko ploščo z napisom: »Spomenik naših narodnih osvoboditeljev — — in naj bo to delo dovršeno do praznika našega osvobojenja. Na to ploščo pridejo napisi vseh narodnih mučenikov kot Adamič, Lunder, Judenburške žrtve. Endlicher in drugi. Sprejeti so bili samostalni predlogi obč. svet. Moškerca in sicer glede ureditve ljubljanskega gradu, ki naj se očisti in prebeli, glede ureditve Pražakove ceste osobito iz higijenskoga stališča, namestitve potrebnih klopi ob Dunajski cesti in glede najnujnejših poprav magistralnega poslopja. Šolski odsek. IV. mestni deški ljudski šoli se 'še ne more ugotoviti redna podpora, marveč se dovoli za enkrat enoletna dotacija v znesku 1153 Din. Za nabavo slik slovenskih ptsa-j teljev vsem mestnim šolam se dovoli kredit V znesku 750 Din. Soctjalno-polltičnl odsek. Glede varnostne službe v gledališčih in koncertih se določi posebna komisija za usposobljanje nastavljencev za to službo, in se otvori v to svrho poseben kurz za te gasilce in sicer za poklicne in prostovoljne gasilce. Z ozirom na določbo glede oprostitve pasjega davka za pse na verigah za varstvo samotnih hiš je bilo vloženih več podobnih prizivov, ki pa so bili vsi zavrnjeni Elektrika — vodovod. O prošnji uslužbencev električne cestne železnice za dovolitev kredita za za-tvoritev sprednjih in zadnjih prostorov železniških voz je odgovorilo dunajsko ravnateljstvo, da pač uvideva to potrebo vendar pa nima za to napravo kritja, ki bi znašalo približno 1 milijon naših kron. Občinski svet je sprejel določbo, da se porabi v to svrho fond, ki se nabira za svoječasno obnovitev tračnic, odšteje pa se na predlog svet Rupnika ona vsota, ki se je do sedaj potrebovala za nabavo dežnih plaščev voznim uslužbencem, ker dežnih plaščev po zakritju voz ne bo treba več nabavljati. Dalje je bil sprejet predlog svet. dr. Lemeža glede diferenciranja zaračunavanja električne razsvetljave po stanovanjih. Vloženih je bilo več prošenj za napeljavo mestnega vodovoda, za kar bi bili potrebni 4 novi hidranti. V bistvu se je prošnjam ugodilo, povabiti pa je treba razne zastopnike v svrho medsebojnih dogovorov v svrho natančnejših določb. Samostalni predlogi obč. svetovalcev Moserja, Moškerca in dr. Stanovnika glede raznih nedesiat-kov pri cestah, kanalizaciji in periščih v trnovskem okraju in pa glede slabega stanja Tržaške in Rimske ceste so se odka-zali posameznim odsekom, da poročajo o njih na prihodnji seji. Nujni predlogi Sprejet je bil predlog svet. Cepelnika glede poprave nekaterih hidrahtov. Dr. Brecelj je vložil ta-le predlog. Dne 7. junija je bila odklonjena prošnja Jugo-slovenske Matice za odpis občinskih davščin na njen kinematograf. Ta odklonitev se odobrava iz teh-le vzrokov: 1. Predsednik Jugoslovenske Matice dr. Ravnihar je obenem voditelj Jugcsio-venskega Sokola, ki je kulturna bojna organizacija in je radi tega o njegovi nepristranosti v narodno-obrambnih zadevah v marsičem pomislen. Želeti bi bilo predsednika, ki ni politično ali drugače ekono-miran. 2. Ves davek gre za podpore mestnih ubožcev. 3. Kino pomenja nepregledno škodo v moralnem in umetnostnem pogledu, ker ta zvržek umetnosti in tehnike zastruplja Seja ljubljanskega občinskega sveta. Ljubljana, 12. julija. Župan otvori sejo, ugotovi sklepčnost in imenuje za overovatelja zapisnika svet-Lemeža in Moškerca. Oprostila sta se svet. Bonač ta Urbančič. Dalje je omenil g. župan, da je umrl častni občan mestne občine Ljubljana, bivši finančni minister v bivši Avstriji Leon BilinskJ, ki je za časa potresa v Ljubljani naklonil mestu v svrho restavracije jako izdatne podpore. Sprejem v mestno občino. Za sprejem v zvezo mestne občine ljubljanske je bilo vloženih 60 prošenj. Pet teh prošenj se je odklonilo, ker so prosilci prekinili bivanje v mestu ta niso še 10 let stalno nepretrgoma, 53 prošnjikov je bilo sprejetih brez pristojbine. Bratoma Valerijanu in Avgustu Ogrinu, tehnikoma, pa se je dovolil sprejem proti pristojbini 150 Din. V tem vprašanju je poudarjal svet. Tokan, da se ne sme v tem oziru delati nobenih razlik med bogatimi In revnejšimi prosilci, posebno naj se ne daje le bogatejšim občanstvo pred potekom 10 letne dobe proti plačilu pristojbine, ker bi to pristojbino plačal rad ta lahko tudi kak manj premožen. Dr- Lemež pa je predlagal, naj se odklanjajo od sedaj naprej vsi prošnjiki, ki nimajo za sabo 10 letnega bivanja v mestu. Ta predlog Je bil sprejet, nakar sta bili prošnji bratov Ogrinov odklonjeni Personaino-pravni odsek. Za namestnika člana mestnega šolskega sveta Viktorja Janše je bil predlagan dr. Brecelj in kljub temu, da se je na pojasnilo svet. dr. Tominšeka ugotovilo, da končna rešitev vložene pritožbe glede mestnega šolskega sveta od ministrstva še ni došla, tudi bil izvoljen. Za zastopnike mestne občine pri cerkveno-konkurenčni obravnavi glede plač cerkovnikom, so bili Imenovani g. župan in pa obč, svet. gg. dr-Stanovnik, Miha Moškerc, L Lah In pa I. Mihevc. Ameriški jugoslovenski Relief za slovenske slepce je naklonil našim slepcem lepo vsoto 65.000 Din. Ta denar prevzame mestna občina v upravo proti povračilu režijskih upravnih stroškov. Tudi ta predlog je bil sprejet Finančni odsek. Mestna hranilnica ljubljanska je poslala občini dopis, glasom katerega zahteva, da se zviša obrestna mera za občinska posojila od 4, odnosno 4 in pol odstotka na 6—7 ali 8 odstotkov. Sosvet Mestne hranilnice je pripravljen dati tudi nove kredite po teh obrestnih merah, kakor posojilo za mestno kopališče in za stanovanjske hiše v znesku 2 mil. 50.000 proti 8 odstotnemu obrestovanju. Ta predlog je bil sprejet. Odobri se nabava rešilnega avtomobila in dovoli, da se najame za nabavo avtomobila 250.000 Din posojila. Nato se je razvila precej živahna debata glede nekega sveta v svrho dohoda k novemu kopališču ob Ljubljanici. Poročevalec je stavil predlog, da odstopi potreben kos sveta mestni občini g, Ogrin in da dobi zato potom zamenjave mestni svet nasproti Dolenjskega kolodvora. Tega svta je okoli 600 m manj, kot pa ga dobi mestna občina za dohod h kopališču. Dr. Tominšek poudarja, da je svet, ki ga dobi Ogrin, veliko več vreden kot njegov svet, posebno glede stavbišč. Svet za dohod k kopališču naj se nabavi pod i drugimi pogoji in sicer bodisi potom nakupa alf najema. Ta svet, ki se ga hoče dati danes g. Ogrinu, je krasen stavbni prostor, ki ga bo ljubljanska občina svoječasno gotovo še prav krvavo potrebovala. Svet Tokan je zanikal oškodovanje občine. Če je svet morda za Ogrina slučajno več vreden, ni toliko vreden za občino, ki mora biti vesela, da je dobila Ogrinov dohod. Dr. Ravnihar in Likozar sta zahtevala dopolnitev pojasnil glede tega sveta v izmeri ta ceni, katerih pa v smislu zahtev nista dobila, ker se je predlagalo in je predlog večina tudi sprejela. O prošnji uradnikov In uslužbencev Mestne hranilnice za zvišanje prejemkov se je stavil predlog, da se ne povišajo prejemki vsem za 100 odstotkov vseh dosedanjih prejemkov, ker to ne gre In ni socijalno, marveč se uredi to vprašanje po načelu, kot se je uredilo to vprašanje pri mestnih uslužbencih In sicer tako, da se doda vsem mesečna doklada po 500 Din, družinske doklade se zvišajo od 5 na 10 Din dnevno, bilančnina pa naj se zviša za 100 odstotkov. — To naj bi bilo začasno in naj stopi ta poboljšek v veljavo od 1. marca naprej. Pri tem se je vnela živahna debata glede priziva na ministrstvo, ki navodno ni bil umesten, ker imamo tu pokrajinsko vlado m glede dveletne funkcijske dobe kuratorija Mestne hranilnice. Ugotavljalo se je tudi, da se nalaga bankam denar, ne da bi se jih podpiralo, marveč ker se ne more nalagati denar drugam, kjer bi bil vsak čas lahko na razpolago. — Predlog poročevalca je bil sprejet. Stavbni odsek. Priziv Josipa in Josipine Smodej proti odloku mestnega magistrata glede odklonitve stavbnega dovoljenja se odkloni, ker leži svet Izven stavbne črte. Odobri se končni obračun kanalizacije na Mirju in določi kot zadnji obrok 35.727 Din. O poročilu stavbnega urada glede ureditve in kanalizacije Tržaške ceste od Tobačne ulice do Viške meje, glede podaljšanja kanala v Beethovnovi ulici in prošnje posestnikov novih vil med Cesto na Rožnik in Cesto v Rožno dolino, je bil sprejet