Poštnina plačana t gotovini.
KRALJEVINA
J U G O S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
38.
kos.
V LJUBLJANI, dne 20. novembra 1930.
Letnik
L
237. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o glavni kontroli z dne 30. maja 1922.	z	izpremembami	z	dne
7. januarja in 10. oktobra 1929.
238. Naredba glede čuvanja in vzdrževanja predmetov zgodovinske, znanstvene, umetniške vrednosti, naravne lepote in redkosti.
239. Pravilnik za izdajanje draginjskih doklad rentnikom Pokojninskega zavoda v Ljubljani.
240. Dopolnitev v pravilniku za opravljanje državnih	strokovnih izpitov v resoru ministrstva	za	finance.
VSEBINA:
241. Razpis glede uvoznega carinjenja provandeina.
242. Razpis glede uvoznega carinjenja mehaničnih lestvic, montiranih na avtomobilskem stojalu.
243. Razpis glede tare na blago, ki se uvaža v domačih železnih sodih, Izvoženih na povratek.
244. Razpis glede uvoznega carinjenja steklenih okraskov za božično drevo.
Razne objave iz »Službenih novi n«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
237.
S
Mi
Aleksander I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta in Našega ministra za notranje posle
Zakon
o izpremembah in dopolnitvah zakona o glavni kontroli z dne 30. maja 1922. z izpremembami in dopolnitvami z dne 7. januarja in 10. oktobra 1929.*
§ 1.
Člen 1. se izpreminja in se glasi:
Za pregledovanje državnih, banovinskih in občinskih računov in za nadzorstvo nad izvrševanjem njihovih proračunov obstoji glavna kontrola kot vrhovno računsko sodišče. Glavna kontrola kot posebno računsko oblastvo in računsko sodišče odvrača protizakonito uporabljanje in oškodovanje državnih, banovinskih in občinskih materialnih sredstev, s pregledovanjem računov pa ugotavlja njih pravilnost, zlorabe ali nepravilnosti in v zvezi
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. oktobra 1930., štev. 244/LXXXV/517. (Gl. »Uradni list« z dne 28. julija 1922., št. 248/79 — z dne 17. I. 1929., št 15/5 in z dne 29. X. 1929, št 428/107.)
s tem tudi zakonsko odgovornost za zlorabe in povračilo škode.
§ 2.
Člen 2. se izpreminja in se glasi:
Vrhovnemu nadzorstvu glavne kontrole so podvrženi računi ustanov in korporacij z državno podporo, ako ni zanje z zakonom odrejeno drugače.
§ 3.
V členu 3. se vstavijo po besedi: »napis« besede: »Glavna kontrola kraljevine Jugoslavije«.
§ 1
V členu 10. se pristavijo po ftesedah: »pravne fakultete« besede: »ali fakultete za gospodarsko-finančne vede«.
§ 5.
V členu 11. se pristavita po 1. odstavku nastopna nova odstavka:
Isto plačo in prejemke imajo oddelkovni načelniki, odsekovni šefi, inšpektorji, šefi krajevnih kontrol in tajniki, ki so opravili državni strokovni izpit pri glavni kontroli.
Za napredovanje uslužbencev iz 1. in 2. odstavka se računa skladno z določbami zakona o sodnikih doba, ki so jo efektivno prebili v aktivni državni službi po položenem diplomskem izpitu, z odbitkom treh let na račun pripravljalne službe.
§ 6.
Člen 12. se izpreminja in se glasi:
Odsekovni šefi računskega oddelka napredujejo v iste skupine I. kategorije kakor odsekovni šefi v sodnem
in upravnem oddelku. Sefi krajevnih kontrol napredujejo v iste skupine I. kategorije kakor inšpektorji glavne kontrole. Pisarji glavne kontrole napredujejo y 8. in
7.	skupino I. kategorije. Računski pregledniki in računovodja napredujejo v IL kategorijo in se razporejajo v
4.	do 1. a skupine.
V 1. a skupino II. kategorije lahko napredujejo računski pregledniki in računovodja, ki so prebili najmanj štiri leta v 1. skupini II. kategorije in so bili v poslednjih treh letih ocenjeni »odlično«.
Prejemki uradnikov 1. a skupine II. kategorije 90 Isti kakor prejemki uradnikov 5. skupine I. kategorije.*
§ 7.
Mesto ukinjenega člena 13. se postavi nov člen 13., ki se glasi:
Predsednik, člani in pomožno osebje glavne kontrole prejemajo doklado na službo, odnosno sodniško doklado 6kladno s 51. 7. in 11. zakona o glavni kontroli v teh-le zneskih, in sicer:
Predsednik glavne kontrole kakor predsednik kasa-cijskega sodišča.
Uradniki I. kategorije:
v 1.	skupini	•	•	•	•	Din	3.500—
» 2. a	»	•	•	•	•	»	3.100-—
» 2.	»	•	•	•	•	»	2.700-—
> 3. a	»	•	•	•	•	»	2.120'—
» 3.	»	•	•	•	•	»	1.720—
» 4. a	»	■	•	•	•	»	1.320'—
> 4.	»	•	•	■	•	»	920'—
» 5.	»	•	•	•	•	»	920—
> 7.	»	•	*	•	•	»	520—
» 8.	»	•	•	•	•	»	520—
» 6.	»	•	•	•	•	»	920—
» 9.	»		•	•	•	»	200—
mesečno.
Uradniki II. kategorije:
v 1. skupini..................Din	600—
>2.	>	  >	450—
» 3.	>	  >	300’—
mesečno.
§8.
Namesto ukinjenega člena 14.se postavi nov člen 14., ki se glasi:
Doklade na službo iz 51. 13. se računajo v penzijo s 50% po 20 letih, 60% po 25 letih, s 70% po 30 letih in s 100% po 35 letih, ki jih je uradnik efektivno prebil v aktivni državni službi.
§ 9.
V členu 16.se pristavita nova odstavka, ki se glasita:
Letna ocena uslužbencev glavne kontrole se sme glasiti: »odličen«, »zelo dober«, »dober« ali »slab«.
Za »odličnega« se sme oceniti samo oni uslužbenec, ki se po svoji sposobnosti, marljivosti in uspehu v službi vidno odlikuje med uradniki, ki imajo oceno »zelo dober«.
* Ta odstavek, ki je bil v zakonu, objavljenem v »Službenih novinah« z dne 24 oktobra 1930., pomotoma izpuščen, je bil dodan s popravkom v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« z dne 27, oktobra 1630.
Člen 29. se izpreminja in se glasi:
Glavni kontroli in njenim krajevnim kontrolam se marajo pošiljati vse odločbe, s katerimi je združen izdatek državne blagajne, in sicer:
Neposredno glavni kontroli:
1. odločbe, ki so izdane v soglasju s predsednikom ministrskega sveta po zakonu o izpremembah zakonskih določb, s katerimi se predpisuje zaslišanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasje finančnega odbora narodne skupščine z dne 27. januarja 1929.;
2. odločbe o uporabi rezervnih proračunskih kreditov;
3. odločbe o izvršitvi virementov med proračunskimi postavkami in pozicijami;
4. odločbe o izplačilih in izdatkih v breme državne gotovine in obratnega kapitala glavne državne blagajne;
5. odločbe o izdatkih iz posameznih državnih skladov;
6. odločbe o uporabi državnih posojil;
7. odločbe o izdatkih iz dohodkov in presežkov dohodkov na podstavi posebnih pooblastil;
8. odločbe o izplačilu presežkov na delih iz licitacij ali pogodb za gradnjo državnih zgradb, cest, mostov itd.;
9. odločbe o podaljšanju rokov dobaviteljem in podjetnikom za izpolnitev njih obveznosti, če se s temi odločbami oproščajo kazni po čl. 99 a zakona o državnem računovodstvu;
10. odločbe o dajanju pomoči, podpor, subvencij, kakor tudi odločbe o izplačilu nagrad in honorarjev;
11. uredbe, pravilniki, navodila, razpisi, pojasnila in vse ostale načelne odločbe, ki so v zvezi z izdatki iz državne blagajne;
12. vsi ukazi in odločbe o službenih razmerjih, ki , jih navajata čl. 114. in 156. zakona o uradnikih in ostalih civilnih državnih uslužbencih, in sicer vseh državnih uslužbencev, tako civilnih kakor vojaških in tudi uslužbencev državnih prometnih ustanov, kakor tudi odločbe po čl. 122. zakona o glavni kontroli se morajo s potrebnimi podatki dostavljati glavni kontroli na recepis. Rok za njeno tožbo po 51. 21. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih začenja teči z dnem prejemnega potrdila na recepisu.
Vse ostale odločbe se dostavljajo pristojni krajevni kontroli, ki jih oceni in postopa z njimi po čl. 59. tega zakona.
§ H-
V členu 37. se točka 6. izpreminja in se glasi:
6.	odloča o tem, pri katerih državnih in banovinskih uradih, ustanovah, podjetjih in zavodih in pri katerih občinah naj se vrši trajen in preventiven pregled listin in računov.
§ 12.
Drugi stavek člena 54. se izpreminja in se glasi:
Zastaranje računov se prekinja z vsakim delom kontrolnih organov ob njih pregledovanju.
§ 13.
V členu 57. se zamenjuje beseda »občo« z besedama »redni računski«,
Člen 58. se izpreminja in se glasi:
Trajno preventivno pregledovanje računov in listin v zmislu točke 6. čl. 37. izvaja glavna kontrola po svojih krajevnih kontrolah.
Krajevno kontrolo sestavljajo: šef krajevne kontrole, potrebno število računskih preglednikov, revizorjev in ostalega pomožnega osebja.
Krajevne kontrole se ustanove pri ministrstvu za finance, pri finančnih direkcijah, ministrstvu za vojsko in mornarico, ministrstvu za promet, pri direkcijah državnih železnic in rečne plovbe, pri ministrstvu za grad-be, ministrstvu za šume in rudnike, pri državni hipotekarni banki, pri upravi državnih monopolov, pri razredni loteriji, kakor tudi pri uradih, ustanovah, podjetjih, zavodih — državnih in banovinskih — in pri občinah, kjer smatra glavna kontrola to za potrebno.
§ 15.
V členu 59. se 2. odstavek 1. točke izpreminja in se glasi:
Ako računski preglednik krajevne kontrole ugotovi, da izdatek ni osnovan v zakonu ali proračunu, odreče svoj vizum z navedbo zakonskih razlogov, iz katerih viza ne more dati.