predlog, da se naroča stavbnemu uradu, da napravi čimpreje tozadevne potrebne načrte. Za kanalizacijo ulice med Streliško ulico in Vojvoda Mišiča cesto se dovoli ta odobri kredit v znesku 557.000 kron. Prošnja za preložitev ulice ob severnem zidu pokopališča pri Sv. Krištofu se začasno odloži, ker ni nujne potrebe. — Glede podzemeljskih stranišč, ki so v mestu res prav nujno potrebna, se dovoli pol milijona dinarjev in sicer pred Glavnim kolodvorom in v križišču Dunaiske ta Gosposvetske ceste, na tržišču v Šiški priprosto stranišče. Na št. Jakobski šoli se preuredi za enkrat samo velika učilna soba, ostale preureditve pa se začasno odlože. Glede sta-jališč fijakarjev in avtomobilistov, ki se razen pred palačo Kreditne banke prav dobro razumejo, odredi tako, da stoje iz-voščki pred Slonom ali na Aleksandrovi cesti, avtomobilisti pa nasproti Zvezde, vendar tako, da ne zapirajo dohoda v drevored. — Glede ureditve mestne ljudske kopelji v Kolodvorski ulici se je ugotovilo, da bi bilo škoda denarja za ta kurnlk, posebno še, ker se bodo napravile med frančiškanskim in Zmajskim mostom ob zidovju Ljubljanice obrežne kopeli. Z ozirom na sklepe upravnega odbora mestnega po- naukih. Najiniiji instinkti človeka izbijajo na površje in obvladujejo svet. Človek, ti si sin zemlje, sin njene duše si in boš, dokler živiš pod uplivom njenih zlobnih demonov, dokler svojih telesnih sestavin ne vrneš njej, ki ti jih je dala! človek, ti preobrazu-ješ lice zemlje in misliš, da z njo gospodariš in nad njo vladaš, medtem ko ona s svojimi demonskimi silami s teboj dela, kar hoče in trebe preobrazuje Ti vstvarjaš in povečuješ njeno lepoto, če si sam lep, ti pačiš in nakazuješ njeno lice, če si sam grd! Duh zemlje preveva tebe in ti jo prevejuješ s svojim duhom! Človek — zemlja, vidva sta eno in isto. Obema je dal Stvarnik od svoje sile in moči svojega duha — mikrokozmu in makrokozmu — oba je uvrstil v harmonijo in ljubezen svojih svetov! Čemu torej, človek, rušiš to harmonijo? Naredil je vama Bog, da živita v slogi in ljubezni, ne pa v sovraštvu in disharmoniji! Božja previdnost je naši skupni domovini naklonila najkrasnejši del sveta. Zakaj izzivate jezo te zemlje in njenih demonov? ako morete od nje pričakovati zaželje-nega blagoslova, miru in ljubezni, če njej dajete zgolj sovraštvo in jo pro-khnjate in ji sesate njene mlade šoke dete, kot otroka bolesti in skrbi! Vi, zlobni demoni, čemu se bratite z njenimi sovražniki in z zlobnimi demoni te zemlje, vi, ki ste za življenja ubijali s strastjo Kajnove' jeze rodne brate Srbe. V duševni slepoti in sovraštvu do njih ste bili dolge generacije vzgajani. Niste vi krivi, krivi so vaši krivi preroki — udarjeni s slepoto in z napuhom demonskim. Strahovita bo vaša obsodba, ko boste vrženi iz raja, kamor ne spadate, ko vas bodo tisti obsodili in kamenjali, ko spregledajo vaše laži in danes kriče še: hosana! Ti država naša, porajala si se v potokih nedolžno prelite krvi in ta kri naj vas hrani in oživlje, vi, dobri geniji naših zemlja, da odhesete zmago nad zlobnim demonstvom! Naša moč in ljubezen vas bo krepila, da zmaga resnica nad lažnim demagoštvom. V neizmerni, neizrečeni bolesti bi se rajši razblinil v tvoj posel, da me na prah raznesejo duhovi tistih ki so dali zate, ti sveta mučenlška zemlja, svoje življenje in svojo kri, tisti, ki so te pred nami v davnih vekih že neizmerno ljubili, tl prorokovali, da prideš in zate umirali pod krvniškimi meči, da nimam trdne vere kot skala, da boš obstojala, dokler bo botel Tisti kj je vdihnil he* stvo in slogo Svojo misel in Svoj duh in Svojo pomoč! Kako malenkostni ste vi v svoji ideologiji in siromašni na duhu, vi, ki v resnici niste nikoli ljubili nit te zemjle, niti svojih bratov, Id za njih nečloveške muke, za grozote in smrt niste marali, vi, ki v svoji zaslepljenosti še do danes opravljale združeno delo in ki jo hočete ob prvi priliki izdati z Judeže-vim poljubom! Kako nemirno mora biti spanje v zemlji in počitek teh, ki so za svojo slavo, čast in veličino umirali, ko čutijo, da ima zlobno demonstvo toliko moč do razkrajanja one zemlje, ki so jo oni odkupili s svojo krvjo? Ljubezen in harmonija vzdržuje ravnovesje svetov ter jih spaja v neskončno verigo, zakaj torej ne bi sledili naravnemu zakonu in se podvrgli večnim principom ljubezni, znosljivo-sti, prijateljstva in bratstva s tistimi, s katerimi nas veže kri in rod v eno celoto in harmonijo! Dobri geniji naše zemlje bodite nam mili, kri, ki si jo vsesala ti o mučeni-ška zemlja operi naše grehe, iztrezni nas, izpametuj nas, da ne boš zastonj prelita, združi nas v pravo bratstva — ne pa jr Kajne in Judeže Iškarijote! ia,Jo^reüte. ugonobiti te# ym neljuba r^em k mačea&ftHi za trolmeao bcai* mladino in odrasle v nravnem pogledu ter odtujuje občinstvo pravi umetnosti. Ljubljana je kulturno središče Slovenije. Kot tako ima dolžnost moralno in materijeino podpirati kulturne potrebe vsega, zlasti ogroženega Slovenstva. Zato občinski svet skleni 1. Da finančni odsek vstavi y redni proračun čim višjo vsoto narodno obrambne organizacije, 2. veselični davek na vse kinopred-stave brez izjeme naj se zviša od 10 na 25 odstotkov. Razvila se je nato živahna razprava glede stališča napram narodno-obrambnlm društvom. Dr. Lemež le bil z ozirom na dejstvo, da so bili mali narodi na versailleski konferenci kapitalistično zatrti in da je prišla do tega, da smejo manjšine tako daleč reševati svoja vprašanja, da se smejo odtrgati celo od državne celote, da dosežejo svoj cilj proti temu, da se da kaj za narodna obrambna društva. Svet. Tokan je poudarjal, da je treba nacljonaine manišine podpirati. »Orjune« ne smatra za obrambno društvo, ker s pretepanjem in njihovim obnašanjem našega nacijonalnega problema ne bodo rešili. Obstoj »Orjune« je tu nepotreben, na mestu pa je tu vsekakor naše šolstvo. Taka obrambna društva kot so naše Ciril-Metodove šole pa so vsekakor potrebna. Toplo se je zavzel za to vrlo zanimivo vprašanje dr. Ravnihar, ki je tudi poudarjal nujno potrebo obrambnih društev. Kot predsednik Jugoslovenske Matice ponovno ugotavlja, da on kot njen ponovno voljeni predsednik pri Matici ne zasleduje nobenih strankarskih interesov. Tudi so v zastopstvu Matice, ki ga je volilo za predsednika zastopniki vseh strank, med temi tudi 5 duhovnikov. Dr. Lemež je nastopal proti temu navodno staremu naziranju in trdi da je treba učiti se od sovjetske Rusije, ki je rešila to pereče vprašanje tako, da so vsi narodi zadovoljni Svet. Tokan mu je odvrnil, da je bilo to pač možno le v Rusiji po velikanski revoluciji, pri nas pa do take revolucije ne bo prišlo. Pa tudi če so boljševik!, ki so sedaj na krmilu, pozabili na-cijonalni moment, bodo tudi on! kmalu gledali, da dobe nazaj stare pokrajine. Mi se imamo boriti tu ne z narodnimi sloji, marveč igra pri naših sosedih v Italiji največjo vlogo laška nacijonalna buržuazija.- Dr. Ravnihar je končno še poudarjal, da mi ne sejemo s tem sovraštva, marveč opravičeni in moralno prisiljeni le branimo naše manjšine. Končno pa je bii predlog dr. Breclja v celoti sprejet Ljubljanski trgi. Svet. Rupnik je predlagal reorganizacijo nevzdržnih draginjskih razmer In ureditev ljubljanskega trga. Potrebna je reorganizacija tržnega nadzorstva, zamenjava straže, kontrola nakupa blaga, ureditev enotnih dnevnih cen, preprečenje preplače-vanja živil od boljših slojev, kontrola ponarejanja smetane in Izvrševanje ene koncesije na več mestih in revizija prostorov, v mestni tržni lopi na Pogačarjevem trgu. Vse to se je izročilo aprovizačnema odseku. Razpravljalo se je še o zavarovanju, . ukrnitve avtonomije mesta (svet Kralj) o ponašanju in staležu mestnih delavcev. Svet. Pire je zahteval bilanco od električne cestne družbe in pa ureditev vprašanja glede službene obleke. Razvile so se obširne debate o vseh teh vprašanjih, kj pa se niso zaključile z nikakhn definitivnim sklepom. Nato se je vršila po 10 minutnem od« moru tajna seja. je sklenilo: Kot mestni arhitekt s prejemki TX. čin. razreda mestnih uradnikov skupine A se s 15. julijem stalno namesti prof tehniške srednje šole v Ljubljani Jože Jelenc, Kot rač. oficijal s prejemki X. čin. razr. mest. uradnikov kat. B se s 15. julijem t. L stalno namesti rač. oficijal pokr. uprave Langus Jože z vštetjem dosedanje službene dobe v napredovanje in pokojnino. Kot $o-cijalno-politična uradnika pri mestnem magistratu s prejemki IX. čin. razr. kat B sej s 1. avgustom 1923 stalno namestita Erjavec Fran ter Sedej Alojzij. Kot mestni žl-vinozdravnik s prejemki IX, čin. razr. mest uradn. kat. A se s 15. julijem 1923 stalno namesti drž. veterinar Rigler Vekoslav. Kot stavbno-pisarniškl praktikant v staležu mest uradnikov kat. B se namesti tehnik Mežek Franc. Nadoficijalu Ciuha Viktorju se podeli naslov pis. ravnatelj. Žitnik Ivan, posestnik na Barju, se imenuje ob njegovi zlati poroki za zasluge za rodbino in barjanski okraj za meščana občine ljubljanske. Mestna občina prevzame v začasno upravljanje glavnico 65.511.85 Dn, t! j. denar (ustanova) proti povračilu upiav-nih stroškov, ki so običajni tudi za upravo drugih ustanov. Kot namestnik obč. svet Jegliča v mestnem šolskem svetu se izvoli dr. Anton Brecelj. Občinski svet poveri g, župana ter 4 obč. svetnike za konkurenčno obravnavo radi ureditve življenskih razmer ljubljanskih Cerkvenikov ter orglavcev. V, kvalifikacijsko komisijo za mestne delavce' se določi kot zastopnik odseka načelnik Pirc Jože. Komatar Petru se všteje 5 let službene dobe v mestni elektrarni za napredovanje. Podobnik Ludovik se stalno namesti kot stalni sluga. Inž. Koch Ciril se radi bolezni s 1. julijem 1923 stalno upokoji ter se mu prizna cela pokojnina. Kunaver Ivan se imenuje s 1. avgustom 1923 za asistenta pri Mestni hranilnici Kozlevčar Josip se imenuje s pravnoveljavnostjo od 1. avgusta 1923 za praktikanta Mestne hranilnice. Prošnji Černe Ivana se ne ugodi, ker bi bila namestitev nasprotna določilu 3 služb, pragmatike, ki izključuje stransko sorodstvo do vštetega tretjega kolena, imenovani je namreč nečak ravnatelja. Kopeljščku Franu Bitenc se odpove s 1. septembrom 1923 služba ter se mu prizna starostna preskrba v smislu sklepa ooč. sveta. Odobren je bil nujni predlog obč, svet. Čepeljnika, da se morajo rešiti prošnje Franca Culikarja, Matije Kosa, Fr. Skrla, Andreja Masleta, Ljudevita Stanjka in Franca Češnovarja za stalno namestitev na pnhodmi občinski seji. TURNEJA BRATINA _ BUKŠEKOVA. SPORED PREDSTAV: V Kamniku: Petek, 13. julija 1923. »Prava ljube, zen«. Na Jesenicah. Sobota, 14. julija 1923. »Ono«. ' Nedelja, 15, julija ,1923. »Prava !w* bežen«, VsaišoKrat ei S, urijSAfisx. Dnevne novosti. — Odlični znanstvenik v Beogradu. V Beograd je prispel ravnatelj _ evropskega urada »Rockefellerjeve fundacije«, G. H. O. Eversol. Ogledal si je beograjsko medicinsko fakulteto. »Rockefellerjeva fundacija« se ba-.vi z vzgojo mladih zdravnikov. — Iz »Službenih Novln«. Sprejeta je ostavka, ki jo je podal na državno službo knton Stekar, revizor IV. razr. carinarnice v Dravogradu. — Smrtni ostanki slovanskih mučenikov. Leta 1918 sta bila v Pulu ustreljena Jugosloven Kraus iz Splita in Čeh Houckl. Oba sta bila zapletena v zaroto, ki je hotela Predati bojno ladjo »Princ Eugen« antanti. Nedavno smo poročali, da je hotela Češkoslovaška izkopati smrtne ostanke svojega rojaka in jih prepeljati v domovino. Pri izkopavanju so naleteli na plahto, v kateri ste bili obe trupli skupaj, tako, da se ni mo-Slo ločiti enega od drugega. Pustili so ju torej še nadalje v skupnem grobu. Sedaj pa Prinaša neki splitski list dopis iz Zadra, v katerem sporoča neki Blažič, ki se je nahajal z njima v ječi, da je v stanu ločiti obe trupli. Blažič je bil namreč obsojen samo na lečo in pripoveduje, kako jima je ob zadnji ari stregel. Še danes vidi pred seboj Houcki-ia, kako mu sporoča zadnji pozdrav starki materi V smrt je šel ravnodušno in je izjavil, da ne bo imela Avstro-Ogrska toliko Poguma, da bi postreijala vse Jugoslovane in Čehe. — Kongres delegatov lug osi. diakov Iz Italije se je vršil dne 23. do 25. junija v Zagrebu. Kongresu so prisostvovali delegati akademskih In srednješolskih udruženj iz Ljubljane, Maribora, Karlovca In Zagreba. Na kongresu se je razpravljalo o vseh aktualnih vprašanih, ki se posredno ali neposre-äno tičejo jugosl. omladine iz Italije, predvsem pa so razpravljali o gospodarskem Položaju. V vseh tozadevnih vprašanjih so bili sprejeti soglasni konkretni sklepi, ki se bodo izvršili v najkrajšem času. Odmera občinskih pridobnin. V zmlslu tozadevnih predpisov mora vsak davčni zavezanec radi odmere ohč. pri-dobnine za priredbeno dobo 1924-25 vložiti pridobninsko Izjavo o okolnostih, ki so odločilne za odmero najkasneje do 31. Julija 1923 pri davčni administraciji v Ljubljani. Več na razglasu na mestni uradni deskL — Upokojenci, katerim so dosedaj izplačevali njih pokojninske prejemke davčni uradi (v Ljubljani finančna deželna blagajna), bodo od 1. avgusta 1923 dalje prejemali svoje prejemke od računovodstva delegacije ministrstva financ preko poštno-če-jvovnega zavoda. Ti upokojenci naj se ta-*oj zglasijo pri pristojnem davčnem uradu, ha podajo tam natančni naslov. V bodoče naj pravočasno javijo vsako spremembo naslova računovodstvu delegacije mlnistr-stva financ, kamor naj se tudi obračajo radi eventualnih sprememb glede draginjah doklad in radi drugih reklamacij. v — Sprejem v vojno-sanltetno šolo. — /vino ministrstvo je sklenilo, da sprejme ‘etos v vojno-sanitetno šolo v Beogradu *40 gojencev. . — Pošiljanje poštnih paketov v Fran-Erancosko poštno ministrstvo je objav h na^e ministrstvo za pošto in brzo-ketL ki prihajajo na Francosko številni pa-ku Fra 80 naslovljeni samo v našem jezb ra biti n °?ko ministrstvo zahteva, da mo- "b<> ■tiče so preiskave za zavaroval» delgatl Stov keJ %% i« dosegel med taria Jesi ili. ravn- društva kot manda- osiguravajučlh3^!83 društva in Savezom deč^oodlazi- Hruštava sporazum na sle- Kkaveza\^rOvsmn0rar 2a zdravniške pre-Iskave zavarovancu Se določi na 120 Din od 15. avg. ril- naprej, če potrdi do tedai Savez osig. društava v Beogradu to vso to. Do tedaj pa velja honorar 100 Din^Za Preiskave na domu preiskovančevem in v bivališču zdravnika se plača 50 odstotkov več, izven zdravnikovega okoliša pa Se dn! loči posbna dnevščina z zavarovalnico d°' Odbor Slov. zdr. društva. • ~ - Postelje za bolnice. Ministrstvo narodno zdravje je naročilo večjo bolniških postelj, ki se bodo razdelile revnejše bolnišnice. 60 — Instalacija patrijarha. Patrijarh m mitrije je odločil, da se bo vršila svečar,» instalacija patrijarha v Peči dne 30. aw,. sta t L gu' — Kričeče razmere vladajo na obmein| postaji na Jesenicah. Pod tem naslovom i« Izšel članek v »Jutru« št. 160 od 11. jU]jj , •ota, v katerem se pritožuje nad carino hi njenim upravnikom Kaliničem ter navaja konkreten slučaj s prihodom posebnega jno_ zemskega vlaka. Neinformiranost časopisa se vidi v tem, da se g. Kallnič navaja kot npravnik carinarnice, medtem ko to dolžnost vrši v resnici g. Otradovsky. Carinska služba Je sama po sebi zelo nehvaležna ter Proti vsakemu brezobzirna, izziva mnogo neupravičene mržnje do carinarnice in njenih organov. V konkretnem slučaju, objavljenemu pod gornjim naslovom, ne leži krivulj nikakor na carinairnicd In njenem urad-nOcu Kalini ću, temveč edino na restavrater-m Ozvaldu, kateri bi moral pravočasno ob-ve*titi upravnika carinarnice, da bo pred v Približala. Po izdat“i ui^^^vf te Peljala tovarišica v Tivoli, thJucVsu 0^?kala najintimnejše prostorčke gozdov. Toliko mož ve o predzgo-hPvini dogodljaja, ki je bil zanj usoden. Mož J® namreč zbudil v jutranjem hladu sam, nn t>V nerfdu in s strašnim mačkom. Strez-odnofi se. hipoma, ko je opazil, da mu je nesla tovarišica, katere pa se ne sporni- — Čuden gost, V Zorčevo trgovino v Kolodvorski ulici št. 30 je vstopil čuden gost. Brez pozdrava se je vsedel sredi trgovine na tla in začel nerazumljivo mrmrati. Mož je bil silno pijan. Ko ga je pozvala prodajalka, naj vstane in gre svojo pot, se možakar še zmenii ni zanjo. Poklicala je stražnika, katerega pa je takoj spoznal ter ga je začel zmerjati. Hotel ga je tudi tepsti. Stražnik pa je pozval še enega tovariša, s katerim sta čudnega gosta odnesla v hladilnico v justlčni palači. Tam so ugotovili, da je mož neki Justin Sivec, tesar pri tvrdki Treo na Gosposvetski cesti. — Nesreča na polju. Delavec Albin Kovačič, zaposlen pri tvrdki Mergenthaler v Mostah, si je pri delu na polju s plugom poškodoval levo nogo. Iskati je moral pomoči v ljubljanski bolnici. — Nezgoda z vžigalicami. Kosmač Fr., 3 letni sin posestnika iz Lahovč pri Kamniku se je dne 7. t. m. igral z vžigalicami, pri čemur se je vnela obleka, da se je opekel po životu. Prepeljan je bil v bolnico. Njegovo stanje je resno._ — V Cerkljah je bila ukradena iz nezaklenjene kuhinje Fridi Mayerjevi denarnica v kateri je imela okrog 53 Din denarja in zlat poročni prstan z napisom A. M. 19. 