Nadalje postopa na sledeči način:
a) če je izdatek po državnem proračunu, ima šef krajevne kontrole, kateremu računski preglednik dostavi takoj vsak primer, pravico, da, ako smatra pripombo za neumestno, to razveljavi in na svojo odgovornost odredi računskemu pregledniku na isti listini, da izda vizum, kar mora ta tudi takoj izvršiti.
O tem predloži šef takoj poročilo glavni kontroli, ki oceni zakonitost njegovega postopka.
Ako šef krajevne kontrole soglaša s pripombo računskega preglednika, ali ako je on sam napravil pripombo, predloži vso zadevo pristojnemu ministru, odnosno banu. V primeru, da minister, odnosno ban ne soglaša s pripombo, predloži zadevo s svojo obrazložitvijo glavni kontroli.
Ako smatra glavna kontrola, da je pripomba neumestna, odredi, da se izda vizum, v nasprotnem primeru pa si jo usvoji in obvesti o tem pristojnega ministra, odnosno bana. V primeru, da minister, odnosno ban ne usvoji mnenja glavne kontrole, izda o tem odločbo v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Po taki odločbi je glavna kontrola dolžna, odobriti vizum s pridržkom in preko predsednika ministrskega sveta takoj predložiti primer Nj. Vel. kralju.
Vizum s pridržkom se izda tudi v primeru, kadar glavna kontrola ne soglaša z odločbami, ki se ji neposredno dostavljajo v zmislu 1. odstavka 61. 29. (toč. 1. do 10.) istega zakona.
b) Ako je izdatek po banovinskem proračunu, obvesti krajevna kontrola o zavrnitvi viza takoj bana, ki ima pravico, da, ako s pripombo ne soglaša, na svojo odgovornost ponovi odredbo za izplačilo. Računski preglednik je v takem primeru dolžan, da s sklicevanjem na ta zakonski predpis izda vizum in obvesti o tem takoj glavno kontrolo, ki ooeni zakonitost takega izdatka ter izda svojo odločbo ob priliki pregledovanja in razpravljanja banovinskega računa.
Pravice za ponovitev odredbe glede izplačila ban ne more prenesti na drugo osebo.
c)	Ako je izdatek po občinskem proračunu, hna predsednik občine, ako s pripombo ne soglaša, pravico, da na svojo odgovornost ponovi odredbo za izplačilo. Računski preglednik je v takem primeru dolžan, da s sklicevanjem na ta zakonski predpis izda vizum in obvesti o tem takoj glavno kontrolo, ki oceni zakonitost takega izdatka ter izda svojo odločbo ob priliki razpravljanja in pregledovanja občinskega računa.
Po točki 6. se dodaja točka 7., ki se glasi:
7.	Sef krajevne kontrole mora skrbeti, da računski pregledniki pravilno in enakomerno uporabljajo zakon.
§ 16.
V členu 73. se dodaja nov drugi odstavek, ki se glasi: Pritožbe zoper sklepe vojne kontrole v zmislu čl. 112. zakona o upravi vojske in mornarice in zoper sklepe sveta za razpravljanje in razrešitev občinskih računov rešuje redna sodeča seja glavne kontrole, ki jo sestavlja pet (5) članov, izvoljenih po čl. 39. tega zakona. Odločbe te seje so izvršne.
Redna sodeča seja izreka razsodbe in rešitve v imenu Njegovega Veličanstva kralja.
§ 17.
Naslov pred členom 97. se izpreminja in se glasi:
Pregledovanje in razpravljanje računov in razsojanje sporov po banovinskih in občinskih računih.
§ 18.
Člen 97. se izpreminja in se glasi:
Glavna kontrola opravlja pregled in razpravljanje banovinskih in občinskih računov, kakor tudi pregled njih blagajn, stvari in materiala po določbah tega zakona.
§ 19-
Clen 98. se izpreminja in se glasi:
Banovinski računi se pregledujejo, razpravljajo in razrešujejo pri glavni kontroli, in ssioer po istem postopku, ki je predpisan za državne račune.
Na podstavi odločbe obče seje se more vršiti pregled tudi pri kraljevski banski upravi, kjer se smejo v tem primeru računi tudi razrešiti.
§ 20.
Člen 99. se i^reminja in se glasi:
Vse osebe, naštete v čl. 109. tega zakona, ki jim je poverjeno izvajanje banovinskega proračuna in upravljanje banovinske imovine vobče, odgovarjajo pred glavno kontrolo po določbah tega zakona prav tako kakor državni uslužbenci.
§ 21.
Člen 100. se izpreminja in se glasi:
Pregled in priprave za razpravljanje občinskih računov vrši krajevna kontrola pri finančni direkciji, na katere ozemlju ima občina svoj sedež.
Za razpravljanje in razrešitev teh računov je pristojen svet za razpravljanje in razrešitev občinskih računov. Ta svet se ustanovi pri krajevni kontroli, ki je pristojna za
pregledovanje računov; sestavlja ga: še! krajevne kontrole kot predsednik in dva računska preglednika, ki ju odredi obča seja glavne kontrole, kot člana. Svet ima tudi zapisnikarja, ki ga odredi šef krajevne kontrole.
Svet rešuje v sejah in odloča z večino glasov,
§ 22.