10. 1904, vreden 500 Din. — V Pusjeku je bil ukraden posestniku in mlinarju Ivanu Krameršku 5 m dolg gonilni jermen vreden 250 Din. — Težka nezgoda. Matija Papež, delavec pri lesnem trgovcu Martincu v Škofljici, Je dne 10. t. m. valil hlode z vagona, pri čemur mu je eden padel na glavo, tor ga močno poškodoval. Pripeljali so nezavestnega v bolnico. Njegovo stanje je zelo opasno. — Pazite na žeparje. Na Vodnikovem trgu je bila ukradena Alojziji Gruden iz Šmarja črna usnjata denarnica brez zaponke, v kateri je imela 200 Din denarja in nekaj ženskih drobnarij. — Velika žepna tatvina v vlaku. Trgovcu z Visa, Mati Eldanu je bila ukrade-na na progi Zagreb-Karlovac listnica s 120 tisoč dinarji; akreditivno pismo za 94 tisoč dinarjev, glaseče se na Jadransko banko v Zagrebu; menica za 1600 čilskih pesov; 40 tisoč nemških mark in 10 čilskih pesov v gotovini. Celjske novosti. Dramatična šola Udruženje gledaliških igralcev SHS, mestni pododbor, Ljubljana, je prevzelo umetniško vodstvo celjskega gledališča. Za vzgojo igralskega naraščaja otvori to udru-zenje dne 20. julija dramatično šolo, v ka-teri bodo predavali izven različnih članov udruženja še gg. arh. profesor Rado Kregar m Leo Trauner. Vsi ljubitelji dramske umetnosti, ki se žele izobraziti na tem polju in sodelovati v tukajšnjem mestnem gledališču, se vabijo, da se vpišejo v to šolo pri društvenem blagajniku g. Hubertu pri tvrdki Godičar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. Tečaj je brezplačen, vpisnina znaša 10 Din. — Sokolsko društvo v Celju se udeleži zleta gornjeposavskega okrožja v Zagorju, v nedeljo dne 15. julija v večjem številu s praporom. Odhod z vlakom ob pol 12. uri dop. — Ustanovni občni zbor slovenske šahovske podzveze se vrši v nedeljo 15. t m. v Celju. — Šahovski klub v Celju si je na občnem zboru izvolil predsednikom okr. komisarja dr. Leva Brunčka. — Neznanega utopljenca so potegnili pri kopališču »Diana« na Bregu iz Savinje. Truplo je moškega spola, prilično 601etne starosti in je bilo že nekaj dni v vodi. Identitete še niso dognali. — Mariborske novosti. Pri pregledovanju prenočišč dne 30. junija t. 1. so varnostni organi našli v gostilni pri »Zlatem konju« nekega Antona Kolenca, ki je imel pri sebi štiri rjuhe. Ker je trdil, da so rjuhe last njegove v št. liju stanujoče sestre, ni imel ta nočni obisk policije zanj ni-kakih neprijetnih posledic. Policija si je pridržala samo rjuhe v svrho, da poizveduje, čegave so. 7. t m. je prejel policijski komi-sarijat ovadbo, da je 30. junija neznani storilec vlomil pri posestniku Kostanjevcu v Spuhlju pri Ptuju in odnesel štiri rjuhe, razno obleko in perilo v skupni vrednosti 3000 dinarjev. Vsled toga je pričela policija zasledovati Kolenca in ga je aretirala. Izprva je možak trdil, da vloma ni izvršil in da so rjuhe njegove, pokazal je tudi zadevno potrdilo pobreške občine. Ko pa so pri preiskavi na njegovem domu našli razno drugo iz tatvin izvirajoče blago, je priznal svojo krivdo. Svoje dejanje je skušal opravičiti s tem, da je bil brez sredstev, ker je bil šele meseca maja izpuščen iz kaznilnice. Bil je izročen sodišču. — Opustila se je bivša kavarna »Beograd« na Aleksandrovi cesti. V te prostore se naseli Wessiakova trgovina s pohištvom. V sedanjih prostorih Wessiakove trgovine se nastani dr. Franc Irgolič s svojo odvetniško pisarno. V prostore sedanje odvetniške pisarne dr. Irgoliča pa se premesti iz magistratnega poslopja gostilna policijskega pristava Schweigerja, ki spoji gostilno z nočno kavarno in kabaretom. — Veletrgovec z mešanim blagom g. Matej Zlgler, ki se preseli v Gradec, je oddal trgovino in stanovanje na Glavnem trgu v petletni zakup slovenskemu trgovcu Milošu Osetu. Sedanje prostore Ose-tove trgovine na Aleksandrovi cesti prevzame zastopnik Rogaške Slatine g. Zin-auer. — Na Glavnem trgu je neki Rozaliji Slep iz Kamnice neznani uzmovič ukrade 1 iz košare denarnico s 50 dinarji vsebine. — Aretiran je bil neki že dvakrat predkaznovanl 161etni mesarski vajenec, ki je mesto da bi po nalogu svojih delodajalcev nakupil 200 komadov povodcev za živino, izročeni mu denar zapil. — V stanovanju Franca Šketa ob Bregu je v sredo zjutraj nastal ogenj. Ker je bilo stanovanje zaklenjeno, so domačini, ki so zapazili dim, vdrli v stanovanje in pogasili ogenj, še prodno je povzročil kako znatno škodo. — Verski obredi nazarenov. Beograjski listi poročajo, da se v Beogradu shajajo vsake nedelje nazareni k svojim verskim obredom v neki privatni M51. Obredov se udeležujejo nazareni iz Beograda, Banata in Bačke ter prepevajo svoje pesmi, kar po poročilu listov, moti mirne sosede. Tl verski obredi so pri nas prepovedani. — Bivša zadrska gimnazija ostane v Šibeniku. Prosvetno ministrstvo je sklenilo, da ostane bivša zadrska gimnazija še nadalje v Šibeniku. S tem je uničen lanski odtok ministra Pribičeviča, da se ista stopnje-uta razred za razredom ukine. . — Stanje letine v Dalmaciji. Vinogradi *®po uspevajo. Trtna uš se dosedaj še ni Pojavila. Grozdje je nasplošno lepo, čisto m jagode napredujejo v rasti. Žvepla ni primanjkoval0 in se je žvepljanje vršilo pravočasno. Izgled na dobro in obilo trga-tev je dober. Ako bo tako napredovalo, bo-^dalmatinskl vinogradniki lahko zado- Sokolski vestnik. —- Župa Ljubljana vabi društva in Sokolstvu naklonjeno občinstvo k slavnostni otvoritvi Sokolskega doma v Borovnici v nedeljo 15. t. m. Ciani imajo iz Ljubljane polovično vožnjo (Din 5.50) proti običajnim izkaznicam, ki jih dobe v pisarni JSS v Narodnem domu. Odhod vlaka z glavnega kolodvora točno ob pol treh popoldne. Dopisi. — Slovenska Bistrica. Dne 9. t. m. je umrla v Laporju pri Slov- Bistrici tamošnja gostilničarka in posestnica gospa M. Planker, mati tamošnje poštne odpravnice gdč. Cilke Plankerjeve. Umrla je bila vdova po tamošnjem nadučitelju in je vzgojila vse svoje otroke v narodnem duhu. Prizadetim ostalim naše sožalje. — Nedeljsko prireditev tukajšnjega pevskega društva »Slavček« je posedlo razven meščanov tudi zelo veliko število kmetskega ljudstva. Ob tej priliki pa smo konštatira-!i, da se je večina onih prirediteljev, ki so bili zaposleni po različnih šotorih, posluževali po večini le njihove blažene nemščine, malodane v taki meri, kot svoječasno na svojih Südmarkinih ali Schulvereinskih veselicah. Ali se po 5 letih obstoja Jugoslavije še ne morejo najti v nov položaj? Krivi tem razmeram so v veliki meri tudi oni, ki te ljudi odbijajo, mesto da bi jih prepričavali o njihovih brezuspešnih namerah. — Naši muzikalični Bistričanje so si ustanovili svoj salonski orkester. Želimo jim mnogo uspeha in daljšega obstoja kakor ga je imelo pevsko društvo. — Podružnica SPD priredi pod vodstvom svojega vrlega načelnika g. Voduška v nedeljo 15. t. m. izlet k sv. Arehu. Odhod je določen za pol 4. uro zjutraj. — V nedeljo 15. t. m. otvori gospa Marija Urbanc, naslednica umrle g. Lijavnik vinotoč pod vejo. Ker je njen »Ritoznozčan« daleč naokoli znan kot eno najboljših tukajšnjih vin in namerava nekaj mladih Bistričanov prirediti ob otvoritvi celo zanimiv koncert, le pričakovati dobrega obiska. Sport in turistika. — S. K. Primorje, Ljubljana v Karlovcu. V nedeljo 15. t. m. gostuje kombinirano moštvo S. K. Primorje v Karlovcu, kjer nastopi proti tamkajšnji Olimpiji. — S. K. Slovan, Ljubljana v Čakovcu. Naš agilni drugorazredni klub Slovan gostuje v nedeljo 15. t. m. v Čakovcu, kjer odigra prijateljsko tekmo s Čakovačkim športnim klubom.' — Poletni program A. C. Sparta, Praga. Glasom poročil praških listov, bo praška Sparta nastopila v Zagrebu ne samo Proti ^ Gradjanskemu, ampak bo odigrala naj'brže tudl dve tekmi s Haškom. Nato se podajo igralci na oddih v morsko kopališče ftoyl v Dalmaciji, kjer ostanejo do konca mlija. Dne 5. avgusta igra Sparta v Berlinu proti Union 92 in 21. avgusta pa proti I, F. C. Nürnberg v Nürnbergu. Sparta namerava podvzeti ekspedicijo, ki bi šla preko Italije v južno Afriko. — Slavila, Praga v Turčiji In Romuniji. Zvečer 5. julija se je odpeljalo moštvo S. K. Slavije na turnejo in sicer v Carigrad in Bukarešto. V Carigradu, čigar športni listi opozarjajo že dalje časa turško publiko na ta izvanreden dogodek, odigra Slavija tri tekme in sicer 13. julija proti Galata Serail, 15. proti K. F. C. in 17. proti Altyn Ordon. Na povratku nastopi Slavija proti kombiniranemu moštvu mesta Bukarešte. — Kranjskogorska podružnica S. P. D. naznanja, da je glavna direkcija državnih železnic v Beogradu dovolila poseben potniški vlak na progi Jesenice-Kranj-skagora za dan 15. julija letos, ko se vrši planinska veselica ob priliki praznovanja Metnice obstoja podružnice pri koči na Gozdu pod Vršičem. — Zajedno je ista direkcija dovolila ugodnost polovične vožnje za dan 14. In 15. julija vsem potni! n ki se Izkažejo z Izkaznico S. P. D. oziroma njegovih podružnic. — Omenjeni posebni potniški vlak bo odpeljal z Jesenic v Kranjsko-goro dne 15. t. m. po prihodu ljubljanskega jutranjega turistovskega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 4. uri 40 min. ter pride na Jesenice ob 6. uri 55 min., tedaj nekako ob 7. uri. Prihod v Kranjskogoro nekoliko pred 8. uro. — Zadnji vlak iz Kranjskegore na Jesenice odpelje dne 15. t. m. ob 20. uri 28 min. in ima zvezo z ljubljanskim turistov-skim vlakom, ki dospe v Ljubljano ob 23. uri 45 min. — Tedaj vlakovna zveza za enodnevni izlet zelo ugodna. — Razventega odpeljeta z Jesenic v Kranjskogoro v soboto dne 14. julija dva vlaka ta sicer ob 18. uri 40 min. (odhod iz Ljubljane ob 15. uri 10 min.) ter ob 21. uri 55 min. (odhod iz Ljubljane ob 18. uri 55 min.). — Tedaj vlakovna zveza ugodna tudi za vse one, ki pridejo lahko že v soboto v Kranjskogoro oziroma h koči. Po prihodu posebnega potniškega vlaka v nedeljo dne 15. t m. in po sprejemu gostov na kolodvoru v Kranjski-gori je odhod po lepi složni poti k niti dve url oddaljeni koči na Gozdu, kjer bode ob II. uri slovesna služba božja s kratkim pla-ntasko-rei(groznim nagovorom, popoldne ob 14. uri pa planinska tombola in po tomboli prosta zabava s plesom. Pri veselici sodelujeta godba 42 mož z Jesenic ter mešan pevski zbor iz Kranjskegore. Dobitki tombole so prav lepi ta obstojajo iz samih turistov-skih potrebščin. Srečke za tombolo po 3 dinarje se prodajajo že na Jesenicah, v Mojstrani ta v Kranjskigorl ter se bodo prodajale na dan veselice na kolodvoru v Kranj-skigori in pri koči na Gozdu. Vstopnine k veselici ni. S pijačo in jestvinami bo koča zadostno in dobro preskrbljena. — Koča stoji eno uro pod Vršičem, kjer Je državna meja, tik ob mogočnih stenah Prisojnika s krasnim razžl®“0™ na Špik, Razor ter na skupino Škrlatice. — Zatorej prijatelji planin, kdor se hoče razvedriti, v nedeljo dne 15. t m. k veselici pri koči na Gozdu! — Le za shičaj zelo slabega vremena se veselica preloži na prihodnjo nedeljo dne 22. julija. — Kanonlzačna bula Tomaža Akvinca. V trenutku, ko se dominikanski red ta vsa katoliška cerkev pripravlja na proslavo šeste stoletnice, odkar se prišteva Akvinčan med svetce, so v pismohrani Visoke Garon-ne izvlekli iz prahu pristno besedilo »sve-tojavljenja«, ki ga je poslal papež Ivan XXII. Iz Angersa z dnem 15. avgustovskih kalend, t. !• _ 13., julija 1323. Ta čudovito ohranjena listina, ki jo je fotografiral tulu-zanski umetnik Clovis Lassalle, se lahko naroči v krasni fototiplji pri omenjenem gospodu. 32 rue Avtomobilske dirke v Touraini. —ap. Tours, v juliju. Dve uri za Parizom se razjasni nebo. Tu so postavljene ovire področju nizkega tlaka, ki sili že nekaj mesecev sem vedno proti jugu. Tukaj je Touraina, vrt Francije. Prvič v tem letu sem videl nebo v južni modrini. Leno in zaspano se vije reka Loire, v daljavi nas pozdravlja cvetlično mesto Tours. Za pesniška razmotri-vanja ni časa. Kakor hudobni, hitri insekti, tako brenče po neverjetno prašnih cestah stotine avtomobilov okoli nas, V malem gnezdecu Saint-Antoine-du-Rocher je letos glavna etapa za dirko francoskega Avto-kluba: »Grand-prix de vitesse« in »Grand prix de tourisme«. V našem Side-car-u smo se ustavili tik pred oficijelnimi tribunami. Kljub strašni vročini se drži republikanska Francija strogo vseh predpisov etikete in reprezentance. Vsa gospoda v fraku in cilindrih, vmes pa oficirji v blestečih uniformah. Tudi italijanske, angleške, belgijske in amerikanske. Za veliko nagrado, ki je razpisana na brzino, zaropota hkrati 17 motorjev. Pre-štejem jih hitro: 3 Fiat, 1 Delage, 4 Bugat-ti, 2 Rolland-Pillain, 4 Voisin, 3 Sunbeam. Največ pozornosti je vzbudila nova oblika tipa Bugatti. Je neokorna, podobna tanku s prikritimi kolesi, spredaj široko zaokrožena, v ozadku koničasta. Divji bizon s širokim tilnikom. Zraven pa gracijozne, osam podobne oblike tipa Voisin in Fiat. Prvič operira med gledalci angleški bookmaker. Na njegovo tehniko se morajo šele privaditi. Tudi Francozi radi stavijo. Ali oni podpirajo svoje stave s čisto logičnimi argumenti. Francoz diskutira cele ure pred dirko o izgledih svojega favorita. Ali do matematične formulacije ga ne pripravi nikdo z lahkoto. Agnleški bookmaker in njegovi pomočniki so priredili v to svrho pravilen seznam kurzov. In sicer s 17 kolonami. V njem so bile varijabilne vrednote, ki označujejo po nekem stabilnem indeksu šanse posameznih voznikov. Pripravljenih je bilo tudi nekaj tiskanih tečajev za vsak voz. Fiat so ponujali s 4 proti 6, Sunbeam ta Delage z 2 proti 1, Bugatti in Pillain s 3 proti 1. V celi Franciji ni tega dne napravil noben človek tako izvrsten »kšeft«, kakor ta angleški tipster. Rdeči Fiat-vozovi so drveli kakor mali hudički. Brutalni Bugatti so bili kakor na zemljo priklenjeni. Plazili so se le s težavo naprej: 194 km na uro. Po drugi etapi jih je dosegla apokaliptična žival: nova oblika Voisin. Speaker zakriči skozi velik i resonančni lijak: Ravnokar je dosegel Fiat, voznik Bordino, 197 km. »Italijani triumfirajo, Amerikanci se režijo, Bookmaker pa se znoji. Francoski motorji odpovedujejo. Končna bitka se odigrava med Fiat in Sunbeam. Vizeaya se je hotel na nekem Bugatti-vozu že pri prvem ovinku »vtisniti« na levo stran. Zaletel se je v balustrado, naravnost med gledalce. Voznik in mehanik sta ostala nepoškodovana. Enajst žrtev so od-nsli na nosilnicah. Amerikanci so zadovoljni, ker ni bil kak Fiat. Francozi pa so se revanžirali pri Grand-prix de tourisme«. Peugeot je poslal 6 avtomobilov. Zmagali so vsi. Tehnično še nekaj opazk: Med lahkimi vozovi je zmagal motor z 12 HP. Uporaba esence: 10 litrov. Med malimi vozovi je zmagal Mathis (voznik Lams) v dvojnem oziru nad vsemi nasprotniki: s povprečno brzino (90 km) in v posamnih etapah. Uporaba esence le 6 litrov. Rekordi, ki jih je dosegla firma Voisin pri strasbourškem Grandprix, (107 km) so tokrat Izostali. Čudno: noben sport ni v Franciji tako popularen, kakor avtomobilizem. Solnčna Touraina je polna ljudstva. Sicer je pa brezdvomno, da se bodo ženska krila y leseni skrajšala za par centtaietrov.., Izpred sodišča. INDICIJE. Urša Šurkova je bila obtožena, da je ukradla dne 23. aprila Ljudmili Auerspergovi na Resljevi cesti iz nezaklenjene nočne omarice zlato zapestnico in verižico. Osumili so jo, ker so jo videli v kritičnem času blizu stanovanja. Prvi sodnik jo je oprostil, ker ni bilo za obsodbo mbenega dokaza in je ostala brezuspešna tudi hišna preiskava. Pritožil pa se je iavni ooto-žitelj. Vzklicni senat pa je potrdil sodbo prvega sodnika iz ravno omenjenih razlogov. RAZPOSAJENCI V TIVOLI. Štirje fantje so prekoračili mejo porednosti in so napravili občini precej škode v parku Tivoli. Premetavali so klopi in prenesli neki lesen mostič na drugo mesto. Za to nočno delo so bili obsojeni kolovodja na 800, ostali 3 sotrudniki pa vsak na 400 dinarjev globe. NERODNEŽ V VLAKU. V vlaku med vožnjo iz Kranja v Ljubljano je razbil Franc Vihernik veliko šipo in straniščna vrata. Plačati mora 380 Din škode in bo sedel en mesec v zaporu. NEHVALEŽEN POPIVAČ. France Likozar, roj. v Oberfeldu na Bavarskem, je dne 12. junija popival na Gorenjivasi s posestnikom Janezom Ješe-tom. Za zalivalo za pogostitev mu je ukradel še 1370 dinarjev. Obsojen je bil radi tatvine in potepanja brez dela na 4 mesece težke ječe. Gospodarstvo X Zagrebški bančni sindikat obsega 121 finančnih institutov in 15 zavarovalnic. Včlanjene banke imajo 900 milijonov dinarjev delniške glavnice ta rezerv. Hranilne vloge znašajo preko 2 milijard dinarjev. X Beograjski bančni sindikat. V beograjskem bančnem sindikatu je bilo včlanjenih 1. 