Člen 101. se izpreminja in se glasi:
Kadar svet za razpravljanje in razrešitev občinskih računov spozna, da je račun pravilen, ga razreši in izda računodajnikom razrešnico.
Ako pa svet ugotovi, da so za ta račun odgovorne osebe povzročile s svojim delom škodo občinski blagajni, napravi potrebne pripombe in odloči, ali naj se hkratu zahteva zavarovanje pri pristojnem sodišču.
V primeru, da odgovorne osebe v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 10 dni in ne daljši od 2 mesecev, ne odgovorijo na pripombe, niti se ne opravičijo, niti ne povrnejo škode, razpravlja svet s svojo rešitvijo o vprašanju glede njih odgovornosti za povračilo škode, če ne presega vrednost 10.000-— dinarjev. Zoper ta sklep je dopustna pritožba na glavno kontrolo v roku 15 dni od dneva prejema rešitve.
Pritožba se izroči bodisi neposredno krajevni kontroli ali po pošti na povratni recepis. Dan izročitve na pošto na povratni recepis se smatra za dan prejema v krajevni kontroli.
Ako pritožba ni bita vložena pravočasno, ali ako je bila vložena po nepristojni osebi, jo svet zavrne z rešitvijo; zoper to rešitev je dopustna pritožba na glavno kontrolo v roku 15 dni od dneva prejema.
Odločba redne sodeče seje glavne kontrole, ki je pristojna za odločanje o teh pritožbah, je izvršljiva, njene pripombe pa so za svet obvezne.
Ako presega vrednost povzročene škode 10.000 Din, dostavi svet vso zadevo s svojo tožbo glavni kontroli, ki na svoji redni seji nadaljuje postopanje po določbah tega zakona, in sicer po istem postopku, ki velja za primer odgovornosti za državne uslužbnce.
Ako spozna svet, da tvori delo odgovornih oseb kaznivo dejanje, dostavi zadevo glavni kontroli, ki odloči na svoji redni proračunski seji, da-li naj se vloži kazenska ovadba pri rednem sodišču. Odločba seje je za svet obvezna in on mora po njej ravnati.
§ 23.
Člen 102. se izpreminja in se glasi:
Za pregled, razpravljanje in razrešitev računov občin, ki so pod trajno in preventivno kontrolo, je pristojna glavna kontrola, pred katero odgovarjajo vse osebe, ki jim je poverjeno izvrševanje občinskih proračunov in upravljanje občinske imovine vobča
§ 24.
Člen 103. se izpreminja in se glasi:
Svet za razpravljanje in razrešitev občinskih računov ima proti naredbodavcem in računodajnikom glede kaznovanja, zahtevanja zavarovanja, delanja pripomb in določanja oseb za sestavljanje računov vse pravice, ki jih ima glavna kontrola po določbah čl. 44. do 57; tega zakona,
Člen 104. se izpreminja in se glasi:
Glavna kontrola se pooblašča, da na svoji obči seji predpiše pravilnik o postopku pri pregledovanju, razpravljanju in razrešitvi občinskih računov.
§ 26.
Člen 105. se izpreminja in se glasi:
Banovinski in občinski računi se morajo zaključiti in izročiti v pregled glavni ali krajevni kontroli najpozneje v roku treh mesecev po zaključku računskega leta.
§ 27.
Člen 107. se ukinja.
§ 28.
Člen 108. se izpreminja in se glasi:
Kjerkoli in v kakršnikoli obliki se v tem zakonu navaja beseda: »oblastna«, se izpusti.
§ 29.
Na koncu člena 112. se pristavijo po besedi: »nered-
nosti« besede:
»ali zaradi protizakonito izdanega viza«.
§ 30.
Drugi odstavek člena 116. se ukinja.
§ 31.
Člen 123. se izpreminja in se glasi:
Inšpektorji in odsekovni šefi ln šefi krajevnih kontrol, ki so ob razglasitvi tega zakona v 1. skupini
II.	kategorije, se lahko pomaknejo v 5. skupino I. kategorije, ako so bili v poslednjem letu ocenjeni »odlično«.
Prav tako se lahko pomaknejo v 5. skupino I. kategorije v zvanje šefa krajevne kontrole, odnosno inšpektorja, tudi oni računski pregledniki 1. skupine II. kategorije, ki zavzemajo ob razglasitvi tega zakona položaj vršilca dolžnosti šefa krajevne kontrole, ako so bili v poslednjem letu ocenjeni »odlično«.
Napredovanje teh uslužbencev predlaga obča seja glavne kontrole.
Vsi ti uradniki, ki se pomaknejo v I. kategorijo, lahko napredujejo do največ 4. skupine I. kategorije, ko so prebili v 5. skupini pet let. Inšpektorji glavne kontrole, ki so ob uveljavitvi tega zakona v 4. skupini I. kategorije, toda brez šolske izobrazbe po čl. 10. tega zakona, lahko napredujejo največ do 4. a skupine, ako so prebili v 4. skupini štiri leta.
Uradniki, ki so kot pisarji brez kvalifikacije razvrščeni po čl. 230. zakona o uradnikih in ostalih civilnih državnih uslužbencih v II. kategorijo in so v zvanju pisarjev, lahko napredujejo največ v 2. skupino II. kategorije z naslovom računovodje. Arhivskim uradnikom 1. skupine III. kategorije, ki imajo 25 let efektivne državne službe, se smejo priznati prejemki 2. skupine II. kategorije, ako so se posebno izkazali v službi in ako so bili ocenjeni v poslednjih 3 letih kot »odlični«.