1922 60 beograjskih bank. Včlanjene niso bile podružnice bank iz ostalih krajev naše države in pa inozemskih bank. Lansko leto je bilo ustanovljenih 10 novih bank. Uplačani kapital včlanjenih zavodov znaša 323 milijonov dinarjev proti 169 milijonov 1. 1921, rezervni fondi 92 milijonov proti 43 mil. dinarjev. Hranilne vloge so narasle v 1. 1922 od 277 milijonov na 399 milijonov dinarjev. Blagovni promet bank se je zmanjšal za polovico. Povprečne dividende za leto 1922 znašajo 10.92 odstotkov. Posamezni zavodi so izplačali po 25,24 odstotkov itd. dividendo. X Uporaba vodnih sil. MinistrsOcp za poljedelstvo in vode je pripravilo načrt »-kona o poljedelstvu koncesij za uporabo Vodnih sil. X Čebelarska razstava. Začetkom septembra se bo vršila v Sarajevu velika razstava čebelarskih proizvodov, ki se je bodo udeležili čebelarji iz cele države. X Izvoz žita iz Rusije. Kakor poročajo najnovejše vesti, bo izvozila Rusija leto» 500 milijonov pudov žita. Dosedaj so računali le na izvoz 150 do 200 milijonov. X Načrt zakona o zavarovanju vsled toče. Ministrski svet je sklenil na svoji seji, da se predloži načrt zakona o zavarovanju škode povzročene po toči narodni skupščini kot nujen, ki se mora rešiti v skrajšanem postopanju. Škoda, ki jo je povzročila toč« znaša okoli 110 milijonov dinarjev. DOBAVE. X Dobava In montiranje ali zidanje peči za pečenje kruha. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršiia dne 31. julija 1923 javna licitacija glede dobave in montiranja 2 modernih parnih: stabilnih peči ali 2 zidanih modernih peči; za pečenje kruha. Predmetni oglas je V! pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v. Ljubljani interesentom na vpogled. X Prodaja odpadkov od železa In stare pločevine. Pri ekonomatu direkcije državnih železnic v Subotici se je vršila dne 3. avgusta 1923 ponovna dražba 36.656 1/2 kg odpadkov od železa, ter 6887.80 kg stare pločevine, katera se nahaja v skladišču za materijal v Vel. Bečkereku, ter 50.000 kg stare pločevine, katera se nahaja v skladišču za materija! v Subotici. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani late»; resentom na vpogled. Borzna poročila. Beograd, 11. julija. Danes je bila beograjska borza zatvorjena radi praznika' (Petrovo). Zagreb, 12. julija. Devize: Dunaj 0.1325—0.1335, Berlin 0.0425—0.0445, Budimpešta 1.05—1.10, Italija 405—408, London 429—431, New York, ček 93—94, Pa^ riz 555—560, Švica 1637.50—1642.50, Varšava 0.0775—0.08. Valute; Dolarji 91— 92, avstrijske krone 0.134—0.135, češkoslovaške krone 276—278, francoski franki 555—560, napoleondori 335—340, nemške marke 0.06—0, švicarski franki 1625—0, lire 402-404. Zagreb, 12. julija. (Priv.) D e v 1 -z e : New York 93—94, Pariz 5.55—5.60, Švica 16.375—16.425, London 429—431, Dunaj 13.25—12.35, Praga 2.81—2.821, Budimpešta 1.05—1.10, Bukarešta , 35.15—36.15, Italija 4.05-4.45. Curi h, 12. julija. Otvoritev: Berlin 25, Holandija 223.50, New York 572.50, London 26.22, Pariz 34.05, Milan 24.95, Praga 17.20, Budimpešta 6.50, Zagreb 6, Bukarešta 2.90, Sofija 5.20, Varšava 47, Dunaj 81, avstrijske krone 81.50. C u r i h , 12. julija. Zaključek : Berlin 27, Holandija 223.50, New York 573, London 26.28, Pariz 33.95, Milan 24.75, Praga 17.10, Budimpešta 6.50, Zagreb 6, Bukarešta 2.90, Sofija 5.30, Varšava 47, Dunaj 81, avstrijske krone 81. Praga, 12. julija. Dunaj 4.42, Berlin 1.39, Rim 145.25, avstrijske krone 4.335; Budimpešta 35.50, Pariz 198.75, London 152.25, New York 33.20, Curih 583.75, Beograd 36.25. Dunaj, 12. julija. Devize: Beograd 740—744, Berita 0.31—0.33, Budimpešta 7.15—7.25, Bukarešta 359—361, London 324.300—325.500, Milan 3044—3056. New York 70.935—71.185, Pariz 4182 do 4137, Praga 2127—2137, Sofija 623-627, Curih 12.375—12.425. Valute: Dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 601—609, nemške marke 0.295—0.355, funti 322.500—: 324.100, francoski franki 4135—4165. lire; 3010—3030, dinarji 731—737, romunski leji 368-372, švicarski franki 12.260—12.340. češkoslovaške krone 2109—2125, madžarske krone 5.10—5.30. Berlin, 12. julija. Dunaj 266.33, Budimpešta 21.44, Milan 8039.50, Praga 5665.50, Pariz 11.132, London 857.850, New York 186.532, Curih 32.518.50, Beograd 1955. — Vrhunec fino mehanike pisalnega stroja »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana. Šeleoburgova ulica 6/L Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v LjubljanL Vremensko poročilo. „Jutranje Novosti.” — Ljubljana, dne 12. julija 1923. Kraj Čas Zračni tlak Zračna temper. Veter Oblačno 0—10 Padavine mm 7 770-9 170 jug. zap. pol obl. Ljubljana 14 769-0 27-8 brezv. jasno 21 769-9 22-3 zap. del. obl. Zagreb 7 769-5 22-0 jug jasno Beograd 7 Dunaj . 7 770-9 180 brezv. jasno Praga 7 771-4 16-0 »• »• 1 Inomost 7 769-3 16-0 M »« I BukumMc.; sunovit Twsoeratuz«: vtofik« Mezdno glbarve. rudarjev pri Trboveljski premo eokopni družbi O položaju rudarskih delavcev je naša javnost zelo malo ali pa docela napačno informirana. Celo ministrstvo za šume in rude in centralna vlada sta si od trboveljske družbe dale podtakniti in verujeta, da so rudarji pri trboveljski družbi na'boje plačani delavci v Jugoslaviji. Zato je trboveljski družbi skoraj vedno uspelo, da j • nahujskala p- tom svo:ih eksponentov državne oblasti in rudarje. Beda je prisilila rudarje, da so potom svojih organizacij morali vložiti nove zahteve za poboljšanje gmotnega položaja in že je zopet trboveljski družbi uspelo, da je prepričala vlado, da so zahteve pretirane in da bi zahtevano povi-šanie mezd znašalo letno 54 tnili'onov dinarjev in da bi se vsled tega moralo zvišati cene premogu za 200 Din pri toni. Ker vlada pristransko posluša le trboveljsko družbo in ker se noče zavzeti za upravičene težnje rudar e v, so rudarji prisiljeni. da si izboljšair’e gmotnega odo-ža?a priborro sami. Predno pa stopijo v vsiljen jim boj, hočejo javnost informirati o svoji bedi. Upravičenost rudarskih zahtev dokazuje sledeče: a) Kakšne so dosedanje mezde rudar-jv In koliko zahtevajo? Dosedanje plače Rudarji zahtevajo Kategorija z vsemi dokladami dnevno dnevno I. 36.- Din. 51.50 Din. II. 33.50 Din. 47,— Din. III. 30.— Din. 41.50 Din. IV. 26.50 Din. 36.50 Din. Celokupne družinske doklade za ženo 4.55 Din. 15.— Din. za otroke 3.75 Din. 12.50 Din. Iz gornjih številk je jasno razvidno, da zahtevane mezde niso pretirane in da celo 'ne dosegalo mezd, katere imajo delavci po drugih podjefih, ki plačujejo svoje delavce od 8—12 Din na uro ali od 64—96 Din na delaven dan. b) AH fe potrebno povišanje cen premogu, če se ugodi vsem zahtevam rudarjev? Po proračunu trboveljske družbe, ki je pretiran, bi znašala vsota za povišanje mezd 54 milijonov dinarjev in da bi se v to svrho moral podražiti premog za 200 Din pri toni Rudarji odločno nasprotujejo vsakemu povišanni cen premogu, ker za povišame premogovnih cen ni . nobenih razlogov. Vladi gotovo ni znano, da je tr-bovePska družba v letu 1922 investirala v Rajhenburgu, Hudi jami ogromne milijone, da je zgradila v Llubliani svojo palačo in po revirjih celo vrsto vil za svoje ravnatelje. Vkljub ogromnim milronom investicije. ki so šli na račun obratovania, so dobički bili še toliki, da :e za 1922 leto izplačala 50% dividendo. Pravi profit tr-bovel'skih akciioneriev pa so onromnejši. Oni znašajo za 1922. leto nad 900%. Vzemimo za primer akcSjonarja, ki ima deset delnic. 10 deinic po 50 dinarjev je stalo akcijonarja 500 dinarjev. S tem kapitalom je zaslužil v enem letu: 50 odstotna dividenda 250 Din. 4 delnice po 62.50 Din. (na borzi stane delnica de fakto 1130.— (14. junija) 4270.