Člen 125. se izpreminja in se glasi:
Prejemki po § 7. tega zakona* pričnejo teči z dnem
1.	aprila 1931.
§ 33.
Clen 127. se izpreminja in se glasi:
Vsi računi, za katere je bila pristojna oblastna kontrola in ki so ob razglasitvi tega zakona še nedovršeni, prehajajo v pristojnost glavne kontrole in krajevnih kontrol.
Glavna kontrola se pooblašča, da s pravilnikom predpiše postopek za pregledovanje, razpravljanje in razrešitev teh računov.
§ 34.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Beograd, dne 17. oktobra 1930.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle, častni adjutant N j. Vel. kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r.
Videl
In pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
Dr. M. Srškič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
238.
Na podstavi § 121. zakona o gozdih z dne 21. de-aembra 1929. ter v soglasju z gospodom predsednikom ministrskega sveta, dobljenem z odločbo zak. štev. 332/
1930.,	se zdaja
Naredba
glede čuvanja in vzdrževanja predmetov zgodovinske, znanstvene, umetniške vrednosti, naravne lepote in redkosti, ki se proglasijo za take,
kakor sledi:
Čuvanje in vzdrževanje predmetov zgodovinske itd. vrednosti.**
Predmete, ki imajo po mnenju pristojnih institucij in oblastev kako posebno zgodovinsko, znanstveno, umet-
* Mišljen je § 7. zakona o izpremembah in dopolnitvah z dne 17. oktobra 1930., katero besedilo je navedeno v § 13. celotnega zakona.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	septembra 1930., št. 209/LXXIV/455. — Zakon o gozdih gl Ur. L z dne 28. februarja 1930., št. 162/35.
niško vrednost ali so redke naravne lepote, more banska uprava za take proglasiti na obrazloženo prošnjo institucij in oblastev ali po službeni dolžnosti.
Pred proglasitvijo se mora o tem zaslišati lastnik predmeta. V odločbi se predpišejo ukrepi, potrebni za ohranitev in vzdrževanje tega predmeta.
Taki ukrepi so:
1. za predmete zgodovinske vrednosti, da se ohrani njihova struktura, dokler je to mogoče (fizična prežive-lost in razpadanje);
2. za predmete znanstvene vrednosti, da se sme njihova struktura izpremeniti samo po potrebah znanstvenega preiskavanja ter da s prestankom potrebe pre-iskavanja preneha tudi tako svojstvo predmeta;
3. za predmete umetniške vrednosti, da se sme njihova struktura izpremeniti samo po umetniških zahte-htevah;
4. za predmete naravne lepote in redkosti, da se mora njihovo stanje ohraniti vse dotlej, dokler se jim more pripisovati to svojstvo.
Predmeti, ki se proglase z naznačenim svojstvom, se morajo v naravi vidno obeležiti z običajnimi znaki ali poočititi s pločami z napisom:
»Ta gozd (deblo, nasad, jama, pečina itd.) je proglašena na podstavi § 121. zakona o gozdih za predmet: zgodovinske, znanstvene, umetniške vrednosti ail redke naravne lepote.«	•
Kdor poškoduje predmet ali brez pooblastila izvede izpremembe na njem, se kaznuje po kazenskem zakoniku (§ 365.).
Proti odločbi banske uprave se lahko nezadovoljna stranka pritoži na ministrstvo za gozde in rudnike v roku 15 dni.
Proglasitev se mora razglasiti v »Službenih no-vinah«.
Banska uprava, v katere področju se nahajajo svojstveni predmeti, mora voditi o njih evidenco, v kateri morajo biti popisani vsi sestavni deli predmeta, oziroma predmet sam v podrobnostih opisan.
Evidenca o vseh proglašenih svojstvenih gozdnih predmetih se vodi v ministrstvu za gozde in rudnike.
Ako je predmet zasebna last, nima njegov lastnik pravice zahtevati odškodnine zaradi njegove proglasitve za predmet naznačenega svojstva, temveč more zahtevati, da se ta predmet odkupi v obče namene.
Odškodnina za sestavne dele objekta pripada lastniku objekta samo v tistem primeru, ako bi jih dotična institucija nameravala prisvoiiti za znanstvene ali umetniške namene in bi lastnik zahteval, da se mu za nje da odškodnina.
V tem primeru mora plačati odškodnino prizadeta institucija po obračunu pristojnega oblastva, ki je objekt proglasilo za svojstveni predmet.
Predmete na državnem in privatnem zemljišču morajo čuvati organi javne varnosti.
Proglašeno svojstvo predmeta se lahko dvigne s predmeta, kadar ali to svojstvo izgubi po višji sili ali kadar to zahteva ustanova, za koje namene se je svojstvo proglasilo.
To se mora proglasiti v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 20. julija 1930.
Minister za gozde in rudnike:
Dr. Korošec s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle, častni adjutant N j. Vel. kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r.
Pravilnik
za izdajanje draginjskih doklad rentnikom Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani.
člen 1.
Pokojninski zavod za nameščence daje svojim rentnikom poleg zakonite rente tudi draginjsko doklado po predpisih tega pravilnika.
Člen 2.
Pravico do draginjske doklade ima vsakdo, ki prejema od pokojninskega zavoda invalidsko, starostno, vdovsko ali otroško rento.
Kolikor ne določajo posebni mednarodni dogovori kaj drugega, imajo tuji državljani pravico do teh doklad samo, če izplačujejo dotične tuje države našim državljanom poleg rente tudi draginjske doklade.
Člen 3.
V obveznem (§ 1. zakona o pokojninskem zavarovanju), prostovoljnem (§ 28. istega zakona) in neobveznem (§ 30.a istega zakona) zavarovanju je draginjske doklada enaka razliki med rento, ki pripada rentniku na osnovi zakona o pokojninskem zavarovanju z dne 12. maja 1922. — ^Službene novinec št. 125/1922. — in odredb, ki so bile izdane na osnovi § 3. tega zakona, in računsko rento, ki se izračuna po nastopnih predpisih:
A. Letna računska renta invalida sestoji:
1. iz osnovnega zneska Din 1800.—,
2. iz doklade Din 30.— na vsakih polnih Din. 360.—, za katere presega v poslednjih 120 mesecih plačanih zavarovalnih premij znesek Din. 21.600.—,
3. iz desekratne povprečne premije, in
4. iz 1/6 vsote zapadlih premij.
Premije pod točkami 2., 3. in 4., ki so zapadle v dobi od 1. januarja 1909. do 31. decembra 1923., se računajo v znesku povprečne premije od januarja 1924. dalje, toda največ v znesku Din. 150.—.
B. Osebam, ki prejemajo starostno rento, se zviša računska renta za 10°/«.
C. Vdovska računska renta znaša 50#/o moževe pravice do rente po točkah A in B. Otroška renta se določa za enega otroka s 25°/o, za dva otroka s 35%>, za tri otroke s 40#/o, za štiri ali več otrok s 45% pravice do rente umrlega roditelja; rente sirot brez očeta in matere znašajo: za eno siroto 50°/o, za dve siroti 75°/o, za tri sirote 85%, za štiri sirote 90%, za pet in več sirot 95°/« zgoraj navedene osnovne rente.
D. Najnižja računska renta znaša: za invalide Din
3.000.—, za starostne rentnike Din. 3.300.—, za vdove Din. 1.800.—, za prvo siroto brez staršev Din. 1.500.—; za otroke in ostale sirote brez staršev se računa renta samo po predpisih točke C. tega člena.
Člen 4.
Vplačila, na podstavi katerih je vračunana zavarovalna doba gred 1. januarjem 1909., povišajo letno ra-
čunsko rento za K zneska premij, ustrezajočih vračunani dobi.
Člen 5.
Draginjske doklade določi rentna komisija istočasno z rento. Zoper odločbo rentne komisije je dopustna pritožba na načelstvo Pokojninskega zavoda v roku 14 dni od dne- vročitve odloka.
Člen 6.
V izrednih primerih sme dovoliti načelstvo na predlog rentne komisije vdovam z otroki in sirotam brez staršev, če je njih obstanek ogrožen radi pomanjkanja sredstev za življenje, izplačilo mesečne podpore za dobo enega leta, toda v mejah zneska, ki ga določi glavna skupščina za naslednje leto. Ta znesek ne sme presegati 40% prispevkov pokrajinskega Pokojninskega sklada. Izredna mesečna podpora sme znašati 10%, 20%, 30%, 40% in največ 50% računske rente.
Člen 7.
Pokojninski zavod mora primanjkljaj, ki je nastal radi nadej in retnih dajatev, nastalih po tem pravilniku, kakor tudi radi dajatev, ki so bile priznane, preden je bil uveljavljen pravilnik, vpisati v bilanco in ga amortizirati z 'onim delom letnega prebitka, ki ga določi v ta namen glavna skupščina.
Premijska rezerva, ki se vpiše v bilanco za nadeje iz vseh obstoječih zavarovanj in za vse rente, ki se priznajo do dneva sestavljanja bilance, se izračuni s pomočjo tabel za računske rente tega pravilnika, izračunane na podstavi 6% obrestne mere in na način, ki je natančnejše pojasnjen v tabelah. Te tabele tvorijo sestavni del pravil Pokojninskega zavoda. Paragraf 87. pravil s sedanjimi tabelami ostane še nadalje v veljavi samo za računanje zakonite rezerve v primerih preod-kazov.
Člen 8.
Za računanje potrebnih doplačil za prostovoljno višjo valorizacijo zavarovanja po zavarovancih ali delodajalcih upošteva Pokojninski zavod valorizacijo po členu 3., črke A., točka 1., t. j. Din. 150.—.
Ob vsakem z doplačilom doseženem povišanju nadej se računi triletni karenčni rok; če pa nastopi zavarovani primer pred potekom tega roka, se določi renta po rednem zavarovanju, vplačani znesek pa se vrne s 6% obrestmi. Za povečanja nadej, ki so bila do sedaj dosežena z doplačili, se upošteva ob priznavanju rente tudi vplačani znesek z ozirom na valorizacijo po členu
3.,	črka A., točka 1. tega pravilnika.
L
Člen 9.