— Din. 5 500 Din si je zaslužil 4520.— Din. Ker imajo pa vsi akcijonarji 500.000 deinic znaša celokupni profit trboveljških akcijonarjev za leto 1922 226 milijonov dinarjev. Res je, da to ni samo obratni profit, ampak tudi borzni in spekulativni, a profit je, plačali so ga naši ljudje, a odnesi! so ga inozemski kapitalisti, katere ščiti tudi naša vlada. Da vlada ne bi mogla prisiliti akcijonarev, da bi od 226 milijonov profita odstopili 35 milijonov gladnim rudarjem ne moremo vereti. če pa noče, tudi ne sme nas ovirati, da si svoje pravice priborimo in ne sme dovoliti, da bi se cene premogu še povečale. 225 miliionov profita, novo opremljen ^rudnik v Rajhenburgu in Hudi jami, palače in vile. vse to so dali trboveljski rudarii, ki zato danes stradajo. Ruđarii upamo, da nas bo poštena javnost v našem pravičnem boju podpirala in da bo tudi vlada trboveljski družbi posvečala več pozornosti v njenih mahinaciiah, ki so v škodo ne samo delavstva, ampak predvsem v škodo državi. Rudarii ponavljamo svojo zah'evo po kontrolni komisij, v ka+eri bodo tudi zastopniki rudar'ev, ki bodo komisiji pokazali tudi one temne in sumiiive kote. katere je doslej trbovePska družba znala spretno zakriti pred oblastmi. c) Pretirane cene premoga. Že zgoraj omenjeni ogromni profiti so dokaz, da je vlada dovoljevala trboveljski družbi neopravičeno povećavati cene premogu. Kako se je cena premogu neopravičeno poviševala, naj služi sledeči dokaz: Pri regulaciji mezd aprila meseca tega leta so se vsled naraščajoče draginje morale povišati mezde za 9 kron na dan pri IV. kategoriji in za 12 kron pri I. kategoriji. Povprečno povišanje mezd je znašalo torej 11 kron na dan. Vlada pa je dovolila trboveljski družbi, da je povišala cene premogu od 235 Din na 290 Din pri toni. Povišanje mezd je stalo trboveljsko družbo v Trbovljah (4200 delavcev po 11 kron) 11.550 Din dnevno, a pri povišanju cen premega je profitirala (400 vagonov po 55 Din = 22.000 Din mani 11.550 Din) 10.450 Din dnevno ali 313.000 Din mesečno samo v rudniku Trbovlje. Pri vsakem neznatnem povišanju mezd, je na enak način podražila premog in z ozirom na to, se nismo čudili mi rudarji, če so dosegli akcijonarji Trboveljske družbe za 1922 900 odstotne profite, kar je gotovo rekord. Čudimo se le, da vlada tega noče videti, niti nas poslušati, če ii govorimo o tem. Kar se ni dosedaj posrečilo nam, se bo morda posrečilo, če se bo tudi javnost, ki je zainteresirana na cenah premoga zavzela za to, da vlada odredi komisijo, v kateri bodo zastopani tudi. rudarji in konsumenti in ki bo preiskala temno poslovanje trboveljske družbe. Rezultat komisije bo gotovo ta, da se bodo cene premogu občutno znižale in naravno, da se bodo vsled tega mogle znižati tudi tarife na železnicah in da bo draginja pričela padati. Pozivamo vse, ki so pripravljeni, da nas podpirajo v naši zahtevi po kontrolni komisiji, da se javijo pismeno ali osebno pri »Zvezi Rudarskih Delavcev« v Trbov-» ijah ali pa uredništvu »Strokovne Borbe« v Ljubljani, Turjaški trg 2, kjer dobijo lahko še podrobnejše informacije. Zveza Rudarskih Delavcev. (Poslano spomenico »Zveze rudarskih delavcev« drage volje priobčujemo ker stoji Narodna radikalna stranka odločno na stališču v smislu svojega programa, da je potrebno predvsem se zavzemati in podpirati malega človeka, samoobsebi razumljivo tudi V mezdnem gibanju se nahajajoče rudarje. Toda opozoriti moramo rudarje same kakor tudi javnost, da vlada v smislu obstoječih zakonov civilno pravnega reda in občega državljanskega zakona ni upravičena družbe prisiliti na regulacijo mezd, ker je družba privatno pravna oseba in prosto lahko razpolaga v smislu zakona s svojo imovino. Da se pa vlada obstoječih zakonov mora držati, je utemeljeno v ustavi in v skupnem interesu vseh državljanov. Samoobsebi pa je zopet razumljivo, da bo vlada porabila vsa obstoječa zakonita sredstva, da odpomore rudarjem Opomba uredništva.) Prosper Merimee: Verne duSa ¥ (Nadaljevanje.) Ob tem pogledu se je don Juan zg se je hitro obrnil k levemu bregu. Prikazen, ki ga je bila tako očarala, je bila še vedno tam; njeni lasje so valovali v vetru, v njenih očeh je gorel žar izobčen iz Seville, iz svoje domovine, če ne bi znal varovati cele ulice pred nepoklicanch« »Saj vas ne nameravam postaviti na stražo,« je odvrnil don Garcia. »Moja oboževanka je tu. a je tu tudi vaša. Vsakemu svoja divjačina. Tiho, tu le hiša. Vi k onemu oknu, jaz k temu, pa hitro!« Don Garcia le uglasil gitaro in je pričel še z dokaj priletnim glasom peti romanco, v kateri se je govorilo, kakor je že navada, o solzah, o. vzdihih in kar je še drugih takih stvari. Kdo jo je na- nadnaravnega ognja in namesto venca je držala v i pisal, ne vem. roki meč. Predno je don Juan pristal, se je ustavil za trenotek, pogledal je bolj natančno in je opazil, da je ostrina meča krvava in da so tudi roke nimfe pordečene. Prestrašen je planil iz sna. Odprl je oči in se ni mogel zadržati, da ne bi zakričal, ko je videl dva koraka od konca postelje blisketajoč gol meč. Toda tu ni bila nikaka lepa vila. ki je držala orožje. Don Garcia je bil prišel budit tovariša in je opazil blizu njegove postelje umetniško okrašen meč, in ga je sedaj ogledoval kot izvedenec. Na rezi je bil tale napis: »B-^di pošten.« Ročaj pa je nosil, kakor smo že omenili, grb, ime in reklo rodu de Maranna. / »Prekrasen meč imate, tovariš,« je rekel don Garcia. »Sedaj ste se pa že morali spočiti. Noč je tu pojdiva se sprehajat; kadar se pa bodo spodobni ljudje porazgubili po hišah, pa napraviva naš'ma izvoljenkama podoknico, seveda, če vam je prav?« Don Juan in don Garcia sta se nekaj časa iz-prehajala po obrežju Torne in si ogledovala posebno ženske, ki so se prišle navžit svežega zraka, ali pa tudi povirkovat po svojih dragih. Po malem so se sprehajalci redčili; kmalu so se popolnoma porazgubili. »Glejte, od te ure naprej,« je rekel don Garcia, »od te ure naprej je vse mesto naše. Pillos si pač ne bodo upali motiti študentov pri njihovih nedolžnih igrah. Kar se pa tiče straže, če bi že kaj imeli z njo opraviti, mislim, da ni treba pripominjati, da je to prava drhal. V slučaju pa. da bi se jih nateplo mnogo in bi bilo treba rabiti svoje noge, bodite čisto brez skrbi. Poznam vse kotičke in zagate, tako da ste lahko prepričani, da se vse dobro izteče, če mi boste le sledili.« S temi besedami je ogrnil svoj plašč čez levo ramo, tako, da je bila večina telesa zakrita in desnica prosta. Prav tako je storil don Juan in obadva sta se usmerila proti ulici, v kateri sta stanovali donna Fausta in njena sestra. Ko sta šla mimo glavnih vrat neke cerkve je don Garcia zažvižgal in pristopil je njegov sluga, držeč gitaro v roki. Don Garcia mu jo je odvzel in ga poslal domov. »Kakor vidim,« je rekel don Juan ob vstopu v ulico Valladolid, »kakor vidim, bi radi, da bi vas ščitil pri podoknici; bodite prepričani, da bom s svojim ponašanjem zaslužil vašo pohvalo. Naj bom Ob tretji ali četrti seguidili so se odprle oknice obeh oken in bilo je sl'šati lahen kašelj. To je pomenilo, da jih poriušajo. Pravijo, da pevci mkdar ne po,o, kadar i:h kdo prosi, ali kadar jih kdo posluša. Don Garcia je prislonil gitaro ob ogel hiše in začel s tihim glasom razgovor z eno izmed žensk, ki sta ga bili poslušali. Don Juan je dvigni oči in opaz'1 na oknu nad seboj žensko, ki ga je pazljivo motrila. Prav nič ni dvomil o tem. da je tam bila sestra donne Fauste, katero sta mu lastno dopadenje in prijateljeva izbira določila za kraljico sanj. Toda bil je plah in neizveden in ni znal začeti. Naenkrat pa je padel iz okna na tla robec in začul je droben zveneč glasek: »O. joj. Moj robček!« Don Juan ga je takoj pobral, del na konico svojega meča in ga dvignil tako do okna. Bil je to povod za razgovor. Glas je začel z zahvaljevanjem in je nato vprašal, ni li bil gospod kavalir, ki je bil tako uslužen, dopoludne v cerkvi svetega Petra. Don Juan je odgovoril, da je res šel tja in da je tam izgubil svoj mir. »Kako?« »Ob pogledu na vas.