Predpisi tega pravilnika se ne nanašajo niti na odmero odpravnine po §§ 18. in 19. zakona, niti na povračilo premij po § 25. zakona in se bodo one dajatve tudi nadalje določale po predpisih zakona.
V primeru povračila premij po § 25. zakona o pokojninskem zavarovanju se zniža računska renta po členu 35. tega pravilnika sorazmerno z zneski vrnjenih premij in zneski vseh vplačanih premij, pri čemer se računajo tudi obresti od obresti od dne izvršenega povračila,-* odnosno vplačila premije.
Predpisi tega pravilnika imajo samo začasno veljavo, in sicer tako dolgo, dokler dovoljuje izid bilance njega uporabo, in se nanašajo samo na one zavarovalne primere, ki nastopijo po njega uveljavitvi.
Rente, ki so bile priznane do tega dne, se izpla- ; čujejo tudi nadalje v njih dosedanjem znesku.
Člen 11.
Ta pravilnik stopi v veljavo dne 1. oktobra 1930. in se mora objaviti v službenih listih Dravske, Savske, Primorske in Zetske banovine. S tem dnem izgubi veljavo pravilnik, ki je bil odobren z odlokom ministra za socialno politiko z dne 10. decembra 1927., Z. R. Št. 10877/IV, (Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 12. januarja 1928., št. 8/4 in Službeni glasnik splitske in dubrovačke oblasti z dne 14. februarja 1928., št. 4. priloga), kakor tudi izprememba tega pravilnika, ki je bila odobrena s sklepom ministra za socialno politiko z dne 18. avgusta 1928., Z. R. 6746/IV., (Gl. Uradni list z dne 5. septembra 1928., št. 302/86.)
Na podstavi predpisa § 7. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev za Slovenijo in Dalmacijo z dne 12. maja 1922. in točke 2. § 41. pravil Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani odobrujem gorenji pravilnik za izdajanje draginjskih doklad rentni-kom Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani.
Beograd, dne 22; septembra 1930. St. Št. 36.084.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: Nikola Preka s. r.
240.
Dopolnitev
v pravilniku za opravljanje državnih strokovnih izpitov v resoru ministrstva za finance.*
Z odločbo gospoda ministra za finance ter na predlog predsednika izpraševalne komisije za uradnike I. kategorije finančne stroke se je izvršila dopolnitev v pravilniku za opravljanje državnih strokovnih izpitov v resoru ministrstva za finance v toliko, da se je na koncu člena 14. omenjenega pravilnika dodal naslednji stavek:
»Obvezani niso delati disertacijo tudi ne tisti kandi-datje, doktorji pravnih ali ekonomsko-finančnih ved, ki so v svojih doktorskih tezah ali v kakem svojem delu obdelali eno izmed tčm, ki jih je objavila izpraševalna komisija, ali katerokoli drugo ekonomsko-finančno tSmo, ki ima zvezo s stroko, v kateri služijo.«
V Beogradu, 23. oktobra 1930. — Iz ministrstva za finance, štev. 52.008/L
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 80. oktobra 1930, štev. 249/LXXXVU£38,
241.
Razpis.
Uvozno carinjenje provandeina.*
Na podstavi čl. 3. in 23. predloga zakona o obči carinski tarifi
odrejam,
da se »Provandein« (Provendeine), ki sestoji zi: prilično 65% zadostno nezmlete koruze — kakor neke vrste koruznega zdroba; 25% fosfata in karbonata apna; in okoli 5% zmlete kumine z dodatkom izvestnih snovi, bogatih na vitaminih in provitaminih (kolestrin in ero-sterin), in ki se v svojstvu začimb dodaja vsakdanji hrani za rejo svinj — carini po št. 103, toč. 3. uvozne carinske tarife, ker 4e z blagom iz te točke št. 103. najsorodnejši po kakovosti in uporabi, drugače pa ni nikjer v tarifi izrečno določen.
Ta razpis stopi v veljavo dne, katerega se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 2. oktobra 1930, št. 36077/IV.
Minister za finance:
Dr. S. Šverjjuga s. r.
-■ ^
242.
Razpis.
Uvozno carinjenje mehaničnih lestvic, montiranih na avtomobilskem stojalu.**
Na podstavi čl. 20. predloga zakona o obči carinski tarifi dajem carinarnicam naslednje
pojasnilo:
Mehanične lestvice, montirane na avtomobilskem stojalu, tako da se morejo gibati s samim avtomobilskim motorjem, se morajo smatrati in cariniti za: stroje, na drugem mestu neomenjene po Št. 662 uvozne carinske tarife.
V Beogradu, dne 21. oktobra 1930. Št. 39243/IV.
Minister za finance:
Dr. S. Šverljuga s. r.
243.
Razpis.
Tara na blago, ki se uvaža v domačih železnih sodih, izvoženih na povratek.***
Da se podpira domača industrija železnih sodov in olajšava trgovina z blagom, ki se uvaža v železnih so-
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
8.	oktobra 1930, št. 230/LXXX/496.
*• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne «. oktobra 1930, št 244/LXXXV/527.
••• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne fittahca 1230, it, 24Q(LXXXIV/512,
dih, sem na podstavi 51. 7. in 23. predloga zakona o obči carinksi tarifi, izjemno od razpisa C. št. 14.232/28 in C. št. 48.780/28, ter po zaslišanju carinskega sveta
odločil,
da se na inozemsko blago uvoženo v domačih železnih sodih, ki so se predhodno prazni izvozili na povratek v zmislu čl. 98. carinskega zakona, pobira carina na skupno težo tekočine in soda po postavki za blago, sodi pa oproste plačila uvozne carine kot domače blago, izvoženo na povratek, s pogojem:
1) ako se o priliki uvozne odprave ugotovi, da so sodi uvoženi v roku, določenem v zakonu; in
2) ako se s pregledom sodov in s primerjavo z izvozno deklaracijo, po kateri so se izvozili, ugotovi, da so uvoženi sodi isti, ki so se prazni izvozili na povratek v zmislu čl. 98. carinskega zakona.
Uvozniki, ki bi se želeli poslužiti teh odredb, se bodo morali obrniti s posebno prošnjo na carinarnico, ki izda na njo takoj potrebno odločbo.
V Beogradu, dne 16. oktobra 1930. Št. 37.980/IV.
Pomočnik ministra za finance: Dr. F. Gospodnetič s. r.
244
Razpis.
Uvozno carinienie steklenih okraskov za božično drevo.*
Na podstavi čl. 23., v zvezi s čl. 7. predloga zakona 0 obči carinski tarifi dajem carinarnicam naslednje
pojasnilo:
Galanterijski izdelki iz stekla, ki se carinijo po št. 523, točke 1. uvozne carinske tarife ter služijo za okras božičnega drevesa, se morajo, kadar se uvažajo v kartonskih škatljah, cariniti hkratu s škatljami po stopnji za blago.
V Beogradu, dne 16. oktobra 1930. Št. 38610/IV.
Minister za finance:
Dr. S. Šverljuga s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. oktobra 1930, št 244/LXXXV/527,
Razne objave iz ^Službenih no vin .
Številka 244 z dne 24. oktobra 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. oktobra 1930.: Napredoval je v 3. skupino I. kategorije Cerer Franc, sodnik 4.a skupine I. kategorije pri sreskem sodišču v Slov. Bistrici.
List, ki ga je prepovedano uvažati in razširjati. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 16. oktobra 1930. je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list »Borba«, ki izhaja v Parizu v jugoslovanskem jeziku, ker razširja komunistične ideje.
Štev. 245 z dne 25. oktobra 1930.:
Odlok ministrstva za šume in rudnike z dne 12. oktobra 1930.: Napredovala sta: pri direkciji državnega rudnika v Velenju za rudarskega tehničnega uradnika v
8.	skupini 1. kategorije inž. Kenda Franc, dosedaj rudarski tehnični pripravnik v 9. skupini I. kategorije pri isti direkciji; pri direkciji državnega rudnika v Zabukovcih za rudarskega tehničnega uradnika v 8. skupini I. kategorije inž. Sadran Edvard, dosedaj rudarski tehnični pripravnik v 9. skupini I. kategorije pri isti direkciji.
Štev. 246 z dne 27. oktobra 1930.:
Odlok ministra za finance z dne 16. oktobra 1930.: Postavljena sta carinika: Viper Vas o, za vršilca dolžnosti upravnika carinarnice 1. vrste na Rakeku; Jarič Josip, za vršilca dolžnosti upravnika carinarnice 1. vrste v Gornji Radgoni.
Štev. 247 z dne 28. oktobra 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. oktobra 1930.: Napredovali so v 1. skupino III. kategorije: a) pisarniški oficiai 2. skupine III. kategorije: Rožanc Anton, pri sreskem sodišču v Cerknici, Bižal Rudolf, pri sreskem sodišču v Slovenski Bistrici, Fiirst Ludvik pri sreskem sodišču v Šmarju, Fras Janko, pri sreskem sodišču v Šmarju; b) kancelisti 2. skupine
III.	kategorije: Kogej Anton, pri sreskem sodišču v v Velikih Laščah, Bervar Adolf, pri okrožnem sodišču v Celju, Pavliček Maks, pri sreskem sodišču v Radečah, Remec Angel, pri sreskem sodišču v Slovenski Bstrici, Kralj Alojzij, pri sreskem sodišču v Litiji, Perhavec Franc, pri okrožnem sodišču v Mariboru, Veber Minka, pri deželnem sodišču v Ljubljani, Go-stič Janko, pri višjem deželnem sodišču v LjubljanL Odlok ministra za finance z dne 21. oktobra 1930.: Premeščeni so na lastno prošnjo: poverjenik finančne kontrole v 3. skupini II. kategorije Ferenčak Mihael, od glavnega oddelka v Ljubljani h glavnemu oddelku v Celju; nadzornik finančne kontrole v 2. skupini III. ka-teogrije Rehberger Franc, od glavnega oddelka v Novem mestu h glavnem odelku v Ljubljani; nadzornik finančne kontrole v 2. skupini III. kategorije Torkar Ivan, od glavnega oddelka v Celju h glavnemu oddelku v Kranju; po potrebi službe jesmremeščen podnadzornik finančne kontrole v 3. skupini ul. kategorije Petančič Martin, od glavnega oddelka v Kranju h glavnemu oddelku v Novem mestu.
Izdaja kraljevska banska upravs Dravske banovine: men predstavnik in odgovorni urednik- Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« y Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Michdlek v Ljubljani.