« Led je bi! prebit. Don Juan je bil iz Seville in je vedel na izust vse mavriške zgodbe, katerih je ta blagoglasni jezik tako bogat. Njegova zgovornost je prišla v tek. Pogovor je trajal približno eno uro. Končno je Tereza vzkliknila da sliši očeta in da se je treba umakniti. Obadva ljubimca se nista preje ganila z mesta, dokler nista videla seči iz oken dvoje belih rok, ki sta vrgli vsakemu jasminovo vejico. Don Juan je šel počivat s polno glavo prekrasnih slik. Don Garcia pa je šel v krčmo, kjer je prebil večino noči. Prihodnji dan so se vzdihi in podoknice začeli iznova. Prav tako je bilo tudi naslednje noči. Po ugovarjanju, kakor se pač spodobi, sta obedve dami privolili, da se podare in sprejmejo kodri las; oskrbeli sta to s pomočjo niti, ki sta jih spustili s svojih oken. Don Garcia ni bil človek, ki se zadovolji z malenkostmi in je že govoril o vrvičnih lestvicah ali o ponarejenih ključih; toda naletel je na odpor in njegov predlog je bil zavrnjen ali vsaj odgođen na nedoločen čas. Približno en mesec sta don Juan in don Garcia precej brezuspešno medlela in koprnela pod okni svojih izvoljenk. V neki temni noči sta zopet postajala v ulici in se je razgovor živahno razpredal v največje zadovoljstvo vseh, ko se je naenkrat v dalji pojavilo sedem ali osem v plašče zavitih ljudi, izmed katerih jih je polovico nosilo godala. »Za Boga milega,« je zaklicala donna Tereza, »don Cristoval prihaja k nama, na podoknico. Oddaljita se, pri Bogu, oddaljita se, drugače se pripeti kaka nesreča!« »Nikomur se ne umakneva s tako lepega mesta,« je rekel don Garcia in zaklical s povzdignjenim glasom nasproti prvemu v gruči: »Gospod, mesto ni prosto in tidve dami se prav nič ne brigate za vašo godbo. Poskusite torej vašo srečo drugje, če vam je všeč.« . »Je že kak študentovski nepridiprav, ki nas koče zadrževati,« je zaklical don Cristoval. »Ga že poučim, kaj se pravi stopati mi na pot« S temi besedami je vzel meč v roke. Ob istem času se je tudi ostro orožje obeh tovarišev zabli-ščalo iz nožnic. Don Garcia je s čudovito spretnostjo ovil plašč okoli svoje roke in zaklicat »Tovariši za menoj!« Toda bil je samo eden v bližini. Godci so se brez dvoma zbali, da bi ne Nafcenejše in najhvaiežnejše darilo našim malim je: IVfcj zuerinjo!< knjiga a 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 5’— Meji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 8*—. Mladi slikar 10 tiskanih predlog za po-barvanfe z akvarel - barvam ali pastel - bar vniki Din 3‘- V Crnipeter staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din 3-—. Vse se dobi v EEB8 UHO OGLU S Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadalina beseda 25 para, z davščino vred. a ■fr® jisi iSL: ES« ta in lik z lepim vrtom in prostim stanovanjem v Ljubljani se ugodno proda. Vprašati pri društvu hišnih posestnikov. Dunajska o. 17 od 4.—6. ure ali pismeno. Šentjanški premog vseh vrst in vsake množine nudi no zmernih cenah za promptno dobavo ŠentjonšM prcmopynili AND. IM, MIEL!. Doleajslio. . Prodajni urad v Ljubljani, Krekov trg 10., NAZNANILO V MA&mom S t. julijem 1.1. se je presi Silo zastopstvo našega 'Ssta „JITUANME NOVO VI I ‘ t Marihoru v Franžp-r.tt ii * ;-/r .fa ' i w ^ A £0 Ulico st Tam se sprejemajo naročila za list In inserati. Rcliia in hitra služba (losDi' ij sfL-t Hsta na dom. Kekla-maeije se izvršuj ep» tat ? leO'foF štev. 419. na prometnem kraju v Mariboru z dobroidožo trgovino z mešanim blagom in dvoriščno hišico z veliKim skladiščem. Kupec dobi takoj stanovanje, trgovino in skladišče Vici, Maribor, Glavni trg 5. 1, IS, rdečo deteljico, semensko ajdo, lipovo cvetje, suhe gobe itd. plačuje najbolje Sever & Co. Ljubljana, Volfova ul. 12. MSI bilancist, z večletno prakso išče službe Cenj. ponudbe pod „Per-lekten“ na upravo Usta. osebni, Nesselsdorfer, zelo dober, lepa karoserija 15/45 H-P, 6 sedežev, se po ugodni ceni proda, Chvatal, Ljubljana, Martinova cesta 30. ki je dne 3. julija zvečer zamenjal dežnik v kavarni, Emona' se prosi naj ga takoj vrne v upravi „Jutranjo Novosti“, ako noče imeti posledic. v največjem industrijskem mestu Slovenije 25.000 prebivalcev (brez konkurenčno veliki promet), se proda z celo investicijo za 300.000 dinarjev. Naslov pove uprava lista. z večletno prakso vseh pisarniških del išče primerne službe. Sprejme tudi mesto delovodje, skladiščnika ali poslovodje. Ponudbe z navedbo plače pod »Delaven« na upravo »Jutranje Novosti«. i ni čisto moderni, najfinejše sukno, s" poceni proda. Naslov v upravi lista za tanin kupujem vsako množino. Ponudbe s ceno, franko vagon v Sloveniji in množino na Rudolf Zorč & Co., Ljubljana, Gledališka ulica 7/JI. lil obednica (mahagoni) in salonska garnitura (pliš), skupno ali posamezno se proda najvišiemu ponudniku. Za ogledati v brzo-voznem skladišču južnega kolodvora v Ljubljani dnevno med 8.—11. in 14.—16. uro. Pismene ponudbe, vezane na 8 dni je vposlati pod štev. 631/11-23 na obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani do 7. julija. (ali sobo) primeren za čevljarsko obrt iščem za takoj. Cena postranska stvar. Ponudbe pod »Podjetnik« na upravo Usta. Ha ia 4 sobe, 2 kuhinje, jed. shramba, klet in delavnica, velik vrt, še za zidavo na prometnem kraju za vsako obrt se proda. Kupcu čez mesec dni stanovanje na razpolago. Zadnja cena 175.000 Din. Poizve se pri sodarju na Viču št. 113. Priporočam se vsemu p. n. občinstvu za vsa soboslikarska in pleskarska dela; posebno priporočam svojo novo iznajdbo, odpravljam vsako mokroto od od zidov v roku 48 ur; vse po najnižji ceni. Na plačilo počakam do 1 leta dni. Naročnike spiejemam. Hugo Pleško. Zagreb, Marulideva ul. 5. W9, li morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenike!_ t, star 17 let, ki ima že dve leti ključavniške učne dobe, želi mesta s hrano in stanovanjem. Cenjene ponudbe na poštnole-žeče Poljčane. z vrtom se kupi. Naslov v upravi lista. Mii iiii kudevnu lepu, nježno odgojenu i obravanu osobu, zdravu bes-prekornog vladanja, dobre pri* rode, okretnu i vestu u kuhanju; ja sam samac, veletrgovac, dobro situiran, gde bi se mogla i udo* miti. Ponude sa fotografijom u* adresu: Milan Ivkovid, Hori Sad, Kralja Petra ul. 1. bila njihova godala strta v pretepu in so se vrgli v beg s klici na pomoč; obedve ženski v oknih sta preplašeni vikali k vsem nebeškim svetnikom. ' Don Juan se je prvi boril z donom Cristo-velom, ker mu je bil najbližji. Njegov nasprotnik je bil ročen in je razentega držal v levici tarčo, katere se je posluževal kot ščita, med tem, ko on ni imel ničesar drugega kakor meč in plašč. V precejšnji stiski se je živo spomini izpada, katerega ga je bil naučil gospod Uberti, njegov učitelj borbe. Zdrknil je na levico in sunil z desnico meč s tako silo pod tarčo dona Cristovala, da se je jeklo odlomilo, ko je konica prodrla komaj za eno ped. Don Cristoval je zaklical in padel na tla; zalila ga je kri. Med to borbo, ki je trajala manj časa kot pa pripoved o njej, se je don Garcia uspešno boril proti dvema nasprotnikoma: ko pa sta le-tadva videla svojega vodnika ležati na tlaku, sta se spustila v divji beg. »Sedaj se pa rešiva,« je rekel don Garcia; »za šalo in zabavo sedaj ni časa. Zbogom lepotici!« In potegnil je za seboj dona Juana, ki je bil ves zbegan. Dvajset korakov od hiše se je don Garcia ustavil in vprašal svojega tovariša, kje ima meč, (Dalje prih.) išče službe kot prevzemalec lesa in oglja. Nastop mogoč takoj. Cenjene ponudbe pod „Vesten“ na upravo lista. čez 5000 kalorij nudim franko vagon Mestinje Din 2.300 za vagon. Takojšnja dobava ca 10 vagonov, drugače 2 vagona na mesec. Cenjena ' naročila pod „Zdrob 5500“ na upravništvo. ki je absolvirala trgovski tečaj z dobrim uspehom, želi primerne službe, najraje v Ljubljani. Cenj. ponudbe prosi pod „Zanesljiva“ na upravo lista. Prodam poceni rokopis prevoda znamenitega angleškega romana v svrho ponatisa in raložbe. Naslov v upravi. lil večjo svoto posojila proti popolni pupilarni varnosti in ugodnimi obrestmi. Cenj. ponudbe na upravo lista pod „Varnost“. Bio Mi Jaf s prostim tekom, malo rabljeno, se proda. Zelo lahek tek. Kračun, Čretnik — Poljane. posestvo, sestoječe iz hiše v dobrem stanu, gospodarska poslopja, 8 oralov sveta, vrt, sado-nosnik, njive, s/4 ure 0d postaje Račje, lepa lega, po zelo ugodni ceni. Ponudbe pod „Prilika“ n» upravo lista. Izdaja In tiska »Zvezna tiskarna in knjigama« v Ljubljani